Št. 24 Mai?iboi>, dne 11. junija I908» Tečaj XLI1 List ljudstvu v pouk in zabavo« Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto -1 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Zveza slovenskih mladeničev. Krasan je bil mladeniški dan dne 8. junija v Ljutomeru! Od vseh krajev, celo iz Savinjske doline so prihiteli naši miljeni mladeniči v ogromnem številu v Ljutomer, da se udeleže ustanovnega shoda svoje Zveze, Zveze slovenskih mladeničev. Nebo nam je bilo naklonjeno, ustavilo je ta dan svoje deževne pošiljatve, gorko solnce je za hippi zvedav-no pogledalo izza < oblakov, kaj dela mladi ■ slovenski svet danes v političnem središču m)urske ra-vani. Ljutomer, v kolikor je katoliško-naroden, se je odel s praznično obleko. .Veselo sa plapolale na mnogih hi^ah in iz stolpa slovenske trobojnice. mladeničem v pozdrav. Duševno razpoloženje mladeničev je bilo vsfed prijaznega sprejema v «Ljutomeru pcrVzdignjeno, srca njihova odprta za vse blago in plemenito. Za to je tudi sveto navdušenje, za naše verske in narodne vzore mogočno valovalo v mladih srcih. Slavilo je svoje najlepše zmagoslavlje! Lep üjanje bil mladeniški praznik v Ljutomeru, in kdor se ga je udeležil, ga ne bo pozabil svoje žive dni! Ob 10. uri so se zbrali mladeniči v župnijski cerkvi k svetemu opravilu. Slovesno propovdd je prevzel vnet prijatelj naše mladine proi. dr. J e-r o v š e k, ki je vnemal z ognjevito besedo mnogoštevilne, pazljive poslušalce za hraber in vstraj'en boj pod zastavo Kristusovo ter slikal lastnosti, ki morajo dičiti pravega krščanskega slovenskega mladeniča. Sv. mašo je služil ljutomerski; dekan J u r-k o v i č, ki je našemu mladeniškemu gibanju od nekdaj s celim srcem naklonjen. Ob 1 uri popoldne se je začelo zborovanje na Vaupotičevem vrtu, ki se je kmalu napolnil do zadnjega prostora z mladimi zborovali. Podpredsednik Slov. kršč. soc. zveze proi. dr. Hohn j ec otvori zborovanje ter pozdravlja v vznesenih besedah slovensko mladino. Spomlad Sjet poslavlja v naravi. Umika se pred žgočimi solnčnimi žarki zadnjih dni, ki so ji skoraj opalili nežno, ,cvetočo polt. Predno pa se je docela ločila ocl nas, oglasila se je še pri svoji ljubljiemki, slični ji po duši in telesu, pri slovenski mladini. „Pomlad sem tukaj vaših nad", K vabeče šepetala, nalahko potrkala ob mlada srca ter dihnila v nje s čarobnim dihom ljubezni in življenja. In rles se ji je posrečilo v srcih naše mladine zanetiti isto mogočno hrepenenje ih združiti mlada srca tesno in trdno med Si$>o.li da so po celem Slovanskem Stajerju kakor ena velika greda, na kateri je vzklila najlepša cvetka naše letošnje spomladi: „Zveza slovenskih mladeni-č e v." (Veliko odobravanje.) Pozdravljena ljubezniva cvetka, ožarjena z bleskom prijetno ubranih barv slovenske trobojnice! Veseli se te slovenski narod, ker si od tebe obeta obilnega sadu. Veseli se te kar toliška cerkev, ker jo zvezin znak zagotavlja, da se slovenska mjladina opira na križ,*, da se tesno oklepa križa in vere Tistega, ki se je daroval za vse človeštvo na križu. (Odobravanje^) Raduje se nad teboj S. K. S. Z., ki se neumorno trudi, da je slovenski mladini in vsemu slovenskemu ljudstvu duševna mati. Veselimo se vas, slovenski mladeniči, tudi mii, kör upamo in vemo, da bodete naši sobojevniki za najlepše ideale in najvažnejše cilje slovenskega naroda. Zato pa, vrli slovenski mladeniči, iskreno pozdravljeni! Pozdravljeni ne samo vi, ki ste danes tukaj zbrani, ampak tudi tisti1, ki niso mogli priti, pa so sedaj v duhu med nami, pozdravljeni vsi naši hrabri in vsfrajni somišljeniki! Želel bi v tem trenutku, naj bi zvočni valovi ponesli do zadnje hiše in bajte po naši domovini pozdrav in ob enem prijazno vabilo slehernemu slovenskemu mladeniču. (Viharno odobravanje.) ' Nato pozdravi gg. poslanca dr. Kreka in dr. Korošcja, «*> članov katoliškega akademičnpga društva „Zarja" in 2 zastopnika S. K. S. Z. iz Gorice. Državni poslaneo dr. Korošec prinaša pozdrave onih poslancev, ki so združeni v Slovenskem klub«, osobito pa onih štajerskih poslancev, ki so izvoljeni na programu Slovenske kmečke zveze in ld so ostali tudi zvesti Kmečki zvezi. (Vskliki, pomenljiv posmeh, klici: Ploj.) Misli in srca slovenskih poslanoev so pri slovenskih mladeničih. Ta ozka vez mied nami naj ostane trajna! V imenu slov. kat. akad. teli. društva „Zarja« .v Gradcu govori njen predsednik iur. Ivo C e s n i k. Pozdravlja mladeniče somišljenike in slika izdajalsko zadržanje slovenskih liberalcih visokošolcev v Gradcu in na Dunaju, ki se sedaj prilizujejo nemškim buršem, od katerih so dobivali prej batine. (Ogorčeni klici: Sramota!) Slovenska krščansfao-misleča akadeirfična in naša kmfička mladina sklepata danes tesno prijateljstvo med seboj, in ko pride za njiju velik dan dela, bo zmaga na naši strani. (Veliko navdušenje.) Zastopnik goriške S. K. S, Z. K r e m ž a r pozdravlja zbor v imenu goriške krščanske izobraževalne organizacije. Govornik povdarja l važnost mladinske organizacije, ki stremi za tetm, da Se pre-osnuje naše narodno in politično življenje na podlagi krščanskih načel. Brqzverski liberalizem je spravil našo Človeško družbo narazen. Vse stare oblike razpadajo. V tem važnem trenutku je potrebno, da ši. je posebno mladina v svesti svoje naloge: ozdraviti Človeško družbo s »pomočjo krščanske organizacije. Bilo je ob času frartboskjei revolucije, ki je hotela uničiti vsako verstvo,: ves tedanji družabni red. Ko je ta revolucija najbolje divjala, se je dvignila četa neustrašenih poštenih francoskih mladeničev, ki so jih nazvali „zlata mlati i n a", ter je neustrašeno uničila terorizem revolucije. Tudi naši štajerski fantje, ki se zbir.ajp v svoji zvezi, so „zlata mladina", ker bodo uničili krivi /liberalizem, ki skuša uničiti zdravo jedro našega slovenskega ljudstva. Prva misel krščanske organizacije se je porodila tam, odkoder je prišel govornik, na Goriškem. Njen početnik je laški biskup Anton Mahnič. Tam je izšlo solnce našega gibanja. Slo je preko Kranjske na Štajersko in Koroško. Na Goriškem pa je ta misel med tem zatemnela in go-rišlka slovenska mladina je mnogokje prišla pod upliv krivega liberalizma. Sicer je marsikod lepo organiziran krščanski goriški mladenič, a še mnogo manjka, predno se bo dohitelo, kar je zamujeno, da bo goriški slovenski mladenič organiziran tako lepo, ko štajerski. Naj to čvrsto gibanje na Štajerskem potegne za seboj tudi goriško mladino, ki naj se: otrese liberalnega jarma. V imenu goriške S. S. Z. želi Štajerskim mladeničem o'»ilo uspeha božjega blagoslova. Med burnim ploskanjem nastopi državni slanec dr. K r e k. V šaljivem tonu je povedal veliko resnobnih naukov in prevažnih resnic. Razpravlja glavne čednosti, ki bi jih želel slovenskim mladeničem. Te. so: 1. Radovednost. Vsa učenost sloni na radovednosti. Kdor ni radoveden, ta se ne bo nič učil in tudi ne bo nič dosegel v življenju. Mljadina si mora/ vse oglflldati, kar se godi okrog nje, zanimati se mora za vsako najmanjšo stvar. Tak mladenič se mnogo nauči in dobro izobrazi ter more potem z zadovcf-jnostjo reči, da ni bil zastonj radoveden. — Druga čednost, ki bi jo naj imel slovenski mladenič, je predrznost. Lepa čednost je sicer ponižnost,, a v javnem življenju ni povsod na pravem mestu. Ce je stvar dobra, mora zastaviti mladenič vse svoje sile za njo in če mu preti tudi nevarnost. Nič se ne bati in pogumno naprej! To naj bo načelo vsakega slovenskega mladeniča. — Kot tretjo čednost navaja dejstvo, da pravi slovenski mladenič ni rad d o 1-ž e n. Pred vsem v navadnem pomenu. Slovenski mladenič naj ne dela dolgov in če je že ima, naj gleda, da jih brž ko mogoče poravna. Drug'.