iti ftXLVIII - št. 18 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 3. marca 1995 ^polnjena pravila delovanja občin Občinski statuti do konca aprila • Ljubljana, 3. marca - Državni zbor £ sprejel dopolnila k zakonu o lokalni ^oupravi, ki naj bi končala nejasni in prepire, ki so se pojavili v okx-nan gle"e pristojnosti županov, ^'nskih svetov in odborov. Poslanci ^ sklenili, da dodatnega državnega j flarja za delovanje občin ne bo, da J* cestne občine ne bodo avtomatič-?°. Prenesene nekatere državne prisnosti (lahko bodo le na osnovi P°8odbe med občino in državo), rok *a sprejem občinskih statutov je z 31. ^arca podaljšan na konec aprila, Premoženjske in delitvene bilance ped občinami pa morajo biti nareke do konca septembra. Pomembno Je ludi stališče, da v občinah, kjer zadeve tečejo normalno, in kjer imajo že vse organe in statute, že sprejetega ne bo treba spreminjati. Zupan bo smel in moral med drugim predlagati proračun in zaključni račun proračuna, uresničevati sklepe občinskega sveta, sklicevati redne in izredne seje sveta, če bo za to potreba, in če tega v enem mesecu ne stori predsednik sveta, zadržati objavo in uresničevanje sklepa sveta, če semu ta zdi nepravilen ali neustaven ter po potrebi sprožiti ustavni spor, nadzira delo občinske uprave in jo praviloma tudi vodi, če tega ne zaupa tajniku, ki ga na predlog župana imenuje svet. Občinski svet ima predsednika in lahko tudi podpredsednika ter sekretarja kot administrativno ter strokovno pomoč, imenuje enega ali več podžupanov na predlog župana, imenuje člane nadzornega odbora in daje soglasje k načelnikom upravnih enot. Svet sprejema statut, odloke in druge akte, prostorske in planske akte, proračun m zaključni račun proračuna, nadzoruje delo župana in občinske uprave. Občinski odbori, v katerih so nekateri želeli videti izvršne organe, so le delovna telesa občinskega sveta, organi občine pa so samo župan, občinski svet in nadzorni odbor. Občinski funkcionarji, plačani kot funkcionarji v državni upravi, pa so svetniki, župan, eden ali več podžupanov ter občinski tajnik. • J. Košnjek Gorenjska ^ Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom jj^o bo obdavčen dobiček "avčne bilance do konca marca Jada zavrača krivdo za zamujanje pri določanju ^ir>e davka na dobiček. Ljubljana, 3, marca - Ko je finančni minister Mitja hTari v torek odgovarjal na vprašanje, zakaj višina davka [? Jobiček še ni določena (sedaj veljavna je 30, nova pa naj Jila 25 odstotkov), je zavrnil krivdo vlade, ki je res za *aj ur zamudila rok za vložitev zakona v parlamentarno JJJceduro, vendar bi državni zbor lahko sprejemanje tega SfOna opravil na februarski seji in ne šele na marčnj. £ub temu večjih problemov zaradi tega ne bi smelo biti. 7 oddajo poslovnih bilanc je bil res zadnji dan februarja, .^ne bilance, pomembne za odmero davka od dobička, L* J* treba oddati do konca marca, do takrat pa naj bi bil 1 ""ezni zakon že sprejet. • J. K. v, . **tir ne bo videl Ev-J?Pe - Okoli osemsto Mbiteljev rokometa Gorenjskega si je f torkov pustni zve-*r prišlo ogledat J.0rebiten "podvig" u°Sjeloškega drugo-Mša, ekipe Šeširja, bi se z zmago nad ^oligašem Goren-y »vrstila v finale °v*nskega pokalne- tal tel(movanJa in tud' V novi sezoni knLV evr°Psk° P°~ /*"»o tekmovanje. ^?č<*nom pa "pod-'« desetletja" ni us-Je,» saj so si na Z°ncu priborili le leo<*ločen izid Več . Sl **otinki. • V. It %VVnik» sUka: G* Hudo pomanjkanje inšpektorjev za delo Zakon ne seže do vseh V Sloveniji manjka za popoln nadzor izvajanja delovne zakonodaje najmanj 60 inšpektorjev. Ljubljana, 3. marca - Inšpekcija za delo s 50 inšpektorji, ki nadzirajo uresničevanje delovne zakonodaje in ukrepajo v primeru vedno pogostejših kršitev, lahko posredujejo le v primerih, ki so prijavljeni, splošnega nadzora pa ni sposobna izvajati. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar pravi, da bi morali za splošni nadzor dobiti najmanj 60 novih inšpektorjev, od katerih bi se jih 20 posebej ukvarjalo z varstvom pri delu. Če v letošnjem proračunu za to ne bo denarja, se nadzor ne bo mogel bistveno zboljšati. V Sloveniji je namreč 125.000 pravnih subjektov, v katerih ima pristojnosti delovna inšpekcija. Inšpektorat za delo ima nalogo nadzirati uresničevanje kolektivnih pogodb in drugih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke, zaposlovanje doma in na tujem, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke in varnost pri delu. • J. Košnjek SLOVENSKI GAMSI IN BRITANSKI MARINCI NA SNEGU - Ta teden poteka na Pokljuki prvo skupno urjenje oboroženih sil Slovenije in Velike Britanije. Vojaki delajo v desetih mešanih skupinah, na sporedu pa je pet različnih vaj. Čeprav so med gosti sami profesionalci, so se kljub dobri telesni pripravljenosti precej oznojili že med torkovim pohodom. Vec na 6. strani! • S. Saje - Foto: Boštjan Blaznik DANES S. N [JA 4) Ali Ljubljana, 1. marca - V Sloveniji smo že tretjič zapored proslavili L marec kot svetovni dan civilne zaščite. Na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu je zbranim spregovoril Jelko Kacin, slovenski minister za obrambo, ki je tudi podelil 4 plakete CZ posameznikom in 2 plaketi organizacijam; med prvimi dobitniki je bil tudi Janez Brojan, starejši, iz Mojstrane (na sliki), med drugimi pđ Postaja gorske reševalne službe Tržič. Poveljnik CZ Slovenije Miran Bogataj pa je podelil znake civilne zaščite. Zlati znak je prejel Avgust Delavec, srebrnega pa sta dobila Franci Lakota in Peter Zupan; prva dva sta člana postaje GRS Mojstrana, tretji pa je vojaški starešina iz Radovljice. Bronasti znak je prejela Zveza tabornikov občine Kranj. • S. Saje STRAN 6 Jedanje občinskega sveta spleti v dolini šentflorjanski ^ske nada,Jevanje tretje seje bohinjskega ob sveta se je končalo, preden se je ^ah?*!rav sPloh začelo. Že sprejet Odlok o ionizira«:., -lv, ■ ____ i li« .i__i___ _ ,ranju občinske uprave bo kljub absolutni °vani večini moral iti v ponovno obravnavo. isis ^=121.00^ Digital Logic... ,oi 310-220 Kranj-Labore, Ljubljanska c.2l KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO začenja s SPOMLADANSKIM ŠOLANJEM PSOV. Zato bo danes, v petek, 3.3.1995, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem predavanje "Vzgoja in šolanje psov". Na predavanje vabimo tudi tiste, ki bodo nabavili pse v bližnji prihodnosti. Tečaji se začnejo v ponedeljek, 6. 3. 1995, ob 17. uri na društvenem vežbališču v Naklem. Vpisujemo do dopolnitve vrste tečaja. KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO -m ad*n prodajalec Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) VODENJE POSLOVNIH KNJIG in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA UNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! T-:./y»x: 064/ 22 10 40j GOHTILNA DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi VaUj Bojan Ušeničnik, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Gorenjcev nikoli ne manjka med nagrajenci Ljubljana, 1. marca - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite, L marcu, je bila v Ljubljani slovesnost s podelitvijo državnih priznanj. Kaj si misli o nagrajenih Gorenjcih, dejavnosti društev in organizacij za raznovrstno reševanje, oblikovanju enot civilne zaščite v novih občinah ter še kakšni aktualni nalogi, je v pogovoru za naš časopis povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik. Tudi sam namreč izhaja z Gorenjskega. razvoja ne zagotavlja niti denar v dokaj omejenem obsegu." Na srečo imamo številne organizacije, ki prostovoljno priskočijo na pomoč ob nesrečah. Kaj menite o njih? "Po prej izrečenem bi mogoče sklepali, da je pripravljenost sistema varstva pred nesrečami slaba. Vedeti je treba, da ta sistem dobro deluje v starih občinah. Gorenjske občine so vedno posvečale veliko pozornosti tem pripravam, a , „ ... dobro pa so ukrepale tudi Žal se vedno velja rek da ob nesrečah Posebno bo-nesreca nikoli ne počiva. Kai SQ prostovoljne orga. ogrotnostT'lJente^in "izaciie' od Sorskih GorenX' S,°Ven'je reševalcev, jamarjev in po- "Slovenija je nasploh zelo [apljačev, do kinologov, ta- ogrožena zaradi naravnih in 5°rm^ radioamaterjev in dFugih nesreč, kar dokazu- drugih. Tudi te dejavnosti so jejo vsakoletne škode. Le-te na Gorenjskem zelo razvite, so že tolikšne, da pomenijo mno8e enote P* so. vklJu- omejitev v razvoju naše čene v *estave državnega družbe. Na Gorenjskem so pomena, najpogostejše poplave, zlas- . £e nazadnje je to opazno ti zaradi vodotokov hudour- J* ifijffltSSlBft •v, v ■ a , nanj. Vam je kot Gorenjcu v mškega značaja. Žal se je v J dfl ^ |ako? naselila v območja vodnih r »Lahko izrazim veliko za- virov tudi industrija, kar dovoljstvo, da je praktično povzroča dodatne pro- vsako ieto med nagrajenci z bleme tako glede varstva razrnh področij veliko Gor- okolja kot glede nesreč, enjcev. To potrjuje, da na Kot veliko naravno nevar- Gorenjskem resno jemljejo nost podcenjujemo viharje, naloge pri zaščiti in reševan- ki so prav na Gorenjskem ju. Pripravljeni so žrtvovati povzročili velike škode. Pri ne le prosti čas, ampak tem je zanimivo, da velika včasih tvegajo tudi živl- škoda zaradi vetra nastaja jenje." tudi na novejših objektih Ste povezani z Gorenjci zaradi neustreznih lokacij." Kakšne so vendarle možnosti in osnove za zaščito pred naravnimi nesrečami v novejšem času? "Po novem urejajo to področje kar štirje zakoni; krovni je zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. To smo uredili, vendar smo v doslej najtežjem položaju zaradi več razlogov. V novih občinah še ni organiziran novi sistem zaščite. Na novo organiziramo tudi enote in službe na regijski ravni. Hitrejšega zasebno in poklicno? "Takoj po končani šoli sem odšel z Gorenjskega, najprej na Koroško, od tam pa v Ljubljano, kjer živim z družino. V Trebiji imam še domače in vikend, zato se rad vračam ob prostem času. Poklicno že dolgo in dobro sodelujem zlasti z republiškim poveljnikom CZ Miranom Bogatajem, ki izhaja tudi iz Poljanske doline. Pri našem delu je namreč potrebno medsebojno zaupanje, saj dostikrat prihaja do kočljivih situacij. • S. Saje Brnik, 1. marca - Minister za obrambo Jelko Kacin in načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman sta se minuli torek vrnila z združene vaje zveze Nato na Norveškem. Kot sta povedala, je bila Slovenija prvič povabljena na tako vajo. Potek vaje v ekstremnih razmerah spominja na možen scenarij posredovanja ob umiku enot Unproforja iz Bosne in Hercegovine. • S. S. - Foto: G. Šinik IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Skoraj 200 dopolnil k predlogom šolskih zakonov Šole s križem ali brez Kakšno naj bo razmerje med javnimi in zasebnimi šolami ter vrtci, do kolikšne mere naj država financira zasebne šole in vrtce, če naj jih sploh financira, bo v šolah dovoljena konfesionalna oziroma verska dejavnost, kakšen bo odnos med mojstri in vajenci, ali smejo občine ustanavljati šole, so bila vprašanja, o katerih je bilo največ govora v splošni razpravi o predlogih šestih zakonih o vzgoji in izobraževanju. Ljubljana, 3. marca - Matični odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport je v sredo obravnaval dopolnila k zakonom o vzgoji in izobraževanju. Večino jih je zavrnil. Med drugim tudi tiste, ki so terjali dovolitev konfesionalne oziroma verske dejavnosti v šolah in vrtcih, tako javnih kot tudi zasebnih s koncesijo, prav tako pa je menil, da je 85-odstotno državno sofinanciranje zasebnih šol in vrtcev zadostno in višje kot v večini evropskih držav. Zavrnjen je bil tudi predlog, da bi ponov- no ustanovili višje in nižje gimnazije, kot smo jih imeli včasih. Odbor pa je sklenil, da je treba natančno opredeliti vse pojme, ki se pojavljajo v zakonih (avtonomnost, nevtralnost, vzgoja, izobraževanje), tudi konfesionalnost. Ko je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber odgovarjal na pripombe k zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, k zakonu o vrtcih, k zakonu o osno-vni šoli, k zakonu o gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah, k zakonu o poklicnem in strokovnem izo- braževanju in k zakonu o izobraževanju odraslih (največ pripomb je bilo k prvim trem zakonom), je med drugim vprašal poslance, ali so pozabili, da je šola del te družbe, ki je tekmovalna in na tekmo v življenju morajo biti pripravljeni tudi šolarji. V šolan naj bi bilo več reda, čeprav bo še naprej morala imeti tudi socialno vlogo. Predvsem pa moramo najprej resno vzeti družino kot primarno za vzgojo otrok. Brez tega šole ne bodo mogle delati čudežev. Povsod je uvedena postopnost. Osnovna šola je najprej "mehkejša", z opisn"' ocenjevanjem, zahtevnost P' se do srednje šole stopnjuje; Ko bodo poslanci sklepal''' dopolnilih k zakonom, se v° zanesljivo vnel ponoven $f. med zagovorniki nevtralne s°|£ in prednostnega položaja ja* nih šol in vrtcev vključno' stališčem, da so zasebne j>0' in vrtci stvar tistih, kij° zainteresirani zanje in jih dr**! va ni dolžna v popolno5' financirati, ter nasprotno strafl' jo, ki je prepričana, da | državni interes zasebna šolaj" vrtci, ki so cenejši in boljši.^ morajo imeti starši in otroy pravico tudi do verske vzg0] v šolah in vrtcih, in da J nesprejemljiva prepoved } zasebne šole in vrtce v kraP kjer bi le ti ogrozili norma'" delovanje javnih šol in vrtcey_ Pri gimnazijah velikih spj* memb ni pričakovati. M«^ bo vstopnica za fakulteto maturi pa bo sprejet še P* ben zakon. Pri poklicnem strokovnem izobraževanju . bi bila šola in delodaj*^ enakopravna, na novo p& , bi uvedli višje poklicne sol* J. Košnjek Kta % *»v8 t, celo Hi J*« Si % & »are odi Ni lete ova] Poslanci sprašujejo in predlagajo Zakaj se zarašča kmetijska zemlja Vlada je bila tudi vprašana, koliko oficirjev nekdanje JLA se je vrnilo v Slovenijo in zakaj leta 1991 nismo izgnali tujcev in dvojnih državljanov. Ljubljana, 2. marca - Kako in kdaj bomo zaustavili zaraščanje kmetijske zemlje predvsem v višinskem svetu in na Krasu, kako sankcionirati tistega, ki zemlje ne obdeluje, kdaj bomo dobili nov zakon o kmetijskih zemljiščih in zakon o dedovanju, ki bo bolj ščitil prevzemnika kmetije in zakaj država ne vrne zakupnine tistemu, ki bi vzel v najem in obdelavo neobdelano zemljo, so bila vprašanja, ki jih je na vlado in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo naslovil poslanec SLS Franc Potočnik. Predstavnica ministrstva je ustno odgovorila, da je v Sloveniji v postopnem zaraščanju okrog 142.000 hektarov, in da se izdeluje o tem posebna študija. Marjan Poljšak (SINI)) je notranjega ministra Andreja Stera spraševal, koliko oficirjev bivše JLA se je vrnilo v Slovenijo in zakaj leta 1991 nismo izgnali vseh tujcev in dvojnih državljanov. Minister Šter mU je OdgOVOlil, da BC diZavljana 1'ciC ne da izgnati, zavrnitev državljanstva pa mora imeti trdne dokaze in ne lc domneve. Ministrstvo posebne evidence o nekdanjih oficirjih JLA nima, zato ne more pove0^ koliko se jih je vrnilo v Slovenijo. D*1"9 Simšič (Demokrati) je vlado spraševala-" kakšni osnovi se vračajo Cerkvi gozdovi". Gorenjskem, drugje pa ne, čeprav se s'' da dokumenti dokazujejo, da Cerkev m p lastnica teh gozdov. Do konca marca »> naredi vlada ekspertizo pravnega stajjJ Cariniki pa bodo očitno morali na ure- tjc beneficirane delove dobe oziroma »tei zavarovalne dobe s povečanjem še Čaf. Tako je odgovorila ministrica Rina na vprašanje, zakaj vlada še ni pripfa zakona o celoviti ureditvi štetja zavarov dobe s povečanjem. Tega Evropa veČin0 ^ več ne pozna, ampak ima druge rcšitv?' J jik bomo o pomočjo 6trokoVnjakoV * . |jj uveljavili tudi pri nas. Ustrezen zakon n^ prišel v parlament konec leta, je dej ministrica. * J.Košnjek Dogovarjanje strank vladajoče koalicije Kdo bo popustil Ljubljana, 3. marca - Iz strank vladajoče koalicije prihajajo vesti o napredku pri dogovarjanju. Delovna skupina predstavnikov Slovenskih krščanskih demokratov, Liberalne demokracije in Združene liste za področje zunanje politike, predsedoval ji je Borut Pahor, je opredelila štiri prednostna področja v slovenski zunanji politiki. Ta so vključevanje Slovenije v evropske medvladne ustanove, odnosi republike Slovenije s sosednjimi državami, profesionalizem v zunanjepolitičnem aparatu ter odnos Slovenije do Slovencev po svetu. V sredo pa so se sestali predsedniki treh strank dr. Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocjančič ter nadaljevali usklajevanje o letošnjem proračunu. Skrajna meja proračuna je od 510 do 515 milijard tolarjev, zahtev pa je po najnovejših podatkih za 72 milijard preveč. Kdo bo popustil? Dogovorih' so se, da mora vsako ministrstvo narediti predlog prednostnih nalog in področij, kjer bi lahko proračunsko potrošnjo zmanjšali. Sestali sta se tudi pogajalski skupini SKD in LDS. • J. K. Štiri gladovne stavke Do kdaj v se Ljubljana, 3. marca - Gladovne stavke dr. J&nl* Ruglja, Vladislava Majhna in dveh makedonskih delo* v Mariboru so se včeraj nadaljevale. Dr. Ruglja je v to obiskal minister za zdravstvo dr. Bolidar Voljč in J0) dejal v sredo na parlamentarnem odboru za zdravi* ' delo, družino in socialno, sestal se je na izredni seji>sW ^0 dr. Rugljem dogovorila za izpolnitev zahtev, ki jih ?i^o izpolni kot minister za zdravstvo. Dr. Rugelj bo *a opravljal zasebno prakso in to bo lahko hitro ure^o Druge zahteve dr. Ruglja pa se nanašajo na ^[oVJ^ in zdravniško društvo. Do pogovora med stavkajo *xtn-p društvom do včeraj še ni prišlo. Glede stavke odvem. ^ Majhna, ki ni bil imenovan za notarja, so m™^? nec pravosodje priporočili, naj ravna tako, da bo stavke &? .( prav tako pa je odbor pozval h končanju gladovne sta tudi dva makedonska delavca v Mariboru. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICJ Sokoli se bodo pokazali Sašo Lap, predsednik Slovenske nacionalne desnice je na torkovi časnikarski zanikal, da bi bil del znaka njihovega Slovenskega sokola tudi nacistični znak z orlom. Za ponaredek je obtožil predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča. Sokoli se bodo predstavili 21. marca na Ptuju, do takrat pa bodo poskusili društva ustanoviti vsaj v 11 mestnih občinah, ponekod pa so že vložili zahtevek po nepremičninah predvojnih Sokolov. Sašo Lap je zatrdil, da je vsak strah pred Sokoli odveč, vsaj dokler bo on predsednik. Podobnik ponuja sodelovanje Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je ponovno obudil idejo po programskem sodelovanju desnosredinskih strank, v katerem bi igrale glavno vlogo Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka Slovenije. Njihova koalicija bi bolje delovala kot sedanja, ki bo razpadla, saj med temi strankami ni velikih razlik. Marjan Podobnik je dejal, da poslanske imunitete v primeru dveh tožb zoper njega ne potrebuje. Jelinčič za sodelovanje z Beogradom Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na sredini tiskovni konferenci grajal mehko in ponižno politiko Slovenije do Hrvaške. V Istri bi morala potekati meja med državama po reki Mirni. Zavzel pa se je za gospodarsko sodelovanje Slovenije z Zvezno republiko Jugoslavijo oziroma Beogradom. Zoper spore med kmeti in delavci Kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokra- tih ugotavlja čevanj čevanje e ali počasno e denacionaliza^i zato poziva vlado in - ,j, zbor, da to pospeši m » po zakonitih poteh- ' Pr,.Z> dela^ cionalizacija bo določeno število *rr^f solidariztfy reši nf s katerimi zato naj država - -. . gospodarski in socm M ložaj, pravijo v gibanj^ zagotavljajo, da so J skalitvi zavezništva ^ delavci in kmeti, - f6 v *a .„I J. Ko**1 krivi za položaj, znašli. 1 so se _ -———" m, Bizjak / Direktor taJ^^Z^jjS Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, cve [y upy. DELO - TČR, Tisk časopisov in » ^ ^ dnevno na avtomatskem od^vi"* • stofl a naročnina 140 DEM. Ogl*«6 GLAS i r«-..nnvitrli in i7daiateli- Danica Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik/ Priprava za ^hfedl"^^ Tisk časopisov in Ustanovitelj in izdajatelj. ; Uredn|šlV0) Mnrfninei OB|usno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefax: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - mreiemamo nemSn^E dn,v- "Jnd/ivniku; ^ Časopisno podjetje GORIiNJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob toikih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov Donusta Za luiino Vin 1 ' ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95 00 SIT popusta. Ca tujino, letn KRANJ__ 199* ^ek, 3. marca 1995 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS sni" t P je. 'ali" s b» šol« jav; Šol« i s« 0: trafl" a! la!» i, a $ I z« Zdravstvena zavarovalnica ponuja deset dodatnih zavarovanj Od nadstandarda do zdravilišča Vod za zdravstveno zavarovanje je v minulih dveh letih ponujal možnost prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v sedmih paketih. Letos dodaja deset novih zavarovanj. ;pre- vila u*»j, 1. marca - Večino j*»vstvenih tveganj sicer ?*»ruje obvezno zdravstve-I'Zavarovanje, vendar ne v Joti. Del cene teh storitev *°ra plačati pacient sam, r** seveda, če je za ta "Plačila dodatno zavarovan. * tako imenovani paket ^Polnega zdravstvenega žalovanja, ki zavaruje za "Plačila do polne cene JJjJvstvenih storitev, se ie Yp dvema letoma odločilo y~ milijona zdravstvenih za-(Jjvancev. Za ostale pakete, ?~ *urative, zobozdravstvene J*°tetike do poškodb in zdra-P j* bilo manj zanimanja. J5los pa zdravstvena zavar-jl a'nica ponuja še dodatnih eset zavarovanj, ki ljudem ^^—^-— omogočajo tiste storitve, ki nastajajo zaradi dodatnih nestandardnih in posebnih storitev. Z letošnjimi novostmi so skušali pokriti tudi nekatere storitve, ki so od letos izvzete iz obveznega zavarovanja. Ponudba torej obsega: nad-standard A in nadstandard B, zobna protetika - celota, dnevna odškodnina, pomoč na domu, bivanje v zdravilišču po poškodbi, preventivno zdravljenje v zdravilišču, zdraviliški oddih A in B, koristno bivanje v zdravilišču, vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Nadstandard A je dopolnjena verzija že dosedanjega zavarovanja za nadstan-dardne storitve v zdravstvu. Obsega uveljavljanje storitev iz obveznega zavarovanja, vendar ob višjem standardu namestitve in dodatni nemedicinski negi. Nadstandard B obsega uveljavljanje zdravstvenih storitev v Sloveniji in v tujini brez povezave z obveznim zavarovanjem, zato ga ni mogoče skleniti za bolezni in poškodbe, ki so nastopile pred sklenitvijo zavarovanja. Zobna protetika - celota omogoča zavarovancem kritje tako rekoč vseh stroškov zobno pro-tetičnih storitev, pripomočkov in materiala, tudi zlata. Pri zavarovanju za dnevno odškodnino gre za novo zavaro-valno ponudbo, ki je namenjeno kritju izgube dela plače v času, ko je človek na bolniškem dopustu in prejema nadomestilo. Zavaruje tudi povrnitev dela stroškov bivanja enega od svojcev pri otroku v bolnišnici ali zdravilišču. Zavarovati se je mogoče tudi za pomoč na domu. Koristili ga bodo lahko tisti ljudje, ki se zdravijo doma in potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Zavarovanje je možno tudi za uporabo posebnega telefona za klic v sili (life-line), vendar le za čas zdravljenja na domu. Zdraviliška zavarovanja obsegajo bivanje v zdravilišču po poškodbi, preventivno zdravljenje v zdravilišču, zdraviliški oddih A in B in koristno bivanje v zdravilišču. Če zavarovancu ne pripada zdraviliško zdravljenje po pravilih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar ga mu zdravnik priporoča, potem se lahko zavaruje za eno od teh oblik in gre vendarle v zdravilišče. Vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje pa je namenjeno vsem, ki niso zavarovani v Sloveniji, pa tu bivajo krajši ali daljši čas, denimo tuji študentje, športniki in drugi. Vse zavarovalne novosti bomo po dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije tudi podrobneje predstavili v naslednjih številkah našega časopisa, lahko pa odgovorimo tudi na katero od vprašanj naših bralcev. • D.Z. Zlebir Nekdanji železarji, med njimi tudi Zoran Šporn, bodo tožili Mar sem 35 let delal za oslovo senco? Leta 1990 so nekateri jeseniški železarji odšli predčasno v pokoj, mesec dni kasneje pa je ostalim Železarna kupovala po pet let delovne dobe! Če nas bos tožil, boš umrl, kot je umrl "gun"... pšenice, 2. marca - Večkrat crti° ^e pisali, kako zelo Skodovani so številni upokojenci nekdanje jeseniške rj'ezarne, ki so šele od Odhodu v pokoj in ob od-jeri pokojnine osuplo ugo-Sgjili, da Železarna pokojninskemu zavodu ni i sevala prispevkov tudi za H t ln.e nadure, ki so jih £kdaj morali opravljati jR[atih Železarne. Zdaj Jjhove pokojnine tudi zato JSkalne. Ta krivica, ki je ^kdanjemu vodstvu Želeje pač ni mogoče nikoli spustiti, se godi tudi nekojemu strugarju jeseniške j, tezarne Zoranu Spornu s sve°roške Bele, ki vztraja, da Q, Postopek ob upokojitvi Ven2V1' in da se končno JJdarle ugotovi, kdo in 2 JaJ je tako ravnal in tako ž'° oškodoval nekdanje g'e?.arJe, ki so v tovarni %ah vse do upokojitve. c°ran Sporn pravi: Zoran Šporn "Sramota je, da so tako oškodovali številne domačine, delavce v tovarni, ki zdaj životarijo ob minimalnih pokojninah! Ali se ti vodstveni in vodilni delavci, ki zdaj živijo med nami, sploh zavedajo, kaj so nam storili? Ali jih ni sram, ali domačinom sploh upajo pogledati v oči? Pri meni pa je šlo še za prav poseben primer. Leta 1990 sem se predčasno upokojil, s 35 leti delovne dobe, kajti dejali so, da je v tej krizi tako pač najbolje! A kaj se je zgodilo čez mesec dni? Človek verjeti ne more, če ne bi sam doživel. Čez pičliih 30 dni je Železarna vsem, meni podobnim primerom, dokupovala po pet let delovne dobe! Mesec dni razlike pa je bil že dokup! In da bo ironija še večja, je bilo z mano takole: takoj po končani metalurški šoli sem zaradi domačih razmer takoj odšel delat v železarno, moji sošolci pa so po končani šoli šli za mesec dni na počitnice! Torej pomeni: če bi si tedaj vzel mesec dni počitnic tudi sam, bi mi železarna leta 1990 dokupila leta! Zato, ker sem bil priden, in ker sem šel takoj na delo in pri priči moral pod prisilo delati tudi nadure, sem zdaj kazno- van s sramotno nizko pokojnino do konca življenja! Le kako se more v neki pravni državi, za katero se ta Slovenija deklarira, zgoditi, da danes velja ta sistem, jutri pa spet drug! Mar res nihče ne pomisli, da smo ljudje živa bitja, ali kaj? Ko sem se začel razburjati in hoditi v Železarno z grožnjo, da se s tako odmero nikoli v življenju ne bom sprijaznil in bom poiskal vsa pravna pota za obnovo postopka, so se mi tajnice rogale: "Ha! Če boste tožili in ko boste tožbo dobili, boste pa tako umrli kot gun." Ta "gun" je bil eden izmed delavcev, ki je doživljal tako sramoto kot jaz sam, tožil je in nato...umrl... Mar sem res delal 35 let, 25 let vse prve maje in praznike, od tega 12 let samo ponoči, za oslovo senco? Da niti ne govorim o vseh goljufijah, ki so jih delali zraven, o radioaktivnih mestih v Železarni, zaradi katerih po mojem umirajo številni moji kolegi, domačini, o nestrokovnosti šefov in mojstrov tujega rodu, ki domačinom niso bili niti do kolen! Kadarkoli se na kakšnem uradu prikazem s svojim pokojninskim odrezkom, me je sram. Kot bi bil lenuh vse življenje, taka je moja pokojnina, ki je zaradi goljufije Železarne manjša vsaj za okoli 200 nemških mark. Dokler pa bom živ, ne bomo popustil, še manj odpustil. Zdaj pravijo, da ni nikjer več nobenih podatkov o nadurah, kar ne more biti in tudi ni res. Zato bom vztrajal do konca, v svojem imenu in v imenu vseh tistih številnih domačinov, ki jih je nekdanji vodstveni kader v Železarni tako zelo oškodoval in do konca življenja prizadel." • D. Sedej 4 mtmmWflnm\\ - m m * n **r rr ~i—t^^t^^^ GORENJSKA OD TORKA DO PETKA KAR 32 INTERVENCIJ Pri AMZS je bil začetek tedna kar pester. Opravili so 19 vlek vozil in 13-krat nudili pomoč na kraju okvare. DELOVNI GASILCI Vsi gorenjski gasilci so imeli začetek tedna zelo delaven. Kranjski gasilci so črpali vodo iz kleti v stanovanjski hiši v Stražiš-ču. Posredovali pa so pri ekploziji gospodinjskega Plina na C. 1. maja na lanini. Po njihovih podatkih je škode za okoli 200.000 SIT. Popokala so stekla in kuhinjsko pohištvo je uničeno. Ob eksploziji je bila poškodovana tudi gospodinja. Gasilci so jeklenko odnesli ven in prezračili prostor. K sreči do požara ni prišlo. Radovljiški gasilci so črpali vodo in odpirali vrata. Jeseniški gasilci so imeli tehnično intervencijo pri Viatorju, kjer je bilo na cestišču razlito olje. Cestišče so počistili. Dvakrat pa so prepeljali poškodovanca z rešilnim avtomobilom iz Valjarne Bela. Škofjeloški gasilci pa so včeraj gasili požar v stanovanju na Frankovem naselju. Vžgal se je radio, nastalo pa je precej škode. SMUČARJEM NAGAJA VREME Na gorenjskih smučiščih je še vedno dovolj snega za ugodno smuko, vendar nagaja dež, tako da ne morejo napovedati prijetne smuke čez konec tedna. Na Krvavcu je 160 cm pomrznjenega snega, sneži, žičnice obratujejo, v Kranjski Gori je do 50 cm snega, dežuje, obratujejo žičnice Podkoren, Planika, Gozd Martuljek in sedežnica Španov vrh. Na Voglu je slabo vreme, sneži, včeraj so namerili +1 stopinjo, obratuje pa spodnji del žičnic. Na Soriški planini je 150 cm snega, obratujejo vse smučarske naprave; stalno pa je postavljena proga za rekreacijska tekmovanja v veleslalomu. Kje je poslanec Eržen? Mrtev telefon t Tržiškega politika ni v Ljubljano *°*anh, ° te}efonskem nadle- državnem zboru in hkrati do- *e„a dP?slanca Braneta Er- dajajo, da sicer ni edini od * "led 'h** Pr?stor v v*dn° poslancev, ki neupravičeno "°i dn y. ^ri"tem Je značit- izostaja s sej državnega zbora, tii^ovinarski zapisi prak- ^tova1 ,SaJ° vse> le Tudi mi smo kar nekajkrat v ^tost. r clJaJe še vedno preteklih dneh poskušali priti v x ^Sebinn ■ telefonski stik z Erženom, a je xSa Pol, 8f', kar U nekaJ njegov telefon v Loki pri ,?°Pisia> 1 slovenske8a Tržiču praktično mrtev. Kljub f^ki PoslZ^l P°Zn^ ' temu da Sre gledano z dru- ^S) nZil r,ane ^r}m žinske strani, za tragedijo in /?0/«o nJt P , telef°na, hudo obremenitev za celotno klui°enk dr*8™*1 mu °.d Erženovo družino, je treba ie°Je zgodbe?nr!$8a 1 ■ poslancev glas v zvezi l^U*&$™VfaVnOSi *» cd<>tn° zgodbo. Še toliko o njegovem odstopu, kar po, V v državna ,i> ' o njegovem odstopu, Kar pa, oTed^da7e tTU f mm ™ipo naših neuradnih infor-*h*'kui: nekaj časa ne .% parlamentarnm kro- "je r, e r, ora U. t seJ. državnega 'e° *edZJ!etlh fTMi n*l poklical Školčevo pisar-}^1SSJiffJSi no in zagotovil da vrača n e> fci odkriva TlnZne poslanski mandat (kar seveda fe'Cfi SLSS ni dovolj, potrebna jepisn, bys»fga obvestila o tem, da odstopna izjava) m pred tem 4or,J P°°lanec Eržen na Se zagrozil, da bo prišel v sZn" °ziroma bolniško od- parlament in vse postrelil n nimamo," zatrjujejo v Vine Bešter Je morda poslanec Brane Eržen žrtev političnih iger Državni zbor še nima odstopne izjave Tržiški poslanec Brane Eržen je član Samostojne poslanske skupine v državnem zboru, sicer pa je član Socialdemokratske stranke Slovenije. Ljubljana, 3. marca - Včeraj opoldne (četrtek, 2. marca) glede poslanske usode tržiš-kega poslanca Braneta Eržena ni bilo novosti oziroma dodatnih informacij. Ali se je Brane Eržen res odpovedal poslanskemu mandatu, niso vedeli povedati niti v kabinetu predsednika državnega zbora Jožefa Školča, niti na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in ne v komisiji za mandatno-imunitetna vprašanja. Tajnik poslanske skupine Socialde- mokratske stranke Slovenije Erik Modic nam je glede statusa poslanca Eržena povedal, da je član njihove stranke, poslansko pa je član Samostojne poslanske skupine, ki nima več pogojev za delovanje, saj je Ivan Verzolak, član te skupine, prestopil k poslanski skupini Slovenske nacionalne desnice, tako da sta v Samostojni poslanski skupini samo še Irena Oman in Brane Eržen, dva poslanca pa sta premalo za delovanje skupine. Erik Modic je dejal, Poslanca ni mogoče odpoklicati Tako piše v zakonu o poslancih, saj so bili poslanci izvoljeni na neposrednih volitvah. Je pa mogoče, prenehanje mandata na poslančevo željo, med razlogi pa so lahko ludi zdravstvene težave. Poslanca lahko zaradi neudeleževanja sej in neuresni-čevanja drugih obveznosti doleti le disciplinska kazen, izražena v odbitkih od plače. V Socialdemokratski stranki Slovenije niso za Erženov odstop, ampak zagovarjajo njegovo rehabilitacijo kot človeka in poslanca, saj gre pri sedanjem in tudi nekaterih prejšnjih težavah za zdravstvene težave. da je nekdo klical v kabinet predsednika državnega zbora in sporočil, da se Brane Eržen odpoveduje poslanskemu mandatu, ni pa še potrjeno, ali je bil to Eržen ali nekdo drug. Ustna odpoved ne zadostuje, ampak je potrebna in verodostojna pisna izjava. Te pa včeraj v državnem zboru še ni bilo, tako da še ni razlogov za določanje nadomestnega poslanca. Pravila igre so takšna, da ob odhodu poslanca republiška volilna komisija na zahtevo državnega zbora določi, kdo je novi poslanec iz nacionalne liste stranke, na kateri je bil poslanec, ki vrača mandat, izvoljen. Brane Eržen je bil leta 1992 izvoljen na listi Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke in iz te liste naj bi bil v primeru Erženovega slovesa določen novi poslanec. Kot je slišati in prebrati, je interesentov za to mesto precej, zato tudi sklepanja o možnosti političnih igric na ne preveč visoki ravni. S poslancem Branetom Erženom so se po besedah generalnega sekretarja državnega zbora Bogdana Biščaka želeli pogovoriti, prav tako pa naj bi enako storil tudi vodja poslanske skupine Socialdemokratske stranke Ivo Hvalica, vendar za to zadnjih deset dni ni bilo priložnosti, saj Eržena v državni zbor ni bilo, nedosegljiv pa je bil tudi po telefonu. Predsednik državnega zbora Jožef Školč je po objavi vesti o domnevnem spolnem nadlegovanju uslužbenke državnega zbora hotel govoriti z Erženom, vendar tudi ni uspel. Dejal je, da gre v tem primeru za izkoriščanje privilegiranega položaja poslanca v odnosu do uslužbenke, zaio naj se Eržen gospodični opraviči, sam pa naj odstopi kot poslanec. * J.Košnjek GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Petek, 3. marca 1995 Kaj bi vprašali svojega župana? Preddvorčane najbolj žulijo slabe ceste Preddvor, 2. marca - S kateregakoli konca prideš v Preddvor, naletiš na slabe ceste, priznavajo tudi nove občinske oblasti. Tudi občanom, ki so sicer zadovoljni z življenjem v svojem kraju, so najmanj pogodu ceste, pa naj gre za tiste sredi Preddvora ali one v okoliških vaseh. To je bilo tudi najpogostejše vprašanje, ki bi ga naši anketiranci naslovili na svojega župana. Rok Valjavec iz Tupalič: "Ne zanimam se toliko za občinske zadeve, da bi vedel postaviti kako vprašanje našemu županu, kajti mene najbolj vleče zbiranje starin in raziskovanje preteklosti. Vprašal bi le, zakaj je sploh potrebna občina Preddvor. Sicer pa v naših krajih pogrešam oživljanje starih običajev, dobro bi bilo več storiti za turizem, pa tudi za varnost na cesti." Anica Martinjak iz Kokre: "Župana, ki je . mimo-grede po-v e d a n o moj bratranec, bi vprašala, ali se bo našel kakšen denar za vzdrževanje cest. Doma sem v Kokri in do nekaterih bolj oddaljenih hiš vodi tudi po več kilometrov makadama. Ko so poleti nalivi, cesto odnaša, pozimi imamo probleme zaradi pluženja. Včasih je za te ceste skrbelo Gozdno gospodarstvo, ki pa ga zdaj ni več. Kako se bo občina lotila tega problema?" Ivana Voga iz Preddvora: "Z življenjem v občini sem zadovolj-na, pripombo bi imela le na varnost na cestah. rPogrešam pločnike ^ skozi Pre-d d v o r , zlasti pa je nevarna cesta do šole, kamor hodi tudi moj otrok. Razmišljam tudi o obrežju okoli jezera Črnave, ki bi ga bilo treba sanirati. Poleti je tam okoli ogromno kopalcev, kopališče pa ni urejeno. Kaj bomo v tem pogledu storili za turizem?" Čima Huzeirovič: "Pripombo bi imela na ceste, saj so zelo slabe, pa naj gre za tiste skozi Preddvor, proti Beli ali kam drugam. Zanima me tudi, ali se bo kaj popravilo družabno Življenje, bo morda v prihodnje kaj več predstav? Homo v občini v prihodnje kaj gradili? Mlade ljudi nas zlasti zanima morebitna stanovanjska gradnja." D. Z. Zlcbir, foto: G. Sinik Z GORENJSKIH OBČIN S seje občinskega sveta Cerklje Jara kača o občinskih prostorih se še kar vleče Cerklje, 2. marca • Na seji občinskega sveta Cerklje so tokrat sprejeli statutarni sklep, po katerem bo delovala občina do sprejetja "pravega" statuta. A kako naj deluje in uraduje, ko še vedno ni rešeno vprašanje občinskih prostorov! Cerkljanski svetniki so za sklenitev kompromisa z zadrugo, ki upravlja z zadružnim domom, kjer je uradni sedež občine. Začeli pa so tudi postopek na javnem pravobranilstvu. To namreč na podlagi dokumentov od leta 1911, ko se je začela gradnja doma, pa do danes presoja, kako je z lastništvom. Predsednik komisije, ki se ukvarja z občinskimi prostori, Andrej Drobim je med drugim dejal, da je v 1. nadstropju doma že vknji-ženih šest prostorov na občino Cerklje, zato ne bi smela biti problematična uporaba teh prostorov. Tam zdaj delata zadruga in državna uprava. Čeprav je bilo nekaj razgretih razprav o lastništvu in pravici do uporabe prostorov, ki se vlečejo že s prejšnjih dveh sej, se svetniki ne ogrevajo za to, da bi kogarkoli vrgli iz zadružnega doma. Tokrat so se dogovorili, da se komisija spet obrne na upravni odbor cerkljanske kmetijske zadruge, da skupaj najdejo pametno rešitev, prav tako pa mora do vodje upravne enote v Kranju. Zupan Franc Čebulj, ki bi moral po mnenju nekaterih svetnikov "že včeraj" županovati v uradnih prostorih, pa je dejal, da mora biti do prihodnje seje sveta jasno, kaj bo z občinskimi prostori. V nasprotnem primeru bo sedež občine "preselil" v Adergas. Vmes smo slišali še nekaj zanimivosti o zgodovini cerkljanskega zadružnega doma. 1911 je župnik Franc Dolinar z "nadarbino" prenesel pravico do doma na tedanjo kmečko mlekarno. Pozneje je bil v.teh prostorih ljudski dom, kmečka mlekarna pa si je namesto kupnine zanj izgovorila pravico do uporabe nekaterih prostorov in zahtevala vestno vzdrževanje. Že pred vojno je bilo to ljudsko premoženje, pozneje so se ga polastili Nemci in ga prisodili celovški kmetijski upravi. Po vojni je bilo odločeno, da se posest ne vrne ljudskemu domu, pač pa se podržavi v korist splošnega ljudskega premoženja, kar je bila spet ena od fars povojnega razlaščanja. Iz leta 1958 razpolagajo z dokumenti o vknjižbi na občinski odbor SZDL, del doma pa naj bi Eo tedanji odločitvi pripadal ulturnikom in masovnim organizacijam. V domu je imela sedež tudi občina. Besednega dvoboja med občinskimi možmi pa niso sprožali le občinski prostori, temveč tudi občinski simboli. Svetniki so sicer že na prejšnji seji potrdili osnutke, ki jih je pripravil strokovnjak Janez Močnik. Tokrat pa je Božo Janež sodil, da bi se morali odločiti o natečaju, ki bi več ljudem dal možnost za oblikovanje občinskega grba in zastave, tako kot so to denimo storili v Bohinju. Ostali svetniki so bili zoper ta predlog, češ da je bila tudi njihova pot do simbolov povsem zakonita in se sklicevali na kranjski primer, kjer so jih tudi prepus-tili strokovnjaku, zgodovinarju. Župan pa je svetnike seznanil tudi z dejstvom, da občina uporablja neustrezen žig, na kar sta opozorila notranje ministrstvo in ministrstvo za lokalno samoupravo. D.Z.