VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 4 i AFP 1 AFP Tel.: 060c d.oo. Do 1/67-051, fi bova ix: 61-588 Radanovič Brežice Levstikova 3 8250 Brežice Tel.: 0608/61-065 (prodaja vozil) Tel.: 0608/61-273 (servis vozil) ^r^rj ST.6 /# LJLTC& Vroča razprava ob odsotnosti krškega"župana 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško TERM E_Č A T E ; Topliška c. 35, 8250 Brežice "Flancanje", žongliranje in sumničenje pri financiranju STRAN 3 Aleš Seliš kar, direktor Republiške geodetske uprave Slovenije je slavnostno rezanje otvoritvenega traku zamenjal s podpisom mapne kopije katastrskega načrta za parcelo, na kateri stoji hiša nove geodetske službe v Krškem. Priznal je, da so slovenski geodeti v zadnjih nekaj letih uspeli nadoknaditi znanje, ki je v evropski geodeziji napredovalo, da pa so krepka ovira nadaljnjemu razvoju in posodabljanju (recimo samo zemljiškega katastra) sredstva, ki jih proračun še vedno povečuje samo z indeksacijo. Zato si prizadevajo pridobiti potrebna sredstva izven proračunov, od mednarodnih ustanov. Krški geodeti v novih prostorih: 44 Prihajajoči projekti terjajo pravočasno naročilo i in pripravo geodetskih podlag", je ob pričakovani gradnji avtoceste, hidroelektrarn, morda še plinovoda in železnice potarnal šef Območne geodetske uprave za Posavje Roman Novšak Krško, 14. februarja - "Če si hotel v Sloveniji najti geodete, je bilo treba najprej pogledati, katera zgradba v centru mesta je najbolj propadla in zanemarjena, nato si v njej šel na podstrešje ali v klet. Zagotovo so bili tam!" S temi besedami je predstojnik Območne geodetske uprave za Posavje v Sevnici, dipl. ing. geod. Roman Novšak začinil svoj današnji pozdrav ob slovesni otvoritvi novih prostorov izpostave svoje službe v Krškem. STRAN 4 Tema tedna Kako lahko postaneš nekdo drug Kulturni praznik je sicer že mimo, vendar Slovenci vztrajno utemeljujemo upravičenost do svoje države (tudi) na kulturnem izročilu, da o nenehnih prepirih in intrigantstvu ne govorimo. Tokrat smo namenili prostor tistim, ki svoj čas in ustvarjalno energijo žrtvujejo za nekaj lepega. STRAN 5 Svetniška podpora Dobovi STRAN 3 ISSN 1318-7791 LanGuest d.o.o. «•3 Hi>rodaja računalnikov Kiiii..lMivkvoprvm< CS=Na4 vzdj i«van$erat". oinrc/ij poj m predstavitve va •tja na Internetu iega CS= Na| .radnjft. računalnik« v Tel./fax: 0605/87-568 Mobitel: 0609/625-087 f) RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotshna, Sava, Mercator. Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o KRŠKO, TEL.: 0608721-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 E splošno gradbeno podjetje v Brežicah gradimo SREDNJO ŠOLO POSAVJE SEVNICA p.o. in v sklopu tega prodajamo Sevnica, Trg svobode 11 Informacije na telefon: 0608/41-481 POSLOVNE PROSTORE s parkirišči Slovenski demokrati na kongresu v Krškem: Z obrobja v parlament z delom na terenu in s kampanjo Tone Peršak napoveduje omejeno dobo trajanja koaliciji LDS - SLS (predčasne volitve) ali pa težavno vladavino samo s 46 glasovi Krško, 15. februarja - Demokratska stranka Slovenije se je očitno nekako umaknila na svoj kongres v Krško, saj smo se novinarji le s težavo dokopali do osnovnih podatkov o dogodku. Seveda so se udeleženci kongresa pogovarjali o vzrokih za volilni poraz svoje stranke in njihov (bivši in novi) predsednik dr. Tone Peršak je v razgovoru za Naš glas kot enega temeljnih vzrokov za nevstop Demokratov v državni zbor navedel prešibko navzočnost Slovenskih demokratov na terenu STRAN 2 Prforcenhaus v Kostanjevici Na pepelnično sredo so vrlipurgerji in Prforcenha u sarji skurili Pusta Pred tem so mu seveda prebrali seznam obtožb in grehov, ki jih je storil med letom. No ja, če povemo po pravici, je revež "gor plačal" predvsem za grehe drugih, ki so jih na koncu zvrnili na njegova pleča. .* STRAN 10 F v 4/^i 1 lliafMske. /Mn-^VtjM /. f &%*¦ po*t*M^iay« ^S E*j2JE!^ .0S™$: 1 t |p; **L% |H 9771318779018 DRUGA STRAN Izhodišča za pripravo programa dela občinskega sveta Svetniška skupina LDS za kvalitetnejše in zakonito delovanje! Svetniška skupina LDS Krško je resno pristopila k pobudi sekretarja občinskega sveta ter pripravila predlog programa dela, ki bi moral biti poleg reševanj a ostal i h aktualnih tem osnova za kvalitetnejše in zakonito delovanje občinskega sveta oziroma Urada župana in tudi samega župana. Svetniška skupina LDS se tudi obvezuje, da bo storila vse, da Slovenski Demokrati na kongresu v Krškem: Z obrobja v parlament z delom na terenu in s kampanjo Svetniška skupina LDS Peter Žigante, Ivan Urbane. Robert Kerin. Marjan Abram, mag. Drago Fabijan, Vid Budna, Branko Jane, na sliki manjka Justina Molan. se stanje, za katerega menijo, da ni primerno in zadovoljivo, izboljša. Izhodišča za pripravo programa dela občinskega sveta, ki jih je svetniška skupina LDS posredovala tudi Franciju Bogoviču, predsedniku krškega občinskega sveta, tvorijo zaostale obveznosti, pereča problematika in tekoče delo. Pregled realizacije sklepov občinskega sveta, realizacija občinskega proračuna 1996 in sprejem zaključnega računa za leti 1995 in 1996 so za svetnike krške LDS najbolj pereče zaostale obveznosti. Iz njihovih ust je nenehno slišati kritike, da občinski svet sprejema sklepe, ki pa jih županov urad ne izvaja oziroma v veliko primerih izvaja le tiste, ki so blizu ali identični z interesi župana, njegovega urada in koalicije. Tako je tudi pri realizaciji proračuna, saj so bile realizirane le tiste postavke, kjer je imel Urad župana svoj interes. Ob številnih investicijskih aktivnostih v krški občini, in sicer izgradnji doma starejših občanov, zapiranju Rudnika Senovo, izgradnji šolskega centra itd., ki pa še zdaleč niso dokončane, LDS želi od Urada župana, da predloži občinskemu svetu poročilo z natančno opredeljenim planom aktivnosti in z odgovornimi nosilci nalog s strani urada župana. "Statut občine daje možnost občinskemu svetu, da izvoli enega ali več podžupanov, ki bi opravljal(i) posamezne naloge iz pristojnosti župana in nadomešča župana, kadar je odstoten. Želimo, da se na tem področju ustvari določen red in zakonitost ter prepreči stihija, ki nastaja ob pogosti županovi odsotnosti, da se določena dela sploh ne izvršujejo ali pa jih opravljajo ljudje, ki za to nimajo zakonskih pooblastil," so med drugim v izhodišču za pripravo programa dela zapisali v svetniški skupini LDS. (GAIex) PISMA BRALCEV Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov Pod tem naslovom je bilo v časopisu Naš glas (št. 2,23. januarja 1997) objavljeno tolmačenje v naslovu navedenega zakona, ki je zmotno. Ni dovolj samo ugotoviti, da se stranski prostori, pisarne, ki niso namenjeni opravljanju navedenih dejavnosti, ne štejejo med javne prostore, ker so pisarne delovni prostor, v katerih delajo tudi nekadilci. V takih prostorih je dovoljeno kaditi, če je tako določil lastnik, najemnik ali upravljalec, in v njih ne delajo nekadilci. Tudi tolmačenje, da gostinskih prostorov, v katerih se ne streže hrana, ni treba razdeliti oziroma ločiti kadilske prostore od nekadilskih, je tolmačenje, ki ni v skladu s 15. členom navedenega zakona. 15. člen Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, prvi odstavek, določa: "Prepovedano je kajenje v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov namenjenih nekadilcem." To pomeni, da se samo v tistih javnih prostorih lahko kadi, ki so posebej označeni kot prostor za kadilce in ločeni od prostorov za nekadilce. Drugi odstavek 15. člena pa še določa, da prostori za kadilce ne smejo presegati 50 odstotkov skupne površine posameznega javnega prostora. V izogib podobnih pomot v bodoče, vam navedem nekaj ciljev predlagatelja zakona in zakonodajalca. Prvi in najpomembnejši cilj je zavarovanje ljudi pred strupi tobačnega dima. Izhajajoči cilji pa so zmanjševanje števila obolelih za rakom na dihalih, srcu in ožilju, na prebavilih, jetrih, ledvicah itd., za zmanjšanje števila umrlih v zgodnjih zrelih letih (40 let), za čiste in bolj zdrave bivalne prostore, bolj zdrave otroke, tudi še ne rojene. Za dom brez tobaka, za delovno mesto brez tobaka, za Slovenijo brez tobaka in za: SVET BREZ TOBAKA! Ne kadimo, zdravo živimol Anton DOLENC Predsednik Zveze društev nekadilcev Slovenije Tone Peršak napoveduje omejeno dobo trajanja koaliciji LDS - SLS (predčasne volitve) ali pa težavno vladavino samo s 46 glasovi Krško, 15. februarja Demokratska stranka Slovenije se je očitno nekako umaknila na svoj kongres v Krško, saj smo se novinarji le s težavo dokopali do osnovnih podatkov o dogodku. Seveda so se udeleženci kongresa pogovarjali o vzrokih za volilni poraz svoje stranke in njihov predsednik dr. Tone Peršak je v razgovoru za Naš glas kot enega temeljnih vzrokov za nevstop Demokratov v državni zbor navedel prešibko navzočnost slovenskih Demokoratov na terenu. Samo učinkovito in zagnano delo poslanske skupine v Ljubljani, brez podpore krajevnih odborov na terenu pač ni zadostovalo. Hkrati pa so se volilci sredinske politične usmeritve (za sredinsko stranko se ima tudi Demokratska stranka) verjetno ustrašili hude levo/desne predvolilne razdelitve slovenskega političnega prostora in so se na volitvah raje odločili za eno ali drugo stran, kakor pa za zmerno sredino. Peršak: "Če bi sredina dobila dovolj glasov bi lahko preprečila tolikšno polarizacijo in pat pozicijo, kot jo imamo v politiki danes. Gotovo pa je vzrok tudi naša volilna kampanja. Lotili smo se je z dokaj ambicioznim programom, ki pa ga potem nismo uresničili. Volilni štab preprosto ni izpolnil svoje naloge, s kampanjo smo zamudili in natanko z njenim začetkom je začel padati naš rejting v javnomnenjskih raziskavah. Po vseh raziskavah smo bili še mesec dni pred volitvami takorekoč zagotovljeni sestavni del parlamenta, od takrat do volitev pa je delež naše popularnosti nenehno padal. Torej smo kampanjo zastavili programsko in časovno prepozno, verjetno pa nismo ubrali niti realnih prijemov." Ali vi verjamete v učinkovitost volilnih kampanj, saj te po nekaterih raziskavah lahko vplivajo samo na neopredeljene volilvce? Peršak: "Tudi sam sem bil zagovornik teze, da kampanja lahko vpliva le za nekaj odstotkov na volilni rezultat, ki ga imaš že zagotovljenega. Povem vam pa eno stvar: če vi potegnete vzporednico med podatki o vloženih sredstvih, ki so jih stranke sedaj poslale državnemu zboru in rezultati volitev, potem boste videli, da so ti podatki takorekoč premosorazmerni. Stranke, ki so največ vložile, so dobile tudi največ glasov. Mi smo prva stranka, ki je vložila manj kot 20 milijonov in za malo smo izpadli iz državnega zbora. Tisti dve, ki sta v kampanjo vložili čez 20 milijonov, sta 'prilezli' noter. Če mi je žal, da se nisem zadolžil na hipoteko? Ne, ni mi žal. Žal mi je le, da (ker smo vedeli, da teh sredstev ne bomo imeli), nismo znali najti pravih načinov, kako bi nadomestili pomanjkanje teh sredstev. Da se namreč ustvariti videz večje navzočnosti. To je po mojem ena ključnih točk." Vaš komentar trenutno najaktualnejšega dogajanja v slovenski politiki, sestavljanja vlade, delitve na dva bloka... Peršak: "Mislim, da vse, kar se dogaja prispeva samo k temu, da se oba ta dva bloka samo še utrjujeta kot bloka. In tudi, če pride do koalicije, ki bo nekako presegala delitev (recimo LDS -SLS), bo to samo začasna premostitev problema, ki bo zrastla iz dogovora, da je treba problem premostiti. Ne bo pa to pomenilo nastanka koalicije, ki bi presegla delitev. Iz izjav obeh strani (Drnovška in Podobnika) vidimo, da oba upoštevata začasnost koalicije, ki naj pripelje do volitev, na katerih se bo zadeva razčistila. V bistvu gre pri tem za obnovo koal ic i je LDS - SKD, za njo pa vemo, da ni mogla funkcionirati kot koalicija. SLS in LDS sta si glede ključnih vprašanj programsko tako različni stranki (vključevanje v Evropo, pokojninski sistem, denacionalizacija in privatizacija), da preprosto ne moreta priti do enotnega stališča. Če prevlada ta rešitev, bodo predčasne volitve nujne. Več možnosti dajem celo vladi z minimalno večino, čeprav bo tudi ta v državnem zboru vseskozi doživljala agonijo. Je pa to oboje izrazito neproduktivna situacija." Sedaj je sobota, pol treh popoldne. Kakšna je vaša napoved koalicij? Peršak: "T. i. koalicija LDS z dvema spomladnima strankama je po mojem nesmiselna. Kako naj gre LDS v vlado, kjer bo v manjšini. Tudi eni izmed strank spomladi je nesmiselno vstopati v vlado, kjer bo služila samo za figov list. Zato je po mojem dejansko smiselna ali samo Prof. Egon Kunej V noči minulega petka na soboto je na svojem domu umrl prof. Egon Kunej iz Celja. Rodil se je 2. avgusta 1912 v Šmarju pri Jelšah, na Državnem konservatoriju v Ljubljani je diplomiral leta 1936. Po drugi svetovni vojni je bil med najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi v Celju. Bil je ravnatelj tamkajšnje glasbene šole in pevovodja vrste zborov: od najbolj znanega celjskega Komornega zbora z vrsto laskavih mednarodnih priznanj, Mladinskega pevskega zbora in Mešanega pevskega zbora celjske gimnazije, čas prepevanja takratnih boštanjskih dijakov v tem zboru je pripeljal tudi do ustanovitve takratnega okteta Boštanjški fantje (danes oktet Jurij Dalmatin), čigar mentor je ostal prof. Egon Kunej polnih 15 let. Razvilo se je plemenito sodelovanje uglednega pevovodskega strokovnjaka in domačih podeželskih fantov. Oktet je pod njegovim vodstvom dosegel svojstven vrh, v izdaji več kaset, televizijskih snemanj in vrste nastopov doma in na tujem. Življenje mu je v visoki starosti prineslo vrsto težkih preizkušenj: v prometni nesreči je izgubil hčerko edinko, umrla mu je žena, sam pa je bil priklenjen na invalidski voziček. V bolezni je dobil iskrenega prijatelja in nadaljevalca njegove izbrane glasbene tradicije v prof. Emilu Lenarčiču. Le-ta mu je predano stal ob strani, bolje kot marsikateri sin. Prof. Lenarčič tudi nadaljuje mentorstvo