izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno
Leto izhajanja: XVII
St. 11
glasilo delavcev tosame
november
1981
Ob Dnevu republike
Letos mineva osemintrideset let °d največjega dneva v zgodovini socialistične federativne republike Jugoslavije. Na ta dan so 29. novembra 1943 na u zasedanju AVNOJ Postavili temelje nove državne ureditve. Jugoslavija je dokazala sve-‘U, da se ne bori samo za goli obstanek proti okupatorju, temveč, da misli tudi na obdobje po koncu vojne.
Jasno so bile izražene težnje po enotni, celoviti in enakopravni republiki, kjer bi vsi delavni ljudje Prevzeli oblast v svoje roke.
Danes, ko je od tega svečanega trenutka minilo že dosti let, lahko ^ veseljem ugotavljamo, da smo se držali začrtane poti, predvsem pod Pravičnim vodstvom predsednika, Josipa Broza Tita. Kruta usoda mu m prizanesla in ga iztrgala iz naše ,rede, tako, da praznujemo rojstni dan naše republike brez njega že v
drugo.
Dokazali pa smo, da nas bolečina b tako veliki izgubi ni odvrnila d naše poti. Dosledno izpolnjujemo itovo dediščino in jo bomo tudi v bodoče.
PRAVILNIK 0 delu in nalogah KU
Na septemberskem srečanju ?o naši upokojenci sprejeli Pravilnik o delu in nalogah Kluba upokojencev TOSAME, ™ si ga lahko ogledate na 9. 110 10. strani.
VOLITVE ’82
Pred nami je tretje mandatno obdobje in s tem volitve, na katere se v TOSAMI ze dalj časa pripravljamo. Več ° tem preberite na strani 4.
Poslovno poročilo za tričetrtletje
TOZD Saniteta
1.	Izpolnjevanje plana
V	devetih mesecih leta 1981 nismo dosegli planiranih rezultatov, saj smo dosegli le 91 % plana za to obdobje. Z omenjenim odstotkom smo za 3 % poslabšali rezultate, ki smo jih dosegli v prvem polletju. Visok procent odstopanja (9 %), je posledica motenj v proizvodnji, ki se pojavljajo v celotnem obdobju leta 1981.
V	tem obdobju v nobenem oddelku ne dosegamo postavljenega plana. Istočasno ugotavljamo, da je proizvodnja v stalnem upadanju. Zato z gotovostjo lahko trdimo, da letnega plana ne bomo dosegli.
V	tem obdobju so izstopali naslednji problemi:
—	neredna in nezadostna preskrba z domačimi surovinami (bombaž, stanično vlakno, bombažna in stanična preja, staničevina in občasno pomanjkanje drugih reprodukcijskih materialov);
—	uvozne omejitve so zaradi našega sorazmerno nizkega izvoza, ki se je v zadnjem času sicer povečal, povzročile omejitve tudi pri uvo-vu surovin in reprodukcijskih materialov. Posledica tega je ustavitev proizvodnje gypsona ovojev, mikro-pora in občasna ustavitev molny plenic;
—	zastoji v proizvodnji zaradi okvar ključnih strojev oz. naprav so povzročili zmanjšanje proizvodnje predvsem v tkalnici gaze, vlak-novniskem oddelku in belilnici;
—	zmanjšanje dobave tkanin iz TT Senožeče zaradi neredne preskrbe s prejo, so povzročile izpad proizvodnje predvsem v sanitetni konfekciji in otroški konfekciji;
—	zamenjava uvoženih surovin z domačimi kot tudi zamenjava domačih surovin zaradi pomanjkanja standardnih je zmanjšala uspešnost našega poslovanja, saj v večini primerov zamenjave povzročajo nižjo produktivnost;
Poleg glavne naloge — povečanega izvoza in zadovoljive preskrbe domačega tržišča moramo v proiz-vondji izvesti še sledeče ukrepe:
—	zaostriti osebno odgovornost glede izvajanja nalog
—	hitreje reševati nastale probleme
Z. Produktivnost:
V primerjavi z enakim obdobjem leta 1980, se je mesečna produktivnost dvignila za 1,4 % medtem, ko je urna produktivnost v Tozd Saniteta na višini 2,8 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ugotavljamo, da produktivnost počasneje narašča kot je npr. leta 1980 in v letu 1979. Na slabe rezultate je vplivala neredna preskrba z reprodukcijskimi materiali in
dejstvo, da v proizvodnjo nismo vključevali pomembnejših strojev.
3.	Izkoriščanje strojnih kapacitet:
V	obdobju 9. mesecev leta 1981, so bile strojne kapacitete v Saniteti izkoriščene v višini 75 °/o. Ugotavljamo, da je izkoriščenost strojev padla v vseh oddelkih. Vzroki za padec so že navedeni v prejšnjih točkah. Če hočemo doseči boljše rezultate v proizvodnji se mora izkoristek strojev dvigniti.