ŽIebir Seja kranjskogorskega občinskega sveta Pri delitvi živine pa fifty - fifty Kranjska Gora, 2. marca • Pri delitveni bilanci med jeseniško in kranjskogorsko občino se pač ne more vedno upoštevati razmerje na glavo prebivalca in je zatorej pri sredstvih za varstvo živali bolj poštena razdelitev pol na pol. V občini Kranjska Gora so lahko zadovoljni zaradi ogromnih presežkov prihodkov jeseniške občine, saj na Jesenicah zaradi pomanjkanja gradbene dokumentacije niso nič investirali. Na minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so svetniki podaljšali javno obravnavo osnutka statuta do 9. marca, sklenili, da se turistična taksa še šest mesecev nakazuje turističnim društvom, potrdili so program javnih del in zahtevali, da se jim dostavi zbrana dokumentacija o kanalizacijskem zbiralniku, Rlinovodu in kolesarski stezi, (e nazadnje terjajo tudi vso dokumentacijo o stavbi, v kateri je zdaj občina. Največ časa so se zadržali pri zelo pomembni točki dnevnega reda - potrditvi zaključnega računa občine Jesenice in razporeditvi presežkov prihodkov proračuna. Izkazalo se je, da je jeseniška občina ena redkih slovenskih občin, ki razpolaga s kar precejšnjimi finančnimi presežki prihodkov. Za minulo obdobje so bile načrtovane številne investicije, ki pa zaradi pomanjkanja dokumentacije niso bile Še začete. Načeloma drži, da si jeseniška in kranjskogorska občina razdelita tako presežke kot vse drugo, ki bo prišlo v delitveno bilanco, v razmerju 80 proti 20 - po številu prebivalcev! Največ denarja je ostalo zato, ker se velika naložba v sanacijo odlagališča v Malo Mcžaklo ni začela. Zidaj je tudi vprašanje, kaj sploh bo s sanacijo Malo Mežakle, še posebej, če se Slovenija odloči za regionalne deponije. Eden večjih naložbenih zalogajev je ureditveni načrt mesta Jesenic, vreden 7 milijonov tolarjev, sledi ureditveni načrt za Planico in Zelence, pa kolektor Hrušica, odvodne vode v Centru 2 na Jesenicah, vzdrževanje gozdnih cest. Vseh teh 49 milijonov tolarjev naj bi večinoma namenili za te načrte in ta dela, saj so na Jesenicah že načrtovana in nujna. Presežek od kupnin stanovanj je 41 milijonov tolarjev. Dogovarjajo se, da bi ta presežek delili po razmerju dohodnine in ne po zagotovljeni porabi, se pravi, po številu prebivalstva, saj je bil stanovanjski fond pridobljen iz plač. Občini Kranjska Gora bi tako pripadalo 9 milijonov, Jesenicam pa 32 milijonov tolarjev. Okoli 2 milijona tolarjev je neporabljenega denarja za zdravstveno varstvo živali in tudi to naj bi delili po drugačnem ključu kot po "glavi prebivalca", kajti živine je najbrž več v Zgornje-savski dolini kot na Jesenicah. Sredstva za varstvo živali se delijo na polovico med obe občini. Ogromen presežek izkazujejo tudi pri stavbnih zemljiščih, saj znaša kar 78 milijonov tolarjev in so bila večinoma namenjena za Plavški travnik Od tega je 17 milijonov republiških sredstev, predlog pa je, da se ta sredstva za travnik tudi namenijo, saj so strogo namenska. Ne nazadnje ima celo upravni organ 6 milijonov tolarjev presežka in od tega so Jesenice velikodušno namenile 4 milijone tolarjev kranjskogorski občini za nabavo opreme. Ni pa še vseh podatkov o zbranih sredstvih za stavbna zemljišča in kupnine stanovanj in najemnine, ki jih pobira občina in bo zatorej zato, ker so to ogromna sredstva, ven; darle treba reči o delitveni bilanci še kakšno besedo. Kranjskogorska občina teŽ> za tem, da bi imela lastno komunalo, zato je bilo kar nekaj pomislekov, če bi name' nili 7 milijonov tolarjev z8 nabavo novega smetarskeg8 vozila za komunalo na Jesenicah. Vozilo potrebujejo, Še. posebej v turistični Kranisk' Gori, vendar so svetniki želeli, da se najprej razčistijo delit' vena razmerja med obema občinama na komunalnefO področju ali bodo ustanovi'1 svojo komunalno službo ali pa bodo podelili koncesijo. Svet' nik Miro Eržen iz Mojstrane je bil proti praksi, ki jo je lc doživljal na jeseniških občinskih sejah, namreč da komunala zadnji hip predloži gradiv3 o raznih investicijah in kreditiranju, zato je terjal, da se Z jeseniško komunalo naredi res natančna delitvena bilanc^ Enako tudi svetnik Stane Kofler iz Mojstrane, ki ga Je zanimalo, če bo tudi Oniksoy reprezentančni in protokolarni objekt v Mojstrani prešel v delitveno bilanco. Na seji so zaključni rač^ občine Jesenice sprejeli * nekaterimi dopolnitvami. Se*' nanili pa so se tudi s projej^ tom, po katerem naj |' Zgornjesavska dolina dob'1 boljšo pitno vodo D. Sedcj Prva obletnica kinološkega društva Kranjska Gora Kinološko društvo Kranjska Gora je bilo ustanovljeno 1. marca leta 1994 in ima v svojih vrstah že 60 rednm članov in štiri kinološke sodnike. Predsednik društva je Boštjan Pristavec, društvo pa ima svoj domicil v penzionu Porentov dom v Kranjski Gori. Že v prvem let« delovanja so pripravili dva tečaja za šolanje psov m njihovih vodnikov. Program dela, ki je bil sprejet ria ustanovnem občnem zboru, je bil v celoti izpolnjen. Dv Člana sta pri Kinološki zvzci Slovenije opravila tudi tečaj za inštruktorja šolanja in za vzrejno tetovirnega refer' enta. S tem pa je društvo pridobilo svoje strokovne kadre: Kinološko društov Kranjska Gora bo imelo svoj prvi letn občni zbor danes, v petek, 3. marca, v Porentovem don»u v Kranjski Gori. 1»** Tudi na Trebiji so ga pokopali Oj, °j, oj, Pjet'r, Pjet'r, oj, oj, oj Trebija - V noči s torka na sredo nekaj sekund čez polnoč je ta svet sklenil zapustiti tudi trebijski Pust, letos je bil to bivši škofjeloški župan Peter Hawlina. Pogrebci so bili štirje novi župani, štirih novih občin na škofjeloškem koncu. Trebijci so tako skupaj s pustom uradno pokopali tudi staro občino. Na njegovo zadnjo pot so ga spremili tudi njegovi naj-bližnji, množica obiskovalcev in seveda ekipa Gorenjskega glasa. Peter je umrl en mal čez polnoč, na pare pa so ga položili ob sedmi zjutraj. V pizzerijo Gačn'k so prihajali ljude od blizu in daleč, da bi umrlega pusta Petra pok ropi -li in s tem počastili njegov spomin. Ves izsušen, "zma- Pokop pusta so po štirih letih premora organizirali trebijski fantje in dekleta in upajmo, da bo tudi drugo leto tako. Tako kot zahteva tradicija. ter in se pokrižal. Sledili so govori taki in drugačni, o tem kaj je preminuli pust čez leto ušpičil, kaj krajanom Trebijc še manjka, od javne razsvetljave, do ene ornk ceste... Sprevod s pogrebci je krenil po vasi, se vrnil nazaj pred pizzerijo Gačn'k, pevci so zapeli pustno - pogrebne žalostinke, župnik je napovedal obiske visokih gostov Kacina, Klinarjeve, Kučana..., ki bodo Trebijo obiskali v prihodnjem letu. Bližal se je čas za krematorij. "Petrova vdova" pa vedno bolj Pjet'r, Pjet'r, oj, oj, oj... Ob petih so iz pusta "izmolzli" še zadnje moči, zadnjo vodico in ga. položili v krematorij pri stan šoli. Kura, ki je v zadnjem letu, ko je krematorij miroval, bivala v njem, je # precej "boga" in oskubljen3 sfrlela na prostost... Pokadi' se je dim, vijoličast in rumen, pust je bil skurjen. Njegov pepel bo v žari v pizzeriji Gačn'k, prav tarn P* je bila tudi pogrcbščina, ki )c trajala še pozno v noč, namreč do velike noči je še daleč-če ne drugega, pa vsaj štirideset dni posta. Igor K., foto: Lea Jcras tran" od županovanja je ležal tam na parah v rokah držal one - onga in iz njega vsakemu, ki ga je pokropil, vrnil podobno porcijo "svete vodice". Vence so med drugim prinesle delegacije novih občin, društvo nealkoholikov, Zlatorog, pastoralni svet, državni zbor... Ob štirih popoldne so pusta Petra položili na voz, v katerega je bil vprežen osliček in začela se je pograbna svečanost. "Pamet nucat, držat gob'c, pas zategn't," je dejal fajmoš- Skofja Loka, 28. februarja - Pustni torek je otrokom vrtce Ciciban Sv. Duh navrgel velik kup igrač. Kako? Pripravili*! pustni sprevod in nato v kulturnem domu pustni ples, izkupi«* od srečelovaje znašal približno 80 tisočakov, zanje bodo kup igrače. Kar 180 nagrad so namreč prispevali obrtniki in podJ1 sprejet, vendar ne z zadostno večino. Svetniki s° po izčrpni razpravi začasni poslovnik soglasno sprejeli in se dogovorili, da se na tretji seji ponovno sestanejo *{• februarja, ker še niso glasovali o vseh točkah dnevnega reda. V nadaljevanju seje so obravnavali način financir-anja političnih strank v občini, začeli so z razpravo o skladu stavbnih zemljišč, poleg tega pa so sprejeli *upanov predlog statutarnega sklepa skupaj z dopolnili letnikov. Tokrat se je zapletlo že na samem začetku. Svetnika bohinjskega odbora SDSS sla predsedniku občinskega sveta Jožetu Cvetku poslala Oopis, v katerem ugotavlja-da sta drugo in tretje ta nadaljevanje seje neveljavni. Svetniki so nato debelo uro porabili za razpravljanje o veljavnosti oziroma neveljavnosti nadaljevanj, precej besed pa je padlo tudi na račun počasnega in velikokrat neučinkovitega dela občinskega sveta. Tako so na predlog svetnikov sklenili, da tretjo sejo prekinejo, ter se na naslednji, četrti ponovno pogovorijo o (že sprejetem) županovem predlogu Odloka o organizaciji občinske uprave ter o obravnavi osnutka statuta občine Bohinj. Svetniki bodo tako na naslednji, četrti, seji ponovno razpravljali o nekem županovem predlogu, ki je bil z njihovimi dopolnili Že sprejet z več kot dvotretjinsko večino. Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da je omenjeni predlog o končanju seje in sklicu nove dal svetnik, ki se glasovanja ni udeležil, saj je sejo predčasno protestno zapustil zaradi zavrnitve predloga statuta občine, pri katerega ustvarjanju je sodeloval. Prav tako je moč zaslediti vsaj dve njegovi nedoslednosti. Prva je ta, da v naslovu dopisa ugotavlja, da je drugo in tretje nadaljevanje seje neveljavno, v nadaljevanju tega istega dopisa pa pravi, "...in sklenili, da sejo (prvo nadaljevanje) prekinemo in nadaljujemo 17. februarja". Druga nedoslednost se zdi še bolj nelogična. Ker je bilo drugo nadaljevanje seje tako neveljavno, je potrebno ponovno izjasnjevanje o županovem že sprejetem predlogu Odloka o organizaciji občinske uprave. Samo o tem. Na drugem nadaljevanju seje se svetniki na primer prav tako razpravljali denimo o financiranju strank v občini ter sprejeli, da bodo le dobivale sredstva skladno z rezultati volitev. O ponovnem odločanju o tem in o drugi sklepih drugega nadaljevanja seje ni bilo govora. So tudi ti neveljavni, če so, kdaj bodo o njih ponovno razpravljali, in če niso, zakaj je neveljaven le tisti del, na katerem svetnik predlagatelj prekinitve ni sodeloval. Zdrahe šentflorjanske ostajajo slovenska folklora. Izgubljen čas zaradi iskanja dlake v jajcu bodo plačali Bohinjci, ki danes v svoji novi občini nimajo praktično še ničesar, kar bi občina morala imeti. Ker je že sprejeti Odlok o organizaciji občinske uprave zaenkrat neveljaven, župan ne more objaviti razpisa delovnih mest, kaj pa to pomeni za mlado občino pa najbrž ni potrebno posebejomenjati. O vsem tem se bodo na naslednji seji ponovno odločali svetniki, prej ali slej pa bodo odločili volivci, ko bodo zaradi šentflorjanskih zdrah ostali brez marsičesa. Uroš Špehar Po odgovore Kranjčanov k županu Vitomir Gros zavrnil pogovor "Z Gorenjskim glasom do nadaljnjega ne sodelujem, dokler bo cikal na rumeni tisk in dokler bo vsako pozitivno pobudo sprevračal v cinizem." Kranj, 3. marca - Tako nam je v torek zjutraj dejal kranjski župan Vitomir Gros, ko smo ga prosili za odgovore na anketo Kaj bi vprašali svojega župana, objavljeno v Gorenjskem glasu 21. februarja. V anketi, ki je le ena od devetnajstih, kolikor je na širšem gorenjskem območju novih občin, nam je. pet sogovornikov, kranjskih občanov, zaupalo, na katere probleme bi župana posebej radi opozorili. Županu Vi-tomirju Grosu smo, tako kot vsem drugim, ki so že prišli na vrsto pred njim (drugi še bodo) pustili nekaj časa "za razmislek", nato pa ga prosili za odgovore na vprašanja Kranjčanov. Vitomirja Grosa poznamo kot človeka, ki prisluhne težavam ljudi in jim poskuša pomagati - predvsem zato si je pridobil tudi tako veliko podporo na decembrskih volitvah - zato nas je toliko bolj začudilo, ker je odgovore peterici Kranjčanov odklonil in kot razlog navedel očitno nes-trinjanje z uredniško politiko Gorenjskega glasa. Naj ob tem vsem bralcem, ki morda pogrešajo "več Grosa" v Gorenjskem glasu povemo, da "košarice" nismo dobili prvič, in da nam je žal, ker kranjski Župan naš neodvisni časopis meri samo skozi svoja očala. H. J. V brdski vrtnariji rože tudi prodajajo Poceni, a lepo darilo Brdo, 3. marca - Vrtnarija, ki sodi v sklop Protokolarnih objektov Brdo, jc bila prvotno namenjena samo za urejanje parkov in cvetličnih gred v okolici objektov ter za aranžiranje prostorov ob raznih protokolarnih obiskih na Brdu in v gradu Strmol. Zadnja leta pa se v vrtnariji odpirajo tudi navzven. S cvetličnimi koriti opremljajo poslovne prostore naročnikov, "presežke" trajnic in enoletnic pa prodajajo tudi vse pogostejšim kupcem, ki prihajajo ponje na Brdo. Maloprodajne so konkurenčne, od 15 do 20 odstotkov nižje kot v cvetličarnah. Pred durmi sta dva "ženska" praznika, dan žena in materinski dan, tudi pomlad, ko bo na domače balkone in gredice spet treba posaditi novo cvetje, ni več daleč. V brdski vrtnariji so tudi letos na to dobro pripravljeni. Razen klasičnih sobnih lončnic so prek zime vzgojili izjemno lepe vrste ciklam in kalanhoe, ki jih prodajajo po 400 oziroma 300 tolarjev (cena je enaka kot pred dvema letoma). Takega darila, čeprav je poceni, bo zagotovo vesela vsaka ženska. Konec aprila pa bodo v vrtnariji na Brdu prodajali tudi vse vrste enoletnic in trajnic za zunanjo okrasitev domov, od različnih vrst pelargonij, bršljink do kar šestih barvnih odtenkov vse bolj priljubljenih visečih sur-finij, bidensov - čeveljčkom podobnih rož, ipd. Brdski vrtnarji kupijo samo sejančke, ki so vsi iz kvalitetnih uvoženih semen, nato pa jih v rastlinjakih in toplih gredah vzgajajo na klasičen, "rokodelski" način, neprisiljeno, brez množice umetnih dodatkov, ki rastline kmalu povsem izčrpajo. Prst pripravljajo sami iz kvalitetne gnojevke in lis-tovke, v kateri se rastline dobro počutijo in dolgo zdravo rastejo. To vedo vsi poznavalci, ki rože kupujejo na Brdu. Vrtnarija je odprta vsak dan do treh popoldne, tudi ob sobotah in nedeljah, ko je v njej dežurni vrtnar. H. Jelovčan Potoče, 3. marca - V Domu starejših občanov Preddvor v Potočah danes slovesno odpirajo prizidek, v katerem so uredili kuhinjo in jedilnico za 160 ljudi. Prej so se stanovalci doma prijeđi stiskali v treh hodnikih, zato je že čas, da so si zaslužili večji prostor. Ta bo poslej služil tudi kulturnim in drugim prireditvam, da bo dom nudil prijetno in polno starost, in da bo nekdaj zloglasni Turn le še morast spomin. Direktor doma Peter Stare nam je povedal, da je za obnovo država Že pred dvema letoma namenila 25 milijonov tolarjev, lani septembra pa še 112 milijonov. Za današnje praznično razpoloženje ob otvoritvi bodo poskrbeli: otroška folklorna skupina iz preddvorskega vrtca, dramski igralec Polde Bibič in domači ansambel Gašperji. • Foto: G. Šinik Popoldanske igre Tržič, 1. marca - V vrtcih Vzgojno varstvenega zavoda Tržič že nekaj let skrbijo za interesno druženje otrok tudi v popoldanskem Času. Tako so bila ta teden na vrsti že tretja srečanja v letošnjem šolskem letu, ki so namenjena predvsem aktivnemu preživljanju prostega časa. Vsak ponedeljek se zbirata v vrtcu Deteljica v Bistrici pri Tržiču dva oddelka, ki se ukvarjata s telesno vzgojo za najmlajše. V istem vrtcu se vsako sredo srečujejo otroci, ki jih zanima ples, enaka dejavnost pa poteka ob torkih tudi v vrtcu Grad v Tržiču. Za vse dejavnosti bodo pripravili po deset srečanj ob popoldnevih. S.Saje Želijo več članov Tržič, 1. marca • Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov v Tržiču jc pripravila minuli ponedeljek zbor stranke. Ob skromni udeležbi • v občinski dvorani je bilo le okrog 20 članov - so pregledali rezultate volitev in položaj stranke po njih. Vodstvo ugotavlja predvsem osamljenost treh članov v občinskem svetu na levici, zato so njihovi predlogi kljub utemeljenosti največkrat preglasovani. Prav tako niso upoštevali predlogov stranke za kadrovanje v odbore. Člani stranke so predlagali, naj svetniki ZLSD še naprej aktivno sodelujejo na sejah občinskega sveta, obenem pa naj članstvo obveščajo o morebitnih škodljivih odločitvah za občane. Glede nadaljnjega dela so menili, da je treba nameniti največ pozornosti pridobivanju novih članov. Le od članarine in pomoči sponzorjev bo namreč največ odvisno financiranje stranke. Ena od skupnih nalog bo tudi aktivno sodelovanje pri organi-ziranju stranke na Gorenjskem. V predsedstvo območne organizacije so izvolili Slavka Terana in dr. Marijo Šimenko-Vodnjov, oba občinska svetnika, na 13. prosto mesto pa bodo imenovali kandidata iz Študentskih ali dijaških vrst. Meti Erjavec so izvolili za Članico nadzornega odbora. ♦ S. Saje Kdo v komisiji? Cerklje, 2. marca - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja iz Cerkelj je na občinski svet naslovilo peticijo, s katero želijo doseči, da bi občinski odbor za denacionalizacijo razširili tudi z zunanjimi člani. Predlagali so Petra Kepica, Lojzeta KalinŠka in Ivana Blaža. 15 podpisnikov pa v imenu 243 razlaščenih ali drugače prizadetih družin in gospodarstev tudi pričakuje, da bodo vsi člani omenjenega občinskega odbora taki, ki so prizadeti zaradi povojne nacionalizacije. Trojico zunanjih Članov komisije so svetniki sicer potrdili, niso pa se ogreli za njihov drugi predlog. V zdaj sedemčlanski komisiji tako ostajajo ljudje ne glede na to, ali jim je bilo po vojni kaj odvzelo ali ne. Pojasnili so tudi smisel obstoja te komisije, ki je v pospeševanju postopkov denacionalizacije na cerkljanskem koncu. • D. Ž. "PoiV' v Begunjah "Se se na'mo ženil • M ...saj se k'r splača "poli" prodajat'," je dejal tisti od neoženen'h, ki je licitiral 35 metrov dolg smrekov hlod in ga na koncu prodal najboljšemu ponudniku za dvesto tisoč in še sto mark za povrh. Begunje - Po štirih letih so v Begunjah tamkajšnji fantje in dekleta, pa seveda tudi "ta ožencni" in "ta omozene", spet oživeli običaj vlečenja "poha" skozi vas. Na pustni torek, torej dan pred pepelnično sredo, ko pust konec vzame, se je v Begunjah zbrala velika množica obiskovalcev in bilo je veselo, da malokdaj tako... Fana Začelo se je pravzaprav že prejšnji teden na tadolg četrtek, ko so dekleta spletle venec, s katerim so kasneje okrasile "poh", da je bil le -ta lep, ko se ga je v torek vleklo skozi vas. Namreč, če se od božiča pa do pepelnice nobeden v vasi ne poroči, potem se na pustni torek skozi vas vleče "poh". V nedeljo, dva dni pred vleko gredo neporočeni Begunjci v Drago iskat najdebelejšo smreko. Letos je smreko visoko okrog 35 metrov, v kateri je bilo za več kot šest kubikov lesa, iz svojega gozda odstopil Staričov Tina. Precej debelo deblo so fantje morali žagati na roko, saj so jih ta oženen' med delom strogo kontrolirali. Ko je "poh" na tleh ga je potrebno do torka "merkat", da ga kdo ne ukrade. Zato Od " Poha" glava fantje vedno postavijo nočno stražo, saj ga ponavadi ta oženen', pa tudi fantje s sosednjih vasi, poskušajo pre-žagati. Kar bi bila prava sramota za neožcnene. Na pustni torek se potem "poh" vleče skozi vas. Seveda primerno okrašen z vencem in s fano, na kateri je napisanih 76 Begunjskih fantov, ki so se poročili od leta 1964 naprej, odkar imajo v Begunjan omenjeno prireditev. Ponavadi se na fano napišejo kar na svoji fantovščini in naslednje leto so že na strani ta oženenih, tistih, ki postavijo šrango. Ta oženen' so postavili šrango "zgor cerkve". Zraven so obiskovalcem pokazali tudi, kako morajo v zakonu delati... tap, tap, tap, tap, tap, tap se je slišalo, no cepcarji oziroma delavci s pajklni so se zraven seveda krepčali z domačimi dobrotami, orehi, fancovti, slanino... Žene pa so jim pripravile tudi žgance in "vovi mlek" oziroma "odlijav'c od žgancev". Namreč, takrat, kadar je gospodinja žgance zab liva so moral' otroc', ki so bili naokoli, jokat'. In potem se z zgornjega konca vasi pojavi "procesija" neoženen'h s "pohom". Pridejo do šrange, pa pravijo ta oženen':"Bi bilo 100, ker je ravno na okroglo, ampak, ker ste "glih" vi, boste pa dal samo 50 čukov." "40," pravijo fantje in oni drugi spet, da 50, a so pripravljeni "glihat"'. Fantje se posvetujejo in rečejo: "Na spov, na spov...," nakar predstavnik ta ože-nen'h:" Nemogoče, je toko drag štrom, veste mor'mo imet' dva štromarja, da eden spi, drug pa deva. Damo pa dva dol. 48." "Mi pa tri gor, 43," glihajo neoženen'. Na koncu so se le zmenili za 45 tisoč in predstavnik ta ože-nen'h je "poharj'm" zaželel srečno pot skozi vas, in da jih ne bi nobeden več zaustavil. Ta neoženen so "poh" vlekli do travnika ob gasilnem domu in ga tam prodajali po sistemu kdo da več. Nazadnje ga je kupil Marjan za 200 tisoč in še 100 mark za povrh. Neporočeni so se še zadnjič slikali na svojem "pohu", potem pa se je za njih in obiskovalce prireditve začelo veliko rajanje v gasilnem domu, ki gotovo traja še dandanes. • Igor K., foto: Gorazd Šinik Skupno urjenje britanske in slovenske vojske Kar počne John, čaka tudi Janeza? Deset skupin, v katerih so ob slovenskih vojakih iz gorske enote kraljevi marinci iz Velike Britanije, spoznava na Pokljuki zimske veščine. Britanski marinci ob prihodu na brniško letališče. • Foto: G. Šinik Pokljuka, 3. marca - Prvo urjenje v Sloveniji v okviru Partnerstva za mir poteka v Vadbenem centru Pokljuka, kjer od minulega ponedeljka prebiva 74 kraljevih marincev. Kot je povedal njihov poveljnik Alan Collett, njihovi poklicni vojski ne manjka izkušenj v zasneženi in hladni pokrajini, vendar so Julijske Alpe nekaj posebnega. Skupno slovensko-britans-ko vojaško urjenje so organi- zirali na podlagi sporazuma o sodelovanju Slovenije v okviru Partnerstva za mir ter načrta sodelovanja med Veliko Britanijo in Slovenijo. Do prvega takega urjenja je prišlo prej kot v letu dni po podpisu dokumenta o Partnerstvu za mir, zanj pa so izbrali gorsko brigado z Bohinjske Bele. To je lahko v posebno čast tako slovenski vojski kot enoti z Gorenjskega, je ugotovil ob prihodu gostov v Slovenijo polkovnik Fedja Vraničar, ki vodi večdnevno skupno urjenje na Pokljuki. V njem sodeluje 74 pripadnikov kraljevih marincev oboroženih sil Velike Britanije in 30 izbranih slovenskih vojakov, za katerimi so štirje meseci odsluženega vojaškega roka. Vse udeležence so razdelili v deset mešanih skupin, ki jih vodi 10 slovenskih častnikov. Delo spremljajo tudi izkušeni alpinisti, gorski reševalci in zdravnik. Tako kot nekdaj na Pusta zvečer "Na glavo obrnjena grmada" in Pust na njej "Zvečer bomo Pusta kurili," je bil včasih otroški pozdrav na vratih, ko so od hiše do hiše nabirali butare, zvečer pa potem na robu vasi zakurili kres in v veselem razpoloženju praznično pokurili Pusta. Selo pri Vodicah, 2. marca - V torek, ko se je sončno pustno večer," jc razlagal Alojz Ko-popoidne nagnilo k večeru, so na spodnjem koncu Gorenjske, sec, ki je zdaj tudi predsednik najprej v okolici Šenčurja, zagoreli pustni kresovi. Ko se je občinskega sveta občine mrak zgostil v noč so zagoreli tudi v bližini Vodic, v Bukovici. Na Selu pri Vodicah, kjer so možje že prejšnjo soboto pripravljali drevje, je bilo še vedno temno. Popoldne so napovedali, da bo zagorelo okrog sedme ure zvečer. In nekaj minut pred sedmo je bilo na kraju, kjer so postavili nenavadno grmado, še vedno temno. Skoraj 4 metre visoko grmado so tokrat pripravili možje s Sela pri Vodicah na Aljaževem. Okrog obrnjena piramida, je na dnu merila dober meter krat meter, na vrhu pa kar dobre tri metre v kvadratu. Sestavljalo jo je kar 27 vrst brun. In strokovno so jo postavili, da se ni podrla. V sredini je imela vejevje, na vrhu pa Pusta, ki je kljuboval, dokler se ogenj ni prebil skoti dračje in ga pogoltnil v plamenih. "Že od nekdaj je bila pri nas navada, da smo zakurili malo kasneje, ko so v okolici kresovi že ugašali," je povedal Alojz Kosec, okrog katerega so se tudi letos zbrali vrstniki iz otroških let. Takrat so šolarji od hiše do hiše nabirali butare. Ko so bili še mlajši, so njihovi starejši vzorniki nabirali butare, oni pa vejevje. Zvečer so potem zakurili in vaščani so se zbrali okrog ognja. Živžav so imeli v nogah otroci z baklami, starejši pa so pomodro-vali, kako je bilo lani in kako bo letos, ker je pač toli-k o zmrznjenega ali j užnega snega. Da ga ne bi bilo, skoraj ne pomnijo. Če pa se je zgodilo, da se je trava kazala, so starejši Andrej Vrbovec, Kočarjev, sicer pa rojen na Horjulu. napovedovali, da letina ne zna biti kaj prida. Takrat smo Pusta kurili na hribu Lepuje, kjer imam danes hišo. Ko je na tem delu Rašice zraslo nekaj novih hiš, smo se pred nekako sedmimi leti preselili na Aljaževo. Zadnja leta pa je naš Pust postal poznan tudi v okoliških krajih tudi po nenavadni grmadi. 1990. leta smo zadnjikrat 13. junija praznovali krajevni praznik v KS Vodice in Bukovica Sinkov turn. Takrat je bil tudi kres in taborniki so vedno pripravili grmado, ki je bila podobna okrog obrnjeni piramidi. Junijskega kresa zdaj nimamo več, smo pa nenavadno grmado prenesli na pustni torkov Alojz kosec, Vodice Prejšnjo soboto se jih je zbralo kar trinajst iz vasi;zdaj že gospodarjev in odraslih mož. Odšli so v gozd in pripravili debla. "Iz roda v rod Je Šel današnji torkov običaj. Včasih smo s štriki vlačili vejevje. Zdaj gremo s traktorjem in motorko. Tudi več suhih borovcev je bilo včasih. Pa staro gumo smo kurili. Tega zdaj ne počnemo več. Preveč smo zasmradili celoten kraj," se je v torek spominjal Štefan Kun-stelj, Aljažev po domače. "Na Horjulu, kjer sem rojen, se ne spominjam iz otroških let tako izrazitega kurjenja kresov. Tu je bilo ze od vsega začetka drugače, bolj poudarjeno in prjetno. Zato sem se seveda vključil v pripravo in tako smo že v soboto postavili grmado, okrog obrnjeno piramido. Zvečer se bo tudi zbrala domala cela vas in prav slovesno bo," je napovedal Andrej Vrhovec, Kočarjev po domače. In zvečer je bilo potem na Aljaževem res slovesno. Ogenj je podtaknil Sršenov Alojz, ki je tudi vodil vse priprave. Zbralo se je okrog sedemdeset domačinov in tudi bobe so prinesli, pa tekočega tudi ni manjkalo. In ko se je grmada razplamenela, so nekajkrat švignile tudi rakete in tudi petarde so nadomestile nekdanje možnarje. Alojz, hkrati predsednik občinskega sveta, je bil zadovoljen, saj se je videlo daleč naokrog; tudj zaradi nenavadne grmade, k» so jo povzeli po tabornikih. In morda, kot je napovedal, bodo običaj sprejeli tudi mlajši, ki so si nedaleč stran, tokrat z.a zabavo, pN' pravili svojega manjšega pusta. Bilo je tako kot nekdaj, so se sporn-nili možje, Štefan Kunsteli, po ki so g.a domače Aljažev tokrat pr>" pravili. l>e snega tudi letos ni bilo tolik0' da bi lahko vsaj kepo naredi'-• A. Žalar Vsak dan druga naloga V torek so začeli z vajo pod imenom "Lisica", med katero so opravljali izvidniške naloge v zimskih razmerah, spoznavali sestavo snežne odeje in se seznanjali z uporabo različne opreme. Med urjenjem ima namreč vsak vojak vsaj 25 kilogramov osebne opreme, skupina pa ima tudi dodatno reševalno opremo. "Bela smrt" so poimenovali vajo v sredo, ko so spoznavali reševanje iz plazov. Pri tem usposabljanju so sodelovali tudi lavinski psi in helikoptrska enota. V četrtek dopoldne je bil na sporedu patruljni tek, med katerim so premagovali naravne ovire in streljali vsak s svojo oborožitvijo. "Skok" je bil znak za včerajšnjo popoldansko vajo, med katero so izvedli premik enot s Pokljuke v drugo pogorje. Sledilo je še bivakiranje v naravi prek noči. Danes se pripadniki obeh vojska vračajo v dolino. Popoldne se bodo za krajši čas ustavili na Bledu in si ogledali njegove znamenitosti. Zvečer bo namreč treba zgodaj k počitku, saj je v soboto na vrsti vaja "Zlatorog". Če bo vreme dopuščalo, se bodo podali na pohod iz Krme vsaj na Kredarico, sicer pa se bodo Polkovnik Fedja Vraničar odpravili na Vršič. V nedeljo je predvideno še turno smučanje, naslednji dan, 6. marca, pa se bodo britanski marinci poslovili od Slovenije. John je poklicni vojak "Britansko mornarico sestavlja vrsta enot. Na urjenje v Slovenijo je prišla 79. enota artilerije oziroma njen pehotni del. Čeprav je stacioniran na jugozahodu Velike Britanije in opravlja naloge tako na morju kot na kopnem, je velik del leta tudi na urjenjih v tujini. Celo sneg in mraz v gorskem svetu marincem nista tuja, saj smo imeli več vaj "a Škotskem, Norveškem in Arktiki. Vseeno so Julijske Alpe za nas novo, zanimivo doživetje. Nekaj razlik smo spoznali tudi pri opremi, na primer, pri smučeh. Podobno urjenje smo pred prihodom v Slovenijo končali v Češki republiki, v tej čudoviti dežel" z imenitnimi možnostmi za specialno urjenje vojske Pa smo prvič," je povedal za bralce Gorenjskega g'asa Alan Collett, major britanske kraljeve mornarice. Za razliko od naših fantov so britanski marinci profesionalni vojaki, ki začnejo vojsko pot pri 17 ali 18 letih. Za enoto, ki je prišla na urjenje v Slovenijo, sta že dve leti dela-Po končanem urjenju pri "aS bodo odšli na Ciper kot enota v sestavu mirovnih sil, nato pa jih čaka ponovno urjenje na Norveškem. Po poprečno desetih letih takih urjenj si JoHJ prisluži manj naporno delo drugih službah kopensK* vojske. Ob teh razlagah J* nehote ponuja vprašanje, a' se z mednarodnim sodelovanjem ne napoveduje podobn usoda tudi slovenskemu Jane zu, ki se je odločil za poklic"*' delo v vojski. • S. Saje (^s&Tft cL.o>.o>. Avtoservis Bled Ribenska 6, 64260 Bled Cenjene stranke obveščamo, da imamo uradni servis in prodajo traktorjev Vsi kupci, ki bodo kupili traktor v času od 01. 02 1995 do vključno 30.06.1995, bodo tudi deležni nagradnega žrebanja. NAGRADA - TRAKTOR LETA Tel.: 064/741-116 741 - 317 Fax: 064/741-411 4340 Posebna ugodnost: traktor model 6911 samo 15.945 DEM. Samo ci&Ttt ct.r%.t%. 'Sled ima v Sloveniji ekskluzivno prodajno in servisno pravico za REFORM ! Prodajni program: - kosilnice - gorska kmetijska mehanizacija MULI, METRAC - priključki - komunalni program Kar v vrtu r a s t e in cveti, se v TC DOM-u dobil NAJVEČJA IZBIRA na GORENJSKEM! Zelenjavna semena blagovnih znamk L' Ortolano, Sementi del Paradiso, Dixio, Valentin in Kalla, čebulnice in gomoljnice znamk Jub, Elite in Gardenia. _Bled zaposli VOZNIKA 2 Izpitom B in C kategorije, ter več prodajalk in Prodajalcev v trgovini na Bledu in poslovalnici v Kranju. Jetefbn; 064/741-778 741-623 SAVNE-SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 BflRBfl d-°o., Slandrova. Moravče Imovina proizvodnja "voz-tooz, ribarnica flostinstvo, turizem RUDOLF MEGLIC Posl.: ribarnica okrepčevalnica DELFIN, Tavčarjeva 1, Kranj Tel.: 064/222-909 Mobitel: 0609/625-082 Delovni čas: od 7.30 do 17. ure Nudimo ribe vseh možnih vrst. . Pri nas se lahko okrepčate z vsemi vrstami rib, Pripravljene lahko nesete v posebni embalaži domov. Lahko izbirate med svežimi in zamrznjenimi ribami. Dnevno nudimo 4 vrste ribjih malic, vsak dan sveža morska solata. SE PRIPOROČAMO! TRGOVINA "KASTA" tel. 064/861-441, int. 21 Cenjenim bralcem sporočamo, da trgovina "Kasta" prodaja uvožene plastificirane in 2 x cinkane mreže iz uvoza po najugodnejših cenah ter da imamo akcijsko razprodajo rezervnih delov in materialov iz skladišč ustavljene proizvodnje. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje. SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA JESENICE FI-PROM -Trgovina "Kasta" Dvanajsti sejem ribolova in lova Več kot 50 razstavljalcev na mednarodni specializirani prireditvi. V sejemskih dneh bo tudi zanimivo tekmovanje v vezanju muh za obiskovalce. nije. Sicer pa je na letošnjem sejmu precejšen poudarek tudi morskemu Ljubljana, 2. marca - Igor Bavčar, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije je dopoldne na Gospodarskem razstavišču odprl 12. mednarodni sejem Ribolov in lov, na katerem tokrat sodeluje več kot 50 razstavljalcev. Prireditev je letos na 900 kvadratnih metrih v hali A. Sejem bo trajal do nedelje, 5. marca, vsak dan pa bo na programu tudi več vzporednih prireditev. Tako bo v sejemskih dneh potekalo posebno nagradno tekmovanje za obiskovalce v vezanju muh, v kinodvor- ani pa bodo predvajali tudi filme o ribištvu. Sestala se bosta predsedstvo in skupščina Ribiške zveze Slove- ribolovu. Tako bo v soboto popoldne v hali A tudi razglasitev natečaja za najboljšo muho Alpe Jadran. Že na slovesni otvoriti pa je generalni direktor družbe Ljubljanski sejem in predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše v slavnostnem govoru napovedal, da bodo v sejemskih dneh spregovorili tudi o sladkovodnem ribištvu v Sloveniji v prihodnje. Sejem ribolov in lov bo v petek in soboto odprt od 9. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 17. ure. Vstopnice so po 400 tolarjev. • A. Ž. Strast do narave! 12. slovenski sejem ribiške in lovske opreme z mednarodno udeležbo SEJEM RIBOLOV IN LOV 2. 3. od 11. do 19. ure 3. in 4. 3. od 9. do 19. ure 5. 3. od 9 do 17. ure Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani UUBUANSKI SEJEM KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1994. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik Nejča Slaparja. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled risbe akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča na temo Iskanje Prešerna, v razstavnem salonu Dolik so na ogled risbe akad. slikarja Hamlda Tahirja. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije s potovanja po Nepalu avtorja Roberta Primca. V pizzeriji Bistr'ca so na ogled fotografije beneških mask istega avtorja. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo beneških mask avtor Matej Rupel. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled območna razstava fotografij. V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafike Aleš Sedmak. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu -pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. TEDEN SLOVENSKE DRAME Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili dramo Draga Jančarja HALŠTAT v Izvedbi SSG Trst. Jutri, v soboto, ob 19.30 gostuje SLG Celje s satiro Jožeta Kranjca DETEKTIV MEGLA. V nedeljo, 5. marca, ob 16. uri bo nastopilo Gledališče Ane Monro in CD Ljubljana z LENUH POŽERUH Andreja Rozmana. V nedeljo, ob 19.30 bo z monodramo POREDUŠOV JANOŠ nastopil Evgen Car. V ponedeljek, 6. marca, ob 19.30 bo PDG Nova Gorica nastopilo s pravljico Frana Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA. V torek, 7. marca, ob 19.30 bo nastopilo Gledališče Glej Ljubljana z AFERO POUHN KUFR Iztoka Lavriča. V sredo, 8. marca, ob 19.30 gostuje SNG Drama Ljubljana z dramo Daneta Zajca GRMAČE. V četrtek, 9. marca, ob 19.30 bo SNG Drama uprizorila dramo Dušana Jovanoviča UGANKA KORAJŽA. V petek, 10. marca, ob 19.30 gostuje MGL Ljubljana s predstavo Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV. V soboto, 11. marca, ob 19.30 gostuje MGL Ljubljana z igro Evalda Flisarja STRIC IZ AMERIKE. V nedeljo, 12. marca, ob 19.30 gostuje SLG Celje z igro A.T. Linharta TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. JANČARJU GRUMOVA NAGRADA Kranj - V sredo zvečer, prvi dan letošnjega jubilejnega Tedna slovenske drame, so že sedemnajstič podelili Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. Nagrado je prejel pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar. Žirija v sestavi Ignacija Fridl, Lado Kralj in Vasja Predan je med enaintridesetimi dramskimi besedili, ki so prispela na letošnji razpis za Grumovo nagrado, izbrala dramsko besedilo Hal-štat Draga Jančarja. Avtor je bil, odkar od leta 1979 podeljujejo Gru-move nagrade, za najboljše dramsko besedilo nagrajen zdaj že štirikrat (leta 1982 za Disidenta Arnoža in njegove, leta 1985 za Veliki briljantni valček in leta 1989 za Zalezujoč Godota). Nagrajeno dramo je lani uprizorilo Stalno slovensko gledališče Trst, predstava pa je bila tudi izbrana v program letošnjega Tedna slovenske drame, na sporedu pa je danes, v petek, ob 19.30. Nagrajenec se podelitve nagrade zaradi bolezni ni mogel udeležiti, odlomek iz drame Halštat je občinstvu prebral dramski igralec Brane Grubar. Na sliki: Drago Jančar, štirikratni Grumov nagrajenec. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik Deset let Kvarteta Tartini Zveza kulturnih organlzao« - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI sobota matineja Pravljičarka Jana Striinar. ZAČARANE ROŽICE ČAROVNICE ZELENE v Klubu RAGTIME, Sejmišče 2, v soboto, 4. mar. ob 10. url tele>tv w^m%.wm Kroni GLAS Pro Commerce GOSTI DOMAČIH IN TUJIH KONCERTNIH DVORAN Tržič - Prihodnji teden, v torek, ob 18. uri bo v tržiški župnijski cerkvi znova nastopil Kvartet Tartini iz Ljubljane, ki s tem koncertom pravzaprav potrjuje, da ga je tržiško glasbeno občinstvo sprejelo kar za stalnega glasbenega gosta. Zadnji dve sezoni se kvartet Tartini s koncerti pogosteje pojavlja tudi v Tržiču, največkrat kar v župnijski cerkvi. Vsekakor se ne dogaja ravno pogosto, da instrumentalna skupina, ki ima s koncerti izpolnjen ne samo ves letošnji koledar, pač pa v glavnem tudi že leto 1996 in tudi že za 1997, najde čas tudi za nastope izven večjih kulturnih centrov. "V tem ni nič nenavadnega," je povedal Romeo Drucker, violinist v kvartetu Tartini, ki poleg glasbene vloge opravlja tudi vrsto organizacijskih del za skupino. "Med tržiško publiko se dobro počutimo, že na prvih koncertih smo bili lepo sprejeti, dobro sodelujemo tudi z Združenjem prijateljev glasbe Lumen, ki organizira naše tržiške koncerte. V Tržiču bomo nastopili že v kratkem, prihodnji torek, 7. marca, z glasbenim programom, ki ga imamo pripravljenega za koncert naslednjega dne v Narodni galeriji v Ljubljani." Za tiste, ki spremljajo glasbeno dejavnost kvarteta Tartini, seveda ni novica, da je s februarjem v Narodni galeriji stekel ciklus petih komornih koncertov, kjer se bosta godalnemu kvartetu na dveh koncertih kot gosta pridružila maja flavtistka Irena Grafe-nauer, aprila pa klarinetist Mate Bekavac. Program, ki si ga je skupina izbrala za svoj cikel, obsega dela Tartinija, Mozarta, Šnitkeja, Beethovna, Brahmsa, Verdija, Debus-syja, Havdna, de Arriage. Na enem od zadnjih koncertov bo kvartet predstavil tudi novo skladbo Janija Goloba napisano prav zanje.V vmesnem času, takoj po nastopu v sredo, v Ljubljani, in aprils- Kvartet: Tartini deset let skupaj - Foto: Božidar Dolenc kim nastopom v tem ciklusu, pa se kvartet Tartini, ki je februarja praznoval desetletnico nastopanja, odpravlja na tritedensko gostovanje v Španijo, kjer bodo nastopili na približno desetih koncertih. "Sicer pa se nam obeta v tej sezoni okoli štirideset koncertov, kar seveda ni ravno malo. Seveda pa ne more biti cilj skupine kar največ koncertov, pač pa kar najboljša glasbena Eredstavitev," pravi Romeo >rucker. "Med domačimi nastopi naj v drugem delu sezone omenim Glasbeni september v Mariboru, sodelujemo na Festivalu Groblje in še kaj. Z nastopi je tako, da običajno dobremu nastopu sledi ponovno povabilo. Tako se nam je zgodilo tudi v marsikje, tudi v Salzburgu, kjer smo pred dvema letoma z enim koncertom nastopili v njihovem celoletnem glasbenem ciklusu Salzburškin Mozartovih ser-enad. Odziv je bil dober, kar nam je takoj prineslo dogovor za lanskih šest koncertov. Uredništvo resne glasbe Radia Slovenije je izbralo Kvartet Tartini, da bo oktobra letos sodeloval v programu, ki ga v okviru dneva Evroradia 1. oktobra letos pripravljajo evropske radijske postaje. S kvartetom Tartini bo v neposrednem prenosu sodeloval tudi mladi klarinetist Mate Bekavac Tako bo tudi letos, ko imamo znova dogovorjenih šest nastopov. Ker pa je v tem glasbenem mestu, sicer najbolj znanem po poletnem glasbenem festivalu, skozi vse leto cela vrsta glasbenih prireditev, smo oktobra letos povabljeni tudi na glasbeno prireditev Salzburški kulturni dnevi, ki je vsekakor pomembnejša in odmevnejša od serenadnih koncertov." Pri tem seveda ni najmanj pomembno, da bo kvartet Tartini na teh koncertih v Salzburgu imel priložnost poleg že ustaljene glasbe Mozarta in Tartinija ter drugih predstaviti tudi slovensko glasbeno ustvarjalnost, najprej seveda prav zanje napisano glasbo Janija Goloba. Tudi sicer skupina izredno skrbno izbira svoj glasbeni program. To pa seveda pomeni, da ne pretiravajo s skladbami skladatelja, katerega ime nosijo; seveda posegajo v standardni program godalnih kvartetov največjih glasbenih mojstrov od Mozarta, Havdna in drugih, zelo radi pa posegajo tudi po sodobnejši glasbi Šnitkeja, radi pa kdaj tudi presenetijo na primer z izborom Verdijevega godalnega kvarteta, ki je po tej zvrsti glasbe morda nekoliko manj znan. Prav za špansko koncertno turnejo so pripravili tudi glasbo zgodaj umrlega španskega skladatelja de Arrige. Pravzaprav je nenavadno, da ima komorni ansambel, ki se je v desetih letih dobro uveljavil tako na domačih in tujih koncertnih odrih p° Evropi, od Dunaja do Berlina in tudi Italije, posneto samo eno kompaktno ploščo. Na tej Ered štirimi leti posneti sta >vorakov in Ravelov kvartet, med zasedbo pa je poleg Miloša Mlejnika, violončelo, Aleksandra Miloševa, viola, Romea Druckerja, violina, }c Erejšnji član skupine violinist >arko Linarič, ki ga je zdaj zamenjal violinist Črtomir Šiškovič. Kaže pa, da bo ob koncu letošnjega koncertnega ciklusa v Narodni galeriji, ki ga v živo snemajo tudi za Radio Slovenija (dva koncerta pa bo snemala tudi televizija), izbor posnetkov pripravljen tudi za novo kompaktno ploščo . • Lea Mencinger KOGA OBRAVNAVAJO? SEBE! Kranj - Zavzeto uprizorjen dramolet Dominika Smoleta Zlata čeveljčka iz I. 1982 premierno uprizorjen kot otvoritvena predstava PG Kranj na letošnjem TSD ohranja pronicljiva spoznanja o človekovi notranjosti tudi za naš čas. Da gre za zahtevno, govorno interpretativno dramsko besedilo z intenzivnim pomenskim učinkovanjem, o tem ni dvoma. Smoletov "dramolet", napisan pred trinajstimi leti, je tako po temi kot po dramski zasnovi zunaj dramaturških standardov, vendar ima drugačne sestavine, s katerimi prevzema in zadržuje gledalca v svojo neizčrpno problemsko spiralo. Grajen je po načelu enotnosti časa in kraja, medtem ko z dogajanjem uhaja na skrivna in skrivnostna pota posamičnih intimnih stisk in dram. Že sam vzrok, da se šestčlanski sodni senat zbere na sejo, je fiktivno nadrealen. Raziskati in ugotoviti morajo, ali ie mladi igralec imel pravico do samomora, še zlasti, ker se je pritožil glede zapisov o okoliščinah. Po proceduralnih zapletih, ki s svojo ironično zgoščenostjo učinkujejo kot prepričljiva paradigma mnogoterih javnih seans današnjih dni, in po izjavah obtoženega, ki učinkujejo bolj nevtralno kot pritrdilno za vzrok samomora z obešenjem, se začne globinsko razkrivanje akterjev samih, njihovih travm, stisk, obsesij, preganjavic, kakor jih doživljajo in kakor so jih sposobni sami označiti in izpovedati. In zdi se, kako da je obtoženec postal nemi razsod- nik o teži in namišljenosti njihovih stisk. Govor njihove izpovednosti je intenzivno metaforičen, z zasukom pozornosti z obtoženca na razsodnike pa globinsko razsežen in pomensko učinkovit. Za učinkovanje in vtis predstave so seveda pomembne vse sestavine z njihovo interakcijo. Močan vtis napravi že scena, ki po zasnovi Janje Korun označuje na vse strani založen prostor z omarami in predalniki, med katerimi nekateri spominjajo na predalnike v prosekturni mrtvašnici, se pravi, da so akterji ujeti v simboličnem prostoru, ki širše ponazarja z akti in dokumentacijo obložen svet, iz katerega posamezniki uhajajo zgolj s svojo domišljijo. Ta prostor je nadalje označen z veliko, dolgo mizo, ob kateri zaseda sodni senat, sodni sluga pa jo uporablja tudi kot ležišče. Po zamisli iste avtorice so ukrojeni tudi kostumi v nekoliko praznično obliko, razen sodnega sluge, obutega v gumijaste škornje in predpasnik z rekviziti, ki sodijo k njegovemu opravilu reanimacije obtoženih. Smoletov dramolet ie nadalje besedilo, ki zahteva tako uglašeno ansambelsko igro kot izrazitejše soliranje. Med akterji se najprej razkrije s svojo preganjavico dr. Poročevalec, ki ga z uglajeno govorno artikulacijo in natančnim pomenskim obvladovanjem izrečenega upodablja Aleš Valič, ki je v praizvedbi Zlatih čeveljčkov 1. 