Ust Izhala ođ oktobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-Ja 1958 kot poltednik — Od h januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah GLASILO KRAVT SRFDA, T)NT. %, APRILA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 39 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skorja Loka m Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor —- Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predvolilni razgovor s sekretarjem ObO SZDL Kranj Pavletom Lužanom_ V Kranju 100-č lanska občinska skupščina Med člani kranjske občinske skupščine — Četrtina žensk • Tako kot v vseh gorenjskih občinah (In drugod po naši • državi) se tudi v kranjski resno pripravljajo na bližnje • volitve v občinsko skupščino. Kako te priprave potekajo, • smo poizvedli pri sekretarju občinskega odbora SZDL • Pavletu Lužanu. *Pred dnevi je bil v zvezi s tem vprašanjem posvet predstavnikov družbeno-ipolitičnih organizacij in občinskega ljudskega odbora. Med drugim smo na njem razpravljali o številu odbornikov V novi občinski skupščini in o »strokovnem sestavu« zbora delovnih organizacij. — Skupščina naj bi bila 100-članska, tako da bi bilo v vsakem zboru po 50 odbornikov. V zboru delovnih organizacij £a.J bi bilo 34 odbornikov iz gospodarstva, 5 iz zdravstva, 4 iz kulture in prosvete, 3 iz kmetijstva in 4 iz ostalih javnih služb. — Kot je znano, bodo volivci vsake volilne enote izvolili po enega odbornika, vendar je zaželeno, daljin kandidira več, saj bo tako izbira nedvomno pravičnejša. — Doslej so družbeno-politične organizacije na terenu in v delovnih kolektivih sestavile širše spiske kandidatov, ki jih bodo seveda predložile v razpravo in potrditev zborom volivcev. Iz njih se vidi, da je med kandidati zelo malo žensk, čeprav smo nekako predvideli, naj bi jih bilo v občinski skupščini vsaj 25 odstotkov. Da se to razmerje le nekako obdrži, bomo zborom volivcev, ki bodo potrjevali kandidature, predlagali, Paj bo (če je njihov kandidat ženska) tudi drugi kandidat ženska. Seveda bosta o teh naših predlogih sklepala Še občinski ljudski odbor in republiška ljudska skupščina.« B Omenili ste, naj bi imela »kmetijska skupina« v zboru delovnih organizacij 3 mandate. Bravce bo gotovo zanimalo, kdo bo volil predstavnike te panoge oziroma kdo so lahko predstavniki kmetijstva v zboru. »Te tri odbornike bodo iz svojih vrst volili delavci kmetijskih gospodarskih organizacij in tudi vsi kmetje, ki imajo kooperacijske odnose s kmetijskimi zadrugami.« ■ In kako bo v občinski skupščini z rotacijo? »Po dveh letih mandata naj bi se zamenjalo 50 odbornikov, torej polovica. Naš predlog je, naj bi tedaj nove volitve izvedle volilne enote, ki so označene z lihimi zaporednimi številkami. — Seveda pa s tem ni rečeno, da zbori volivcev posameznih enot že Prej ne bi mogli zamenjati odbornika, ki svojih dolžnosti ne bi opravljal v interesu skupnosti. — Tudi o tem predlogu bo poprej sklepal še ObLO.« ■ So tudi tehnične priprave na volitve že v teku? »Precej težav je bilo z usklajevanjem volilnih imenikov, ker je bilo v mestu okrog 500 na podeželju pa 60 primerov, da občani niso sproti urejevali doselitvenih in odselitvenih zadev. No, 230 1 Judi, kolikor jih je sodelovalo pri reviziji imenikov, je delo že opravilo in smo pričeli tudi že pisati centralni imenik, ki bo zaključen do 10. aprila. Ti imeniki bodo potem razobešeni v posameznih volilnih enotah, da bodo volivci lahko popravljali morebitne napake v njih, za kar imajo pravico do 20. dneva pred volitvami. Naj Povem, da so vsi volivci razdeljeni na 50 volilnih enot, tako da jih je v vsaki povprečno 967. — Upam, da bodo volitve v redu potekale, Predvideno pa je, da bodo sredi maja — v nedeljo in torek.« J. žontar Pomladansko delo na obsežnih poljih med vasjo Hlebce in Radovljico Poslovanje in težave gostincev Nova priporočila za zasebno gostinstvo PRED SEJO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Občine naj bi bile bolj prizanesljive pri odmerjanju dajatev — Spet negodovanja zaradi najemnin KRANJ* 1. aprila — Danes dopoldne je bila v Kranju sektorska konferenca za gostinstvo, ki jo je organizirala gospodarska zbornica za okraj Ljubljana. Konference so se udeležili predstavniki številnih gostinskih podjetij in zasebnih gostišč (ne vseh) z območij kranjske, škofjeloške in tržiške občine in predstavnik ene občine (tržiške) izmed treh povabljenih. Vtis, ki ga je bilo mogoče dobiti ob tej priložnosti, je precej podoben vtisu s februarske sektorske konference o trgovini: go-stinstvvo je zelo zapostavljena panoga, v katero se skoraj ne vlagajo investicije, razen tega je toliko preobremenjeno z dajatvami, da komaj životari. Ob vsem tem se kar naprej postavljajo Uveljavljanje predpisov in smernic o gospodarjenju z gozdovi Od besed k Prihodnji teden bodo posvetovanja za kranjsko in triglavsko gozdnogospodarsko območje — Gozdna gospodarstva morajo do konca leta prevzeti skrb za celotno gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo Svet za proizvodnjo, predelavo! 1,1 promet z lesom pri gospodarji zbornici okraja Ljubljana je j Pred dnevi razpravljal o podruž- S bljaniu gozdne proizvodnje in o1 Prihodnji organizaciji gozdarstva. **°t so ugotavljali, gre v »snovi za Prepočasne in neučinkovite prijele pri uveljavljanju predpisov in smernic o gospodarjenju z gozdo-Vl- O tem je že bilo mnogo govo-r*. pisanja in prepričevanja. Toda Dreveč je bilo besed in teorije, Premalo je stvarnih premikov v Praksi. odobrena posojila splošne gospodarske banke Največ za investicije na Bledu Upravni odbor splošne gospodarske banke LRS je pred dnevi obravnaval, zahtevke za investicije, ki so jih vložila gostinska podjetja na jesenskem natečaju za investicijska posojila na področju gostinstva in turizma. Ob tej Priložnosti so bila dokončno odobrena posojila tudi za nekatere Bradnje in ureditve turističnih objektov na Gorenjskem. Tako so prišli na vrsto adaptacija hotela Park na Bledu, dograditev blejske festivalne dvorane, avtocamp v Bohinju, dogradijo grajskega kopališča na Bledu, °otel z restavracijo na Voglu, »vtocamp »Zaka« Bled, dve pla-jj«j»ki koči na Voglu (investitor notel Zlatorog), nov trakt hotela Jelovica na Bledu in rekonstrukcija gostinskega podjetja Dom na Jezerskem. — s. Podružbljanje gozdne proizvodnje v privatnih gozdovih, „ kot so znova ocenili v omenjeni razpravi, mora zajeti vse faze dela ne glede na parcelno razdrobi jnost teh gozdov. To pa zahteva enotno m močno organizacijo. Prav vključevanje zasebnih gozdnih posestnikov v družbeno proizvodnjo, ki. s progresivno lestvico privablja gozdne posestnike k sklepanju po- godb, pa povzroča znižanje sredstev v skladih za obnovo gozdov za približno 20 odstotkov. Tako močno zmanjšanje teh skladov in hkrati povečane potrebe po reprodukcijskih sredstvih v gozdarstvu pa resno ogroža izvajanje postav- I ljenih ciljev. Ekonomsko majhne j in šibke enote nikakor ne bi tega Nadaljevanje _ na 2. strani «5 i predenj vedno večje naloge, ki jim pa ne more biti kos. Zadnji čas je, da se tudi gostinstvu dajo realne osnove za razvoj do tiste meje, ki nam je pri današnjih zahtevah turizma potrebna. Take misli so prevevale dobršen del poročila o problematiki gostinstva, ki ga je pripravila zbornica, pa tudi razprave zbranih gostincev, ki so navajali težave svojih podjetij. Celotno zbrano problematiko bo zbornica posredovala OLO Lljubljana, da bi jo ta v sodelovanju z odgovornimi organi skušal čimprej rešiti. Iz uvodnega poročila povzemamo, da se je denarna vrednost vseh vrst < opravljenih gostinskih uslug v lanskem letu v primerjavi s predlanskim povečala za povprečno 11 odstotkov, vendar je šlo povišanje predvsem na račun višjih con. Le brezalkoholnih pijač in hrane je bilo prodano nekoliko več. Posebno močno je padel količinski promet vina (v vsem okraju za skoraj 3 milijone litrov, žganja za 40.600 litrov in mineralnih vod 117 tisoč litrov). Nasprotno so se količne prodanih ostalih alkoholnih pijač povečale za 116 tisoč litrov. Na tako potrošnjo so brez dvoma vplivale razne dajatve, ki so posebno pri vinu zelo vplivale na močno podražitev. © V lanskem letu je gostinstvo O doseglo 12 milijard dinarjev # dohodka, kar je za 24 odst. več # kot v letu 1961. Kljub temu # so se skladi zmanjšali za 3,5 0 odst., sredstva za osebne do- # hodke so bila le za 6,5 odst. # višja. V industriji se je OD v tem času povišal za 9,6, v kmetijstvu pa za 8,1 odst. To so le nekateri izmed podatkov, ki dokazujejo, da je gostinstvo med vsemi panogami najbolj obremnjeno z družbenimi obveznostmi. Posledice tega so: slaba opremljenost in zato tudi nizka raven uslug, pomanjkanje dobrega kadra in njegova selitev v druge panoge, neurejeno stanovanjsko vprašanje za gostinske delavce itd. V ljubljanskem okraju je 484 zasebnih gostišč, od tega 97 na Nadaljevanje « na 2. strani « Večja proizvodnja dobrin in nadaljnje povečanje produktivnosti Predsednik okrajnega ljudske^ odbora Ljubljana je sklical za pe tek, 5. aprila, sejo okrajnega zbora in zbora proizvajavcev. Za to-« kratno sejo se predvideva, da bo okrajni ljudski odbor dokončno sprejel predlog nadel o razvoju gospodarstva in družbenih služb v okraju Ljubljana za leto 1963. Začasni dnevni red predvideva še sedem drugih točk, med njimi tudi predlog odloka o ustanovitvi izravnalnega sklada okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za intervencijo v proizvodnji in preskrbi z vrtninami. Predvideni gospodarski in družbeni razvoj okraja sloni letos zlasti na kvalitativnih spremembah o načinu proizvodnje, na vzporednem povečanju proizvedenih dobrin ter predvsem na nadaljnjem dviganju produktivnosti. K povečanju proizvodnje in produktivnosti nas čedalje bolj sili ekonomsko nujna razširitev mednarodne blagovne izmenjave, za kar se na inozemskem tržišču odpirajo nove možnosti, medtem ko je za domači trg znano vedno večje povpraševanje po kvalitetnem blagu. Za realizacijo tako postavljenih nalog pa bodo potrebni določeni ukrepi. Vsa razpoložljiva amortizacijska sredstva naj bi