ß pa v prenesenem pomenu. Ce vidi slovenski mladenič, da dela kdo krivico njegovemu stanu ali narodu, naj tega ne gleda mirno, ampak naj mu povrne „milo za drago." Sv. pismo novega zakona sicen pravi: Ce te k|do vdari po enem licu, drži mu še drugo. Ta izrek velja za osebno, ne pa vselej tudi za javno življenje. V javnosti, kadar se gre za obrambo lastne narodne kmečko časti, se je večkrat treba ravnati po pravilu: Ce daš ti meni eno klofuto, vrnem ti jih dve. Ce kdo mirno trpi klofuto, škoduje s tem svojemu stanu, oziroma svojemu narodu. Tudi to je treba pomisliti, da so to, kar se je enkrat sklenilo, tudi i mora izpeljati. Mladeniškft zveze naj v tem oziru nikakor ne delajo dolga pri nasprotnikih. — Najpoglavitnejša lastnost pa, ki naj bi di-čila vsakega pravega slovenskega mladeniča, naj bo, da ne vpraša, koliko to nese. Tega zaveden slovenski mladenič ne sme nikdar storiti. Treba je tudi požrtvovalnosti. Materialistična misel K. in po- se mora iztrebMi iz celega življenja.. ¡Za njo naj ne bo prostora v srcu slovenskega mladeniča. Treba je, da z veseljem kaj žrtvuje za dobro stva/r,, ne pa vpraša, koliko bi ta stvar nesla, kakor dostikrat store gotovi prijatelji ljudstva, ki z nekako narodno sentimentalnostjo darujejo, rečemo kakih 10 K za „narodno" stvar, potem pa priprosto ljudstvo takoj odirajo za kakih 30 kronic. Najtrdnejša opora požrtvovalnosti pa jef versko prepričanje. — H tkoncu še poživlja navzoče mladeniče, naj združujejo te Štiri prelejpe lastnosti pravega slovenskega mladeniča v eno točko in tako oboroženi naj krepko branijo pravice slovenskega naroda. Naj jim bo vedno pred očmi znak, ki ga nosijo na prsih. Križ pomeni, da so krščanski mladeniči,'naj se torej križa in vere nikdar ne sramujejo, trobojnica pomeni, da so slovenski mladeniči, da se torej hočejo vedno potegovati za pravice slovenskega naroda. Veliko navdušenje je« zavladalo med mladeniči, ko je končal dr. Krek svoj, govor. Upati je, da teh besed nikdar ne bodo pozabili. Sledi pevski zbor. Na to nastopi, viharno pozdravljen, g. dr. K. VerstovŠek ter govori kot odposlanec S. K. S. Z. o pomenu mladeniške organizacije. Mladina je up slovenskega naroda; prevzeti bode morala kmalu na svoje rame te&avno javno delo, hrartilti bode morala sama najlepše svetinje, verske in narodne. Da na opeša v tej hudi borbi, jo je treba utrditi, okrepčati. Govornik poda na kratko uspešni razvoj izobraževalnih društev na Spodnjem Štajerskem in opozarja na dejstvo, da se mladeniči,! ki Zjapuste šolske klopi, izogibljejo starejših, izkušenih fantov, tako da često zaideijo na kriva, ¡potai tudi na deželL Valovi novodobnega liberalizma in socialističnega svetovnega naziranja so preplavili deželo do zadnje gorske vasice in povzročili do cela drugo življenjb na kmetih. Zlasti je velike nevarnosti za te mladeniče zabava v prostih časih; dočim se hoče mladenič razvedriti v navadni zabavi, trpi le duševno In telesno. Treba je torej uporabiti prosti čas v pošteno zabavo, pouk in izobralzbo. Mlaldeniška zveza mora skrbeti, da dovede vse mladeniče v svoj krog, kjer se bodo bodrili sami sebe in utrjevali mlajšim tovarišem značaj. Pomen te zveze je .torej jakoblag: 1. da nadaljuje vzgojo mladeničev, ki so zapustili šolska ;klopi; 2. da utrdi njihov značaj; 3. da jim oskrbi pravo zabavo in jih privadi na pouk in izobrazbo v prostem času; 4. da vzbuja v njih smisel, razum in ljubezen do domače grude; 5. da jih ojači v boju proti cerkvi in njih naukov: 6. da jim ohrani spoštovanje do svojega maternega jezika in slovenskega naroda. Govornik oppzarja šie na druge točke, ki jih bode morala izpeljavati mladeniška zveza; med drugim bode treba uvesti na celem Sp. Štajerskem natanke zapiske vseh onih mladeničev, ki se podajo v službo v trge in mesta, da S9 bod« lahko pazilo na nje in jih obvarovalo renegatstva; poda rtam živo sliko teh slovenskih naseljnikov ▼ mesta in trge, ki tlačijo v narodnem oziru svoje rojake in jih zaničujejo itd. Dasiravno je delo Jato težavno, ga bodejo mladeniči pr)p|magali v skupnosti. Zato jih govornik vspodbuja na složno, skupno delo in jih poživlja, da store obljubo in prisego n» geslo, katero jim podaje lepi znak slovenskih mla* deničev: znamenje križa in narodna trobojnica.. Polni radosti in navdušenja so dvignili mladeniči roko in glasno prisegali, da bodo ostali zvtesti načelom, katera jim zasnuje lepi znak. Prisega le na* pravila nepopisno veličasten utis na vse navzoče; govorniku so klicali gromoviti živio za poučne, ia navduševalne besede. (Burno odobravanje.) Četrta točka dnevnega reda je bila volitev (*i-bora. Dr. Korošec pojasni razmerja Z vere slovenskih mladeničev do S. K. S. Z. Zveza slovenski* mladeničev ni samostojno društvo, temveč odsek skupne S. K. S.. strahu pred polomom1 o skupnem gospodarskem delu, delajo pa popolnoma drugače, nam dokazuje že delovanje celjske Zadružne zveze, dokazuje. pa vzlasti slučaj, ki se je dogodil v zadnjem času. Več dobrih posestnikov v šmarski okolici je hotelo» pristopiti k ravnokar ustanovljeni kmetijski podružnici v Šmarju. Ker pa imajo ti posestniki na sebi ta madež, da niso pristaši Narodne stranke, jih vsemogočni oče župan Ferlinc, ki je odbornik Narodne stranke, ni hotel sprejeti. Odklonjeni so se pritožili na kmetijsko! dr,užbo, ki je v svoji seji dne 12. maja dala Ferlincu sledeč jpouk: Postopanje vodstva podružnice nasprotuje interesom kmečkegta prebivalstva, in je nedopustno, iz osebnih vzrokov jemati kmetovalcem pravico, pristopiti k kmetijski družbi. V slučaju, da bo vodstvo podružnice kmejte iz okoliške občine brez« tehtnih vzrokov odklonilo, bo kmetijska družba prisiljena, ustanoviti podružnico za okoliško občino. — T;a slučaj jasno osvetljuje protikmečko delovanje voditeljev Narodne stranke in je najboljši odgovor na napade liberalnih listov, s katerimi so vedno skušali pobijati naša tozadevna izvajanja, Zelja Jošta, da bi se razkrinkalo strankarsko gospodarsko delo, se uresničuje ! * „Domovina", kako si krščanska! V zadnji številki si upa braniti bogokletneža Wahrmunda, ki uči, da ni Boga, ki se posmehuje Miateri Božji, ki se norčuje iz sv. Rešnjega Telesa. Takega moža, ki tepta v prah in btati to, kar je vsakemu kristjanu najsvetejše, „Domovina" v svoji predrznosti in ! brezvernosti proglaša kot učenjaka. To so učenjaki j take sorte, kakor „Domovinini" uredniki. Za vsake- ] ga značajnika pa je to zopet dokaz in opomin, da , je „Domovina" protikrščanska ter podpira brez- [ verstvo. * Jošt sam sebe hvali. V zadnji • številki lista j „Zadruga" Jošt sebe, oziroma Zadružno zvezo v Celju hvali, ko piše o denarni draginji v pretekli dobi, na ta-!e način: „Naša Zadružna zveza je morala ob teh napetih denarnih razmerah podvojeno skrbeti za svoje članice, katero nalogo je tudi vsestransko izborno izvršila na splošno • zaVlovoljnost tako, da prihajajo sedaj laskave zahvale in priznanja." Ker se na ta način meče ljudem pesek v oči, hočemo resnici na ljubo konštatirati, da je liberalna Zadružna zveza v Celju ob času denarne draginje zahtevala za kredit od članic 6 in še več odstotkov, večini članic niti ni mogla ustreči, nekaterim, kakor n. pr. posojilnici v St. Juriju ob Taboru, je nasvetovia!a, da si je najela denar pri banki proti 7% obrestim. Ce omeinimo, da je Zadružna zveza v ■ Ljubljani ves čas denarne draginje poideljevala kredit članijcam proti 5%| obrestovan j a in Vedno vsem zahtevam ustregla, uvidimo, kako izgledajo dobrote od Jošta toli hvalisane liberalne Zadružne zveze v Celju. * To so narodnjaki. Graški Taboriti so postali srboriti! Toda svoje jeze ne spuščajo, kakor bi vsak pameten človek pričakoval, nad nemškimi burši, ki pretepajo slovenske vseučiliščnike» v Gradcu, ; ampak nad nami, ki smo povedali slovenski javnosti, da so se udeležili ti veliki narodnjaki nemškega shoda v Gradcu oficielno in v mnogem številu. Popravljajo, 'da se niso v mnogem številu udeležili nemškega shoda. To je v toliko resnično, ker sploh ni mnogo srboritih Tlaboritov. Popravljajo tudi, da se niso oficielno udeležili nemškega shoda. Tudi to je. v toliko res, ker so ti pogumni narodnjaki iz društva „Tabora", ki so šli na shod, skrili svoje slovenske trobojnice! Sedaj vedo naši čitatelji, koliko velja popravek društva „Tabor"', ki nam ga je vposlalo z ozirom na notice „To so narodnjaki" v 22. številki in v tej rubriki: Ni res da: Prisilili so nas k temu slovenski liberalni vseučiliščniki, katerim je društvo „Triglav" in društvo „Tabor" tisto ognjišče, ob katerem si grejejo svoje mrzle duše. Ti slovenski liberalni dijaki so namreč na