4.	Doseganje norm:
Preseganje norm v večini oddelkov je višje kot smo pričakovali. Otroška konfekcija je zabeležila največji porast presega norm od pričakovanih 16,6'% na 23%. Vzroki za to so predvsem v povečani proizvodnji posameznih izdelkov na časovno enoto, kar se kaže tudi v povečani produktivnosti oddelka v primerjavi z istim obdobjem leta 1981, ki znaša cca 15'%. Večji preseg norm so zabeležili še v sanitetni konfekciji, v drugih oddelkih pa je preseg norm skoraj v pričakovani višini.
5.	Investicijska dejavnost:
Možnosti za izvajanje investicij so še izredno majhne. Razlogi za takšno stanje so predvsem v zadolžitvi, ki obstaja pri TOZD Filtri, v višini 30 miljonov in v splošnem omejevanju investicij v družbi.
V	tem tromesečju smo usposobili linijo za predelavo odpadkov, ki sicer še ni dokončno urejena (zaščita proti hrupu j in dva križno — previ-jalna stroja. Investiciji sta izpolnili naša pričakovanja, saj dajeta predvidene rezultate. Pričeli smo tudi z montažo transportne proge v mikal-nici. Zaradi površnosti izvajalca proga še ne obratuje. Po zagotovilu izvajalca bodo pomankljivosti kmalu odstranjene in zato pričakujemo, da bo tudi investicija kmalu v obratovanju. Drugih večjih investicij v teku trenutno ni, pač pa so v fazi priprave investicijski programi za investicije v letu 1983 in sicer rekonstrukcija in modernizacija belil-nice in linija za izdelavo netkanega blaga.
PROCES MENJAVE
1.	Nabava
Na področju oskrbe z reprodukcijskimi materiali se položaj še naprej slabša. Velika uvozna odvisnost jugoslovanskega gospodarstva povzroča ob zaostrenih možnostih za uvoz vse večje pomanjkanje surovin in vse več zahtev za devizno pokrivanje. Razumljivo, da tudi ob naši veliki uvozni odvisnosti, nimamo dovolj deviznih sredstev za vse zahteve. Zato bomo morali oskrbi z reprodukcijskimi materiali še naprej posvečati veliko pozornost in aktiv-
neje spreminjati našo politiko v smeri oskrbe na domačem tržišču ob tesnejšem povezovanju z dobavitelji na podlagi združevanja sredstev in dela.
2.	Uvoz
Politika uvoza je v veliki meri odtisna od višine izvoza. Ob danih uvoznih možnostih, smo uvažali predvsem celulozo, kovinske gumbe za hlačke, samolepilni trak za hlačne plenice in pomožna tekstilna sredstva. V devetmesečnem obdobju smo uvozili za 1.434.774 dolarjev blaga, kar predstavlja 93 % letnega plana, pa vendar le 79 % lanskega uvoza v tem obdobju. V tem času smo dobili tudi intervencijska sredstva v višini 10.000.000 din od republike Slovenije, vendar se bodo učinki tega pokazali šele v zadnjem tromesečju.
Prizadevanja za zmanjšanje uvoza se nadaljujejo v izdelavi mlina za lesovino in s sodelovanjem z domačimi OZD za izdelavo aluplasta in milkropora. V tem obdobju uvajamo tudi domače plastične gumbe pri izdelavi otroških hlačk. Tudi uvajanje domačih materialov ostaja še naprej strateška naloga, z razrešitvijo katere, si lahko v bodoče znatno izboljšamo naš položaj.
3.	Prodaja
Tudi prodaja na domačem trgu zaostaja za planom (6 %). Razlogi so predvsem v manjši proizvodnji, saj je povpraševanje po naših izdelkih še vedno precejšnje in presega naše možnosti. Ob zmanjšani proizvodnji in povečanem izvozu je prišlo do pomanjkanja naših izdelkov na tržišču, vendar tudi v bodoče trga ne bomo mogli bolje preskrbovati, ker bomo morali vse več izdelkov prodati na tuja tržišča.
Pripomniti pa maramo, da so na tržišču tudi tendence zmanjšanja povpraševanja po tistih izdelkih, ki
niso nujno potrebni in ki predstavljajo visok standard. Zato moramo že zdaj računati na skorajšne razmere otežene prodaje nekaterih izdelkov in temu ustrezno prilagoditi našo poslovno politiko.
4.	Izvoz
Naša izvozna prizadevanja zaslužijo kljub neizpolnjevanju plana za (11 %j pozitivno oceno, saj smo izvozili za 40 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Zaostanek za planom se je zmanjšal zlasti zaradi velikega izvoza gaze in hlačnih plenic, ki postajajo vse pomembnejši izvozni izdelek.