1953 igral Tožilca. Poročevalčeve jutranje muke in privide podaja z zaskrbljeno resnostjo in obvladovanjem. Vsevedno, vserazu-mevajočo Administratorko, živi zakonik, igra Darja Reichman z zastrto notranjo intenzivnostjo, kar poudarja dokončnost njenih spoznanj z odločitvijo, da se odloči za isto kot Obtoženi, le da z vizijo, ki jo simbolizirata zlata čeveljčka. V izrazitejši igralski del sodi tudi Boris Juh v vlogi dr. Predsednika senata, človeka, ki se je svojega mor-ečega posla že zdavnaj naveličal, prevzema ga le še lovska strast s tistim končnim posegom med življenjem in smrtjo. Najstarejšega v sodnem senatu, dr. Pri-sednika senata, ki se nenehno hvali s svojo devetico pri profesorju svetovnega slovesa in tudi ne izbira besed, kadar se ujezi nad kolegi in kolegico odvetnico, upodablja Evgen Car korektno in ustrezno jezljivi naravi tega samovšečnega starca, ne bi bilo pa odveč, če bi posamične izbruhe nekoliko umiril. Odvetnico ponazarja Tatjana Dimi-trievska, ki se tokrat nemara prvič preskuša z zahtevnejšo karakterno poantirano vlogo, ki pa je tudi v primerjavi z drugimi Smoletovimi liki psihološko najj šibkeje poantirana. Morda o pričakovali nekoliko manj opazne igre in nekaj več s3"?1 po sebi utemeljenih potez. 1 m Oman je v vlogi "mlađeg^ moža" Tožilca močan zlaStI izpovedi svoje notranje neg°\.. vosti, vendar je glede na kontekst ta zasedba utemeljena ie kadrovsko stisko PG. v JjJJ. reanimiranega obešanca -ženega uglejeno nastopa MarJ e Višnar, kot se za igralca, ki se» ni imel možnosti ugnezdi«, sp dobi. Iz povsem drugega i» šenjskega testa pa je seV.«k0 Sodni sluga s svojo posestnis* filozofijo in samooznako, združuje lastnosti babice in ni sarja; igra ga z vso resnostjo pretečo držo Matjaž Turk. VJ skromnem ansamblu K£pB3 režiser Matjaž Zupančič zm igralce iz ljubljanske Dram < Celja in MGL, kar je vsekakor smiselno, da se prevečkrat ponavljajo isti obrazi. Uprizoritev Zlatih eeveljftj Dominika Smoleta v režm w» jaza Zupančiča je vsekak°'no tenzivna, pregledna, gov' smiselno poudarjena, skr dobra predstava, ki ob*1**' občinstvo. In zato g!***1?* posrečen začetek 25. J^JL, *a Tedna slovenske drama«* iseznjozačen^nceVun|ik Izpolnimo svojo davčno napoved teto je naokoli in spet moramo izpolniti ter pred koncem marca davkarjem oddati ^ojo davčno napoved. Vselej jo pišemo za preteklo leto in tokrat jo bomo torej za leto 1994. Že kar nekaj izkušenj imate, saj boste to napravili že četrtič, zato vam verjetno izpolnitev napovedi ne bo povzročila večjih preglavic. Ker pa zakon o dohodnini nenehno doživlja spremembe, vas bomo opozorili predvsem nanje. Izpolnitev davčne napovedi je resna stvar, zato si vzemite čas in jo izpolnite Pravilno, saj se napake lahko kruto Maščujejo. Ko boste v knjigarni kupili obrazec "Napoved za odmero dohodnine za leto 1994" (bele barve, stane 15 tolarjev), vzemite še navodila za vpis Podatkov v napoved (rumene barve), v njih je zelo podrobno navedeno, kam vpišete posamezne prejemke in dohodke ter olajšave. Nikar pa ne Uporabljajte zastarelih navodil iz lanskega leta! Ce vam stvari ne bodo povsem jasne, napoved izpolnite čimprej, saj vam jo bodo davčni uslužbenci v prvih dneh hiranja še utegnili pregledati in povedati, kaj ste napravili narobe. Ne tkajte na 31. marec, ko bo na zbirnih testih velika gneča! Po 31. marcu bo namreč za popravke prepozno, saj davkarji napovedi kasneje ne smejo Popravljati. Po tem datumu vam torej ne bodo več mogli pomagati, če se ooste spomnili, da ste pozabili vpisati otroke ali boste v predalu našli račun, s katerim bi lahko uveljavili olajšavo. Naknadni popravki namreč niso več toožni! Verjemite, opozorilo je vsekakor na "testu, saj je bilo lani kar nekaj takšnih Pozabljivcev, pozabljivost pa jih je drago stala. Ce je kdo denimo pozabil vpisati otroka, med letom pa so mu v Podjetju to upoštevali, je ob prejemu odločbe zgroženo ugotovil, da mora doplačati 100 tisoč in več tolarjev dohodnine, ker pač ni uveljavil olajšave za vzdrževane družinske člane. Po spremembah zakona o dohodnini tudi kazni za pozabljivost drugačne s°rte niso več tako majhne. Kazen za Prekršek namreč znaša najmanj 50 usoč tolarjev. Kar 400 tisoč tolarjev Pa bo kazen znašala, če boste v davčno napoved denimo "pozabili" vpisati, da ste lani s pogodbenim delom zaslužili 1,2 milijona tolarjev. Komu ni potrebno vložiti napovedi Poglejmo si torej nekaj najpomembnejših novosti. Veljati so namreč začele določbe 83. člena zakona, ki določajo, komu ni potrebno vložiti napovedi: - vsem tistim, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 odstotkov lanske povprečne letne plače (124.896 tolarjev), - študentom, ki so delali prek študentskih servisov in njihova osnova za dohodnino ne presega 51 odstotkov lanske povprečne letne plače (579.062 tolarjev), - upokojencem, ki so lani prejemali le pokojnino, od katere jim med letom ni bilo potrebno plačevati akontacije dohodnine. Upokojenci to lahko ugotovijo tako, da pogledajo obvestilo, ki jim ga je pred kratkim poslal SPIZ. Če imajo v rubriki "Akontacija dohodnine" ničlo, potem jim napovedi ni potrebno napisati. Seveda pa jo morajo, če so imeli lani poleg pokojnine še kakršenkoli drug prejemek, čeprav zelo skromen. Denimo, če so pogodbeno delali ali imeli katastrski dohodek. Olajšave za vse Novosti so letos tudi pri olajšavah. Po 7. členu zakona se prizna vsem zavezancem in sicer tako, da se osnova za dohodnino zmanjša za 11 odstotkov letne povprečne plače (124.416 tolarjev). Po 8. členu zakona se osnova za dohodnino zmanjša tako kot doslej invalidom s 100-odstotno telesno okvaro, če jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, olajšava pa je enaka lanski povprečni letni plači (1.135.416 tolarjev). Olajšave so deležni tudi vsi, ki so starejši od 65 let, znaša pa 8 odstotkov povprečne letne plače (90.833 tolarjev). Novost je olajšava za tiste, ki so delali prek študentskih servisov, znaša pa 40 odstotkov povprečne letne plače (454.166 tolarjev). Namesto 10-odstotne zdaj 3-odstotna olajšava Po 9. členu zakona o dohodnini si lahko osnovo za dohodnino zmanjšamo s pomočjo računov, namesto prejšnje 10-odstotne olajšave je zdaj možna le 3-odstota. Čeprav je olajšava torej bistveno manjša, se vendar še vedno splača shranjevati račune in olajšavo uveljaviti. Ker smo v preteklih letih že veliko pisali o tem, stvari ne bomo ponavljali, v sami napovedi pa so na tretji strani tudi dokaj natančno naštete. Opozorimo naj vas le, da se morajo računi glasiti na vaše ime in ne na koga drugega v družini, in da vam računov ni potrebno oddajati hkrati z napovedjo, morate pa jih hraniti še dve leti, če vas bodo davkarji nemara izbrali za kontrolo. Nikakor pa ne pozabite vpisati računov, saj vam po 31. marcu davkarji napovedi ne bodo popravili, ker tega ne smejo storiti! Olajšave za vzdrževane družinske člane Novosti so tudi pri olajšavah za vzdrževane družinske člane (glej preg-lednico).Po novem je stopnja olajšave enaka za vse otroke in odpade torej dosedanji dodatni, 4-odstotni popust za vzdrževanje tistih otrok, ki se šolajo izven kraja bivanja. Novost pa je, da je zdaj mogoče uveljaviti tudi olajšavo za vzdrževanje izvenzakonskega partnerja. Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino , Zneski vam bodo prišli prav, če si b?ste sami izračunali, koliko dohodnine boste doplačali ali pa vam bodo morda vrnili kakšen tolar. Izračunani s° na osnovi podatka o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji v lanskem le«J, ki Je znašala 1.135.416 tolarjev. V.znesek neobdavčljivega dela v v,sini 11 odstotkov povprečne plače P° 7. členu zakona o dohodnini znaša J24.896 tolarjev 2. zneski olajšav po 8. členu zakona o a°hodnini, priznani: - invalidom s 100-odstotno telesno okvaro v višini 100 odstotkov povprečne plače 1.135.416 tolarjev - učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem del prek študentskih in mladinskih organizacij v višini 40 odstotkov povprečne plače 454.166 tolarjev - starejšim od 65 let v višini 8 odstotkov povprečne plače 90.833 tolarjev 3. znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po 10. če znaša letna osnova SIT nad Znaša davek . 564.300 ]-128.600 1- 692.900 2- 257.200 3- 385.800 do 564.300 1.128.600 1.692.900 2.257.200 3.385.800 SIT 17 % 95.931 + 35 % 293.436 + 37 % 502.227 + 40 % 727.947 + 45 % 1.235.817 + 50 % SIT nad nad nad nad nad 564.300 1.128.600 1.692.900 2.257.200 3.385.800 Lestvica za odmero dohodnine členu zakona o dohodnini znaša za prvega otroka oziroma vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov povprečne plače: - za enega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana v višini 10 odstotkov povprečne plače 113.542 tolarjev - za dva otroka v višini 25 odstotkov povprečne plače (10 + 15 odstotkov) 283.854 tolarjev - za tri otroke v višini 45 odstotkov povprečne plače (10 +15+20 odstotkov) 510.937 tolarjev - za štiri otroke v višini 70 odstotkov povprečne plače (10 +15 + 20 + 25 odstotkov) 794.791 tolarjev - za pet otrok v višini 100 odstotkov povprečne plače (10 + 15 + 20 + 25 + 30 odstotkov) 1.135.416 tolarjev - za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča na enak način - za motenega otroka v višini 50 odstotkov povprečne plače 567.708 tolarjev. sprejemanje napovedi za dohodnino v občinah medvode, vodice, domžale, mengeš, lukovica 'n moravče Medvode: *v Prostorih krajevnega urada dne 14. 3. in 21. 3.1995 od 12. do 18. ure Vodice: * v prostorih krajevnega urada dne 16. 3.1995 od 12. do 18. ure bpostava Domžale, ki pokriva občine Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče: * vsak uradni dan v času uradnih ur na sedežu Izpostave Domžale (Ljubljanska 69). v zadnjem tednu, v mesecu marcu pa tudi v času podaljšanih uradnih ur: - 27. 3. in 28. 3 1995 od 8. do 17. ure - 29. 3., 30. 3. in 31. 3. 1995 od 8. do 18. ure IZPOSTAVA TRŽIČ Prejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1994 bo urejen v prostorih Ministrstva za finance, Republiški upravi za javne prihodke - IZPOSTAVA TRŽIČ, Predilniška cesta 14 (vila BPT), vsak dan v mesecu marcu v času delavnika; od 27. 3. do 31. 3.1995 pa od 7. ure do 18. ure. Ob oddaji napovedi bo vsakemu zavezancu dano potrdilo o odaji napovedi. Zavezanci lahko oddajo napoved po pošti in sicer v zaprti ovojnici kot PRIPOROČENO pošiljko s pripisom (DOHODNINA 94) na naslov: MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke IZPOSTAVA TRŽIČ Predilniška cesta 14 64290 TRŽIČ p.p. 56 OBVESTILO o sprejemanju napovedi za odmero dohodnine za leto 1994 V skladu z Zakonom o dohodnini Republiška uprava za javne prihodke -Izpostava Kranj, Tržič, Jesenice, Radovljica in škofja Loka obveščajo vse zavezance, da bodo sprejemale NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1994 V MARCU 1995 na naslednjih sprejemnih mestih: IZPOSTAVA KRANJ Sprejemno mesto Sedei Sedež Datum sprejema čas sprejema Slovenski trg 1 1.3.-24. 3. v času uradnih ur Slovenski trg 1 27. 3.-31. 3. 8. -18. ure Kranjska c. 2 23. 3., 24. 3. 8. -17. ure Kranjska c. 1 22. 3., 23. 3 8. -17. ure Dvorski trg 10 21. 3. 8. -17. ure Slovenska c. 2 20.3., 21. 3. 8. -17. ure Sedež izpostave soba št. 88 Avla Mestne občine Kranj Občina Šenčur Krajevna skupnost Šenčur Občina Naklo Dom kulture Naklo Občina Preddvor (stara šola) Občina Cerklje Krajevni urad Cerklje Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Napovedi pošljite na naslov: Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. IZPOSTAVA RADOVLJICA Datum sprejema čas sprejema Sprejemno mesto Sedei v prostorih Izpostave Radovljica: soba štev. 3 v prostorih Izpostave Radovljica: sobe štev. 3, 4, 5 in 8 Občina Bled Občina Bohinj Občina Radovljica Gorenjska c. 19 Občina Radovljica Gorenjska c. 19 Cesta Svobode 13, Bled Triglavska 35, Boh. Bistrica do vključno 24. 3.1995 od 27. 3. do vključno 31. 3.1995 24. 3. 1995 25. 3. 1995 24. 3. 1995 25. 3. 1995 vsak del.dan od 8.00 naprej v del. času vsak del. dan od 8.00 do 18.00 od 9.00 do17.00 od 9.00 do 14.00 od 9.00 do 17.00 od 9.00 do 14.00 Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Napovedi se pošiljajo na naslov: Republiška uprava za javne prihodke -Izpostava Radovljica, Gorenjska c. 19, 64240 Radovljica. IZPOSTAVA JESENICE Datum sprejema čas sprejema Sprejemno mesto Sedei Občina Jesenice Titova 78 Delovni prostori Izpostave Jesenice Sejna dvorana Občina Jesenice Občina Jesenice Titova 78 Sejna dvorana Občina Jesenice Občina Jesenice Titova 78 Občina Kr. Gora Občina Kr. Gora Kolodvorska 1 a KS Žirovnica Breznica 3 do vključno 17. 3. od 20. 3. do vključno 24. 3. od 27. 3. do vključno 31 14., 15. 3. 16., 17. 3. vsak del. dan od 8.00 naprej v delovnem času vsak del. dan od 8.00 naprej v delovnem času vsak del. dan od 3. 8.00 do 18.00 od 8.00 -18.00 od 8.00 - 18.00 Ob oddaji napovedi bo zavezancu izdano potrdilo o oddaji napovedi. Priporočamo, da zavezanci zaradi oddaje popolne napovedi le-to prinesejo osebno. Če bodo napoved oddali po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Zavezanci naj shranijo potrdila o oddanih napovedih. Napovedi se pošiljajo na naslov: Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Jesenice, Titova 78, 64270 Jesenice. IZPOSTAVA ŠKOFJA LOKA v času od 27. 3. do 31. 3.1995 vsak delovni dan od 8. do 17. ure 1. NA SEDEŽU UPRAVE: Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava škofja Loka, Titov trg 4/b (stavba ALPETOUR - AGENCIJA) III. nadstropje - soba 2 in 3 2. KRAJEVNI URAD ŽELEZNIKI v sredo, dne 22. 3., od 8. do 17. ure in v četrtek, dne 23. 3., od 8. do 17. ure 3. KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE - v prostorih krajevne skupnosti v petek, dne 24. 3., od 8. do 17. ure 4. KRAJEVNI URAD GORENJA VAS v ponedeljek, dne 27. 3., od 8. do 17. ure in v četrtek, dne 30. 3., od 8. do 17. ure 5. KRAJEVNI URAD ŽIRI v torek, dne 28. 3., od 8. do 17. ure in v sredo, dne 29. 3., od 8. do 17. ure 6. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA -1 DAN po predhodnem dogovoru Pred 27. 3.1995 bomo napovedi sprejemali na sedežu uprave -Titov trg 4/b v uradnih dneh in urah, določenih za stranke. PR O/Z VODNO, T R G O VS KO /JV GOS T / /V S K O PODJETJE Škof/a Loka p. o. Kidričeva c. S4 m do 13. marca 25% popust pri nakupu z gotovino za pohištvo Alples in sedežne garniture Nova oprema v Loka prodajnem centru Alples v Železnikih, v BC Medvode in v Loka prodajnem centru v BTC, hala A, v Ljubljani M italijanske keramične ploščice GIRARDI že od 1.497,00 SIT/m2 v Železnini Medvode in v Loka prodajnem centru Alples v Železnikih Marca v Merkurju, narava v kamnu, lepota v stanova nju Okrasni kamen MARMOR HOTAVLJE v Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom od 1. do 31. marca io°/< CENEJ* kuhinjski in kopalniški pulti, okenske police, stopnice, tanke ploščice, tlaki, balkonske obrobe, fasadne plošče... ALI SI ŽELITE kopalnico v belem O prijetno svetel hodnik O poslovni prostor s pečatom O prepoznaven vhod? Kot nalašč za vas... 20% popust za ploščice kalcitni sivec velikosti: 30,5 x 30,5 x 1 cm 30,5 x 15,25 x 1 cm Izdelki iz okrasnega kamna na zalogi in po naročilu z Merkurjevo kartico zaupanja po še mikavnejših cenah! ^MERKUR Pripomoček proti bolečinam, stresom, utrujenosti... KAJ PRAVI MEDICINA? Vsi imamo radi udobje, naj bo kakršnokoli že. Želimo si ga in tudi prizadevamo si, da bi po svojih možnostih kar se da udobno živeli. Redko pa pomislimo, da je največje udobje pravzaprav zdravje, če nas nič ne boli in nismo napeti zaradi stresne situacije, če tudi nismo čez mero utrujeni, se lahko lotimo marsičesa, kar prinaša zadovoljstvo. Pa kaj, ko je vedno posredi kakšen "če". Že od malih nog spoznavamo bolečino, šola prinese prenekatere strese, da o poklicu in ljubezni sploh ne govorimo. Počitnice in dopusti so običajno enkrat na leto in včasih jih prav težko pričakamo. Kaj pa lahko storimo, ko še ni počitnic? Kako si pomagamo sproti, vsak dan, ko nas pestijo stresi, bolečine in utrujenost? Eden od možnih odgovorov je prav Vibroser. To je preprosta prenosna masažna blazina, ki nas lahko reši prenekaterih bolečin, pa tudi napetosti, ker blagodejno deluje na fizično in na psihično počutje. O njej smo že pisali, vse več zanimanja pa vzbuja tudi v strokovni medicinski javnosti. Pravkar je bila opravljena medicinska raziskava z naslovom Primerjalna študija meritev krvnega pretoka pri uporabi lokalne vibracijske masaže z Vibroserjem". študija bo objavljena v strokovnem tisku, za naše bralce pa je dr. Dušan Polimac, specialist medicine dela, prometa in športa iz Celja, ki je raziskavo opravil, povedal naslednje: "Masažna blazina Vibroser je že nekaj časa v uporabi in njeni učinki so mnogim uporabnikom in nekaterim zdravnikom že znani. Cilj študije je bil s pomočjo sodobnih in v medicini uveljavljenih metod (v našem primeru oscilometrijske in ultrazvočne) prikazati spremembe v lokalnem krvnem pretoku pri uporabi te blazine. V študiji so sodelovale mlade in zdrave osebe z namenom, da ugotovimo fiziološki učinek tovrstne Dr. Dušan Polimac: "Rezultati študije dokazujejo neposredni in posredni pozitivni učinek masaže z Vibroserjem." masaže. Rezultati dokazujejo neposredni in posredni pozitivni učinek masaže z Vibroserjem: gre za izboljšanje lokalnega pretoka krvi. To pomeni boljše prehran-jenje tkiv in odplavljanje ostankov presnove, će razmišljamo praktično -tovrstna masaža je lahko zlasti koristna tam, kjer je potrebna lokalna regeneracija tkiv - po raznih poškodbah, operacijah, kapeh, pri nepokretnih bolnikih itd. Po drugi strani se dandanes v ordinacijah zdravniki zelo pogosto srečujemo s problemi gibal in hrbtenice, pri katerih je uporaba tovrstne masaže lahko koristna in praktična, saj, kot je pokazala naša študija, zmanjšuje napetost mišic. Posledično to običajno pomeni ublažitev bolečin in sprostitev. Praktična plat take blazine je, da masažo lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Ena od ugotovitev študije je tudi ta, da optimalno učinkovitost pri neprekinjeni masaži dosežemo v času do 20 minut. V mnogih primerih v praksi, ko gre za bolečine, zadošča že nekajminutna masaža, če ugotovitve študije strnem v zaključek, bi rekel naslednje: uporaba aparata Vibroser kot pomožnega zdravilnega pripomočka je smiselna pri kroničnih degenerativnih obolenjih gibal, mišični napetosti in utrujenosti kot posledici dolgotrajne prisilne drže, po težkem fizičnem delu in naporih sploh, v poznejši fazi rehabilitacije poškodb ter pri preprečevanju preležanin pri nepokretnih bolnikih. Vsekakor najbolj razširjena pa je lahko uporaba pri vseh, ki jim učinki vibromasaže in toplote prijajo." In spet smo pri udobju. Bolj ko nas vsakdanji tempo življenja priganja, bolj hrepenimo po prostih dnevih, ko se lahko sprostimo in predamo udobju. Kakršnemukoli že. Če pa se malo zamislimo, je res, da je pravo udobje, kije tudi največ vredno - dobro zdravje. Karkoli storimo zanj, smo dobro investirali. Informacije o Vibroserju lahko dobite po telefonu (061) 12 91 794. Bf KMEČKI STROJI KOVIN OTIHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 4* ® BOUTIOUE 11 ŽENSKO, MOŠKO PERILO Resnična nežnost dotika se vam razkrije samo, kadar nosimo pravo perilo. Ker se približujeta praznik 8. marec in materinski dan, vas vabimo v naše prodajalne v Kranju, Reginčeva 6, v Kino Storžič ter Ljubljano v VVTC. Boutique Romana & kvaliteta do zaupanja ZA GOTOVINO POPUST ALI _ PLAČILO NA VEČ ČEKOV ! SADJARJI VRTIČKARJI GOZDARJI POZOR 111 NU0IM0 VAM ŠE SEMENA ORODJA MOTORNA OLJA AKUMULATORJE (,()RI:NJSKA GORENJSKA OBLAČILA KRANJ, d.d., Bleiweisova cesta 30, objavlja prosta delovna mesta za: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA ZA PODROČJE IZVOZA IN UVOZA z visoko ali višjo izobrazbo tekstilne, ekonomske ali komercialne usmeritve, s 3 oz. 4 leti delovnih izkušenj in znanjem svetovnega jezika. Zaposlitev je za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. 2. TEKSTILNE KONFEKCIONARJE s končano 3-letno tekstilno šolo z delovnimi izkušnjami ali za opravljanje pripravništva. Zaposlitev je možna za nedoločen čas v Kranju in tudi na Jesenicah. Vloge pričakujemo v 8 dneh po objavi v kadrovski službi Gorenjskih oblačil na Bleivveisovi 30 v Kranju. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK VIDA MARCU AN, nagrajena direktorica mengeškega Filca Pri nas se dela, pogumni smo pri novih izdelkih Pred desetimi leti je prišla v povsem zanemarjeno tovarno, že po dveh letih seje Filc prebil na vrh slovenske tekstilne industrije in prvo mesto zanesljivo drži. Mengeš, 2. marca - Med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije so kar štirje direktorji z Gorenjskega, kar je izjemno in nedvomno odraža uspešnost gorenjskih taanagerjev. Pri predstavitvi gorenjskih nagrajencev smo dali prednost VIDI MARCIJAN, direktorici Filca Mengeš, saj je edina ženska v moški družbi, mengeški Filc pa pod njenim vodstvom posluje izjemno uspešno. "Med desetimi nagrajenci 8te edina ženska, kako vas sprejemajo kolegi?" "Na vodilnih mestih sem že kar nekaj časa, vedno so me sprejemali enakopravno, čeprav pa je res, da se mora ženska vedno dokazovati, moški se lahko uveljavi hitreje." "Zlasti v managerskem po-slu, ki je še vedno izrazito •noski?" "Čeprav je že veliko žensk na direktorskih mestih, kolikor vem, so dosti uspešne, če so moje informacije točne, lobeno takšno podjetje ne Posluje z izgubo." "Kako ste sprejeli nagrado?" "Do zadnjega dne hladno, Sele na podelitvi, ki je bila izjemno prijetna in na visoki ravni, sem pravzaprav dojela Pomen te nagrade. Predlagale so me managerke in res se nisem prav nič obremenjevala s tem, ali bom nagrado dobila ali ne." "Kakšen odmev ima, se to Pozna pri samem poslu?" "Težko rečem, saj je od Podelitve minilo šele nekaj dni. Dobila sem že nagrado •nanager leta in z njo postala malo bolj znana, ta je torej 2daj dodatek. Na domačem trgu je vsekakor prijetno, če Poslovni partnerji vedo, da je Dl| direktor nagrajen, vendar P v glavnem izvažamo, zato Je veliko bolj pomembno, da lfnamo certifikat kakovosti 9001, ki podjetju daje ^gled. Pridobili smo ga leta A!?3 kot 22. podjetje v Slovenj1 in kot prvo v mengeško-^ornžalskem koncu ter prej *°t naši konkurenti v Nemčiji." "Vodenje Filca ste prevzeli pred desetimi leti, prišli ste *°t sanatorka, kakšna je bila led»j tovarna?" slov "Povs em zanemarjena, po- sko no v razsulu, danes mi raj nihče ne verjame, da le bilo res tako, žal mi je, da tega nismo posneli. Mladi, ki Prihajajo danes, sploh ne Vedo, kakšen jc bil Filc, in Julijo, da je tak že od nekdaj. Kdor pozna Filc iz leta 1985 in Pride danes k nam, težko Verjame, da je prišel v isto tovarno. Delavnice so bile neurejene in zanemarjene, Jobenega asfalta ni bilo, no-be|>e čistilne naprave, kar ne*aj čistilnih akcij jc bilo Potrebnih, da smo tovarno naPrej pospravili. Na začetku J:J» napravila nekaj kadrovs-Kln zamenjav, potem smo Pogledali program, asortiman, stroške, cene, uvedli red m odgovornost, potem pa j"a". stroške, cene, uvedli red odgovornost, potem pa letik ■ ProdaJali- Po dveh ne!? Je Fllc Postal najuspeš-fljjf..podjetje v tekstilni in-L.ptriji Slovenije, nato smo UUI vsa leta na prvem mestu." venrf .Je res vedno prvi, ndar je majhen, mi pravijo aru8i tekstilci?" je Rd številu Uudi (zaposlenih °Pp), po prometu pa ne. Na zaposlenega dosegamo 150 tisoč mark realizacije, z novo investicijo jo bomo v treh letih povečali na 270 tisoč mark na zaposlenega. Poglejte, primerjalnih podatkov za lansko leto še ni, leta 1993 je v Filcu poslovni prihodek na delavca znašal 11.150 tisoč tolarjev, tekstilno povprečje pa je znašalo 3.003 tisoč tolarjev. Bruto dobiček na delavca je v Filcu znašal 776.938 tolarjev, v branži 1.791 tolarjev, akumulacija na lastni kapital je bila pri nas 15,21- odstotna, v skupini 0,91-odstotna, še to povprečje pa seveda mi popravljamo." "Nič ne 'jamrate' tako kot drugi, zaradi tečaja itd?" "Tudi mi smo pri tečaju lani izgubili 385 tisoč mark. Kaj bi 'jamrali', nič ne pomaga, to nas ne bo rešilo, rešimo se lahko le sami. Naša družba, naš parlament je izrazito in samo potrošniško usmerjen, delež porabe se skokovito veča, kar je katastrofa, vendar se o tem v parlamentu ne prepirajo, temveč o vseh drugih stvareh, ki so manj pomembne." "V čem je torej skrivnost uspešnosti Filca?" "Vedno smo šli smelo v nove proizvodne programe, v desetin letih smo ga 90-od-stotno spremenili. Verjetno imamo nos za nove izdelke, pogumni smo, ne čakamo, vsaka investicija predstavlja nove izdelke, nove kupce. Leta 1990 smo začeli z investicijo, ki je znašala 8 milijonov mark in takoj po osamosvojitvi je bila to največja investicija v vsej Sloveniji. Z njo smo fizični obseg proizvodnje podvojili in v dveh letih prihodek na zaposlenega več kot potro-jili. Lani smo dosegli 2.150 ton proizvodnje, z novo investicijo, ki znaša 10 milijonov mark, bomo proizvodnjo povečali še za 2.000 ton in tako prišli na več kot 4.000 ton proizvodnje. Letos bomo fizični obseg poslovanja povečali za 40 odstotkov, kar smo prisiljeni narediti, saj so se lani cene surovin podražile za približno 40 odstotkov, prodajne cene pa so se povečale le za 10 odstotkov." "Si pomagate s posojili?" "Le pri investicijah, sicer vsa leta poslujemo z lastnimi obratnimi sredstvi. Ko smo leta 1990 začeli z investicijo in stroje dobili sredi leta 1991, smo uspeli dobiti posojilo nemškega Hermesa, tik pred vojno, edini iz vse Jugoslavije, znašalo je 5 milijonov mark. Lani smo prek SKB banke dobili posojilo Evropske banke za obnovo in razvoj v višini 7 milijonov mark in pri novi investiciji bo torej 3 milijone mark lastnih sredstev. Posojilo ima dveletni moratorij, v tem času bomo odplačali staro posojilo, nova proizvodna linija pa bo v polnem pogonu. Ne verjamem, da je še katero podjetje v Sloveniji v zadnjih štirih letih toliko investiralo kot Filc, pri prvi smo investirali približno 100 tisoč mark na zaposlenega, sedaj 120 tisoč mark na zaposlenega, obseg proizvodnje pa bomo povečali za tri- do štirikrat." "Tudi v tekstilu torej lahko posel cveti?" "Ko sem prevzela Filc, so bili v Spici' Konus, Tekstilna Medvode, danes so to reveži. Potreben je torej pravi proizvodni program, smelost in kadri. Ko sem prišla, sem bila edina s fakulteto, danes jih ima 15 odstotkov višjo ali visoko izobrazbo, vsi so mladi. V vodstvu sem 'starejša mladinka', prvi za mano jim ima 40, nato še eden, ostali pa so stari od 20 do 30 let. Tudi v vsej tovarni je povprečna starost dobrih 30 let. Vzgajamo lastni kader, k nam prihajajo mladi naravnost iz šol, kdor pride s prakso od drugod, pri nas težko vzdrži, pri nas se dela." "Vendar je prvi vtis prijeten, prijazen je bil vratar, ki je poskrbel tudi za parkiranje, vaš sodelavec, ki mi je pokazal pot do vaše pisarne, lepo me je sprejela tajnica?" "Prijaznost ni naključna, saj po pridobitvi certifikata ISO 9001 s projektom "popolno zadovoljstvo kupca" gradimo notranjo kakovost poslovanja. Sprejeli smo standarde komuniciranja, telefoniranja, nobena pisarna dopoldne ne sme biti prazna, v času malice morajo biti tam dežurni, vsi se moramo obnašati tako, da ima vsak stranko in vsak je stranka, tudi delavec, ki pride k meni, tudi on je zame stranka. V hiši je red, zame točno vedo, kje sem, v pisarni, v proizvodnji ali na poti, tako so dosegljivi tudi vsi drugi vodilni. Projekt vključuje tudi urejenost delovnih prostorov, parkirišč, korespondence, dobili smo tudi odmev, kako nas vidijo zaposleni, kar pričakujejo od svojih vodij, komerciale, računovodstva itd." "Kako vidijo Vas?" "Ko sem prišla, sem si ustvarila avtoriteto, mene se bojijo, vedo pa, da pomagam, če so v stiski. Na prvem zboru delavcev sem povedala, da bomo samoupravljali pri planu in pri delitvi rezultatov dela, vmes pa sem samo jaz in delo. Večjih težav v teh letih nisem imela. Za red in disciplino je seveda potreben tudi zgled, še vedno sem v službi najkasneje ob pol os- mih, odhajam zadnja, vedo, kje sem. Ko smo prva tri leta imeli udarniške akcije, sem prav tako krampala in pospravljala nesnago, tuji partner, ki je v soboto po naključju prišel mimo, me je slikal, saj ni mogel verjeti, da delam kaj takega. Pred leti sem šla k vsakemu delavcu in mu čestitala za rojstni dan, zdaj jih je več, zato jih pokličem dvakrat do trikrat na mesec, spijemo kavico in se pogovorimo, vsakemu dam za rojstni dan steklenico vina. Upokojenci vsako leto dobijo bone, povečali smo počitniške zmogljivosti, medtem ko so jih drugod prodajali in tako navidezno reševali podjetja. Delavci vendar potrebujejo nekaj motivacije, če jim tega ne moremo zagotoviti, potem nima smisla, da smo tu. Dokler bom v Filcu, bo tako." "Dobri direktorji poskrbijo za naslednike, ga ze imate?" "Računam, da bom šla oktobra 1997 v pokoj in ostala v nadzornem odboru družbe, saj smo se odločili za notranji odkup in sem tako delničar. Uvajati sem že začela naslednika, ob zadnji reorganizaciji smo odprli delovno mesto pomočnika direktorja, ki se zdaj ukvarja z racionalizacijami in izboljšavami z vrednostno analizo kot temeljem naše konkurenčnosti in uspešnosti, in tako zmanjšali stroške. Zbrali smo predloge vseh zaposlenih, v obliki delavnic in se dogovorili, katere bomo uresničili, prva skupina je nagrado dobila vikend paket v toplicah. Zdaj na tej osnovi oblikujemo skupine, s pomočju zunanjega mentorja in mojega pomočnika, vsi naj bi prispevali k znižanju stroškov, vsi bodo nagrajeni zaradi prihranka." "Kakšne so plače?" "Nad kolektivno pogodbo. Pri vodjih so odvisne tudi od uresničevanja plana. Za vsakega določimo planske naloge, denimo za obratovodjo linije, koliko morajo letno proizvesti, za koliko povečati produktivnost, znižati variabilne stroške, izboljšati kvaliteto itd. Z vsakim podpišem pogodbo, med letom ima del filače zadržane, dobi jo konec eta glede na dosežene rezultate." "Kolikšna je nagrada?" "Do 25 odstotkov letne plače. Delavci pa dobijo še eno plačo iz dobička." • M. Volčjak SPIM promovira inovatorje Razmah inovativnih dejavnosti V okviru programa SPIM - Slovenske podjetniško inovacijske mreže je lani sodelovalo kar 270 slovenskih inovatorjev. Čez osemdeset jih je za svoje inovacije prejelo tudi priznanja, SPIM pa želi inovatorjem pomagati predvsem pri organiziranju proizvodnje in trženju novih izdelkov. Predstavljen pa je bil tudi obširen katalog inovacij iz preteklega leta. Ljubljana, 1. marca - Na novinarski konferenci, ki je bila v prostorih Ministrstva za gospodarske dejavnosti so nas prestav-niki SPIM - a seznanili o njihovem delovanju na področju inovatorstva, ki je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji doživelo pravi razcvet. V programu pomoči inovatorjem, ki ga izvaja SPIM je lani sodelovalo 270 inovatorjev iz 38 slovenskih občin. Inovatorji imajo največ težav pri organiziranju proizvodnje njihovih novitet, predvsem pa pri sami promociji njihovih inovacij in s tem iskanju konkretnih trgov, na katere bi lahko plasirali omenjene izdelke. Prav slednje pa je tudi temeljna dejavnost SPIM-a, saj v svojem programu pomoči inovatorjem nudijo brezplačno razstavljanje inovacij na domačih regionalnih sejmih, najboljše inovacije (nagrajene z zlatim priznanjem SPIM) pa imajo možnost sodelovanja tudi na nekaterih mednarodnih inovacijskih sejmih v tujini. Lani so se tako slovenski inovatorji predstavili na 11 domačih in 4 sejmi v tujini. Predstavljen je bil tudi "Katalog inovacij", v katerem so zbrane nagrajene inovacije iz programa SPIM. S programom promocije inovacij bodo nadaljevali tudi letos, prva promocijska prireditev pa bo že aprila, ko bo v Gradbenem centru na Dimčevi 9 v Ljubljani, Mednarodna borza inovacij, na kateri je zagotovljena tudi mednarodna udeležba inovacijskih posrednikov oziroma broker-jev. Samo prireditev bo finančno podprlo tudi pet SPIM-u sorodnih evropskih organizacij. • I.K. Zakjučena dokapitalizacija SKB banke Kranj, 2. marca - SKB banka, d.d., Ljubljana ie v drugi polovici februarja zaključila projekt dokapitalizacije banke v vrednosti 4,7 milijarde tolarjev. V njej ima kot v prvi slovenski banki 15-odstotni lastninski delež Evropska banka za obnovo in razvoj. V javni ponudbi, ki jo je SKB banka začela konec lanskega leta, je ponudila 123.740 navadnih delnic. V prvem krogu so jih imetniki delnic prve izdaje lahko kupili po 35.500 tolarjev, v drugem krogu javne ponudbe pa je cena delnice znašala 38.172 tolarjev. Pred iztekom trimesečnega roka so bile vpisane in vplačane vse delnice druge izdaje in SKB banka je s tem enega od pomembnih ciljev, ki si jih je zastavila v letošnjem letu. Hitra prodaja delnic je nedvomno rezultat ugleda, ki si ga je SKB banka pridobila v zadnjih petih letih samostojnega poslovanja. Postala je prva slovenska banka, v katero se je kot delničar vključila Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je z nakupom 58.500 delnic postala njen 15-odstotni lastnik. Vključitev EBRD je rezultat uspešnega poslovnega sodelovanja v zadnjih letih, seveda pa tudi rezultat ocen v tujih finančnih in gospodarskih krogih o možnostih gospodarskega razvoja Slovenije. Z uspešno dokapitalizacijo je SKB banka svoj kapital povečala na 242,5 milijona mark, ocenjujejo, da jo to utrjuje na vrhu kapitalne lestvice slovenskih bank. Večja kapitalska moč bo seveda omogočila nadaljnjo rast obsega poslovanja banke, ki je v letošnji plan zapisala, da bo v naslednjih letih dosegla več kot 20-odstotni delež na domačem trgu. TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 Vas pričakuje v RAZŠIRJENIH razstavnih prostorih. POSEBNO UGODNO vam ponujajo sedežne garniture MIRNA in spalnice AVONA ter kuhinje GORENJE in SVEA Delovni čas:od 9.do 13. in od 14.do 19.ure sobota od 9. do 12. ure. TRGOVSKO PODJETJE KOKRA, p.o. KRANJ, Mirka Vadnova 19 razpisuje delovno mesto GENERALNEGA DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje: - diplomant visoke šole ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih - da je sposoben organizator dela in poslovanja Mandat generalnega direktorja traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA, p.o., Kranj, Mirka Vadnova 19, z oznako za razpisno komisijo. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH jop Job letos prvič tudi v Kranju Sodelovanje med Volvo Bus in Avtomontažo Podjetje Trimpeks iz Maribora, ići je v Sloveniji zastopnik za tovorni in avtobusni program švedke tovarne Volvo, je pripravilo predstavitev avtobusnega programa in hkrati uradno najavilo bližnje sodelovanje med Volvo Busom in ljubljansko Avtomontažo oziroma podjetjem AM Bus. Korporacija Volvo, ki je znana predvsem po programu osebnih avtomobilov, ima v svoji sestavi tudi podjetji Volvo Truck, za proizvodnjo tovornih vozil in Volvo Bus, ki letno naredi okoli 6500 avtobusnih šasij in motorjev. Kljub padanju števila v zadnjih letih registriranih avtobusov v Evropi je Volvo uspel stabilizirati svoj tržni delež na 15,6 odstotka, AVTOHISA HYUNDAI SUBARU ROVER STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573, 41-426 brez upoštevanja nemčije, ki je za prodajo avtobusov daleč najmočnejši evropski trg, pa celo 24,6-od-stotni delež, kar pomeni, da jc vsak četrti evropski avtobus narejen na njihovi šasiji in z njihovim motorjem. Pri Volvo Busu izdelujejo izključno šasije in motorje za različne avtobuse od mestnih do primestnih in turističnih, nadgradnje pa prilagajajo potrebam posameznih trgov. Prav zato imajo po svetu kar 45 nadgraditeljev, med katerimi je treba omeniti tudi graški Steyr, kjer nastajajo nadgradnje za mestne in primestne avtobuse in italijanski Barbi ter znano oblikovalsko delavnico Giu-giaro, kjer so se specializirali za turistične avtobuse. Podjetje Trimpeks je ob predstavitvi najavilo tudi bližnje sodelovanje med Volvo Busom in ljubljansko Avtomontažo oziroma AM Busom. Na šasiji in z motorjem Volvo naj bi že čez nekaj mesecev začeli s serijsko proizvodnjo za mestne in primestne avtobuse, narejeni pa so tudi že načrti za linijski in turistični avtobus. Volvo Bus in Avtomontaža sta že podpisala pogodbo, razvoj je zaključen in ob znanih težavah z mariborskim Tamom je osvežitev za slovenske avtoprevoznike vsekakor dobrodošla. Do začetka serijske proizvodnje bo podjetje Trimpeks, ki ocenjuje, da v Sloveniji potrebujemo 250 novih mestnih in primetsnih avtobusov, avtobuse dobavljalo iz Avstrije in Italije, cenovno pa naj bi se skušali približati sedanjim cenam slovenskih avtobusov. Hkrati s prodajo ie začel delovati tudi prvi servis, ki ga bo 24 ur dnevno opravljal ljubljanski Hertz. Na sliki: luksuzni turistični avtobus Volvo Italia 99 • M.G. PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV "HUBOU SPOUKA SNOV P01HM CIOMU" QMI vam nudi: ■ enostavno doziranje ob menjavi olja • povprečno 7,3% večjo moč motorja ■ do 160.000 km zaščite • povprečno 5% manjšo porabo goriva ■ do 90% manjšo obrabo motorja ■ zaščito pri hladnem zagonu Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVTOCOMMERCE, Bleiweisova 14, tel.: 064/213-977 NAKLO: KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, tel.: 064/47-169 LESCE: NBA d.o.o., Boštjanova 30, tel.: 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o., H. Verdnika 23/a, tel.: 064/84-366 VERTIGO. d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./fax: 064/623-087,624-228 Kranj, 2. marca - Mednarodna organizacija študentov AIESEC bo maja letos prvič projekt Top Job organizirala tudi v Kranju. AIESEC je mednarodna organizacija študentov, ki se zanimajo za ekonomske, poslovne in organizacijske vede. Projekt Top Job je po svetu že znan in uveljavljen način iskanja zaposlitev s strani študentov in iskanja kadrov v strani podjetij. Poleg zbližanja študentov in podjetij projekt vsebuje tudi dodatno izobraževanja študentov oziroma kadrov, ki bodo delali v 21. stoletju. Od tod izhaja slogan projekta Top Job: "Delati v 21. stoletju". V okviru projekta Top Job bodo potekala predavanja, delavnice, tekmovanja, študije primerov, ob koncu pa bodo pripravili še sejem kadrovskih potencialov s predstavitvami primerov. V Kranju bo Top Job pripravil AIESEC Kranj, ki deluje na Fakulteti za organizacijske vede, potekal bo maja. 9. in 10. maja bo potekal v prostorih fakultete, 11. maja pa bodo v prostorih Gorenjskega sejma pripravili sejem kadrovskih potencialov s predstavitvami podjetij. Na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru bodo projekt Top Job pripravil od 3. do 5. aprila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa od 10. do 13. aprila. Na čeku 15 tisoč tolarjev Kranj, 2. marca - Združenje bank Slovenije je določilo nove mejne zneske za poslovanje s čeki prebivalstva in z imenskimi hranilnimi knjižicami. S 1. marcem tako na čeke lahko napišete najmanj 1.000 tolarjev in največ 15 tisoč tolarjev, najvišji znesek velja tako za brezgotovinsko poslovanje kakor za gotovinsko poslovanje med pogodbenimi partnerji. 15 tisoč tolarjev je tudi najvišji možni znesek pri imenskih hranilnih vlogah brez primerjave. Krekova Skala zaključila vpis Kranj, 2. marca - Krekova pooblaščena investicijska družba Skala je zbrala za 9,5 milijarde tolarjev certifikatov in tako v dobrih treh mesecih zaključila vpis. Krekov drugi sklad je bil tako napolnjen v rekordnem času, kar Krekovo družbo uvršča med najbolj uspešne. V obeh skladih so zbrali za 18,76 milijarde tolarjev certifikatov, zbrati pa nameravajo za 25 milijard tolarjev certifikatov, zato z zbiranjem nadaljuje družba Klas, ki je zadnja priložnost za vse, ki svoj certifikat še nameravajo zaupati Krekovi družbi. Klas naj bi certifikate zbiral predvidoma do konca junija. V Krekovi družbi se zdaj največ ukvarjajo s proučevanjem podjetij, katerih paketi delnic bodo naprodaj na drugi skladovi dražbi. Za svoje delničarje so pa začeli izdajati časopis "Krekovci". 20 tisoč kartic Magna Kranj, 2. marca - Petrol je doslej izdal 20 tisoč kartic Magna, pogodbe pa ima sklenjene s 27-tirni bankami. Pri Petrolu so lani število kartic Magna povečali na približno 20 tisoč, od tega je bilo doslej izdani približno 17.500 občanskih kartic ter 2.500 tako imenovanih poslovnih kartic. Petrol ima Eogodbe podpisane s 27-timi bankami, med njimi ni Gorenjske anke, zato pri njej ne morete zaprositi za kartico Magna. Pogodbe so doslej sklenili s približno 4 tisoč podjetji, ki imajo v obtoku več kot 50 tisoč tako imenovanih sivih Petrolovih kartic, lani so njihovo število povečali za 10 odstotkov. Lani so več kot podvojili število prodajnih mest, kjer je moč uporabljati kartico Magna, poleg Petrolovih servisov so to namreč še avtoservisi, trgovine z avtomobilskimi deli, zavarovlanice, gostilne, hoteli itd. Tako jo zdaj lahko uporabljale že na 730 prodajnih mestih, od tega na 457 prodajnih mestih izven Pctrola. MM 3 AVTOMOBILIZEM Iz vsebine današnje številke: ► TEST: 3 X FORD - RESTA1J i C, ESC0RT 1,6 CLX, M0NDE0 2,0 GHIA ► 100 LET TOVARNE ŠKODA ► 30 LET ADRIE CARAVAN ► BREZPLAČNI MAU OGLASI ! ► NAGRADNA KRIŽANKA MEŠETAR AGROIZBIRA KRANJ zavorni cilinder 1.880,00 SIT Prosen Slavko s.p., Smledniška 17, Cirče Zetor IMPT 539 - zaganjač kpt 22.000 SIT - lamela sklopke 6.900,00 SIT - bat kpt 0 102 6.900,00 SIT - črpalka vode 9.800,00 SIT - črpalka vode 6.900,00 SIT - ležaji mot kpt 5.200,00 SIT - glava motorja 7.700,00 SIT - glava motorja 66.900,00 SIT - bati 0 91 kpt 10.900,00 SIT Ursus - bat 0 102 kpt 9.200,00 SIT - glava motorja 15.200,00 SIT - črpalka vode 4.400,00 SIT - izpušni lonec 2.200,00 SIT - črpalka hidr. 14.900,00 SIT Gume - guma 600 x 16 5.200,00 SIT - guma 750 x 20 8.300,00 SIT -guma 11.2.10.28 20.200,00 SIT - guma 800 x 20 9.900,00 SIT -guma 14.9.13.28 27.900,00 SIT Univerza! - črpalka vode 8.800,00 SIT - zavorni trak 4.400,00 SIT -črp. hidr. 19.900,00 SIT - lamela sklopke 5.990,00 SIT - kolo volana 5.900,00 SIT BCS - bat mot. 0 88 7.700,00 SIT - vplinjač kpt 7.900,00 SIT -kosa 127 cm kpt 2.450,00 SIT - vžigalna tuljava 5.100,00 SIT - prst grebena 1.290,00 SIT Trgovina je odprta vsa dan od 7.do 19. ure, sobota od 7.do 12. ure. Telefon: 064/324-802 4^ --- SEKAMO IN ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE IN CELULOZE Tupaliče 21, Preddvor mobitel: 0609 629-415 POSEK IN ODKUP UM t*l.l |0*41 4S-4M S u z u K I L E T U 1 9 9 5 $ 064 SUZUKI GO/?£/VJSX£Af SERVIS - PRODAJA LUSINA GOSTEČE 8., ŠK. LOKA, TEL: 632286 AVTOSERVISJERŠiN JEZERSKA CESTA 2., KRANJ, TEL.: 242 779 AVT0SERVIS BOGATAJ ZVIRČE 30 A., TRŽIČ, TEL.: 57 208, 58 850 AVT0SAL0N KALCIT C. TALCEV 69, KRANJ, TEL.: 331 013 suzuki i/sii/0£ -— ■ PRODAJA NOVIH VOZIL ■ STARO ZA NOVO ■ UGODNI KREDITI OD 1-4 LET Z 10 - 11 % OBRESTNO MERO ■ LEASING ZA VOZILA SUZUKI ■ SERVISNE USLUGE ■ KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA ■ MENJAVA GUM iTlhJh! 61234 Mengeš, Liparjeva 30 Telefon: 061/737-641,737-530 Telefax: 061/737-530 d.o.o, Izdelovanje nadgradenj na vseh tipih tovornih vozil - ALUVAN PROGRAM popravilo in vzdrževanje znam brati, berem STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? UJO Kaposi AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o., trgovina Kranj, Jezerska c. 121, i\ tel. 064/241-358, fax 064/241-367 * ek, 3. marca 1995 Danes in jutri bo nestalno vreme z občasnimi padavinami, ki se bodo v noči na soboto okrepile. Snežilo bo tudi ponekod v nižinah. LUNINE SPREMEMBE V sredo je nastopil mlaj ob 12.48 url, zato naj bi bil po Herschlovem vremenskem ključu sneg in dež. Ena storija je mimo, a bo prišla druga in tretja tpfmufi uspešnica petdesetletja, gost toni gašperič V drugem krogu akcije Iščemo uspešnico petdesetletja še kar vodi p°Pevka Poletna noč, ki se ji piše tridesetletnica. Poletno noč sta aPisala Mojmir Sepe (glasba) in Elza Budau (besedilo). Na Slovenski poPevki leta 1964 sta jo zapeli Beti Jurkovič in Marjana Derlaj. ,Na drugem mestu naše in vaše lestvice je popevka Dan ljubezni, s tt(ero se je pred leti predstavil ansambel Pepel in kri na tekmovanju za RPevko Evrovizije. Trenutno tretja pa je Silvestrski poljub, v izvedbi tit Nipiča. Akcija bo tekla deset krogov, zato navedeni podatki še iaaleč niso dokončni l jutrišnji oddaji Glasba je življenje bomo gostili slovenskega ^lorisfa iz Bele krajine Tonija Gašperiča, ki ie trideset let skrbi za hil° razP°l°ženje Slovencev. Povedal mi je, da letos pričakuje p opazimo med množico nasmejanih obrazov, enega kislega. - s^*imo mu veliko pozornosti - in ga nasmejimo, ali pa tudi ne... Štorija, ki je mimo, je kon cert Beastie Boys v Ljubljani, mimogrede tudi pust in te zadeve, a ne. In štorija, ki bo prišla bo nastop Darje Svajger na finalu izbora za pesem Evrovizije '95, ali Eurojodl muzik, kot pravi Mateja (maš prav, v imenu bi moralo nekje biti jodl, kva prav'te) na Irskem. Vsem tistim, ki sprašujete, kakšna se je meni zdela Darja Švajger, pa sploh celotna prireditev, moram napisati sporočilo za javnost št. 1, ki se glasi, zadeve žal nisemjimel priložnost spremljati, torej dvakrat odsoten, prvič in tudi ob ponovitvi. Lepo, da punci želite čim boljšo uvrstitev, tudi jaz se vam pridružujem. Zagotovo pa, da bo zmagala z malček večjim dekoltejem pravi Janez, kar včasih tudi pali, kaj pravite? No, pa dajmo malo požrebat'. Taram, tar-am, pusta hrusta, hojladrija mesarija, katera dopisnica se okrog prsta navija? To bo ZaS Brezar, Gradnikova 11 Kranj. Cool, jasno kot kumarice, počak' na dopis, kakšen teden a ne, pol pa le v Aligator Music Snop po nagrado... TOP 3 1. Slapovi in te zadeve 2. Nedotaknjena -Helena Blagne 3. Sedem irskih noči -Andrej Šifrer IQL+ V ~ ŠKODA VolksvAMKen Group NOVOSTI Hmmm... kva je novega. No, Mika ima novo kaseto "Kaj je ljubezen", pol je tu kaseta Gorenjskega prvenstva harmonikarjev, ki je bilo lani junija, se mi zdi, v Besnici in če gremo malo čez mejo bomo našli eno jazz zadevo, Zdenka Kovačiček '& Vanja Lisak, pa cedejka, nekakšen d' best od Indexov, pa ostanimo pri ce- de j k ah in napišimo "Miladojka Live" pa "Slash'ssnakepit", solo zadeva od Slasha, saj veste (ex Guns'n'Roses) in soundtrack iz kultnega filma Pulp Fiction, v prevodu Šund. In da ne pozabim na razpolago je še nekaj kart za koncert Crvene Jabuke, ki bo 6. marca, če se ne motim. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 170: Čist tako, dovolite, da vas tokrat vprašam po alpsko, hmmm... pa rečmo eno s področja narodnozabavne glasbe. Že res, da obstaja več vrst harmonik, ampak za nas, ki se ne zastopimo preveč na te zadeve sta vsaj dve, ena je klavirska, druga pa..., taka na kakršno špila tudi lanska prvakinja za Gorenjsko Beti Bogataj iz Besnice. Torej, uno na knofe hočem... Rešitve čakam do srede, 8. marca, (ohoho, a je to slučajno še praznik?) v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". In da vam še odgovorim: za pusta sem pojedu dva krofa, kar se tiče konja, aviona ali česa drugega, jaz bi bil na vsakem pomalo, enkrat tu drugič tam, če pa bi bil kdo od teh treh fovš, bi pa začel hodit' peš, poznam tudi eno dobro kuro, ki ima rodovnik in je sploh ne vem kakšna prvakinja med pernatimi, o Hasselhoffu pa drugič, tokrat sem pozabil prašat', tudi na Primskovem sem bil oni večer, ko je bilo fulla bandov, j a, pa tudi na B.B., in Primož, je to tisti pobič, ki dela pri Aligatorju, tisti z dolgimi lasmi?... Yo (je en cool komad skupine Zmelkoovv), vi pa uganite, komu je kaj od zgoraj napisanega namenjeno... Še enkrat. yo Znano je in star pregovor Pravi, da riba smrdi pri glavi. Kar pa je lahko res ali pa tudi ne. Posebno kakšni stari dobri Pregovori ne pridejo v poštev v naši driavi, ki je, kot slišimo, v tranziciji. Ta tranzicija je za neumne ali pametne politike Priročna formula za vse, kar ne gre tako, kot bi po kakšnih evropskih standardih moralo iti. In v teh tranzicijskih časih se sprevrlejo tudi pregovori, kar Se lepo kaže tudi v naslednji Praksi. Namreč: naša država, ki le zelo pametna, misli, da riba smrdi pri repu, zato je pri repih Zelo rigorozna. Pri navadnih človečkih te dežele.. . Pred nedavnim nas je helenski komite, ki skrbi za varst-v° človekovih pravic, vrgel iz tropske helsinške familije. Se nobenega niso vrgli ven, nas pa s°- Vija vaja ven, kameradi slovenski, vi se že ne boste n°rca delali in iz temeljnih človekovih pravic afne guncali! Pustimo ob strani, da so nam Posamezniki iz našega helsinš-kega komiteja naredili kakšno sramotko, ker tapravih človeških krivic na našem ozemlju sploh niso ne obravnavali ne Prijavljali, ampak so se šli narodnozavedne slovenske var-uhe. Nikjer ni sicer pisalo, ompak meni se vseeno zazde-va, da je pri varuštvu temeljnih Pravic na tem ozemlju hakelj v tem, ker pri nas ne priznamo, da so med kršitvami temeljnih človekovih pravic tudi delovni spori! Jok! To je za nas nekaj postranskega, čeprav se na sodiščih valja cirka 14 taužent sporov samo zaradi krivic in nepravilnosti v delovnih razmerjih! Država enostavno noče priznati, da s tem, ko ti kot novopečeni delodajalec ali podjetnik • posameznik daviš in pretepaš čistilke, ki so v stavki, kršiš temeljne človekove pravice! Država je gluha in slepa, da bi bila temeljna kršitev človekovih pravic to, da ti vzoru riba smrdi pri repu, ne pri glavi. Ko so snažilke podpisovale pogodbo o zaposlitvi, je bila med členi tudi konkurenčna klavzula! Se pravi: bog ne dopusti, da bi taista snažilka popoldne zašibala čistit še h kakšnemu drugemu delodajalcu in si zaslužila še kakšen fičenk k minimalni plači! Tema tedna Snažilke ■ ■ ■ ■ v tranziciji V zasebnih firmah so mali podjetniki zelo dosledni: konkurenčno klavzulo morajo podpisati tudi čistilke! Zakaj? Zato, da ne bi slučajno svojega ekskluzivnoga refleksa pri pometanju z metlo uporabljale pri konkurenci, ki bi tako postala še bolj konkurenčna... delavko, ki ti ni všeč, primes za lase in jo potisneš čez prag! Kva pa pol - bo skomignil kakšen pametnjakovič od lokalnega ali državnega funkcionarja! J a kva pa jest morem! Ali pa da par mesecev delavci ne dobe plače - kaj moreš! Tranzicija! No in tranzicija je še ena lepotija, ki se je dogodila v neki firmi, kjer po državnem Dajmo, seznanimo Evropo s to našo vnebovpijočo doslednostjo! Mi imamo konkurenčne klavzule za vsak kšeft in za vsak - oprostite - drek! v resnem svetu je konkurenčna klavzula resna reč in velja, recimo, za kakšnega raziskovalca, znanstvenika, marketinškega kamplca ali računalniškega managerja. Znanje, izkušnje, z gospodars- kim špijoniranjem pridobljene podatke ob konkurenčni klavzuli za določeno dobo ne sme prenesti h konkurenci - in to je čisto vsa fora. Da pa ne gre drugam, ga po prekinitvi delovnega razmerja zavijejo tako rekoč v vato: pet let mu bogato plačujejo samo zato, da je doma in pri miru. Čez pet let se pa tako ali tako vse spremeni... V tranziciji so pa še čistilke podvržene konkurenčni klavzuli! To bi v očeh zahodnjakov zgledalo tako, da so naše čistilke res nekaj ekskluzivnega: pometanje je dragoceno izkustvo, šviganje z metlo je refleks, ki se mora zavarovati s konkurenčno klavzulo, kajti - če bi ta ekskluzivni refleks izkoriščala tudi konkurenca, bi postala še bolj konkurenčna. A vidite torej, kje se v tranziciji dela red! Pri repu. Pri navadnih čistilkah, ki niso navadne čistilke, ampak so čistilke v tranziciji. Vprašanje je samo, kdaj bomo v tej tranziciji prišli do flave. Te glave malih podjetni-ov - posameznikov, ki so uvedle čistilsko klavzulo, se namreč z mobiteli fijakajo okoli in se ob podpori države gredo velike managerje. In afne gun-cajo, ko pa jim crkne firma, se potuhnejo, država ne reče ne bev ne mev, snažilke s konkurenčno klavzulo so pa na cesti. Ko jih pobere drug managerski lump, se jim spet uvede klavzula in na koncu so ob vseh teh konkurenčnih klavzulah v bor-em letu dni delale že pri vseh privatnih čistilskih firmah... Tranzicija, da dol padeš! • D. Sedej LESTVICA 5 + 5 i NA RADIU ZIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. KELLY FAMILY: An angel 2. EAST 17: Stav another dan 3. JOVANOTTI: Penso pozitivo 4. REDNEX: Old pop in an ask 5. SHERVL CROVV: AH I vvanna do Predlog: MADONNA: Take a bow Domači del: 1. MONROE: Osamljena 2. DON JUAN: Julija 3. 12. NASPROTJE: Tiha noč 4. MIKA: Objemi me 5. MARJAN SMODE: V kotu med gorami Predlog: HELENA BLAGNE: Naj nihče me ne zbudi Živio! Pa začnimo danes za spremembo z imeni nagrajencev. Nagrade, ki jih prispeva Založba Ama-deus iz Ljubljane, prejmejo: Jerca KOKOTEC, Pašnica 5, 63272 Rimske Toplice, Bojana ERŽEN, Rudno 9, 64228 Železniki in Mateja ŠMID, Frankovo nas. 160, 64220 Škofja Loka. Vaših dopisnic, ki prispejo na naš naslov Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Ziri je vedno več, kar nas seveda zelo veseli. Dali bomo vse od sebe, da se boste še naprej zabavali z nami in klepetali tudi z glasbeniki. Slišimo se ponovno čez 14 dni na frekvencah 89,8, 91,2 in 96,4 Mh. Poljubček in pozdravček od Saše Pivk. Sponzor lestvice pa je bila trgovina KATOM iz Virmaš. ŠIVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV KUPON TUJI PREDLOG: DOMAČI PREDLOG: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64226 Žiri Jutri dopoldne se bomo na Radiu Kranj spet pomerili v kvizu 7 ZNANJEM DO IZLETA* Kviz, ki ga na RADIU KRANJ vodi Nataša Bešter, se je že dobro "prijel", tako med osnovnošolci, kot tudi med našimi bralci, saj je odziv velik. 18. februarja sta bili v studiu RADIA KRANJ ekipi OŠ Vodice in OŠ Lucijana Seljaka iz Kranja. Boljši so bili osmošolci iz Vodic, ki bodo tako meseca maja nastopili v polfmalu in se potegovali za DVODNEVNI IZLET NA ROGLO (tja bodo zmagovalci finala lahko odpeljali vse učence svojega razreda). Jutri bo spet vroče in napeto. V znanju se bosta pomerili ekipi 8. a razreda OŠ Bistrice pri Tržiču in 8. b razreda OŠ Vižmarje - Brod. Na uredništvo RADIA KRANJ pa je v tem tednu prispelo veliko pravilnih odgovorov, ki ste jih poslali bralci GORENJSKEGA GLASA in to le tisti, ki ste poslušali in sodelovali pri našem kvizu "Z ZNANJEM DO IZLETA". Izžrebali smo: Janeza Zavrla iz Kranja, Matejo Jerala iz Mavčič in Braneta Gubanca iz Kranja, ki bodo prejeli majice GORENJSKEGA GLASA. Božo Starašinič pa je tudi za jutri pripravil premetanko za vas, dragi bralci. Poslušajte naš kviz, uganjujte in se zabavajte. Če vam bo uspelo v spodnje kvadratke napisati pravilne odgovore in poiskati geslo našega sponzorja Zavarovalnice TRIGLAV, pošljite pravilne odgovore na: Radio Kranj, 64000 Kranj, s pripisom Z ZNANJEM DO IZLETA Dobimo se torej jutri, v soboto, ob 11. uri dopoldne na RADIU KRANJ. TURISTIČNA AGENCIJA • BELA KRAJINA - PISANICE, 1 dan, odhod 17. 4. • PRVOMAJSKI IZLETI: PARIZ (avtobus, letalo) GRČIJA, ŠPANIJA (letalo, ladja, avtobus) • OTOK ELBA (za maturante) Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. ta, tel. 224-132 SOBOTA, 4. MARCA TVS 1 8.45 Radovedni Taček: Nebo 8.30 R Golija: Srce igrač, mladinska gledališka igra, zadnji del 9.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 9. oddaja 9.35 Spominjam se, s potovanja po Kanadi 10.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.55 Zgodbe iz školjke 11.30 Kekec, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Mariza Ličan, ponovitev 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, francoska dokumentarna nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.17 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Teater Ppradižnik 21.10 Za TV kamero 21.25 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.20 Immaculate conception, angleško-pakistanski film 8.00 Euronevvs 10.00 Orgle na Slovenskem, 1. oddaja 10.20 David Copperfield: Izziv Niagars-kih slapov 11.10 Turistična odda- f11.25 Sova, ponovitev 15.55 portna sobota: Ljubljana: Dan slovenske košarke, prenos 18.30 Alpe - Donava - Jadran 19.00 Podarim - dobim 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 20.10 Doktor Živa-go, ameriški film 23.15 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Grammv - podelitev glasbenih nagrad HTV 1 8.45 TV koledar 9.00 Dobro jutro 10.30 Sezamova ulica 11.30 Kapetan Zaspan, risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Me je kdo iskal?, ponovitev 13.35 Briljantina, ponovitev 14.15 Narava telesne zgradbe 14.45 Prizma 15.25 Poročila 15.45 Beverlv Hills, ponovitev 16.35 Dusty, avstralski film 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Živa resnica 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Naključni popotnik, ameriški film 21.50 Naj zvenijo tamburice, glasbena oddaja 22.40 Slika na sliko 23.20 Poročila 23.25 Sanje brez meja HRT 2 14.50 TV koledar 15.00 Kulturna krajina 18.00 V avtobusu, nanizanka 16.25 DP v košarki 17.55 Finale pokala evropskih pokalov v vaterpolu 19.15 Risanka 19.30 Poročila 20.10 Tom, humoristična serija 20.40 Cro Dop ročk 21.30 Latinica 22.40 Športna sobota 22.50 Nočna izmena: Severna obzorja, Državnik novega kova, Umreti za... KANALA 7.00 Video strani 9.00 Spot tedna 9.05 Alice v čudežni deželi, risanka 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.10 Učna leta 11.40Dance session, ponovitev 12.15 Spot tedna 18.05 Burleska Charlieja Chaplina 18.30 Tristana, francos-ko-španski film 20.00 Vreme 20.05 Živeti danes 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.30 Izgubljena deklica, ameriški film 23.00 Vreme 23.05 Lou reed, posnetek koncerta 0.25 Spot tedna AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 James Bond - Octopussy, ponovitev britanskega filma 11.35 Kupčija z nečimrnostjo, ponovitev 12.30 Hallo Avstrija, Hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Pogrešana miniatura, nemška komedija 14.35 Raji živali 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.00 čas v sliki 18.05 Zdravnica dr. Oueen 19.00 Zlata dekleta 19.30 Čas v slikiA/reme 19.55 šport 20.15 Ognjene kočije, britanski film 22.20 Moprris - morilska uganka, avstralski triler 23.55 Čas v sliki 0.00 V službi pošasti, italijanska kriminalka 1.35 Jason King 2.25 Videostra-ni/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 9.00 Otroški program 10.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (ž), 1. tek iz Saalbacha 12.15 Vremenska panorama 13.30 Ma!i ugrabitelji, ameriško-kanadski film 15.00 Avstrija II, 4. del 16.30 Alpe-Donava-Jadran, slike iz Srednje Evrope 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Štiri dekleta iz VVachaua, nemški film 21.50 čas v sliki 22.00 Čas na nabodalu 22.05 Šport 22.20 Kottan poizveduje 23.20 Round midnight 0.10 Videostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MINI PET (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 53. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 EPP blok - 3 20.45 HOROSKOP 4: KAJ PRAVIJO ZVEZDE? 21.00 3. SMUČARSKI TEK POLITIKOV, DIPLOMATOV IN GOSPODARSTVENIKOV - POKLJUKA '95 (reportaža) 21.40 IZ LOKALNIH TELEVIZIJ SLOVENIJE - 2. ROJSTNI DAN ZABAVNE LESTVICE 5 + 5 RADIA ŽIRI NA BAZENU V ŽELEZNIKIH (Produkcija: Lokalna televizija - TV ŽELEZNIKI) 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 10.00 Šolski utrinki OŠ Železniki, ponovitev oddaje 20.00 Antonov obzornik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev LOKA TV Videostrani 17.00 Movie chan- nel M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.30 MED PRIJATELJI, narodnoza-bavna glasba, ponovitev; Alfi Nipič, Igor in Zlati zvoki, ansamble Vinka Cverleta, Štajerskih 7 in Čuki 18.30 MMTV ŠPORT, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 KLEPET NA MMTV, gostja Miša Molk, ponovitev 21.00 B.O.R.N., film 22.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.10 Štiri točke 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.10 Kviz 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja: gosta v studiu Jože Župančič in Kati Ureh 19.30 do 24.00 Večerni program - Glasbene odkrivanke R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in nekaterim drugim zanimivostim, moda se oglasi tudi znanka Aleksandra. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledile bodo glasbene čestitke. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddate brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Vo-larič. Vmes boste dežurni ekipi lahko zaupali tudi glasbene želje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.00 Mikrofon na poti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Male živali in mi 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 Športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dej nehi, no... 7.15 Novice 8.00 Horoskop 8.40 Peter Stepic 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC -One to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit znam brati, berem "ENGUSH ONE TO ONE" - tečaj angleščine vsako soboto ob 10.30 uri. na frekvencah RADIA ŽIRI -91,2, 89,8 in 96,4 MHz. KINO CENTER amer. krim. BARVA NOČI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. film RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16. in 18. uri, amer. drama KVIZ ob 20. uri, amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 22.15 uri ŽELEZAR amer. kom. MASKA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. rom. kom. SAMO TI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film BELI OČNJAK ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VARUH ČASA ob 18. in 20. uri ' NEDELJA, 5. MARCA TVS 1 7.30 Otroški program: Živ žav 8.20 Žepni nož, ponovitev nizozemske nadaljevanke 10.10 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.20 Domače obrti na Slovenskem 10.50 Slovenski ljudski plesi: Koroška 11.20 Tatinska sraka, balet 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 8. oddaja 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Neprimerna ženska, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.15 Bosa v parku, ameriški film 15.55 Zlate gosli, avstralska nadaljevanka 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Presodite 21.10 Kamniti svet, dokumentarna serija 21.45 Ščepec širnega sveta: Piment, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.35 Sova; Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka TVS 2 8.00 Euronevvs 9.55 Koncert simfonikov RTV Slovenija, ponovitev 10.50 Saalbach: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos 13.25 Sova, ponovitev16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Slovenske novele 21.35 Biblija, 9. oddaja: Osvajanje obljubljene dežele 22.05 Športni pregled 22.50 TV jutri 22.55 Videostrani HTV 1 8.40 Poročila 8.45 Zajčkove zgodbe, risanka 9.10 Dežela Ninje, ameriški film 11.00 Poročila 13.00 Narodna glasba 13.35 Mir in dobrota 14.05 Duhovni klic 14.10 Poročila 14.15 Kmetijska oddaja 15.05 Opera box 15.35 Miti, misterije in misticizem 16.25 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 17.1*0 Poročila 17.20 Duh v Monte Carlu, angleški film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila 23.50 Sanje brez meja HTV 2 14.40 TV koledar 14.50 Cro pop ročk, ponovitev 15.35 Svet narave, dokumentarna serija 16.25 Hrvaško DP v namiznem tenisu, prenos 18.10 Košarka 18.45 Tenis 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Črno-belo v barvah: Dr. Živago, ameriški film KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Tom Saw-yer, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 11.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 12.00 Epikurejske zgodbe, ponovitev 12.15 Helena 13.00 Spot tedna 13.05 Video strani 16.45 Spot tedna 16.50 Lou Reed, ponovitev koncerta 18.00 Danny-jeve zvezde, ponovitev 19.30 Živeti danes, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Tropska vročica III, nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 22.00 Ameriških deset 22.30 Vreme 22.35 Izgubljena deklica, ameriški film 0.05 Spot tedna 1.00 Video strani AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 črna vrtnica, ameriški film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Zelnata juha, francoska komedija 15.05 Rdeče-belo-rdeči humor, kabaret 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Melrose Place 18.00 čas v sliki 18.05 Bay Watch 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Za vse čase 20.15 Za vse čase 21.05 K 1, kultura v živo 21.50 čas v sliki/ Šport 22.05 Glas Islama 22.10 Še enkrat, gospod direktor, večer šansonov 23.15 Nasedli so sleparji, britanski film 0.40 Bela Bartok 1.05 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 9.00 Gospod neba, kanadska risanka 9.15 Pujsove sanje 9.30 Lassie, Lassie in čarovnik 9.50 Beverly Hills 10.35 Pan-optikum 10.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.20 Inter City 15.00 Športno popoldne 16.30 Gozd Bambutijev 17.15 Klub za se-niorje 18.00 Soljudje 18.25 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrije 20.15 Mesto zločina 21.50 Bren-da in moški, ameriška komedija 23.20 Čas v sliki 23.25 Stepping out, ameriška komedija 1.10 Videostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03. EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLI-HA (ponovitev otroške oddaje) 10.00 TEDENSKI IZBOR ODDAJ: ODŠTEK: VALENTINOVO 95 (ponovitev oddaje) 10.50 ŠE MALO GLASBE: IRMA KAKO FIRMA (videospot) 10.55 EPP blok - 2 11.00 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 53. tedenska informativna oddaia (ponovitev) 11.30 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA SLA-VI 30-LETNICO 12.25 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska video lestvica), 27. oddaja 13.31 Kemestik 13.42 Film: POLICIJSKA ZGODBA II. 15.05 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! ____ TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Ansambel Ivana Ruparja - oddaja TELE-TV Televizije Kranj 20.50 Brez komentarja 21.00 Zaključek programa LOKA TV ... Videostrani 19.00 Nedeljska reportaža: Benetke in beneške maske 20.00 EPP blok 20.05 TEDENSKI PREGLED DOGODKOV (informativna oddaja) - OŠ Ivana Groharja gosti učiteljico razrednega pouka iz Švice. Nadaljevanje izgradnje plinovoda v naselju Podlubnik, Turistično društvo Škofja Loka je pripravilo nove brošure in razglednico..,) 20.35 EPP blok 20.40 FILM (podnaslovljen)... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 14.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstveni nasveti, ponovitev 18.30 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti, ponovitev 18.45 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikov, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 AMERICAN RICKSHAVV, film 21.35 FALSE IDENT!TY, film 23.05 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi - brezplačno 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kme-tijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 18.5» Teden slovenske dame 19.30 d° 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledila ob 10.30 Klepetalnica, pa o potovanjih bomo govorili. Tedenski moža* bo na sporedu opoldne, nedeljs* duhovni misli bodo sledile podrobnosti in z našega vsakdanjik3' tokrat malo drugače. Ob 12-ZJj bo stekla kontaktna oddaja 5 tržiškim županom, g. Pavlom RH" parjem. Ob 12.50 bodo na vrso obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje, cb 14° novice iz Radovljice in Jesenic. spored bomo sklenili s Kolovrato^ domačih. Presenečenje priprav'!3 tudi pokrovitelj oddaje. Prisluhnit* R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj dorn3 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nc-c-na kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.W Horoskop 10.30 Kuharski recep1 11.00 Radijski sejem 12.00 Osrijn" niče 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15-0» Osrednja poročila 16.00 ČestitK" 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8-^ Naš zgodovinski spomin 9-1 Danes v občini 9.40 Nasvet * kosilo 10.00 Kmetijska oddal" 10.30 Za ljubitelje narodnoz* bavne glasbe 11.00 Škofjel°s* tednik 11.40 Kino 12.00 Nede)5 ka duhovna misel 12.30 česti'^ 13.30 Nedeljsko popoldne Športni utrinki 16.00 ŠkofjelosKi 6 17.30 Nedeljska srečanja 19-*' Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: &č MHz-LJUBLJANA: 105,1 MH* . 7.00 Calimero in otroci 9.00 naj pesem tedna 9.15 Nov . 9.30 Kam danes v LjubU3 10.00 Horoskop 11.15 Nov«^ 12.00 Duhovna misel - «0o Koncilija 12.15 Novice 13,w Nedeljska reportaža 14.00 uw bena lestvica 15.00 Vodeni Pr gram 15.15 Novice 16.45 Jjjj, razsvetljava in vreme M' vvood - oddaja o filmu 18-°J« |vjl smo pa od tam doma... ^'°g()0 smo pa od tam doma... ', "zz American top 40 22.30 ^ galerija 1.00 Satelit radio trigi^ 96 MHZ ŽIVA SCENA ZA S. MAREC _ Nocoj ob 21. uri bo n$ sp» odu MMTV glasbena ŽIVA SCENA ZA 8. MAPto< je bila posneta v cfrsKci«^ Orient Expr0ss v OmcK^ oddaji bodo nastopa pine Californla, N*P°lf% Big Sen, Helena Blagnf ' plesna skupina Diesel; WL, geepa »odo tudVrV«**& iceEvaLongyka, Mojca# - Cirej in Metka Centrffi Vogelnik ter vse Slovenije. Manjkala ne do modna revija. CENTER amer. kom. MASKA ob 10. uri, amer. krim NOC.Lob 17.j 19. in 21. uri STORŽIČ amer. mlad BARV* fiim i ih ui i giuntiv on™...... o m 6^ RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16. uri, drama KVIZ ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. MA&^pNA 16., 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. akcij, drame ROJC urj MORILCA ob 20. uri, amer. rom. kom. SAMO TI ob 1»- ^ RADOVUICA amer. pust. film BELI OČNJAK ob 18. TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film KfficjK HITROST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VARUH wv ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI slov. drama HALGATO ob 1«- beseda urednice Slovenija daje za kulturo ^ kot za obrambo!? ^eda to ne drli, tako r**Zporeja nacionalni doho- e* le naša severna soseda, Slovenskem pa so vsaj *a sedaj za kulturo in n)eno financiranje še ved-"° slabi časi. O tem in o potnih posledicah tega eJstva razmišlja v uvod-1efn članku Marko Jen- . V Pogovoru za Snovanja ]* Ivan Kanič, vodja odlika za razvoj pri Narod-ni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani predstavil, na r*yne načine slovensko n)ilničarstvo lovi korak * razvojem v svetu. V jterarnih Snovanjih piše K Cene Avguštin o Vurni-*°v' rodbini iz Radovljice, ^S°f- Mateja Gašpirc iz ,r*iškega muzeja prenavlja ponatis Kraglovih *8°dovinskih drobcev lup-nii* Tržič. • Lea Mencinger VSEBINA 68 MARKO JENSTERLE: Gradovi na zemlji in kultura v oblakih LEA MENCINGER: Le neznanje je ovira do znanja CENE AVGUŠTIN: Rodbina Vurnik iz Radovljice MATEJA GAŠPIRC: Reprint Kraglovih zgodovinskih drobcev župnije Tržič KNJIGA - POSREDOVALKA INFORMACIJ - Sodobna elektronska orodja danes omogočajo "listanje" po gradivih ne le v domačih knjižnicah, pač pa domala kjerkoli po svetu. Ali sploh dovolj poznamo vse možnosti uporabe sodobnih poti do znanja? Več o tem na 16. strani. - Foto: Gorazd Šinik Hgrko Jenšterle Gradovi na zemlji in kultura v oblakih genija je bila nekdaj dežela tisoč in več gradov, endar jih je danes ohranjeno le še okoli 200. Zaradi Premenjenih razmer sredi preteklega stoletja so gradovi kinoma izgubili svojo gospodarsko osnovo za ffaljnji obstoj, če pa k temu dodamo še posledice Zuge svetovne vojne, pridemo do današnjega žalostnega P Žiti ali 20 izredno kvalitetnih graš_ ^ružbVS° n^ovo °Premo> saJ nova "° vojni so na primer v Sloveniji Vžgali - 2 VS *Da ni imela več posluha za °stanek nekdanjega družbenega Slstema. Ko se danes zgražamo ob °8romnem številu mrtvih v balk- *nski moriji, nas vendarle vsakič tn°Va pretrese dejstvo, da pod lovskimi granatami padajo tudi tUrr»i spomeniki. Znamenitega ^°stu v Mostarju niso porušili le da so uničili pomembno °munikacijo med dvema bregovo- .a reke, temveč je bilo to predvsem k,m&olrio dejanje, ki naj bi nakazalo °nec muslimanske enklave sredi Evrope. podobno so razmišljali tudi ko-^nisti, ko so že v Sovjetski zvezi j|»Ui cerkve in podobne objekte, pri a* Pa še danes lahko vidimo, da so kateri med ?a drU£ njimi dobili popolno-- urugačno funkcijo. V cerkvi Sv. ožefa v Ljubljani je Filmski studio /»ba, v gradu Hrastovec na Štajers-*e|ft so zatočišče našli umsko priza-eti» podobnih primerov bi lahko JaSteli še več, ne nazadnje jc imel tud» kranjski Kieselstein še nekaj let nazaj prav klavrno podobo, zadnj zavest okr« .;>*,,Jern času rePila zavpet 0 se je sicer nujni zaščiti tovrstne dediščine, vendar se vse skupaj vedno začne in neha pri denarju. Naša kulturna dediščina je v katastrofalnem stanju. Za njeno obnovo bi potrebovali ogromno denarja, saj doslej v te objekte nismo vlagali niti toliko, kot bi bilo potrebno za njihovo redno vzdrževanje. Ker je sredi obnove zmanjkalo denarja, se je včasih zgodilo celo to, da smo njihovo propadanje še pospešili. Tako je bilo z gradom Kozlov rob v Tolminu, ki so ga začeli restavrirati že leta 1964, vendar so z deli zaradi usahnjenih financ že isto leto prekinili. In ker so v tem času le odstranili zaščitno zemeljsko plast, je grad začel še hitreje propadati. Nekaj upanja je pred kratkim vzbudila novonastala Skupnost gradov na Slovenskem, v katero se je takoj včlanilo 15 objektov, njen temeljni cilj pa je v oživitvi gradov na Slovenskem s kulturno in turistično ponudbo. Nekaj gradov je že obnovljenih, tako na primer Dobrovo, Podsreda in Otočcc, vendar je takšnih še zelo malo. Porazno stanje na področju varovanja naše kulturne dediščine, povezano s podobnimi problemi na drugih področjih kulture, je pred kratkim spodbudilo ministra za kulturo Sergija Pelhana in tri slovenske poslance (dr. Dimitrija Rupla, Toneta Partljiča in Rudija Mogeta), da so skupaj sprožili pobudo o kulturnem tolarju. Predlagatelji predvidevajo, da bi s kulturnim tolarjem od leta 1996 do 2001 lahko zbrali 12.090 milijonov tolarjev (letno od 1.700 do 2.100 milijonov SIT). Takšna dodatna sredstva bi naš proračun v povprečju obremejevala z 0,11 odstotka bruto družbenega proizvoda, največ denarja pa bi bilo namenjenega ravno za sanacijo najoblj ogroženih objektov kulturne dediščine (4.200 milijonov SIT). Temu nato sledi še pomoč za približevanje mednarodnim standardom za splošnoizobra-ževalne knjižnice (2.400 milijonov SIT), za osnovne prostorske pogoje nekaterih osrednjih javnih zavodov na področju kulture (4.290 milijonov SIT), ohranjanje ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnih standardov po regijah (1.200 milijonov SIT). V slovenski kulturi se je požar pojavil na različnih koncih, zato ga je treba tako tudi gasiti. Če smo se do še nedavnega hvalili z našim sistemom ljubiteljske kulture, ki ga je zaradi uspešnosti prevzela celo Nizozemska, je le-ta danes ob uveljavljanju tržnega sistema med najbolj kritičnimi. Nizozemci so se k slovenskim izkušnjam zatekli v njihovi obrambi pred splošno amer-ikanizacij kulture, kar je problem tudi za nas. Ljubiteljska kultura je bila najbolj prizadeta s procesom denacionalizacije prostorov, saj morajo ljubiteljske kulturne skupine novim lastnikom prostorov plačevati visoke najemnine, matične občine pa jim pri tem zaradi pomanjkanja denarja ne morejo pomagati. Nekdaj po Sloveniji tako uspešno razpredena mreža ljubiteljskih dejavnosti vse bolj razpada. Kadar pa govorimo o uspehih, ki jih slovenska kultura doživlja s svojim profesionalizmom, se moramo zavedati, da je njegova podstat ravno v razširjeni amaterski kulturi. Da ob vsem tem niti ne omenjamo podatka, kako je večina kulturnega dela pri Slovencih v zamejstvu in zdomstvu ravno ljubiteljskega. Tudi knjžničarstvo ni v prijetnem položaju. Če naše knjižnice primerjamo s tistimi po svetu, lahko ugotovimo, da pri letnem dotoku knjig na prebivalca zaostajamo za mednarodnimi standardi. Po teh bi moralo na 1000 prebivalcev priti 250 knjig, slovenski standard pa je znižan na 200 knjig in 1000 prebivalcev, kar pomeni, da bi knjižnice morale letno kupiti skoraj 400.000 knjig, toda leta 1990 so dosege le 70 odstotkov te številke, leta 1991 le 53 odstotkov, v naslednjem letu pa je nakup padel celo na samo 47 odstotkov. Tudi leta 1993 smo kupili le polovico potrebnih knjig. Ker ljudje vse manj kupujejo knjige, bi bilo torej logično, da država poveča sredstva namenjena nakupu knjig v