tem shodu bili oficielno zastopani in v prav mnogem številu zbrani, res pa je, da vas k omenjeni notici niso mogli prisiliti liberalni vseučiliščniki, . . . kajti slovenski dijaki, ki so v „Taboru", niso bili niti oficielno zastopani niti zbnani v mnogem številu. Za odbor akaid. teh. društva „Tabor":-: Milan Korun, tč. predsednik; N. J. Vrabl, tč. tajnik. * Sami se bijete. Sedaj imamo tudi od Ploja črno na belem, da stoji v zvezi z najgsjšim liberalnim listom, s celjsko „Domovino." Na naša izvajanja v zadnjih številkah nam je poslal namreč „dični"1 Ploj popravek, v katerem sam priznava, da je dopisniku „Domovine" naznanil dejstva, na podlagi katerih je potem „Domovina" tako podlo in nizkotno napadla naše katoliškoHnarodm poslance. Ploj stoji torej v zvezi z listom, ki je pred letom še vse njegovi rodbinske razmere številko za številko vlačila v javnost, ga blatila in sramotila kakor najbolj zavrženega človeka na svetu. Vse to je Ploj iz sovraštva do Kmečke zveze in njenih volil-cev pozabil, in sedaj podaja „Domovini" dejstva za napade na svoje tovariše, ki so v volilnem boju stali zvesto ob njegovi strani. Sedaj stoji v zvezi z onim listom, ki tako strastno kot noben drug slovenski list grdi slovensko duhovščino, ki je prii volitvah z velikimi žrtvami svojtega ugleda podpirala Plojevo kandidaturo. Popravek se glasi: „Z obzirom na notice v vašem cenjenem listu od 28. mfija 1.1. pod napisom „Plojevi najnovejši izrazi" in „Sami se bijete" zahtevam, skličujoč se na par. 19 tisk. zak., da prinesete sledeči popravek: Ni res, da sem jaz pisal ali inspiriral članek v „Domovini" od 20. maja ali velel, ta članek pisati. Res je marveč, da sen* jaz dopisnikarju naznanil le suha dejstva brez vsakega komentara in posetono bnezz vsakega napada. Ni res, da nisem več konzervativnega mišljenja — res je manveS, da nisem nikdar zatajil načela, katera gojim„ dokler stojim v političnim življenju. Ni res, da se vmešavam v Roškarjev volilni okraj. Res Podlistek. I Zgodovina Jarenine v Slov. gor.! in zajedno kmetskega stanu na I Spodnjem Štajerskem. Gabri ttl Majcen. iDalje.j Glede obsežnosti so imeli po cel „grunt", po pol in po -četrt „grunta"; taki, ki jim je' glavni del zemiljifšča bil vinograd, so1 se zvali „nagorniki" (bergholdi). Vsi ti so bili „kmetje" ter graščini morali dajati čin^ in delati tlako. Niso» btfi lastniki , kmetije, ampak najemniki, graščaku nasproti I „podložnlki." j Koliko in kaj je Ibilo treba dajati činža (davka) in koliko dellati tlake (opravek), je bilo določeno in zapisano v takozvanih „urbarijih." Dajalo se je od vsega, !kar je kmet imel, oziroma graščak -rabil, in sicer v denarju kakor v pridelkih;, denar pa je zopet bil dvojen: oni, ki'ga je graščak že od kraja tbil predpisal kmetu, in pa oni, s ¡kbjim se je kmet dajanja tega ali onega pridelka) bil odkupil; vendfar se je v tem slučaju, tudi vsaj nekaj odkupljenega pridelka moralo dajati. potemtakem sd je činž v denarju dajal za grunt* za hišo,, za vinograd, za rabo gozdov in pašnikov, ,Jci so večidel bili ostali graščinski, in za odkupljene pridelke. Kot činž v pridelkih se je y prvi vrsti dajalo zrnje, potem pa domače živali od vola do piščeta, -meso, klobase, zasek,, sirovo ma^lo, sir, jajca, strd, vosek, kruh, vino, sadjevec, žganje, fižol,-leča, repa i. si., gnoj, drva, plohi, deske, late, obroči, seno, otava, slama, predivo, volna, platno, sukno, deli vozov in plugov, jarmi, podkove, sodi, škafi, golide, levke itd., 'še celo pločevina, seveda vse to ne v vsakem kraju, ampak kakor sol pač ljudje imeli tu te^a, 'tam onega več. Ločena pa je od tega davka bila takozvana desetina, ki so jo izprva nekateri graščaki 'pobirali za duhovno gospodo, pozneje pa tudi začeli tirjati za se: sčasoma je ta kriva navada celo postala občna; jemala se je desetina malone od vseh pridelkov. Graiščina ¡je vrhu tega, tudi za deželnega vladarja pobirala davek, ki . pa ni bil hud; dajati sle je n. pr. moralo nekaj malega za Vzdržavanje voj[vodovih konj, pozneje tudi od vinogradov. Pravzaprav je dolžnosti do deželnega vladarja imela nositi gospoda sama, ali sčasoma jih je zvalila na podložnike. To so bili redni davki; (poleg «njih je kmet imel še izvenredna plačila na graščini. Kadar je nastopil diedno posestvo, je moral plačati takozvani „lavdemij"'; kadar'je glavar kmetije umrl, se je graščaku za izvršitev zapuščinsko! obravnave ali1 moral iz hleva datMnajlepši vol, ali pa (se morala pllačati primerna svota v denarju; < nekateri graščaki so kot „umrlino" cef.o zahtevali eno) (tretjino zapuščine; ako je hoteV kmet po dovoljeni prodaji gTunta se «preseliti v drug kraj, moral ja plačati odpotnino itd.; vrhu tega so sčasoma tudi graščinski urajdniki; začeli za svoj posel od kmetov zahtevati plače za se. f. T3aka ali robota je ali bila določena, če je bilo pisano, kolfkSo dni vf tednu, pri1 katerih oprav- kih'in koliko ljudi ima gospodarju delati, ali nedoločena, če to ni bilo v podrobnem zpipSsano! in. je graščak smeli podložnike poklicati k delu, kadar in v .'katerem števif!uvje hotel. Na Spod.. Štajerskem je navadna bila nedoločjena tlaka, ki je podliožnika zares Ihudo tlačila, Še huje nego Havek; kajti , le po pari tednov v "ietu mu je preosiajalo, da je mogel delati za se, in sicer so to navadno bili tedni s slabim ivremenom. Kar se tiče hrane pri tlaki,'si jo je podložnik navadno moral oskrbeti sam. Rabil pa s& je kmet' za vsako delo, ki'se le da misliti, in sipfer brez živine in iz živino. 'Tlako naznanil je ¡k/metom navadna župan in sicer ob nedeljah po'"božji stužbi za prihoiifriji teden. Kjer so gospodarji bili večji del svojih zemljišč /oddali podf.ožnikom, tam je bilo manj tlake, zahtevala pa se je zato odškodnina) v denarju. Kdor se je skusil tlaki odtegniti/ tega je zadela občutna kazen. Sicer pa je oni, ki se je zastran činža ali tlake pri gospodarju b',1 hudo zameril, včasih celo izgubil grunt. Tekom časa , je gospoda dovoljevala, odkupiti se tudi tlake. V^led takih razmer je kmetski stani moral vedno bolje slabeti, zato pa je gospoda postajala čim bolje ošabna, jela živeti razuzdano, moralno propadala in silno posurovela, kar se je posebno javljalo v sodstvu. Kazni so postale strašne in to za razmerno majhne prestopke; kdor je n. pr. prestavil mejaš, je bil na onem mestu, kjer bi mejaš imel stati, z glavo v zemljo pokopan do pasa;, kdor. je pddrl mejno drevo, tega se je za vrat pribilo na hlod. (Dalje prihodnjič.) je, da sem na osebno vabilo občinskega ; predstojnika v Bunčanih — povodom bivanja v svojih goricah — ogledal škodo, katero je napravila Mura; storil sem to kot deželni. poslanec četrte kurije, k)er spada ljutomerski okraj v moj volilni okraj. Z odličnim spoštovanjem dr. Ploj, državni poslanec. 2. junija 1908." — Dostavek uredništva: Kaj pomeni zatrjevanje Plojevo, da je še vedno konzervativnega mišljenja, smo že povedali. To zatrjevanje jei izbrano za one politične nerazsodneže med župniki in kaplani, ki še mu gredo na lim. Kakor si prisvaja Ploj kot poslanec četrte kurije posegati tudi v državnozborski volilni okraj Roškarjev, tako si prisvajajo poslanci Slovenske kmečke zveze pravico, delovati za svoje volilce, najsibode v kateremkoli volilnem ofcraju. In s tem basta! * V „Omladini" obžaluje nekdo izgubo, katera je zadela radikalno dijalštvo s smrtjo akademikov Furmana in Robarja. Kot vzrok njune prezgodnje smrti navaja dejstvo, da sta bila omenjena rajna semeniščana; a to po krivici. Kn.