usmerili predvsem v tiste gospodarske dejavnosti, ki omogočajo hitro aktiviranje vloženih sredstev, večji devizni priliv in boljšo preskrb-Ijenost tržišča. Nedvomno pa je nadaljnji razvoj proizvodnje odvisen tudi od izboljšanih pogojev gospodarjenja/Ti se bodo pokazali predvsem v povečanju sredstev delovnih organizacij za izpopolnitev osnovnih sredstev, v spremembah in dopolnitvah predpisov na področju sistema delitve dohodka ter v pričakovanju večjih možnosti za samostojnejše razpolaganje z ustvarjenimi deviznimi sredstvi. Nadaljevanje . na 2. strani 1 S skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja na Jesenicah Dodatna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje Posebna skupina strokovnjakov Združenja železniških transportnih podjetij iz Ljubljane že več dni pregleduje gorenjsko progo (tokrat brez prvoaprilske šale). Ob tem ogledujejo, beležijo in skicirajo stanje proge za Izdelavo načrtov telekomunikacijskih in slgnalno-varnostnih naprav. Na sliki: ogled proge med Jeprco in Godešičem pri Skorji Loki V prvem delu zadnjega zasedanja so razpravljali o poslovnem poročilu za leto 1962 bivšega okr. zavoda za socialno zavarovanje Kranj, ki je bil v celoti sprejet. Prav tako je bil tudi sprejet zaključni račun tega zavoda. Za primanjkljaj v višini 40 milijonov 597.132 dinarjev so izglasovali, naj se krije iz sredstev rezervnega sklada bivšega okrajnega zavoda so socialno zavarovanje Kranj. Ostala sredstva rezervnega sklada bivšega okrajnega zavoda v višini 292 milijonov 378.814 dinarjev so bila razdeljena obema komunalnima zavodoma po številu zavarovancev — KZSZ Kranj (34.520 zavarovancev) torej okrog 178 milijonov dinarjev in KZSZ Jesenice (22.179 zavarovancev) pa okr. 114 milijonov dinarjev. Sredstva, ki jih Je dobil KZSZ Jesenice, so razdeljena: prosta finančna sredstva 44,137.435 dinarjev, ostala pa so vezana na medobčinski zdravstveni sklad 56,550.770 dinarjev in pa pri NB Jesenice 13,681.103 din. Skupščina je na zadnjem zasedanju s potrditvijo lastnega programa in programa KZSZ postavila sebi in svojim organom kot komunalnemu zavodu temeljne smernice v prihodnje. Ta program pa morajo še v celoti obravnavati vsi odbori skupščine kot ostali organi zavoda, posredovali pa so ga tudi občinski komisiji za' sestavo statuta komune z željo, da ga pri obdelavi osnutki bolj upošteva kot doslej. Na tej seji so tudi sprejeli finančni plan zavoda, ki znaša 1 milijardo 732 milijonov dinarjev in prav toliko tudi izdatkov. — Plan dohodkov in porabe je za 18 odstotkov večji od lanske realizacije. Stroški pa so razdeljeni po naslednjih vrstah: za zdravstveno zavarovanje 1.150,060.000, za Nadaljevanje . na 2. strani ** Gradnja avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« Sodelovanje gorenjskih mladincev V prvi izmeni graditeljev avtomobilske ceste »BRATSTVA in ENOTNOSTI« ni mladincev z Gorenjske, pač pa je predvideno njihovo sodelovanje v drugi, četrti in peti (zadnji) izmeni. Od 7. junija do 7. julija bo sodelovalo v akciji 120 fantov in deklet iz srednje tekstilne šole, ki bodo sestavljali samostojno kranjsko brigado. V četrto izmeno (od 7. avgusta do 7. septembra) bo odšlo na delo še 40 kranjskih srednješolcev, ki bodo v brigadi skupaj z 13 mladinci z Jesenic, 20 iz škofje Loke in z manjšimi skupinami iz nekaterih drugih občin ljubljanskega okraja. Okrajni komite ZMS pripravlja za zadnjo izmeno, ki bo začela z delom 7. septembra (20. oktobra bodo dela predvidoma zaključena) še eno samostojno brigado, ki jo bo sestavljala delavska in kmečka mladina iz vseh 26 občin okraja. Z Gorenjske naj bi tedaj odšlo na gradbišče 33 mladincev in mladink: 11 iz kranjske občine, 3 iz škofjeloške, 4 iz tržiške, 10 iz radovljiške in 5 iz jeseniške občine. — S. sa. Prenove-dali so ?>"H:vnost Polili*m"h st-ank zaorl' lotali*i*a in princočill nre-i bivavi**vu, da ostaja doma. Novp oblast i o. kot kavzs'očil odpor proti svojemu režimu. Liudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodk Občasne prodorne vesti z »zelenega kontinenta« so v zadnjem času prihajale iz najsevernejše srednjeameriške državice Gvatemale. V Gvatemalskem političnem kotlu so se razmere že nekaj časa skih teženj. Desnica, zlasti še vojska, ki je v IatinskoamcriŠkih državah že po pravilu vedno zbirališče najbolj mračnih in fevdalnih ostankov, ni imela več mirnega spanja, ko so v severnih pokra- Sicer pa tudi stara oblast v zadnjem času ni bila več kos pritisku množic. Da bi preprečila val nezadovoljstva, je najprej razglasila Izredno stanje, ki ga je uvedel nestabilni režim diktatorja Vojska koraka po svoje ogrevale do vrelišča. Izbruh politične krize v tej srednjeameriški državi, ki je po sestanku v San Jose, kjer so pred tednom postavili pod drobnoglede vpliv bližnje Kube, ni pravzaprav nobena politična fatamorgana. Vojska je s svojim državnim udarom vsaj za nekaj časa stisnila pas prebi-vavstvu z ukinitvijo ustave In ostalih svoboščin, ki so jih naprednejši krogi v državi izrabljali za postopno uveljavljanje levičar- jhtah izbruhnili upori hi je prišlo do oboroženih spopadov med vojsko in uporniki. Strah, da je morda že vse izgubljeno, je vojsko tako močno načel, da je začela pravi »lov na čarovnice«. V splošnem premiku na desno, po poti, ki vodi v popolno samovlado, je vojska v kratkem času vrgla staro oblast in pod vodstvom obrambnega ministra polkovnika Enriquea Paralta Azurdia za sedaj preprečila revolucionarni zagon. Ydigorasa, ko so se razširili glasovi o uporniškem gibanju na severu. Tudi v glavnem mestu je prišlo do protestnih zborovanj in do splošnega vretja. V takšnem položaju je vojska ocenila ugodni trenutek za prevzem oblasti. Vojska je svoj lonček pristavila v zelo vročih oosojih. Poseg vojske je bil temeljit in hiter. Vendar pa ne kaže, da se bodo politične razmere zboljšale. Prej bi lahko trdili, da gre za samoobrambo desnice, ki zdaj ne štedi s sredstvi, da bi potlačila in zatrla naprednejše vplive. V uradnem sporočilu najvišjega oficirja v gvate-malski vojski polkovnika Peralta Azurdia, ki Je na čelu vojaškega udara prevzel zakonodajno in izvršno oblast, je rečeno, da bo ustava razveljavljena, dokler ne bo v deželi postavljen red in obnovljen mir. Ce smo na tekočem, vemo kaj takšen Izraz v srednjeameriškem diktatorskem območju pomeni in kako dolgo bo »ustava soravljena kot kos papirja.« Vojska je opravičilo za svoj poseg našla v političnem mišljenju, da je dolžna skrbeti »za dom, mir in vero«. Vendar vojska po prevzemu oblasti ni ukinila izrednega stanja, temveč ga je do skrajnosti zaostrila. Tudi ostali podatki, s katerimi vojska začenja obdobje samovlade, so značilni za primere, ko »ljudski eflas postane glas voijočega v puščavi«. Ustavne pridobitve so razvrednotene. V sporočilu je tudi govora, da bodo v »primernem trenutku« objavili vladni načrt in zajamčili »osnov« ne državljanske pravice«. Pred« stavniški dom, ki je v Gvatemali enodomen, pa so razpustffi. Tako so praktično tudi politične stranke postavili »za zapeček«, ker so. kmalu zatem prepovedali dejavnost političnih strank. Da bi se vojska utrdila na oblasti, je po starem pravilu, da je napad najboljša obramba, začela napadati krivce nevzdržnih razmer v državi. Na vlado so zvalili številne očitke, da Je kriva za vtihotapi lan je komunistov v vlado In oblast. Na drugi strani Pa je znano, da Je bil bivši diktator Ydlgoras okostenel nasprotnik in preganlavec naprednih sil, zaradi Česar je nastal odpor proti nj«" govi vladi. Vojska zdaj postopa kot politični apostol, hkrati pa se poslužuje še bolj drastičnih ukrepov in bolj nasilnih sredstev kot prejšnja vlada. Zdravko Tomažej Ljudje in dogodki • Ljudje in dosrodki • Ljudie in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in do^^k Samoupravni organi v šol »Ivu Posvetovanje, ki ga je organiziral OO SZDL Ljubljana s predstavniki osnovne šole »Tone Cu-far «na Jesenicah, njihovimi organi in predstavniki ObLO SZDL je bilo namenjeno obravnavi družbenega uoravljanja na šoH. Kolektiv šole šteje 41 članov. Razen razrednih in šolskih skupnosti, v kateri sodelujejo starši in učenci, ima šola seveda tudi 13-članski Šolski odbor (od tega 5 članov kolektiva, ostali pa so predstavniki raznih panog dejavnosti v komuni). Drugi orpran, ki pa tvori celotni kolektiv šole. posluje kot delavski svet, - tretji organ uoravljania (ki je po zakonu o šolstvu tako določen) pa je ravnatelj šole kot pedagoški vod,-ja. Sola ima za vse te organe vzorno izdelane pravilnike, ki točno precizirajo ,delo, naloge in do'-'nosti oosameznega organa. Na posvetovanju so načeli vnrašanie vlo^e in pristoinostl novo imenovanih svetov delovnih 'coVktivov. S tem vpraša^m se i '•erie.f-no ukvarja*o vse šole, paka! nredlo" za impnovanie teh itvfrtpv je bil v b'^tvu oomani-V"v In ni to*no določal vlope orfroma defimcife tepa samo nnmvne SKnuTELOŠKIMI ČEBELARJI škofja Loka — LetošnU redni letni ob*"1 z*»or fVlvi^rskeoa dri»*tva Škofi* T.oVa ie bil za na-dalfnM r*"rvol Č"be'«rstva v tem nreodarjenjem % cozdovi bodo skušal' n*1t1 na'boH-še rešitve trenutnih težav in ob tem določiti čas m oblike te reorganizacije. K- "1- 4 Dodatna stopn?a pri'ppvka za rdrav-stveno zavarovanje nanredek zdravstva 6.600.000, nadomestila za osebne dohodke 440 milijonov 708.000, za nadomestilo potnih stroškov 73.725.000, denarna nadomestila v zvezi z rehabilitacijo in -/i-noslovamVm invalidov dela 27.e?2.0nn. -n^mve za ooza-varo^anje 31/00,000 in za drupt' i ■** a tke 1.9*0 000 dinarjev. Skupščina ie sirena tudi sklep ° stonnii nrispevka za zdravstveno zavarovan ie v višanj 8 odstotkov. Pomembno je bilo na radnji skupščini sklenanje o višini dodatnega prisnevka, ki ga bodo placeva.li zavezanci prispevka 'tet daj, ko stroški zdravstvenega zavarovanja ozir. varstva prerastejo povnrečje komunalne skupnosti (20.000 dinarjev na zanoslene-ga). Ta dodatni prispevek je za vsako panogo različen in so ga zavezanci dolžni plačevati in obračunavati od osebnih dohodkov-za katere plačujejo osnovni prispevek za socialno zavarovanj^ Znaša pa od najmanj 