knjižnici. Slovenija je decembra lani dobila sodoben zakon o kulturi, ki je osnova njene kulture. V bližnji prihodnosti nas čaka še pomembna predstavitev naše kulturne politike v Svetu Evrope v Strasbourgu. Pri njenem pripravljanju smo si za zgled vzeli sosednjo Avstrijo, katere kulturna politika je bila v Svetu Evrope ocenjena kot ena najboljših v Evropi. Kakot tudi ne, če pa Avstrija za kulturo namenja več kot 2 odstotka svojega bruto družbenega proizvoda in je s tem tudi edina država v Evropi, ki za kulturo namenja več denarja, kot za vojsko. Da bi pri nas kultura nadomestila vojsko, je navkljub njenim zgodovinskim zaslugam, še popolna utopija. Bližina vojne je iz mnogih Slovencev celo naredila uspešne trgovce z orožjem, ter tudi Sloveniji prinesla neprijeten sloves države, ki se vključuje v tovrstne sumljive posle. Kulturni tolar seveda ne bo zaustavil takšnih negativnih trendov, saj jih pogojuje vrsta dejavnikov, med katerimi je balkanska kriza eden najpomembnejših. Ko se bo nekoč končala morija na jugu, se bo verjetno zmanjšala tudi količina orožja, ki danes kroži po naši domovini in je namenjena tako preprodajanju, kot za domačo uporabo. Vlaganje v kulturo naroda žal ne daje hitrih rezultatov. Na vsak način pa drži, da so negativni rezultati vidni takoj, ko državo (v prepričanju, da je od kulture pomembnejši otipljivi kapital) kultura sploh ne zanima več. Lea Mencinger Ivan Kanič, vodja Enote za razvoj knjižničarstva pri NUK LE NEZNANJE JE OVIRA DO ZNANJA izmenjave informacij med evropskimi knjižnicami še posebej. Morda je treba povedati o slovenski bibliografiji še to, da prinaša sezname knjig in časo- Eisov, medtem ko bodo podat-i o člankih izšli kasneje in na posebnem disku. Hkrati pa so stekle tudi priprave za projekt bibliografije Člankov za obdobje pred drugo svetovno vojno. Slovenci sicer imamo bibliografsko popisane članke iz omenjenega obdobja, okoli 500.000 jih je, vendar pa jih je mogoče najti samo v NUK. Obstajajo namreč kot kalog na lističih, ki še ni bil objavljen v knjižni obliki. Gre seveda za obsežen projekt, saj naj bi podatke prenesli na CD nekako v treh letih." Ali ni običajna pot shranjevanja podatkov doslej peljala tudi preko mikrofilmov? "To velja za listine, dokumente, medtem ko katalogov pri nas ne hranimo na mikrofilmih. Le nekaj vsebinsko in zgodovinsko pomembnejšega fonda, med drugim tudi časopisnega, je tudi na mikrofilmih. Pravzaprav smo to vrsto shranjevanja kar preskočili, ne nazadnje tudi zato, ker je to pač zelo draga metoda. Od listkov-nega kataloga smo prestopili neposredno v elektronski medij. Po eni strani je to posledica pomanjkanja denarja, po drugi pa prav gotovo posledica prihajajoče elektronske ere, ki se je pred leti nakazala." Intelektualna zgodovina človeštva zapisana v knjigah je prav gotovo stopila v novo obdobje, ko se s papirja, to je iz knjig, seli v nove materiale in tudi v nov medij. Kaj to lahko pomeni za dostopnost do informacij nasploh? "Papir je sicer dokaj trpežna zadeva, nekaj sto let starosti ni kaj posebnega. Danes, ko papir izdelujejo drugače, tudi z dodatkom kislin, se mu življenjska doba krajša. Brezkislinski papir seveda danes tudi izdelujejo, vendar pa je zelo drag, uporablja se redko in le za posebne publikacije. Novejši mediji - od mikrofilma do magnetnih zapisov in še trajnejših laserskih zapisov imajo pač nalogo arhivskega shranjevanja - za prihodnje rodove. Po drugi strani pa imajo elektronski mediji nalogo olajšati distribucijo informacij oziroma dostopnost informacij. Knjiga ima to slabo lastnost, da je težka in velika. Vzemimo na primer Enciklopedijo Brit-anico, ki ima več kot 30 zvezkov; da bi jo prestavili za nekaj deset metrov, potrebujemo že kar avtomobil. Te iste podatke in še nekaj več pa Ivan Kanič - Foto: Gorazd Šinik Ne samo to, da bomo lahko na domačem računalniku "listali" po podatkih o vseh knjigah, ki so pri nas izšle v enem letu: sodobni čas prinaša tudi elektronska orodja, s katerimi sredi Slovenije poiščemo želeni podatek v kakšni švedski knjižnici ali pa - če znamo - prebiramo uradni list EU v enem od njenih uradnih jezikov, na primer v grščini. Ali se nam do informacij, znanja res umikajo že vse pregrade? O tem je marsikaj zanimivega povedal Ivan Kanič, vodja Enote za razvoj knjižničarstva pri NUK v Ljubljani, tudi predavatelj na Filozofski fakulteti in sedanji predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. V Narodni in univerzitetni knjilnici v Ljubljani vsake tri mesece izide Slovenska bibliografija, ki prinaša podatke o knjižni produkciji na Slovenskem. Do letos je bila to publikacija, poslej pa bodo podatki tudi na CD. Lani oktobra so se slovenski knjižničarji zbrani na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije že lahko seznanili s poskusno pripravljeno bibliografijo za leto 1993 na CD-ROM; še ta mesec pa bo nared izdaja bibliografije, na kateri bodo zajeti podatki od leta 1989 pa do konca lanskega leta. Namenjena bo tako knjižnicam kot tudi vsem drugim uporabnikom, tudi posameznikom tako pri nas kot v tujini, ki potrebujejo informacije o izhajanju slovenskih knjig s kulturnega, znanstvenega in drugih področij. Poslej bo torej "listanje" po Sloveniki, to je katalogu o slovenski knjižni produkciji, z računalnikom zelo enostavno in zelo hitro. Rekli ste, da bo takšno računalniško prebiranje informacij o izhajanju knjig pri nas koristno tudi za tuje uporabnike. Na kakšen način? "Po eni strani je takšna sodobna informacija o publikacijah namenjena tako knjižnicam in še posebej ljudem, ki v knjižnicah skrbijo za nakup slovenskih knjig tako doma kot v tujini, v Ameriki na primer je namreč kar nekaj knjižnic, ki se zanimajo za slovensko knjižno produkcijo. Za odkrivanje in selekcijo knjig pa doslej niso imeli ustreznih pripomočkov. Po drugi strani pa se zdaj uporabnikom s specifičnimi zanimanji za sodobni roman ali recimo dela določenega znanstvenika odpirajo novi načini, da lahko tudi na domačem osebnem računalniku takoj dobi pregled bibliografije za obdobje sedmih let. Ne glede na to, da slovenska knjižna produkcija ni posebno velika, okoli 3000 knjig letno, pa bo podatkov zajetih za omenjeno obdobje na plošči kar zajetno število." Glede na število knjižnih izdaj v enem letu se s kakšno nemško ali britansko produkcijo, ki sta vsaj dvajsetkrat ali petindvajsetkrat večji, nikakor ne kaže primerjati. Bibliografija na plošči pa najbrž je nekaj za primerjavo? "Vsekakor je to nekaj, kar nas po tehnološki plati uvršča med razvite evropske dežele. Uporaba drugačnega medija za iskanje podatkov o knjigah je sicer že nekaj povsem običajnega. Papir je sicer sijajno sredstvo, zlahka ga uporabljamo, povsem drugače pa se obnaša ob distiribuciji. Poslati po svetu bibliografijo tiskano na papirju ali shranjeno na majhnem CD je danes seveda velika razlika. Slovenske bibliografije na CD, velja za prve številke, ne bomo prodajali, pač pa bomo izid izkoristili kot promocijo slovenske kulturne in znanstvene produkcije. Treba se je pač zavedati, da se na primer evropske in druge razvite dežele za nas sicer zanimajo, vendar pa spet ne toliko, da bi kupovale obe izdaji naše bibliografije. Vendar pa prva številka kot najava nečesa novega vsekakor lahko vzbudi dodatno zanimanje. Izmenjava te vrste informacij, bibliografij v knjižni obliki je sicer potekala že doslej, to so pač že nekaj časa utečene lahko povsem mirno prenesemo na en CD ROM: pa še trpežna plošča je, lahko pade v vodo, lahko jo polijemo s kavo, pa ne bo nič hudega, lahko jo pozabimo na sončni svetobi, pa ne bo izgubila zapisa. Pa še v žepu jo lahko prenašamo." Kadar pa hočemo do podatkov, pa vendarle potrebujemo še nekaj - računalnik? "Seveda, toda ta naprava je vedno bolj dostopna, je praktično v vsakem domu. Niso več redki prenosni računalniki, tudi taki v žepni velikosti, tako da želeni podatek lahko odčitamo kjerkoli, daleč od knjižnic. Tudi težav zaradi povezljivosti različnih sistemov ni več; zaradi standardizacije na tem področju je težav vse manj, ali pa jih sploh ni." Ali je potem knjiga ali če rečemo informacija s temi sodobnimi sredstvi že dostopna prav vsakomur, ki si to Želi? "Zdi se, da tudi na tem področju lahko govorimo o nekakšnem "neokolonializ-mu". V svetu so prav gotovo še velike bele lise, področja, kjer je težko ali pa nemogoče uporabljati sodoba orodja, da bi prišli do informacij. Velja pa, kdor ima informacijo - napreduje, kdor je nima, stagnira, nazaduje. Drugače povedano, razlike se na ta način lahko samo še povečujejo, - kjer so revni zdaj, bodo lahko le še nekoliko bolj revni, še bolj lačni. Računalniki, CD ROM in drugo seveda prodira tudi v revnejše dežele, vendar pa se dostopnost s tem še ne povečuje. Kaj vam pomaga računalnik, ki ga pošlje UNESCO, če pa v kraju ni elektrike, ali pa ni ustrezne napetosti." si je treba prizadevati, ne bi ravno rekel za preživetje, pač pa za solidnejše preživetje. Po drugi strani pa smo spet v slovenskem knjižničarstvu strokovno in tudi po doseženih uspehih na tem področju že kar daleč. Lahko se primerjamo z večino zahodnih dežel, ponekod smo jih celo prehiteli; predvsem zato, ker smo po vojni razvili sistem knjižnic, tudi zakonsko utemeljen, zato je bil razvoj enakomeren in usklajen. Prav zato imamo pri nas nekatere tipe knjižnic celo bolje razvite kot na primer v sosednji Avstriji: to velja za splošnoizobraževalne knjižnice. Potem imamo šolske knjižnice, ki sicer niso brez težav, so pa veliko bolje organizirane in imajo več uspehov kot pa na primer te vrste knjižnice v Nemčiji. Praktično ni slovenske šole brez šolske knjižnice, medtem ko ima samo 15 odstotkov nemških šol svojo knjižnico. Učenci so zato vezani na javno knjižnico v svojem kraju, kar je vsekakor pomembno za mladega bralca, ki se še ne zaveda, da mu bo vse življenje branje v oporo in pomoč, enostavno mora rasti s knjigo. Če je treba na knjigo čakati, jo iskati po knjižnicah, se mlademu človeku gotovo ne bo priljubila - ne literatura ne strokovna knjiga." Kakšna je torej vloga sploš-noizobraževalnih knjižnic pri nas? "Pri nas knjižnice opravljajo celo vrsto nalog. Še posebej tam, kjer je knjižnica, ki mora opravljati nalogo šolske, študijske, celo znanstvene knjižnice. Ljudje potrebujejo informacije in znanje v vsakršnem okolju, glavnino svojih zahtev morajo dobiti v svojem To se na primer prav zdaj dogaja v Sarajevu. Pred dvema letoma in pol je sarajevska nacionalna knjižnicapogorela. Pomoč, ki so jo z zahoda poslali knjižnici - računalnike, Čitalnlke CD ROM in laserske plošče, skoraj ni uporabna, saj v Sarajevu pogosto ni elektrike. Z baterijami ni nič lažje. Strokovnjaki pri UNESCO so se prav s temi sarajevskimi težavami dokaj ukvarjali, razmišljali so celo o solarnih sistemih napajanja za Sarajevo. Katastrofa - vojna in v ognju uničena knjižnica - ima torej še dodatne razsežnosti: pomoči očitno, dokler traja vojno stanje, za sarajevsko knjižnico enostavno ni. V primeri s sarajevskimi razmerami je prav gotovo pri nas dosti, dosti bolje! "Pri nas pogosto tarnamo nad slabim finančnim stanjem v knjižničarstvu, nad slabo opremljenostjo z računalniki. Stanje res ni rožnato, nenehno kraju, kaj specialnega seveda tudi drugod, na primer v NUK. Sistem je organiziran tako, da želeno knjigo njegova knjižnica poišče in naroči z medknjiž-nično izposojo. Velika večina knjižnic v Sloveniji že ima možnost, da ugotovi, kje imajo želeno knjigo in ali je izposojena ali ne. Za starejše fonde knjig je to sicer malo težje, ker podatkov še ni v računalnikih, toda kljub temu to ni noben problem. Sistem vzajemne katalogizacije v Sloveniji ima pač nalogo, da odkrije in najde knjigo tako s področja splošnega ali pa tudi specializiranega področja v katerikoli knjižnici." Ali to pomeni, da Je knjigo iz starejšega fonda, ki še ni v računalniškem vzajemnem katalogu, treba iskati "peš" preko listkov v listkovnem katalogu? "Starejši fondi knjig so običajno še v listkovni obliki kataloga. V knjižnicah se seveda trudijo, kakor jim to dovoljujejo finančna sredstva in tudi kadri, da bi v računalnike prenesli tudi del starejših knjižničnih fondov, pri tem pa imajo prednost zanimivejša in pri bralcih iskana področja. Vseh knjižničnih fondov tudi ni smiselno prenesti v računalnik, tega tudi nikjer na svetu ne počnejo, izjemoma v nekaterih posebnih knjižnicah. V Sloveniji imamo sicer projekt prenosa starejših fondov, za katerega pa se načrti prav zdaj še zaključujejo: omogočil naj bi prenos podatkov iz klasičnega kataloga v računalniško obliko. Prednost imajo predvsem knjižnični fondi v NUK. Razloga sta dva: to so izredno pomembni - za slovensko kulturo in zgodovino - knjižnični fondi, ne nazadnje je to pomembno tudi za Sloveniko, slovensko bibliografijo. Drugi razlog pa je gradnja nove stavbe NUK. Sedanja Plečnikova stavba seveda ostane v uporabi predvsem za nekatere specialne knjižnične zbirke. Kdor pa potrebuje knjigo, pač mora imeti pregled nad celotnim fondom knjig, to pa ta hip ne gre, ker je katalog en sam, pa še izpostavljen je nenehni uporabi - tisoči prstov ga dnevno nenehno prelistavajo, da ne govorim še o drugih nevarnostih, ki jim je papir izpostavljen. Skušali bomo zatorej ob državni in tudi mednarodni finančni podpori prenesti nekaj milijonov podatkov s papirja na računalnik." Najbrž ste pri tem gromozanskem projektu morali določiti kaj ima prednost? "Seveda. Del tega projekta so na primer časopisni članki med obema vojnama, ta del bo po vsej verjetnosti prvi obdelan. Posebno zanimiv del pa bo - kot del, ki je vključen tudi v enega od evropskih projektov o raziskovalnih knjižnicah -katalog ročno tiskanih knjig. To pomeni, da se bo katalog začel s podatki o knjigah od njihovega nastanka v 15. stoletju, do približno 1830, ko se obdobje ročnega tiska konča. Večina tega fonda je seveda izjemno dragocena. V tem evropskem katalogu bo tudi segment knjig iz tega obdobja na slovenskih tleh. Za Evropo je to vsekakor zelo zanimiv projekt, saj so knjige iz tega časa nekajkrat zamenjale lokacijo. Poenostavljeno rečeno -tudi Nemce na primer zanima, kje so njihove knjige iz 15., 16. stoletja ta hip. Najbrž jih je v Sloveniji ogromno - ostale so v samostanih. Prav gotovo pa bomo tako odkrili tudi marsi-kak slovenski dokument iz tega obdobja. Pri lastništvu teh knjig se seveda ničesar ne bo spremenilo, knjige bodo ostale, kjer so. Le vedelo se bo, v kateri evropski knjižnici se nahajajo, v kakšnem stanju so, kar bo vsekakor spodbudno za bo nadaljnje raziskovalno delo -tudi pri nas. Projekt bo seveda zahteval ogromne denarje, kat nekaj milijonov dolarjev, »n brez pomoči cele vrste mednarodnih fondacij to ne izvedljivo. Nobena knjižnica, niti največje ameriške, tega brez izdatne pomoči ne bodo mogle izpeljati." Katalogi - tako klasični kot sodobnejši v računalnikih ■ * v knjižničarstvu najpomembnejši, če ne celo ključni dejavnik za dosego informacij- "Vsekakor. Takse cilje so » zastavljale knjižnice že prej! stoletji. Znan je katalog,*" bolje rečeno seznam, ki ga jc.v 12. stoletju na jugu Angl>r sestavilo 187 samostanski!1 knjižnic. Menihi so tako natančno vedeli, kje so takrat gotovo najpomembnejše publikacije samostanske knjige. Prizadevanje, da bi dah bralcu pod3' tek, kaj je ne le v eni, pač" p*v več knjižnicah, je že zelo staro-No, danes je s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi želeni p0' datek neprimerno lažje 10 hitreje dobiti kot nekdaj. C*8 je prinesel tudi nove izraze v knjižničarstvo - na primer virtualna knjižnica, lahko bi rej" knjižnica brez meja, ki lahk° najde in izbere želeni podateks katerega koli konca sveta, ki ga obvladuje elektronski prosto* Po novem imamo tudi že ele*' tronske knjižnice - tudi pri Preobrazba knjižnice iz hrani"5' ča knjig v informacijski center pri nas ravno tako poteka. ^* kar precej časa imamo dobro utečeno medknjižnično izposo; jo, podatek, če gre za manj* obseg seveda pride lahko tud po telefaksu - najnovejše p* J seveda, da kompletno besedi'^ pride v knjižnico do bralca P° linijah na zaslon. V svetu obstajajo knjižnice, kjer na prelahko iz zbirke revij dob'1 želeni članek oziroma podatt, že v nekaj sekundah s pritisk?"1 na računalniško tipko - v knj>* nico ali na dom, kamor eie* tronski prostor zadnje ca$ posega tako v svetu kot P nas. Poznam kar nekaj koleg0-ki zvečer doma ure in ure pre* računalniškega zaslona lis**' po slovenskih knjižničnih k*1., logih in tudi tujih. F'21^. omejitev za informacijo praV~je prav ni več. Največja omejitev znanje, poznavanje stvari." Skratka gre za tako i"1^ vano novo informacijsko P1 menost? "Tako je, tehnika iskanja f morda pri tem manj pomem na, važneje je, da vemo, ka priti do informacije. Pri tem v se včasih zdi, da nekaterim abeceda, ki je ključna iskanje podatka v klasične listkovnem katalogu, dela velike preglavice. Vsaka knj niča tudi pouči bralca, Ka dobiti informacijo, knJ'zf1' I vsaj večje, imajo tudi mfornHo torje. Vsi najbrž tudi ne vc° ' da ima tudi NUK PoSf* terminale za uporabnika f sicer kar na stopnišču, drugje ni prostora - s k^Vjrtf lahko pride v katalog £V ' Centralne tehniške knjižnic Centralne medicinske, ma borske Univerzitetne knj y niče, pa še katere, in 1 j^t tujino. Brezplačno. Tako tudi sicer iz okoli sto slove ^ kih knjižnic, ki so P°veza"og. računalniški vzajemni ^ Le nekaj okretnosti potrčimo, nekaj "navigacijskcg znanja. Na pragu tretjega i. čletja ob vseh sodobnih e tronskih orodjih je pač ' ,0i znati še kaj več kot le abec* ^ da bi se lahko znašli n ^ ogromnim znanjem, ki g nakopičil človek." LITERARNA SNOVANJA Ob razstavi v Šivčevi hiši v Radovljici Rodbina Vurnik iz Radovljice Hiša, v kateri so živeli nekdaj po vsej Sloveniji poznani kamnoseki in podobarji ter Predniki enega najpomembnejših slovenskih arhitektov Ivana Vurnika (1884 -1971), stoji Zunaj mestnega obzidja Radovljice pod graščinskim vrtom, ob poti, ki pelje skozi Dol Proti zahodnemu delu Predtrga. Skromna pritlična stavba na zunaj ne kaže, da seje v njej stoletje dolgo odvijala živa kamnoseška in kiparska dejavnost. .Janez Vurnik st. (1819 - 1889) je "«0 kupil 1. 1841, ko se je z Dobrave Pri Kropi preselil v Radovljico. Sin Jjjez Vurnik (1849 - 1911) hiše ni ^osti prenavljal, le v jugovzhodni Pjpl hiše je dal vstaviti kamniti kip parije z otrokom, ki je danes shranjen v Narodni galeriji v Ljublja-ni- fer poživil vhod na vrt za hišo z v?.c]imi vrti in kamnitim lokom nad J^rn. Portal v hišo je iz rdečkastega £°riglomerata, ima pravokotno obli-f° z atiko na vrhu. To delo Janeza ^urnika ml. edino bogati sicer skromno arhitekturo hiše. Vrata so novejŠa, brez dekoracije, prekrita s Pločevino, le na vrhu sta dve majhni re*i za pošto in skromno osvetlitev Veže- Helena Vurnik (1882 - 1962), Jhkarka in žena arhitekta Ivana Vufnika, je ob preselitvi obeh zakoo-fev. v Radovljici namestila na porta-0vi prekladi mozaično ploščico s [imbolom P(AX) - mir. Notranjost je ohranila svojo prvotno tlor-1Sno zasnovo, le da so Vurniki VeČkrat spreminjali namembnost Prostorov. Vežo je delil od črne Kuhinje polkrožni lok-šipovnik, ki se )e ohranil vse do danes. Desno od !?že je bila "hiša", ki jo je arhitekt Vurnik kasneje uporabljal za svojo plovno sobo. Nanjo se je navezovala Kamra, ki je verjetno že starima ^mikoma služila za spalnico. Kupnjo so verjetno že v času Janeza Brnika ml. prestavili v nekdanjo cumnato, staro črno kuhinjo pa je Ivan Vurnik spremenil v nekakšno dnevno sobo. Na podstrešju je Janez Vurnik ml. uredil dve sobi. Tista na zahodni strani z dvema velikima oknoma je Janezu služila za atelje in jo je v isti namen uporabljala tudi Helena Vurnik, čeprav po prihodu v Radovljico 1. 1956 ni več dosti delala v njej. Del opreme v hiši je arhitekt Vurnik pripeljal iz Ljubljane, del pohištva, napravljenega v historičnem slogu 2. polovice 19. stoletja pa izvira še iz časov Vurnikovega deda Ja- Vurnikova kamnoseška in kiparska delavnica je v 2. polovici 19. stoletja in vse do prve svetovne vojne zalagala s svojimi izdelki, namenjenimi predvsem opremi cerkva, velik del Slovenije, še posebej Gorenjsko in Štajersko. Njeno raznoliko dejavnost je v Radovl-jiškem zborniku 1992 in v monografiji o Vurniku, ki je izšla ob razstavi arhitektovih del v Ljubljani, obširno opisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik. Vurnikova delavnica je ob obilici naročil zaposlovala večje število kamnosekov in kiparjev. Med kiparji je bil najbolj nadarjen Jožef Pavlin. Med njegova številna dela sodi npr. podoba šolarja z medaljonom Josi- S rebrn a spominska medalja, izdana ob 110-letnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika. Oblikovanje Klemen Rodman. pine Hočevar na Vurnikovem vodnjaku iz 1. 1908 na Linhartovem trgu v Radovljici. Po nenadni in zgodnji smrti Janeza Vurnika ml., kije umrl 1. 1911, star 62 let je Jožef Pavlin prevzel mojstrovo delavnico, vendar le za kratek čas. Ob začetku 1. svetovne vojne so ga vpoklicali v vojsko in je že 30. avgusta 1914 padel v Galiciji. Po smrti Jožefa Pavlina je dejavnost Vurnikove delavnice počasi ugašala, in ko je umrla vdova po pokojnem Janezu Vurniku in arhitektova mati, je tudi hiša opustela. Ivan Vurnik je le kdaj pa kdaj iz Ljubljane {irihajal v Radovljico, razen seveda v etih, ko so po njegovih načrtih gradili kopališče in hotel. Morala je priti starost in druge nadloge, da je zopet našel pot domov. Tako se je šele po drugi vojni 1.1956 z ženo Heleno vrnil v svoj rojstni kraj. V javnosti se je le malo kazal. Srečevali smo ga na kratkih sprehodih z ženo na poti proti sv. Ani ali pokopališču. Kasneje je ostajal doma in delal. Heleno je zato na teh poteh spremljala njihova dolgoletna gospodinja Marjanca Trampuž. Helena je bila dve leti starejša od moža, umrla pa je kar devet let pred njim. Tako je Vurnik ostal še bolj osamljen, le nekajkrat na leto se je peljal v Ljubljano. Veliko ga je zaposloval načrt za uršulinski samostan v Rimu in redke obiskovalce je rad seznanjal z njim. 9. februarja 1971 zjutraj je Vurnika zadela rahla kap. Gospodinja ga je opominjala, naj vendar pokliče zdravnika. Šele sredi dopoldneva je privolil v njegov prihod. Stanje se mu je sicer izboljšalo, vendar ga je dr. Brandstet-ter kljub temu prepričal, da je za kratek čas odšel na Jesenice v bolnišnico, da bi si, kot je sam rekel, okrepil srce. Njegovo zdravje pa je bilo že močno načeto in 8. aprila je Ivan Vurnik v svojem 87. letu umrl ali bolje, kot ve povedati njegova gospodinja, mirno zaspal. Razstava, ki so jo v Šivčevi hiši v Radovljici pripravili Klemen Rodman, Renato Repše in Marko Smre-kar, je mogla le na kratko povzeti obseg dela nekdaj tako ugledne družine Vurnik. O njihovih prizadevanjih govorijo spomeniki sami. Eksponati na razstavi nas najprej popeljejo v delavnico Janeza Vurnika st. z vrsto osnutkov in predlog za oltarje, ki jih je v stilu tistega časa -historizma, postavljal po vsej Sloveniji. Razstavno gradivo se nato naveže na delo Janeza Vurnika ml. V njegovih in očetovih osnutkih za različno cerkveno opremo spoznavamo odlična risarja in seveda privrženca takrat vladajočega historičnega stila, ki pa sta ga znala prilagoditi svojim potrebam in zamislim. V kleti Šivčeve hiše se srečamo z odličnimi risbami najmlajšega Vurnika, ki jih je napravil še kot študent 1. in 2. letnika Tehniške visoke šole na Dunaju. Ob Vurnikovih risbah in osnutkih spoznamo tudi košček slikarstva Helene Vurnik, arhitektove življenjske in umetniške sopotnice, s katero se je Vurnik poročil 1. 1913. V zadnjem prostoru je v obliki reprodukcij predstavljeno Vurnikovo ustvarjalno delo v Radovljici. Najprej Kopališče (1932 - 1933), ki ga je mag. Dušan Blaganje opredelil kot najbolj prečiščeni primer arhitekturnega funkcionalizma v celoti slovenski arhitekturi, vendar je danes popolnoma spremenjeno. Drug pomembne objekt v razvoju slovenske funkcionalne arhitekture predstavlja hotel Grajski dvor, ki so ga v Radovljici zgradili med leti 1934 -1936 na zaključku grajskega parka. Oba objekta tako kopališče kot hotel pomenita obenem prelomnico pri turističnem vzponu predvojne Radovljice. Lep primer Vurnikovega t. i. celovitega umetniškega dela, ki združuje različne umetnostne zvrsti in različne materiale, predstavlja oltar v radovljiški župnijski cerkvi. Manj znano Vurnikovo delo v Radovljici je nekdanja Savnikova hiša, zdaj blagovnica Murka (1922 -1925). Pokopališču v Radovljici je Vurnik dodal dvoje izstopajočih poudarkov: grobnico družine Resman in lastno družinsko grobnico s portretom 1. 1941 od Italijanov ustreljenega sina Nika Helene Vurnik. • Cene Avguštin Reprint Kraglovih zgodovinskih drobcev župnije Tržič 1931, kar je omogočilo takratnemu uporabniku knjige lažjo orientacijo po mestu in okolici, ki je še sodila v Župnijo Tržič. Status animarum je ffidovinski drobci župnije Tržič so izšli v reprintu decembra lani. Knjig *"%f%i poletnega zbiranja očeta in sina, Jožefa in Viktorja Kragla. A\tor.{evf^^ * Tolmina ie z2odai izzubil svoje starše in si moral zagotoviti denar za šolanje sam. Oolr„Jx , 1 zgoaaj .UXUUU *V"L , uxiftJi „ WnMhprrievem zavodu v Ljubljani. Od tam tisti vir, ki mu je ponujal podatke o ofončalje gimnazijo in se zaposlil kot učite j v ^^f/l^j^n ' 2g let Vodstvo prebivalstvu Tržiča (po hišni številki B*%? nad»č«elj in P^i Stalni šolski upravitelj prišel V TrZlč v ^J^^%^J^/SS V ali domačem hišnem imenu pripove-f ke štirirazrednice je prevzel septembra 1879 in ga obdržal vse do smrti de cembra1905^V ^ kdaj kd ^ Za fe« 1881 se je poročil sTržičanko Marijo Ahačič in v letu 1883 se jima je rodil sin edinec osvetlitev hišnih laslnikov in stano- je prev Vik/ 001 se le P°r°či dok bolenen deček, ki je prav zaradi pogoste bolezni s pomočjo zasebnih učiteljev ya[cev je uporabu matične knjige Un l1^1 m*-J° gimnazijo. Postal je duhovnik. Komaj 48 let star je bil zaradi bolezni (knjige samskih in rojstev, krstne, Pokojen. Sestavil ie nekrolog vseh duhovnikov, ki so po letu 1789 umrli v lavantinski škofiji, poročne in mrliške knjige), ki razen ^yav/;a/ je v Bogoljubu, Cerkvenem glasniku za tržiško župnijo ea-vsem kot avtorja Zgodovinskih drobcev župnije Tržič. gradil6"1 Že omem,a, je bil zbiralec naprej živela v Viktorju Kraglu. Kraii Za- z£odovino Tržiča že Jožef Ustanovitev je, kot pravi, "preložil na boljše čase". Želel je zbrati kar Triičani ga poznajo kfagl, ki je "skrbno nabiral in javljal zgodovino njemu tako jubega Tržiča". Novembra leta 1901 dV Predavanju pri Basteljnu prestavil del svojih dotedanjih prizadeli- Pri delu se je posluževal vaivasorja, Hitzingerja, Lavtižarja, r^Pa podatkov starih Tržičanov, povsem zapiskov učitelja Peharca ^začetka 19. stoletja. Kot izredno anirnivost tega predavanja navaja ^erkevni glasnik za tržiško župnijo vpHuStnern izročilu ohranjene pnpo-eQke, bajke, vraže ter običaje in "avade. Celo v časopisu Slovenec z "ne 3. decembra 1901 je bilo zapisa-'?: naj bi Jožef Kragl svoje izsledke "Plavil v Zborniku Slovenske matice J!1 Pa v Letopisu ljudskih šol v Tržiču. uo objave žal ni prišlo. v.VlJegovo delo je nadaljeval sin Yktor Kragl. Že v Cerkvenem l9?r?lku za tržišk° župnijo je leta ..^objavljal sestavke Slavimo svoje učitelje V zaključnem sestavku je "avedel željo po dopolnitvi obstoje-viF .kadiva. Iz dopolnitve se jasno j!ai> kakšne vrste gradivo si je želel Jj£?gl pridobiti z željo po ustanovitvi ziskcga muzeja. Odziv na povabilo » bil prav množičen. Želja po slanovitvi tržiškega muzeja jc še največ slikovnega gradiva - fotografij, knjižnega gradiva, arhivalij, hemero-tečnih zapisov in predmetnega gradiva, ki naj bi služilo predstavitvi pomembnejših Tržičanov. Med Trži-Čane pa ne šteje le prebivalcev, ki so se rodili in umrli v Tržiču pač pa tudi tiste, ki so tod bivali le krajši čas in v tem času zapustili v Tržiču vidnejše sledi. Ob proslavi stoletnice posvetitve tržiške župne cerkve Marijinega oznanjenja pa je Viktorja Kragla tedanji duhovnik v Tržiču Anton Vovk nagovoril, da bi del svojega zbirateljskega dela objavil v knjižni obliki. Zgodovinski drobci župnije Tržič so tako izšli na praznik vnebo-hoda leta 1936. Knjiga je obsegala 460 strani. Bogatilo jo je 290 fotografij. Knjigi je bil priložen načrt mesta Tržič (v reprintu so mu dodana ulična imena z vsemi spremembami do danes). Ob izidu je bila knjiga deležna pozitivnih in negativnih kritik. Strokovno kritiko k izdaji je napisal profesor Maks Miklavčič, cerkveni zgodovinar, predavatelj na škofjijski gimnaziji v Šentvidu in kasnejši škofijski arhiva (po vojni znanstveni sodelavec Osrednjega državnega arhiva Slovenije). Naj citiram nekaj odlomkov njegove kritike: "Kot Tržič, taka je tudi Kraglova knjiga, za sedanje čase kar razkošno izdana, pestra in bogata po vsebini, vendar preprosta, po besedilu skromna, predvsem pa je kot celota izredno skrbna, vsestransko verna in zlasti še domača, ljubka podoba vsega kraja... Opis ima namen, da z zgodovinskimi drobci zajame vso doma-činsko okolje, ki iz njega izhaja razvoj in obstanek sedanjih tržiških meščanov. Obseg župnije je naraven okvir razpravljanja... Iz sedanjega stanja se ozira nazaj, da nam olajša razumevanje ljudi, ki jih ima pred seboj. Zato je tudi vidik zbiranja osebni, biografski in etnografski." Zgodovinski drobci župnije Tržič so sestavljeni iz šestnajstih poglavij. Že ob površnem pregledu dobimo vtis, da se je avtor osredotočil na Tržičana - torej na vsakokratnega prebivalca Tržiča, ki s svojo raznovrstno dejavnostjo določa podobo in vsebino kraja. Predstavitvi oseb, ki so bivale v Tržiču nameni pretežni del poglavja Kraj in prebivalci, kjer je ob pomoči arhivskega gradiva župnije predstavil spreminjanje numenr-anja tržiških hiš. Izhaja iz zadnje numeracije, ki je potekala v letu faktografskih podatkov prinašajo bogat vir informacij o poklicni sestavi prebivalstva. Slabše ohranjenim za 17. stoletje slede po letu 1704 redno vodene. Bogat župnijski arhiv mu je bil v pomoč tudi pri pisanju poglavja o domačinih, ki so študirali ali pa zaradi smrti študija niso dokončali. Tržičanom se je posvetil tudi v poglavju o cerkvah, kjer poleg gradnje in raznovrstne opreme cerkva, kapel in znamenj, navaja duhovnike m druge pomočnike cerkve. Tudi tukaj mu je bil v pomoč župnijski arhiv. Z enako vnemo se loteva tržiškega šolstva, kjer je prav tako v ospredju učiteljstvo. Katerokoli področje življenja opisuje - upravo, davkarstvo, obrt in industrijo, promet, zdravstvo, sodstvo, povsod splošnemu pregledu slede zapisi o ljudeh, ki so udeleženi v posameznih službah. Prav zaradi bogatega gradiva o prebivalstvu je knjiga dobrodošla za vse, ki se ukvarjajo z rodoslovjem. Knjiga je po vsebini pestra in še danes služi kot osnovni vir informacij o občinski upravi, davkarstvu, prometu, zdravstvu, sodstvu. Določena poglavja Kraglovih Zgodovinskih drobcev župnije Tržič so posamezni avtorji v kasnejših publikacijah dopolnjevali (npr. splošni zgodovinski pregled, obrt in industrijo, cerkveno zgodovino), vendar pa je v knjigi še mnogo gradiva, ki ga je v tiskani besedi mogoče najti le v Kraglovi knjigi in še do danes ni bilo natančneje obdelano (uprava, sodstvo, zdravstvo ipd.). Viktor Kragl je svoje delo gradil s pomočjo obstoječe literature (Gruden - Mal: Zgodovina slovenskega naroda; Dimitz: Geschichte Krains; Radics: Zur Geschichte der Herrschaft Neumarktl). Uporabil je številne članke, ki so bili objavljeni v strokovnem časopisju (Izvestja muzejskega društva, Carniola, Mitthci-lungen des histrorisehen Vereins fur Krain, Geografski vestnik). Podatke je črpal tudi iz raznovrstnega časopisja (Laibacher Zeittung, Novice, Cerkevni glasnik za tržiško župnijo, Popotnik, Slovenec, Slovenski narod, Učiteljski tovariš in Slovenski učitelj, Vrtec, Voditelj in drugi). Pri svojem delu je uporabil nekatere zapise o Tržiču v rokopisni obliki (Peter Bohinjec: Tržič nekdaj in sedaj; Jožef Kragl: Zgodovina Tržiča iz leta 1901; Kari Miklitsch: Zur Geschichte Neumarktls; tri rokopise Jakoba Peharca in druge). Navaja številne listine in spise vicedomskega, škofijskega in župnijskega arhiva. Priporočamo jo učiteljem, ki bodo lahko posamezne dele vključili v pouk zgodovine. Vsebinska pestrost in bogastvo informacij ponujata slehernemu bralcu osnovno informacijo o različnih področjih razvoja Tržiča in njegovih prebivalcev. Knjiga je rezultat obdelave virov in številne literature tedanjega časa, z vsemi napakami, ki jih popravlja in jih bo še popravljalo zgodovinopisje prihodnosti, ki z zgodovinsko kritičnim pretresom potrjuje ali zavrača verodostojnost virov. Prav zanimivo bi jo bilo primerjati z drugimi sočasnimi zgodovinskimi drobci v rokopisih, za katere obstajajo le zagotovila posameznikov, da so bili zapisani. • Prof. Mateja Gašpirc KOMENTAR Aksentijević na Golniku Jože IVovaJc Zimske počitnice so ta teden v Ljubljani, toda večina politikov kljub temu sestankuje s polno paro. Razlogov za razburjenje je verjetno več kot dovolj. Vse se je začelo ie v ponedeljek s sporno izjavo generalnega sekretarja OZN Butrosa Bu-trosa Galija o obnovi Jugoslavije. V torek pa se je oglasila skupina mirovnikov, ki odločno protestirala proti vojaški paradi, ki naj bi jo pripravil minister Kacin v Ljubljani 14. maja. Galijevo izjavo je mogoče razlagati na različne načine, lahko tudi dobrohotno, kot je to storil Jurij Gustinčič v sredo na TVS. Toda v zadnjem času vse več znamenj kate, da se Slovenci ne vračamo na Balkan, ampak da bodo nekateri v Sloveniji storili vse, da bo Balkan spet prišel v Slovenijo. Pred kratkim je Zmago Jelinčič na tiskovni konferenci zahteval naj Slovenija naveže trgovinske stike s Srbijo. Kdor natančno sledi političnim dogajanjem v Sloveniji, je že lahko opazil, da Jelinčič pogosto nastopa kot trobilo političnih krogov okrog Milana Kučana. Tisto, kar si oni ne upajo povedati, pove najprej Jelinčič, potem pa se oglasijo predsednikovi propa-gatorji. Minilo je nekaj dni in iz Beograda(!) so sporočili, da je nekaj srbskih ekonomistov odpotovalo v Ljubljano. Šele potem smo izvedeli tudi iz Ljubljane, da se bodo Srbi pogovarjali s slovenskimi ekonomisti na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pogovora se je udeležil tudi Neven Borak oz. zloglasni Veno Karbone, nekdanji svetovalec predsednika Kučana in sedaj celo svetovalec parlamenta, s srbske strani pa Oskar Kovač, poslanec M ilošev ičev e stranke, kar pomeni, da je vseeno šlo za (pol)uraden pogovor. Očitno je bil osnovni namen pogovora pripraviti vse potrebno za kasnejšo navezavo diplomatskih odnosov. Poleg tega še številna druga znamenja kažejo, da se "predsednikovi možje" močno trudijo, da bi čimbolj ugodili Srbom. Šterovo ministrstvo za notranje zadeve je brez pojasnila skrčilo seznam oficirjev JLA, ki se ne smejo vrniti v Slovenijo. Čeprav gre za oficirje JLA, ki so se med vojno za Slovenijo leta 1991 borili proti Sloveniji. Ali to pomeni, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo v vikend na Golniku vrnil "general" Aksentijevič? Om-budsman Ivo Bizjak je pretekli teden napovedal, da bodo tudi sorodniki okupatorskih oficirjev JLA lahko odkupili vojaška stanovanja po stanovanjskem zakonu. Na to že čakajo štiri leta. Prvič smo postali pozorni na celotno zgodbo, ko je minister Kacin v parlamentu ob interpelaciji patetično vzkliknil o okupatorskih oficirjih JLA, češ da se nimajo kam vrniti, sedaj pa postaja jasno, kaj se je kuhalo v zakulisiu. Velike pokojnine oz. akontacije (100.000 in več) že dobivajo nekdanji slovenski oficirji JLA, ki so se borili proti Sloveniji. S tem je Slovenija verjetno edina država na svetu, ki tiste, ki so se proti njej borili zato celo bogato nagrajuje. Stanovanja bodo odkupili za deset, mogoče dvajset tisoč nemških mark in jih prodali za petkrat večjo ceno. Potem bodo marke odnesli v Srbijo in se hvalili, "kako su ti Slovenci glupi". Vedno, kadar je slovenska diplomacija uspela izboljšati odnose s Hrvaško, se je takoj oglasil Jelinčič, zadnjič jim je celo grozil z vojno. Potem so se odnosi skalili. Tokrat se Zgodba očitno spet ponavlja. Nihče iz predsednikovega tabora (Kovač, Gustinčič) ni pojasnil, zakaj je sploh potrebno navezovati stike s Srbi, če pa ti še vedno trdijo, da Jugoslavija sploh ni razpadla in zato skušajo Slovenijo čimbolj izmolsti na ženevskih pogajanjih o nasledstvu po bivši SFRJ. Slovenija bi morala pogojevati navezavo diplomatskih odnosov in mednarodno priznanje Srbije s pravično razdelitvijo premoženja in predvsem dolgov bivše SFRJ in šele potem bi navezala diplomatske stike. Tako pa nam nekdo spet skuša izbiti orožje iz rok z blefiranjem o "naših interesih". Verjetno mislijo pri tem na svoje interese in interese srbskega lobija. Tudi napovedana parada zbuja asociacije na bivšo Jugoslaviji, predvsem seveda na parado, ki je bila maja 1985 v Beogradu. Takrat je v Sloveniji proti paradi JLA protestiral predvsem Janez Janša, ne pa mirovniki. Mogoče se kdo še spomni televizijskega prenosa zloglasne parade iz Beograda. Kamere so bile namerno postavljene tako, da je imel gledalec občutek, da se vojaška jugo soldateska vali proti njemu in ne mimo njega. Tokrat bo mogoče na čelu parade sam Jelko Kacin s svojim labra-dorcem. Tudi maršal je ljubil pse. PREJELI SMO Ukrepajte, dokler je še čas Vaš list radi beremo tudi mi Neslovenci in ga zelo cenimo. Razžalostil pa nas je članek, ki piše samo enostransko, ker nas meče vse Neslovence v en koš, kajti Muslimani, kar nas je v na Cesti revolucionarjev, nismo dotlej še nobenemu storili nič zalega. Imamo pa tudi svoj ponos in se branimo, kadar nas zmerjajo vse povprek s "prekletimi Bosanci, ta spodnjimi" in tako dalje. Če koga pozdravimo, nam ne odgovorijo, temveč pljuvajo za nami. Očita se nam, da Slovencem odjedamo kruh, a povedati moramo, kar je tako ali tako znano vsem, da smo prišli v te kraje še v časih, ko je v tovarni primanjkovalo delavcev za težja dela v tovarni, torej po naročilu. Mnogi so se tukaj izobrazili in naši otroci hodijo v slovenske šole. Marsikdo si je tudi poskusil zidati domek v rojstnem kraju, a ga danes nima več in je primoran ostati v Sloveniji. A vsak si želi nazaj v rojstni kraj - a dokler traja vojna, je to nemogoče. Res pa je tudi, da je tudi pri nas nekaj izgredni-kov, ki nam ne delajo časti, a vprašam vas, "kateri narod pa je brez njih ". Zaradi petard pa naj povem, da so bili redki, ki so metali petarde, ker Bosanci takrat niso praznovali novega leta in otroci so pač otroci, naši ali vaši. Toliko v vednost. Prosimo za razumevnaje in nekoliko strpnosti. Prizadeti iz ceste revolucionarjev. (Naslovi v uredništvu) Krajevne skupnosti -otroci dinozavrov Občan, soodločajoči subjekt ali zastonj delovna sila občine? Volilni val, ki je ob decembrskih komunalnih volitvah odnesel stare občine -dinozavre, je pljusnil tudi do bregov novih občin, na katerih se nahajajo še otroci preživelih dinozavrov: krajevne skupnosti. V osnutkih občinskih statutov, ki jih sedaj statutarne komisije širom Slovenije pripravljajo, imajo krajevne skupnosti še predvideno trdno mesto v novih občinah, čeprav se zakonodajalec ni niti potrudil, da bi njihovo vlogo prilagodil novim razmeram in novim demokratičnim načelom. Zato ni nič čudnega, da mnogi prizadeti krajani ne vedo, kaj bi bilo najbolje storiti: ali obdržati krajevne skupnosti takšne, kot so, ali jih ukiniti in poiskati kakšen drugi model za uveljavljanje svojih interesov v občini. V naši občini Bled je iz te negotovosti krajevna skupnost Zgornje Gorje kot prva napravila odločen korak v pravo smer in razpustila svoj svet. Upam, da bo ta korak KS Gorje pomagal pri odločitiv občinskih svetnikov občine Bled pri sprejetju takšnega statuta, ki bo omogočal, oz. zahteval razpustitev obstoječih krajevnih skupnosti in omogočil občini pravi novi začetek. Zavedam se, da je vprašanje krajevnih skupnosti zelo delikatno vprašanje. Saj neposredno posega v interese občanov. Zato je potrebno ugotoviti, kakšna