-šk. deško semenišče v Mariboru leži na najbolj zdravem kraju mesta, ima lep vrt za izprehode, suhe in prostorne sobe ter spalnice. Hrana je bila, četudi (priprosta, sveža in tečna. Dijaki imajo izprehode ali izhode skoraj vsak dan, imajo keglišče in razne zabave za pregibanje telesa. Ce se kak semeniščan pokvari in nakoplje bolezen, si jo nakoplje le vsled tega, ker je kršil moder hišni red. Hišna pravila so zjoper predolgo ponočno bedenje, pa tudi k sedenju nikdo ni siljen pri učenju, ker lahko stoje ob svojem pultu izdeluje svoje naloge. Najbolj škoduje dijaku, če v duhu sili iz hiše, t. j. če je nezadovoljen, ali pa se delo telesno predrzne na žalost predstojnikov, ob nevarnih Časih jo zapustiti. Takih, katerim urejeno semeniško življenje ne ugaja, tudi nikdo ne sili, naj še ostanejo pod duhovsko streho, aonpak izstopijo, kadar hočejo. Semenišče je sploh namenjelno le onim, ki imajo še resno voljo postati ddhovniki; kdor ta namen še ima, je tudi zadovoljen, ker ga ne peče vest, da per nelas (po krivici) je duhovski kruh. Marsikateri bi še deloval med slovenskim narodom zdrav in čil, če bi stopil po dovršenih gimnazijskih študijah iz deškega semenišča v duhovsko semenišče. Ne, semenišče ni nevarno mladim bitjem, nevarni so izgredi, ki se v semenišču ne trpe, med visokp-šolci pa so vsakdanji pojav. Gospod Prekoršek iz Prekorja, ki si najbrž pisec tistih vrstic o novih grobovih, kako da si ti še zdrav, ko s' vendar do mature vstrajal v semenišču? Najbolj slabe spomine imate menda bivši semeniščani radi vsakdanje svete ma.še. Toda v semenjški kapeli se morda ne prehladi tako lahko, ker je čudno rada topla in brez prepiha, Grda je nehvaležnost! Bivši semeniščan. * Za S. K. S. Z. za Štajersko so darovali gg: Alojz Kreft, župnik na Ponikvi 5 K; Makso Ašič, kaplan na Ponikvi 5 K; duhovniki, zbrani na dekanijski konferenci v Ptuju 15 K; Cvahte Josip v Slov. Bistrici 1 K; Cilenšek Jožef v Radvanju 1 K. Mariborski okraj. m Shod K. Z. V nedeljo dne 21. junija popoldne ob 3. uri se vrši shod S. K. Z. pri Sv. Trojici v Slov. gor. v prostorih g. Rojka. Govori poslanec Roškar in drugi. Prijatelji K. Z., skupaj! Agitirajte za shod! m Volitve občinskega zastopa nove občine Tezno. Kakor se nam ravno poroča, so se volitve za to novo občino vršile danes dne 10. junija jako neugodno. Voljeni so v oba odbora skoro samo možje, ki so, sicer rodom Slovenci, • prisegli na novo nemško šolo, katero bode podpirala nemška šolska družba z 10.000 K. O velevažnem dogodku v tej postajanki spregovorimo še prihodnjič ! m i. otroški vrtec družbe st. Cirila in Metoda priredi v proslavo 601etnega vladarstva presv. cesarja Franca Jožefa 1. v samostanu šolskih sester dne 16. junija 1908 ob 3. uri popoldan svečanost. Spored: I. 1. Koračnica: Kadar pridejo vojaki 6. M. 2. Deklamacija: Mali maršal Živko Alojzij. 8. Koračnica : Bata plam, plam V. Stekel. 4. Igre: a) Krožna igra: Sneguljčica pri palčkih, b) Dramatska igra: Sedeip palčkov. Posl. s. Mr. Bon&ventura. Renoštcv Vrstovšek Zdenko. Puf Živko Alojzij. Muf Verlič Gabriel. Lodi Šerbela Anton. Lidi Mlakar Fran. Dudi Rosina Fedor. Dodi Veranič Jožef. Štuf Verstovšek Boris, c) Krožna igra: Pomladna godba P. A. Hribar, d) Šaljivi dvoboj: velikan Verstovšek Zdenko, pritlifrovec Veranič Jožef. II. Mladina v proslavo 60 letnega vladanja našega presvitlega cesarja Frančiška I. 1. Pesem slavnostna dr. G. Ipavic, Rosina Tanja. 2. Deklamacije: O srečna doba Jos. Pinter, Bataj Roza. Molitev otrok za cesarja J^sip Pinter, Spindler Justi. To je radosti dan Jos. Pinter. S. Pesem: Živi svetli cesar naš Jos. Ipavic. 4. Deklamacija: Kaj daneB podala? iz Zvončka, Rosina Milovana. 6. Sklepna pesem: Cesarska J. Haydn. m Laporje. Mladeniška zveza v Laporjn ima v nedeljo 14. junija po večernicah IV. poučni shod. Dnevni red: Poročilo o mladeniš-kem »hodu v Ljutomeru. Petje. Fantje, pridite v obilnem številu! Ptujski okraj. p Na Vurbergu se je v nedeljo prav lepo ob-nesel shod S. K. Z. Gospod poslanec Roškar je kar očaral kmete s svojim govorom. Govoril je o združevanju kmetov, da naj se združijo v Kmečki zvezi, kot se združujejo drugi stanovi, ker le v edinosti je moč. Govoril je dalje o 'drugih rečeh, kako naj bi si kmetje zboljšali .svoj. položaj in kaj mislijo kmečki poslanci storiti v državnem zboru. Glasni živio- in dobro-klici so spremljali njegov g|ovor. G.' Vladimir Pušenjak je kmetom živo priporočal strokovno izobrazbo, razlagal je, kako naj bi se jim zvišali dohodki in odpravili dolgovi, ki tako zelo obremenjujejo kmečki stan. Gospod župan Rop je živahno govoril o šolskih razmerah ter je priporočal narodno-verško vzgojo otrok. Prisrčna hvala vsem govornikom! Vi vrli Vurberžani pa zdaj lahko sodite, kaka razlika je med našim in štajerčijauskim shodom pri Golobu. Pr, uas je bila ljubezen in srčnost, tam pa divje zabavljanje in hujskanje, Jedno-glasno so se med drugim sprejele te-le rezolucije: 1. Poslancem S. K. Z. se izreče popolno zaupanje. Strogo pa se obsoja neznačajno postopanje dr. M. Ploja, ki se je svojim volilcem izneveril ter zdaj hodi s tistimi in ■ za tistimi, ki so za časa volitev najgrše agitirali zoper njega. Izreče se mu popolna nezaupnica. 2. Naj se dela na to, da se na naših ljudskih šolah namesto poletnih zopet upeljejo jesenske počitnice. 3. Prosi se poslance S. K. Z.,i da zastavijo svoj upliv, da se Drava regulira pod Vur-bergom, kjer je napravila že dosti škode. 4, Ogorčeno se obsoja laijnjiva, nedostojna pisava slovenskih liberalnih in nemškutarskih listov o naši stranki. 5. Naj se dela na to, da se ustanovi (deželna zavarovalnica. 6. V slovenske kraje naj se nastavlja samo slovenščine zmožne uradnike itd. Shoda se je udeležilo nad. 150 samih mož, mied njimi v vrli domači župan Preložnik, odločni župan Zoreč z Mestnega vrha, župan Bezjak Iz Jirsovo in župan Pih-ler iz Ciglenc. Navzoče je bilo tudi ¿dosti mladine. Bog daj, da bi shod obrodil svoj sad! p Blagoslavljanje prenovljenega kipa Z. M. Božje se je vršilo dne 24. majnika t. 1. na Ptujski gori. Obenem se je obhajal tudi trojni jubilej, namreč: Lurške M. B., sv. Očeta ter presvetl. «esarja. Vsem, ki so pripomogli na, kak način do te lepe slavnosti, zlasti čč. gg. gvardijlanu ptujskemu ter domačemu župniku, nadalje vsem ženam in dekletom, ki so sodelovale, posebno pa gpspem in gospodičnam, ki so kaj darovale, prisrčni: Bog plati! p Mestni Vrh. V četrtek 4. t. m zvečer ob 8. uri je zgorela hiša iu hlevi posestnika Antona Ploja v Zgor. mestnem vrhu. Vsled suše in pomanjkanja vode je ogenj, ki je na neznan način nastal, uničil p'oslopje do tal. Zgorelo je tudi kmetijsko orodje, zrnje itd. Živino so rešili. Prihiteli sosedje \n prebivalci z bližnje Derstele so s /požrtvovalnim trudom ubranili bližnje hiš*e. Imenovani. ima veliko škodo, ker je bil za malo svoto zavarovan.: p Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas? imamo več-tedenski pomanjkljaj deža. V nekaterih krajih se kaže sadje, sočivje • in seno slabo. Ako1, ne, dobimo kmalu deža, smo zgubljeni. Tudi gosenic je toliko, da je ■ na nekaterih sadonosnikih vse listje izpod-jedeno. p Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 17. maja 1.1. blagoslovil se je pri nas lepo Vdelan kip sv. Jožeta v spomin 601etnega vladanja našega presvitlega cesarja Franc Jožeta I. Kip stoji tik cerkve. V ta namen je podarila gospa Golob od Vurberga pri Ptuju krasen narodni društveni znak k zastavi tukajšnjemu vojaško-veteranskemu društvu. Bil je vzoren krščansko-narodni praznik- p Hum. Tukaj imamo silno sušo, talko da že v studencih na večih krajih voda vsahnuje. Manjši potoki lo vsi suhi. Celi .mesec maj imeli smo le trikrat majhno roso. .Vse hrepeni po dežju, le lepi in polno naloženi vinogradi so zadovoljni. Bog jih čuvaj in lepa polja. —■ Slavnost sv. Ivana Krstnima slavili bddemo letos v naši podružnici v nedeljo 28. rožnika. p .Savci blizu Sv. Tomaža pri Ormožu. Zgubil se je mutec, 46 let star, bosonog, oblečen v rujavo sukno. Prosimo za poročila na občinski urad Savci. p Središče. Binkoštno nedeljo umrla je v Središču v trgu gospa Katarina Sinko, mati središ-kega župana, v 90. letu svoje starosti. Doživela je srečo, da je videla četiri kolena svojega zaroda. p Rogaška Slatina. Minolo soboto so imeli na Brestovcu občinske volitve. Dozdaj je imela Narodna stranka v odboru večino, toda pri. teh volitvah je popolnoma pogorela. Tudi Buc, ki je lani bil sikoro na vseh shodih Narodne stranke, ne bo več oblastno županoval, ker niti odbornik ni. Silava Kmečki zvezi in njenim prijateljem! — Dne 5. t. m. je v Negonji zgorela hiša Florijana Korez. Ogenj mu je tudi upepelil vso oblejko, ves živež, vse gospodarsko orodje, še žlice ni mogel rešiti, pač pa so rešili živino. Škode ima za 3000 • K, zavarovan je bil