0,5 do največ 4 odstotke. Izjemoma pa sc ta dodatni prispevek ne plačuje v zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih oseb. Vzporedno s tem je skupščin* sprejela tudi sklen, da za letošnje leto znaša višina režijskega dodatka za izvajanje zdravstvenega zavarovanja 3.54 odstotka od stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. — Z. A- ZANESLO GA JE S CESTE V nedeljo ob H.uri je na cesU I. reda v vasi Gobovci zdrsnil * ceste osebni avtomobil KR 28-99 (voznik Franc VaPavec) in &o P0' tem zaletel v betonsko ograj0-Voznik je dobil lažje, njegova žena Julka pa težje telesne P°" škodbe (zlom noge in roke) in ip bHa prepljana v bolnišnico. Materialna škoda na vozilu zna*3 350 tisoč dinarjev. NENADOMA JE USTAVIL PRED PERCEM Na cesti IV. reda med naseli' ma Lahovče in Zalog sta v nedeljo ob 14.45 trčila osebna avtomobila KR 27-98 (voznik Andrej Ver-Wč) m KR 25-49 (voznik Jamej Zorman). Slednji Je vozilo Pr<~ nekim pešcem nenadoma ustavi^ url tem pa se je za nJim voz«*'1 Verbič zaletel vanj. - Na obeh vozilih Je za okrog 60 tisoč dinat" Jev Škode. IZSILJEVAL JE PREDNOST V nedeljo ob 10. uri sta na cest1 T reda — pri odcepu ceste v T*oc~ nart — trčila osei-na av+r^nrt,*)1^1 KR 1408 (voznik Maks Štrenah in KR 4fc~01 (voznik Janez Jane)-Vozn'k R'renar je vozil jz Kranja, ori odeepu ceste pa z zavijanje01 na levo izsiljeval prednost. A3" snroti vozečemu Jancu. — Materialna škod* na obeh vozilih anS" ša 170 tisoč dinarjev. ?E*,t?7VlSšKA NESREČA V nedeljo ob 9.15 "le- na železniški posta m v Kranjski gori TjucH* Ravn'k (64) z Jesenic padla Iz Pot' nf?kega vlaka, kl 11 Je odreci desno no«o v stopalu. Ravntkar-leva nI moetla odn^tj vrat. z**0 1« izstopala ko je vi*k 9* o*1"«1: razen te?« pa le tmela trv*: rfr'?Poživl}ale cesto, ni več Vo!dtrS^atei1 v°7mk: motornega Vidi 3a Tlema'0 presenečen, ko T iwui ob °heh straneh ceste oJ?,Pana * KraiU "i več jablan. 2*mr *° vC žtori' ki molijo iz sta k- ^a'°sitno oznanjajo me- tilV • £r so se *° nedavno boho- svoi,J nc' ki bi v kralkcm s Jim belim cvetjem pričele °5anjati. pomlad. kantin C 1* ""S*1.' da je kalo cestno podjetje posedaj,]Vse drev)e °°- Jcprce pa do Pri t a' nc vemo- Mogoče jih je varn delu zaPelJala skrb za „0 n.0st Prometa. Povsem pravil- OvinM* so ^rcv'e posekali na so o t0a-a ni 'nam Jasno, zakaj sekih Posekali ludi na ravnih od-skun" Ceste' k'er m posamezne ki ;~e dreves poživljale cesto, dreves bj]0°dsam.a Po sebi pusta. Res jc t0cja arev.je okuženo s kapanjem, S|fJ T. a,i ^o sploh jablane v Ptizan JI' ki bi 'im 1a škodljivec tiisldi!CSe!' Sicer Pa Je stvar kme" no Tu7:adryg, da za drevje red-htuhj°' bo že kakorkoli, lahko ,C prece)gnia in je nc bo zelen' nadomestit-i. saj ureditev trU(I'C ob cestah zahteva precej nančnii,Strokovne^a z°anja in fi- Primer vSTdsU'v DruRod ~ na drevje k 1 ali v AvstriJi -nami«0 cestl cel° zasajajo z ob \,, m' da JO poživijo. Tudi Zagreb n?°bi.lski cesti Ljubljana-fja k skrt>ijo za ureditev zele-skušal Cesti" UParno, da bodo ^mt^Tf*tudi pri "as ^zadostno Pripravljena proslava n. nica ■^r-JŽabničani in Bitnja-sv S° ^ sodelovanju na proslavi Vab'r^ 0bčinske8a Praznika po-Svoh UKli Vokalni oktel DPD vabili 1Z ŠenĆUrja' M se je P0" Pravil' 0t Vedno rad od7val- Pri" narod i Pr°gram koroških kai mskih narodnih in nc- ^ letnih pesmi. Žal, pa se je morda je bila kriva preslaba v Zabnici da J* PrePičlega obiska komaj-ko ^ &plačal° nastopiti, medtem •ledi*.1*11 koncm v Bita jem naje |Jl dan sPloh odpovedan, ker £kod * dV°rana Prazna in mrzla. a tnida, stroškov in plaka- la *°v. Če se program ne izvede. J. Ničman opre/ali, od kod bo kdo pripeljal govedo in na hitrico sklepali j kupčije. Dogonska mesta so sčasoma popolnoma prišla ob svojo | veljavo in velik del živine sedaj [ odkupijo kar v hlevih, zaradi česar ni veterinarsko pregledana in ' nima predpisanih potnih listov. I V takih pogojih pa jc kontrola j nemogoča in lastniki pri nedovoljenem klanju nimajo prevelikih težav. Ostalim vzrokom se je pridružilo še pomanjkanje ki- J me. Cenijo, da je bilo lansko le- | to doma zaklanih okoli 2000 le- i let. Na seji so menili, da »črnc< ' /akole močno podpira lahka di- j sitriibucija mesa, v kateri, kot S domnevajo, igrajo zelo važno vio- i go področni mesarji. Klavnica bo skušala urediti ta problem /. izpopolnitvijo svoje prodajne mreže (tu gre predvsem za potrebno ureditev,prodajln mesa, ki so preveč povezane /. ostalimi prostori v zasebnih hišah). Na seji so sprejeli priporočilo, da naj kmetijske zadruge ponovno poskrbijo za dogonska mesta in jih opremijo z vsemi potrebnimi napravami: tehtnico, nakladalno rampo in drugim. — M. S. Telefon si želijo Besnica — Prebivavci v Spodnji Besnici zelo pogrešajo telefonsko zvezo. V Zg. Besnici jc sicer pošta, ki dela v svojem uradnem času, vendar zaradi oddaljenosti med eno* in drugo vasjo za prebivavce Spodnje Besnice skoraj ne pride v poštev, zlasti ne v nujnih primerih, ko je treba klicati veterinarja, zdravnika, rešilni avto, gasivce itd. — R. Koliko si zaslužil včeraj? 1'rcd tednom so v tovarni Peke v Tržiču vpeljali š«- eno novost — po ekonomskih motali objavljajo podatke o pro-[zvodnem uspehu in zaslužku na delavca prejšnji dan. Delavci se za te podatke zelo zanimajo. Zjutraj okrosj osme. devete ure, ko na pripravljenih deskah zapazijo le podatke, se hitro pozanimajo zanje. V odmoru oziroma malici in ko odhajajo */ dela — povsod razpravljajo o uspehih prejšnjega dne in še posebno o v/rekih, če niso dosegli toliko, kolikor bi lahko. Pri tem primerjajo enote med seboj, skušajo ugotoviti vzroke, ki zavirajo proizvodnjo in jih odpravljati, da bi povečali svoj uspeh in zaslužek. Uveljavljanje ekonom, enot v (ej tovarni sicer ni novo, saj imajo v tem že bogate izkušnje. Ze pred leti, kol pravijo delavci, so v upravi začeli zbirali podatke po ekonomskih enotah, kar je služilo za plodne razprave. Zatem so stalno izpopolnjevali obliko evidence in organ. Dve leti je tega, kar delavci po ekonomskih enotah dobijo mesečno ne-le podatke o svojem uspehu v proizvodnji, marveč Čudi o rcaMzadji. o prodaji čevljev na trgu, o raznih dajatvah in potem .šele o čistem dohodku in o svojih prejemkih. Toda glede lega načina obveščanja so bila mnenja dokaj različna. Nekateri delavci so v začetku ugovii--jali, češ da ,Mh v ekonomskih enotah ne zanima drus:o kot njihovo delo. Vsakdo mj !ii delal in odgovarjal za SVOje delo. Počasi pa so se začeli p»i-mi bistriti in danes po ekonomskih enotah vse prav živahno razpravlja tudi O kva-liletii izdelkov, o komercialni službi, o prodaji in izvozu, o nabavi in varčevanju, zakaj vse to skupaj — ne le normi-pri s(ro.ju kot včasih — ie barometer r'ib'iv'h kon'nih prejemkov. Letos so na prime-mnogo razpravljali o daiatvah in o občinskem proračunu. Žito pa so tudi na zborih volivcev na terenu govorili o ►►na- šem., denarju /a šolstvo in z drugačno odgovornostjo kot včasih ocenjevali vso zadevo. Hazcn drugih pravil in notranje samostojnosti ima vsaka ekonomska enota svoj rezervni sklad. Ce jim dobro gre, lahko povečajo osebne dohodke do *J1 odstotkov nad predvidenimi, če pa niti predvidenega ne dosežejo, vzamejo potrebne iC svojega rezervnega sklada ali pa si sposodijo iz • centralnega sklada. Kar pa je nad 20 odstotkov, tjre v rezervni sklad ekonomske enote in v sklad podjetja. V nekaterih ekonomskih enotah so rezervni skladi dosegli tudi do pol milijona in več dinarjev. Zato so iz teh sredstev odobrili izdatke za delovne obleke, za izlete, za posebne podpore in podobno, kakor je pač določil njihov svet ekonomske enote oziroma zbor delavcev. V neki enoti so v februarju imeli kur .142.000 dinarjev manj izkupička, kot so predvidevali. Zahtevali so pojasnila. ►►Kvaliteta ni ustrezala, na trgu smo morali popustili,.« vedali. Zadeva se na obtožbo sosednje ske enote, od tam na so jc jim po-razširila ekonom-riabavo slabših surovin... O stvari jc razpravljala arbitražna, komisija in spor .še ni rešen. Ce se bo izkazalo, da je bila posredi »►višja sila«, da nista kriva niti ekonomska enota niti podjetje, potem bodo izguho krili iz centralnega .sklada. Podobni spori so zelo pogosti. Delavci po ekonomskih enotah zelo tenkočutno zasledujejo razne podatke o gospodarjenju in nemalokrat letijo obtožbe na mojstre, na strokovne službe, na modelarje ali odgovorne vodilne uslužbence. V podjetju je :il ekonomskih enot. Njihova dosedanja rast pa je že opustila nekatere starejše oblike. Posamezne enote, ki so si sorodne oziroma bližje v proizvodnem poteku, nameravajo združili. Take predloge je že bilo slišati za obe šivalnici gornjega in spodnjega usnja in še za nekatere druge. Pravijo, da bo združitev takih enot omogočila racionalnejše razporejanje delavcev, .smotrnejše izkoriščanje strojev In cnomejše gospodarjenje. Naslednja organizacijska težava je bila t mesečnimi pokazatelji. Na mnogih sestankih so delavci zahtevali hitrejše posredovanje podatkov o gibanju produktivnosti in delovnem uspehu. Podatki vsakega osmega v mesecu v.a mesec nazaj so se jim zdeli »zastarel!