v boštanjskemosmercu, še več, v njem tudi prepeva. Preminuli prof. Egon Kunej je bil tudi med ustanovitelji uveljavljenega Mednarodnega mladinskega glasbenega festivala v Celju. Leta 1960 je za svoje zborovodske uspehe prejel Prešernovo nagrado. Alfred Železnik enobarvna ali pa premostitvena vlada za določen čas." Ali mislite, da po vsem, kar bo verjetno sprožila morebitna odločitev Marjana Podobnika, da razbije trojčka in stopi v koalicijo z LDS, še obstaja stvarna možnost kasnejšega trdnega povezovanja pomladanskih strank? Peršak: "Prepričan sem v to. Ta trojček je deloval že v prejšnjem sklicu parlamenta, le da je bil v manjšini. Smiselnost koalicije LDS -SLS vidim samo v tem, da vnaprej povejo, da gre za koalicijo samo za letos in da bodo jeseni volitve. Brez tega se bo SLS tako izpostavila napadom in kritiki ostalih dveh strank, da jo čaka popolnoma ista usoda, kot jo je doživela SKD na zadnjih volitvah." Kaj pa Demokratska stranka do volitev? Peršak: "Čeprav bo težko zdržati štiri leta mislim, da bi bile predčasne volitve za nas prehitre, da se dotlej ne bomo uspeli konsolidirati. Vsekakor pa mislim, da na slovenskem političnem prizorišču za našo stranko je prostor, le da smo to v preteklosti znali premalo izkoristiti." (Ika) Kongresu slovenskih demokratov v Krškem na rob: Se pomnite tovariši! To je že drugi kongres, ki ga je gostilo Krško. Pred leti, natančneje aprila 86, smo imeli v Krškem kongres ZSMS, na katerem je Jožef Školč vsem zbranim oblastnikom iz Ljubljane napovedal izide splošnih volitev: "Mi bomo zmagali!" Vsi so se smejali, od "tovariša" Popita dalje. Takrat je bil zraven tudi Naš glas. Na kongresu smo s svojim imenom "pokrivali" publikacijo, v kateri so disidenti v vrstah ZSMS tiskali besedila, dokaj težko prebavljiva za ostali del politično (še) enobarvne Sloven i je. Spomin pove, da se je zelo veliko tistih, ki so takrat nosili svoje zadnjice n aprodaj, umaknilo v anonimnost, medtem ko se je do danes pojavilo ogromno takih, ki so bili takrat še kako "zraven" (pri oblasti) in danes kričijo, kako da je bila tista oblast totalitarna in kako da so s svojim znojem v prvih vrstah pomagali krojiti svobodno Slovenijo. Skratka: izbrskali smo nekaj fotografij s takratnega kongresa ZSMS. Zaradi one "odjebi" sva imela kar nekaj otepanja in "razgovorov" tako urednik Našega glasa kakor takratna krška zsmsjevka Ida. In vsi ostali današnji veledemokrati so me gledali postrani, se tiho "distancirali"... Pa nisem bil ravno kriv in danes si ne lastim zaslug. Le ljubljanski skavti od Mladine in iz ZSMS so se do nas s province obnašali tako nagravžno vzvišeno, da smo komaj smeli sedeti v uredništvu. Ko so nas dovolj stisnili v kot, so nam na hitro podtaknili "foro". Problem je bil namreč v tem, ker je pod tistim "odjebi" bila fotografija "tovariša" Franca Šetinca s sklonjeno glavo, ko je prevzemal torbico s kongresnim materialom. Jaz sem bil pa odgovorni urednik. Še sreča, da mi je takratni krški predsednik Branko Pire verjel... Zakaj sem se pravzaprav spomnil kongresa ZSMS? Pet let po krškem kongresu takrat še neznatne in nevplivne skupinice, ki je verjetno lahko delovala z nekakšnim vsaj polblagoslovom cekaja, smo imeli vojno za osamosvojitev Slovenije. Krško pa je postalo še bolj južna provinca, kot je že bila. Kaj nam bo prinesel tokratni kongres Demokratske stranke Slovenije? (Ika) s~ ^ ! ' ,33532231 NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAS GLAS, 6-20. FEBRUAR 199 Vroča razprava ob odsotnosti krškega župana "Flancanje", žongliranje in sumničenje pri financiranju Krško, 13. februarja - Po dobrih dveh mesecih, pa tudi prvič v letošnjem letu, so krški občinski svetniki ponovno zasedli svoja mesta v občinski dvorani, kjer so se na 23. redni seji spoprijeli z obsežnim dnevnim redom, ki je bil na sami seji še dopolnjen, predlog svetnika Janeza Abrama (SLS) o prostorskih dokumentih mestnega jedra Kostanjevica pa je bil prestavljen na naslednjo sejo, ki bo v začetku marca. Do takrat pa bodo morali svetniki zavihati rokave, da se bodo prebili skozi dnevni red, ki so ga sprejeli, a ga zaradi pozne ure niso uspeli v celoti obdelati. Že ob številnih svetniških vprašanjih, predlogih in pobudah so nekateri svetniki glasno ugotavljali, da strokovni delavci občinske uprave ob odstotnosti župana Danila Siterja, ki je menda bolan, niso sposobni (ali nočejo) odgovarjati na zastavljena vprašanja, še hujših obtožb pa so bili deležni "občinarji" ob razpravi o osnutku odloka o začasnem financiranju proračunske porabe Občine Krško za leto 1997, ki ga je v sprejem predlagal župan. Občinski svet je podprl predlog statutarnega akta o ustanovitvi Sveta posavskih občin, za predstavnika občinskega sveta krške občine pa so Imenovali predsednika Francija Bogoviča. Ob nesprejetju zaključnega računa in rebalansa v minulem letu je bilo pričakovati vročo razpravo, ki se je začela s povsem odprtim vprašanjem svetnika Roberta Kerina (LDS) o posledicah nesprejetja tega odloka. Branko Kovačič, načelnik oddelka za proračun, je opozoril na zakonodajo, ki predpisuje, da glede na to, da proračun še ni sprejet pred pričetkom leta, se financiranje proračunskih potreb do sprejetja proračuna nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Kerinovo vprašanje je občinski tajnik Vinko Ban označil kot popolnoma odvečno, saj je predlagani dokument narejen na realnih osnovah, uravnotežen in predstavlja osnovo za začaso financiranje do sprejetja občinskega proračuna za letošnje leto. Ker pa so nekateri svetniki že med letom, pa tudi tokrat izražali pomisleke o (ne)izvrševanju proračuna, se je razprava še bolj razvnela. Svetnik Kerin je poudaril, da ne želi sodelovati pri formalizaciji finančnega poslovanja občine, saj mitogi sklepi, tudi finančne narave, niso izvršeni. V mislih pa je imel sklep o pregledu poslovanja občine s strani računskega sodišča, kar pa se še ni zgodilo Tudi Kerinov strankarski kolega Branko Jane se je dotaknil vprašanja izvrševanja proračuna zadnjih dveh let in poudaril: "Sprejetje proračuna je za občinsko upravo zakon, ki ga mora spoštovati, ne pa razgljabljati o prenapihnjenosti proračunskih postavk. Tu ne gre za politično vprašanje, ampak strokovno." Tajnik Bah je pojasnil, da župan ni čarovnik, kar se proračuna tiče, cirkuške vrline - žongliranje (s številkami) pa je svetnik Janez Abram vseeno očital občinskemu finančniku, ki mora zagovarjati župana, ki je odgovoren za izvajanje. Kljub številnim očitkom, sumničenjem in tudi obtožbam, še najbolj se je pri tem "izkazal" svetnik Lešnjak, pa so svetniki z večino glasov le sprejeli odlok o začasnem financiranju proračunske porabe Občine Krško za leto 1997. (GAIex) Krški občinski svetniki pa so pred odločanjem o začasnem finaciranju razpravljali in tudi soglasno sprejeli odlok o zazidalnem načrtu Bencinski servis Kostanjevica, odlok o spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov občine Krško in odlok o ureditvenem načrtu območja Termoelektrarne Brestanica. Na predlog Komisije za mandatna vparašanja, volitve in imenovanje so bili imenovani predstavniki ustanovitelja v svete javnih zavodov, po dolgotrajni razpravi o določitvi cene programov v vrtcih pa bodo svetniki odločali v nadaljevanju seje. Svetniška podpora Dobovi Brežice, 3.februarja - Po tednu dni so brežiški svetniki znova sedli za neugledne klopi pomožne učilnice doma učencev ter nadaljevali prekinjeno 27. sejo tega najpomembnejšega občinskega organa. Ker sta občina in Ministrstvo za obrambo RS po dolgotrajnih pogajanjih le našli skupni jezik glede najema nekdanjega doma JLA, je pričakovati, da se bo tam našel kakšen primernejši prostor za seje, na katerih se lahko odloča tudi o tako pomembnih rečeh, kot je na primer cepitev velike občine na več manjših. Ta točka je namreč zbudila veliko zanimanja med navzočimi, kljub temu, da je šlo le za (skromno) informacijo o vlogi KS Dobova. Pa vendar je bilo slišati kar nekaj besed v podporo nameravani odcepitvi Dobovčanov, Tone Zorko (LDS) pa je izrazil dvom o (dobri) nameri države, če se bo s tem dejanjem strinjala. Po njegovem bi ta rada videla to območje razdeljeno na štajerski in kranjski del, ki bi pripadala vsak svoji Krajevnim skupnostim v občini Brežice občina že več kot šest mesecev ni vrnila potrjenih krajevnih statutov. Zato je nekdo pripomnil, da morda zato nekateri razmišljajo o ustanovitvi novih občin, saj ta primer jasno govori o podcenjevalnem odnosu občine do krajevnih skupnosti. Z literarnim večerom počastili kulturni praznik Bronasta Prešernova plaketa brestaniškim pevkam Brestanica, 14. februarja • Na Valentinov večer so v renesančni dvorani na gradu Rajhenburg člani literarne sekcije Svoboda Brestanica in pevka Stanka Macur z besedo in melodijo zapeli o ljubezni in se z ljubeznijo poklonili velikemu Prešernuter počastili slovenski kulturni praznik. Po literarnem večeru je bila v Galeriji samorastnikov otvoritev ciklusa grafik Jožeta Žlausa z naslovom Lepote Slovenije. Na prireditvi so bile podeljene tri bronaste Prešernove plakete, ki so jih prejele Irena Hictaler Simončič, Mihaela Suvajčevič in in Marjetka Jordan. Vse tri od začetka pojejo v brestaniškem ženskem oktetu, ki nas tudi tako z njihovo prizadevnostjo že celo desetletje razveseljuje na raznih prireditvah. Ni dovolj le veselje do petja in lep glas, potrebni sta tudi volja in vztrajnost, ki pa ju vsem trem, kljub temu, da imajo še kopico dolžnosti v službi, kraju in doma, ne manjka; nasprotno, povsod se trudijo prispevati tisto največ in v delo, ne le v petje, vtkati svojo osebno noto. Vsaka s svojo zadolžitvijo znotraj skupine prispevajo, da oktet deluje kot homogena celota. (GAIex) Osnovnošolci se navdušujejo nad štiriletnimi programi Majhen interes za poklica šivilja in krojač; zanimanje za program frizer V drugi polovici januarja je Republiški zavod za zaposlovanje, OE Sevnica s pomočjo šolskih svetovalnih delavcev osnovnih šol v Posavju ponovno posnel namere osmošolcev glede vpisa na srednje šole. Letošnja generacija osmošolcev je za približno dva oddelka manjša od lanske. V šolskem letu 1996/97 obiskuje osmi razred 896 učencev, osmo leta pa se šola še 52 učencev nižjih razredov. Ob prvem snemanju namer triletne programe, od tega se največ novembra lani je bilo kar 120 učencev, ki se še niso mogli opredeliti glede nadaljnjega izobraževanja, ob drugem snemanju pa so bili neopredeljeni le še štirje. Prvo snemanje je pokazalo, da se slaba tretjina učencev želi vpisati v* odločajo za poklice prodajalec, avtomehanik, fizer in mizar. Nekaj več kot dve tretjini osmošolcev želi obiskovati štiriletne programe, najpogosteje pa se odločajo za program gimnazije, sledi ekonomski tehnik, elektrotehnik, zdravstveni regiji. Tako bi utihnil še zadnji glas, ki zahteva regijo Posavje, ki je menda državnim oblastnikom trn v peti. Nevezan pogovor o nameri Dobovčanov je zaključil svetnik Drago Sotler (SNS) s predlogom o čim boljšem sodelovnju občinskih strokovnih organov z Dobovčani pri izdelavi potrebnega elaborata, saj bi tako vsi dobili odgovor na vprašanje, kaj se bolj splača - ena velika ali več manjših občin. "Morda pa ne bi bilo slabo, ko bi Dobovčani o svojih namerah spregovorili tudi pred širšo javnostjo, npr. v Kapelah, saj bi se na ta način z zadevo seznanilo več ljudim iz krajev, ki bi zaradi svoje lege in dosedanjih povezav morda tudi skušali poiskati svoj prostor v bodoči novi občini," je ob koncu razprave predlagal Franc Vranetič (SDS) iz Kapel. Lep delež svojega časa so svetniki namenili tudi osnutku sprememb občinskega statuta. Pripomb je bilo kar dosti, nazadnje pa so se sporazumeli, da jih bo pred oblikovanjem dokončnega besedila obdelala še statutarno-pravna komisija. Največ pripomb razpravljalcev je zadevalo tisti člen sprememb, ki bi krajevnim skupnostim vzel pravico do soglasja, kadar bi se občina odločila tako ali drugače posedi na njihovo območje. Svetniki so si bili na koncu enotni, da je treba natančno navesti, kateri so tisti Interesi krajevnih skupnosti, o katerih OS brez njihovega soglasja ne more odločati oz. je mogoče sklepe sprejemati le z dvotretjinsko večino. (ES) Zbor krajanov KS Senovo Svet Krajevne skupnosti Senovo vabi na zbor krajanov, ki bo v četrtek, 27. februarja 1997, ob 18. uri v Domu XIV. divizije na Senovem. Na zboru bodo predstavljeni člani sveta KS, program dela za leto 1997, aktivnosti glede ustanovitve občine Senovo, krajani pa bodo lahko podali tudi mnenja, predloge, pobude in vprašanja. 