le za malo svoto. Ogenj je zanetil njegov triletni otrok. p Sv. Rok ob Sotli. Od 7. do 14. t. m. obhajamo tukaj ob veliki udeležbi duhovne vaje za ljudstvo. Vodita jih misijonarja iz Celja g. superijor Mih. Klančnik in g. Jan. Zdravlič. p Kmetsko bralno društvo v Rogoznict pri Ptuju priredi t nedeljo dne 14. t. m. v gostilni g. Bračič-a v Novi vasi svojo običajno veselico z mnogovrstnim sporedom. Vstopnina za ude 20 v neude 30 v. K obilni udeležbi vabi odbor. p Hardek pri Ormoža. Naše prostovoljno gasilno društvo za orm. okolico se sedežem na Hardeku izvolilo si je pretečeni teden sledeči novi odbor : Andrej Žinko. posestnik na Hardeku, načelnik ; Matija Masten, kmet Pušenc.i, načelnikov namestnik; Josip Rajšp, nadučitelj okol. Ormož, blagajnik; Anton Porekar, nadučitelj JEIum, tajnik; Matjaž Rajh, kmet Pavlovci, vodja plezalcev; Franc Mežnarič, čevlj. mojster Ormož, njegov namestnik ; Franc Hsnželič ml , veleposestnik Hardek, vodja brizgalnič:arjev; Jožef Vanpotič, posestnik Dobrava, njegov namestnik; Martin Školiber, kmet Pušenci, vodja varuhov; Ivan Trsten-jak, kmet Pušeuci, njegov namestnik; Lovro Kirič, posestnik na Hardeku, vodja orodja; Jakob Kociper, čevljar v Litmerku, vodja ročnih cevi; Jakob Sever, čevljar v Litmerku njegov namestnik; Adolf Rosina, učitelj in posestnik okol. Ormož, zdravstveni načelnik; Ivan Richter, solicitator v Ormožu, njegov namestnik; Andrej Kovačič, posestnik na Dobravi, trobentač. Občni zbor je sklenil marsikaj v korist društva, so spomnil prezgodaj umrlih članov ter zahvalil podpornikom, katerih imenik se priobči pozneje. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem" ima pri nas samo trgovec Vršič na prodaja Za pozdrav slovenskim mladeničem dne 8. junija je lila njegovta hiša krasno okinčana! 1 Ljutomer. Dne 24. maja U'0o je mislila imeti napredna Narodna stranka svoj zaupni shod v Ljutomeru. 2e vabila sama na sebi so vredna, da se jih ovekoveči: „Vaše blagorodje! Vedno oblast-neje in vedno predrzneje steza klerikalizem na en in- nemštvo na drugi strani prste po našem ozemlju med Muro in Dravo. Slovenske gorice in naše ponosno Mursko polje — oboje postaja vedno biolj žrtev enega ali drugega. Treba . postaviti nasproti temu enoten, sistematičen odpor. Trejbai zbrati vse naše sile. Pot do tega najti, bodi naloga tistih mož, ki na podlagi svoje višje „inteligence izvršujejo! kulturno delo med narodom. Pot do tega najti se mora kmalu. Da se pogovorimo o načrtu, kako zastaviti enotno politično, kulturno in gospodarsko dtelo med narodom) na ozemlju med Muro in Dravo, vas vabim na zaupni; sestanek, ki-se vrši dne 23. maja 1908, ob 10. uri dopoldne v Ljutomeru. Zberemo se točno ob 10. uri v čitalniških prostorih (gostilna g. Seršena).1- Sestanek je tako velike varnosti, da ne sme manjkati nihče • vabljenih. Pričakujem gotovo tudi vašo udeležbe. Narodni pozdrav! Vekoslav Spindler, urednik „Narodnega Lista" in; tajnik, Narodne stranke. Celje, 15.. majnika 1908." — K temu samo kratka opomba. Seršenovo gostilno so zasedli kmetje. Spindler si ni upal užgati svojega žvepla. Ves shod se je rjotem vršil v pisarni g. dr. Grossmanna. Eden, ki je štel navzoče zaupnike, jih je naštel 11. Drugi 15. Mislim, da zelo milostno postopamo z Narodno stranko, ;če rečemo, da je znabiti bilo 20 zaupnih mož nia tem velepomed, ki se sedaj ozirata samo na ■ .potrebe mest, prenaredita tako, da bodeta v prid kmečkemu ljudstvu, posebno da se upeljfe razdeljen poldnevni poduk. 7. Odločno se postavljamo na stališče, da naj država krepkb podpira kmetijstvo < in pospešuje kmečke zadruge, ¡posebno pri kupovanju potrebščin za vojaštvo, nastanjeno v naši državni polovici. — Ta popoldan je bil za naše kmete kaj lep, Četudi je .bilo zelo vroče. Kakor pri odhodu gospodov govornikov jim tudi tukaj kličemo: Pridite še večkrat med nas, ker tudi mi smo za Kmečko zvezo! Brežiški okraj. b Sestanek interesentov v syrho dosege boljših želeaničnih zvez na progi Zidani Most—Zagreb in telelonske zveze se je vršil v Brežicah dne 31. maja t. 1. b Kozje.; Na binkoštni pondeljek je bila iz Kozjega prosilna procesija k sv. Joštu k podružni cerkvi koprivniširi. — Pri nas se' že prav prildno pripravljajo na sv.' birmo, ki bode 7. julija. — No, kaj pa kaj bralno društvo dela, da ni ničj duha in ne sluha od njega. .Mladeniči, mladenke, pogum; in korajžo, ter v kratkem nam pripravite zopet kakšno veselo in zabavno urico. s Mi mladi ; le pojdmo pogumno naprej in ne nazaj, ter bralno društvo naj nam bode ponos in ščit za • boljšo bodočnost. s Pošiljam pa vsem zavednim mladeničem 'in mladenkam mladeniški pozdrav! b Iz Rajhenburga. Zadnjega majnika se je pri Habincu na Gorici blagoslovila lepa lurška kapelica ob navzočnosti štirih duhovnikov in dvesto ijudi. — Suša je jela že silno pritiskati, dne ,3. junija pa je začeku dežiti. V tej noči je treJščUo v hlev župana Dolarja na Raztezu. Hlev je pogorel, živino so pa rešili. — Vinogradi obetajo bogato. trgatev. Grozdje zgodnje je začelo ovesti žd mesca majnika,' kar še ljudje nikdar ne pomnijo. Drobtinice. d Novi bankovci po 20 kron izidejo koncem tega meseca. d Svarilo pred izseljevanjem v Brazilijo. Po poročilih došlih ministrstvu za notranje stvari, namerava vlada brazilijanske države Espirito Santo pospeševati priseljevanje in naseljevanje tujih delavcev. V to svrho misli navedena vlada prirediti priprave v. izmer po sedanjem predsedniku brazili-janskih zjedinjenih držav, Alfonze Penna, imenovanih naselbin ob obrožjih reke .Quandu. Druge naselbine se imajo ustanoviti (napraviti) ob reki St. Jose, nadalje v virju reke Itaunas in ob reki Ita-pemirim. — Ker se tiče obnovitev državnega pospeševanja priseljevanja v zgoraj navedeno državo Espirito Santo tudi avstrijskih izseljencev, in z ozi-rom na dejstvo, da je gospodarstveni položaj ondu-kaj že sedaj naseljenih Avstrijcev (južnih Tirolcev) zlasti vsled zmanjšave vrednosti glavnega pridelka te države, kave, jako slab in so tudi zemljiške, podnebne (klimatične) in druge razmere za navedene naselbine odmenjenili krajev le jako slabo prospe&-ne, se za sedaj živo svari pred izseljevanjem v državo Espirito Santo. d Človek, ki je imel zelo veliko časa, je izračunal sledeče: Povprečno se porodi 36 milijonov otrok vsako teto na svetu, ali 7Q na minuto, torej več nego eden na sekundo. Ce bi zibeli teh otrok postavili drugo ob drugo,' bi to izdalo dolgost, ki bi bila enaka potovanju okoli zemlje, in če bi fele matere s svojimi novorojenčki drugo za drngo vedno po 20 v eni minuti mimo nas, bi bili zadnji mimoidoči otroci že štiri leta stari., d Uganka. Kako se ujemajo gnoj, slamnik in solnčnik? — Ako pelje oče gnoj na njivo — zraven njega pa stopa hčerka s slamnikom in solnčnikom. Za kratek čas. Tat se gre zahvaljevat svojemu zagovorniku-odvetniku, pa ga ne najde doma. V pritličju njegovega stanovanja pa zagleda odvet-nikovo vrhnjo suknjo. Vzame jo rekoč: „Tako, da bo vsaj vedel, da sem bil tu." A: Prav lepo bi vas za nekaj prosil, a prosim, obdržite to za-se. — B: Z največjim veseljem. — A: Prosim, posodite mi 50 kron. — B: Dobro, te bom za-se obdržal. Tat k odvetniku, ki ga je tako izvrstno zagovarjal, da je bil oproščen: „Hvala, gospod doktor! Prva zlata ura bo vaša!" Vesten hlapec. Nek čudaik si je vedno zbiral služabnike. Nobeden mu ni bil po volji. Ko vzame zoptet novega hlapca, v službo, ga ipozove k sebi in mu reče: „Poslušaj, jaz nisem slab človek, samo na kratko ukazujem, zato je treba le, da razumeš moje misli. Taiko na primer, ako rečemo: „Prinesi mi britev, Ida se bom obril, mi moraš prinesti tudi gor-ke vode, milo, brisalko, kratko rečeno vse, kar je potrebno. Enako mora biti pri vsaki stvari". Vse je §lo gladko nekaj časa. Nekega dne pa zboli gospod in pošlje po zdravnika. Hlapec odide. Se-le črez par ur se vrne domov. „Hvala Bogu, da si že vendar enkrat tu", mu reče gospodar. „Oprostite, milostivi gospod. Sel sem po zdravnika, po notarja za oporoko, po duhovnika, ako se želitte izpovedati in k miziarju po krsto, če umrete". Hlapec se je ravnal natanko po gospodarjevem navodilu. častitemu g., dekanu Martinu