«, čeprav v mnogih naših kolektivih niti še »zastarelih« podatkov ni. Tako m pred tednom dni vpeljali obliko vsakdanje evidence po ekonomskih enotah. Vsako julr;> delavci zvedo, koliko so v prejšnjem dnevu dosegli ali prekoračili dnevn» obveznost in — kar je za vsakega še posebej zanimivo — koliko znaša njihov bruto zaslužek na uro. V tovarni pravijo, da bodo tako delavci hitreje reagirali na razne pojave in sproti odpravljali posamezne slabosti. Tako so namreč utemeljevali delavci nt sestankih to svojo -zahtevo po dnevni evidenci. Po zanimanju delavcev za njihove vsakdanje uspehe lahko sedimo, da bodo ta cilj tudi dosegli. — K. M. »Zakaj mi 40 dinarjev manj na uro? Taka so s? s »ra evali delavci ekonomske enote »cepljenje II« in zahtevali pojasnila od tehničnega vodstva. Taka je bila namreč razlika za dan 27. marec na dnevni objavi, ki jo opazujejo delavci na sliki. S seje plenuma ObO SZDL Škof ja Loka Razmah predvolilne akcije V škofjeloški komuni je že nekaj časa zelo živahna predvolilna dejavnost: urejanju volilnih imenikov se je pridružilo pripravljanje predlogov za določitev volilnih enot, občani predvsem aktivi političnih delavcev pa so razpravljali tudi o merilih kandidatov. Vse družbeno-politične organizacije so namreč že poslale predloge kandidatov za občinski zbor, gospodarske organizacije pa predloge za zbor delovnih skupnosti. Tako je prispelo že do sedaj okoli 250 predlogov; od teh bo izvoljeno 70 odbornikov, za vsak zbor po 35. Dokaj zgovoren dokaz, da so se predvolilnih priprav v škofjeloški komuni lotili z vso resnostjo je tudi v tem, da so bila v minulem tednu posvetovanja v volilnih enotah, ki jih je izvedel občinski politični štab za volitve pri ObO SZDL. S predstavniki terenskih družbeno-pol i ličnih organizacij so* ponovno razpravljali O poslanih predlogih, določili ožji i/bor kandidatov, se dogovorili o voliščih in formirali lokalne politične štabe za izvedbo volitev. Omenimo naj ludi, da so bila podobna posvetovanja tudi po volil- Zapis z občnega zbora TVD Partizan Kranj Brez telovadnice ne bo šlo Za njihovo delo v preteklem le-, tu brc/, pretiravanja lahko trdimo, da je bilo uspešno. To nam dokazujejo že sami športni uspehi, ki so jih dosegli člani Partizana na raznih tekmovanjih v re- - rebivavci K«v i pr°dajalnn .J? m odo' kot kaže slika- vendar enkrat imeli svojo "° mcsn,h izdelkov, ki jim je zelo potrebna [ publiškem in tudi državnem me- j ; rilu. Tudi uspešno letovanje v Vcrudi pri Puli je eden izmed do-, kazov požrtvovalnosti starejših \ članov, saj so ta letovanja po- j polnoma uspela in mladini nudila i zvrhano mero zdrave zabave. ; i Pravijo, da bodo tudi s tako : prakso nadaljevali, čeprav so po-I goji, v katerih bodo morali letos j jtetovaftj« organizirati, nekolikoj ■ drugačni. Uspešno delo v prete-; [ kli sezoni na naj nas ne odvrača | od misli, da je ta kranjska orga-i niz.aciia delala brez težav in ne- j moteno. Največji in zanje tudi J nepremostljiv problem predstav-1 I 1 ja telovadnica. Člani Partizana! namreč telovadijo v treh telovad- j nicah, ki so v treh popolnoma različnih predelih mesta. Ure, b | katerimi raznolaga.jo, so tako skooo odmeriene, da o množičnosti zelo težko govorijo, čeprav se dobro zavedajo njenega pomena. Tudi vodniški kader predstavlja vedno večji problem, saj jim telovadnice onemogočajo vsako razširjeno delovanje. Kako kritično je stanje,' nam dokazuje ie sam podatek, da 110-pionirjev in pionirk telovadi naenkrat v isti telovadnici. Društvo nima ni-ti klubskih prostorov, kjer bi se lahko sestajali npr. člani upravnesra odbora, tako da Se morajo sestajati celo y privatnem stanovanju. — T. P. nih enotah v gospodarskih organizacijah. Načelo pri organizaciji voljtev je, naj bi povsod kandidirali vsaj dva kandidata, da bi volivci tako sami odločali, kdo jih bo zastopal. Hkrati pa naj omenimo L0$kl DELAVKC priporočilo občinskega političnega štaba za izvedbo volitev, naj bi bile med kandidati (pa tudi izvoljene) ženske, zlasti v lislih gospodarskih organizacijah, v katerih so v večjem številu zaposlene ženske in kjer bodo volili po dva kandidata. Pri tem pa naj omenimo ,da bo ObO SZDL priredil za posamezne člane lokalnih volilnih štabov seminar, kjer se bodo podrobneje seznanili z organizacijo, pripravami in potekom volitev. Zbor volivcev oziroma /bori občanov, ki naj bi se začeli predvidoma v drugi polovici aprila, bodo imeli zelo odgovorno na-logo pri obravnavanju in izbira-' nju kandidatov. To svojo dolž- j nost pa bodo uspešno opravili lahko le, če bodo hkrati imeli ■ pred seboj sedanje družbeno dogajanje in probleme nadaljnjega razvoja, za katerega prevzemajo volivci vso odgovornost skupaj z bodočimi odborniki in poslanci. Zbori delavcev v gospodarskih organizacijah pa naj bi povsetili še posebno pozornost gospodarjenju v prvih mesecih letošnjega leta, pri izpolnjevanju sistema delitve dohodka, pri razvijanju delavske samouprave, i/vozu, modernizaciji proizvodnje in uvajanju sodobnih tehničnih izsledkov v proizvodnjo, dalje razvojnim programom podjetij ter izhodiščih za izdelavo statutov. V volilnih enotah na področju ' družbenih služb naj bi se občani i še posebej ukvarjali s specifični- ] mi problemi le-teh. Med drugim | pa so ta vprašanja naslednja: { izvajanje šolske reforme, delitev dohodka, kulturna politika, odnosi med socialnim zavarovanjem in zdravstvenimi ustanovami, vloga javne uprave in njen odnos do občanov ter vrsta drugih vprašanj, ki naj bi jih uredili statuti teh delovnih organizacij. Vse to dokazuje, da te/.išče predvolilne akcije prehaja od organizacijsko tehničnih priprav, ki jih je občinski politični štab za volitve dobršen del že opravil, v obravnavanje vsebinskih vprašanj družbenega razvoja škofjeloške komune. O vsem tem so včeraj razpravljali med drugim člani plenuma in nadzornega odbora občinskega odbora SZDL Škof ja Loka na seji, ki je imela naslednji dnevni red: gospodarjenje v prvih dveh mesecih, potek priprav za splošne volitve. Izvolili so tudi 7 delegatov za okrajno konferenco okrajnega odbora SZDL. — S. Skrabar Vse o volitvah Organi ObLO v Tržiču pripravljajo in urejujejo gradivo o predlogih za predpise o izvedbi sploš- nih volitev, ki so predvidene v maju letos. Sem sodijo predpisi q voHvnih okoliših, o razmerju v občinski skupščini med posameznimi dejavnostmi in podobno. Seveda je pri tem treba upoštevati stvarne razmere in težnje volivcev. Kot predvidevajo, bodo o teh izdelanih predlogih razpravljali odborniki ObLO na posebni seji, ki Je predviđena za konec naslednjega tedna. Iz obeh dolin v # NOV AKTIV Z MS upravnih prostorih avtobusnega in ti'pmaportnega podjetja -Transturiisi-. v Skotji Loki je bila v nedeljo ustanovna konferenca mladinskega aktiva. N o voust a no v 1 j q ni m 1 ad i ns k I aktiv v podjetju združuj«; nad petdeset; mladincev in mladink: ker pa jo na Bledu podružnica tega podjetja in je tamkaj tudi (precej mladih ljudi, (okrog '2i)). ko imenovali tudi podružnični aktiv ZMS. Za predsednika centralnega aktiva pa je bil izvoljen MILAN LOTRIC. 0 2E TRETJA PREMIERA — Linhartova veseloigra »Veseli dan ali Matiček ee ženi« je že tretja premiera dramske sekcije škofjeloške Svobode v letošnji sezoni, ki jo je zrežiral ZDENKO FURLAN. Premiera bo jutri ob 20. uri, repriza ,pa bo v nedeljo (7. aprila) ob 16. uri. Prihodnji četrtek (H-aprila) pa bo ob 17. uri predelava za šolsko mladino: n.; sporedu pa sta še dve prestavi: v soboto 13. aprila ob 20. uri — izven in popoldanska V nedeljo ob 16. uri. % JEZIKOVNI TEČAJI - Delavska univerza v Skofji Loki je v teh dneh razpisala natečaj za tuje jezike. Za nemščino in angleščino začetnega In nadaljevalnega, za italijan-š.ino pa farno začetnega. Ra- zen tega pa sprejema prijave za enoletni administrativni tečaj in šestmesečni tečaj stenografije. Ve) omenjeni tečaji bodo v popoldanskih oziroma v večernih urah, tako da ise bo vanj vpisal lahko sleherni občan, ki Sfl želi izpopolnili na tem ali onem področju. # ZA PREDŠOLSKE OTROKE — Vzgojno-varstvena ustanova v Skofji Loki bo jutri ob 16. uri priredila zn škofjeloške predšolske otroke' zanimivo predstavo. Na sporedu j« namreč predavanje diafilma -Oglarjev medved••. Tfl predstave se lahko udeleže vsi predšolski otrocri i/. Škofje Loke in iz bližnje okolice. « ZA STATUTE DELOVNIH ORGANIZACIJ - ObSS Skorja Loka jc pred kratkim imenoval 3-č!ansko komisijo, ki bo odgovarjala na vsa nejasna Vprašanja V /.vezi ■ statuti delovnih organizacij; svetovala pa DO tudi. način dela in obravnave posameznih problemov te* .spremljala to delo. Hkrati pa bo | > potrebi prirejala razna posvetovanja s to-vtvlnimi komisijami v podjetjih. Prav zato je ObSS razposlal vsem !;cspo BOHINJSKA BELA - V mladinskem domu so imeli minuli teden šestdnevni tečaj Rdečega križa za nego bolnika •na donju. Pripravil ga je občinski odbor RK. Socialni zavod »dr. Franceta Bergclja« na Jesenicah Svoj drugi dom so našli I JESENICE — SOCIALNI ZAVOD »dr. FRANCETA BERGE-LJA« je do 1. 1954 upravljal UO — sestavljen iz zunanjih javnih delavcev, od leta 1961 pa ga po navodilih sveta zavoda upravlja notranji 5- članski upravni odbor — sestavljen iz članov zavoda. Dom ima letos 85 oskrbovancev (iz jeseniške občine 55, iz radovljiške 21, iz kranjske 5 in škof- JESENIŠKI KOVINAR jeloške 2, Iz ljubljanske in novomeške pa po 1). Med temi je bilo 6 samoplačnikov, ki so bili sprejeti v dom na lastno željo, ostali oskrbovanci pa so bolniki, ki jih pošilja jeseniška splošna bolnišnica v dom na nadaljnje zdravljenje. Za zdravstveno stanje oskrbovancev skrbi že dolga leta dr. Avgust Tancer, zdravstveno službo pa opravljajo bolničarke ob pomoči potrebnega strežnega osebja. Vse osebje opravlja včasih zelo zahtevno dolžnost z največjo požrtvovalnostjo. 