125 let Splošne bolnišnice Brežice Z ukazom cesarja Franca Jožefa, izdanim na Dunaju 12. februarja 1872 in sklepom deželne vlade v Gradcu, je bila po takratnih vladajočih predpisih brežiška mestna bolnišnica, ki je kot taka delovala že sredi prejšnjega stoletja "povzdignjena v občno javno bolnišnico" z vsemi pravicami, ki so jih imeli tovrstni zavodi na območju takratne avstroogrske monarhije. Ob 80-letnici obstoja brežiške bolnišnice je takratni ravnatelj dr. Vladimir Berglez zapisal naslednje: "Kolektiv bolnišnice se zaveda svojih dolžnosti in nalog ter opravlja v vsakodnevnem trdem delu svojo službo v ponosni zavesti, da izpolnjuje svoje humano poslanstvo - vrača trpečim zdravje, srečo in sposobnost za delo." Naj s temi besedami pospremimo brežiško bolnišnico ob njeni 125-letnici, ki jo praznujejo te dni, na njeno nadaljnjo pot. (GAIex) tehnik, policist in gostinski tehnik. Po drugem snemanju namer se je število interesentov za programe Gimnazije in ekonomske srednje šole Brežice precej povečalo na vseh treh programih, pri čemer je na programu ekonomski tehnik že doseglo število prostih mest. V programih Srednje šole Krško je razvidno relativno nizko število namer, razen na programu elektrotehnik-elektronik, kjer se je, glede na prve namere, število interesentov močno povečalo. Interes za programa šivilja in krojač Srednje tekstilne šole Sevnica je tudi letos majhen, za nov program frizerja pa se kaže kar precejšnje število drugih namer. (GAIex) Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323300 Teletu: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosto klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. PA SE SLIŠI "Flancanje" in grizenje Občinski svetnik Martin Lešnjak je ob razpravi o odloku o začasnem financiranju proračunske porabe Občine Krško za leto 1997 očital načelniku oddelka za proračun, da je predlagani odlok samo "flancanje". Ob tem je Branko Kovačič opozoril predsedujočega, da žaljenje občinskih delavcev ni človeško, pa tudi poslovnik ga ne predvideva. Za "flancanje" se je Lešnjak opravičil in dodal: "Hudo mi je za te ljudi, ki delajo na občini, ker ne morejo skrivati številk. Želim, da bi si vsaj malo zaupali. Se bomo mar grizli? Jaz si tega ne želim." Svetnik Gorenc je potolažil občinarje, da jih svetniki ne želijo žaliti, ampak od njih izvedeti le natančne podatke o poslovanju občine, ki jo v odsotnosti še naprej vodi župan Siter. Ciril Kolešnik, direktor Zavoda za šport Brežice in podpredsednik Trenerske nogometne organizacije Slovenije: "O malem nogometu mislim samo lepo, vsekakor pa bi bilo potrebno izobraževanje, saj tako, kot igralci vadijo, bi morali imeti trenerji izobraževalne programe. Moje mnenje je: če je kraljica športa atletika, je kralj športa nogomet." (Iz pogovora v Rogaških novicah, št.3/1997) Nogomet je kralj športa Ne privezi konja za tisto, kar lahko poje Kavboj, o katerem smo v Našem glasu že pisali, češ da je njegov konj sredi noči z rezgetanjem zbudil prebivalce ene izmed stanovanjskih sosesk v Krškem, gotovo pozna ta nauk. Svojega konja več ne jaha. Pozimi pa dobro dene, če si človek na vozu pokrije kolena s kocem. Tudi če ga greje ljubezen in se vozi "plavšat". O parkiranju ni, da bi govoril. ............. -- ¦;-,l"^iUI Sfe*^ *! '^flu -S^l "" :<¦ i r-~- ".4rmpl Lsy ld> Tudi v drugem primeru ne! Tisti, ki je bil najbolj vztrajen predlagatelj ("To morate dati v Naš glas!"), je kaj kmalu sam kandidiral za v časopis. Ovinek se mu je "malo uprl" in nato je svojega jeklenega "Ponya" za nekaj časa pustil kar tam, kjer je obnemogel. Če bi bilo obratno, bi štirinožni konj imel vsaj zamoto: obglodal bi veje. Štirikolesnik je pa počakal. Porast porok v sevniški občini Krčani raje živijo na koruzi V lanskem letu je Upravna enota Sevnica zabeležila porast opravljenih porok, ki se odvijajo v prijetnem ambientu na sevnlškem gradu. Še posebno razveseljivo je. da prihajajo na obrede v kraj pod Lisco tudi zaročenci in svatje iz drugih upravnih enot. Povsem drugačna pa je slika v krški občini, kjer opravljajo obrede v Krškem in v Kostanjevici na Krki Po podatkih tukajšnje upravne enote se število porok zmanjšuje, verjetno pa se s tem povečuje število izvenzakonskih skupnosti oziroma kot radi rečemo življenja na koruzi. V lanskem letuje bilo namreč opravljenih le 96 porok, medtem ko smo leta 1994 zabeležili kar 129 "usodnih" da. (GAIex) GLASi 6 - m FEBRU OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Poklicno izobraževanje za potrebe obrti v šolskem letu 1997/98 Obrtna zbornica Slovenije že od leta 1988 v sodelovanju s srednjimi šolami izvaja programe za potrebe obrti in drobnega gospodarstva-t.i. obrtne programe ("o" programe). Obrtno poklicno izobraževanje, ki že teče, je del rednega poklicnega izobraževanja, od ostalih pa se loči po bistveno večjem obsegu praktičnega pouka, ki se pretežno izvaja v obratovalnicah. Prilagojenih programov je iz leta v leto več. Pozitivne izkušnje z izvajanjem teh programov pa so bile tudi podlaga za pripravo nove šolske zakonodaje in uvedbo dualnega načina poklicnega izobraževanja. V šolskem letu 1997/98 bo v skladu z novo šolsko zakonodajo (Uradni list RS, št. 12/96) mogoč vpis v dualni način izobraževanja, ki bo stekel poskusno za 9 poklicev, naslednje leto pa naj bi za vse poklice, za katere bodo delodajalci zagotavljali učna mesta, potekalo izobraževanje le po dualnem načinu. Dualni način izobraževanja bo skupaj z delodajalci izvajalo 18 srednjih šol v 36 oddelkih za poklice: avtoklepar, avtomehanik, mesar, mizar, RTV-mehanik, tesar, usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil ter zidar. Kdor se bo odločil za takšno izobraževanje, mora z delodajalcem podpisati učno pogodbo, v kateri so natančno opredeljene njegove in delodajalčeve pravice in obveznosti. S podpisom učne pogodbe si pridobi status vajenca. Pripada mu nagrada za ves čas izobraževanja, šest mesecev pokojninske dobe za eno leto izobraževanja in tudi nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni, saj je vajeništvo posebna oblika delovnega razmerja. Ta način daje večji poudarek na pridobivanju praktičnega znanja, delovnih sposobnosti in navad, spoznavanju delovnega okolja in sodelavce, kar vse povečuje možnost za zaposlitev oziroma delodajalcu daje možnost, da si privzgoji kader, kakršnega potrebuje. Vajenec in delodajalec imata v dualnem sistemu zakonsko opredljene pravice in dolžnosti. Učne pogodbe bodo učenci prejeli na območnih obrtnih zbornicah od 24. februarja dalje. Vpis v šolo po tem sistemu brez učne pogodbe ni mogoč. Strokovna ekskurzija v Muenchen Območne obrtne zbornice iz Posavja in Skladi za izobraževanje delavcev bodo posamično organizirali ogled 49. mednarodnega Obrtnega sejma IHM Muenchen. Na največjem obrtnem sejmu na svetu je moč videti marsikaj zanimivega, kar lahko posamezniki uporabijo pri svojem delu ali pri načrtovanju za naprej. O vseh pogojih za prijavo so poslali obvestila iz posameznih zbornic, ki imajo tudi dogovore z različnimi agencijami. Posvet "Davčna napoved za leto 1996" Brežice, 10. februarja - Območna obrtna zbornica Brežice je organizirala v Domu obrtnikov posvet na temo Davčna napoved za leto 1996, ki se ga je udeležilo preko 40 interesentov. Na posvetu, ki ga je vodila predstavnica ljubljanskega podjetja Konto d.o.o., je tekla obravnava o sestavi bilance uspeha in stanja, o izdelavi davčne napovedi, o dokončnem obračunu prometnega davka, amortizacije ter o drugih aktualnih vprašanjih ob sestavi poročil. U Lani še več ljudi brez dela Dobra tretjina brezposelnih je starih nad 40 let Prehod v odprto brezposelnost je po prepričanju nekaterih delodajalcev najugodnejša rešitev V Posavju, kjer živi slabih štiri odstotke vseh prebivalcev Slovenije, je bilo konec lanskega decembra 5.229 (v začetku leta 4.888) registriranih brezposlenih oseb, kar predstavlja 4,2 odstotkov slovenske brezposelnosti. Največ oseb je brez dela v krški občini, sledijo Brežice in Sevnica. Zaskrbljujoč je podatek, da kar petina brezposlenih prvič išče zaposlitev, na sevniškl območni enoti RZS pa so se tokrat še posebej osredotočili na brezposlene, stare nad 40 let. Teh je v Posavju kar 1.729 oziroma 34,2 odstotka, starejših od 45 let pa je 1.250 oziroma slaba četrtina vseh brezposelnih oseb v Posavju. Osnovni priliv v to starostno kategorijo brezposelnih predstavljajo presežni delavci, zlasti v primeru sevniške (275 oseb) in krške (620) upravne enote, medtem ko je v Brežicah (355) starostna struktura presežkov mlajša. Med temi starejšimi brezposelnimi je v Brežicah in Sevnici tri desetine žensk in v Krškem le slaba petina, kar je posledica dejstva, da so tu presežki izšli iz delovno intenzivnih, tradicionalno moških dejavnosti, zato je višji delež starejših moških kot starejših žensk. Sicer pa je v Posavju med starejšimi nad 45 let le četrtina žensk. Na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da je delež brezposelnih, starih nad 40 let v primerjavi z letom 1995, ko so leti predstavljali tretjino, porasel za 1,2 odstotka oziroma 168 oseb, v glavnem kot posledica že omenjenih presežkov in dejstva, da se ta kategorija minimalno zaposluje in postaja že prava "usedlina" v evidencah zavoda. Njihov delež namreč že od leta 1989 dalje pospešeno narašča. Kot je mogoče razbrati, je velik starejših prešel v odp brezposelnost kot '""" del v odprto posledica Izobrazbena struktura starejših brezposelnih je dokaj nizka, saj je več kot polovica oseb brez temeljne poklicne izobrazbe, In sicer 44 odstotkov z nedokončano osnovno šolo in dobra desetina s popolno osemletko. Tri desetine je takšnih, ki so si pridobili poklic v 3-letnih poklicnih šolah, 12 odstotkov v 4 letnih in le dva odstotka jih ima višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. razreševanja presežkov, in sicer z namenom, da se bodo na osnovi zakonske možnosti podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila (po 2 letih prejemanja) za največ tri leta lahko upokojili. Takšna so namreč prepričanja bivših delodajalcev, da je to zanje najugodnejša rešitev in v tistem trenutku ne razmišljajo, kaj to dejansko pomeni za družbo kot celoto oziroma obremenitev aktivnega prebivalstva. Zakonske možnosti so dane in delodajalci jih izkoriščajo, s tem pa zmanjšujejo preveliko zaposlenost. Vendar ne gre pozabiti, da ta kategorija brezposelnih razpolaga s številnimi, raznolikimi izkušnjami, ki bi morda marsikateremu delodajalcu pomagale pri doseganju njegovih ciljev. (GAIex) Krški geodeti v novih prostorih: Prihajajoči projekti terjajo pravočasno naročilo in pripravo geodetskih podlag", je ob pričakovani gradnji avtoceste, hidroelektrarn, morda še plinovoda in Železnice potarnal šef Območne geodetske uprave za Posavje Roman Novšak Krško, 14. februarja - "Če si hotel v Sloveniji najti geodete, je bilo treba najprej pogledati, katera zgradba v centru mesta je najbolj propadla in zanemarjena, nato si v njej šel na podstrešje ali v klet. Zagotovo so bili tam!" S temi besedami je predstojnik Območne geodetske uprave za Posavje v Sevnici dipl. ing. geod. Roman Novšak začinil svoj današnji pozdrav ob slovesni otvoritvi novih prostorov izpostave svoje službe v Krškem. Danes so geodeti v Krškem sicer na podstrešju zgradbe, kjer je v Krškem pošta, inšpektorat in študentski servis (na CKŽ 15), a ti prostori so sodobno urejeni in prijetni, ne le za stranke. Tudi za zaposlene. Direktor Geodetske uprave Republike Slovenije Aleš Seliškar je namesto rezanja traku podpisal mapno kopijo katastrskega načrta za območje, na katerem stoji omenjena zgradba in prostori, v katere se je krška geodetska uprava preselila iz občinske upravne stavbe, so bili odprti. V enajstih prostorih bo število zaposlenih s sedanjih sedem naraslo na deset, nekaj časa pa bosta v njih gostovala še dva delavca iz sevniške območne uprave, kjer trenutno ni prostora. Roman Novšak je poudaril, da storitve za stranke po Veliko pozornosti je med udeleženci otvoritve zbudilo delo na računalniku. Seveda pa nihče izmed nas ni pomislil na podatek, ki so nam ga dali geodeti: najstarejši izris z območja današnje krške občine je Iz okolice Rake in je indikacijska skica iz leta 1873. Preko 90 odstotkov elaboratov v arhivu je starih okrog 170 let in ti še vedno veljajo kot uradna podlaga za delo geodetov. Sedaj so samo dodatno spravljeni v računalniškem spominu. Seveda ob tem Vilma Jan Špiler vodi izpostavo geodetske uprave novem opravljajo zasebni geodetski izvajalci, ki jih je v Posavju pet, medtem ko njegova služba vodi vse geodetske evidence (kartografske, zemljiškega katastra...), sprejema vloge strank in jim daje iskane podatke. Posavje je tako k že ustanovljenim regijskim službam dodalo še eno ustanovo, še en kamenček v oblikovanju nove regije. Kako uspešno se bo zaključil proces oblikovanja regije je seveda odvisno predvsem od sodelovanja med posavskimi občinami, vsekakor pa je Roman Novšak nakazal še eno možnost. Za ta prostor se namreč potegujejo tudi drugi centri in če se Posavci ne bomo znali sami zmeniti med seboj, se bodo namesto nas drugi: razdeljeni bomo med novomeške in celjske ustanove, kakor s.mo že nekoč bili: "Geodeti med seboj sodelujemo dobro, zavedati pa se moramo vsi skupaj, da v Posavje prihjaja nekaj večjih projektov (avtocesta, hidroelektrarne), ki terjajo koordinacijo in pravočasno pripravo geodetskih podlag. Te pa je treba našim službam naročiti pravočasno." (Ika) Roman Novšak, vodja območne geodetske izpostave v Sevnici: "Kako mi je uspelo spraviti upravo v Sevnico ? Predvsem sem bil takrat edini Inženir geodezije v Posavju, treba pa je bilo tudi veliko sestankov in poti v Ljubljano... Hm, a veš, da se za novo občino Škocjan, ki je nekoč spadala k Sevnici, še vedno "cukamo" Posavci in Novomeščani?Opomba avtorja: torej Sava še vedno teče proti jugu, Posavje pa ostaja jug, brez zadostnih kadrov in brez enotnih učinkovitih akcij. Dolenjska banka Za študente in dijake tekoči računi zastonj V Dolenjski banki želijo približati tekoči račun tudi študentom in dijakom, zato nudijo šolajoči se mladini vodenje tekočega računa brezplačno. Tudi limit, ki ga dobi študent ali dijak pri odprtju tekočega računa, je povečan z dosedanjih 10.000 na 20 000 SIT. Imetnik tekočega računa uporablja vse ugodnosti, ki jih prinaša bančna kartica Dolenjske banke. Posebej velja omeniti uporabo vseh bančnih avtomatov mreže BA in možnost pridobitve ene od plačilnih kartic iz družine ACTIVA, ki je najbolj razširjena plačilna kartica v Sloveniji. Med bonitete imetnikov kartic sodi tudi nova storitev TEL100, ki omogoča opravljanje bančnih poslov zanesljivo in hitro po telefonu. Skratka, ponudba na trgu finančnih storitev je vse pestrejša in banke se iz dneva v dan bolj trudijo ugoditi svojim komitentom. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije Ustanovitev regionalnega centra še letos Za bolj usklajeno delovanje in uspešnejše uresničevanje zastavljenih ciljev na področju uvajanja, razvijanja in pospeševanja raziskovalnega dela med mladimi, uvajanja mladih v znanost, razvijanja, širjenja in dvigovanja ravni tehnične kulture, se je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije odločila, da ustanovi predvidoma 10 regionalnih centrov (RC ZOTKS). V lanskem letu je bil odprt regionalni center v Murski Soboti, ki je že pokazal zavidljive rezultate. Namen regionalnih centrov ZOTKS bo predvsem vključevanje še večjega števila mladih v izvajanje nacionalnih programov na navedenih področjih in prenašanje težišča in množičnosti na lokalno raven. Regionalni center s sedežem v Novem mestu bo ob občinah Trebnje, Škocjan, Šentjernej, Semič, Metlika, Črnomelj vključeval tudi vse tri posavske občine. Kot je povedal Miloš Kobe, predsednik ZOTKS, bo regionalni center s sedeže/n v Novem mestu začel z delom že v marcu letošnjega leta. (GAIex) Delovanje NEK v januarju Januarja je jedrska elektrarna Krško dosegla 78-odstotno razpoložljivost in 77 1 -odstotno izkoriščenost ter proizvedla 355.849 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,0 stopinjo C, največ pa 1,8 stopinje C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 6,8 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,123 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,19-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). Ta mesec so uskladiščili H sodov SRAO in tako kumulativa znaša 3 624 sodov. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Srečanje slovenskih in madžarskih poslovnežev Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico županije VAS poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo 13. marca 1997 v Szombathelvu na Madžarskem. Poslovno srečanje bo organizirano v okviru programa strokovnih prireditev Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA-SAVARIA 97. Vsi zainteresirani se lahko obrnete na GZS - OZ Posavje, tel. št. 22-387, kjer se lahko prijavite in dobite vse nadaljnje informacije. Rok za prijavo je 5. marec 1997. Dvojno plačevanje carine V zunanjetrgovinskem poslovanju lahko pride do problemov dvojnega plačevanja carine. Takšen primer je, ko država, članica EU, uvozi material iz države izven EU in zanj plača carino. Ta material pošlje na predelavo oziroma dodelavo v Slovenijo, gre torej za uvoz zaradi izvoza. Če pri ponovnem izvozu slovensko podjetje ne more pridobiti EUR, mora za material, za katerega je že bila plačana carina, le-to ponovno plačati. Gre torej za dvojno plačevanje carine in ti primeri vsekakor zmanjšujejo našo konkurenčnost. V kolikor se srečujete s tem problemom, prosimo, da nam podatke o konkretnih primerih posredujete do 20. februarja 1997 na GZS -OZ Posavje, tel. št. 22-387, kjer jih bomo zbrali in posredovali ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj za nadaljnje ukrepanje. Programi in projekt za obnovo BiH Za obnovo BiH je predvidenih 7.299 milijona USD, od tega je namenjenih za Republiko Srbsko 2.744 milijona USD, obljubljena donatorska pomoč v letu 1997 za BiH pa je 1.435 milijona USD. Zainteresirana podjetja pri obnovi BiH se lahko obrnejo na GZS -OZ Posavje, tel. št. 22387, kjer imamo poleg diskete projektov, ki je bila pripravljena v letu 1996, tudi gradivo o prioritetnih naložbah v BiH .v letu 1997. Prioritetne naložbe obsegajo - na državni ravni: 82 projektov za obnovo in oživljanje dejavnosti izkoriščanja rud, transporta, telekomunikacij in podporo državnim institucijam; na ravni Federacije BiH: 76 projektov za obnovo in oživljanje industrije, 23 projektov na področju kmetijstva in živinoreje, 2 projekta za gozdove, 4 projekte za obnovo hotelov in oživljanje turistične dejavnosti, 6 projektov na področju zdravstva, 250 projektov za obnovo osnovnih in srednjih šol, fakultet ter za šolske potrebščine, na področju kulture in znanosti 13 projektov, 61 projektov za obnovo in izgradnjo novih domov, kar bi omogočilo vrnitev beguncev v domovino, za zaščito okolja 64 projektov, na področju oskrbe z električno energijo 19 projektov, 53 projektov za obnovo in ponovni zagon izkoriščanja rudnega bogastva, 1 projekt za rekonstrukcijo distribucijskega sistema zemeljskega plina, za obnovo voznega parka in drugih kapacitet različnih prevoznikov 30 projektov, popravila cest 57 projektov, 3 projekti za vzpostavitev rečnega prometa in 181 projektov vodnega gospodarstva (oskrba z vodo, kanalizacija, ureditev odtokov in rečnih strug); na področju Republike Srbske so načrtovani podobni projekti, ki zadevajo področje živinoreje, oskrbe z energijo, transporta, izgradnje domov in vodnega gospodarstva. Visoka strokovna šola za podjetništvo Visoka strokovna šola za podjetništvo v Portorožu razpisuje prijave za vpis v šolskem letu 1997/98. V program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz podjetništva se lahko vpiše: kdor je uspešno opravil maturo, kdor je opravil zaključni izpit po ustreznem triletnem srednješolskem programu, določenem s študijskim programom, kdor je pred 1.6.1995 končal triletni srednješolski program. Kandidati, ki imajo opravljeno IV. stopnjo izobrazbe, morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite po programu ekonomsko-komercialni tehnik ali trgovski poslovodja, in sicer na institucijah, ki izvajajo verificirane programe za pridobitev V. stopnje izobrazbe. Razpisanih je 120 mest za redni študij, lokacija Avditorij Portorož, za izredni študij pa 160 mest, in sicer 40 mest v Avditoriju Portorož, 80 mest na GEA College - WTC Ljubljana in 40 mest v Slovenskih Konjicah. Visoka strokovna šola za podjetništvo v Portorožu je samostojni zasebni neprofitni zavod. Šolo vodijo izkušeni podjetniki, menedžerji, svetovalci in raziskovalci. Predavatelji so ugledni akademiki, praktiki s področja ekonomije, financ, prava, organizacije, sociologije in tehnike. Šola ponuja celovit visokošolski program izobraževanja in usposabljanja v podjetništvu po uspešnih tujih vzorih. Študijski program je verificiran s strani Sveta za visoko šolstvo RS in diplomanti VSP pridobijo visokošolsko diplomo VII. stopnje za področje podjetnitva, enakovredno diplomi drugih državnih visokošolskih zavodov. Obrazce za prijavo in ostale informacije lahko dobite na GZS - OZ Posavje, tel. št. 22-387. HAŠ GLAS, 6 - 20. FEBRUAR 1997 Ko lahko postaneš nekdo drug Mladi ljudje radi sanjarijo. Biti igralec je gotovo pogosto na "jedilniku" sanj - So se skupini dijakov brežiške srednje šole te dni pričele uresničevati? - Prisluhnimo jim! Brežice, februarja - Nekoč je veljalo, da mora imeti gledališče vsaka prava vas. No, ne ravno pravo gledališče z odrom, parterjem, ložami, zavesami. Tudi ne z vsem številnim osebjem, kot ga imajo prava gledališča. Toda skupino ljudi, ki zna odigrati dramo ali komedijo pa je vas morala imeti. In potem so ljudje v nedeljo zjutraj pred cerkvijo ocenjevali ter drug drugega prepričevali, katera vas ima boljše igralce, kateri igralki so pritekle bolj pristne solze, kdo jih je najbolj spravil v smeh. Vse to se je seveda dogajalo dosti pred množičnim vdorom televizije v naša prebivališča, ko so bile tudi kino predstave pravi medijski dogodek. Danes pa je dogodek, ko nekdo uprizori kakšno dramsko predstavo, zares pravo presenečenje in pravi kulturni praznik. Kaj hočemo, časi so danes drugačni. In če so na odru sami najstniki, ki naj bi jih sicer takšne "zastarele" reči ne zanimale, je to že zadeva, o kateri je treba pisati. Brez šale Na prste ene roke lahko preštejemo, koliko je danes v tem koncu Slovenije sploh še dramskih skupin. Ena takih deluje pod "skrivnostnim" imenom KUD Franjo Stiplovšek na srednji šoli v Brežicah, v času okoli slovenskega kulturnega praznika pa je edino njim uspelo pritegniti pozornost več kot tisoč obiskovalcev, med katerimi ga menda ni bilo, ki ne bi bil nad igralskim talentom brežiških srednješolcev navdušen. Za vse to pa je "kriva" prof. Alenka Šet, ki sicer večji del dneva gimnazijce uči lepe slovenske besede, v prostem času, po pouku, pa se gre še režiserko. In kot je bilo videti na prvih petih letošnjih predstavah, to delo opravlja zelo uspešno. Alenka Šet: "Prej je to dejanvnost na šoli vodila prof. Marija Leličeva. Ko sem prišla sem, je pričelo zanimati tudi mene in lani sva "Komedijo ljubezni" naredili skupaj, "Črno komedijo" pa sem letos pripravila že sama. To me pač veseli in ure z mojimi igralci so zame najlepši del šolskega leta. Čeprav je naporno, se takrat sprostim, ne vem pa, kako je igralcem. Toda čutim, da je vsem prijetno, nasmejemo se, ni tiste togosti kot pri pouku. Vadimo popoldne, ko so učilnice proste." Kakšna količina vaj pa je potrebna za takšno predstavo? Alenka Šet Alenka Šet: "Sto ur, ampak ne šolskih. Več ko je igralcev, več je potem dela. Lani recimo je bila skupina manjša in je šlo hitreje. Tako pa se moramo veliko dogovarjati, ker imajo dijaki različne urnike. Potem sledijo še predstave, ko je treba biti nekaj ur pred predstavo povsem pripravljen. In za vse smo v glavnem sami. Za prevoze, za rekvizite, za plačevanje dvoran. Čisto vsega pa le ne zmoremo sami in tako nam prof. Alojz Konec pomaga pri sceni, pri maski pa gospa Olga Pompe, ki ima v Krškem znani frizerski sajon Katarina. Toda te dni je imela nezgodo in morali se bomo nekako znajti sami." Pri našem pogovoru, ki je tekel po štirih uspešnih izvedbah Shafferjeve Črne komedije in dan pred šolskimi počitnicami, ki pa za mlade brežiške gledališčnike ne bodo povsem brezskrbne, saj jih v tem času čakata še dve predstavi, so ob profesorici Alenki Šetovi sodelovali še mladi igralci in igralke Neža Kunej (Clea) iz Brestanice, Urška Teras (gospodična Furnival) iz Sevnice ter Benjamin Siter (Harold Gorringe) iz Leskovca pri Krškem. Ti obiskujejo drugi letnik gimnazije, ostali pa so z izjemo Marka Škofce (3.letnik) že vsi prilezli do zadnjega letnika in so se tisti dan posvečali informativnim dnem na slovenskih fakultetah. Ti so: Toni Jane, Sanja Goranovič, Aleš Tuhtar in Matej Ban. Pa je Črna komedija res tako črna? Neža Kunej Neža Kunej: "Glavna oseba je Kipar Bridslev, ki ima ljubico. Pravzaprav dve ljubici. Nastopa pa še njegova bivša ljubica. S sedanjo ljubico sta sosedu ukradla lepo pohištvo, da bi se postavila pred dekletovim očetom. Takrat pa zmanjka električnega toka in nastane velika zmeda. Dogaja se vse mogoče, vrnila se je tudi kiparjeva prva ljubezen, pa sosed s pohištvom, k njim pribeži še soseda... Skratka, prava situacijska komedija." Zanimalo nas je, kako režiserka izbira igralce. Alenka Šet: "S pripravami sem začela že maja. Na dopustu sem delo študirala in v mislih iskala like med učenci, ki jih poučujem. Za lik Clee sem iskala odločno ženskico in Neža se mi je zdela ravno pravšnja. Poleg nje sem sama vnaprej izbrala le še Benjamina, ostale pa na neke vrste avdiciji. Mislim, da sem imela kar srečno roko." Neža Kunej: "Igram bivšo kiparjevo ljubico, ki se po šestih mesecih vrne in ugotovi, da se je med tem kipar zaročil z drugo žensko. Vsa ljubosumna ga skuša pridobiti nazaj in to ji tudi uspe." Ali ima kdo od vas morda resne igralske ambicije? Urška Teras: "Ne razmišljam o tem, toda priprave na to predstavo mi niti najmanj niso bile v breme. Prej v razvedrilo, saj se pri tem prav dobro počutim. Koga predstavljam? Na začetku sem igrala resnobno, zapeto, verno žensko, ki pa se ga potem prvič v življenju napije ter zganja vsakovrstne vragolije, primerne količini popitega alkohola." Izvedeli smo še, da je gimnazijec Aleš Tuhtar (Polkovnik Melkett) velik talent in da bi bil gotovo zelo dober igralec, toda odločitev bo njegova. Ali pa ne povsem njegova, kajti pravijo, da se je brez dobrih zvez v tem poklicu težko prebijati in to nekaterim jemlje voljo. Benjamin Siter: "Ko sem bil majhen, sem si velikokrat želel, da bi bil igralec. Sedaj pa ne vem. Pravzaprav me to delo zelo veseli, toda ne vem, ne morem se odločiti." Benjamin Siter Iz ust poklicnih igralcev pogosto slišimo, da je najtežje igrati komične vloge. Je temu res tako? Alenka Šet: "Žlahtni komedijanti res pravijo tako, toda za amaterski oder je komedija pravzaprav edina prava stvar, saj si tako pridobiš občinstvo in zato kaj drugega kot komedija ne pride v poštev." Kakšen pa je bil odziv vašega občinstva? Neža Kunej: "Pozitiven." Benjamin Siter: "Super." Urška Teras Urša Teras: "Vsi so nas le hvalili. Tudi gimnazijci, ki jih je sicer težko pritegniti h kakim kulturnim dogodkom. Bili so zadovoljni." Urška, kako si se pripravljala za to vlogo, v kateri si se znašla v situaciji, kakršne v lastnem življenju gotovo še nisi doživela? Urška: "Najprej me je bilo kar malo strah, kako bom odigrala vlogo pijane in na trenutke povsem zmedene ženske. Toda kmalu se zaveš, da vse pravzaprav le igraš in da je najbolje, da se v vlogo čimbolj vživiš. Pri tem ti pomagajo tudi soigralci, ki se znajdejo v isti situaciji. Med sabo se izvrstno razumemo. Ja, tudi kolcanje sem morala vaditi." V Brežicah ne deluje nobena stalna dramska skupina. Menite, da bi veljalo poskusiti z neke vrste domačim odrom? Alenka Šet: "Težko bi kaj rekla o tem, saj nihče izmed nas ni Brežičan Toda zanimanje med dijaki za to dejavnost je takšno, da bi ta hip tukaj lahko delovale vsaj tri podobne skupine. Dijaki radi igrajo, radi se pokažejo na odru in po vsaki predstavi me pridejo vprašat, če rabim igralce za naslednjo predstavo." Biti uspešen igralec pomeni v svetu nekaj velikega. Pomeni, da je takšen človek v življenju uspel. Mislite da je to tisti pravi čar in motiv igralskega poklica ali pa zgolj dejstvo, da si vsaj nekaj časa lahko nekdo drug? Neža Kunej: "Po mojem ni čar ne v slavi, ne v denarju. Če hočeš biti igralec, moraš pač uživati v tem. Biti nekdo drug je tudi po svoje izziv. Vživiš se v vlogo druge osebe in jo tako predstaviš, da ti verjamejo." Kako pa je, ko moraš odigrati ljubezenski prizor? Neža: "Ravno midva s tem kiparjem imava ljubezenski prizor v spalnici, ker jaz pač igram neko napadalno, erotično žensko, in to je skoraj najtežji del cele igre." Zakaj? Neža: "Ne vem, malo je zadrege. S soigralcem se ne poznava od prej." Alenka Šet: "To so prizori, ki jih največkrat vadimo." Vaja dela mojstra, zato sodim, da sta ljubezenski prizor dobro odigrala. Pa je bilo na vajin račun kaj pripomb s strani