Jurkovič, ki je imel pri tej priliki slovesno sv. mašo, pevskemu; društvu v Ljutomeru in njegovemu predsedniku g. Josipu iVelnar in pevovodjj g. učitelju Fr. Z/acherl, pey-skemu zbtfru od Sv. Jurija na Sčavnici, gospodu državnemju poslancu dr. Kreku, vsem govornikom s Koroške,, Goriškte in Štajerske, kakor tudi vsem vrlim organizatorjem krščanske , slovenske mladine iz-| reka 'iskreno zahvalo za S., K. S. Zl dr. J. Hoh-njec. Na ustanovni shod Z. S. M. v Ljutomeru so še prišle te-le brzojavke: T r b o v 1 j e. Mladeničem čvrstim iskrene pozdrave. Kmečko bralno društvo, Trbovlje: Združite' se trttno za boj na sovrage. Katoliško društvo.: C m u r e k: Zvezi slovenske mladin'e; naj blagoslovi Bog pričetek vaši; da delo ne zaspi, trud pa bode naš. Arnovski mladeniči. Dunaj. Združuj ljubezen vas do idealov, ki vera bodo naj in domovina. Natlačen, Kdmperle, člana „Danice1." Sv. Križ tik Siatine. Mladeniči slovenski, skupaj zbrani, Bog živi f vas, mi gremo z vami. Bralno društvo. Slivnica pri Mariboru. Proovitaj mlafdina, žlahten obrodi nam sad. Hirti, Volčič, Roch. M a r e n b e r g. ,V duhu smo z vami, tutti mi se hočemo boriti za vero in besedo materino. Ma-renberšid mladeniči.! Sv. Lovrenc nad Mariborom, Slovenskim mladeničem iskreni pozdrav. Bog naj blagoslovi vaše neumorno delo za našo vero, sveto /in domovino drago! Mladeniči, naprej! Za kmečko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad i Mariborom. Brerovnik, predsednik. Vurberg. Zadržani, se shoda udeležiti, kličemo z od besnih sovražnikov napadeuega Vur-berga: Vrla slovenska mladina, pogumno* v boj za naše verski in narodne svetinje v blagor domovini in v strah sovražnikov! 'Zivio, voditelji! Viurber-žani'gremo za vami! Kokelj, RaSe, Felicjan. Listnica uredništva. Radi mladeniškega shoda v Ljutomeru smo morali tokrat več dopisov ¡spustiti, nekaj smo jih okrajšali, nekaj pa jih pride v prihodnjo številko. Književnost, § Leposlovna knjižica, VI. zvezek- Mož Simone. Champol. Preložil V. Levstik. Cena vezani knjigi je 3 K, broširani 1 K 90 v. § G. Valentin Stolzer, bivši šolovodja, stanujoč v Gradcu, Lazareth-Gasse 12, nabral 'in vglas-bil je 49 pesmi za Marijine praznike, za Smarnice in druge pobožnosti, in velja komad te zbirke 2 K 90 v. Marijine pesmi so povzete iz najboljših pesmaric, in so napevi pesmim priprosto-primerni, mi-lodoneči in lahki. § Anton Foerster: ¡ 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za 2, štiri tudi za 1 glas) z orglami. Cena partituri K ¡ 1.80, vsak :glas 40 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — To so Marijine pesmi, ki morajo vsakogar razveseliti; nič dolgočasno-vsakdanjega, melodija in harmonija sveža in zanimiva, — kar je za nas vele-važno — so pesmi razven ene zelo lahke. Trt pesmi imajo čisto novo besedilo, • ki pa je tudi že cerkveno potrjeno. Vsem zborom bodi ta zbirka toplo priporočena ter ob enem izražena želja, naj kmalu sledijo še druge, ker je ta na glavi označena kot „prva." : § Slava Bogu. Mašne pesmi za mešan zbor. Zložil P. Hug. Sattner. 3. pomnoženi natis. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Partitura stane K 1.50, glasovi po 40 vin. — Pesmi :tega zvezka. obsega jih 14, so iz.večine že znane in povsod udomačene ter priljubljene. Saj spadajo med najboljše in najbolj • jedrnate, kar jih imamo Slovenci v tej .vrsti. Zato samo opozarjamo na to pomnoženo izdajo, ki jo Še posebej odlikuje lep tisk na močnem . papirju. § IV. zvezek „Gregorčičevih poezij." V¡ samozaložbi Narodne tiskarne v Gorici je izšel IV. zvezek „S. Gregorčičevih poezij." Kakor so se . blis-kovo razširili po naši slovenski domovini prvi trije zvezki Gnegor&ičevih krasnih poezij, tako, upamo, obišče tudi, četrti zvezek slednjo slovensko kočo. Zvezek stane elegantno vezan z zlato obrezo 3 K, po pošti 20 vin. vež, broširan 2 K, po.pošti 20 v več. Ker je čisti dohodek namenjen „Šolskemu Domu", katerem« je bil'pokojnik iz srca naklonjen do zadnjega diha, se eventualna preplačila hvaležno sprejemajo ter v domačem listu izkažejo. Dobi jse v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Najnovejše novice. Zahvala. Vsem, ki so pripomogli, da je ustanovni shod Zveze slovenskih mladeničev v Ljutomeru tako nepričakovano lepo uspel,posebno vole- Trst Line Loterijske številke. Dne 6. junija 1008. 36 56 84 . - 73 83 80 79 6 11 53 Jaz podpisani Jožef Pavčnik, načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Miklavžu nad Laškim obžalujem, da sem g. Pavel Lorbek-a, šolskega vodjo pri Sv. Miklavžu nad Laškim po krivem nepoštenega dejanja obdolžil, ter ga s teai na časti žalil. Izjavim, da ne dvomim o njegovi poštenosti ter se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. Sv. Miklavž nad Laškim, dne 2. junija 1908. Jožef S*avčii!fc, načelnik kr. šol. sveta. 487 Učenec se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga D. Tombah, Sv. Vid pri Ptuju. 456 Na prodaj je malo posestvo '/, ure od Laškega trga. Cena 4.400 K. Pogoji zelo ugodni. Natančneje se izve pri Franc-u Kokol, v Laškem. 449 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša b sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavln pri Preboldu h. št. 1. 258 Mala posestva v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse 5. Studenci Maribor. 803 Za kmečka dela se iščeta hlapec in dekla v neko župnišče. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu „Slov. Gospodarja". 442 Gumijeve trakove ali vezi, ozke, sive in najboljše za zeleno cepljenje trsov pošilja 1 kg. po 26 K, a tudi manje, franko po poštnem povzetju trgovina Štef. Zinauer pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Trgovci znaten rabat. 450 10 let davka prosta, v najlepšem delu, južna lega, krasna oprava, dober obrestni dohodek, v bližini južnega kolodvora, se radi rodbinskih razmer pod jako dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. Vpraša se v upravništvu. Iz pri-jazn6sti pove natančneje tudi g. Pučelik, Kokošinegov drevored št. 141, Maribor. 439 Gosli za umetnike z jako lepim glasom se za 20 K s škatljo vred prodajo. Naslov pri upravništvu. 476 Dobro obiskana gostilna kjer se toči vino, žganje in pivo. Prodaja tobaka. Zraven je tudi malo zemljišče, ter lepo obrastena hosta. V bližini se nahaja kamenolom z več delavci in brod prek Save. Gostilna s posestvom vred leži na lepem kraju, ob glavni cesti, eno uro od Sevnice proti Zidanem-mostu. Proda se radi starosti. Več se izve pri Jurij Deželak, gostilničar v Ledini št. 61. Sevnica ob Savi. 478 Kovaškega pomočnika in učenca sprejme takoj g. Kores Alojzij, mlinska ulica 44. Maribor. 447 Jabolčno vino, bruse, modro ga-lico, ličje (Raffia) proda po ceni Vid Murko, trgovec v Mariboru, Mellingerstrasse 24. 474 Iščem trgovskega pomočnika, ki je zmožen slov. in nemškega jezika. Ponudbe naj se pošljejo do 1. julija t. 1. na Franc Petan, trgovec z mešanim blagom, Srom-lje pošta Brežice. 469 Prodajo se cevi in sploh vsi deli ki se rabijo pri Studencih. Mellingerstrasse. VVittenbauergasse 3. Maribor. 481 Posestvo, obsegajoče 5 oralov, 1 uro od Maribora, pol ure od kolodvora in tovarne, se prostovoljno proda. 5 njiv, 2 travnika, sado-nosnik, 3 gozdi, 3 glav živine 1 svinja z vsemi potrebščinami. Cena 600l> K. Natančneje pove Anton Logarič, Sv. Miklavž, p. Hoče pri Mariboru. 486 Služba orglavca in cerkvenika v Svečini se odda s 1. julijem. Skupnih dohodkov z lepim stanovanjem, vrtom ter njivo okroglo 700 K na leto. Oženjeni rokodelci imajo prednost. Cerkveno predstoj-ništvo. 486 Klad sedlarski pomočnik se sprejme v delo. J. Kralj, sedlar Železniki, Gorenjsko. 489 Stndenčnega pomagača oziroma učenca, dobrega in močnega (ne alkoholika), ki naj razume tudi nekaj tesarskega dela, sprejme takoj proti dobri plači g. Franc Bratina, studenčni mojster v Kri-ževcih pri Ljutomeru. 491 Mizarske pomočnike vzame v stalno [delo Georg Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. 490 Učenec, kateri zna nemško in slovensko govoriti, se sprejme pri trgovcu K. Zamolo v Framu. 458 Pridnega nčenca sprejme takoj g. Divjak slikar in pleskar, župnijska nI. št. 7, Maribor. 