6 Ko smo se podrobneje zanimali za življenje oskrbovancev, smo od upravnika doma Lojzeta Sokliča zvedeli, da je dobršen del Za nov trgovski lokal Podnart — Včeraj je bila v Pod-nartu razširjena seja krajevnega odbora SZDL, na kateri so razpravljali o gradnji novega trgovskega lokala. Trgovski lokal v Podnartu že več let ne ustreza svojemu namenu, za gradnjo primernega lokala pa ne morejo dobiti potrebnih finančnih sredstev. Zato so na to sejo povabili zastopnike vseh okoliških podjetij in organizacij, da bi na skupnem sestanku našli izhod iz težav in po možnosti že letos začeli z gradnjo novega lokala. — C. R. Vodna skupnost ie razpravljala Na občnem zboru vodne skupnosti Kropa preteklo soboto-so delegati potrdili poslovanje v preteklem letu. — Ugotovili so, da so v sedmih letih obstoja ustvarili za nad 90 milijonov di- j narjev osnovnih sredstev in potr-I dili plan gradenj za leto 1963. i Gradili bodo vodovod v Podnartu i Ijajo povsem samostojno dela v in okolici. Vodovod bodo po so- Izredna konferenca SZDL Bohinjska Bela Najprej vodovod BOHINJSKA BELA — Pred dnevi so na izredni konferenci krajevnega odbora SZDL ob razmeroma dobri udeležbi vaščanov članov SZDL obravnavali družbeno in politično življenje v vasi, delo organizacij in društev, pogovarjali pa so se tudi o perečih komunalnih vprašanjih. Ob kon- življenja v domu zvezan z delovno terapijo. Oskrbovanci oprav- Ceprav je Karel Žvan iz Srednje vasi pri Bohinju znan lovec, so ga to zimo mnoge srne spoznale ln vzljubile kot hranitelja: zmeraj dobre volje in polnih rok drobtinic, sena in korenja. Na sliki vsakdanji obiski pred hišo Prizadevanja organizacij Rdečega križa Radovljica — Občinski odbor Rdečega križa je skupno s krajevnimi odbori izvedel vse svoje akcije kaj uspešno, v prvi vrsti pa krvodajavsko (1490 krvodajav-cev ali 6 odstotkov vsega prebi-vastva) in nabiravcev za gradnjo mladinskega okrevališča na Debelem rtiču (nabrali so 1,593.000 dinarjev). Pri razpečavanju bonov so se posebno izkazali pod-mladkarji. V akciji se je najbolje odrezala vas Karnnje v Bohinju, kj je prekoračila plan za 16,9 odstotka. Pri vseh akcijah je za delo poprijelo vse — od najmlajših do najstarejših, zato tudi tako lepi.uspehi. Pri krvodajalski akciji bi bil uspeh lahko še večji, če bi pravočasno poskrbeli za dela prost dan. Učenci osnovnih šol so skoraj 100-odstotno vključeni v podmladek. Zanje so po vseh šolah prirejali številna predavanja. Pod-mladkarji pa so se udeleževali akcij, kakor so: zbiranje papirja, povrtnine in poljščin za zboljšanje šolskih malic, urejanje šol, skrb za čistočo in red, sodelovanje pri vseh akcijah RK itd. V vseh šolah so ustanovili higienske aktive, izvedli pa so tudi tečaje za prvo pomoč na izletih, športnih tekmovanjih in drugod. J. B. šivalnici, likalnici in delno tudi na ekonomiji, sami skrbijo tudi za vzdrževanje reda v domu in njegovi okolici. Na svojih rednih sestankih, obravnavajo vse tekoče zadeve, doma. Imajo svojo knjižnico, televizijo in radijske sprejemnike po sobah, ob pomembnejših praznikih pa povabijo v dom razne kulturne skupine in organizirajo svoje avtobusne izlete. V minulem letu so si ogledali Martuljk, Peričnik, Sk. Loko, ljubljanski grad in Urhov grad. # Zavod je proračunska ustanova ObLO Jesenice (28 milijonov dinarjev), je stalno pod zdravstveno kontrolo in tesno povezan z vsemi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami na Jesenicah. Vse to in dobra nega ne daje oskrbovancem več občutka »življenja v domu ' onemoglih«, marveč v socialnem zavodu, ki ga soupravljajo sami. % Ob obisku so se zadržali v dnevnem prostoru 83-letni Anton Pogačnik, 91-iletnai Nežka Grilc, 87-letna Karolina Kankel in, 82-letni Janez Pogačnik. Pogovor z njimi je bil toliko zanimivejši, ker se ni nihče potožil in se nihče ni imel za onemoglega, marveč za člana družbe ,ki preživlja jesen svojega življenja v dobro oskrbovanem socialnem domu. 9 Da bo za oskrbovance še bolje poskrbljeno, nameravajo uvesti sodelovanje zunanjih delavcev, kakor sociologa, psihologa, fizioterapevta in celo slaščičarja. f) Za življenje v tako dobro ure« # jenem domu vlada vedno več- # je zanimanje med samoplačnl- # ki-upokojenci, ki najdejo do- # stikrat lepše življenje kot do- # ma pri svojcih. Zaradi tolike- # ga zanimanja pa obstaja že # danes bojazen, da bo postal # dom premajhen, saj je že v 9 minulem letu prekoračil svojo t zmogljivost. — U. glasnem sklepu gradili tako kot v preteklih letih, in to — da bodo vaščani izkopali in zasuli vse glavne vode sami brezplačno. Lastniki hiše, ki ne bi sodelovali pri izkopu in zasipanju glavnega voda nimajo pravice do priključka razen v primeru, da povrnejo šestkratni znesek vseh stroškov na eno hišo. Z gradbenimi deli bodo pričeli aprila. — C. R. cu so se odločili, naj se naselja Bohinj. Bele, Kupljenlka, Slamnikov ter Obern in Podklanca vključijo v območje krajevne skupnosti Bled, na Bohinjski Beli pa bi ostala podružnica krajevnega odbora SZDL Bled. Na skupščini so ugotovili, da so bile posamezne organizacije sicer delavne, le da je bilo med njimi premalo povezanosti in sodelovanja. Najzanimivejše pa so bile razprave o gradnji vodovoda in trgovine, pa še o ureditvi ceste Ob Savi Dolinki Q PREBIVAVSTVO RATEČ se zadnje čase pritožuje, ker ima ta obmejna vas samo eno gostilno in še ta, to je Mojmir, je skoraj tik ob meji. Pravijo, da so imeli pred leti v Ratečah kar pet gostiln, sedaj pa, ko je število prebivavcev na-rastlo in je maloobmejni promet precej večji, se morajo zadovoljiti z eno samo gostilno. Verjetno imajo prav in bi kazalo vsaj v poletnih mesecih odpreti še eno dosedanjih gostiln. Pravijo, da bi bila najprimernejša gostilna pri 2erja-lu. 4t V RATEČAH bodo v nedeljo smučarske tekme, in sicer medobratno tekmovanje jeseniških železarjev v tekih. Komisija za šport pri izvršnem odboru sindikalne organizacije jeseniške Železarne je v letošnji zimski sezoni res delavna, saj pripravi skoraj vsako nedeljo kako tekmovanje. <* PREŠERNOVA CESTA NA JESENICAH je postala spričo lukenj, ki sta jih povzročila letošnja zima in izreden tovorni promet (odvoz materiala iz predelovalnih obratov jeseniške Železarne), skoraj neprevozna. Skrajni Čas je, da cesto usposobijo, saj vodi na športno igrišče pod Me-žakljo in dalje proti Bledu. Ker je cesta nujno potrebna Železarni, bi ta nedvomno tudi pripomogla k ureditvi. O NA JAVORNIKU so pričeli Z nadaljnjimi deli pri gradnji doma družbenih organizacij. Upajo in tudi prav bi bilo, da bi gradbeni odbor dobil potrebna sredstva za izgotovitev del v predvidenih etapah, ker se bo sicer pričela delati škoda na do sedaj zgrajenem delu stavbe. Dom je naselju Javornik in Koroška Bela več kot potreben in so prebivavci vedno pripravljeni pri gradnji sodelovati, zato bo potrebna sredstva treba najti. skozi naselje Kupljenik. Glede vodovoda so na zadnjem zboru volivcev že sprejeli načrt dela, k| ga bodo opravili vaščani, določili pa so tudi višino samoprispevka občanov. Načrti so pripravljeni tudi nekaj materiala so že dobavili. Pričakujejo, da bodo V letošnjem letu opravili že vsa glavna dela, tako da bo morda še letos nad 100 gospodarstev v obeh naseljih Bohinjske Bele dobilo vodo. Trgovsko podjetje Koloniale Bled bo letos na Bohinjski Beli adaptiralo prostore zadružne remize za potrebe trgovine in pr°" dajalne mesa. Na posvetu so sklenili, naj SZDL posreduje pri KZ Bled in pri trgovskem podjetju, da bi čimprej uredili tudi vprašanje lastništva zadružne zgradbe. Omenjeni problemi so se iz leta v leto ponavljali na zborih volivcev, -to pot pa kaže, da bodo od obljub prešli k dejanjem. J. B. Tekstilni šolski center Kranj — oplemenitilski obrat razpisuje delovno mesto KURJAČA za mehanizirano ali ročno kurjenje Pogoji: potrebna strokovna izobrazba za mehanizirano ali ročno kurjenje (zaželena kvalifikacija delavca kovinske stroke). Večletna praksa. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nova telefonska številka uprave Glasa - oglasnega in naročniškega oddelka je 24-37 Kranj y Skozi Kropo prott Jamniku voznik težko opazi opozorilo »Cesta nf- plužena«, ker je tabla postavljena kar na tleh Uspela akcija Jesenice — V okviru programa JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER je osnovna šola »Toneta Cufarja« na Jesenicah razen akcije za zbiranje razglednic vključila tudi dve akciji za zbiranje starega papirja. V prvi taki akciji je 444 učenk in učencev zbra» lo 2.320 kg časopisnega in 4.470 kg ostalega papirja, skupno torej 6.790 kg ali za 1.210 kg manj kot lansko leto. Z drugo akcijo maja pa upajd, da bodo lansko količino presegli. Denar (okrog 130.000 din), ki so ga prejeli od podjetja »Odpad« za prodani papir, je namenjen za kritje stroškov izleta ob koncu meseca. Razred, ki bo zbral' največ papirja, pa si bo razen tega ogledal še tovarno papirja Količevo. — Z. A. 41 S smuškimi poleti v Planici so bile v Zgornjesavski dolini zaključene glavne zim-sko-športne prireditve — zato Turistično društvo v Kranjski gori že razmišlja o pripravah na letno sezono. Potrebno bo urediti komunalne objekte, kot so parki, nasadi, ceste, pločniki, sprehajališča, razsvetljava in podobno. Urediti bo potrebno tudi športni in camping center za Gmajnico in predvsem misliti na zgraditev novega kopališča ali pa na obnovitev kopališča .Jasna. V okviru stanovanjske zadruge raste v Zabreznlci sedem stanovanjskih dvojčkov, ki bodo videz kraja precej spremenili Socialni zavod dr. Franceta Bergelja, Jesenice, bo odprodai Javni dražbi 17. aprila 1963 naslednja osnovna sredstva ter tehnik" material: — pralni stroj, moško kolo, sesavec za prah, nosila* lesene sodove, voz zapravljivček s konjsko vpregoJ — komplet straniščne školjke, ploščato železo, gufld kabel in drugo. Ogled je možen vsak dan od 10. ure dalje. Dražba bo: ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za privatni sektor. OBVESTILO KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« KRANJ VABI VSE ČLANE — ZADRUŽNIKE NA OBČNI ZBOR, KI BO DNE 7. 4. 1963 OB 8. URI V DVORANI ObLO KRANJ (BIVŠI OLO). ZARADI POMEMBNOSTI RAZPRAVE POZIVAMO VSE ČLAN& DA SE OBČNEGA ZBORA UDELEŽIJO. Sporočamo, da bodo volilni imeniki za vse kmetijske proizva-javce kmetijske zadruge »Sloga« Kranj dani na vpogled na vse« okoliših Mavčiče, Zabnica, Besnica, Stražišče in Primskovo. Na vpo* gled bodo od 5. 4. do 9. 4. 1963. OBVESTILO občanom ter delovnim in drugim organizacijam občine Kranj Obveščamo, da se bo oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj dne 4. aprila 1963 preselil iz dosedanjih prostorov v Tomšičevi ulici št. 21 v občinsko stavbo na Trgu revolucije it* 1 (prejšnja stavba OLO Kranj) z novo telefonsko številko 39-01 Zaradi preselitve oddelek za gradbene ki komunalne zadeve v sredo in četrtek, to je 3. in 4: aprila 1963, ne bo posloval za stranke, od petka, to je 5. aprila 1963, dalje pa bo posloval že v novin prostorih. Obenem obveščamo, da ima okrožno javno toživstvo v Kraniu od 3. aprila 1963 dalje novo telefonsko številko 39-71. Vlagatelji z vlogo najmanj 25.000 dinarjev so pri medobčinski Komunalni banki Kranj in njenih poslov' nih enotah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škof j* Loki in Tržiču zavarovani v primeru smrtne nezgo<*e za 100.000 dinarjev. Varčujte in vlagajte pri medobčinski Komunalni bank* OBRTNO PODJETJE »AVTOOPREMA« Tržič razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) 2 AVTOMEHANIKA b) 1 AVTOKLEPAR c) 1 AVTOLICAR d) 1 KLJUČAVNIČAR e) 1 KOVINOSTRUGAR f) 1 NEKVALIFICIRAN DELAVEC Interesenti — po možnosti vojaščine prosti — naj se zglasijo osebno na upravi podjetja. Nastop službe za vsa mesta možen takoj ali po dogovoru. SRPTM ■4p -8?