sošolcev? Neža: "Pripombe so bile, ampak ne v negativnem smislu. Le hvalili so naju." Pa je bi lo vse skupaj zares le igra? Neža: "Ja, seveda! Ravno zaradi tega šoti prizori težki, drugače ne bi bili. Če bi igrala recimo s svojim fantom, ne bi bilo nobenega problema." Bi ne bilo treba tolikih ponavljanj na vaji? Neža: "Ne." Benjamin Siter: "Ne vem, če jih ne bi bilo še več!" Ti nisi bil v tako kočljivi situaciji? Benjamin: "Še v hujši! Igram namreč homoseksualca in v nekem trenutku moram soigralcu poljubiti roko. Na to je bilo po predstavi dosti pripomb, toda jaz se izgovarjam, da sem bil takrat popolnma druga oseba, kajti v vlogo se vedno skušam čim bolj vživeti." Ti je pri tem morda kaj pomagal lik poročnika Gruberja iz serije Allo, Allo? Vsi: "Točno to. Na vajah smo ga imeli kar naprej v mislih!" Alenka Šet: "V Črni komediji imamo pravzaprav podobne osebe, kot v tej nadaljevanki. In ko ni šlo, smo rekli: Spomni se na tega in tega iz Allo, Allo, in je šlo." Trema? Urška: "Jaz sem jo čutila samo, dokler sem čakala za odrom. Ko pa sem stopila nanj, je trema izginila." Neža: "Tudi mene je bilo nekoliko strah, dokler sem čakala. Toda na odru nisem bila več Neža ampak Clea in tako tudi ni bilo več nobenega razloga za strah. Strahu je bilo nekoliko več pred večerno predstavo, medtem ko na predstavah za gimnazijce tega ni bilo tako čutiti." Benjamin: "Strah je odvisen tudi od tega, kakšno je občinstvo, kako se to odziva. Če je odziv pozitiven, tudi sam bolje igraš. Do sedaj smo imeli samo dobro občinstvo." Ste izgovorjavo besed posebej vadili? Alenka Šet: "Letos se z dikcijo nismo preveč ukvarjali. S samo situcijo na odru je bilo toliko dela, da sem pustila vsakemu, da izgovarja f-je in v-je tudi tam, kjer se ne smejo. Sicer pa v originalu Clea govori neko angleško narečje nižjih slojev, temu primerna pa je bila tudi Nežina slovenščina. Vse je zelo naravno. Bogataš in elektrikar govorita recimo z nemškim naglasom in zato sem za ti vlogi izbrala dijake, ki se učijo nemško." Beseda je tekla še o tem in onem, a skupni imenovalec pogovora je le eden. Vsi člani skupine pri vajah in predstavi zelo uživajo in prava škoda je, da gre (pri večini) le za prijetno življensko epizodo. Pa še nekaj niso pozabili povdariti. Najlepše se zahvaljujejo vodstvu šole in vsem profesorjem, ki so do nastopajočih razumevajoči in milostni, saj jih v času pred in po nastopu ne sprašujejo. Vsem tistim, ki si doslej njihove Črne komedije še niso uspeli ogledati, pa sporočajo, da bodo 22. februarja nastopili v krškem kulturnem domu, režiserka prof. Alenka Šet pa po malem že razmišlja, kaj bo pripravila za prihodnje šolsko leto, za prihodnje mlade igralce. (ES) Senovčani ponovno na odru Stajerc v Ljubljani na Senovem Senovo, 15. februarja - Pred sobotno premiera Partljičeve komedije smo zmotili Senovčane na eni zadnji vaj in se pogovarjali z režiserko uprizoritve Božo Ojsteršek, sicer učiteljico slovenskega jezika in knjižničarko na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo. Opazili smo tudi kamermana, ki je pazljivo beležil dogajanje na odru. Ali si vedno pomagate z video kamero, ko delate novo predstavo? S kamero delamo dve leti in moram povedati, da je ta kamera pridobitev akcije Za sodobnejšo šolo. DKD Svoboda si jo sposodi enkrat letno, da lahko z igralci lažje analiziramo igro. Partljičeva komedija je vaša tretja izkušnja z dramsko sekcijo DKD Svoboda Senovo, pred tem pa ste se s teatrom ukvarjali predvsem na šoli... Res je in zanimivo je primerjati obe vrsti gledališča, saj sem prišla do zaključka, da je razlik kjub vsemu manj kot pa skupnih točk. Oboji so zelo zagnani in brez njihove velike volje in mnogih odrekanj bi težko naredili karkoli. Tako otroci kot odrasli znajo biti zelo zabavni, pa tudi skrajno resni, ko pridemo do določenega problema. Pa še nekaj je, po čemer so si enaki: oboji se teksta naučijo v glavnem na odru in ne doma, kar kaže na dejstvo, da smo danes vsi obremenjeni - otroci s težavami, ki jih nosi čedalje težja šola, odrasli pa s svojimi skrbmi, ki jih je preveč, da bi jih naštevala. Vaša prva režija v okviru DKD Svoboda je bila Linhartova Županova Micka, ki ste jo priredili pod naslov Micka, pa ne županova... To predstavo smo postavili na oder marca 1994, lani pa smo igrali Partljičevo Na svidenje nad zvezdami, ki je doživela izjemen sprejem pri publiki pa tudi pri kritiki, kar nam je bila lepa spodbuda za nadaljnje delo. Moram povedati, da nam nekateri že pred premiera očitajo, da se držimo Partljiča kot pijanec plota, vendar je stanje v sodobni slovenski dramatiki takšno, da je težko najti komad, ki bi bil primeren za amaterski oder in mi smo amaterski oder. Po ogledu naše lanske predstave pa nam je avtor Štajerca celo sam priporočil. Še bolj bistveno pa se mi zdi, da je Partljič aktualen in kvaliteten, saj je bila krstna uprizoritev Štajerca maja predlani v Mestnem gledališču ljubljanskem, tako da bomo mi prvo ljubiteljsko gledališče, ki ga bomo igrali. Kaj je glavna tema Štajerca v Ljubljani? V Štajercu obdeluje Partljič dve temi: lokalpatriotizem in učiteljsko problematiko z aluzijami na Cankarja, kar bo morda za koga nesprejemljivo. Večina dogajanja je postavljena v zbornico, na odru pa se bo pojavilo kar enajst ljudi, ki si služijo oz. so si služili kruh z poučevanjem na osnovnih šolah. V Na svidenje nad zvezdami je tema še bolj delikatna, saj se vrti okoli življenja in smrti, smrt pa je tabu v vseh civilizacijah, ne le v naši... ...vendar so predstavo gledalci lepo sprejeli. V soboto je torej premiera. Ali bo na Senovem še kakšna ponovitev? Repriza bo v soboto, 28. februarja in izkupiček od te predstave bo namenjen za sodobnejšo šolo, akcijo, ki teče že nekaj let in je dala naši šoli kar nekaj računalniške opreme in ostalih stvari, nujnih za kakovosten pouk. Na sobotno premiero smo povabili tudi predstavnike sosednjih društev in potihem upamo na kakšno vabilo. Lansko predstavo smo igrali devetkrat in smo bili zadovoljni, saj terja postavitev take igre dva meseca trdega dela in bilo bi žalostno, če bi ostalo pri premieri in eni reprizi. Vaše bralce bo verjetnpo zanimala tudi igralska zasedba, ki je sestavljena iz že prekaljene generacije igralcev (Margon, zakonca Breznikar...), pa tudi nekaj debitantov bo. Kar se tiče same uprizoritve, bi rada opozorila na izjemno zahtevno sceno, ki se zamenja kar enajstkrat, prava pavza pa bo le ena. Vendar brez panike! Naši scenski delavci se bodo potrudili in omenjene premore skrajšali na minimum. Na koncu bi se rada zahvalila vsem (in teh res ni bilo malo!), ki so nam kakorkoli pomagali. Vsem Senovčanom in ostalim obiskovalcem obljubljamo, da bomo naredili vse, da se bodo vsaj malce nasmejali in pozabavali to soboto v Domu XIV. divizije. (VP) Prizor z ene od zadnjih vaj Cekinast otep trepeta pred nogami slečene breze mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure NAS GLAS, 6 - 20. FEBRU, Predstava Mini cirkus Buffetto ZKO Sevnica organizira v okviru lutkovnega abonmaja gostovanje Lutkovnega gledilišča Fru-fru iz Ljubljane, ki se bo predstavilo s predstavo Mini cirkus Buffetto. Edinstveni artistični program, ki ga izvajata diplomanta cirkuške akademije iz Moskve, vsebuje izvirno žongliranje, komično akrobatiko, vožnjo na monociklu, ekvilibristiko Točke se prepletajo z razvredrilnimi igricami, v katerih otroci aktivno sodelujejo in se hkrati zabavajo ob vragolijah klovna in klovnese Buffetto. Predstava bo v četrtek, 20. februarja 1997 ob 18. uri v kulturni dvorani Sevnica. Vstopnice so že na voljo v sevniški občinski knjižnici in uro pred predstavo na blagajni kulturnega doma. Vabljeni! Razstava o dejavnosti Rdečega križa Slovenije Območna organizacija Rdečega križa Sevnica vabi na ogled razstave o dejavnosti Rdečega križa Slovenije, ki je lansko leto beležil 130-letnico delovanja organizacije na slovenskem. Razstava je bila postavljena v petek, 14. februarja v Zdravstvenem domu Sevnica in je na ogled vse do konca februarja. Letni zbor DIS KO Globoko - Pišece V soboto, 22. februarja 1997, ob 14 uri bo v Prosvetnem domu v Globokem letni zbor članov DIS KO Globoko - Pišece, ki mu predseduje Ljudmila Petan. Na zboru bodo podana letna poročila, imenovanje In volitev novih članov KO in NO DIS Globoko -Pišece, posredovana informacija o izvajanju zakonodoaje o žrtvah vojnega nasilja, člani pa bodo razpravljali tudi o programu dela za letošnje leto statutu DIS in o pismu - peticiji za hitrejše reševanje pravic izgnancev. Na zboru bosta Ženski pevski zbor iz Pisec in citrarka Anita Strgar izvedli krajši kulturni program. ŠOLA NI SALA Bili smo v naravoslovni in zimski šoli v naravi V ponedeljek smo se učenci 4. razreda naše šole odpeljali v petdnevno naravoslovno šolo v Čatež pri Trebnjem. Po namestitvi v domu Čebelica smo spoznali učitelje, ki so nas vodili pri delu vseh pet dni. Popoldne smo si ogledali Čatež. Vsako jutro smo vstajali ob 7. uri, telovadili, po zajtrku pa smo imeli pouk. Seznanili smo se z zdravo prehrano, izvedeli smo veliko novega o naravi, o obnašanju v naravi, postavljali smo šotore, streljali s tekmovalnim lokom in plezali po plezalni steni. Posebno doživetje je bil 7 km dolg pohod, kjer smo opazovali sledi divjih živali, si ogledali star mlin in ribogojnico z ameriškimi postrvmi. Vračali smo se po Levstikovi poti. Odšli smo tudi na nočni pohod s petrolejkami. V domu so bili tudi učenci iz Ljubljane, s katerimi smo hitro postali prijatelji. Skupaj smo hodili na pohode, se učili in se zabavali. Vse prehitro je prišel petek, ko smo se po kosilu odpeljali domov, polni novega znanja in s Tel./fax: 0608/81-709 AXA 1995 GLEJTE mm OGLAŠUJTE | INTERNI KANAL CATV NHM Sevnica 3 500 SIT/teden prijetnimi vtisi na "šolo malo drugače". Po slovesu od staršev smo se v ponedeljek odpeljali s popolno smučarsko opremo na šestdnevno smučanje na Pohorje. Spremljala nas je učiteljica športne vzgoje. Že prvo popoldne smo stopili na smuči. Učili smo se plužiti in zavijati. Razočarani smo bili, ker je bila vlečnica pri Treh kraljih pokvarjena. Naslednji dan nas je namesto nje vlekel traktor, zato so nas bolele roke. V četrtek in petek pa smo se odpeljali na smučišča Rogle. Tu smo lahko ves dan smučali, ker so delovale vse naprave. Vsi smo se v petih dnevih naučili smučati. V soboto smo svoje spretnosti na smučeh preizkusili na tekmovanju. Najboljši v slalomu smo dobili nagrade, v šoli pa so vse udeležence zimske šole na Pohorju čakale diplome. Bili smo žalostni, da je vse tako hitro minilo. Bilo je lepo in spominjali se bomo lepih trenutkov med šestdnevnim druženjem pri Treh kraljih na Pohorju. (Učenci 4. in 5. razreda OŠ Velika Dolina) c«z ž 59 KršK0> V402 Y TELEVIZIJA NOVO MESTO J kanali 1 s Trdinovega vrha /M 1 1 na kanalu 41 ¦ vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA In pa NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. In 21. url NOVICE *¦»* Delovni čas dopoldan 800 do 1600 O MBD7 T torek, sobota 800 do 1200 leM^? tel./fax: 0608/21-409 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PRODAJO KERAMIČNIH PLOŠČIC SANITARNE KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME MOŽNOST DOSTAVE NA DOM IN POSTAVITVE KUPLJENEGA BLAGA; VSI IZDELKI SO IZ UVOZA (ITALIJA) UGODNI KREDITNI POGOJI ! Obiščite nas. oglejte si našo ponudbo in se prepričajte ! Jože Kramer: Kakšno naj bo kmetijstvo v Krškem jutri? Danes za krško kmetijstvo v Evropi Jože Kramar je poudaril, da sestanek strogo ni političen, da pa so svetovalci želeli narediti čim več za kmetijstvo, dokler je še čas, saj ne bi radi nosili krivde za različne težave potem, ko bo Slovenija že krepko vpeta med določila evropske unije Ravni, 12. februarja - Kmetijska svetovalna služba Krško je organizirala delovni razgovor s predstavniki občine. Beseda je tekla o problematiki kmetijstva danes, o možnostih razvoja in o ukrepih, ki jih bo od kmetijcev terjala vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Delo kmetijske svetovalne službe so udeleženci ocenili kot zadovoljivo, v burni razpravi pa je beseda tekla predvsem o ukrepih, ki naj kmetu omogočijo uspešno prihodnost. Razpravljala so bili enotni v tem, da mora tukajšnje kmetijstvo čim prej dobiti dokument, v katerem bo opredeljena celotna razvojna strategija dejavnosti. Načrti morajo zajeti prav vse kmetije na celotnem območju občine Krško, ne glede na njihovo velikost. Pri tem je treba izhajati iz sedanjega stanja prav vsake posamezne kmetije (individualni pristop) in iz vrste dejavnosti, s katero se kmetija ukvarja. Pri tem morajo načrtovalci strategije (in kasneje svetovalna služba) upoštevati naravne danosti posameznega okolja, med cilji celotne akcije pa naj bi bili na vrhu zlasti tisti, ki jih opredeljujemo že v CRPOV-ih. To je: ohranjanje poseljenosti podeželja in njegove gospodarske aktivnosti, preprečevanje zaraščanja (opuščanja) kmetijskih površin in s tem propadanja kmetij. Vse to je treba doseči s čim višjim deležem dohodka od tržne naravnanosti kmetij, za to pa je nujno čim učinkovitejše izobraževanje kmetov, njihov organizirani pristop k trženju, prodaji pridelkov in promociji blagovnih znamk. Z eno besedo bi lahko rekli, da potrebujejo kmetje v prvi vrsti kakovostne, učinkovito organizirane zadruge. Vsemu temu pa morajo zagotoviti trdno oporo svetovalnih in ostalih (upravnih) strokovnih služb ter skrajno racionalno in učinkovito vlaganje kakršnihkoli finančnih sredstev v razvojne programe. Jože Kramar, vodja Kmetijske svetovalne službe v Krškem: "Znotraj te strategije moramo oblikovati kriterije za dva ali tri tipe kmetij, pač v skladu z njihovimi naravnimi danostmi in konfiguracijo terena v krški občini. Znotraj tega moramo potem opredeliti različne pristope k finančnim spodbudam. Le tako bomo Obvestilo Kmetijska svetovalna služba Krško obvešča vse zainteresirane sadjarje in vinogradnike, da je objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/97 in 77/ 96, javni razpis za dodelitev subvencij za obnovo sadovnjakov in vinogradov. Prijave zbirajo na Kmetijski svetovalni službi Krško, vsak delovnik od 8. do 10. ure. V poštev pridejo tiste obnove, ki bodo v letošnjem letu realizirane. Zadnji rok prijav za subvencijo je 1.6. 