je bila vloga krajevnih skupnosti do sedaj in kakšen pomen bi naj imele v novih občinah. Brez ovinkov lahko povem, da so dosedanje krajevne skupnosti ostanek komunističnega sistema. S tem nočem reči, da je njihova sestava komunistična in ljudje, ki v njih delajo komunisti. Pogosto, če ne v večini, so v krajevnih skupnostih aktivno delali za dobrobit svojega kraja ljudje, ki so najmanj želeli podpirati komunistični sistem. Jaz hočem samo poudariti, da so bile krajevne skupnosti kot takšen del komunističnega sistema. Vsaka diktatura, tudi komunizem, ima za najvišjo prioriteto obdržanje oblasti. Pri diktaturah, ki zelo dolgo trajajo, kot ravno komunizem, opažamo težnjo k "normalni" politiki, da bi se na ta način izognili preveliki izoliranosti pred ostalim svetom. Tudi jugoslovanski komunizem si je nadel demokratični plašč. Izvajale so se volitve od najnižjih do V kali zatrti mirovniki Ađarhzo Jenšterle Prve informacije o priprav ah na parado ob 50. obletnici zmage nad fašizmom so bile dokaj skope in komajda verjetne. Poleg tega je čudno zvenelo tudi to, da bi ravno LDS-ovska oblast tako očitno prevzemala vzorce vladanja bivše politične garniture, čeravno je v njenih vrstah res nekaj strokovnjakov za takšne načine obeleževanja oblastništva. Kmalu po prvih vesteh so v javnost začela prihajati njihova dopolnila in najbolj sumljivo pri tem je bilo, da so se oblastniki nenadoma začeli skrivati, nihče pa vesti o pripravah na parado ni izrecno demantira). Zvedelo se je, da obstaja odbor za pripravo parade, ki se je celo dvakrat že sestal, tiskovna predstavnica dr. Janeza Drnovška Veronika Stabej pa je ob vsem tem dejala, da je za izjave glede parade pristojen častni odbor za pripravo proslave ob 50. obletnici zmage nad fašizmom, čeprav naj bi predsednik vlade na parado že povabil Američane in Ruse. Predvsem to prikrivanje informacij in slepomišenje sta po dolgih letih spodbudila še preostale mirovnike na Slovenskem, da so ustanovili odbor proti paradi in v prvem komunikeju javnosti med drugim zastavili nekaj vprašanj. Med njimi, kdo je sprejel odločitev o organizaciji vojaške parade, kako daleč so njene priprave, kakšni so predvideni stroški in kakšne bodo posledice na objektih, ko bodo po Ljubljani vozili tanki in oklepna vozila. Odbor se je še posebej spotaknil ob dejstvo, da na praznovanje vabimo predstavnike ruske vojske, ki so še nedavno tega svojo moč kazali v Čečeniji. To je bila prva prava mir-ovniška pobuda v Sloveniji po osamosvojitvi, saj je znano, da so se nekdaj aktivni mirovniki umaknili iz javnosti, ko so se soočili z brutalno agresijo jugoslovanske vojske in nato z balkansko vojno. In če so bili v osemdesetih letih začetki mirovništva pri nas zelo previdni in nedolžni (proti tedanji beograjski paradi so na primer protestirali z nošenjem balonov), tudi tokrat niso začeli z ostrimi napadi, temveč s povsem normalnim postavljanjem vprašanj, ki navsezadnje poleg njih zanimajo tudi širšo javnost. Odgovor, ki so ga prejeli še isti dan, ni prišel s strani pristojnih organov, temveč iz vrst novinarskih komentatorjev, saj jih je v Delu Boris Jež pobaral, kje so bili med osamosvajanjem Slovenije in jim pojasnil, kako je parada sestavni del vojaškega obreda. Ker je med člani protiparad-nega odbora vsaj Boris A. Novak v času vojne (kot predsednik PEN-a) imel več kot vidno vlogo, verjetno odgovor na Ježevo provoka- tivno vprašanje ne bo težak. Za Ježa pa bi bilo neprijetno, če bi ga na primer spomnili na tisti njegov komentar iz časa beograjske parade leta 1985, ko je pisal, kako so vse špekulacije okoli Jugoslavije neutemeljene in nesmiselne, saj Jugoslavija s parado zna pokazati svojo enotnost in nedeljivost, nato pa nadaljeval: "Preveč je skupnega, da bi lahko kratkoročni problemi izpodjedli čvrste stebre te družbe, postavljene v krvavi štiriletni vojni za svobodo in v povojni graditvi. Letošnji, jubilejni mimohod ljudi, uniform in tehnike je torej treba ocenjevati predvsem po sto tisočih ljudi, ki so mu ploskali; kajti če gre za resnično mOČ neke družbe, je to ustrezno merilo." Niti ne deset let kasneje se je ta "resnična moč neke družbe" pokazala na pragu Slovenije, danes pa se njen slavitelj sprašuje o tem, kje so bili tedaj tisti ljudje, ki so se Že v času beograjske parade postavljali po robu jugoslovanski armadi. Kar je namreč slovenska vojska v času osamosvojitve naredila z orožjem so Že veliko pred njo slovenski intelektualci opravili z besedami. Ravno v pametnem ter taktičnem razmerju med besedami in dejanji pa je bržčas skrita formula slovenskega uspeha in kolikor toliko mirnega prehoda iz totalitarizma v demokracijo. najvišjih državnih organov, v podjetjih, v ustanovah itd. Opazovalec od zunaj ni mogel videti, da se pod tem demokratičnim plaščem skriva prefinjen sistem, ki skrbi za to, da ta "demokratična" aktivnost na zunaj ne ogroža temeljev diktature. Zelo važen faktor tega sistema so bile seveda komune, ki so bile skomponir-ane iz večjih občin skupaj. Na ta način so se lahko ustvarili močni upravni in kontrolni organi, ki so skrbeli za "pravilen" razvoj komune. Seveda so bili ti politični dinozavri okorni, počasni in večinoma tudi finančno nesposobni zagotoviti hiter razvoj infrastrukture na vasi. Tu je prišla sistemu na pomoč samoiniciativnost vaščanov in želja po boljšem standardu. Tako so zaživele krajevne skupnosti. Njihova funkcija je bila delati tisto, kar v demokratičnih evropskih deželah opravljajo občine in državna podjetja: napeljavati elektriko, telefon, vodovode, graditi kanalizacijo, ceste, vrtce. Na ta način so komune uspešno prikrivale svojo neučinkovitost. Po novem strukturiranju občin, so le-te dosegle realnejšo obliko in velikost. S tem je zagotovljeno, da bodo občine tudi bolje funkcionirale. Ker so manjše in preglednejše, se bodo vse dejavnosti lahko vodile in kontorliraleiz občinskega centra, kjer naj bi bili za to plačani odgovorni in kompetentni ljudje. Za občane bo sedaj gotovo važnejše, dejansko vplivati na dogajanja v občini, kot pa smeti zastonj urejevati komunalne stvari, ki bi naj bile dolžnost občine. Jaz ne želim občanom vsiljevati mojega, oziroma stališča blejskih socialdemokratov. Končno odločitev naj imajo občani. Mislim pa, da smo našim občanom dolžni naliti čistega vina. Mi bomo v občinskem svetu zastopali stališče, da se morajo po sprejetju občinskega statuta vse krajevne skupnosti v naši občini ukiniti. Krajani pa naj potem izvolijo svoje zastopnike, ki bodo povezovalni člen med krajani in občinskim svetom. Ti zastopniki bi naj imeli pravico, pred občinskim svetom iznesti probleme svojega kraja. Ravno tako se lahko obrnejo direktno na politične stranke, ki so zastopane v občinskem svetu. Na kraju so občinske seje javne in vsak občan ima pravico biti na sejah prisoten, v kolikor seja ni izrecno razglašena za tajno. Na vsak način moramo mnogim krajevnim skupnostim priznati, da so opravile v preteklosti ogromno koristnega za svoje krajane. Občani se pa morajo tudi zavedati, da bodo nove občine le takrat dobro funkcionirale, če bodo z njimi tesno sodelovali. Bojim se, da bi se lahko nove občine začele razvijati zopet v smer že preživetih upravnih struktur, v kolikor bi obstajale krajevne skupnosti še naprej in bi z lastno aktivnostjo in zagnanostjo krajanov zavirale aktiviranje nove občinske uprave. V demokratični družbi občina ni več samo upravni center, ampak je predvsem institucija, ki služi občanom za lažje in boljše organiziranje njihovega vsakdanjega življenja v svojem okolju. Občinski svetniki smo v prvi vrsti v službi občanov in občani naj svoje svetnike čimvečkrat na to opozarjajo. Franci Kindlhofer občinski svetnik, Bled Odmev na zapis z naslovom "Na Komno kar z gondolo" objavljen v petkovi številki Gorenjskega glasa z dne 10. februarja 1995 na strani 5. Ugovarjam predvsem na tisti del zapisa, ki se nanaša na očitek o neplaninskem obnašanju upravijalcev koče na Komni. Na podlagi takšne ocene se čutim osebno priza-detega zaradi tega, ker sem bi* v zadnjih dveh poletnih pl<*~ ninskih sezonah (julij, avgust, september, oktober - 1993 M 1994) oskrbnik navedenega planinskega objekta in v času mojega upravljanja ni disko nikoli obratoval. To izrecno poudarjam zato, ker pisec v negativnem smislu obravnava delovanje diskoteke na Komni in druga neprimerna dogajanja v zvezi s tem- " njegovim mnenjem se sicer strinjam, vendar zadeve ne gre posploševati. Tudi sUf, Dom na Komni oz. PT> Matica nima nič skupnega Z obratovanjem diskoteke, kaf pomeni, da lokal obratuj* brez ustreznega soglasja Dejstvo je, da je obratovanj* diska v navadi še iz prejšm/1 let in je zategadelj zanimanje, zlasti med mladimi precejšnje, vendar pa je potrebno upo$' tevati, da disko ne spada v planine, in da številni planu*' ci, ki prihajajo na Komno » ljubezni do gora, želijo ime1 miren nočni počitek. Drugo vprašanje, ki je aktualno, je obratovanje *u ------ *.xi._ Y„r radev" ■offl? vorne žičnice. Kar za zamisli o prometu, oZir.^n\' prevozu oseb, naj da P°^0. lo PD Lj. Matica, ker av mim, da bi bile nave^ gospoda Marjana Obla**i adno mnenje planins^b društva. V praksi so PrlSUji številne želje, zahteve Pa'0 posamezna izsiljevanja r^ prevozu zlasti na rei . Savica - Komna, vendar take želje ali zahteve izre zavračamo, razen v res izj^ nih primerih, ko gre za 0 nega ali poškodovane* planinca. 0} lz vsega napisanega^, povzamem, da mi je v erft no zadoščenje dejstvo, aa ob upoštevanju številni*™ „ vorov planinske javnosn.$l skladu z zakonitimi p* r dosledno odklanjal vse rifi voze oseb s tovorno Zicn Nadaljevanje na 25. sire PONEDELJEK, 6. MARCA 9i£ Videostrani kS Tedenski izbor 88 Poročila i£2> Športni pregled, ponovitev U'S Videostrani 1r «5 Tedenski izbor $■«5 Dober dan, Koroška 17 S ^ dnevnik '•'0 Otroški program: Radoved- Sek:Vrt '•«J Očividec, angleška doku-ferna serija 18 Risanka laj0 Regionalni studio Maribor \l«5 ABC - ITD, TV igrica SS ^ dnevnik ,05 Most, nizozemsko-belgijs-jnnadaljevanka istri ffl' 13-55 Kuharski l8-30 k?"00 Pri Huxtablovih SStrani20Vl5p! £°? Pogledi r^ska VI 15 F|odderjevi, nizo- r*-55 S- konJ- ameriški film ameritu- ?!iki 000 Poslendji *M siX?ki fllm 1-35 Ponovitve film ^tan vodi ples, francoski POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 Strašno prijazna TRGOVINA S POHIŠTVOM. SP BESNICA 81 KINO CENTER amer. krim. BARVA NOČI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. mlad. film RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16.30 uri, amer. drama KVIZ ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 20. uri TVS 1 9.30 Videostrani 9.50 Tedenski izbor 9.50 Zverinice iz Rezije, lutkovna serija 10.10 Tekma s plimo, ebu drama 10.35 Svilene nogavice, ameriški film 12.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Žepni nož, nizozemska nadaljevanka 17.30 Medvedkove dogodivščine, finska dokumentarna nani- 17.40 Moj priajtelj Pki Jakob, TV nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 20.30 Penn & Teller, angleška zabavna serija 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Naravnost fantastično, angleška nanizanka 23.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.50Kamniti svet, dokumentarna serija 16.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Žigolo, danska drama 22.45 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Mesečev skakač 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 V prihodnosti in nazaj, ameriški film 14.40 Encimi 15.00 Mehanično vesolje 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Lepa naša 17.10 Besede, besede, besede 17.45 Hrvaška danesa 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Vodenje in upravljanje s premičnimi objekti živi ščit, izobraževalna oddaja 20.45 TV parlament 22.30 Slika na sliko 22.55 Noa belgijska umetnost, dokumentarni film 0.05 Poročila 0.10 Sanje brez meja Jaguarjeva sled 21.05 Naredi si sam 21.15 Chicago Hope, ameriška serija 22.00 Old gringo, ameriški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Nevarni deklici, angleško-ameriški triler 1.20 Strašno prijazan družina AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Dobrodošli v Avstriji 11.50 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Klub 2 22.30 Na prizorišču 23.00 Na lovu za možgani Alberta Einsteina, britanski film 0.00 Kratki film o ljubezni, poljski film 1.25 Tisoč mojstrovin/1.35 videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OD-ŠTEK 10 (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 ANKETA: DAN ŽENA 20.55 EPP blok - 3 21.00 GLASBENA TEMA: ANSAMBEL ZUPAN Z VRANS KEGA (v živo) 22.30 3. POKL-JUŠKI MARATON 23.10 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki (informativno - poučna oddaja OŠ Železniki) 20.00 Zakonci štrajkajo - zadnji del komedije KD Št. Jurij 20.50 Brez komentarja HTV 2 17.15 TV koledar 17.25 Dotik smrti, nadaljevanka 18.15 Arena 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, humorističa nanizanka 20.40 Dotik smrti, nadaljevanka 21.30 Žametna šapa, dokumentarna oddaja 22.05 Sestre, 17/22 del serije 22.50 HRT TOP 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 Na velikem platnu 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Dežurna lekarna, Španska nanizanka 11.35 Videoigralnica 12.15 Spot tedna 12.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.25 K-9000, ponovitev ameriškega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Fresno, 2. del nadaljevanke 21.00 Poročila 21.05 Dama s kamelijami, ameriški film 22.45 Upravljanje, 20. del dokumentarne serije 23.10 Rodeo, ponovitev 0.10 CMT 1.00 Video strani tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.55 Teden slovenske drame 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program 8.55 Umor, je napisala 9.40 Knight Rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Flodderjev, komedija 13.00 Otroški program 15.35 Veseoljska ladja 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.30 Naš hrupni dom 18.05 Prijatelji 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip (Mešani pevski zbor Društva upokojencev praznuje 20 let delovanja, zato so pripravili slavnostni koncert, Kako praznujemo 8. marec?...) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Nedeljska reportaža (ponovitev) MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.00 ŽIVA SCENA, posnetek iz diskoteke Orient Express 22.30 CHINO, ameriški vvestern; igrajo: Charles Bronson, Jill IreTand; režija: John Sturges; Meksiški rejec konj se spoprijatelji s 15-letnim pobeglim dečkom, ki mu pomaga voditi ranč. Po prepiru med rejcem konj in bratom njegove prijateljice si izbori pot v novo življenje. 0.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem KINO R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. 16.10 - Obvestila, informacije ob 16.30, sledi nekaj zanimivosti z različnih področij, spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji, še prej pa bo na sporedu Bodeča neža. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Country glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 17.10 Selški sejalec 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Javna razsvetljava - Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.00 Pust v BTC 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Okrogla miza - manjšine 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska lestvica 22.00 Boris Perme in glasbeni koncerti 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 Gratest hits z Darinko 2.00 Satelit GLAS CENTER amer. krim. BARVA NOČI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. mlad. film RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16.30 uri, amer. drama KVIZ ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. west. TOMSTONE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri ■it s. NA iGRAl JNA KRIŽA ALPC0L0R NKA Pokrovitelj tokratne celostranske nagradne slikovne križanke je podjetje BELINKA BELLES, dd, Ljubljana v sodelovanju s TRGOVINO ALPCOLOR, Frankovo naselje 137, Škofja Loka. V Alpcolorju v Škof ji Loki Vam nudijo celoten pro- gram Belinkinih izdelkov za sistemsko zaščito lesa po ugodnih cenah z ustreznimi strokovnimi nasveti. Belinka in Alpcolor sta pripravila lepe nagrade: 1. nagrada: 10 litrov Bel-tona; 2. nagrada: 4 litri Beltopa; 3. nagrada: 4 litri Beltona; 4. - 6. na- grada: nagrada v vrednosti po 1.000 tolarjev; 7. -10. nagrada: Glasova majica. Rešitve križanke (nagradno geslo Belinke in Alpcolorja, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisni- cah do četrtka, 16. marca. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje • Mojstrana, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. V Semenarni pričakujejo Magdaleno, Pavlino in Darka Kot vsak četrtek je včeraj ob 8. uri komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javno žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke, objavljene ''• februarja. Pokrovitelj križanke je SEMENARNA LJUBLJANA, ki ima na Gorenjskem dve odlično založeni poslovalnici: Prodajni center v Kranju m Primskovem) in Prodajalno v škof ji Loki. V SEMENARNI Vas čaka dobri izbira semen, sadik, čebulic, gnojil, sredstev za zaščito rastlin, orodij, Itd. v bobnu za žrebanje je bilo 1506 rešitev; nagradno geslo, ki ste ga sestavin B črk z oštevilčenih polj v križanki: VALENTIN - KLJUČ OD KORENIN. f Žreb je nagrade namenil: 1. nakup v Semenarni v vrednosti 8.000 S»' Magdaleni TUŠEK, Martinj vrh 3, Železniki; 2. nakup v vrednosti 6.000 Sli v Semenarni: Pavlina ŠIROVNIK, Poljče 41, Begunje; 3. nakup za 4.W> SIT v Semenarni Darko KOKALJ, Zg. Jezersko 102/b; 4. - 6. nagrada* vrednosti po 2.000 SIT: Alenka KOSEM, Trg svobode 11, Tržič; Stem KONČAN, Golnik 116 in Darinka VREČEK) Kokrškega odreda 24, Krani- Vsem, ki ste nam na dopisnice pripisali lepe želje za Valentinovo (ker Je bila križanka namenjena Valentinovemu), prisrčna hvali-Obenem ponovno priporočamo vsem, da rešitve vpišete v kupon' brez njega rešitve komisija ne bo upoštevala. In ker Je b«° reševanje križanke v dneh okrog Valentinovega, je očitno valenti-novsko razpoloženje povzročilo rahlo pozabljivost - kar neka. dopisnic v bobnu Je bilo praznih, le z našim naslovom. Pošiljat*1! Je pozabil napisati svoj naslov ali pa nalepiti kupon ... THE in PRIIMEK m.GLASB ZMIKAVT PEROCI ALBERTO TCJfiA, 68 TOPLICE 48 DOKAZ ODSOTNOSTI S KRAJA DOGODKA ĆRESL0-VINA 53 MESTO NAHRV. GEOM. POJEM GERMANU VEZ 20 DELI ROKE ALI NOGE 57 LETENJE 40 VEČNO MESTO ST. MESTO OB TIGRISU REKA V NEMČIJI OZEMLJE 17 VOZNIK PLOVILA 71 JED IZ JAJC IN SLADK-Z NAVADA OBIČAJ MALAJSKA BLAZNOST MAJHEN AMER PTIČ KOVINSKI TLAKOMER STRUP V ČAJU 28 IGRALKA TVRNER ZA POLTON ZVIŠANJA IGRALEC HUNTER LESNI POKLIC KATRAN tm SLADKO ŽGANJE POGORJE V| RETIJSKIH ALPAH V ITALIJI 63 PERZIJSKI PES 23 10 RIMSKA LJUBLJANA DEL NOGE MED KOLENOM SLSMM 49 15 REŽISER KUROSAVA STROK. ZA OPTIKO BRANE OBLAK 65 SPREMU. BOGA AMORJA 61 44 INDUSTR. RASTLINA RUD. KRAJ V ISTRI ČAS BREZ VOJNE MESTO V ŠPANIJI 69 33 30 JAJV. NORD 30ZANSTVC VRSTA METULJA 62 KRISTA 59 POLITIK PIRNAT PUSTNA MASKA 11 55 SL. PIS. BRANKO NEKD. AVSTR. VLADAR POVRŠ. MERA 66 22 FRANC PERDAN 70 58 VRSTA RIBE NAZIV ZA VSE. KAR ZRASTE NA NJIVI 31 TANTAL LUNINO ŠTEVILO MAJHNA OB BOKIH STISNJENA RIBA 13. IN 15. DAN V MESECU PRI ST. RIMLJANIH 13 SOL OCETNE KISLINE 26 STATUA PODZEMNI HODNIK <0> ŠTER ANDREJ 35™ V FILOZ. BISTVO POUDAREK ULIČNO GLASBILO GL MESTO ARMENIJE 39 54 DRAŽILNO NASLADILO T505oTF ZORN FR. IGR. GABIN 67 27 FR. PESNIK TRISTAN 46 MELODIJA NAPEV NADUTEŽ POZIV, KLIC ŠPANSKA TENIŠKA IGRALKA CONCHITA REKA V BOSNI ANG. FIZIK FRANCIS 29 RUTENIJ MLAJŠA KAMENA DOBA 18 37 SUM. BOG MODROSTI "SSeInT ZAIMEK ETIOP. KNEZ ANTON INGOLIČ LOJZE ĆERMEU GRENAK NAPITEK KRAJ V DALMACIJI 4T 4T ŠVEDSKA POKRAJINA 24 16 MORSKI NEČLENAR VOZNIK FORMULE PROST ZANKA 72 BERILU MESTO NA JUGU FRANCIJE PLOŠČATE MORSKE RIBE SESTAVIL F. KALAN RAZLIČNI ČRKI 12" REŽISER ROSSE-LLINI 50" 36~ PLUTA 1 2 3 4 5 6 7 6 j 10 11 12 1 13 14 15 16 17 18 i 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 3? 36 39 40 41 42 43 44 45 46 47 46 49 50 51 52 63 54 ! BT 56 57 56 59 60 61 62 63 64 65 66 67 66 69 70 71 72 56 25" GLASB. KERSNIK GOBA VEZNIK 42 OKRASNI PTIC "Rimski pozdrav ATEK MEST6NA AŽURNI OBALI PLOŠČEK GR. BOG PASTIRJEV SLAST, TEK 34 KOSITER ZBIRKA ŠT PERZ. SVETIH KNJIG 51 JAP. DRSALKA MIDORI BESEDICA, KI VEŽE BESEDE IN STAVKE 52 OCET POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ^binirana kartica Activa-Eurocard/Mastercard Activo tudi na tuje E'juna, 2, marca - Pri šestih slovenskih bankah, ki so cene v sistem plačilne kartice Activa, so začeli izdajati >n'rane kartice Activa-Eurocard/Mastercard, s katero je ( .Plačevati doma in v tujini. Prvo slovensko kombinirano (hc° s<> predstavili na tiskovni konferenci in poudarili, daje ^ "snovna prednost enostavnost. ^•'na kartica Activa je stara dve leti, po Sloveniji ima že 110 >Vj| "tetnikov, z njo pa je moč plačevati na 8.300 prodajnih mestih, I 0 nakupov pa se je z 28 tisoč v januarju 1993 povečalo januarja viii4!8 tisoč- }(ev 'J.ucitvijo Active v sistem Eurocard/Mastercard bo moč z njo jje a^ tudi v tujini in pričakujemo, da se bo promet zelo povečal, i • ^nirnanja za kombinirano kartico zelo veliko in pričakujemo, ctjv b° že letos pridobila približno tretjina sedanjih imetnikov ^J.'^orej več kot 30 tisoč, je na tiskovni konferenci dejal Dario i|)j|j!,c» ki pri Splošni banki Koper vodi projekt Activa. Licenco so °jckte °^tODra 1993, zaradi nesporazumov z nekaterimi članicami iflj a Activa so se dokaj dolgo dogovarjali o uvedbi kombinirane b|3 naposled se jc zanjo odločilo šest bank: Banka Celje, "Uli ua karika Novo mesto, Gorenjska banka Kranj, LB %\i kanka Murska Sobota, Nova kreditna banka Maribor fcleij- na banka Koper. "Zunaj" sta torej ostali LB Splošna banka P|aiVn Poštna banka Slovenija, torej manjša in nova banka, [litin kartice Eurocard je bilo pri nas pred leti moč dobiti pri flki S°Vem Magistratu, zdaj pa pri Novi Ljubljanski banki, SKB ln Probanki. Activa-Eurocard/Mastercard pa je prva kombinirana kartica, njena prednost je predvsem toj Vna uporaba. Banka bo imetnika pet dni pred obremenitvijo L.v£a računa obvestila o tem, plačilo pa bo tako kot doslej pri por' Act'vi odloženo, saj račun obremenijo enkrat mesečno, Mir6 0 ce j° boste seveda pravilno uporabljali, posebna S i0st Pfi Activi pa je, da so imetniki nezgodno zavarovani. oda0nibinirano kartico boste lahko plačevali na številnih bsJ!,,n- mestih v tujini, v Evropi je razširjen Eurocard, drugod L ^ Mastercard. V tujini pa boste lahko dvignili tudi gotovino Voc1Kornatu (d orna zaenkrat še ne), z navadno kartico Activa-[ik^d/Mastercard 500 dolarjev dnevno oziroma 1.000 dolarjev ™rje V z'ato kartico pa 600 dolarjev dnevno oziroma 2.000 'j' tedcnsko.Gotovino boste lahko dvignili tudi na okencih o,' .1 so vključene v sistem Eurocard/Mastercard, v sistem fcurocara/Maslercara, naj vas . da prav vse banke niso. Letna članarina za kombinir-w() rtlco bo znašala 2.800 tolarjev, pri zlati kartici je ne bo. Nekaj KrebSta' tU(li dvig gotovine v tujini, saj jc za dvig na bankomatu fi(jv: n° plačati 5-odstotno provizijo oziroma najmanj 5 dolarjev, k v-° na šalterju 5-odstotno provizijo oziroma najmanj 8 dolarjev. %^ k°d° zaradi nepravilnosti račun blokirali, bodo stroški ^znašali 1.500 tolarjev. ;n'mal0 nas je, kako predstavniki projekta Activa komentirajo a{j|a^aterih gorenjskih trgovcev z Gorenjsko banko, ker jim Hc^jj^^mesečno tako kot na začetku, Gorenjska banka pa se je il^.0br:»čuna le enkrat mesečno. Dario Radešič je dejal, da je ta Iriuv P^puščena posameznim banke, in da večinoma to napravijo rtič n' ^a enkrat mesečno. Podobno bo pri uvajanju kombiniranih Niti t?sarnezriim bankam prepuščeno, kakšne ugodnosti bodo dale fiv0 5|£' bodo želeli kartico Eurocard pri NLB ali SKB zamenjali za Ovensko kombinirano kartico. • M. Volčjak ^VTOTRADE d .0.0. Kranj, Šuceva 17, tel.242-300 SangVong anes odpiramo vrata novega avtosalona za prodajo vozil LADA in terencev SSANG YONG ^OMOCIJSKE CENE • UGODNI KREDITI > TESTNE VOŽNJE borzni komentar Da turobno vreme vpliva na ljudi, je jasno, da pa se tovrstno razpoloženje preseli še kam drugam, in če so to tečaji vrednostnih papirjev, ki očitno ie niso dosegli svojega spodnjega nivoja, pa je to ie zaskrbljujoče. Potem ko že nekaj časa poročamo o padanju tečajev na delniškem trgu, o nezanimivosti trga dolžniških vrednostnih papirjev in o tem, kje se bodo ustavili tečaji najbolj vročih nakupnih bonov, ki Še vedno predstavljajo v povprečju eno tretjino celotnega dnevnega prometa na vseh treh trgih skupaj, torej organiziranem trgu A, B in na izvenborznem OTC trgu, tudi tokratnih borznih dogajanj ne moremo opisati prav nič bolj optimistično. Borzno trgovanje prejšnji četrtek, kjer so se zaključni tečaji ustavili na nivoju 1232 indesknih točk, je bilo hkrati tudi zadnje trgovanje na borznem parketu ob tem dnevu, saj je borza obvestila javnost, da z drugim marcem ukinja trgovanje na borznem parketu dvakrat na teden, in da bodo borzni sestanki po novem le ob torkih. Tako odločitev je večina akterjev na sekundarnem trgu pričakovala, saj so prometi na flooru iz sestanka v sestanek padali, veliko bolj prometno in Iransparentno pa postaja trgovanje preko borznega informacijskega sistema. V petek je inedks padel še za nadaljnjih 16 indeksnih točk, čeprav je bilo konec dneva zaznati nekaj več optimizma, ki se je očitno nadaljeval v ponedeljek, ko se je začetni neodločnosti in bistveno večji ponudbi na najbolj aktualnih delnicah, stvar povsem obrnila in dobila močan zalet. Ponudba in povpraševanje sta bila zelo neuravnovešena, saj se je naenkrat pojavilo precej več kupcev. Najbolj aktualna je bila seveda delnica Dadasa, ki ste jo zjutraj lahko kupili po tečajih 105.000 SIT za delnico, konec dneva pa skoraj po maksimumu tistega dne, to je okoli 126.000 SIT za delnico. Nakupni optimizem pa se je ob zaključku dneva nekoliko upehal. Slovenski borzni indeks je tako pristal na nivoju 19 indeksnih točk višje oziroma na 1.235 indeksnih točkah. V torek je bilo v prvem krogu še zaznati nekaj tega optimizma, kije pognalo tečaj Dadasa na 127.000 za delnico, tudi tečaji Probanke so se obdržali nad 14.000 SIT za delnico, nato pa se je smer obrnila in tečaji so začeli spet rahlo padati Padanje se je tako nadaljelavo tudi v sredo in četrtek, tako da je indeks kumulativno v tem tednu padel s 1.231,56 na 1.170,86 indeksne točke, kar predstavlja v povprečju znižanje delniškega trga za 5,2 odstotni točki. Če bi se trend v tem tednu nadaljeval z enako intenzivnostjo, bi indeks dosegel spodnji oktobrski prag delnic, ko je znašal 1.131 indeksne točke. Obratno pa se ponovno dogaja na trgu C, kjer po novem kotirajo kratkorični vrednostni papirji Sapa tečajem nakupnih bonov ne poneha in tako so v tem tednu pridobili na vrednosti za približno 20 odstotnih točk, oziroma povedano v absolutnih številkah, z nivoja 14.200 SIT v preteklem tednu na nekaj manj kot 17.000 SIT ob zaključku četrtkovega borznega trgovanja. Obdobje zaključnih računov, pregledov uspešnosti izdajateljev vrednostnih papirjev in s tem ustvarjenega dobička v preteklem poslovnem letu, predvidena izplačila dividend in predstavitev ukrepov Banke Slovneije za stabilizacijo oziroma korekcijo deviznega tečaja glede na močan tolar, bi znali pomlad narediti sončno in zeleno, ali z drugimi besedami, vsaj delno omiliti bedno situacijo na sekundarnem trgu in mu dati možnost, da se iz trenutno povsem marginalnega trga prelevi v pomembnega akterja v procesu privatizacije in ob pojavu delnic novo oblikovanih delniških družb počasi dobi značaj, ki mu nesporno pripada in končno postane odsev gospodarstva. • Borzni posrednik: Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUffil/UtOUAJNl NAKUiMOTODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 III A BANKA (Kran|, Trilč) AVAL Bled, Kranjska gore BANKA CREDiTANSTALT d.d Lj COPIA Kran| EROS (Start Mayr), Kren| GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enoto) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HDA-tržnlca LJubljane IURIKA Jesenice INVEST Škofje Loke LEMA Kranj MIKEL Stražiftće PBS d.d. (na vseh poštah) ROBSOM Mengeš SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB Kranj (Radovt|lca, Šk. Loka) SLOGA Kran| SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trato, šk. Loka TALONZg. Bitnje TENTOURS Domžale U8K d.d. Škofja Loka WILFAN Kranj V7ILFAN Radovljica, Grajski dvor ZORI Kamnik 79.35 80,15 80,00 80.20 80,15 80,25 79.20 79,90 80.25 79,70 80,01 80.10 80,12 78,70 80.10 80,20 79.55 79,90 79,20 79,70 80.70 80,45 80.80 80,50 80,35 80.40 81,25 80,50 80,40 80,60 80,47 80.50 80,50 80,35 80.30 80,40 80,45 80,80 80,60 11,14 11,34 11,20 11,39 11,34 11,36 11,03 11,20 11,38 11,20 11.33 11,32 11.30 10,80 11,35 11,35 10,90 11,25 11.03 11,20 11,45 11,44 11,60 11,45 11,45 11,42 11,54 11,49 11,43 11,43 11,46 11,42 11,40 11,37 11.45 11,40 11,65 11.55 11,43 80,40 80.40 80.40 80,70 80,40 80.40 80,20 80,20 80,00 80,00 80,25 80,20 DO 1.4. ZAPRTO 11,37 11,43 11,37 11,43 11.35 11,50 11,30 11,47 11.36 11,42 11,36 11,42 6,80 6.90 6,90 7,10 7,00 7.10 6.78 7.20 7,15 6,90 6,81 7.10 7,00 6,65 6,90 6,90 6,70 6,80 6.78 6,80 7.10 7.10 7,00 6,60 7.10 7,10 7,29 7,40 7,50 7,30 7,40 7,30 7.60 7,60 7.35 7.40 7.40 7.60 7.55 7,20 7,30 7.45 7,30 7,20 7,30 7,35 7,35 7,40 7,30 7,30 7,38 POVPREČNI TEČAJ 79,91 80.53 11,26 11,46 6.95 7,39 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel -iti- • Kranj. KorbSka c. 2. 064/211-644 Ljubljana, Slovenska c 54, 061/133-11-55 GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM ŠIVILSTVO KUHAR TRGOVINA KRIM VISOK0130, tel.:43-090,43-218 VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI BLUZE, KRILA, HLAČE IN KOSTIME ZA BIRME IN MATURE, IZDELAMO TUDI PO NAROČILU $4791 J « « $?>W Ribenska 6,64260 Bled, n, GteeC Tel.: 064/741-116,741-317 ^VtOSerVlS Bled Fax: 064/741-411 U*ADNI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL Skupina Voksvvagen podaja vozil SEAT Ibiza, Cordoba, Toledo f T Ibiza že od 16.829 DEM naprej cf * T c°rdoba že od 20.364 DEM naprej **4T TOLEDO že od 24.956 DEM naprej pj Nudimo tudi: Sen i erv,s*ranJe vozil LADA v garanciji »servisiranje vseh vrst vozil ^ž^^ nastavitev podvozja »ROČNA AVTO PRALNICA Kar pod lipo se bom postavil Pod lipo - Tilio, ki je simbol zavarovalnice Tilia, d.d., tiste zavarovalnice, pri kateri je na Gorenjskem zavarovanih že več kot 2000 stanovanjskih enot. In prav o tovrstnem zavarovanju vam bom pisal danes, tako o požarnem zavarovanju, kot o stanovanjskem zavarovanju. Saj veste, kako je, človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. Naj začnem kar pri požarnem zavarovanju stanovanjske hiše, ta me namreč še posebno zanima. Kot predmet zavarovanja tu štejejo premičnine in nepremičnine in sicer so pri zavarovanju zgradb in drugih nepremičnin zavarovani vsi deli zgradbe, temeljni in kletni zidovi, vse inštalacije in vsa vgrajena oprema, če še gradimo, je zavarovan tudi gradbeni material na gradbišču, zavarovane pa so tudi tiste premičnine, ki so na kraju zavarovanja, recimo pri nas doma, in so naša last oziroma last naših družinskih članov. Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo stvari zaradi nevarnosti kot so požar, strela, vihar, eksplozija, toča, udarec motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, padec letala ali manifestacija in demonstracija. Ker je moja hiša masivno grajena enonadstropna hiša bo letna premija 7.461 tolarjev, zavarovalna vsota pa 9.500.000 tolarjev. Ob dodatni premiji pa bo krita tudi škoda, ki bi nastala zaradi: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, samovžiga zalog, izliva žareče mase, iztoka tekočine ali plina. Požarno pa lahko zavarujemo tudi etažno lastnino oziroma stanovanje. K tovrstnemu zavarovanju se lahko pristopi individualno, skupinsko ali preko upravnika stanovanjske enote, objekta. Povprečna cena vseh zgoraj navedenih zavarovanj je od 3.000 do 7.000 tolarjev, odvisno od velikosti stanovanj in seveda načina pristopa k zavarovanju. V stolpnici, kjer živi moj znanec so zavarovani kar preko upravnika, kar je najceneje, saj je njegova letna premija le 30 tolarjev na m2. Nekoliko več je potrebno odšteti za skupinsko zavarovanje, naj bo to 5, 10 ali več strank, tu pa je seveda še individualno zavarovanje, katerega letna premija je za firkeljc večja, a ne preko 7.000 tolarjev. Kaj pa so predmeti zavarovanja pri stanovanjskem zavarovanju me jc zanimalo? Pri temeljnem zavarovanju so to stanovanjski predmeti v naseljenih ali nenaseljenih stano- vanjih in hišah, stanovanjski predmeti, shranjeni na podstrešju, v kleti, lopi, garaži ali na terasi, stvari, ki služijo za opremo stanovanja, osebno porabo ali potrošnjo ter nenazadnje odgovornost oziroma odškodninski zahtevki, ki jih imajo do zavarovanca ter njegovih družinskih članov, tretje osebe. Ob dodatni premiji pa so predmet zavarovanja tudi plesk, slikarije, tapete ter razne zidne stropne in podne obloge, stekla v oknih in vratih stanovanja, dragocenosti v hraniščih, umetniški predmeti, predmeti zgodovinske vrednosti, zbirke. Moj že zgoraj omenjeni znanec, ki ima dvosobno stanovanje, je zavarovan za stanovanjske predmete (zavarovalna vsota 1.650.000, letna premija pa 2.079 torajev), za plesk, slikarija, tapete ter podne in stropne obloge v stanovanju (zavarovalna vsota 400.000, letna premija 540 tolarjev) in za steklo v stanovanjskih prostorih (zavarovalna vsota 30.000, letna premija pa 1.215 tolarjev), kar mu skupaj nanese slabih 4000 tolarjev. In da pri tem ne pozabim zavarovanih nevarnosti. Pri tem zavarovanje namreč krije škodo zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije, demonstracije, izliva vode, poplave, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu... vlomske tatvine, ropa, ter poskusa teh dejanj... ter odgovornosti. Pri dodatni premiji zavarovanje krije tudi nevarnosti, kot so poškodovanje električnih gospodinjskih strojev in aparatov, večje stroške popravila na zgradbi, za škode ob vlomu ali poskusu vloma. Pri plačilu letne premije pa so še posebne ugodnosti, kot 10-odstotni popust pri takojšnjem plačilu letne premije, 10-odstotni popust, če imate pri Tilii že zavarovanega svojega jeklenega konjička, plačilo premije pa je možno tudi v 4 obrokih brez obresti. Jaz sem se odločil kar za lipo, no, Tilio, le še do njih stopim in se natančneje pozanimam. Svoje poslovalnice imajo v Radovljici, Škof ji Loki, Tržiču, predstavništvo za Gorenjsko pa v Kranju, kjer sta telefonski številki (064) 331 -291 in (064) 331 - 595. zavarovalnica tilia, d.d. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK ODKUP CELULOZNEGA LESA NA SKLADIŠČU PAPIRNICE GORIČANE V MEDVODAH UGODNO ODKUPUJEMO VSE VRSTE OKROGLEGA LESA (hlodovina, celulozni les, sušice) INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/613-312 int. 230 (papirnica Goričane) te CPZT, Center ta prenos znanja in tehnologij d.o.o., I.jubljan« Aikerfrv« 9, 61000 LJubljana Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS St 55/92, 7/93 in 31/93) in 16. člena Uredbe o pripravi programa o preoblikovanju in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list RS St. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94, 43/94 in 6«/94) objavlja PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA Program lastninskega preoblikovanja je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo Jt. LP/0562/94-TT z dne 30.01.1995. I. SPLOŠNI PODATKI O PODJETJU Firma podjela: CPZT, Center za prenos znanja in tehnologij d.o.o., Ljubljana Sedei podjetja: Ljubljana, Aškerčeva 9 Matična Številka podjetja 5284155 Opis osnovne dejavnosti podjetja Izvajanje raziskovalnega in razvojnega dela s področja kemijskih in sorodnih dejavnosti ter preiskovalno delo, svetovanje in ekspertize s področja požarne varnosti. Pravna oblika organiziranosti: Podjetje je registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo pri Temeljnem sodiSču v Ljubljani, enota v Ljubljani s sklepom Srg. 2323/91 z dne 05.07.1991 pod št. registrskega vložka 1-2040-00. Podjetje je 100 % v družbeni lastnini. V Radovljici ima poslovna enoto. II. PREDVIDENA LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA PREOBLIKOVANEGA PODJETJA % delci it. začasnic Pokojninsko-invalidski sklad 5.2 % 78 Odškodninski sklad 5,2 % 78 Sklad RS za razvoj 10,6 % 159 Udeleženci interne razdelitve 10,6 % 159 Udeleženci notranjega odkupa 20,9 % 314 Udeleženci večanja lastniškega kapitala 47,5 % 712 SKUPAJ 100,0 % 1500 III. PREDVIDENA KOMBINACIJA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA Podjetje bo glede na ugotovljeno vrednost družbenega kapitala v višini 788.000,00 SIT izdalo 788 začasnic z nominalno vrednostjo ene v višini 1000,00 SIT. Po vpisu preoblikovanja podjetja v sodni register bo podjetje začasnice nadomestilo z vpisom poslovnih deležev. Prenos začasnic na sklade v višini 40 % vrednosti družbenega kapitala, od tega - 10 % oz. 78 začasnic na sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - 10 % oz. 78 začasnic na odškodninski sklad - 20 % oz. 159 začasnic na sklad RS za razvoj Interna razdelitev začasnic v višini 20 % vrednosti družbenega kapitala oz. 159 začasnic. Notranji odkup v viSini 40 % vrednosti družbenega kapitala oz. 314 začasnic. Večanje lastniškega kapitala - dokapitalizacija z izdajo dodatnih začasnic v vrtini 90,3 % obstoječega družbenega kapitala oz. 712 začasnic. IV. JAVNI POZIV K VPISU IN VPLAČILU ZAČASNIC 1. Lastninsko preoblikovanje z interno razdelitvijo Podjetje Center za prenos znanja in tehnologij d.o.o. poziva vse upravičence (zaposlene, bivSe zaposlene in upokojenec podjetja), da v 30 dneh po objavi v Gorenjskem glasu ter na oglasni deski podjetja predložijo lastniške certifikate v zameno za začasnice in tako sodelujejo pri interni razdelitvi. Podjetje bo za notranji odkup namenilo 20 % vrednosti družbenega kapitala. Začasnice, ki bodo razdeljene v okviru interne razdelitve so navadne, glasijo na ime in so neprenosljive 2 leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. Če bo vrednost vrednost predlo/enih lastniških certifikatov večja od 20 % družbenega kapitala, lahko upravičenci, ki so sodelovali pri interni razdelitvi, presežne lastniške certifikate uporabijo za kupnino za začasnice v programu notranjega odkupa tako, da se presežek certifikatov uporabi proporcionalno na vsakega upravičenca posebej. Če bo vrednost predloženih lastniških certifikatov manjša od 20 % družbenega kapitala, ho podjetje objavilo interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. 2. Lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom Podjetje Center za prenos znanja in tehnologij d.o.o poziva vse upravičenec (zaposlene, bivSe zaposlene in upokojence podjetja), da v 30 dneh po objavi v Gorenjskem glasu ter na oglasni deski podjetja predložijo lastniške certifikate v zameno za začasnice in tako sodelujejo pri notranjem odkupu. Podjetje bo za notranji odkup namenilo 40 % vrednosti družbenega kapitala Začasnice, ki bodo razdeljene v okviru notranjenega odkupa so navadne, glasijo na ime in so neprenosljive 2 leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. 