™d*5J 3 bikca, stara 8 in 7 me-Odati ponudbe v podružni-pT!®3 Jesenice po »8+7« 1077 malo posestvo - hišo, Sz^0 P<»lopje in vrt v prijem kraju na Gorenjskem. Od-rJj Pfnudbe v oglasni oddelek P°d -Ugodno- 1116 Predam še dobro ohranjen vzid-oaLJ, šteđ«nlk. Naslov v jasnem oddelku 1117 jjjjj^ Wođam skoraj novo ku-Obt^T krede«mx> (ali komplet). 1 ^k Robar, Kranj. C. ^frodarn novo kuhinjsko opravo d»m v o, dobro mlekarico. Pro-^ konja, 400 kg težkega ali za-za težjega. Sp. Duplje 56 p_ 1119 «kolS prodam pohištvo za sam-rT S^100 Z žimnlco Jn oloma-Sled 52, °maro' mizo in stole. ^.Partizanska 27 1120 *JJ*2» »oped »Pani« v do-°*5elku ' NaeIov v °glasnem Pros mi 8ko^m Sen°* 50 1122 ^crnSL"^0 mo*°»w> kolo 125 OddeivT^am* Naslov v oglasnem PraT 1123 88 vožnje. Sp. Brniki 66 1124 radijski Prodam seno. Sp. Dupljo 43 1128 Prodam novo češnjevo spalnico. Poizve se pn Golmajerjif? Ljubno, Podnart 1124 Prodani suhe borove plohe. Kranj, Gasilska 2 1130 Vzidljiv desni štedilnik, v dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Kuster, Kranj, Partizanska 18 1131 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo £ pomivalno mizo. Naslov v oglasnem oddelku 1132 Ugodno prodam dobro ohr: li italijanski moped znamko DEMM na 3 prestave. Nomenj 42, Boh, Bistrica 11,33 Kupimo 5 železnih postelj broz posteljnine. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Tržič, pošta Križe 1134 Kupim zazidljivo parcelo v Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku 1135 ostalo ^rtto?^ „^odaa 500 kg sprejemnik. 3125 sena. Sr. Bit- Tjg-Odn 1126 Va,^^0 Prodam trisobno stano- H takoi BOba veelJj- tm,^:al0 P° zamenjavi. Od- jenca »1 ~* najraje upoko-po^«m veščega tudi raznih za «rf«. *~* SOTeJmemo takoj Wok v k5SS"nski zavod« merdarvT"" "kovanje za za-jt, 22 V druž»enem sektor-POnuS na raZT>olago. Oddati (ju., v oelpsni oddelek Pod »Hišnik« Za vašo stavbo izdelam okna in vrata ali razna mizarska dola. Oddati ponudbe pod »Solidno« 1016 V soboto, 6. aprila, v kavarni Evropa veliki POMLADANSKI PLES. Poje Jelka Cvetežar,- Rezervirajte sedeže v recepciji hotela Evropa 1138 Pozivam opazovano osebo, ki ml je pri frizerju Kunstelj zamenjala plašč, da ga vrne prav tam, da bi se* izognil posledicam 1137 Dekletu ali starejši ženski nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Gasilska 2 1138 Ali vam delulejo želodec, jetra, žolč, črevesje? Ce ne, jih uredite z rogaško »Donat« vodo. Zahtevajte jo v svoli trgovini, te pa jo dobilo v grosističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgo-vini »Loka«, Skof.ja Loka m podjetju »Vino Gorenjka«. Jesenice. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalost-n° vest, da nas je zapustil naš dragi oče in stric MATEVŽ ERŽEN posestnik iz Pševega Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 14.30 "a pokopališču v Smartnem pri Kranju. Pševo, dne 1. aprila 1963. žalujoči sin Janko ln ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki Izgubi naje dobre žene, mame, stare ma«ie In tete IVANE OBLAK, jj* Je za vedno zaUsnlla svoje trudne od, Iskrena "Vala sosedom za pomoč v bolezni, gospodom duhovnikom in darovavcem cvetja. Hrib pri Zmincu, 3. aprila 1963 Žalujoči: mož, sinovi Filip, Pavle, Ciril, hčerke Marica, Ivanka, Marinka z družinami, sinova Slavko in Janez ter ostalo sorodstvo *ek raci?« CP ^»"enjsld tisk«, Kranl, Koroška cesta 8 -24-7* odun Pri NB v Kranju 607 IIM35 - Telefoni: glavni urednik' ,la^ocn!na0^0rn, uredn,k ,n uprava 21 90. uredništvo 24-37 - Letna '■sta znala 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev športi Minula športna nedelja Ob prvih tekmah v roren.isk' rokometni ligi Kranj, 2. anrila — Rokometno igra, ki je bila pred kratkim pri nas skoraj še nepoznana, si vse bolj utira pot med vrstami mlajših. To veliko zanimanje se kaže titdi v gorenjski rokometni ligi, ki jc že kar precej številčna. Nastopa 12 klubov, na žalost pa večina izmed njih samo izven konkurence. To so mlajši predstavniki SVOJIh klubskih kolefov. ki .so borijo /a točke B in C moštev. — V prihodnje pa se bo tudi to spremenilo" in bodo vsi predstavniki tekmovali v konkurenci. Prvaku podzveznega tekmovanja bo odprta pot v višji razred, to je v j republiško rokometno ligo. — V 1 konkurenci so še vedno najboljši rokometaši iz Dupelj s 14 točka mi, pred Radovljico 10, Savo 8, | Triglavom 8, Križam 6, Zabnico j 4, Storžičem 4 in Savico 2 toč-kam. Duplje 12 11 0 1 224:158 22 Radovljica 12 8 1 3 213:175 17 Mladost B 11 1 0 3 308:195 16 Tržič B 12 6 1 5 210:183 14 Sava 11 6 0 282:161 12 Triglav 11 6 0 $ 181:164 12 Križe 12 6 0 6 237:242 12 Žabnica 12 4 0 8 214:219 8 Tržič C 12 4 0 8 138:231 8 Storžiu Q 4 0 5 118:159 8 Savica 11 2 0 9 142:166 4 Iskra B 11 2 0 9 117:2?! 4 Prijateljski tekmi PREDDVOR . BELA : PREŠEREN 5:2 (2:2) V nedeljo je domače nogometno moštvo Partizan Preddvor -Bela premagalo moštvo radovljiškega Prešerna s 5:2 (2:2). CRNUCE : TRIGLAV 3:1 Kranjski odboikarji so v nedeljo gostovali v Črnučah, kjer so podlegli tamkajšnji vrsti Z 1:3 (8:15, 13:15, 15:8, 15:17). Smučanje Dvodnevno tekmovanje na Krvavcu je kljub sobotnemu slabemu vremenu dobro uspelo. To je eno izmed zadnjih smucanskih tekmovanj pri nas, postaja pa tudi .vse bolj priljubljeno, kar dokazuje veliko število tekmujočih v vseh dise:pii.nah. Toliko smučarjev (zlesti članic in mladink) pri nas redko viduno tekmovati, zato j nj treba posebej poudarjati, da ima organizator s tekmami takega obsega veliko dela; in moramo reči, da ga je kranjski smučarski klub zadovoljivo opravil. Prav veliko število tekmovavcev pa je bilo vzrok, da se je tekmovanje j dokaj zavleklo (veleslalom je npr. trajal poltrctjo uro). Ker pa so .v obeh disciplinah lahko nastopili | vsi, ki so ali pa niso sposobni za tako tekmovanje, prireditev tudi ni bila kdovekako zanimiva. Ka-1 zalo bi, da bi v prihodnje prireditelj tradicionalnega tekmovanja nekako omejil nastop v osrednji disciplini (veleslalomu) — morda j ■ predhodnimi izbirnimi tekma- 1 mi... Preslaba pa je bila tokrat, udeležba tujih tekmovavcev, saj so med drugimi manjkali tudi av-1 atrijski reprezentantje, ki so svoj nastop prej že napovedali (Sodat, Posautz, Muckenschnagel). Tekem se niso udeležili, ker so imeli mi- j nulo nedeljo doma svoje smučar- I <>ko tekmovanje! Da bi prihodnje leto geslo »mednarodno tekmova- i nje« prišlo do izraza, bo treba | sprejeti ponudbo francoskih smučarjev, ki žele nastopiti na Krvavcu, in pač šefi nekoliko globlje v žep... Priznanja za najboljše so bila nadVie privlačna, zlasti novi prehodni pokal planinskega društva j najboljši ekipi (3 moški, 2 ženski, j - mladinca) v veleslalomu. ObO SZDL je pripravil posebni nagra- 1 di tudi za najboljšega našega tek- j movavca in tekmovavko. Skoda, j da ju je podelil le za iispeh v veleslalomu (torej Šumiju in Anke-letovi), čeprav je k tekmovanju «odil tudi slalom. (Naš najboljši zastopnik na tem tekmovanju je bil nedvomno Lakota — če upoštevamo njegov padec po izvrstni vožnji kot ne.sre^o ~, sicer pa Pu- stoslemšek oziroma A. Klinar. sumija po tem kriteriju ne moremo oceniti, ker v slalomu žal ni nastopil, medtem ko je v konkurenci žensk omenjeno priznanje po vsej pravici pripadlo Ankele-tovi.) — J. 2. Rokomet Drugo kolo zahodne skupine republiške rokometne lige za moške, ki jc bilo nekoliko okrnjeno, je končno le razjasnilo doslej zapleten položaj na lestvici. V tekmi, ki je odločala o prvem mestu, jc Slovan premagal Olimpijo in tako vodi z dvema točkama prednosti. Na četrto oziroma peto mesto sta se uvrstila oba gorenjska predstavnika. Mladost, ki je zmagala v tekmi z zelo borbenimi igravci Iskre z golom razlike, Se vedno ni v najboljši pripravljenosti, pa tudi tržiški igravci bi lahko zabeležili višji rezultat. — Tokrat so bjli prosti rokometaši Svobode, medtem ko so šentvid-eanizaradi obolelosti v moštvu za nekaj dni odložili tekmo. Med najboljšimi strelci še vedno vodi Vidovič (Tržič) z 62 zadetki. Sledijo pa mu: Domnik (Krim) 56. Ipavec (Ajdovščina) 54, Blažić (Iskra) 53 Sever (oba Olimpija) (Mladost (48) itd. Lestvica: Slovan 12 U 0 , Juvan 49, 48, Sotelšek 12 10 0 12 9 0 8 0 8 0 1 2 3 4 4 5 »i 7 9 1 1 9 0 0 12 3 1 1 2 238:127 244:125 275:132 177:145 226:221 171:152 212:184 159:225 150:320 168:228 132:263 P. Krim Olimpija P. Tržič 12 Mladost 12 Ajdovšč. 