1997. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisanimi pogoji in kriteriji dobite pri KSS Krško namreč lahko kasneje izmerili učinek posamezne denarne podpore točno določeni kmetiji. Videli bomo, kakšen dohodek je ta sposobna ustvariti iz kmetijstva (če ji je to osnovni vir preživljanja). Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na dopolnilne dejavnosti. Gre za možnost predelave pridelkov z lastne ali večih sosednih kmetij, za trženje predelanih ali tudi pridelkov kar tako ob vinskih cestah, v okviru turističnih kmetij, pri bližnjih večjih ali manjših gostincih, na posameznih turističnih točkah, kjer se gostje ali popotniki radi zadržujejo..." Če naj vse to steče v skladu z željami, izraženimi na sestanku, bo potrebno najprej zagotoviti ustrezno zakonsko podlago, saj sedanja zakonodaja v bistvu onemogoča kar dobršen del dejavnosti, ki jih je navedel ing. Kramar. Zato kmetijci in vsi, ki z njimi sodelujejo že nestrpno pričakujejo sprejetje nove zakonodaje, ki jo oblast obljublja kmalu po tistem, ko bosta državni zbor in vlada začela normalno delovati. Razgovora so se razen svetovalcev, predstavnikov kmetov in HKS udeležili Vinko Bah, tajnik občine Krško, Ivica Puntar, načelnica, Magda Krošelj in Gabrijel Metelko z upravne enote za kmetijstvo ter poslanec Branko Jane. Ob taki zasedbi vsekakor sklepi iz razgovora ne smejo ostati samo mrtva črka na papirju. Njihov prvi korak bo vodil na odbor za kmetijstvo in nato pred člane občinskega sveta. Roka si žal niso natančno določili. (Ika) Kako obuditi zamrlo družbeno življenje? Starovaščani so začeli s polnočnicami Nekajkrat sva z Danetom Mižigojem, ki se še vedno smatra za Starovaščana, pogovarjala, kako bi oživeli našo Staro vas, katera je bila svoj čas zelo aktivna. Fantje so se zbirali na mostu pred hišo Stoparjevih in Vahčičevih, kjer je bil manjši trg, in ob večerih tudi zapeli. Imeli smo svojo amatersko dramsko skupino in že tedaj smo organizirali plesne tečaje, odhajali na skupne izlete in podobno. Sedaj, ko smo nuklearni kraj, pa v vasi ni nikakršnega družabnega življenja. Ker je je potrebno z nečim začeti, so na božični večer iniciatorji ob pomoči vaščanov organizirali polnočnice. Ob 21. uri je bil v starovaški farni cerkvi odziv več kot zadovoljiv, saj je bil cerkveni prostor premajhen, tako da je veliko faranov ostalo tudi zunaj, kjer so so vaščani poskrbeli za druženje ob dobri kapljici in prigrizku. Vsi so bili zelo zadovoljni in si zagotovo želijo še več podobnih srečanj, kajti takšno druženje rodi tudi nove ideje za ureditev kraja, gospodarski in kulturni napredek. Starovaščani so zelo nezadovoljni z delovanjem KATV, saj so plačali velik prispevek, sedaj pa po njihovem mnenju še najnujnejših informacij ne najdejo. Pogrešajo predvem informacije o dežurnem zdravniku, lekarni, delovnem času dežurnih trgovin in podobno. V tem letu se bodo Starovaščani še naprej trudili in organizirali prvomajsko praznovanje na prostem. Želeli pa bi pridobiti zemljišče, kjer bi si vaščani uredili kakšen objekt, ki bi jim vsestransko služil. Ivan Runovec pravi, da bo s svojim delom upravičil njihovo zaupanje, ker so ga Starovaščani izvolili v Svet Krajevne skupnosti Krško. (Za Starovaščane Mr.Jozo) Prešernov dan na OŠ Pišece Letošnji praznik slovenske kulture smo na OŠ Maksa Pleteršnika počastili z deklamacijami in petjem Prešernovih pesmi. Pesmi smo si izbrali po nasvetu naše učiteljice Rut Zlobec iz prve izdaje Prešernovih Poezij. Izvedba deklamacij je bila dosti zahtevna, zato smo se pripravljali skoraj mesec dni. Na kulturni dan nas je nastopalo skoraj polovica učencev šole. Pred nastopom so poslušalci dobili tudi glasovalne lističe za izbiro najuspešnejših deklamacij. Pozorno smo prisluhnili vsem nastopajočim. Na koncu smo obkrožili tiste, ki so se nam zdeli najboljši. Po desetih minutah so bili rezultati že znani. Med nastopajočimi sem bila tudi sama s petjem pesmi Pod oknom. Poslušalci so me dobro ocenili in sem dobila za nagrado prelepo knjigo Grajske gospe. Po prireditvi smo odšli domov polni lepega kulturnega doživetja. (Mateja Gaber, 7. razred OŠ Maksa Pleteršnika Pišece) Pevci Bizeljskega in Sromelj v Pišecah Ženski pevski zbor Orlica Pišece je v sodelovanju z OŠ Maksa Pleteršnika Pišece osmega februarja pripravil kulturni večer na sam praznik slovenske kulture. V goste so povabili še moška pevska zbora sosednjih vasi Sromlje in Stare vasi na Bizeljskem. Poslušalci v polni dvorani so uživali v petju pesmi pevcev in pevk izpod vznožja Orlice. Ob zaključku je zapela še cela dvorana, kar je bilo svojevrstno doživetje. Lep je bil tudi nastop folklorne skupine Duplo, še posebej pa je bilo zanimivo poslušati mlade pevce in muzikante družine Župančič iz Podgorja. Dober kulturni program vseh nastopajočih je ponovno dokazal, da kultura živi tudi na vasi. (Petra Bedlč, 7. razred OŠ Maksa Pleteršnika Pišece) Za pusta so v Pacifiku rajali tudi otroci Zveza prijateljev mladine Krškoje ob pomoči Plesne šole Lukec speljala na pustni torek rajanje v maskah za najmlajše. Zbralo se je za polno diskoteko otrok in njihovih spremljevalcev. Organizacija je bila zelo dobra in že na vhodu so brezplačno ponujali krofe. Kasneje pa je odrasel klovn v stilu dedka Mraza najmlajše zasipal s sladkarijami, ki so jih dobili od sponzorjev. Očitno je, da je potrebno le malo dobre volje, da se spelje akcija, kot je bila ta. Ne smemo še pozabiti, da so bile najboljše maske nagrajene. Upati je, da se bodo podobne akcije še vrstile, pa čeprav omenjeni organizatorji niso dobili nobenih sredstev, s katerimi bi lahko podobne zabave prirejali večkrat. To je tisto kar otroci in mladina v Posavju najbolj pogrešajo. Kruha in iger za nove rodovel (Mr.Jozo) Pomladni veter v KS Krško polje V KS Krško polje je bilo na predpustno nedeljo živahno. Rajalo je staro in mlado. Kljub temu, da je ta način praznovanja v KS že šel v pozabo, se je sprevoda po vseh štirih vaseh, ki jih KS premore, udeležilo kar precej prebivalcev. Sprevod je šel delno tudi po KS Leskovec in KS Veliki Podlog Krajani so sprva nejeverno opazovali mimohod s traktorji, ki ga je spremljalo glasno vzklikanje in hupanje, da so se komaj slišale frajtonarice in drugi rekviziti, ki se lahko uporabijo tudi kot glasbila. Sicer pa je v KS Krško polje zapihal pomladni veter, ki je pregnal mrtvilo že z novoletnim praznovanjem za starejše občane Za naprej pa imajo v načrtu praznovanje materinskega dneva in še vrsto zanimivih prireditev. (KOKSKP) cr ¦¦* d.o.o. INZENIRING-TRGOVM Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, Fax: 62-780 TURISTIČNA AGENCIJA CKŽ 7, KRŠKO, Tel./fax: 21-674 oIote m sira POJDITE Z NAM ZA VALENTINOVO NAGRADNEG0VA Bogata večerja, prevoz, živa glasba, darilce in program za samo 6500 SIT Posavski muzej Brežice in Naš glas Krško vabita na javni intervju s kantavtorico Stanko Macur in pesnikom haiku pesmi ter likovnikom Rudijem Stoparjem. Pridite v sredo, 26. februarja ob 19. uri v mali salon Pokrajinskega muzeja v Brežicah. KACINU Valovi dneva -okrog poseda jutro hladna rosa ^ NAŠ GLAS, 6-20. FEBRUAR 1997 s D C II II I U IS ROKOMET 1.SRL Krško-Slovan 21:20 Krško: Bašič, German 9, Iskra 2, Vertovšek 2, D.Urbanč 5, Kekič 1,Čurak2 Lisca - Delmar 20:20 (8:7) Lisca:Senica, Blagojevič 4, Rantah 2, Plazar 3, Sečki 1, Lupše 3, Simončič 7 Akripol - AFP Dobova 26:25 (12:11) AFP Dobova: Denič, Dapo 3, Begovič 2, Mijačinovič 2, Ogorelc 4, Voglar 1, Ocvirk 8, Češnovar 2, Kranjc 1, Leveč 2 Al SKL Interier - Satex 59:74 (35:32) Interier: Avsenak 4 (2:2), Murovec 21, Bošnjak 4, Ademi 18(3:6), Krajcar 7 (3:4), Vukič 5 A-2 SKL Brežice ¦ Krka 54:73 (28:30) Brežice: F.Rozman 8, Antolovič 14 (2:3), Strgar 2 (0:1), Ogorevc 6, B.Rozmani (1:2), Marčetič 5 (1:2), Krošelj 18(2:3) Tesne odločitve na tekmah posavskih prvoligašev V 17. krogu 1.državne rokometne lige so Krško, Lisca in AFP Dobova skupaj osvojili tri točke. To je približno toliko, kot so tudi pričakovali, sobotni izkupiček pa bi lahko bil tudi izdatnejši, saj so bila vsa tri srečanja zelo izenačena, na vseh treh pa je imela pomembno besedo tudi šporrtna sreča, ki pa Sevničanom in Dobovčanom tokrat ni bila najbolj naklonjena. STRELJANJE Strelci Kanje uspešni na Slovaškem Pretekli vikend je slovenska strelska reprezentanca sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Nitri na Slovaškem. V njnih vrstah sta nastopila tudi dva strelca leskovške Kanje, mladinka Špela Arh in mladinec Peter Fridl. Kljub Fridlovim težavam s puško in vročino Arhove sta se oba dobro odrezala. Špela Arh se je prvi dan uvrstila v finale in zasedla 7. mesto, drugi dan pa je bila enajsta. Peter Fridl pa je vil prvi dan sedmi, drugi dan pa deveti. Za prve reprezentančne nastope je to lep uspeh in dobra izkušnja za naprej, saj sta oba še zelo mlada. (J.A.) Zupane v Budimpešti dvakrat deseti Članska strelska reprezentanca Slovenije jenastopila na močnem mednarodnem tekmovanju v Budimpešti. Selektor Mikolič je dal prHožnost tistim strelcem, ki ne potujejo na evropsko prvenstvo, leskovčan Dejan Zupane pa je priložnost dobro izkoristil, saj je v močni konkurenci dvakrat zasedel deseto mesto. (J.A.) Gorazd Zorič na evropskem prvenstvu Slovenski strelci, ki bodo od 24. februarja do 2. marca nastopili na EP v Varšavi so se zbrali na emotedenskih skupnih pripravah v Ljubljani. Od posavskih strelcev bo letos na tem tekmovanju nastopil le mladinec leskovške Kanje Gorazd Zorič, ki je uspešno končal domači del priprav. Bolj pomembno kot samo streljanje bo zanj psihološka priprava, saj je že dostikrat dokazal, da streljati zna. Zaželimo mu čim bolj mirno roko in dober pogled. (J.A.) Krško - Slovan: Rokometaši Krškega so kljub težavam, ki so jih preživljali pretekli teden, tesno, a zasluženo premagali ljubljanskega Slovana. O igri sami, ki ni bila preveč kvalitetna, ne kaže izgubljati besed. Nekaj je potrebno reči o vodenju kluba, saj vodstvu ni uspelo preložiti tekme, čeprav so bili razlogi za to več kot očitni. Rokometaši Krškega pretekli teden praktično niso trenirali. Na treningu so se pojavljali po trije ali štirje igralci prvega moštva, ostali pa so bili bolni, kajti tudi njim gripa ni prizanesla. Tako so proti Slovanu nastopili nepripravljeni, nekaj jih je igralo tudi s temperaturo, zato padec igre v drugem delu ni bil nepričakovan. Na koncu se je le vse dobro izteklo in zmaga je ostala doma. Ostaja pa prepričanje, da bi uprava na čelu s sekretarjem Pircem morala drugače ukrepati in narediti vse za preložitev tekme, saj so igralci navsezadnje tudi ljudje in imajo pravico do svojega zdravja. (J.A.) PLAVANJE Nika Pribošič dvakrat v A finalu Na absolutnem zimskem prvenstvu Slovenije, ki je potekalo v Celju od 14. do 16 februarja, sta se za nastop v A finalu potegovali tudi krški plavalci. To je z dvema uvrstitvama uspelo mladinki Niki Pribošič, ki je bila na 50m (0:28,77) in 400 m prosto ( 4:35,34) obakrat osma, s 1 .mestom v B finalu pa je bila uspešna tudi na 200m prosto (2:11,08), na 100 m prosto (1:01,04) pa je bila skupno enajsta. Ostali del ekipe se je moral zadovoljiti z uvrstitvami v B - finale oz. od 9 -16 mesta v državi, ker so sestre Kejžar iz Radovljice, Sparavec iz Maribora, Mankoč iz Ljubljane in ostali nosilci kolajn iz Svetovnega pokala s pogoji in finančnimi sredstvi skoraj nedosegljivi za ostale klube. Mladinec Jernej Žafran je bil 3. v B - finalu, oz 11. na 50 m prosto (0:25,52) in 8. (100 prosto - 0:55,44). Kadet Rok Vegelj je bil 9. na 1500 m prosto -19:40,60. Mladinec Rok Bizjak je bil 10.200 mešano - 2:20,25. Edina članica, Barbara Bizjak ( po odhodu Slapšakove, Repčevih) je dosegla 11. mesto na 200 hrbtno (2:33,79) in 15. na 100 prosto (1:03,71). Trener Tone Bizjak in Matej Božovič sta zadovoljna s svojimi varovanci, ker jih je večina dosegla osebne rekorde. V zaključnem delu zimskega prvenstva Slovenije za mlajše dečke in deklice v Kranju, so plavalke in plavalci ohranili 5. mesto v ekipni uvrstitvi, takoj za prvouvrščeno Radovljico in tremi klubi iz Ljubljane. Za nami so ostali Maribor, Kranj, Celje, Trbovlje, Velenje, Koper, Kamnik. Ml. deklice so zavzele 3. mesto. Med posameznicami je največ prispevala Nina Pire (87) 1608 točk, Tanja Tomič (84) 1409 točk in Nina Fritz (87) 1283. Ml. dečki so pa zasedli 9. mesto, najboljši, Matic Žafran (85) 2143 točk, Mitja Furst (85) 2037 točk in Boštjan Šoba (86) 1893 točk. Tudi tokrat so Fritz, Tomič, Hojski Sara, Pire na 4x 100 prosto prinesle domov bronasto kolajno s časom 6:04,38. Najmlajša Nina Andrejaševič (88) pa je dobila diplomo za tretje mesto na 50 m hrbtno s časom 0:48,80. Trenerja Boštjan Baje in Ina Govedarica sta zadovoljna tudi z ostalimi rezultati in uvrstitvami: Nina Fritz na 50 m Delfin - 7. mesto in Dolores Žičkar na 100 in 200 m prsno, prav tako obakrat sedmo mesto. (G.I.) Marljivi brežiški planinci V petek je imelo Planinsko društvo Brežice, ki šteje 772 članov redni občni zbor, katerega seje med ostalimi udeležil tudi predsednik OS dr. Slavko Sušin, ki je v svojem govoru povdaril pomen te organizacije, od delovnju društva v preteklem letu pa je spregovorila predsednica Marija Veble. Lani so ustanovili še planinsko skupino upokojencev, ki jo vodi Tone Lipej, uspešnost dela je odvisna tudi od finančnih težav, ki nas tarejo. Človek potrebuje za svoje zdravje gibanje v naravi in zdravo življenje. Vse to pa nudi planinska organizacija. Lani so brežiški planminci hodili v hribe tudi pozimi. Poleg Zasavja so obiskali še Kredarico, Komno, Storžič, Begunjščico, Snežnik in Porezen, od 29. junija do 8. julija pa so taborili v Završnici na