435 iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3. Pojasnila o inseratih daje upravnifetvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za _____10 vinarjev.____ Močna kočija s 4 sedeži, posebno primerna za ceste na deželi, se po ceni proda. Vpraša se pri Gruberju, tovarna usnja v Mariboru, Draugasse. 493 Upokojenega duhovnika želijo fa-rani Škalske podružne cerkve v Plešivcn (p. Velenje), da bi se mogli večkrat udeležiti sv. maše. Cerkev je lepa, zraven cerkvena hiša, ki ima 4 prostorne sobe, 2 kuhinji, 2 lepi kleti in lep vrt. Poleg hiše gospodarsko poslopje za 1 kravo in 2 gvinska hleva. Farani radi prispevajo hrano za 1 kravo in 1 svinjo čez celo leto in bi tudi skrbelijza celoletno kurjavo. Ponudbe se naj pošljejo de-kaniji Škale, p. Velenje. 465 Iznčena babica se priporoča cen. gospem. Na zahtevo dobijo tudi dobro postrežbo. Burgplatz št. 1, I. nadstropje. Maribor. 463 Lepo malo posestvo obstoječe iz njiv, sadouosnik z lepim travnikom z eno nadstropno hišo tik župnijske cerkve, koja je tudi obenem romarska cerkev; v hiši se izvršuje trgovska in gostilniška obrt, na prav prijetnem kraju in ne daleč od tam pa sta tudi 2 lepa vinograda in eden sadonosnik z lepo opeko krito hišo, ki ima spodaj obokane kleti in je tudi pripravna za kako obrt, je vse skupaj ali pa posebej po zelo nizki ceni na prodaj. Celi ta objekt je po vsem v dobrem stanu. Več se izve pri Franc-u Detiček, posestniku in gostilničarju v Šmarjn pri Jelšah. 468 Ormoška posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da je uvedla pri svojem zavodu domače hranilnice. ^ Vsakdo, ki hoče, da te mu posodi domaČa hranilnica, mora I vložiti na vložne knjižice K 6-— kot jamstveno vlogo za domačo hranilnico, ki ostane lastnina posojilnice. Ta vloga se obrestuje ka- kor druge vloge. 477 Hranilne vloge se obrestujejo po 5%. Uradne ure so vsak torek in sredo od 8. do 12. ure dopoldne. Čisto zastonj ! ! 5000 ar z verižicami Povodom cesarjevega jnbileja in za reklamo za naše novoizdelane-jubilejne ure z razširjanjem ilust-rovanega cenika dobi lahko vsak jako fino novo srebrno anker-re-montoar-ur6 z oklopno verižico zastonj. —Pošlje se naj naslov in 1 K (tudi v znamkah) za poštnino in stroške na Izvoznico ur „Famos" Dunaj, XVI/2. Poštni oddelek 49.. S povzetjem stano K 1*70. 466 Velekrasna in dobičkonosna kmetija z 20 orali zemlje, obstoječa iz rodovitnih njiv in travnikov plo-donosnega sadovnjaka in lepega gozda, v dobrem stanu se nahajajoča hišna in pospodarska poslopja 1 uro od Maribora, '/« ure od cerkve in železniške postaje, blizu okrajne in državne ceste, na jako prijaznem kraju se vsled družbin-skih razmer pod ceno namreč za 6'2O0 gl. z vsem gospodarskim orodjem vred proda. 700 gl. je vknjiženib. Govedi se uspešno redi 18 glav. Več se izve pri Josip-u Sernee, km. sin v Gradi ški pošta Pesnica. Mešetarji so izključeni. Za pismena vprašanja se mora pridjati znamka za odgovor. 472 Proda se malo posestvo, okoli 2 orala s hišo in gosp. poslopjem in vrtom in brajdami. Gostilniška obrt. Primerno za penzijonista. Od postaje Hoče •/« ure oddaljeno-Franc Čirič v Bohovi 20, p. Hoče. 444 Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo z» rast las, t j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrae Slavonija. Denar se pošlje naprej ali 8 poštnim povzetjem. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju (registrevaiii» zadruga z noomejeno zaveso). = G-lavni trg- štev. 5, I- n.ad.stxop3e- = Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 V2% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5 72% in na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnins itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kroa V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od S. do 6. ure popoldne. 88 (k. y Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča Ce!Ju. 175 (i) j Na prodaj je t Mariboru enonad- I stropna hiša z 12 stanovanji, go- \ stilno, zraven dva stavbišča na i izbornem prostoru in posestvo \ blizu Maribora 16 oralov; od tega i 4 orale lepega gozda, ostalo pre- | novi j en vinograd, sadonosnik lepe i njive in travniki. Pojasnila daje j F. Leskovar, posojil, tajnik v Ma- i r i boru. 4t>0 | Hlad trgovski pomočnik mešane i stroke, slovenskega in nemškega i jezika zmožen, želi s 1. avgustom svojo službo spremeniti. Naslov pove upravništvo. 470 i h Milan Hočevar-Celie k®»«*»®*» i»ow«tva " na Štajerskem. 1. 73 oralov z velikim stanoviščem in hlevom (10 glav živine) 13 oralov ja njiv in travnikov, gozda črnega lesa je 60 oralov; cena 28.000 K. To posestvo leži v konjiškem okraju, na pohorski planini. 2. 146 oralov; 25 oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (šuma) črnega lesa. Stanovišče in hlevi v dobrem stanu. 2 žagi, jedna 8 cirkulaijem; cena 80.000 K. To posestvo leži v ribniškem okraju pri Maribora, 2 uri od južne železnice, na pohorski planini. 3. 112 oralov samega črnega lesa; 80.000 K na pohorski planini pri Mariboru, 3 ure od južne železnice. 4. 59 oralov, katerih odpade na travnike 13 oralov, vinograda 3 orali, njiv 4 orali, velika novozidana liiša in hlevi, 1 uro od Poličan, na južni železnici; cena 40.000 K. Tudi so tukaj druga večja posestva pa tndi vinogradi na prodaj (novonapravljeoi). Popraša se pismeno na: „Posestvaprodajalec" Poštni predal 63, (Postfach) 63, 452 Celje. _ Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. <»•<&■-&■<&■<»■<»■ Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg cd 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. Jamčim za dobro in solno postrežbo, Karol Sinkovi5? ključavničar in izdelovat®!; motorjev in strojev maribotr, g^sflr&mss« ft. Ker postaja bencus ?edno dražji, so D.ajboljši zs industrijo in poljedelstvo pri katerih fiase ena koajska moč sa tso uro IV» do 2V» vinarja. Ti saotoiji se i&bko ogledajo v iflfca pri meni Karol SimsoviS, 76 i&stopnlk Gliraase Bohsol-ssoterje?. Posojilnica v Šoštanju, reg. zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po O 0 ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama. Uradni dan je vsak četrtek od 9. — 12. ure dopoldne. Za druga pojasnila je pisarna odprla vsak dan od 9. — 12. ure dopoldne. 464 TVn čeliMtvo. Franc Esa?er Kantner pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 26. izdelajo vsake vrsta pile in stružnike is najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, zn mehanike, klučavničaije in kovače. Tudi najboljše vrste žago za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pile in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo. 343 Demetrij Glumsc ' M o 11 a r» 1 Ptuj, SPo&tKssa uliosa in MARIBOR, &t. 13 pripori* i? ^tovanlm kmetevake» katle in najboijšs krisgateie«, pri katerih jamči sa dobro ia trpežno dslo, f»e#?*vfcl vaa&« vrato e»ae Ia fei$«i. Kapnje» rtarl baker, el.k ta aeslug po nsjbftljfl eeaU — ■ — -.............—— Franc Divjak, slikar in pleskar v flUmboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča 6. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in proetejšega Blikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 Veliki trgovinski prostori s trgov, opravo se dajo takoj v najem. Trgovina, ki je že če« 4 leta dobro uspevala, morala se je vsled smrti najemnika opustili. Proda se tudi nerabljen, na razstavi kupljen klavir. Za letovičarje je oddati meblovana soba za dve osebi. ««s posojilnica v VltanJI. citaj I Pose?! Pakraške želodčne St»ro slovito, izvrstno delajoče sredstvo pri boleznih * želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo sa tredržanje dobrega prebavanja. JL> o 11» im, rij o izvrstno, vspeh Bignren. Oen» je asa steklenic (1 dvxajaaJi3to-rica) 5 K franko na vsako pošto po povseetj«. f>li 5e s?© pošlje doriar naprej, kanj kot 12 frteklonic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: F. Jiariši^a, ;?,8 lekarnarja v Pafcacu 6t 201. (Slavonija. Novi In Še rabljeni motorji in kmetijski stroji so po ceni na prodaj. Nove izdelke in poprave vseh motorjev in strojev izvrši Kari Sinkovič, klučavničar in izdelovatelj motorjev in strojev, Pnffgasse štev. 9, Maribor. 