11 P.Piran 11 P. Šentvid 11 Gorica 12 Svoboda 11 Iskra 12 NOGOMET Nedeljsko tretje kolo spomladanskega dela prvenstva slovenske nogometne lige je minile v znamenju pričakovanih rezultatov. Triglav je prepričljivo premagal zadnjega z lestvice - Rudarja i/ Velenja in tako obdržal prednost šestih točk pred LJubljano, ki je po neodločenem rezultatu v drugem kolu tokrat tudi zmagala. Naj povemo, da bo prvo kolo, v katerem se mora Triglav srečati z mariborskim Železničarjem, na sporedu v majskem »-prostem terminu« oziroma po zadnjem kolu prvenstva. Vse sorodnike in priiatelie obveščamo da nas je nenadoma zapustil naš ljubi sin, mož in oče FRANC GORJANC Pogreb bo v sredo, 3. aprila 1963 ob 16. uri na pokopališče v Stražišču. Na njegovo zadnjo pot se bomo zbrali na Delavski cesti v Stražišču. žalujoči: žena Ana, mama Antonija, hčerka Darinka, sinova Janez in Franci, družina Oblak in ostalo sorodstvo Občinsko prvenstvo v šahu Ekipa občinskega sveta Radovljica je že drugič zapored osvojila naslov prvaka na tekmovanju sindikalnih moštev radovljiške občine. Tekmovanje je 30. In 31. marca organiziralo in finančno podprlo SD Radovljica, pomembno pa je tudi materialno sodelovanje in razumevanje občinskih organov in ujravc hotela »Grajski dvor« ter sindikalnih podružnic vseh sodelujočih moštev. Po presenetljivem porazu z »Elanom «v prvem kolu je ekipa ObSS v postavi Mali, Mehmedi-novič, Novak, Marolt, Rožič, Roš in Bratanovič z visokimi rezulta- j ti odpravljala nasprotnike in po neodločnem rezultatu v zadnjem kota z odlično ekipo Bolnic z Begunj osvojila prvo mesto s 3 točkami naskoka. KONČNI VRSTNI RED: Ob- i črnski sindikalni svet Radovljica ' 22 točk, Elan Begunje 19 točk, Bolnica Becrunje 18 točk, Iskra Otoče 12 točk, Verica Lesce 10 točk, LIO Bohinj 9 točk. Maloštevilne prijave za to tek-1 movanje (kakor tudi potek tekmo-. { vauja samega) so pokazale, da, morajo delovni kolektivi v pri-hodnje posvečati,( več, skrbi tej,j zvrsti rekreacije, saj jc bilo med ; tekmovanjem vse preveč sporov zaradi nepoznavanja osnovnih pravil FIDE in Šahovskih tekmovanj. Pohvalno je, da so bili vsi ti spori rešeni v tovariškem duhu in da nikakor niso vplivali na vrstni red. —- V. N. Šolsko prvenstvo v krosu bo v petek KRANJ, 2. aprila - Prireditelj šolskega prvenstva v krosu - ObZTK Kranj se je odločila, da bo to tekmovanje, ki je 30. marca odpadlo zaradi dežja, v petek, 5. aprila, ob 16. url. Zbor za tekmovavce bo ob 15. uri pri mestnem kopališču. V soboto se bo v Kranju začela tudi atletska sezona z odprtim mitingom. Pred osnovno šolo »France Prešeren'« bodo tekmovali v skoku s palico in tekih na 60 m in 55 m ovire, na stadionu Mladosti v Stražišču pa bodo metali kopje, disk in kladivo. Začetek obeh tekmovanj bo ob 16. uri. Organizator — AK Triglav — pričakuje precejšnjo udeležbo, predvsem podeželskih in Šolskih kolektivov. - M. J. V Zagrebu dobri rezultati Nenadoma nas je zapustil naš uslužbenec Alojz NegliC, računovodja Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Spremili ga bomo na zadnjo pot dne 3. aprila 1963 ob 16. uri izpred hiše žalosti. Kolektiv, uprava in sindikalna podružnica Mesarskega podjetja Tržič Kranj — Letošnje državno pr venstvo, ki so se ga udeležili Kranjčani prvič, nam je dalo ne kaj zelo dobrih rezultatov. Noši predstavniki, ki so imeli le male možnosti za dobro pripravljeno>i so popolnoma opravičili svoj jn vi nastop. V Zagreb je odpotoval najbolje pripravljen Vlado Brinovec, ki se je tudi kot edini Kranjčan uvrstil v finale. S svojim osebnim rekordom na 200m kravi 12,11,6 je zasedel 4. mesto. — Po tekmovanju ga je trener državne reprezentance naknadno določil za nastop na meddržavnem mitingu v discip-linah: 400 m kravi, 200 m kravi in 100 m kravi v štafeti štirikrat 100 m mešano. Rezultati: Vlado Brinovec: 200 metrov kravi 2,11.6, 200 m mešano 2,32.0; Peter Brinovec: 200 m kravi 2.19.0, 200 m mešano 2^9JO: Milan Košnik: 100 m hrbtno 1,12.0, 200 m hrbtno 2^7.0; Anton Pogačnik: lOOmprsno 120.0, 200 m prsno 32-0; Franc Nadižar: 100 m kravi 1,0/4. V štafeti 4x100 m mešano so v pred tekmovanju dosegli Triglava ni čas 4,38.0, s čimer so izenačili dosedanji slovenski rekord. — M. 60 aiera nine TRETJA KNJIGA **frvu... *• nenavadni^OČkVideI- 2e nckoč sli8al- Zq nekoč doživel- Poznate ta 0lann za*! cutek *deja vu«, gospod kriminalni komisar Hehl-•^ako'se *?fere8a potrpežljivo polnim te številne liste, ga poznate? '^kem t. pravite na sprehod, zgodaj zjutraj, v majhnem zdravi-8 Pisano VJU* ^este so Prazne. Raca v sončni svetlobi. Bela hiša ^kle s _ r° P.red okni- Nanjo je prislonjena lestva. Svetlolaso I*enad »*w**»vuu. rovprasate za pot k termalnemu Kopauscu. ^aate S6 Vam zazdi» da stc to dekle že nekoč spraševali, da kopa]jjv a{^' lestvo, pisano krešo — in poznate pot k termalnemu sPod kr;^.- .preden vam dekle odgovori. Poznate ta občutek, go- ^knminalni komisar? °a avtom1^?1^"0 ok^obrsko noč, med Stuttgartom in Ulmom, sem ^venpi^ obl'sk't cesti povozil zajca. V mojem spominu je nekaj Deii ' V morih možganih, "cja vu... Neke ^^a. To ?e^?,ne n°či' avtomobilski cesti, sem že nekoč povozil tinu. fed J.e °do °o Labi, onstran Cosvviga, med vožnjo proti Ber-mSnjcj .ko Nina lebdela med smrtjo in življenjem v bol-• leoaj, nekaj ur. nreden «0 nretirali Brummeria. rSa"rfđaj' nekai u>". preden so aretirali Brummerja. r^ja entendu.. Ze nekoč »lijav V avtomat vržemo kovanec, pritisnemo na pravi gumb in vsi kovanci priletijo skozi linico. Povozimo zajca — in človek se spet vsega spomni, vsega, kar je tedaj rekel, Julius Maria Brummer... K.. vzemite, kogar hočete, velike ljudi, majhne ljudi... vsi imajo svojo preteklost, velike preteklosti, majhne preteklosti, bo ji jo se, imajo slabo vest. Veste, kaj bi mi vsi potrebovali, Holden?« Besede, izgovorjene v megli, pred tedni. Onkraj Elbc, onstran Cosvviga. Zdaj jih spet slišim, tedne kasneje, spet v megli, onkraj Stuttgarta, proti Ulmu. Spet slišim te besede. »Dvojnika! Pri bogu, to bi bila iznajdba stoletja! Dvojnika, ki bi vse prevzel nase, vse, kar smo storili! Dvojnika! ZamTsel bi moral patentirati...« Dvojnika... o Ne vem, če ga poznate, gospod kriminalni komisar Kehlmann — ta občutek, če vas zamisel pograbi, če se vam zaleže v možgane in kri, ne vem, če ga poznate. Dvojnika... Nine noče osvoboditi. Tudi mene noče osvoboditi. Prišlo bo do nove nesreče. Nikoli ne bova našla poti drug do drugega, ne, nikoli. Dvojnika... »Ne bom se ločil. Za nič na svetu. Nino potrebujem. Najboljša žena je, kar jih obstaja ...« In kaj, če bi gospod Brummer nenadoma umrl? Julius Maria ima slabo srce. Na njegovem bledikastem, zavaljenem vratu visi zlata ploščica. In kaj, če nenadoma umre? To bi lahko storil dvojnik, nc jaz, na primer. Nobene krivde, nobenega kesanja. Tega nisem storil, visoko sodišče. To dejanje jc storil nekdo drugi, ki mi je le podoben; govori kakor jaz; živi kakor jaz; toda on je zloben, jaz pa dober človek. Njega je treba kaznovati, visoko sodišče. Njega. Ne mene. Toda takšnega dvojnika nimam, saj ne obstaja, ne, prav res ne obstaja. In kaj pomeni to pravzaprav? Reč, ki ne obstaja, imenujejo ljudje tisto, ki je 3e niso iznaSli. Toda ta reč sama pravzaprav se ne upira, da bi je ne iznašli! Takšen dvojnik torej še ne obstaja. Ne vem. če ga poznati, gospod kriminalni komisar Hehlmann — ta občutek, če se nekoga poloti zamisel, če se mu zaleže v meso in možgane, ne vem. če ga poznate... Zamisel Juliusa Maric Brummerja se je porodila med Cosvvigom in berlinsko krožno cesto, v megli. V megli, tedr«^ kasneje, med Stuttgartom in Ulmom, se je zasidrala v mojih možganih in dobila svojo podobo. On sam je bil njen oče — in zdaj njena žrtev — Julius Maria Brummer. Gospod kriminalni komisar, težko je ustvariti lastnega d\oj-nika, vendar ne nemogoče. Gre za vprašanje sposobnosti, če zna človek stvarno misliti. To je potrebno, če hočemo ustvariti izmišljen, strahoten fantom, če želimo biti prepričljivi, moramo jasno in resno premisliti. Pred vsemi nedojemljivimi. metafizičnimi ie-. nomeni moramo upoštevati predvsem človeško kljubovanje. In za radi tega je treba ukrepati z matematično točnostjo. Vsako posamezno fazo poskusa je treba natančno pripraviti. Realnosti navidezne neresničnosti, navidezno nedojemljivega, ne sme nikdar prekriti senca dvoma. Nasprotnikove misli in njegove sposobnosti lahko zmedemo le, če znamo sami urejeno premisliti. Težko si je ustvariti lastnega dvojnika, gospod kriminalni komisar, vendar pa ni nemogoče ... Potem ko sem tisto megleno noč sklenil umoriti Juliusa Mario Brummerja, ne da bi pri tem sodiščem dal možnost, da bi me kaznovala, sem se brez obotavljanja lotil dela. Uresničenju tega brezhibnega umora so nasprotovale tri težave. Sprva: moral sem nadaljevati svoje dosedanje življenje, in sicer tako, da bi me ne mogel nihče sumničiti. Živeti bi moral popolnoma skromno, torej tako. kot da sem se vdal Brummerju. Drugič: pred Nino — in to jc bila največja težava — bi moral prepričljivo igrati vlogo človeka, ki je obupal. Pri tem se je bilo bati, da me bo zaradi tega prezirala, toda druge izbire ni bilo. Svoj načrt bi moral izpeljati popolnoma sam. Nihče ni smel vedeti, kaj nameravam. In če je bila druga težava najtežja,, je bila tretja pravzaprav najlažja: ustvariti in postaviti v svet sem moral izmišljenega dvojnika. 5RF.DA, S. APRTLAj*; Te dni med orači sem in tja po Gorenjskem kmetic grahor'co seje. • • Koliko ljudi na Gorenjskem je kmetovavcev in ne-kmetovavcev? Težko bi to rekli, ne da bi izvedli obsežen popis in se ob tem vtikali v osebne stvari posameznika s spraševanjem, če dela ali ne dela, če pomaga ali ne pomaga pri raznih kmečkih delih. Popisi so namreč zelo različni. Nekateri lanski podatki kažejo, da je na vasi 13,4% prebivavstva, ki je ocenjeno kot kmečko. Popisi po gospodinjstvih pa so pokazali še drugo sliko, da je namreč na Gorenjskem le 7,4% takih gospodinjstev, kjer se vsi ukvarjajo in preživljajo s kmetijstvom. Povsod drugod je to nejasno, sprepleteno s sodelovanjem in »pomaganjem« sem in tja. Te misli se vsiljujejo ob seda- I dela, ko je v teku pomladanska njih pomladanskih dneh, ko vidi- setev. Obiskali smo tiste, ki orjejo mo po poljih prva pomladanska in delajo, da bi nam zagotovili Kako si utira pot nov način kmetijstva „na gumb44 Pet let je že na tem posestvu. Sedaj ima lepo dvosobno stanovanje, kjer živi z ženo, ki je tudi zaposlena. Nič več se ne čuti zapostavljenega »kmetijca« kot včasih v baraki. »S stroji vsako leto več naredimo in tudi več zaslužimo«, je na koncu povedal Snu-derl. Delavci kmetijske zadruge Jelovica, ki so se že vselili v nova stanovanja pri Poljčah, pravijo, da je bilo življenje v barakah nevzdržno Stane Eržen je kar dobre volje dovolj kruha, mesa, mleka, solate. .. Na Gorenjskem ni in morda nikoli ne bo dovolj kruha za vse. Industrijski dimniki so zajeli malone vsak kraj in lepši in cenejši kruh si iščemo drugje — v drugih .službah in dejavnostih. Kmetijstvo v starem smislu doživlja veliko krizo. Je namenjeno v glavnem samo sebi — preskrbi samih kmetovavcev. Trg, mesta, industrijsko prebivavstvo pa je vse bolj odvisno od velikih posestev, ki nastajajo na družbenih površinah. Zato je bil tudi tem namenjen naš obisk. Več naredimo in več zaslužimo Tako je dejal traktorist Albin Snuderl, ki smo ga našli, ko je prevažal gnoj na obsežne njive škofjeloškega kmetijskega posestva. Včasih je bilo to delo najbolj neprijetno, naporno in hudo zamudno. Vsakdo ise ga je