Gorenjskem. (Bojan Horvatič) ŠAH Zmaga Kranjca Na rednem posamičnem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen za februar, je med 11 nastopajočimi zmagal Toni Kranjec ki je zbral 9 točk. Vrstni red ostalih: 2. Franc Derstvenšek 7,5, 3 Bojan Kuzmič 7, 4. Janez Blas 6,5 (vsi ŠK M:Majcen), 5. Andrej Grilc (ŠK Triglav) 5 točk. Po dveh turnirjih vodi Kuzmič (26 točk), sledijo pa: 2. Derstvenšek 24,3. Kranjec 23, 4. A.Grilc 22, 5. Mojca Grilc 20. (J.B.) Lisca - Delmar: "Odpisani" rokometaši sevniške Lisce so so proti gostom iz Izole dobro zaigrali, povedli s 4:1, bili ves čas boljši nasprotnik, toda z začetniško napako na koncu Izolanom dovolili, da so jim odnesli še kako potrebno točko. Moštvo, ki v zadnji minuti vodi z golom prednosti se pač mora posvetiti temu, da na vsak način obdrži žogo v svojih rokah do konca, ne pa da podari gostom 40 sekund -več kot dovolj časa za organizacijo napada. No, to je že stvar izkušenj, teh pa Sevničanom zaenkrat še primanjkuje. (ES) Akripol - AFP Dobova: Poraz na domačem parketu proti Krčanom v prejšnjem krogu je Dobovčane postavil pred dejstvo, da morajo v gosteh osvojiti več točk, kot so sprva načrtovali. Prva priložnost se jim je ponujala že preteklo soboto v Trebnjem in do uspeha jim ni manjkalo veliko. Morda bi jim podvig KOŠARKA NOGOMET Dobovčan Alan Kranjc seje tudi v Trebnjem vpisal med strelce celo uspel, če ne bi nasprotnika malo preveč spoštovali. Trebanjci so letos na svojem igrišču namreč izredno močni, o njihovi kakovosti pa priča tudi visok položaj, ki ga zasedajo na prvenstveni lestvici. Pa vendar so se rokometaši iz Dobove tokrat predstavili v zelo dobri luči. V polju je ponovno zelo dobro zaigral Tomaž Ocvirk, presenetil je "rezervist" Ogorelc, ponovno pa je svoje delo solidno opravil vratar Denič. če jim že ni uspelo pobrati nobene točke, pa je tekma v Trebnjem pokazala, da rokometaši AFP Dobove lahko tudi v gostih igrajo podobno kot doma. (ES) Kdaj ukrepi za suspendirane igralce Krškega? Od časa, ko so bili v krškem rokometnem klubu suspendirani igralci I.Deržič, Škof in Bogovič, je minilo že več kot mesec dni. Navadno se postopek disciplinske komisije konča v osmih dneh, v tem primeru pa ta komisija do danes še ni zasedala. Tudi suspendirani igralci bi radi, da se primer konča in da lahko spet vadijo. Da le ne bodo v Krškem nazadnje na kakšni tekmi brez vratarja, kajti že na srečanju s Slovanom so komaj usposobili Mirka Bašiča, ki ga je presekalo v križu. Disciplinska komisija ukrepaj, da ne boš na koncu s tem, ko so igralci predolgo izven igrišč, kaznovala rokometni klub Krško, če bo ta po boleznih in poškodbah, kar se zadnje čase pogosto dogaja, ostal brez igralcev. (J.A.) Se ena zmaga mladih Sevničanov V 6. krogu polfinalne skupine B državnega prvenstva za kadete, so sevniški najstniki ponovno prepričljivo zmagali. Tokrat so v Veliki Nedelji premagali vrstnike RK Pvramidia z 31:15 (18:4). Strelci za Lisco: Dražetič 5, Lipoglavšek 2, Oslovnik 3, Požek 10, Šinkovec 1, Mikerevič 6 in Močivnik 1 . (L.M.) ATLETIKA Moči je bilo samo za en polčas Kljub temu, da je prišel v goste tako ugleden nasrotnik, kot je mariborski Satex, pa je na levi in desni strani tribune v leskovški dvorani zijala velika praznina, kakršne v zadnjih dveh letih še ni bilo. Gledalci imajo pač radi, če njihovo moštvo dobro igra in zmaguje. V čudež na nedeljski tekmi pa ni nihče verjel, zato tudi tako skromen obisk. Toda prvi polčas je vseeno napovedal, da so v slovenski košarki mogoči tudi čudeži, saj so interierjevci, pri katerih so od jesenske prve peterke zaigrala le Ademi in Bošnjak ,prvi polčas, ko so bili še pri moči, odločili sebi v prid, odlično začeli tudi v nadaljevanju, potem pa povsem padli in "antenarjem "ni bilo težko zmagati. Trener domačih Ranko Durič je po tekmi dejal, da je moštvo ob normalnih pogojih zmožno tudi v sedanji postavi premagati marsikatero prvoligaško moštvo, toda kronično pomajkanje denarja igralcem jemlje vso voljo do tršega dela. Mimogrede, nad enakimi težavami se pritožujejo tudi košarkarji Satexa, a jih je njihov najboljši igralec Slavko Kotnik, ki se neobremenjen s finančnimi težavami odpravlja v Argentino, le rešil pred polomom v Leskovcu. (ES) Solidna predstava Brežičanov Brežiški košarkarji so se novomeškim velilkanom, pri katerih igrajo kar štirje dvometraši, medtem ko Brežičani ne premorejo nobenega, kar dobro upirali. Z malo več sreče pri metu, ko žoga nekajkrat enostavno ni hotela v koš, čeprav je bila na videz na dobri poti, bi lahko prvi polčas odločili sebi v prid. Vsekakor pa je srečanje z novomeško Krko, ki namerava letos v ligo A-1 pokazalo, da raste v Brežicah obetaven mladi rod in ko bi sedanje moštvo imelo vsaj enega visokega centra, bi bila njihova zbirka prvenstvenih točk neprimerno bogatejša. (ES) Priprave posavskih klubov Lepo vreme je na nogometne travnike zvabilo tudi nogometaše Krškega in Brežic, člane celjske nogometne podzveze, ki so pretekli vikend odigrali dvoje prijateljskih srečanj. NK Krško (člani) - NK Krško (mladinci) 5:2 (2:0): Prosto soboto sta trenerja Cvetanovič in Ključevšek izkoristila za trening tekmo, v kateri sta se na Senovem srečali članska in mladinska vrsta Krškega. Starejši so igrali zelo prizadevno, mladinci pa mlačno in zelo slabo. Veseli podatek, da se je po odsluženju vojaškega roka v vrste članov vrnil Sašo Rabič. Brežice -Klakočevac 1:2 (0:0): Tudi nogometaši Brežic so začeli s pripravami za novo sezono. Po dvotedenskem delu na domačem igrišču so Brežičani v goste povabili stare prijatelje iz sosednje Hrvaške, ki tekmuje v rangu tretje hrvaške lige. Zaradi obolelih vratarjev je domača vrata branil napadalec Vračun, gostje pa so bili boljši in kmalu povedli z 2:0. V končnici je z lepim strelom z 20 metrov Baškovič rešil čast Brežičanov. (Pilip) Lepe uvrstitve sevniških tekačev V nedeljo so se atleti AK Sevnica pomerili z mednarodno konkurenco na petem in hkrati zadnjkem krosu za pokal Tovota, ki je potekal v avstrijskem Kumbergu. Rezultati - dekleta let.86 in mlajše: 1. Branka Virtič, 3. Maja Bregar; letnik 84/83: 2. Tjaša Hribar, 3. Adrijana Virtič; letnik 82/83: 1. Janja Pungerčar; -letnik 80/81: 1. Klavdija Tomažin; mlajše članice: I.Janja Košar; članice: 2.Zvonka Bregar; fantje, letnik 86 in mlajši: 1.Marko Virtič, 3.Marko Bregar, 4.Aleš Kozole; letnik 82/83: I.Borut Veber, 7.Gregor Vodenik; letnik 80/81: 2.Marko Keber Sevničani so bili med najboljšimi tudi v skupnem seštevku, ko so za točke šteli štirje od petih krosov za pokal Tovote. Ti krosi so bili v Leobnu, Felixdorfu, Murski Soboti, Brucku na Muri in Kumbergu. Skupni vrstni red: 1. Klavdija Tomažin (80) in Marko Virtič (87), 2. Branka Virtič (86), Tjaša Hribar ((85)in Borut Veber (82), 3Zvonka Bregar (članica)in Aleš Kozole (86). (S.V.) Luka Planine državni prvak Ljubljana, 15. februarja _ Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince je član brežiškega AK FIT Luka Planine ponovno dosegel lep uspeh: s preskočenimi 194 centimetri je osvojil naslov državnega prvaka v skoku v višino. Prav tako je odlično pretekel 60 metrsko razdaljo z ovirami llija Trajkovski in z doseženim časom 8,51 zasedel drugo mesto. Marko Erkič je osvojil tretje mesto v skoku ob palici _ preskočil je 300 cm. Odlično je nastopila tudi državna pionirska prvakinja Anja cepin in osvojila četrto mesto v teku na 60 m z ovirami, v daljavo pa je skočila 506 cm in zasedla 6. mesto. Nina Vareško je v skoku ob palici, s preskočenimi 210 cm osvojila 5. mesto.. MALI NOGOMET Občinski pokal Vandrovčkom V sklopu občinskih rekreativnih tekmovanj pod skupnim nazivom "Razgibajmo življenje" je Športna zveza Brežice v nedeljo v domači športni dvorani organizirala občinsko pokalno prvenstvo v malem nogometu, na katerem je sodelovalo devet ekip. Najboljši so bili nogometaši Okrepčevalnice Vandrovček, medtem ko so najbolj razočarali igralci Belega konjička. Rezultati finalnih tekem: Vandrovček - Boršt 5:2, Studenec -Boršt 3:1, Vandrovček -Studenec 1:0. Vrstni red: 1 .Okrepčevalnica Vandrovček, 2. ŠD Studenec Sobenja vas, 3. MNK Boršt, 4. Gradbena hiša Cepin, 5.ŠD Krka Krška vas, 6. Elektronic Obrežje, 7.-9. Beli konjiček, AN Starš Brežice in ŠD Sela. Najboljši strelec je bil Igor Vrstovšek (Vandrovček) (ES) NAMIZNI TENIS V Brežicah vse več kategoriziranih športnikov n A,eš Vučajnk najboljši za zeleno mizo Število teh, po uradnih merilih slovenskega OK-ZŠZ najvišje ocenjenih športnikov, se je v letu dni povečalo za devet, največ, kar 16 pa jih tekmuje za Atletski klub FIT Brežice V novem seznamu kategoriziranih športnikov, ki ga je te dni objavil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, in zajema rezultate, dosežene do srede lanskega oktobra, je moč najti kar 25 športnikov, ki nastopajo za brežiške klube. Samo od začetka pretekle jeseni se je njihovo število povečalo za štiri, v tem času pa je naraslo tudi število društev, klubov, za katere nastopajo. Atletskemu klubu FIT Brežice, rokometnemu klubu AFP Dobova in strelskemu društvu Kruno Brežice sta se pridružila še Orientacijski klub Brežice in Ribiška družina Brežice, v letu dni pa se je število kategoriziranih športnikov povečalo kar za devet imen, kar priča o velikem kakovostnem napredku športa v tem delu Posavja. Največ kategoriziranih športnikov ima ponovno AK FIT kar 16, s štirimi jim sledijo dobovski rokometaši, z dvema ribiči in orientacijski tekači, enega pa imajo strelci. Naziv športika mednarodnega razreda so si prislužili Boris Denič, Nenad Stojakovič, Rajko Begovič in Bruno Glaser (vsi RK AFP Dobova), športniki državnega razreda so Vlado Kevo, Branko Grubič, Vladka Lopatic, Jurij Rovan, Suzana Kos (vsi AK FIT Brežice), Anica Hribar, Bojan Jevševar (oba Orientacijski klub Brežice), Peter Dimitrovski in Janko Videnič (oba Ribiška družina Brežice), kategorijo mladinskega razreda pa so dosegli Luka Planine, Boris Čurčič, Gorazd Divjak-Zalokar, Primož Kozmus, Vernes Mešič, Silvio Jagič, Robert Lesar, Ivan Kostevc, Simona Kozmus, Barbara Grame, Sandra Planine (vsi AK FIT Brežice) ter Robert Ferenčak (SD Kruno Brežice). (ES) Rekreativnega prvenstva občine Brežice v namiznem tenisu se je udeležilo šest ekip in dvanajst ppsameznikov, ki so kljub temu, da v občini ne deluje noben namiznoteniški klub pokazali, da belo celuloidno žogico kar dobro obvladujejo. Vrstni red ekip: 1 RNTK Velika Dolina, 1 Stara vas, 3.ŠD Orlica Pišece, 4.Artiče-Dobova, 5-6.Vulkanizerstvo Brezina in RNTK Velika Dolina II. Posamezniki: 1 .Aleš Vučajnk (Artiče), 2.Rado Veble (RNTK Velika Dolina), 3. Rajko Špehar (Stara Vas), 4. Franc Škaler (Vulkanizerstvo Brezina). (ES) Turnir Našega glasa Tudi letos Naš glas organizira turnir v malem nogometu za svetnike vseh treh občinskih svetov: Brežice, Krško in Sevnica. Občina Sevnica bo tudi gostitelj srečanja. Glede na pretekle izkušnje z izborom našega športnika, smo se tokrat odločili, da organiziramo samo turnir svetniških ekip. Novinarji letos ne bomo igrali, ker se bomo ukvarjali z organizacijo tekmovanja in ker smo zadnjič opazili, da bi se predvsem svetniki radi pomerili med seboj in ugotovili, kdo bolje brca in zabija. Pridite torej v soboto, 1. marca 1997 v športno dvorano pri OŠ Sevnica. Turnir se bo začel ob 9. uri. NAS GLAS, 6-20. FEBRUAR 1997 Varnostne razmere v regiji v preteklem letu Lani manj žrtev (18) na posavskih cestah Število hujših prometnih nesreč (nesreče s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami) je najmanjše v zadnjih petih letih. Število kaznivih dejanj na ravni leta 1995, porast gospodarske kriminalitete in vseh oblik nasilja, nespremenjeno število umorov in poskusov umora, porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zmanjšanje mladoletniškega kriminala, pa tudi števila prometnih nesreč so bistvene značilnosti varnostnih razmer v Posavju v preteklem letu, ki so jih na redni tiskovni konferenci UNZ Krško predstavili načelnik Rajmund Veber, Miha Molan, načelnik Insektorata policije pri UNZ, in Sašo Jejčič. načelnik Urada kriminalistične službe. Rajmund Veber, načelnik: "Z opravljenim delom v preteklem letu smo tako v upravi kot v enotah zadovoljni. Z veseljem ugotavljamo, da so ljudje v Posavju živeli relativno varno, kar je tudi ena glavnih nalog policije. Tako kot v slovenskem merilu se tudi v naši regiji število kaznivih dejanj ni povečalo, ampak je ostalo na ravni leta 1995. Raziskanost kaznivih dejanj je bila sicer za 2 odstotka manjša kot v prejšnjem letu, vendar vseeno nad slovenskim povprečjem. To pa je tudi plod dobrega sodelovanja z ljudmi na terenu, katerim bomo tudi letos posvečali precej pozornosti." Na posavskih cestah se je v Predstavniki Uprave za notranje zadeve Krško na redni letni tiskovni konferenci: Miha Molan, načelnik Insektorata policije pri UNZ, Rajmund Veber, načelnik UNZ, in Sašo Jejčič, načelnik Urada kriminalistične službe. letu 1996 zgodilo 987 (1.015 leta 1995) prometnih nesreč, katere so obravnavali policisti. Vseh prometnih nesreč je bilo lani v promerjavi z letom pred tem manj za 3 odstotke, s smrtnim izidom za 43 odstotkov, s telesno poškodbo za 28 odstotkov, le pri prometnih nesrečah z materialno je beležen porast za 5 odstotkov. Glede na mesec je bil najbolj nevaren september, maj in november, glede na dan v tednu pa je bil najbolj kritičen petek, nato sreda in sobota, najmanj nesreč pa se je zgodilo ob nedeljah. Gostitve prometnih nesreč so bile največje med 12. in 18. uro. V prometnih nesrečah je 18 (24) oseb izgubilo življenje, 98 (123) jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 129 (157) lahko telesno poškodovanih, v 822 (781) primerih pa je nastala samo materialna škoda. Skratka, če upoštevamo samo hujše prometne nesreče (nesreče s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami) je bilo stanje še ugodnejše, saj je bilo še število teh nesreč najmanjše v zadnjih petih letih. V lanskem letu se