3. Način vpisa in plačila začasnic Začasnice iz interne razdelitve in notranjega odkupa bodo lahko upravičenci vpisovali in vplačevali v 30 dnevnem roku po objavi tega poziva na sedežu poslovne enote v Radovljici, Triglavska 38 vsak delavnik med med 8 in 12 uro. V. VEČANJE LASTNIŠKEGA KAPITALA Iz razloga podkapitaliziranosti in potrebe po vskladitvi z določili Zakona o gospodarskih družbah glede minimalnega zneska osnovnega kapitala, bo podjetje v okviru lastninskega preoblikovanja izvedlo večanje lastniškega kapitala. V ta namen bo podjetje izdalo 712 dodatnih začasnic v skupni vrednosti 90,3 % vrednosti obstoječega družbenega kapitala. Podjetje poziva vse upravičence (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja), da v 30 dneh po objavi javnega poziva v časopisu Gorenjski glas in na oglasni deski podjetja predložijo stvarne vložke za odkup začasnic za večanje lastniškega kapitala. Začasnice za večanje lastniškega kapitala se odkupujejo z denarnimi vplačili ali z opremo. VI. DODATNE INFORMACIJE Vsi upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanjem podjetja vsak dan v dopoldanskem času po telefonu 064/710-593 ali osebno na sedežu poslovne enote v Radovljici. Triglavska 38 pri g. Bojanu Grmu. Po petdesetih letih ponovno ustanovljena Agrarna skupnost Bohinjska Bela Kmetje spet postajajo lastniki Zemlja odvzeta takratni Zemljiški zajednici, ki je dolga leta ostala v upravljanj^0* Pašne skupnosti, se vrača v last novi Agrarni skupnosti. Kmetje bodo končno zope'" lastnik zemlje, na kateri so vseskozi gospodarili IE K Mvi Bohinjska Bela, 2. marca -Nekdanji lastniki zemljiških pravic na skupni vaški zemlji so se po skoraj petdesetih letih ponovno združili v Agrarno skupnost. Prva agrarna skupnost je bila ukinjena z nacionalizacijo, kmetje pa so se takrat organizirali v pašno skupnost, ki deluje se danes, in je vaščanom omogočila gospodarjenje z odvzetimi skupnimi zemljišči. Agrarne skupnosti na Slovenskem niso pravzaprav čisto nič novega. Ob zemljiški odvezi Marije Terezije je ostalo skoraj povsod nekaj zemlje, ki je ni bilo mogoče dodeliti posameznim kmetijam. Običajno so bili to manj rodovitni kosi zemlje, težje dostopni gozdovi in pa planinski pašniki. Ob delitvi zemlje je vsaka kmetija dobila del upravljalskih pravic na teh skupnih, srenjskih zemljiščih, velikost pravice je bila odvisna od velikosti kmetije. Lastniki pravic so se povezovali v skupnosti, saj je bila to praktično edina možnost za gospodarjenje skupnimi zemljišči. Pravica je bila dodeljena hiši, tisti, ki je prevzel kmetijo, je podedoval tudi zemljiško pravico v skupnosti. Agrarne skupnosti so imele svoj statut, svoja pravila, upravni oziroma gospodarski odbor, svoj red, pohvalile pa so se z dobrim gospodarjenjem, za del na skupni srenjski zemlji pa ni bilo potrebno plačevati davka. Tako je bila že leta 1894 na območju Bohinjske Bele ustanovljena agrarna skupnost imenovana Zemljiška zajednica. Kot vse tovrstne skupnosti in srenje je tudi ta imela je svoj statut in pravila. Njen konec se je tako kot pri mnogih drugih tovrstnih skupnostih zgodil 20. oktobra 1948 s takratno nacionalizacijo. Danes je iceli, 0V težje kot jemanje, se je po vsej Gorenjski za pokazalo tudi v tem pri- ustanavljanjem n meru, saj po več kot treh agrarnih skupnosti, na' m\ letih življenja samostojne nic starih. Vse zarnj*^ Slovenije še danes na nobenem področju ni končana. Reševanje denacionaliza-cijskih zahtevkov kmetov takih skupnosti bodo v%jei žene istočasno, kar bo f ^ tojnim službam Pre^\a». olajšalo delo, nove agra* JJ> skupnosti pa naj bi %J zaživele predvidoma dobro leto. i W Tako kmetje kot tu ijVe{ Zavod za pospeševan h Je kmetijstva pa vidijo v ^Tensi nu kar nekaj lukenj. Tjrjn i Antona Šlibarja najbjfo, moti to, da se lastnineči pravica na zemlji v sk P.L n uje in c v nasprotju z i V si^rv : Slovenija skladno s procesi denacionalizacije dala možnost, da to posest vrne, pogoj za to pa je ustanovitev agrarne skupnosti. Pravzaprav agrarna skupnost na Beli, tako kot v mnogih drugih vaseh nikoli ni prenehala delovati. Posest, ki je bila prej skupna last je bila tako po novem državna last, vendar so vaščani (kot skoraj povsod) ustanovili Pašno skupnost in obdržali možnost upravljanja s temi zemljišči. Živina se je še naprej pasla po (državnih) planinah, sem in tja je v gozdu padlo tudi kakšno (državno) drevo, gospodarjenje pa je (še vedno) bilo domena Pašne skupnosti. Zgodila pa se je dolgo pričakovana denacionalizacija. Da je vračanje vedno za točno določeno njivo, travnik, gozd je in še poteka sorazmerno hitro, vsa denacionalizacijska znanost o zemliščih v skupni lasti pa se je zahtevnosti vračanja primerno zapletla. To področje denacionalizacije ureja poseben zakon, ki za vrnitev skupnih srenjskih zemljišč predvideva ponovno ustanovitev agrarnih skupnosti. Bivši lastniki in dediči morajo tako za začetek skleniti sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter predložiti komisiji za denacionalizacijo njena stara pravila, poleg tega pa sprejem novih pravil, ki jih določa zakon. Nova agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa svoj žiro račun, znak in žig. Pravico do deležne pravice imajo vsi stari lastniki oziroma njihovi dediči. Tako so lasti deduje dediči, v nasr. danjo prakso, ko je pravica pripadla le ?fk vzemniku kmetije. Tal"3 ^ po njegovem mnenju P Jteg vice delijo le na n»8!!T»ei dele, dedujejo pa ljudje, ki ne ostanejo (gm niti se ne ukvarjajo s »J tijstvom. Tovrstno ojj ^ vanje pravic bo z»fPt0M obremenitev tudi davC,v službe, saj bo le ta m ' "drla s« *e programu dela za letošnje *t; vključno s sofinanciranjem jrfi nega osemenjevanja z J.^JlC biki, za katero znaša dopWjfi osnovni ceni osemenitve oo do 11.300 tolarjev • M.O- km % ta le UREJA: Vilma Stanovnik « reprezentance v nordijskih disciplinah se pripravljajo na SP v Thunder Bayju ^ SKAKALCI SPET ZMAGOVALNO VZDUŠJE o vi djiJV* marca - "Kot kaže imamo več sreče kot alpinci, saj iie ?n' Pred začetkom svetovnega prvenstva v Thunder Bayju eli.j 1^ °o kanadskim prirediteljem uspelo normalno pripraviti iV) - *anje. Dokončno smo določili tudi število naših zastopni-"" Mi( ^a na svclovno prvenstvo potuje pet skakalcev, štirje lteV'Nst • t^a ena tekačica) m en kombinatorec," je v uvodu k av»tvi reprezentance, ki bo Slovenijo zastopala na pfl-( (eijj svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, povedal reC« na^m reprezentanc Lojze Gorjanc. rafliChskakalci'ki s°,etos na )yHo SVetovnega pokala po-1 ^ !seieriPose?aIi P° mestih v j^em' nastopov na svediv« Prvenstvu pričakujejo je vafll^^ d°brih uvrstitev. "Za zaklene. nastoP na svetovnem Tal%] le ena od tekem v ijb^kor' Sa^ vsako vzamemo LliiirinH- ,no- Zaključili smo dve '»^Ijetošnjih tekmovanj, fte lse*v Pa bo cilJ našerpeterice, ikc * i^pj en posameznik uvrsti nas;čaka sedaj v Thunder svetovnem nismo me*yju v |[|ojnj, v svetovnem pokalu kJfo si ci,iev nismo dosegli, N D?KPa močno približali. ae8a mesta, in da je do mesta uvrščena tudi Vemo, da sta prvo mesto med ekipami da bo težko priti na lan)1 d A ^ltk*> 3- ™a™ ■ v el'|C vieta ekipe končal z zmago- blSVa bodo tretje ali četrto, da pa so naše realne možnosti med petim in osmim mestom. Če bodo fantje skakali slabše, ne bomo zadovoljni, saj to pomeni, da na svetovnem prvenstvu ne bi naredili ničesar," je o možnostih našega skakalnega zastopstva povedal glavi trener Ludvik Zaje. Sicer pa bo končna odločitev o tem, kateri skakalci odidejo na prvenstvo, znana šele danes. Zagotovo so potniki Franci Petek (SSK Stol Žirovnic), Urban Franc (SSK Triglav Tel-ing) in Robi Meglic (SK Tržič), ki so si mesto v reprezentanci priborili že po tekmovanju v Holmenkolmu. Šele po tridnevnem treningu v Predazzu, ki ga bodo skakalci končali danes, pa Ludvik Zaje je pred nastopom na SP zadovoljen s formo naše ekipe. se bodo odločili o tem, katera bosta druga dva izmed trojice Dejan Jekovec, Matjaž Kladnik in Samo Gostiša. Vodstvo naših nordijskih reprezentanc se je odločilo, da na svetovno prvenstvo potuje tudi obetavni kombinatorec Franc Jekovec (SSK Tržič) in štiričlanska ekipa smučarjev tekačev Joško Kavalar, Robert Kerštajn (oba SD Planica), Marko Dolenc (SK Brdo) in kot edina ženska Nataša Lačen (SK Črna na Koroškem). "Za prvenstvo smo izbrali našo najboljšo ekipo in prepričan sem, da bodo na tekmovanju dostojno in ne le simbolično zastopali Slovenijo. Trdo smo trenirali in mislim, da bi se to moralo poznati tudi na tekmah," je pred odhodom dejal trener tekačev dr. Bohuslav Razi. Del naše reprezentance in vodstva (naše zastopstvo bo vodil Lojze Gorjanc, poleg trenerjev in tekmovalcev pa bosta odšla v Kanado še maser Boštjan Ahačič in sodnik FIS-e Kranjčan Jože Javornik) bo v Kanado odpotoval že danes, ostali pa se bodo na pot (z letalom iz Benetk) odpeljali v ponedeljek. Tekmovanje v Kanadi bo trajalo od 9. do 19. marca. • V. Stanovnik Šešir ne bo igral v Evropi 'O FINALA MANJKAL LE GOL v Velenju še z zmago lahko •le slovenskega pokal mf^enstva ■ in se s tem • zc v Pokal evrops-#in" 111 bila na njihovi strani. vendar tokrat r in H«"'c vrstile napake la !L?trani> igrapase na polovici Takrat so imeli prednost štirih golov (5 : 9), vendar pa je ta prednost, po nekaj lepih akcijah na domači strani, hitro plahnela. Ob polčasu je bilo "vse še odprto", saj razlika 8 : 9 za goste ni odločala še o ničemer. Žal pa so domači rokometaši v začetku drugega polčasa naredili nekaj zaporednih napak, tako da so gostje povedli za tri gole (9:12) in vse težje jih je bilo loviti. Deset minut pred koncem so se "klobučniki" gostom vendarle približali za gol - za kar ima največ zaslug izvrstni vratar Grega Keše v domačem golu - in na veliko veselje okoli 800 gledalcev, v začetku 25. minute izenačili. Pri rezultatu 17 : 17 je sodnik po prekršku izključil najboljšega domačega strelca Urbana Sika, ki je na tekmi dal kar sedem zadetkov in štirinajst sekund pred koncem so gostje spet vodili z rezultatom 17 : 18. Na tribunah je razburjenje doseglo "vrelišče", vendar domačinom več kot enega gola ni več uspelo zabiti. Tako se je tekma končala z rezultatom 18 : 18 (8 : 9), Ločanom pa je kljub dobri igri ostalo grenko dejstvo, da jih je do finala in Evrope ločil le en samcati gol. • V. Stanovnik, slika G. Šinik i ,et; ., Prejšnji teden je £!* mafceiarji Kranja osvoji« Martb"J J J letalskem Z1*'v Mariboru I. pVvrnslvo ^.^Zjlani, */ t* J^arsrvu. Lep rezultat so Sk-orij. seniorjev Janez turo dosegel**» m ^0 m juniorji pa je Marko g^/' plii&ir pa . Robnega hd.Lnrerja MBB l\k^o%tala iz 1 svetovne vojne v«^uP . v ka h'j v merilu J;72 zas^«-' MBB 105, Jure Pančur pa je bil z spitfire kategoriji - zasedel odlično drugo mesto. Maja bo "Kmovanje v Kranju. • M.Malec VABILA, PRIREDITVE Smučarski teki na Pokljuki - To nedeljo, s startom ob 10. uri, bo na Rudnem polju start odprtega prvenstva Ljubljane (šteje tudi za brazde vzdržljivosti) na 4,5, 10 in 20 kilometrov. • V.S. Snowboarderji na Voglu - Jutri bo na Voglu (start ob 11. uri) zadnja tekma letošnjega slovenskega pokala v snowboardanju v prostem slogu VVest Freestyl Cup 95. Po koncu tekmovanja (ob 14. urj) bo še tekma West boardercrossa. • V.S. Boksarji v nedeljo na Planini - BK Barka iz Kranja je to nedeljo, z začetkom ob 16. uri, organizator 4. tekme državne boksarske lige. Za domač klub bodo boksali štirje tekmovalci. Skupščina kolesarskega kluba Sava - Danes, z začetkom ob 18. uri, bo v domu krajevne skupnosti v Stražišču redna letna skupščina Savskih kolesarjev. Po poričilih trenerjev bodo govorili tudi o letošnjih načrtih. • V.S. Gorenjsko prvenstvo - V soboto, 4. marca, ob 9. uri na Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju ekipno prvenstvo Gorenjske v šahu za osnovnošolske ekipe do 12 in 15 let. • A. D. Vaterpolski spored - Tudi ta konec tedna je namenjen igranju državnega prvenstva. Na programu pa je 6. krog. V Kranju bodo gledalci videli kar dve tekmi, saj ob 18.20 vaterpolisti Kranja 90 v novem pokritem olimpijskem bazenu gostijo vaterpoliste Pro-banke Leasing Maribor in bodo poskušali zmagati in se s tem oddolžiti Mariborčanom za poraz, ki so jim ga zadali v prvem krogu, ko so gostovali v Mariboru (12:10). Vodilno moštvo na lestvici Triglav pa bo na istem bazenu ob 20. uri gostil pomlajene Celjane. Za to srečanje pripravlja trener Triglava Rado Čermelj veliko spremembo v ekipi. Tokrat je dal prosto starejšim -polnoletnim igralcem in bodo na srečanju igrali le mladi, ki jih v Kranju ne manjka. V Portorožu v hotelu Metropol gosti Okolje ob 21. uri vaterpoliste Micom Kopra. • J. M. Odbojkarski spored - V zadnjem krogu rednega prvenstva gostujejo odbojkarji FI Proma v Ljutomeru, odbojkarice Klima Commerce Bleda se bodo ob 17. uri v OŠ Bled pomerile z Zg. Savinjsko, odbojkarji Minolte Bled pa ob 19. uri v OŠ Bled s SIP Šempetrom. Kranjčanke v 1B. DOL gostujejo v Ljubljani. Odbojkarji Termo Lubnika se bodo v OS P. Kavčič v Sk. Loki ob 17. uri pomerli z Mislinjo, odbojkarice FI Proma pa čaka težko gostovanje v M. Soboti. V 3. DOL igrajo doma: Bohinj : Prvačina (OŠ B. Bistrica ob 18. uri), Triglav : FI Prom II (ŠD Planina ob 14. uri) in Bled II : PAN Kovinar II (OŠ Radovljica ob 16.30) - pri ženskah pa: Bohinj : Šenčur (OŠ B. Bistrica ob 16. uri), Bled II : Cimos II (OŠ Bled ob 14.15 uri). • B. M. IOMET inm V Kranju gostuje Koper ZMAGA S POMOČJO NAVIJAČEV Naklo, 3. marca - V nedeljo moramo proti Kopru zmagati, pravijo v taboru naklanskih Živil, in si tako odpreti pot v kvalifikacije za obstanek v prvi ligi. Moštvo je tega sposobno. Tudi v nedeljo bi na Prevaljah zaslužili točko, vendar je sodnik neupravičeno dosodil najstrožjo kazen v korist domačinov. Vidovič je spretno, v nemogočih razmerah, "zaigral" prekršek, sodnik pa je "nasedel". Tekma Živila Naklo: Koper bo v nedeljo ob 15. uri na kranjskem stadionu. Zaradi dveh kartonov ne bo zaigral Mitev. Dva ima tudi Marušič, zato se bodo glede njegovega nastopa še odločali. Prvič bo zaigral Demirovič. Živila računajo na pomoč navijačev, mednje bo žreb razdelil Živilove nagrade, in z njihovo pomočjo tudi na dolgo pričakovano zmago. • J. K. ®mm SHCIČANJE ««1«] Tržičani pripravljajo mednarodni tekmi v superveleslalomu ZELENICA KONEC PRIHODNJEGA TEDNA Tržič, 3. marca - Smučarski klub Tržič je nameraval v soboto in nedeljo, 4. in 5. marca, organizirati na Zelenici dve mednarodni FIS tekmi v superveleslalomu, vendar jih bo zaradi obilice snega in varnosti pred plazovi prestavil za en teden, na 11. in 12. marec. Tržičani so že hoteli tekmi prestaviti v Kranjsko Goro, kjer bi bil veleslalom, vendar je interes za superveleslalom velik (v okviru FIS je bila samo ena tekma), zato bo tekma teden kasneje in na Zelenici, kjer bo to tekmo mogoče speljati. Na startu pričakujejo naše najboljše, razen Kunca in Koširja (finale svetovnega pokala) in Miklavca (poškodba), pa mnoge smučarje iz evropskih držav, kamor so že šla vabila. Tržičani imajo že jutri in v nedeljo udarniško na Zelenici, ker bo treba nekatere dele dolge proge prehoditi, še vedno pa prodajajo sponzorski paket po 100 mark, ki omogoča kupcu oba tekmovalna dneva brezplačno smučanje na Zelenici. * J.K. DRŽAVNA PRVENSTVA V OTROŠKIH KATEGORIJAH Konec tedna so bila izvedena nekatera državna prvenstva v alpskem smučanju v otroških kategorijah. Zaradi slabega vremena je bilo na kasnejši termin prestavljeno državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke na Kobli, prav"tako pa tudi superveleslalom in smuk za starejše, ki bi moral biti na Kopah. Najboljši cicibani in cicibanke tekmujejo za naslov državnega prvaka samo v veleslalomu. Tekmovanje v Kranjski Gori je odlično organiziral Smučarski klub Olimpija iz Ljubljane. Rezultati: CICIBANKE: 1. Volaj Špela Kum; 2. Ferk Mojca, Jesenice; 3. Čenčič Janja. Domle Železniki. CICIBANI: 1. Gartner Nace, Domel Železniki; 2. Grašič Matija, Tržič; 3. Lovec Nejc, Goždnik Žalec. V najstarejši otroški kategoriji se je državno prvenstvo začelo s slalomom in veleslalomom na Soriški planini, ki jih je organiziral Smučarski klub Novinar, nadaljevalo pa se bo z superveleslalomom in smukom na Krvavcu v organizaciji Smučarskega kluba Domžale. V tej kategoriji tekmujejo otroci letnikov 1980 in 1981. STAREJŠE DEKLICE: 1. Kuhar Barbara, Kristjanija; 2. Pavlic Tanja, Bled; 3. Čadež Urška, Tržič; STAREJŠI DEČKI: 1. Vajdič Bernard, Unior Celje; 2. Križaj Boštjan, Tržič; 3. Viser Andi, Gorica; VELESLALOM: STAREJŠE DEKLICE: 1. Čibej Zarja, Kristjanija; 2. Furek Maja, Branik; 3. Martinčevič Anja, Branik; STAREJŠI DEČKI: 1. Skerbinek Primož, Branik; 2. Vajdič Bernard, Unior Celje; 3. Šalej Rok, FuŽinar. • Janez Šolar POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Mlajše ter starejše deklice in dečki so se pomerili v drugem superveleslalomu zahodne regije v letošnji sezoni. Na tekmovanju, ki ga je Smučarski klub Radovljica izvedel na Kobli, je tekmovalo 54 deklic in 89 dečkov. Mlajše deklice: 1. Mulej Nina, Radovljica; 2. Mohorič Maja, Domel; 3. Maučec Saša, Kranjska Gora. Starejše deklice: 1. Debeljak Klara, Radovljica; 2. Čadež Urška Tržič; 3. Zupan Daša, Tržič. Mlajši dečki: 1. Ramuš Matic. Kranjska Gora; 2. Bajt Luka, Radovljica; 3. Puc Žiga, Blejska Dobrava. Starejši dečki: 1. Križaj Boštjan, Tržič; 2 Ravnik Žiga, Radovljica; 3. Viser Andi, Gorica. Cicibanke in cicibnai so nadaljevali s tekmovanjem \ veleslalomu za Pokal Zavarovalnice Triglav. V Kranjski Gori je tekmo organiziral Alpski smučarski klub Kranjska Gora. Na tekmovanju je nastopilo je 75 cicibank in 78 cicibanov. CICIBANKE: 1. Ferk Mojca, Jesenice; 2. Razinger Polona, Jesenice; 3. Rabič Urška, Kranjska Gora. CICIBANI: 1. Garntcr Nace, Domel; 2. Grašič Matija, Tržič; 3. Škofic Jan, Radovljica. • Janez Šolar IRKA tmnmnn TRIGLAV SPET IZGUBIL Kranj, 2. marca - Košarkarji so drugi krog končnice odigrah že v sredo. Ekipa Triglava je gostovala v Mariboru pri Satexu in izgubila z rezultatom 78:71. (45:43). V 3. krogu, prihodnjo sredo, 8. marca, Triglavani prvič v končnici igTajo doma, gostili pa bodo ekipo Rogaške Donat Mg. V končnici za obstanek v A2 ligi so košarkarji Loka kave v domači dvorani na Podnu gostili ekipo Colorja iz Medvod in zmagali z rezultatom 97:85 (56:49). V prihodnjem krogu gostujejo pri Dallasu v Slivnici. • V.S. F T Cl A ZA GORENJKE, O GORENJCIH . MED GORENJCI PO GORENJSKI Kdo je Gorenjec meseca januarja 1995 Rekordno število glasovnic Danes je ie prvi marčevski petek, zato v naši akciji, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, tokrat dvodelna rubrika: poročamo o številu glasov po štirih glasovalnih krogih za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995. Štiri petke v radijskih kontaktnih oddajah na gorenjskih lokalnih radijskih postajah in na prispelih dopisnicah v februarju smo našteli rekordnih 4238 glasov. Za BRI-GITO KROPIVNIK in njeno malo KATARINO, letos prvoro-jeno Gorenjko, Vas je glasovalo: 81 v prvem krogu, 156 v drugem, 652 v tretjem krogu in kar 1238 v zadnjem, četrtem glasovalnem krogu = torej skupaj natanko kar 2127; za KONDIJA PIŽOR-NA, preddvorskega Tom Jonesa, pa 52 v prvem krogu, 208 v drugem, 541 v tretjem in rekordnih 1310 v zadnjem, četrtem krogu glasovanja - skupaj torej 2111 glasov. Izbor smo zaključili včeraj (v četrtek, 2. marca), ko so v Glasov poštni predal na kranjski pošti prispele še zadnje dopisnice z Vašimi glasovi in poštnim iigom "28. februar". Pustni torek je bil pač zadnji glasovalni dan za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995 in ob rekordnem številu prejetih glasov (skupaj 4238) razglasitev rezultatov: GORENJ KI MESECA sta (s prednostjo 16 glasov oziroma za 0,37 odstotka) mamica BRIGI-TA in hčerkica KATARINA KROPIVNIK z Zgornjega Brnika 97 - Katarina je bila včeraj stara "ie" dva meseca. KONDI PIŽORN, "Tom Jones from Ti~* /k BODE IN BOZA Preživeli smo - Pusta namreč. V torek je bil tako lep dan, da so maškare na Gorenjskem prilezle od vsepovsod in preganjale zimo. fcffffi V Uradnem listu Republike Slovenije bo pustni torek iz leta 1995 zapisan kot dan, ko so poslanci državnega parlamenta sprejeli spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ftffcffl čeprav je pri odločanju o zakonu pomagala ekipa pravih Butalcev z vrečo butalske soli, bodo zadrege oJnejpristojnostih županov, občinskih svetov in tajnikov - funkcionarjev ostale. fJflrol Prav v torek je prišla na Gorenjsko ostra pritožba ameriških producentov znanih nadaljevank Mestece Peyton, Dinastija in Santa Barbara. Svetnikom nove občine Bohinj očitajo nelojalno konkurenco. BBB8 Ena 591113 se^ občinskega sveta v Bohinju ima namreč skoraj toliko nadaljevanj kot Santa Barbara. EMžEl Da ne bo zamere: v Santa Barbari je "glavni" C.C., v bohinjskem občinskem parlamentu pa J. C. BJB Na pustni torek je državna statistika sporočila stopnjo inflacije za mesec februar. Znaša 0,9 odstotka. Naslednji uradni podatek o inflaciji pričakujemo prvega aprila. Kdor statistiki ne verjame, naj vzame tečajnico Banke Slovenije. Zadnji dan januarja je bil srednji tečaj nemške marke 81,98 tolarja, na pustni torek (zadnji dan februarja) je bil tečaj DEM 87,89. fficS Brez skrbi - ni napaka: oba datuma sta napisana točno in obe decimalki obakrat tudi. BMHH Jutri bo v ljubljanski Hali Tivoli full dobra športno zabavna prireditev "Dan slovenske košarke". BBB V programu je tudi košarkarska tekma, na kateri se bodo pomerili politiki in medijske zvezde. V moštvu politikov ne bo nobenega od gorenjskih poslancev. fcffefl Na "Dnevu sbvenske košarke" bo tudi tekmovanje v metanju trojk. Trojke SS - Slovenskih sokolov (copvrights by SND, predsednik Sašo Lap) v novih uniformah ne bodo sodelovale fofffl Potem ko je splahnela javna polemika o utemeljenosti triletne porodniške v naši državi, se je besno razvnelo novo kresanje mnenj ob napovedi o veliki vojaški paradi v sklopu proslavljanja 50-letnice zmage nad fašizmom. BBffl V občini Črni vri) na Planini pod Golico so v ta namen minulo nedeljo krstili nov specialni vojaški helikopter. Ob dejstvu, da so ostali novi slovenski helikopterji dobili sama zveneča imena (Kralj Matjaž, Kranj, itn.), ima črnovrški "zrakomlat" prav neugledno krstno ime: Sv inko. fficftl Olajševalna okoliščina je le to, da so Svinkota krstili na tmdicionalnipustni fešti -tekmovanju za svinjsko glavo in ne na vojaški paradi. pffiffl V kranjskem pustnem sprevodu je sodeloval papež. Ker župan kmnjski tega papeža ni sprejel, bo verjetno res, da je bila v sprevodu maškara. fSfeH Odlično so se s pustovanji odrezali na Bledu: maškarade za otročad, pustovanja za "ta velike maškare", imenitne nagrade in dobre zabave - res škoda, da je Pust samo enkrat na leto! gj^3 Naslednji teden bo Dan žena. Večina družinskih gospodarjev je svojim soprogam voščila že v torek, ko so dame godovale. imcE) Žene pa so jim iskrene želje izrekle že prejšnji četrtek, na "Dan ta debelih". Wm mm DALMATINSKI DNEVI v hotelu BOR v Preddvoru od danes, 3. do torka, 7* marca 1995 • dalmatinska kuhinja • večeri ob zvokih skupine NAVA iz Dubrovnika Vljudno vas vabi ŽIVILA HOTEL BOR GRAD HRIB PREDDVOR TEL: 45-080 TANJA VIDMAR Preddvor", se je uvrstil na odlično drugo mesto. Vsem, ki ste v tokratnem rekordnem mesecu sodelovali z glasovi v radijskih oddajah in na dopisnicah, najlepša hvala - akcija teče naprej, z novima predlogoma v novem mesecu. V marcu, ki ima pet petkov in bo torej glasovalnih krogov tudi 5, bomo skupaj izbirali GORENJCA MESECA FEBRUARJA JANEZ GREGORI 1995. Kot vsakič, je bilo tudi tokrat težko izluščiti dva predloga izmed vseh Gorenjk in Gorenjcev, ki so prejšnji mesec opozorili nase s prizadevnim delom in izmed katerih boste z Vašimi glasovi določili prejemnika lepega priznanja "GORENJEC MESECA PO IZBORU BRALK IN BRALCEV GORENJSKEGA GLASA": 11 TANJA VIDMAR, 17-letna dija- kinja Trgovske akademije v Celovcu, doma a Planine pod Golico, dobitnica Tischlerjeve nagrade, ki jo podeljujeta Narodni svet Koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza - o njenem spisu na temo 50-letnice zmage nad fašizmom in njenem govorniškem nastopu so poročali skoraj vsi avstrijski časopisi, radijske in TV postaje ter seveda Gorenjski glas; 21 JANEZ GREGORI, botanik in kustos v Prirodoslovnom muzeju Slovenije, doma iz Podkorena, prejemnik nagrade Prirodoslovnoga društva Slovenije za dosežke pri varstvu narave: Janez Gregori je kot strokovnjak in zagrizen Pod-korenčan ogromno prispeval za zaščito Zelencev, izvira Save Dolinke kot edinstvene naravne dediščine; Glasovanje za Gorenjko ali Gorenjca meseca februarja 1995 poteka podobno kot doslej: od danes, prvega petka v marcu, pa prav do zadnjega dneva v tem mesecu, ki je tudi petek, lahko glasujete v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Triič in Radia Žiri; ali na dopis- tek, te Zdi V zadnjem glasovalnem t»*jjfc Izboru Gorenjca mesec* r nuaria 1995 se je sreča »Tf mehnlta naslednjim: nagr*** vrednosti po 1.000 StTprajfl^. Andrejana CERKOVNIK. W% 96, Jesenice; Marija BW&* Sp. Brnik 91, Cerklje; Ni"' HRIBAR, Blejska Dobrt'2 127;Marija DOLMOVtĆ, £ Va* ^EK DzP,i°'" MBttnje -fSLca?' Vk^p7%aW pa boste odslej lajrko J^Mu Aljaža JOVANOVICA, *»jJJ vas 18. Šenčur; Franca J*\ h PERšlbA, Zanova 4. ««Vl] Meo TRIPLAT, Alpska S, Ivo STEFANCIOSA, Tavčfm 6, Jesenke In Lidijo KU*** Strahinj 81. Naklo. Hlfitjostit hosi ' ino Mila M, nicah na naš naslov URED^.r "jh i VO GORENJSKEGA GL^.(l\0] 64000 Kranj.Vsak glasoval* den izmed Vaših glasov nog', mo peterico z nagrado"1^ vrednosti 1.000 tolarjev in rico sodelujočih z Glasovo co. fotoEJGA ... foto EJGA... O tem, zakaj so slovenski novinarji na svetovnem novinarskem smučarskem prvenstvu v Kranjski Gori odnesli večino odličij, se ve: zato, ker so "the best", kar dokazuje tudi fotografija Gorazda šinika (popularni "Tomba z Gorenjskega glasa"). Na sliki prvi levo Darko Koren, prvi desno Drago Bule, itd. - ampak bistvo sploh niso lepi mladostni športno ogoreli novinarski obrazi, temveč antifriz, ki ga drži Drago Bule v desnici in je skrivnost novinarskih športnih uspehov, zato ga dobite le na recept BiH smo v hudi dilemi: objaviti aH ne objaviti. Ko smo enkrat objavili nekaj podobne playboyJevsko cepljene lepote, je namreč kar nekaj ogorčenih bralk in bralcev zagrozilo z odpovedjo časopisa prav zaradi gole lepotice. Preden se (spet) zgodi razburjenje: fotografija lepe dolgolase blondinke je umetniško delo Boštjana Gunčarja. Lahko bi pa spodaj pisalo tudi: Gorenjka potem, ko je plačala mesečni kup položnic, napolnila potrošniško košarico in doplačala dohodnino. »IrlUHUUHUrlUHr 4C4C> najmodernejšega turističnega avtobusa (v ozadju), ki P^^fr! fte pridobitev podjetja Integral Tržič. Avtobusa se Pnlfm'l0 iWa % "turek", čeprav ima spredaj in zadaj veliko Mercedeso*' $9 \e ABS, Euro Mercedesov motor s 340 KS, itd. Karoserijo av« ^ nammč i7ck*lttli v hAturr.nrUmnvi tnvarni v Turčffl. VOZlIO P* •/«/, namreč izdelali v Mercedesovi tovarni v Turčiji, vozr^ *1 sj&Jj tnj šampion z bienalne svetovne razstave turističnih a^°^soigpoSf\f \e se doslej peljali s tem avtobusom turške proizvodnje, so nor^ jp\ ugotovili, koliko je možnosti, da bi nemški Mercedes prevzel sanacijo TAM-a Maribor. Nemci že ve°°! enostavnejši del avtobusne proizvodnje (tehnološko za^-^ s motorji bodo sev eda še naprej izdelovali v Nemčiji) P'0* delovna sila veliko cenejša pri njih in v Sloveniji.. Uc 'en Letos je Slovenska knjiga že tretjič realizirala mega projekt: PIRŠ, Poslovni informator Republike Slovenije s podrobnimi podatki o več kot 79 000 podjetjih, poslovnih enotah, ustanovah, društvih, samostojnih podjetnikih. Podjetje, ki je PIRŠ zasnovalo kot blagovno znamko s skupino izdelkov za poslovne potrebe in kot knjižno zbirko, vodijo Gorenjci: direktor založbe je Darko Mežek (Tržičan), projekt PIRŠ vodi Edo Perko (Tržičan), direktor poslovne enote PIRŠ je Tone Janša (Kranjčan), predstavitev PIRS-a je bila v Vili Bistrica (pri Tržiču)zato sploh ni nenavadno, da je Bojan Križaj (Tržičan) postal "zaščitni znak" v propagandnih sporočilih za PIRŠ . \M^JaWwmm ^^Jp Na pustni torek smo v Uredništvu Gorenjskega gl*** fl0tffil prijetno in veselo presenečenje. Obiskale s°S"oZni*tfj majhne pustne šeme - otroci iz vrtca Kekec. Bi"*k 18K& rožica, klovn. *unann*n miki miška, medved^t 0fiy nosi m jm skupaj s tovansicami Mileno,A0war • tjj0 pustnih krofih, ki so v vrtcu Kekec že vabljivo otroke. • L. Čolnar, foto: L. Jenu t>r Jer I I "vii planinske etike vpli-disko ni obratoval ter I o//' 5 tem P°sredno one-kravaliziranje v noč- takim WkL"'w in P° volil tistin, Kl W>.yi«jo v planine zaradi •B pstitve in rekreacije. *ff i r°sim za avtentično obja Mojega prispevka v na « Ji' tevi/fci Voiega g/osi/a 8*. 14. februarja 1995 4f ^ Novak, Bled P ,*pa*jem nakopalmariska «*[ ^ ^mero, pa menim, da je ■ntp tJakŠno ravnanje edino Bp« poziv f foncem Z)Z m 'Ctlo-fašističnih okupa- N$Ak ne bomo dočakali X Pravic lnl UtlVencem )e bilo rned Sv.etovno vojno storje- ^Cc7/y° 8°rja' K g° nUs? 'PaA: t *j Samo okuPator»> Joj /udi domači izdajalci Oku 1 (Plačanci) I*kftat0rj* so zarQdi svoje >0J fašistične in raz-mValne Politike izgnali Pen°Vih domov ok" 80 000 MnjCev' v koncentracijska \i!mboŠščasmrtipaJe JojL Mnogim staršem ^%rnH?ator)i nasilno odvzeli Pol?troke ok 60°)> niih QtJu v internacijo ozir- % v xrišča smrti> od koder "u l-na ni vrnila. POskrhP°trebn° V bil° Za l^nanbf:odzačetka-ff} 5/0u sm° Po osamosvo- m tnvnijepričeli>z ostali- krna ,am/ nacizma in ?e. • Uveljavljati naše pra-\)Pfi F hnancT"'* statma irtve N'/ul Sm° te v P™™ nonsk* no Ze v p i &OArmftnutk'* zahtevali v.J,NEGA NASILJA in WSeskOZ » <*JSi d ponavl)amo. To oz- «™rid- **S■ »v osnutku sk°™i *e Si "Pjevano. Še e^ br^°' kar ie »Z v ^^»If'Prejel, hoče j. "rnandmaji razvelja- Ki ^vaZgj?. osebnim po-Si, J„m m pismenimi t Dnn?° bili izgnanci K S25fr irtve °kup«- SnikiP?htlke> nekateri Sneti w Politiki nočejo u'™* ta kategorija *'4omieVCSo obdelane v r^S^1 od 5- 3. 1994 ^Xre ima! z- amandmajih, iPN^S??0 v'* Prišlo/. M>«eStrl*lh"rvDZinL ^f^D^dar jih bom v VAl (Zter,OVOine°dŠkod- J be>-2 S>alne in nemater-f e v dIlZnanJe Posebne uejanskem trajanju do vrnitve na domove. Na DZ 3. 6. 1994 sprejeto do 9. 5. 1945, kar za nas ni sprejemljivo. 3. Pravica do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji, ne oziraje se na starost. Sprejel DZ 3. 6.1994. 4. Pravica do popolnega zdravstvenega varstva, kakor ga predpisuje zakon o vojaških vojnih invalidih, brez pogojnika o premoženjskem stanju, kar je sprejel DZ 3. 6. 1994, ker ta pravica izhaja iz odškodninskega zahtevka. 5. Pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja z vsemi pripadajočimi stroški. 6. Prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. 7. Pravica do doživljenjske mesečne rente in to po kategoriziranih težavnostih za vsak mesec nasilja (do vrnitve na domove) in sicer: - 250.000 SIT taboriščnikom koncentracijskih taborišč (Auschwitz, Dachau, Rab) in ukradenim otrokom, - 200.000 SIT izgnan-cem,internirancem in zapornikom, -100.000 SIT osebam, ki so pobegnile pred izgonom, de-portirancem in konfiniran-cem. Izgnanci smo imeli pripravljeno drugo varianto, in sicer: - do enega leta izgona 3.000.00 SIT mesečno - za več kot eno leto izgona 4.000.00 SIT mesečno • za več kot dve leti izgona 6.500.00 SIT mesečno - za več kot tri leta izgona 8.000.00 SIT mesečno Ker pa v zneskih ni velikih razlik (ali jih sploh ni), smo zadevo približno poenotili z ostalimi žrtvami, kar pomeni, da dobi nekdo za 36 mesecev izgona 7.200.000 SIT (mesec) druga varianta 6.500.00 SIT. Denarna renta je oblika doživljenjskega materialnega zadoščenja za preslano nasilje in porazdeli obremenitev države. Ta je pa že močno zmanjšana, saj nas je živih le še slaba tretjina. Zahteve pod točko 2) in 3), ki jih je DZ 3. 6. 1994 sprejel, pa vlada, z amandmaji, ob osnutku zakona za drugo branje spodbija. Vemo, da sedanja pokojninska zakonodaja avtomatskega uveljavljanja ne omogoča. Vemo pa tudi, da se da problem rešiti na drugi način, ne pa, da se želi že tako zamujeno problematiko še zavleči na čas, ko nas ne bo več. B) Zakon o uporabi kupnine Ob sprejemanju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij smo izgnanci z velikimi težavami uspeli vnesti posebni člen (čl. 33) za poplačilo (materialne in nematerialne) vojne odškodnine civilnim žrtvam vojne 1941 -1945. V ta člen pa sedaj želijo oblasti in nekatere stranke vključiti vse mogoče in nemogoče "žrtve", ki nimajo s tem zakonom ničesar skupnega. Nesramno ponižujoče za izgnance (in ostale žrtve) pa je od oblastipredvidena vsota, s katero naj bi nas odpravili. Po zakonu o kupnini je v členu 7 predvidenih 6 % - za poplačilo vojne odškodnine. Po grobih izračunih bi še Živeče žrtve (ok. 1/3 od 100.000 izgnancev, intemiran-cev itd.) dobile po ok. 100.000.00 SIT (še dobro, da jih je 2/3 že umrlo) za 4-letno gorje in izgubo vsega, kar smo imeli. Ne, hvala gospodje, tudi to miloščino zadržite! Ob sprejetju člena 33 je bilo načelno dogovorjeno 10% od kupnine samo za izgnance. Sedaj, ko je krog upravičencev razširjen, so pa znižali odstotek. Na IO DIS je bil sprejet sklep, da vztrajamo pri zahte- vi 10 % (osebno sem in še zastopam zahtevo za 15 % od kupnine, da bi dobil vsak vsaj za 14 dni dopusta v toplicah, kar smo vsi zelo potrebni). Oblastnikov in nekaterih politikov so polna usta, kako ni sredstev, kar pa sploh ni res. S sredstvi, ki jih je Slovenija že dobila (na račun odškodnine) v bivši Jugoslaviji (ok. 500 milj. DEM), sicer kot ugodna posojila, ki jih bo verjetno potrebno odplačati, so se zgradili infrastrukturni in proizvodni objekti, ki že čez 30 let ustvarjajo dohodek, od katerega pa žrtve niso dobile ničesar (seznam objektov obstoji). Nadalje je zaplenjeno imetje Nemcem, domačim izdajalcem, vojnim dobičkarjem in Kočevarjem. Vsaj 50 % revalorizirane, oz. sedaj ocenjene prodajne vrednosti pripada izključno izgnancem. Zato, gospodje oblastniki in strankarski veljaki, ne sprenevedajte se, da ste nam kaj poklonili. Ni naša krivda, če vlada, oz. zunanje ministrstvo (vsaj za časa Peterletovega ministrovanja, ki v veliki meri simpatizira z okupatorjevimi oprodami (še vedno niso niti pričeli postopka pri okupatorjih za odškodnino), kar smo izgnanci že neštetokrat zahtevali. Izgovora, da te države (nekdanje okupatorje) potrebujemo za vstop v EVROPO, ne sprejemamo. Hvala lepa za to EVROPO, če bomo morali zopet samo nekateri ponovno plačati z izgubo dostojanstva, pravic in samostojnosti. Želimo in upamo, da se bo to s prihodom novega zunanjega ministra spremenilo. Izgnanci zahtevamo, da vlada, oz pristojna ministrstva, takoj pripravijo zahtevke za odškodnine (ob obveznem sodelovanju prizadetih) vladam okupatorjev za vse vojne žrtve nacizma in fašizma (vsi spredaj navedeni). Ločeno od navedenih kategorij žrtev mora vlada sprožiti odškodninski zahtevek za prisilne mobilizirance pri okupatorjih, saj so pri njih službovali in za to ničesar dobili. Ker so to državljani Slovenije, je dolžnost vlade, da izterja pravično odškodnino. Seveda v sodelovanju s prizadetimi. Ne pristajamo na izgovore, kako so nekdanji okupatorji in morilci sedaj naši prijatelji in bi morali za to prijateljstvo zopetplačati samo nekateri in to za tako visoko ceno. Potem se za tako prijateljstvo zahvaljujemo. To še posebej, ker smo žrtve že 50 let drago plačevale višje interese oblastnikov. Za vsak mesec prestanega nasilja (izgona) zahtevamo Žrtve po 500- DEM odškodnine do vrnitve na domove. Izplačilo je takoj v enkratnem znesku. Za povzročeno materialno škodo, ki je bila popisana in ocenjena v letih 1945 - 48, zahtevamo takojšnje izplačilo revalorizirane vrednosti. Pripominjamo, da vse odškodnine in renta, ne podležejo plačilu davka na dohodke. V kolikor se bo vlada odločila, da ne bo uveljavljala odškodnine od okupatorjev, mora brezpogojno takoj zagotoviti sredstva za naše zahteve, ki so minimalne in na meji še sprejemljivega. V kolikor do maja 1995 te zadeve zakonsko ne bodo urejene, bomo šli z zahtevami sami pred vlade nekdanjih okupatorjev in mednarodne institucije. Zahtevamo, da se naša problematika rešuje prva (ker smo bili prve žrtve) in po hitrem postopku. Ker nas vlada, oziroma pristojna ministrstva ignorirajo, ko do one- moglosti zavlačujejo s pripravo zakonodaje, bo to edini izhod. Izhajajoč iz, samo nekaj navedenih dejstev, POZIVAM VSE POSLANCE D Z, naj bodo VSAJ ENKRAT pošteni in pri obravnavi zakonov vidijo žrtve, kakor so dokumentirano navedene in naj pustijo svoja ideološka in politična prepričanja ob strani. Skrajno podlo in nečloveško bi pa bilo pridobivanje političnih točk na naš račun. Pozivam vse tiste poslance, ki problematike ne poznajo, naj se pred obravnavo zakonov o materiji, s človeške plati, celovito na pravem mestu seznanijo. Člani IO in UO DIS (kakor tudi druge žrtve) smo vedno na razpolago za vsa pojasnila, ker vemo, da nihče ne more poznati vsega, še posebej, če tega ni doživel sam. Tone Kristan, Kranj Okvaro na ceveh smo odpravili Po pooblastilu gospe Marije Pogačnik, moram ugovarjati odgovoru Vodovodne zadruge Preddvor, ki trdi, da so napako na vodovodu, ki vodi do njene hiše že docela odpravili v avgustu lanskega leta. Na takšen način odprave napake gospa Pogačnikova ni pristala, ker ne rešuje njenega problema. Prav tako niso točne trditve, da je gospa Pogačnikova imela po priprtju vodovoda dovolj vode, in da ji je deloval celo pralni stroj. Poraba 48 m3 vode v enem letu, ni dokaz o zadostni količini vode, predvsem tudi zato, ker je problem nastopil šele v letu 1994. Pogačnikova je s pralnim strojem zadnjikrat prala decembra 1993, od tedaj naprej pa pere ročno, vodo pa mora voziti od sosedov. Gospa Pogačnikova, ki je 100-odstotni invalid in stara 84 let, nikakor ne more razumeti, da je prikrajšana in oškodovana zato, ker je nekdo povzročil okvaro na njenem dovodu. Pogačnikova je trdno prepričana, da je stara dovodna cev zaradi zaprtja vode zarjavela, in da je zato voda neuporabna. Zaradi uživanja te vode je že imela neprijetne zdravstvene posledice. Vodovodna zadruga se tudi ne more sklicevati, da prekopa zemljišča ne dovoli soseda, ko pa je Stanovanjska zadruga Kranj, ki je lastnik zemljišča dovoljenje dala že v avgustu lanskega leta. Soseda ni lastnik in ni upravičena nasprotovati prekopu. Sosedje v podobnih primerih dovoljujejo prekop za napeljavo vode, elektrike in telefona, ki so za življenje nujne. Nihče ne dvomi, da Vodovodna zadruga ne dela uspešno. Za občane, kot je Pogačnikova, pa bi morali imeti malo več posluha vsi, med drugimi tudi Krajevna skupnost, ki ji ne omogoči napeljave telefona, ki ga je plačala že v letu 1988. Prepričan sem, da se bodo problemi gospe Pogačnikove Z razumevanjem vseh prizadetih kmalu uredili in bo tako lahko normalno uživala vodo, kot vsi drugi. Po pooblastilu Damijan Pavliun, odvetnik Ljudje lahko tudi sami poskrbijo za varno starost V članku Ljudje lahko tudi sami poskrbijo za varno starost, Gorenjski glas, 21. februarja 1995, 6. stran, je dana zavajajoča informacija na koncu. SLOV ENICA nam- reč ponuja slovenskemu trgu obe vrsti zavarovanj, tako konkurenčno ZPIZ-ovi, predvideni ponudbi, kot tudi življenjsko pokojninsko zavarovanje. Res pa je, da je med njima precejšnja razlika, zaradi pokrivanja rizika smrti v Življenjskem delu življenjsko-pokojninskih zavarovanj! Rentna zavarovanja, ki jih ponuja na slovenskem trgu SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., lahko, razdelimo na dve glavni skupini: - dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja in - rentna zavarovanja z določenim časom izplačevanja, ki jih lahko drugače imenujemo tudi zavarovanje šolnine, štipendije ipd. V nadaljevanju želimo podrobneje predstaviti le naša dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja. Vsako dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje lahko sklenemo v tolarski obliki ali v obliki z valutno klavzulo, kjer se vse viednosti navajajo v DEM. Tovrstna zavarovanja delimo v štiri glavne skupine: - neodloženo zavarovanje z enkratnim vplačilom premije (pokojnina se začne izplačevati takoj naslednji mesec po plačilu premije!); - odloženo zavarovanje z enkratnim plačilom premije; - odloženo zavarovanje z letnim plačevanjem premije; - odloženo zavarovanje s plačevanjem premije v mesečnih obrokih. Pri tem beseda odloženo označuje dogovor, čez koliko let naj se začne izplačevati pokojnina. Vsa dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja se lahko sklenejo v obliki z dedovanjem ali v obliki brez dedovanja. Če bo sklenjeno zavarovanje z dedovanjem, bodo prešle vse pravice do nadaljnjega izplačevanja pokojnine v primeru smrti zavarovanca na upravičenca in to do vključno 78. leta starosti zavarovanca, če bi jo ta doživel. Pri zavarovanju brez dedovanja pa bo pri zavarovanju, sklenjenem ob istih pogojih, mesečna pokojnina zato višja. Veliko prednost naših pokojninskih zavarovanj je v tem, da sklenitev ni odvisna od delovnega statusa, torej od tega, ali smo zaposleni ali ne, kar pomeni, da lahko pri nas kdorkoli sklene takšno pokojninsko zavarovanje tudi za katerokoli nezaposleno osebo ali osebo, ki še niti ni začela delati (npr. podjetnik za ženo, ki gospodinji doma, obrtnica za brezposelnega moža, oče in mati za otroka, preden je ta začel redno delati, ipd.). Skratka, naše zavarovanje lahko sklene kdorkoli, kadarkoli in za kogarkoli, mesečna pokojnina pa je odvisna le od starosti osebe, ki se zavaruje, dolžine plačevanja premije, ter višine premije. Pri izdelavi našega sistema smo se držali navodila EU, ki zahteva izenačenje pogojev zavarovanja moških in žensk v določenem času, zato je naš sistem dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj izdelan samo za mešano populacijo, torej je enoten tako za moške, kot ženske. V primeru smrti zavarovanca v času plačevanja premije (pri nas mu pravimo odložni čas), pa bo v obeh primerih pripadala upravičencu oziroma rentnim dedičem vsa do tedaj zbrana matematična rezerva. Če smrt zavarovanca nastopi od dneva izplačila prve pokojnine, pa do 10. leta izplačevanja pokojnine, za-varovatelj izplača upravičencu, če je sklenjeno pokojninsko zavarovanje z dedovanjem, zbrano in neporabljeno matematično rezervo. V primeru, da je dogovorjeno nadaljevanje izplačevanja pokojnine po smrti zavarovanca, se ta izplačuje upravičencu do dneva, ko bi zavarovanec dopolnil 78 let. Pri tem ne smemo pozabiti, da se bodo sredstva zavarovancev tekoče plemenitila, to plemenitenje pa bo že vsebovano v dogovorjeni pokojnini, čez določen oziroma dogovorjeni čas, ki jo bo še povečeval ustrezni delež dobička, (med zavarovance se bo razdelilo po zaključnem računu 90 odstotkov ustvarjenega dobička pri gospodarjenju s sredstvi ren-tnih zavarovanj), po začetku izplačevanja pokojnine pa se bo ustrezni delež dobička, ki bo pripadal posameznemu zavarovancu, izplačal letno s prvo pokojnino po sprejemu zaključnega računa za preteklo poslovno leto. In varnost naložbe? Brez skrbi. Zanjo je poskrbela zakonodaja, ki določa, da mora zavarovatelj sredstva vseh življenjskih, s tem pa tudi rentnih zavarovanj, oditi na posebnem računu in se ne smejo uporabljati, niti biti predmet prisilne izvršbe za kritje obveznosti iz drugih vrst zavarovanj. Ta sredstva imajo tudi naravo prihrankov in uživajo varstvo države kot hranilne vloge. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da privarčevana sredstva v zavarovalni dobi za zavarovanca niso mrtev kapital, saj zavarovanec lahko zastavi polico svojega rentnega zavarovanja, o čemer pa mora pisno obvestiti zavarovatelja. SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., Ljubljana, je kot edina zavarovalnica do sedaj ponudila pravi sistem dodatnih pokojninskih zavarovanj, kajti vse ostale zavarovalnice ponujajo sistem dodatnih pokojninskih zavarovani, ki so podaljšek življenjskih zavarovanj (tudi pri nas imamo enak produkt, to je tako imenovano sestavljeno, življenjsko-pokojninsko zavarovanje). S tem pa je v času varčevanja vključen v izračune tudi rizik smrti, zaradi česar sta ta dva sistema težje primerljiva, lahko pa ugotovimo, da so ravno zaradi tega razloga pri plačilu enako visoke premije, mesečna pokojnina pri sklenitvi dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja vSLOVENICI višja. Za lažjo predstavitev našega sistema, navajamo nekaj primerov. 3. Primeri A: Če smo stari 40 let in plačujemo mesečno premijo 150 DEM v tolarski protivrednosti, bomo po 60. letu prejemali dosmrtno dodatno mesečno pokojnino v višini najmanj 488,02 DEM v tolarski protivrednosti (pri sklenjenem zavarovanju z dedovanjem). B: Moški, ki bo sklenil v starosti 25 let dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje z dedovanjem, želi pa po 55. letu prejemati dodatno pokojnino v višini 1.500 DEM tolarske protivrednosti, bo plačeval od 25. pa do 55. leta starosti mesečno premijo v višini 243,82 DEM v tolarski protivrednosti. C: Za žensko, staro 25 let, predvidevamo gospodinjo, mora kdorkoli plačevati mesečno premijo v višini 162,55 DEM v tolarski protivrednosti, Če želi prejemati po 55. letu starosti dosmrtno pokojnino v višini 1.000 DEM tolarske protivrednosti dodatne pokojnine. SLO VEM CA zavarovalniška hiša, d. d. POSLOVNA ENOTA KRANJ BOMBAŽNE TRENIRKE RAZLIČNIH BARV od 4 do 16 let, manjše s tiskom "Huga". Mlakarjeva 5, Šenčur, tel.: 41-154, od 8. do 18. ure HALfi, HAL2, GORENJSKI GLAS AVTO ŠOLA ZŠAM Šk. Loka, tel.: 631-729 TEČAJI TUJIH JEZIKOV Avto šola ZŠAM šk. Loka obvešča kandidate, da se začne tečaj CPP za A in B kategorijo v sredo, 15.3., ob 16. uril ŽELITE GOVORITI NEMŠKO, ITALIJANSKO, ANGLEŠKO? Pokličite Ljudsko univerzo Radovljica po tel.: 715-265, do 8. marca! GLASOV KAŽIPOT Koncerti Ob dvajsetletnici škofja Loka - V predavalnici Srednje kovinarske šole v Škofji Loki bo jutri, v soboto, ob 18. uri jubilejni koncert Moškega pevskega zbora DU Škofja Loka. Koncert bo pod vodstvom zborovodje Valentina Pirca in je posvečen njihovi dvajsetletnici. »»»»»»»»»»»»» Popoldanski koncert Slapov Besnica - Za koncert narodnoza-bavnega ansambla Slapovi, ki ga jutri, 4. marca, prireja Turistično društvo Besnica v Gasilskem domu v Besnici, je bilo, kot so pričakovali, tolikšno zanimanje, da so bile vstopnice za nastop ob 19. uri že sredi tedna razprodane. Tako je v trgovini 2ivila v Besnici naprodaj le še nekaj vstopnic za nastop ob 17. uri. Let 3 na Primskovem Kranj - Danes, 3. marca, se bo ob 20. uri v dvorani na Primskovem začel koncert hrvaških rokerjev, skupine Let 3. Njihova zadnja plošča je bila na Hrvaškem izbrana za najboljšo ploščo preteklega leta. Koncert je organizirala glasbena sekcija pri Klubu študentov Kranj. Izleti Planinski izlet Kranj • Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na že tradicionalni spominski pohod na Snežnik, ki bo v nedeljo, 12. marca. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel. 225-184. Na Trstelj in Skalnico Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet na Trstelj in Skalnico, ki bo v torek, 7. marca. Odhod bo ob 6. uri od AP na Bregu. Prijave pri Govedič, Breg, tel. 801-112 od ponedeljka do 14. ure. Predavanja Večer z diapozitivi škofja Loka - Danes, v petek, bo ob 20. uri Klub škofjeloških študentov organiziral večer z diapozitivi "Lepi skrivnostni svet zahodnega dela ZDA" Tatjana Demšar vam bo Ameriko predstavila v Hotelu Transturist. Predavanja It Večer z diapozitivi škofja Loka • Danes, v petek, bo ob 20. uri Klub škofjeloških študentov organiziral večer z diapozitivi "Lepi skrivnostni svet zahodnega dela ZDA" Tatjana Demšar vam bo Ameriko predstavila v Hotelu Transturist. Prireditve Prikaz obrezovanja sadnega drevja Cerklje na Gorenjskem • Na šolskem vrtu osnovne šole Davor- in Jenko v Cerkljah bodo pripravili jutri, 4. marca, z začetkom ob 9. uri predavanje o sadjarstvu in praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja. Predavanje bo ob vsakem vremenu. Partizanske smučine -Cerkno '45 Cerkno - Vabimo vas, da se udeležite 19. spominske prireditve "Partizanske smučine - Cerkno '45", ki bo jutri in pojutrišnjem, 4. in 5. marca, v Cerknem. Vdova Rošlinka Vodice - člani dramske skupine kulturno umetniškega društva Ve-lesovo bodo jutri, 4. marca, ob 19.30 uri gostovali v dvorani Kulturnega doma v Vodicah s komedijo Cvetka Golarja "Vdova Rošlinka", v nedeljo, 5. marca, ob 18. uri pa bodo komedijo predstavili v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah. Revija cerkljanskih pevskih zborov Cerklje na Gorenjskem - Kulturno umetniško društvo Davorin Jenko Cerklje organizira danes, v petek, 3. marca ob 19. uri v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah revijo cerkljanskih pevskih zborov, kjer sodeluje devet zborov. Predavanja v postnem času Cerklje na Gorenjskem - Jutri, v soboto, 4. marca, se začnejo v veroučni učilnici v Cerkljah Postni večeri, obogateni s predavanji o različnih aktualnih temah. Predavanja se bodo začela ob 19. uri. Jutri bo predaval dr. Janez Juhant na temo: Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo. »»»»»»»»»»»It* Folklorna prireditev Hrušica - Jutri, 4. marca, bo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Hrušici prireditev z naslovom "Polka je ukazana, tla so namazana." Pripravljajo jo člani Folklorne skupine Julijana, v programu pa bodo sodelovali še člani domače otroške dramske in folklorne skupine, citrarka Danica Butinar, pevci iz Bilčovsa na Koroškem in ansambel Golica. Sankaško tekmovanje v Savskih jamah Planina pod Golico - člani San-kaškega kluba Jesenice bodo jutri, 4. in nedeljo, 5. marca, v Savskih jamah organizirali mednarodno tekmovanje v sankanju na naravnih progah za Pokal mesta Jesenice. V soboto od 9. ure bo trening, v nedeljo od 8. ure dalje pa bodo tekmovanja sankačev v posameznih kategorijah. Čajanka o drugačnosti Kokrica - Turistično društvo Kok-nca jutri, 4. marca, ob 17. uri v Osnovni šoli na Kokrici prireja poznano in priljubljeno čajanko. Jutrišnje srečanje bo potekalo pod naslovom Moški so drugačni, ženske tudi, predavatelj pa bo Zoran Železnikar. Prireditelji bodo seveda tudi tokrat postregli s čajem in pecivom. lfr»Mlrlrlrl»lr»ltlrlr Sobotna matineja škofja Loka - V okviru sobotne matineje bo jutri, v soboto, ob 10. uri na Loškem odru predstava Mavrična ribica M. Pfistra-B.štreklja - za izven. Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Jana Stržinar predstavila lutkovno igrico Začarane rožice čarovnice Želene. Premiera komedije Boh. Bela - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo DPD Svoboda Boh. Bela uprizorila komedijo Novaka Novaka Gugalnik v režiji Antona Kelbla. Komedijo bodo ponovili tudi v nedeljo, 5. marca, ob 15.30 v kulturnem domu na Boh. Beli. Komedija v gosteh Gorenja vas • Dramska skupina DPD Svoboda Žiri gostuje s komedijo Rodil se je očka jutri, v soboto, ob 20. uri v domu Partizana v Gorenji vasi. V nedeljo, 5. marca, ob 19. uri pa bodo s komedijo Rodil se je očka nastopili tudi v kulturnem domu v Zasipu pri Bledu._ Obvestila !► Skupni bilten Kranj - Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje poezije in pripovedništva, ki so že kaj napisali, da to odstopijo Društvu upokojencev Kranj zaradi izdaje skupnega biltena. Oglasite se v DU Kranj, Tomšičeva 4. Spomladansko šolanje psov Naklo • Danes, 3. marca, ob 19. uri vabi Kinološko društvo Naklo v Dom kulture na predavanje "Vzgoja in šolanje psov". Vabimo tudi tiste, ki bodo nabavili pse v bližnji prihodnosti. Tečaji se začnejo v ponedeljek, 6. marca, ob 17. uri na društvenem vežbališču v Naklem. Vpisujemo do popolnitve vrste tečaja. »Irltlflrlrlrlrlrltlrltlf Tečaji za pse Jesenice • Člani Kinološkega društva Jesenice bodo danes, 3. marca, ob 17. uri začeli s šolanjem psov na vežbališču na Lipcah. Razstave Razstavlja Zvest Apollonij Kranj • V razstavnih prostorih galerije Šenk bodo danes, v petek, ob 18.30 odprli razstavo slik akad. slikarja Zvesta Apollonija. Slikarja in njegovo delo bo predstavila kritičarka Nives Marvin. V glasbenem delu bo nastopila mlada flavtistka Katja Stare. IrMlfrMltlrlrMltlrlrltlt Razstava v Kroni škofja Loka - V restavraciji Krona na Mestnem trgu bodo v ponedeljek, 6. marca, ob 17. uri odprli razstavo lončarskih izdelkov, draž-goškega kruhka in poslikanega leta, ki so jih izdelale Barbara štembergar -Zupan, Cirila šmid in Alja Kump-Ankerst. Izdelke bo mogoče tudi kupiti, v sredo, 8. marca, od 16. ure dalje pa bodo avtorice tudi prikazale izdelovanje teh izdelkov. MMMlrMMlrMlrMlflrlr Otvoritev razstave Begunje - V Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem bo danes, v petek, 3. marca, ob 18. uri otvoritev razstave slik Nika Slovenca. Sledil bo krajši kulturni program. Zrl sem v strašne teme tvojih brezen: in ker je pogled moj bil zastrt od bridkosti, nisem vedel, smrt, da si najskrivnostnejša ljubezen. (A. Gradnik) Bratu MATJAŽU v slovo Alenka, Breda in Ada Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ING. HUM AR AVTO ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO AVTO ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel 212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - Una 12 obrokov 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE SEM, d. o. o. AVTO ŠOLA ŠKOFJA LOKA PINGO, d o. o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 Gostilna PR' PRIMOŽK' Pristava pri Triiču RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65 EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, marca, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. mare* L ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 " PALMANOVA, 15.3.; MADŽARSKA - LENTI, 25.3.; ČEŠKA -1 dan, 4.1995. Rozman, tel.: 064/715-249 ■ NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, i marca, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE AVTO ŠOLA "VIC" MLADI VOZNIK KOMPAS Kranj/Škofja Loka Tel: 224-100, 624-027 Gostilna, taverna ZARJA TRBOJE Tel: 064/49-305 GLINA NAJSTAREJŠE NARAVNO ZDRAVILO KOSOVNA RAZPRODAJA IN NAKUP NA VEČ ČEKOV SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogc servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loewe... Ugodne ce" e«, novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, teJVfax: 064/620-205 SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogc^^J 5j servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loewe... Ugodne novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 f jc9 „ Orisi BTV37cm BTV 37 cm, TTX BTV 51 cm, 7TX BTV 63 cm, TTX BTV 63 cm, TTX, stereo BTV 72 cm, TTX, stereo VCR 2 glavi, VPS VCR4glave, VPS VCR 4 glave, HIFI stereo HIFI stolp MAX 335 2 x 20W HIFI stolp MAX 360 2x40W HIFI stolp MAX 460 2x60W HIFI stolp MAX 477 2 x 60W HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 $jk> po 3.5# rf * 1 x po 4^443 g IJja, POLOG: 16.940 in 11 x po 'OLOG: 33.936 in 11 x po JJj : o?'276Sjjinf0n POLOG: 41.309 in 11 x po 8i POLOG: 17.526 in 11 x po 3.7^; POLOG: 17.591 in 11 x po 3^730 g]|^r,c po 3.'" irt ^-POLOG: 19.304 in 11 x po 4.0*3 J S. do 5.420 ^JjJ ju 4.58J fjj u N hm MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN • GORENJSKI GLAS 'ALI OGLASI $ 223-444 ^SCOTEKA KLAVNI PRAŠIČI 210siT/kg FARMA IHAN tel. 061/ 715-305 rta Danes Po 22. uri ''"keja makoter 8 Plesno skupino I STROJI ^ONic TELEFAXI, telefoni, "onsui. lefonske centrale, servis aparatov. 0632-595 3289 ^ N&LValJanJe n'iv in TARUP" stroj , \ a nI1'6 krompirjeve cime pro- l)ORe 64 in nov kasetar, 2 •2699nCe' prodam za 200 DEM- •---- 4640 fe^inožarečo PEČ za 4000 "42 46S8 \t ^'KOMPOSTNIKI iz toplo «sh2nemr6žne konstrukcije: 2&fcst0-6do1m3 6 Sj |£? konstrukcijska izvedba 7SP^cijetel.73W78, Kropa 5 Žt &.b.arvni DAVVOO, 51 cm, flf vi" ' brezhiben- »45-659 1 SjL 6plenie Emirja. O 47-684 novo GRELNO CEV za ms ikora' n°v 100 |iterski BAZEN za mleko, cena Kepic, Dvorje 44, Cerklje za pralne stroje 1 r'£ni RADIATOR. Zupane, J^J: d ^stra1^3^0 'n demontažo opravi posebej izšolana ekipa j fty6|i|£ 'zbira barv in efektov Non«!! žnosti kreiranja različnih oblik 0 letX6pusten in higieničen "^eriP ncije. I K 2a vsa javne prostore - banke, pisarne, bazene, lokale V^MM A d.0.0. Kamnik, Markovo 3/G, tel.: 061/832-171, fax: 061/817-352 GLASBILA Uglaševanje in popravilo KLAVIRJEV, svetovanje pri nakupu, selitvah. O 82-256 3967 Prodam, malo rabljeno zelo lepo DIATONIČNO HARMONIKO B, ES, AS. 0422-759_4660 KITARO EKO LES POUL malo rabljeno, kovček, stojalo, prodam. 0691-161_4719 SYNTHESIZERJI - Casio, Yamaha, Roland, po ugodnih cenah, tudi na več obrokov v trgovini SINKOPA, O802-274, 801-211, int. 21 4774 Prodam pol akustično KITARO Yamaha APX 7, črne barve ter original kovček. O 681-287 4981 Prodam klavirsko HARMONIKO VVeltmaister 60 basov, 5 registrov in SYNTHESEIZER Yamaha. O 620- 660 4998 ravt w C.1. altoma commerce • maJa 5, Kranj, smer iz centra Dei ča P;oti OŠ Stane Žagar ' as: 9-19, sob. 9-12, tel.: 331-552 1@ 84- "H S% POPUST NA PlAČIUD S ČEKI 10% POPUST NA GOTOVINO ^pomivalni stroj 2 blokado proti izlivu ,n samo 37 DCB glasnosti GORENJE ^stavliil ? obrati in dodatn(> ro^no "ovo eratura osnovna cena 91.990,00sit 5% popust na 6 čekov brez obresti 10% popusta na gotovino 87.391.00sit 82.791,00s,t (HM 58.936,00 SIT 55.990,00sit (polog 10.000,00 + 5x9.198,00) 52.990,00s.t % 5® - TV GRUNDIG promocijski popust 5% na 5 čekov brez obresti i*L 55»63 jn 10% popust na gotovino, servis: Iskra Kranj ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH »DEUTSCH1TALIANO f RANCAIS Kajuliova 1 1, 64260 BI FD ■■■■■Hi TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje Novost: vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. mmlndividualni pouk.wm Priprave na maturo in eksterno preverjanje za 8. razred OŠ na vašem domu, kjerkoli na Gorenjskem vam nudi skupina izkušenih inštruktorjev. 0710-099 4584 Kvalitetne instrukcije vseh predmetov za osnovne in srednje šole v Radovljici, Kranju, Šk. Loki in kjerkoli na Gorenjskem na vašem domu vam nudimo izkušeni inštruktorji. O710- 099 4685 Instruiram angleščino. 0632-405 4661 _ Štiri leta uspešno instruiram MATEMATIKO za srednje šole. O 332-366 Robert 4687 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostalih starinskih predmetov. Nudimo pa tudi kvalitetne restavratorske usluge. O 53- 401 930 Ugodno odkupujemo BUKOVO HLODOVINO. 064-103 2316 NAJVIŠJE ODKUPNE CENE CELU-LOZNEGA LESA NA GORENJSKEM! Takojšnje plačilo! O 66-933, Gregor od 19-21. ure 4206 Kupim kamniti del klasičnega vodnjaka. 0061/612-414, po 18. uri, Robida, Škofjeloška 29, Medvode 4668_^^^^^_ Odkupujemo vseh vrst hlodovine, celulozni les, smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva. 0 620-749 in 621-849, dopoldan4695 Kupim zgornji del belih kuhinjskih elementov 2 m. Ponudbe sobota po 14. uri. Q311-749_4707 V Kranju ali Stražišču kupim HIŠO na frekventni lokaciji z zemljiščem od 800 do 2000 m2. Šifra: GOTOVINA 4743 Kupim starinsko pohištvo v slabem stanju. 045-655_*ai4 Kupim stare razglednice, fotografije, slike, podobice, knjie. 045-655 48is Kupim stare vojaške stvari, stebre od kozolca, kamen. 045-655 48ie Kupim pocinkan ZABOJ za odpadke, prirejen za odvoz smeti. O 214-122_«73 Kupim LADA KARAVAN od prvega lastnika, nekaramboliran od letnik 1990 do 1992. O 622-655 4880 TELETA teden dni starega, kupim. O 725-254 4686 Kupim lipovo hlodovino. 043-007 4889_ Kupim KANGLO za mleko 20 ali 30 litrov. 0421-088 4919 mobitel BEŽKOVA VILA - alti, PLEČNIK 1936 PE K RAN), Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 Oddam: Kranj - Center 25 m2,1, nad. Šenčur skladišče 110 m2, s tel. MIKE & Co. d.o.o., 216-544 4963 Damo v najem PISARNIŠKE PROSTORE v centru mesta. O 331-487 Oddamo 105 m2 poslovno skladiščnega prostora v Kranju, na Bleivvei-sovi 14. O 213-968 4993 V Hotemožah ugodno oddam v najem 27 m2 prostora, ob glavni cesti. O 222-056 5002 Na Gorenjskem PRODAMO tenis igrišča z gostinskim lokalom, večji nedokončan gostinsko-trgovski objekt ter opremo za fitness center 130 m2 z lokalom v najem. APRON, O 331-292 5004 KOLESA LOKALI Oddam poslovni prostor 10 m2 v Škofji Loki. 0312-045, zvečer 4653 POSLOVNI PROSTORI: v centru Kranja in okolici: oddamo in prodamo več poslovnih prostorov in lokalov različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška C. 16, 0211-106 4868 Oddamo v najem 320 m2 POKRITEGA PROSTORA in 2314 m2 manipulativnega dvorišča na lokaciji Partizanska cesta nasproti stadiona v Kranju, najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe do 10.3.95 na tele-fax: 631-527 ali na O6130 - investicijska služba Sovinec Jože 4900 Prodam BT 50 S v odličnem stanju ali menjam za ATX ali APN 6. O 64- 093 4705 Prodam MOTOR CTX 80 in žensko kolo. 0422-086 4819 Prodam otroško specialko PUCH na 12 prestav. 045-662 4826 Prodam dobro ohranjen PONY KOLO za 6000 SIT 045-662 4827 MOUNTINE BIKE moško, SIS-SHI-MANO odlično ohranjeno, prodam za 16.000 SIT. O 692-006 4850 Prodam moško in ženkso KOLO na 5 prestav, dobro ohranjeno. O 57-301 4883 OBVESTILA Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. 049-442 3380 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. O49-442 3381 Začetni in nadaljevalni TEČAJI ŠIVANJA in strojnega pletenja. O 622-256 po 20. uri 4852 GALA KONCERT ANSAMBLA GAŠPERJI KULTURNI DOM V ZG. PIRNIČAH sobota, 4. marca, ob 18. uri Ansambel GAŠPERJI se prvič predstavlja v Vašem kraju s svojim koncertnim programom. Odziv gledalcev in poslušalcev iz vse Slovenije je pokazal, da imajo ljudje še vedno radi Avseniko-vo glasbo, ki jo nadal-juje ANSAMBEL GAŠPERJI. Pred tremi leti je izšla njihova prva kaseta z naslovom GAŠPERJI, TO SMO Ml! V soboto pa želi ansambel GAŠPERJI pokazati, da se glasba v njih razvija naprej. Plod sodelovanja z družino AVSENIKI pa je tudi nastop sina Slavka Avsenika GREGORJA AVSENIKA, ki bo gost sobotnega koncertnega večera. Pripravljenih imajo kar 30 skladb izpod peresa Slavka Avsenika, večinoma skladbe starejšega datuma: Jesenska, Punčka zaspi..., nekaj tudi takih, ki jih je napisal samo za ansambel GAŠPERJI. Seveda pa ne bo manjkalo tudi humorja, za katerega bo poskrbel KONDI PIŽORN, šaljivec in pevec - preddvorski Tom Jones, drugi pa ga poznate iz predstave DIVJI LOVEC, kjer je igral Gašperja. Vstopnice si lahko rezervirate na sedežu Krajevne skupnosti Pirniče ali po telefonu: (061) 621-136 in 621-934. Skupaj pripravljamo res lep večer tako za mlado kot starejše, posebej pa ga namenjamo tudi ženam ob bližnjem 8. marcu. PRIDITE IN SI POLEPŠAJTE SOBOTNI VEČER, 2ENI PA LAHKO S TEM ČESTITATE ZA NJEN PRAZNIK. Organizatorja koncerta: ČASOPISNO PODJETJE GORENJSKI GLAS KRANJ AGENCIJA TIK - TAK, d.o.o. PREDDVOR Zavod za gozdove - OE Kranj objavlja prosto delovno mesto REVIRNI GOZDAR (lahko pripravnik) Pogoji: - inženir gozdarstva (VI. stopnja izobrazbe) - izpit za voznike B kategorije - komunikativnost, org. sposobnosti Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki imajo dokončano V. stopnjo šolske izobrazbe - gozdarske smeri in 15 let delovnih izkušenj v gozdarstvu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVOD ZA GOZDOVE, Staneta Žagarja 27/B, 64000 KRANJ s pripisom: za razpisno komisijo. OBLAČILA ŽENSKE BARETE dvojne in otroške kape, dobite 0715-050 4172 LAJPČ - moške Gorenjske narodne noše in srajco, prodam. 0691-161 NEVESTE POZOR! Obiščite izposojevalnico poročnih oblek z najnovejšimi poročnimi oblekami. Veritas, Jenkova 1, Kranj. O 224-158, 312- 207 4790 OTR. OPREMA Prodam otroški kombinirani VOZIČEK in večnamenski otroški sedež. 0327-414 4751 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Ariel, nov. O 324-641 4754 Zelo ugodno prodam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK znamke HAUCK. 0332-101 4912 Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 20. 1.1995, organ upravljanja ISKRE TELEKOM HOLDING, d.d., Kranj ponuja vsem upravičencem ODKUP DELNIC DRUŽBE z uporabo načina interne razdelitve in notranjega odkupa 1. Ponudba se nanaša na odkup delnic družbe Iskra Telekom Holding, d.d., Kranj 1.1. 57.343 delnic razreda B v lasti Sklada, kar predstavlja 20 % osnovnega kapitala družbe, z uporabo načina interne razdelitve delnic. 1.2. 114.685 delnic razreda B v lasti Sklada, kar predstavlja 20 % osnovnega kapitala družbe, z uporabo načina notranjega odkupa delnic. 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje Zakon: 2.1. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj 2.2. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci podjetij Eleko, d.d., Blejska Dobrava; Torus, d.o.o., Blejska Dobrava; Teling, d.o.o., Kranj; Iskra Računalniki, d.o.o., Ljubljana; Sitel, d.o.o., Ljubljana; Comware, d.o.o., Ljubljana; Iskratel, d.o.o., Kranj; ITC, d.o.o., Kranj; Iskra Unitel, d.o.o., Blejska Dobrava v stečaju; Exact, d.o.o., Kranj v stečaju; Iskratec, d.o.o., Kranj v stečaju in Variform, d.o.o., Kranj v stečaju. 2.3. ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točk 2.1 in 2.2. te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegala vrednosti delnic namenjenih interni razdelitvi in zgolj za preostanek delnic, do vrednosti delnic namenjenih interni razdelitvi. 3. Odkup delnic v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. 4. Prodajna cena 57.343 delnic razreda B v lasti Sklada, kar predstavlja 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, znaša 83.696.000,00 SIT. 5. Prodajna cena 114.685 delnic razreda B v lasti Sklada, kar predstavlja 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50 % popusta, znaša 83.696.000,00 SIT. 6. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitivio lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPP, oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastninske certifikate. 7. Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, oziroma lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPP. 7.1. Kupnina ali del kupnine, ki se v okviru notranjega odkupa plača z gotovino, se od 1.1.1994 do dneva plačila, revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen. Za dneve v mesecu, v katerem se izvršuje plačilo ter za katere še ni uradno ugotovljen indeks drobnoprodajnih cen, se uporabi zadnji uradno ugotovljen indeks drobnoprodajnih cen za pretekli mesec. 8. Organ upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj poziva vse upravičence, da mu v roku 30 dni od objave te ponudbe v časopisu Gorenjski glas in na oglasnih deskah družbe, pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev, bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., o tem ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. 9. Organ upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj poziva vse upravičence, da v roku 90 dni od objave te ponudbe v časopisu Gorenjski glas in na oglasnih deskah družbe, predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, oziroma lastninske certifikate. 10. Upravičenci predložijo potrdila, oziroma certifikate na sedežu družbe v Kranju, Ljubljanska 24 a vsak delavnik med 9. in 12. uro. 11. Organ upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastninske certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih. 12. Če organ upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj v roku iz točke 9 te objave, ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu. V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu delnic v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznosti organa upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe, preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. Morebitna prodaja delnic v lasti Sklada upravičencem po tej ponudbi, bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada. 14. To ponudbo organ upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe, oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčevanje za stvarne in pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali obveznostih in/ali delnicah, ki so predmet te ponudbe. 15. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenih delnic na sedežu družbe pri g. Francetu Černetu, telefon: (064) 22-14-88. Organ upravljanja Iskre Telekom Holding, d.d., Kranj POZOR MAMICE! Sedaj lahko nabavite otroške komb.VOZIČKE tudi z velikimi kolesi. Cena 27000 SIT ter tudi športne in komb. vozičke z dvojnimi kolesi. Cena od 20.000 SIT - 22.000 SIT. Dobite vse po proizvodnji ceni in plačljivo na 3 čeke. 0217-020, 218-061 4936 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 061/611-078 4033 Prodam steklen PULT 1,8 M za 200 DEM. 041-269 4641 Prodam novo PETROLEJSKO PEČ z garancijo. Andreski, Jenkova 8, Kranj Prodam 2 ODEJI polnjeni z gosjim puhom, novi. O 311-115 4845 Ugodno prodam opremo za trgovino, krom + steklo, 2.500 DEM. O 712-064 4853 Prodam nove lesene GAJBICE.O 632-203 4884 Prodam zastekljena okenska KRILA za toplo gredo. Šuceva 9, Kranj Primskovo 4932 Pletilje! Izredno veliko izbiro volne, bombažnih prej in kvačkancev boste v vaši priljubljeni trgovini v prvem nadstropju dobile po verjetno najnižjih cenah. Pridite, poglejte in izberite! Oddajamo SOBE v mirnem delu Moravskih toplic. Pokličite O 069/ 48-686, Škerlak, Levstikova 45, M. Sobota 4985 Prodam PLUG za oranje snega, širina 175, primeren za manjši traktor, cena po dogovoru O 66-302 4973 PRIDELKI Prodam SENO in OTAVO. O 621- 662 4499 Prodam SENO. Trstenik 15. Golnik, 046-256 4637 Prodam KRMILNO PESO in nekaj SENA. Šmartno 8, Cerklje 4649 Zelo ugodno prodam KROMPIR kifeljček semenski, koruzo v zrnju in balirano seno, sušeno na sušilnici. Janhar, Lahovče 42, Cerklje 4673 Prodam dober HLEVSKI GNOJ. 043-511 4744 Prodam KROMPIR sente, jerla, desire ter okopalnik koruze in dog-nojevalnik Olt. zalog 49, Cerklje 4776 Prodam KORUZNO SILAŽO. 047- 317 4864 Prodam KROMPIR kenebek, jerla, primeren za sajenje. Kozjek, Podreča 18, Mavčiče 4882 Prodam SENO. 0634-016 4891 Prodam semenski KROMPIR desire in jedilni. Sr. vas 136, Šenčur 4902 Prodam hlevski GNOJ ali zamenjam za seno. O 633-236 4928 Prodam večjo količino kvalitetnega baliranega sena. 0801-491 4943 KROMPIR sante, desire, jerla, debelina 30 do 50, lanski uvoz, prodam. 031 1-962 4946 Prodam KROMPIR jerla, sante, desire, 35-45 mm in originala. Kepic, Podreča 10, Mavčiče 4948 Prodam SENO. 0212-019 4968 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 POSLOVNI STIKI Prodam vpeljano OBRT s tržiščem zaradi odhoda v tujino. Šifra: EKSISTENCA 4878 FINANČNI INŽENIRING NA OSNOVI GARANCIJ - kratkoročna gotovinska posojila in - varni plasmaji vaših finančnih sredstev Tel. 064/225-283, 325-364 POSESTI Prodamo polovico HIŠE z lastnim vhodom, 80 m2, v Žireh, ugodno. O 325-815 4548 Najamem GARAŽO, najraje na Planini za dalj časa. Možno predplačilo za pol leta. O 325-981 4746 PARCELE KUPIMO: v okolici Kranja 2 parceli ali eno večjo za dve hiši. V bližni 1-2 km naj bo šola. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106 4855 PARCELE PRODAMO: Zg. Besnica -2 x700 m2, zabukovje 547 m2, nad Trstenikom 2x500 m2, Mavčiče 2x500 m2. Zminec 493 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106 4856 HIŠE PRODAMO: Sp. Gorje pri Bledu - na parceli 3000 m2 obnovljena hiša, Šenčur - novogradnja na manjši parceli, Trstenik - starejša večja hiša, Kranj - hiša z delavnico. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16. 0211-106 4857 NAJEMAMO-ODDAJAMO, KUPIJE-MO-PRODAJAMO STANOVANJA, HIŠE, PARCELE, POSLOVNE PROSTORE. Provizijo plača najemnik, pogodbo sestavimo mi. DOM NEPREMIČNINE KRANJ, CENTER, Koroška c. 16, 0211-106 4859 Ponovno v prodaji 20% zvišana cena zazidljive gradbene parcele v Begunjah pri OŠ. 0061/125-10-90 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2. 0730-031 4941 MIKE & Co.d.o.o. NEPREMIČNINE -prodaja, nakup, menjava, najem hiš, stanovanj, parcel, poslovnih prostorov. 0216-544 4964 PRODAMO: Podbrezje - novejšo hišo s CK, tel., podkleteno, na parceli 500 m2. MIKE & Co., d.o.o., 216-544 4955 KUPIMO: novejšo vseljivo dvosta-novanjsko hišo v Kranju ali okolici ter starejšo hišo potrebno adaptacije ali nadomestno gradnjo. MIKE & Co.,d.o.o., 216-544 4956 PRODAMO: Kranj hišo v gradnji, podkleteno, na parceli 520 m2, pod Krvavcem bivalni vikend, nov, z garažo, tel., 2 kopalnici, parcela 300 m2. MIKE & Co.,d.o.o, 216-544 4957 TV - video - RUDIO CD pioimegjR marantz SONY JMldb KEF :JBL jama mat GORENJE 51TTX 48.990 SIT SONY E-180 630 SIT S0NY UX-S 290 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV. HI - FI KOMPONENT IN SURROUND SISTEMA. ODPRTO OO 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD S.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj _tel.: 222-055 KUPIMO: parcelo ali starejšo hišo z vrtom v okolici Kranja in manjšo hišo na Gorenjskem, lahko je vikend. MIKE & Co. d.o.o., 0216-544 4964 Kupim HIŠO v okolici Kranja, za gotovino. O 325-717 4976 Pri RADOVLJICI oddamo posest s 40 arov zemljišča. Možnost konjereje, vrtnarstva, tenisa in podobno APRON, O 331-292 _5005 PRODAMO: pri BLEJSKI DOBRAVI manjšo hišo na parceli 1.800 m2- v LESCAH objekt do I. plošče; v RADOVLJICI novejšo atrijsko hišo, pri 2ABNICI staro 18 let; pri STAREM VRHU vikend na 5.000 m2 zemljišča; pod KRAVAVCEM staro hišo na 4.500 m2 ter zazidljiva zemljišča v: KRIZAH, KRANJU, BLEDU. APRON O 331-292, 331-366 5006 PRODAMO: Tržič - center, hišo z poslovnimi prostori v pritličju 20 m2 in 40 m2, stanovanje 160 m2. MIKE & Co..d.o.o., 216-544_4958 PRIREDITVE PLES bo. v soboto 11.3.95 ob 21. uri v dvorani KS Stražišče. Vabi MOJA- MOJA! 4671 Narodno zabavni kvintet vas zabava na ohceti, veselici - ugodna cena. 0631-746 4712 ŠPORT Ugodno je naprodaj BILJ^ ^ Brimeren za gostinske p'°i om Petra Luzarja 58 0 50-4» d<4 KAJAK (poliester) prodam, tudi krovnico. Q311-266 LOPAR za tenis HANIL p" Q311-266_ SCOTT MONTANA prodam v * vzamem snowboard. O 801-'* 60 poskrbel, da bo iz vsake vodovodne pipe piitekla visoko kakovostna pitna vo& T TEHNICOM d o o ($ TelMs: 061/654-120,453-516,140-6371 Plesna šola URŠKA v Kranju, Radovljici in v škofji Loki. O 41-581 URŠKA - več kot plesna šola VPISUJE ZAČETNIKE IN DOBRE PLESALCE. O 41-581 4872 POZNANSTVA Sem moški srednjih let in bi rad spoznal dekle od 45 do 50 let, preselil bi se na njen dom, na relacijo od Medvod do Jesenic. Šifra: POMLAD PRIHAJA 4765 Sem fant star 28 let, visok 1,85m, zaposlen, z avtom, novo hišo in telefonom, želi spoznati dekle, staro od 20-30 let, lahko je tudi mamica z enim otrokom, če želite srečo v dvoje se mi oglasi. Naslov v oglasnem oddelku. 4910 00852-17-266-690 00852-17-266-691 00852-17-266-692 00852-17-226-693 00852-17-266-694 POKLICI ME 00852-17-266-690 00852-17-266-691 00852-17-266-692 00852-17-226-693 00852-17-266-694 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje, 061/611-078 3105 4 m3 suhih razžaganih bukovih DRVA, prodam. 077-609, po 19. uri 4666 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, hrastove kadi in sode. 0422- 439 4730 Ugodno prodam MIZARSKE PONKE in avtoprikolico, vse novo. O 061/ 51-574 4779 Prodam leve zadnja VRATA Nissan 1400 in žensko novo kolo, zelo ugodno. O 061/627-790 4780 Prodam TOVORNO PRIKOLICO s cerado, nosilnost 1200 kg in močnejši agregat. 058-031 4822 Prodam stoječi KOZOLEC, smrekove letve 5 x 8 cm in 0.5 m3 kostanjevih desk. O 66-398 4874 STAN. OPREMA Panasonic Atestirane centrale, telefoni in tBletoizapmpoelGvneb SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV^NA - SERVIS Up™«.: 084 222 868 ftt.: 084222867 LJUBLJANA, t •l/ta*.: 061 1590 232 KRANJ. tel/fox 064 222 160 Sivi H ^. JU > Si Si STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI , vseh proizvajalcev! Odprto o- 5^ 3919___<^ IZOLIRAM CEVI centralne kujjjjjj S vodovoda z AL pločevino, sJl,jl »jjfc volno, armaf1exom ter drugi^L^fi riali tudi za podjetja. Cena J9 4 0061/485-360 ____Xj<^ ROLETARSTVO NOGRA^^ij $>] nudi rolete, žaluzije, lamelne ** J 0621-443, Šk. Loka po 1j>F do 60 programov. O u° Nastavitev in pop/^'i0 ifV dograditev A in MMivj- (dograditev 57-420 BARVNO KOMORO zf > vodna zavesa - suhi ww po naročilu. ^2J^]z^^j^ Izdelava podstrešnihi -jjp izolacijo ter polaganje m 0422-193 Me MIH t ŠKORNJE za folkloro in za- . izdelujem. Q46-16g^^y TELETEKST GORENJ..* dekoderja na vašem o*» cena. O 331-199 RTV SERVIS_ š!NJ nedeljah od 12. do 22. ure ii U04/OO I 911 H?V0: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO IN POPRAVLJAM žalu->oprav.,ro|ete ter opravljam druga -j'aiem alna in vzdrievalna dola v sv<5**nasJi- 8*an°vanju. Natančno in ' ^'I'vo. Marjan, 041-113 4935 r^?0^jc2^manišo opremljeno G AR ^Jkfisa0 3)1 sob°- predplačilo. 0 4755 STANOVANJE 99 m2 II. ^ «»327 r r°dam Za 1200 DEW 605. 631-979 Zamenjam lastniško trosobno STANOVANJE 84 m2, 1 nadst.. telefon, CK, za 2 manjša. 0 331-320 4980 Najamemo dvo ali več sobno STANOVANJE v bloku za daljšo dobo. 0 401-249 4992 RADOVLJICA Cankarjevo naselje prodamo: 2-ss 52 m2 in 2.5-ss 70 m2, v BOHINJU 2-ss 47 m2, v KRANJU 2-ss 65 m2 (možen rep. kredit) in 2.5-ss 63 m2. APRON, 0 331-292_5003 VARSTVO Varstvo za 2-letno deklico na našem domu, iščemo. 041-109. zvečer493i AVTO ŠOLA ing.HUMAR '^STANOVANJE v neposredni Dnin ia Krania 2+2 z bivalno "ovni0 z možnostjo predelave v prostor. 0216-843, po 20. 4762 I^Njt'K gospa najame STANOVI«. Šif, ?!'' Loki- možnost adap-T^Slfa: NEKADILKA mST„ Č?B0 sx souporabo ~ sa £,kuninJe v Škofji Loki, za ^^Sifra: NEKADILEC 4793 ^?Sm2Sje.v Kraniu 52'30 m2' staro 9 let, I n«Hct ^»061/551-431 nadst., 4808 yNte.MEMo £ 0ftui7an|u7n''Y Yeč manjših stanovanj 9JOTE KFUMk0licL DOM NEPREMIC-* 35211 in«Nj center- broška c. 16, ■106 ?^!?^vE,wl?n,9fo ali 1-sobno 24-038 )U bN bHŽnii °k0lici- 4893 E 120 m2, I. r^°DEM/^D^M-°- Okvirna 3 l^ori oddam STANOVANJE. -Ss~rT^--- 4911 ^ll^^orM1''8"0 STANOVANJE s g4ristojne organe že naslovi-i nekaj vlog za vrnitev po vojni nacionaliziranih nepremičnin, ki so bile last predvojnih Sokolov, saj gre, tako Lap, za njihove legitimne naslednike. In ker v nekaterih časo- Eisih objavljeni po Lapovih esedah "zmazek" - nepravi znak SS, slednji pripisuje Zmagu Jelinčiču, smo za izjavo zaprosili še njega: "Lap očitno samega sebe precenjuje, če misli, da se imam sam čas ukvarjati z njegovimi neumnostmi. Si* cer pa glede SS slovenski pregovor pravi, "da jabolko ne pade daleč od drevesa" - v arhivih gorenjskega domobranstva je kot šolajoči se podoficir naveden tudi neki gospod Lap. Govori se, da naj bi bilo to drevo tistega jabolka." Omenimo ob tem Še stališče vodje poslanske skupine SND Iva Verzolaka, ki pravi, da se v SND zavzemajo izključno za nacionalno zavednost, poštenost, red in disciplino. • Vine Bešter SOKOL Ovadba proti "prodajalcem" herbalifa Shujševalna kura tudi za davkarijo Kriminalisti so kaznivih dejanj utaje davka in ponarejanja poslovnih Ifc^J ovadili četverico iz golniškega podjetja Boomerang, ki uvaža in razpečav znane tabletke in praške za zdravo hujšanje herbalife. oži1 Kranj, 3. marca • Načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic je dejal da so že konec minulega leta tožilstvu ovadili L N., J. Z., T. J. in N. C, ki jih sumijo utaje davka in ponarejanja poslovnih listin. Za kolikšno davčno utajo naj bi šlo, ni povedal, gre pa za veliko denarja. Neuradno se govori o vsoti med 20 in 30 milijoni tolarjev, za kolikor naj bi bila prikrajšana davkarija oziroma slovenska država. Herbalife se namreč med vrlimi Slovenci in predvsem Slovenkami, ki jih težijo kilogrami, Že nekaj let uspešno prodaja prek široke mreže agentov predvsem po sistemu "od vrat do vrat", saj priznano zdravo sredstvo za hujšanje učinkuje. Ameriški herbalife uvaža zasebno podjetje Boomerang z Golnika, ki ima baje nekaj tisoč kupcev. Kriminalisti tem skromnim številkam -6 no niso verjeli in so preverili posloval podjetja, ki naj bi šlo v krepke rnilfJos0 nemških mark. Uradne številke podjetja . seveda niso tako bohotne, zato kriminal sumijo, da so odgovorni podatke prikrojil Kg svoje in s tem krepko oklestih tudi a podjetja do davkarije. Ko smo poklicali na Golnik in sodela^ Jelko Zalar prosili za pogovor z direktorJ ^jj Igorjem Nikovičem, češ radi bi zapisali ^ drugo, torej njihovo, plat, je poveda'a' 0-"direktorja trenutno ni" in "da so se a°>^0 vorili, da izjav v zvezi z ovadbo^ ne D ja dajali, dokler se sumi ne razjasnijo". P°r3ć)i je tudi, da jo veseli predvsem to, da za^ ovadbe ni padla prodaja herbalifa. • **• "tADiO inglSI ►TERENSKI STUDIO RADIA KRANJ CERKJE, PONEDELJEK, 6. MARCA, OD 16. DO 18. URE!