otepal. Danes je to postala pesem. S strojem naložijo kamion v šestih ali največ v osmih minutah. Tudi sicer, kot je povedal Snuderl, je vsako leto lepše delati. "Njihovo posestvo se je v zadnjih letih močno razširilo in uveljavilo, v prihodnjih letih pa ima Se večje perspektive. V zadnjih letih se je vrednost njihovih pridelkov povečala od okroglo 33 na 80 milijonov dinarjev. Toda lani, ko so dosegli tak uspeh, so imeli le okroglo 130 ha obdelovalne zemlje, v perspektivnem načrtu pa bodo to povečali na okroglo 1000 ha oziroma za več kot sedemkrat. Se večji skok pa je predviden v proizvodnji po vrednosti in količini. Za vse je dovolj kruha Prav tam pa so pripovedovali o nujnosti sodelovanja družbenih gospodarstev z individualnimi proizvajavci. Ena izmed njihovih glavnih dejavnosti je pitanje govedi za meso. Toda pri tem sodelujejo z individualnimi kmelovavci, ki prevzemajo živino v svoje hleve in ob strokovnih nasvetih in ž ^ustreznimi močnimi krmili dosežejo lepe uspehe. Seveda je to »zaposlitev« ljudi tudi v oddaljenih, odročnih krajih obeh dolin. O takem sodelovanju s kmetova vci so povedali tudi v Šenčurju, v Cerkljah, v Radovljici... To sodelovanje ni le v živinoreji, marveč tudi v pridelovanju semenskega krompirja, zelenjave, sadja in podobno. Tako se individualni kmetovavci ž družbenimi posestvi dopolnjujejo med seboj in na organizirani način dosežejo večje pridelke, s tem pa tudi večje dohodke. Težka odločitev Na veliki njivi pri Šenčurju sta brnela dva traktorja. Eden izmed teh se je približal cesti. Na njem je bil mladi traktorist Jože Znidar. Prišel je s kmetije. Doma ga je čakalo posestvo. Odločil pa se je za traktorista, se Vpisal v dopisno solo in sedaj je tu. »Kako da ste se odločili za traktorista? Kako vam je to všeč?-« smo ga pobarali. »Bomo videli,-« je dejal. Bil je zamišljen, redkobeseden, zakaj odločitev za ta življenjski prehod je bila prav gotovo težka in ne hitra. Toda življenje gre po svoje. Takih primerov smo videli še več okrog Poljč in Radovljice. Janez Globočnik iz Mošenj je tudi »Samo en hektar zemlje kot ohišnico ima še žena doma v Mosnj ' jaz pa sem začasno tu,« je dejal Globočnik pustil svojo kmetijo, oddal zemljo in je sedaj traktorist pri kmetijski zadrugi Radovljica. Stanko Eržen iz Zapuž je imel svojo kmetijo lepo urejeno. Toda »ne gre in ne gre«, pravi on, zlasti ker je delni invalid. Oddal je zemljo in kot skladiščnik pri zadrugi se je že v prvih mesecih dobro »vživel« v novo okolje in delo. Milijon dinarjev na hektar To so nam pokazali pri Polj-■šah ob ogledu ribezovih nasadov. Prav te dni so ta nasad znova urejali. Na dveh hektarjih tega ribeza so lani dobili nad 8.000 kg sadeža, ki so ga prodali po 250 dinarjev. Skupna vrednost torej 2 milijona dinarjev oziroma milijon na hektar. Pravijo, da je to še bolj donosno kot hmelj, če se pravilno goji. Nato pa so kazali še poskusno gojenje novih vrst žit. Kakih sedem sort žit je bilo v jeseni posejanih na manjših površinah. Med vsemi največ obeta nova vrsta ruske pšenice. Seme so dobili naravnost iz SZ. Doseže 290 do 300 klasov na kvadrajo^J metru oziroma okrog 65 cenW* ha, kar je izreden uspeh v merjavi z našimi žiti, ki ^ vadno 25 do največ 30 centov. so torej obeti. Toda glavni obeti so v mebS zaciji kmetijstva, kjer se vse , •uveljavlja industrijski način F£ izvodnje. Kazali so obsežne P0^ šine med glavno cesto I- Te^tvSe Poljčami pod gorami. Sk^'L-^a je letos v načrtni obdelavi I^P bodo v povprečni velikosti * / Ena izmed njiv pa bo imela , 18 ha. Vse bodo strojno obdelov* Se lani je bilo tam nad 30 n^". -i ših njivic in ločenih parcel, - i, bodo v glavnem sejali samo \ zo za silažo. S tako imtenziv^ pridobivanjem krmil bodo naj površine zagotovili dosti hrane za 400 krav molznic starem načinu fia je navadno ^ ka kmetija imela le na vsak*1 tar obdelovalne zemlje V° kravo. Tako so pripovedovali del* Voščili smo jim srečno OT3^Je' poslovili in stroji so znova ^ neli po prostrani ledini. K. Mak* Nakladanje gnoja nI več grdo ln naporno kot včasih r Naša humoreska Kar takoj naj povem: kokoši ne maram! To so neumne in nesnažne živali .Po vrtovih brskajo in uničujejo posevke ter sadike, da pehajo vrtičkarje v obup, ko si pulijo lase zaradi škode, ki jo povzročajo kokoši. In kar se tiče snage — ne, kokoši zares ne maram. So mi pa že mačke bolj pri srcu, ker so snažne živali. ZakUinih kokoši ne sovražim. Spadam pač k tistim ljudem, ki vsem mrtvim izkazujejo dolz.uo spoštovanje. Pečenim kokošim, prav rad izkazujem pietetno — apetitno spoštovanje. — Moja žena dobro ve, da živih kokoši ne trpim v bližini. Toda njena skrb za kuhinjo je bila že v samem pričetku letošnje hude zime, ko je zmrzovalo vse, razen pretirani', cen za kokošja jajca, vzrok za povod, da je od nekod prinesla domov majceno, pozno jesensko pišče. Z rumenim puhom porasel keb-ček je neprestano čivkal in se mi v kuhinji nastavljal pod noge. Nekajkrat sem prosil i.enn, naj dovoli, da ga odnesem v drvarnico. Ona pa ne in ne! »Tiran in krvolok,« mi je rekla, »čc tebe zebe, zebe tudi pišče. Kar v kuhinji naj ostane!« In pri tem je ostalo. Saj veste; zadnjo besedo ima zmeraj Nekega dne pa sem se nerodno umaknil kebčku, da bi ga ne pohodil. V letih sem, trebuh mi raste, slab ekvilibrist sem in moj spotikljaj je bil usoden. Piščanca sicer nisem pohodil, zato pa sem prevrnit stol, na katerem je bila polna keblica val obrunek, dokler se me ne bo usmilila smrtna kosa. Kako sva opravila z ženo zaradi čre-pinj, tega ne povem. To spada v kroniko družinskih nesreč. A dosegel sem pri ženi vsaj to milost, da je piščanca po te< nesreči preselila v drvarnico Lojze Zupane ar či c vode, z glavo pa sem se zaletel v kuhinjsko kredenco. Skozi nagnite podnice je voda tekla v pritličje, kjer stanuje lastnik hiše. Vpitje, škoda, grožnja s sodni jo, če ne bom poravnal škode. Poravnal sem stroške z." prešli kan je gospodarjeve kuhinje in odštel tretjino mesečne plače. Razkošje, vam rečem, ampak človek, ki ljubi mir, bo storit vse, da se izogne prepiru Toda to Se ni bilo najhuje! Prevrnil sem kuhinjsko omaro in razbil vso steklenino in porcelan, na čelu pa bom razkazo- Za kurnico, ki jo je pri miz.ar-ju, mojem prijatelju, naročila žena, sem odštel drugo tretjino mesečne plače. In še jc bila cena zanjo — bratovska, tako rekoč. Cene kokošjim jajcem pa so divje rastle iz dneva*v dan ko >olaj,a, kadar jo vrtnar zaliva z gnojnico. »Če bo šlo tako dalje,« sem godrnjal, »bo moja enodnevna plača komaj še zadostovala za eno jajce.« Ko va je pričela zima lajati, da je vse zmrzovalo, je lepega dne zmrz-mil tudi jajčni fond. Lahko bi se ubit, jajca ne bi dobil nikjer niti za drag denar. Dnevi so se vrstili, drug za drugim, vsi dolgi, sivi pusti in prazni. Pusta in prazna pa je bila nekega dne tudi vreča s kurjo pičo. Po tihem sem se razveselit, češ zrnje je pošlo in zdaj bom lahko zaklal jarčico, ki je zrasla iz nekdanjega piščanca. A moje veselje, da hi jo zaklal in da bi jo žena osku bila ter pripravila novoletno pečetiko, je bilo preuranjeno. Žena je kupila drugo vrečo zrnja in po vodi je šla — tretja tretjina moje. mesečne plače. »Prekleta kokoš,« sem jezlji-vo mrmral, potihem pa še vadno koval sladke načrte o maščevanju. Da, maščevanje je sladko! To je že star pregovor. Ob prvi odjugi je prisopihata k moji ženi naša soseda in se hvaVla da je njena jarčica znesla jajce. Jajce! S takšnim veseljem je razodela to novico, kakor da je v loteriji zadela — milijon. Le naša jarčica je, ne meneč se za ženine pobožne želje in sanje o jajcih, požrešno zobata zrnje, se sprehajala po prazni drvarnici — prazm, ker je huda zima pozobala drva in .premo" — in gagljala za prazen nič. Ko sem se spet razjezil, da re dimo žival, ki ni niti petelin uiti kokos, ampak nekakšno vražje zmene, me je žena tolažila: »Oh, Lu, nikar se vendar ne razburjaj! Saj veš, da ti jeza škoduje. Potrpi vendar! Prej ali slej bo tudi naša jarčica znesla jajce in naju poplačala zd vse skrbi in izdatke.« Pobožala me je po zardeli pleši — in bil sem razorožen ... Toda vse moje in ženino pričakovanje je bilo zaman. Naša jarčica je zobata in zobata, dokler ni druge vreče zrnja pozobala — jajca pa ni bito in ga ni bilo. Bliž.al se je dan ženinega rojstnega dneva. Na večer pred praznikom sem nabrusil nož in se tiho veselil: »Ha, prišel je dan sladkega maščevanja! Jutri bom zaklal požrešno kokoš, ki zoblje in zoblje ter onečeja drvarnico ,..« leni pa sem dejal: »Ljuba moia, jutri bo tvoj rojstni dan'. Zaklal bom jutri zjutraj jarčico, oskubila jo boš in spekla, pa bova imela slavnostno kosilo. Saj vidiš, da ne nosi jajc« Žena se jc vdala. Potihem se ie čelo razveselila, da nisem pohabil na njen rojstni dan. ko pa sem naslednje jutro hotel opraviti krvniški posel, ie 'noja žena, polna vrekivevajo-čega veselja pritekla k meni v kuhinjo, mi padla okrog vratu' in z.agostolela: »Oh, Lu, kako sem srečna! Pa prav za moj rojstni dan se ie zgodilo. Lepšega darila si ne morem misliti.« Izrogačil sem. oči in obstal Z odprtimi usti. »Kaj se je Zgodilo, ljubica?« »Jajček! Jajček! Znesla ga f& Moja zlata putka... Ali ti nisem, rekla, da ga bo? In ga je!« Roke so mi omahnile in no£ mi je padel na pod. Vzelo mi je sapo, da nisem niti pisnil-^ Tako je šla tudi za ženin rojstni dan dolgo z.až.elena kokošja pečenka. In če zdaj še kdaj positnfl-rim, da vsa jajčka, ki jih bo Še znesla jarčka, ne bodo popla' čala izdatkov, ki sem jih imel za novo poslikan jc gospodarjeve kuhinje in za steklenino ter porcelan — da o obrunku na svojem čelu niti ne govorim čc me še vedno mika, da bi kurnico razbil, »zlato« jarčico pa izpustil, me žena vselej P0' tolaži: »Le mirno kri! Danes so jajčka dragocena redkost. Prav nič ne misliš na prihodnost! Kakšen matematik Pa si?« In ker sem že od nekdaj slab matematik, sem se končno vdal pred ženino preračunljivostjo^ V drvarnico pa ne stopit*} nikdar več. Čemu nekP Drv nt, premoga ni; a zebe me ne, kef me greje — huda kri, ki V mojih žilah zakipi, kadar se spomnim, koliko denarja sem potrošil za vražjo jarčico.