je zmanjasalo število nesreč na regionalnih in lokalnih cestah, najbolj pa se je povečalo na Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. Atonivse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah in Krškem. Čisn Računi - Dobri Prijatelji! ^^Nova KBM, magistralnih cestah, in sicer za 2,4 odstotka. Po številu se je največ nesreč (kar četrtina) zgodilo v naseljih z uličnim sistemom, enak odstotek pa je tudi v naseljih brez uličnega sistema. Kar dve tretini vseh nesreč se je zgodilo v naselju, najhujše nesreče pa so se zgodile na magistralnih cestah, kjer je 14 (8) oseb izgubilo življenje. V največ prometnih nesrečah so bili udeleženi vozniki osebnih vozil, v 75 primerih pa so bili udeleženi tudi otroci in mladoletniki. V prometnih nesrečah je eden umrl, 38 otrok in mladoletnikov pa je bilo telesno poškodovanih. Med vzroki prometnih nesreč že vrsto let prednjači neprilagojena hitrost s slabimi 30 odstotki, sledi nepravilna stran in smer vožnje (18,1 %), alkohol kot sekundarni vzrok pa je bil ugotovljen v 154 primerih oziroma v 15,6 odstotkih. Preventivne akcije v lanskem letu Policisti UNZ Krško so v letu 1996 izvedli skupaj 91 preventivnih varnostnih akcij v cestnem prometu, v katerih je v 14 primerih sodelovala tudi helikopterska enota policije. Tako so bile med drugim izvedene preventivne akcije HITROST, NATAKAR, TAKSI PROSIM, STOPIMO IZ TEME, KOLESAR, VARNA ZIMSKA VOŽNJA in PREDVIDIMO. Med izvajanjem navedenih akcij so policisti udeležencem v prometu razdelili 12.545 zloženk, katerih vsebina jih je opozarjala na nevarnosti v prometu in svetovala, kako naj ravnajo, da bodo oni in drugi udeleženci v prometu varnejši. Zaradi storitve 8.964 prekrškov je bilo sodniku za prekrške podanih 6.574 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Med prekrški prevladujejo kršitve vožnje pod vplivom alkohola, saj je bilo ugotovljenih 2.531 tovrstnih prekrškov, nato je vožnja brez vozniškega izpita itd. Policisti so izrekli skupaj 31.406 mandatnih kazni, in sicer največ zaradi prevelike hitrosti in neuporabe varnostnega pasu. Izdanih je bilo 7.781 plačilnih nalogov, od katerih je bilo v prvih devetih mesecih lanskega leta realiziranih le 26,6 odstotka. Razen navedenih represivnih ukrepov so policisti odredili še 82 izrednih tehničnih pregledov vozil, v 580 primerih so začasno odvzeli prometno dovoljenje, v 5.487 primerih izključili vozilo iz prometa, v 1.753 primerih začasno odvzeli vozniško dovoljenje, v 4.338 primerih odredili preizkus alkoholiziranosti in v 31 primerih začasno zasegli motorno kolo. Policisti so v lanskem letu zabeležili tudi 71 prometnih nesreč s pobegom, vendar jim je uspelo večino povzročiteljev tudi odkriti, neraziskanih pa je ostalo 7 primerov. Se nadaljuje... (GAIex) KRONIKA Požar v Vidmu Pred dnevi so bili gasilci PGE Krško obveščeni o požaru v podjetju Videm ICEC Krško. Prišlo je do prebitja električnega kabla in iskra je vžgala prah v brusilnici. Trije poklicni gasilci so ob pomoči Vidmovih delavcev požar pogasili, tako da škoda ni velika. Kadett izginil R.N., roj. 1958 iz Sevnice je imel pred stanovanjskim blokom parkirano vozilo Opel Kadett 1,3 S, reg. št. KK R2-485, letnik 1986, svetlo zelene barve. Neznani storilec, ki mu je odpeljal vozilo z avtoradiokasetofonom Pioneer, je lastnika oškodoval za okoli 600 tisoč tolarjev. Pridržali so ga V soboto ponoči je bil na magistralni cesti pri Boštanju ustavljen voznik osebnega avtomobila B.R., roj. 1977 iz Sevnice. Policisti so opravili preizkus alkoholiziranosti, z rezultatom 0,69 g/kg pa se voznik ni strinjal. Odrejen in opravljen je bil strokovni pregled z odvzemom krvi za analizo v ZD Sevnica. Voznik, ki mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana, je bil čez dobro uro ponovno ustavljen in zaradi ponovne kršitve so ga policisti pridržali do iztreznitve. Policista zgrabil za ovratnik Policista PP Krško sta v soboto v jutranjih urah kontrolirala promet na magistralni cesti Drnovo -Vrhovo in na Cesti krških žrtev v Krškem ustavila voznika osebnega vozila K.S., roj. 1967. voznik je ob postopku policiste žalil, češ da ustavljajo ob tej uri samo zato, da vozniki pihajo. Policist je odredil preizkus alkoholiziranosti. Voznik K.S. je ob postopku vrgel elektronski alkotest na tla in zgrabil policista za ovratnik bunde. Policista sta napadalca obvladala in ga odpeljala na policijsko postajo, kjer je voznik nadaljeval z žaljenjem in grožnjami. Voznik je bil zatem pridržan do iztreznitve, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. Podana bo kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Z rezultatom pihanja se ni strinjal V soboto zvečer je bil na Kvedrovi cesti v Sevnici ustavljen voznik S.F., roj. 1963 iz Sevnice. Policisti so z njim opravili preizkus alkoholiziranosti, z rezultatom 1,26 g/kg pa se voznik ni strinjal. Odrejen in opravljen je bil strokovni pregled z odvzemom krvi za analizo v ZD Sevnica, vozniku pa prepovedana nadaljnja vožnja. Ker tega ni upošteval, saj so ga policisti kmalu ponovno ustavili, je bil pridržan do iztreznitve. Vozilo v jarku in več poškodovanih Na lokalni cesti Boštanj -Jablanica se je zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti vožnje glede na stanje in lastnosti vozišča. Voznik zastave 128 K.D., roj. 1977 iz Radeč je vozil po makedamski lokalni cesti iz smeri Jablanice proti Boštanju. Ko je pripeljal izven naselja Boštanj v levi nepregledni ovinek, kjer vozišče poteka po blagem klancu navzgor, je zapeljal v desno na travnati usek in po travniku vozil še 17,6 m, zatem pa je vozilo obstalo v jarku. V nezgodi se je voznik hudo telesno poškodoval, hude Če ste ogroženi ali potrebujete pomoč, pokličite intervencijsko številko 113. telesne poškodbe pa je zadobil tudi potnik Š.A., roj. 1977 iz Sevnice, lažje poškodbe pa sta zadobila P.S., roj. 1975 in O.L., roj. 1977, oba iz Sevnice. Razgrajal zaradi ključev vozila V ponedeljek, nekaj čez polnoč, je prišel domov v vinjenem stanju H.J., roj. 1975 iz Sevnice. Brez pravega vzroka je začel kričati na sestro ter od nje zahteval ključe osebnega avtomobila. Ker mu sestra ključev ni hotela izročiti, je kršitelj pričel žaliti še mater in z ragrajanjem nadaljeval tudi ob prihodu policistov. Ker s kršitvami ni prenehal, so ga policisti odpeljali na policijsko postajo, kjer je preživel preostanek noči. KACU.U Vrbovo šibje opora solzni trti zlate vežice ^ BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 10. in 17. februarjem so v Brežiški porodnišnici rodile: Anita Kneževič iz Krškega - deklico, Darija Lisec iz Loga -Primoža, Petra Zof ič z Boršta - Jana, Martina Pire s Senožeč -Mateja, Barbara Kostanjšek iz Kostanjevice • Timoteja in Aleksandra Novak iz Artič - deklico. Čestitamo! NAŠ GLAS, 6-20. FEBRUAR 1997 OBJAVE MALI OGLASI primerna za družino z otroci. Cena 15.000 SIT. Tel.: 70-024. Ugodno prodam računalnik 286. Tel: 70-469. Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev in iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2). primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x ti m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. V Krškem oddam v najem stanovanjsko hišo z garažo (samo za poslovne namene). Tel.: 32-269. Manjše stanovanje (39 ni2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. Opremljeno stanovanje v Krškem oddam. Tel.: 32-405 (od 16. ure dalje). V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel: 22-026. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Tel.: 59-008. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2 Tel.: 32-354 (Stane Urbane) V Krškem prodam stanovanje (46 m2) Tel.: 32-147. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 3851/678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. ' Na Libni prodam vinograd s kletjo in vso opremo (750 trt) in sadovnjak (50 različnih vrst sadnih dreves). Prodam tudi cirkular in gumi voz (15 eolski). Tel.: 70-022(po 15. uri). V Drenovcu pri Leskovcu prodam vinograd (18 arov). Tel: 33-213. Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel: 21-621 (dopoldan) -Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam f iat 128 1100 S, letnik 1974, registriran do 07/08/1998, rdeče barve. Cena 1.200 DEM. Tel.: 22-081 (od 17. do 18. ure) ali Martin Vračun, Grajska pot 20, Leskovec. Prodam yugo 45 E, letnik februar 1987, prvi lastnik, prevoženih 70.000 km, generalno obnovljen, nove zimske gume. Cena z registracijo 1.500 DEM, brez registracije 1.200 DEM. Tel.: 71-308. Prodam Citroen AX 1,1 I caban, letnik 92/93, bele barve, prvi lastnik, garažiran. Tel.: 61-419. Ugodno prodam fiat 750 (fičo) vvoznem stanju. Tel.: 75-H7. Ugodno prodam snežne verige, številka 6 (175-70-13 ali 175-75-14), prtljažnik za avto hvundai pony in jadralno desko (kompletno) Burin-Veplas. Tel.: 32-300. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel.: 22-285. Prodam zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem. Cena 40.000 tolarjev. Tel.: 71-420. Prodam pisalno mizo s sedmimi predali na ključ. Tel.: 75-223. Skoraj novo črno-belo kuhinjo s šestimi elementi, kuhinjsko napo, delovnim pultom, pomivalnim koritom, bojlerjem in hladilnikom, prodamo. Tel.: 62-191. Prodam TV sprejemnik Goldstar (pod garancijo), cena 55.000 tolarjev in dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x 110) in štiri stole, cena 20.000 tolarjev. Tel.: 71-420. Prodam opremo za trgovino - blagajniški pult, 9 metrov šestetažnih lesenih polic, 6 metrov petetažnih skladiščnih polic, električno tehtnico, nerjavečo salamoreznico in hladilno vitrino. Tel: 43-203. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino; še v garanciji. Tel.: 77-331. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 kosov rabljenih strešnikov vrste Bramac Sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Prodam belo in rdeče vino (Bizeljsko). Tel: 51-267. Prodam plastično cisterno 1.000 I, primerno tudi za kurilno olje. Tel: 33-652. Hitro in učinkovito prevajanje vseh vrst besedil iz angleščine v slovenščino in obratno. Tel.: 32-023. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). , Nemško ovčarko, čistokrvno, brez rodovnika, staro leto in pol, prodam. Je Prodaja se viličar INDOS VD 1501-0101, letnik 1976, nosilnost 1.500 kg, za višino dviga 1.500 mm, cena 350.000,00 SIT. Informacije na telefon 22-432. "Kino servis" Brežice 21., 22. in 23. M. Ob 18. in 20. uri in 24. in 25. II. ob 20. uri: SVETLOBA (dts), akcijski 26. in 27. II. ob 20. uri: TISTEGA ČAROBNEGA ONE, romantična komedija 27, It. ob 18. uri: SPACE JAM (dts), komedija dts: 6-kana!ni digitalni ton Kuttuni dom Krško 21. II. ob 20. uri in 23. II. ob 18. uri: BLISK SMRTI, akcijski triler Kino Kostanjevica 22. II. ob 19. uri: OSTRŽEK (Pinocchio) 23. II. ob 19. uri; POBEG IZ LOS ANGELESA, akcijski Kino Šentjernej 21. II. ob 18. uri; OSTRŽEK (Pinocchio) 21. II. ob 20. uri: POBEG IZ LOS ANGELESA, akcijski STUDIO BREŽICE ¦¦¦umi Sponzor tokratne križanke je ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR, ki ima svoji podružnici tudi v Krškem na CKŽ 15 in v Brežicah na Trgu izgnancev 14 (v Dijaškem domu v IV. nadstropju). Študentski servis posreduje delo dijakom in študentom, poleg tega pa vam nudi tudi črno-belo in barvno fotokopiranje, kopiranje na barvne liste, folije ter vezavo v zvezke oziroma brošure. Delovni čas v Krškem je vsak delovni dan od 7.30 do 16. ure, ob sredah do 15. ure, njihova telefonska številka pa je 21 -980. V Brežicah delajo vsak dan od 7.30 do 15. ure in ob sredah do 17. ure, pokličete pa jih lahko na številko 0609/610-455. Za včlanitev v študentski servis je potrebno prinesti potrdilo o šolanju za šolsko leto 1996/97 oziroma frekventacijsko potrdilo, osebni dokument (osebno izkaznico ali potni list), davčno številko in fotografijo. Študentski servis Maribor bo izžrebanim reševalcem nagradne križanke podaril - 1. nagrada: 200 fotokopij formata A4; 2. nagrada: 150 fotokopij formata A4; 3. nagrada: 100 fotokopij formata A4; 4. nagrada: nahrbtnik. Rešene križanke pošljite na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 KRŠKO, najkasneje do sobote, 1. marca 1997, s pripisom "Nagradna križanka Študentskega servisa Maribor". Če si želite popestriti življenje in pri tem tudi nekaj zaslužiti, nas pokličite na tel. št. 62-293 ali 62-179. SKUPAJ -bomo uspešnejši. Prodam R 19 GTS letnik ti/ 89 zelo lepo ohranjen. Registriran do 11/97. Cena po dogovoru. Telefon: 0608/75-214. &VF<1 Paič - prodaja novih in rabljenih vozil - servis - prodaja nadomestnih delov Krška vas 28e, fS 59-059 PE Novo mesto, *ff 068/21-123 Odprtje zastopstva Zavarovalnice Triglav na Senovem Senovo, 7. februarja - V petek je Zavarovalnica Triglav odprla zastopniško pisarno na Senovem. Direktor Zavarovalnice Triglav d.d., območne enote Krško, Zoran Šoln je v pozdravnem govoru poudaril, da Zavarovalnica Triglav s tem dejanjem združuje svoje poslovne interese in potrebe zavarovancev, hkrati pa da je to droben prispevek k razvojnim ambicijam Senovega in okolice. V tem delu Posavja je Zoran Šoln izpostavil pomembno vlogo Ivana Sotoška, zavarovalnega zastopnika Zavarovalnice Triglav, ki bo poslej delal v lepo opremljenih prostorih na Titovi 110. Sotošek se je v letu 1996 odlikoval s kakovostnim delom, za katerega je prejel posebno nagrado generalne direktorice Zavarovalnice Triglav d.d. nade Klemenčič, ki so je deležni le najuspešnejši zastopniki. Sotošku je pripadla tudi čast prerezati trak na novih prostorih, za katere je dejal, da so mu velika vzpodbuda za še bolj kakovostno delo v prihodnje, saj se zaveda hude konkurence, ki vlada na zavarovalniškem tržišču. (VP) NAGRADNA KRIŽANKA ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR NAŠ GLAS SUKNJA K1RA-SIRJEV SL6v. ELEKTROTEHNIK Marko ZLO-GOVNA UGANKA KONEC MOLITVE PERNATA ŽWAL študentski servis maribor Krško, CKŽ 15, tel./fax: 0608/21-980 ¦ Brežice, Trg izgnancev 14,