368 Idaja stavbe enonadstropnega prizidka k sedanjemu šolskemn poslopju v Zibiki. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v četrtek dne 25. junija 1908 ob 2. uri popoldan v šolskem poslopju v Zibiki. Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 12.600 K. Stavbeni objekt, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev, je v upogled razpoložen v šolski pisarni v Zibiki in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1260 K. Krajni Šolski svet Zibika, okraj Šmarje, dne 4. jun. 1908. Martin Kočevar 4P4 načelnik. nercana, ® zajamčeno pristno vino le iz ■ h ormoškega okraja, raznih let- ■ ■ nikov, ima veliko množina ■ ■ po nizkih cenah na prodaj ■ Kletar, društvo v Ormožu., Tri deželne ustanove po 600 K se podelijo na Štajersko pristojnim slušateljem na živinozdravniški višji šoli na Dunaj u v začetku šolskega leta 1908/09 in sicer se podelijo, ker trajajo študije na tej šoli 5 let, za celo dobo 5 let, če se seveda dotični izkaže vrednega. Prosilci se morajo zavezati, da ostanejo po absolviranju študij najmanj Šest let v živinozdravniški službi dežele Štajerske. Prošnje do 31. julija 1908 na deželni odbor. Gradec, 28. maja 1908. 492 štajerski deželni odbor. Podpisani se iskreno zahvaljujem gospodu dr. V. Čer-vinku, zdravniku v Braslovčab, katerega sem v pijanosti in brez najmanjšega povoda dejansko napadel na cesti, da mi to dejanje odpusti. Zajedno pošljem po njegovi zahtevi pet krosi podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Braslovčah. Šmartno, dne 2. junija 1908. ]H«»rčiii Itemic, 482_posestnik._ Zahvala za mnogostransko izraženo sožalje ob smrti naše nepozabljive hčerke ozir. sestre ■v Micike Stiglic, ter za mnogoštevilno udeležbo ob nje zadnjem spremstvu usojamo si tem potom vsem blagim prijateljem in znancem izrekati najsrčnejšo zahvalo. Osobito se posebej še za mnoge podarjene krasne vence, prečastiti duhovščini iz Rečice samostana Nazarje in iz Mozirja za častno spremstvo, č. g. kaplanu M. Jurh*rju za tolailjivo propoved, šolskemu vodstvu v Rečici s šolarji in domači požarni hrambi za korptrativen nastop in spremstvo, ter gg. pevcem za ginljive žaiostinke — iskreno zahvaljujemo. Rečica, dne 4. junija 1908. 488 Rodbina Fran Šfiglic. ^s^^s^ssssi^čii^aeastsssm Peronospora-brizgalnice, najboljših sestavov po najnižjih cenah, kakor todi najboljše mi& tilnice, na roko in gepeli, ter vsepol-jedeljske stroje, nadalje tr a-verze, železniške Sinje, cement, strešno lepenko, železne in svinčene vodovodne cevij sesalke itd. — dobite pri narodni tvrdki 445 „Trgovina s železnino" „Merkur" ItNajdič, Celje. g~ec=zi— 1 ŠTEFAN KAUFMANN trgovina z železnino v priporoča svoje H in srpe izvrstne kakovosti, kakor tudi vse vrste bruse in železnino po najnižji ceni. 386 Karol Kocijančič kam nos si li mojster MARIBOR, lamo Schilleratrasge 25. izdeluje altarje, prižnice, podob» in vsa draga stav-binflka dela iz kamna, irii, spomenika itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobni spo-menlkov. gsžgf- Vit marmornati oltarji v baziliki v Maribora so moje delo. Sedaj je priložnost, že hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 80 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 90 kr. gld. 1, 1-20, 1"60, 2 itd. Perkalnati robci po 22 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1-20, 1*40, 1*80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1'—, 1*20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠE PEG, Grajski trg. št. 2. UIMHII ..... IIU M —II IIIII lil I..... I II................................IMMIII»1»M«IIII ...... Mili ....................M......■■■ ■■■■ ■« III «1 Za veselice I in drage slavnosti priporočale svileni papir, v vseb barvah, konfeti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji izbiri. Trgovina s papirjem infpisalnimi potrebščinami:: :: :: VILKO WEIXL, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33. POZOR: Edina narodna trgovina z mannfaktnr. in špecerijskim blagom L Omoi priporoča cenj. občinstvu svoje veliko, noro selogo. Ceno nizke, postaraš. točna. Kdor hoče dobro knpiti, mora v narodno trgovino priti. Fphišf wo! t veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje posteljo ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor | Koroška cesta št. 10. kupujemo pri Syoji k s ^r o j i m ! Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v Bilariboru TBgetthoffova cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno in :: hitro Izvršijo. :: „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega ln kr. glav, mesta Zagreba ,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsako vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vb* pojasnila daje: rcdnižnica ,CROATIA' v Trstu, Cerno št. 1. Trgovina z mannfaktnrnim, modnim in drobnim blagom Feliks Rop s Maribor Grajski trg št. 5 priporoča svoje veliko zalogo snknenega ln volnenega blaga za moške ln ženske obleke, kakor tndl prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ienltve, garniture, preproge in odeje t največji izbiri po najnižji ceni. Zgotovljeno je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. Narodna gostilna == Pri pošti = nurlbor, Tegethcfova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle ln tople Jedi. Mar. Meden. JOŽEFU ULAGA T MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najniijl ceni in sicer za spomlad velika izbir za molke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Tovarna za glinske izdelki ■ v Račju -- izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tndl v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. 01aser-]a. Kapljice aza želodčni krč i Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju i Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Prull s mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. I svoji K SVOJIMI R.Salmič,® ===== Nandnl dom. 11 Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo 11 Razne Vrst« travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča jBerd ijs i Sofijin trg NajvtSIt in naj-cinijil rtspurt. ar — »reirslBB, zlitilce In optiS-ill prefínete*. : lartCIte saj»t-vijil cenik brezplačna. I Za spomladi Manufakturna trgovina RUDOLF !1*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter g perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno i nizkih cenah. — postrežba točna In strogo solidna I Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 0—8 krat ceneje nego bolnimi 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v večl) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K narod, ni povzetja I I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 8. 229 z« 10 Mir. 20 K denarja, 11 ie poseben zaslužek ln ozir. 25 T. Palma; trffove »g, barreno slikane lepake. Za sedanji ras! se celemu Slov. Bistriškemu okraju priporoča, da naj kupi vsak: galico, brizgalnico, pat. lug na mesto apna za škropljenje vinogradov, gumi trnke, cevi, pipe i. t. d. Najbolj jamčene kose, srpe bruse in vile. Dolgo železo, žage na vodno moč, domačo pijačo, Bartelnov prašek za živino in svinje vsake vrste, železnino i. t. d. pri A. Pini^r-ja 485 pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. Franjo Horvat cerkveni in potoni slikar, Maribor», Kasinogasse štev. SS naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov. 404 Pozor! Najbolj krepki in trpežni klobuki vsako vrste ue dobijo pri Vitanjskem klobučarju 250 Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora, registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski tri 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/t. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 45/4%i na vknjižbo sploh po 5*/oi na vknjižbo in posestvo po 5Vi% na osebni kredit po 6•/,. Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroSkov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so raako sredo in četrtok od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izrzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in ii-plačtge denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. Odgovorni urednik : Frafl Raktvfö. Tisk tiskane rv. Cirila v Maribora.