Izkušnje iz dosedanjega poslovanja s tujino kažejo, da bomo morali v bodoče bolj kot doslej paziti na kvaliteto naših izdelkov, saj Je sodelovanje z obstoječimi kupci v veliki meri odvisno od kvalitete naših izedlkov. Posebna odgovornost nas čaka tudi na področju razvoja naših izdelkov. Spričo omejenih možnosti uvoza opreme je potrebno več poudarka dati lastnemu razvoju. Naloge na tem področju so zelo nujne, zato se moramo takoj pospešeno lotiti akcije.
FINANČNI IZID POSLOVANJA
Finančni rezultati, ki so prikazani v priloženem poročilu so kljulo vsem težavam še relativno ugodni, saj plan dohodka celo za malenkost presegamo. Iz gibanja celotnega prihodka in porabljenih sredstev ugotavljamo, da nam povečanih stroškov ni uspelo prevaliti preko cen na kupca zato je porast dohodka glede na enako obdobje preteklega leta le okoli 20 %, kar je manj kot so povprečja v gospodarstvu. Navedena situacija nas prisiljuje, da moramo resno razmisliti o cenah naših proizvodov ali o spremembi asorti-mana, saj dolgo ne bomo mogli brez izgub prenašati zelo visoke poraste cen reprodukcijskih materialov. Se-
veda pa mora biti glavno vodilo sprememba kivaliteta in nove vrste proizvodov.
ZAPOSLENI IN OSEBNI DOHODa
V	TOZD Saniteta je znašalo povprečno število zaposlenih v devet-jneseSnem obdobju 666 delavcev, Kar je za 22 delavcev oz. 3,2 °/o manj Kot je bilo predvideno v GN. Na-Pram enakem obdobju lani se je število zaposlenih povečalo za 2 delavca.
Odsotnost z dela je bila v letošnjem letu večja koit v predhodnem, ®aj je bilo letos od možnega števila delovnih dni opravljeno 77,6 °/o, v devetih mesecih lani pa 78,2 °/o. Povečala se je predvsem odsotnost za-radi bolniškega dopusta, ki v pov-Prečju sanitete znaša 9,6 % (lani /»j, odsotnost zaradi porodnega dopusta pa se je zmanjšala z 3,9 % v lanskem letu na 3,5 %.
Zaradi nizkega porasta dohodka, srno še vedno med kršitelji družbenega dogovora, vendar kršitev ni več tako velika kot ob polletju. V lem obdobju so povprečni osebni dohodki znašali v TOZD Saniteta o-bO-l din in so bili za 25 °/o večji sot v enakem obdobju preteklega .a. Osebni dohodki torej zaostajalo za rastjo življenjskih stroškov, endar brez večjega porasta dohod-Ka» kakršnakoli korekcija osebnih dohodkov ni možna.
V	obravnavanem obdobju se je občutno zmanjšalo število nesreč, 'aJ smo zabeležili le 20 primerov, nredtem ko smo jih v enakem obdobju preteklega leta 37. Razen ene o bile vse nesreče lažjega značaja. k aktivnim pristopom vseh k pro-
lematilki varstva pri delu, moramo “e naprej zniževati nevarnost pri s len' in ta^° varova^ zdravje zapo-
zAKLJUCEK
Z rezultati v tem obdobju ne moremo biti zadovoljni. Zaskrblju-k i-.je dejstvo, da v prihodnje ni oljših izgledov glede izboljšanja Pogojev poslovanja, ki so objektivno oni. Opirati se bo potrebno pred-r,Sem na lastne sile in delovati Predvsem na področju, ki lahko naj-pripomorejo k izboljšanju ‘Ozultatov. Naloge pa so predvsem s|edeče:
~~ Povečati izvoz " izkoristiti notranje rezerve
oblikovati strategijo lastnega raz-OZD V sodelovanju z drugimi
~~ mobilizacija vseh zaposlenih za izboljšanje kvalitete dela in za racionalno poslovanje v celotnem Procesu poslovanja.
Glede na že dosežene kvalitetne t^miKe v našem poslovanju, lahko oirno, da bomo z vztrajnim delom .Omagali sedanje težave, seveda bo zato potrebno spremeniti po-
slovno politiko in tudi kvaliteto našega dela.
Direktor TOZD Saniteta: Janez Leskovec, dipl oec. l.r.
TOZD Filtri
V devetmesečnem obdobju poslovanja letošnjega leta, je vrednost proizvodnje dosežena z 98,1 %, in je višja kot ob polletju. Temu pa je vzrok normalna proizvodnja v zadnjih treh mesecih. Izpad nedosežene proizvodnje je z razpoložljivimi strojnimi kapacitetami možno nadoknaditi, vendar so izgled za normalno delo nedbetavni.
Glavni vzroki za tako situacijo so:
—	popolno prenehanje oskrbe domačega tržišča s cigaretnimi filtri, ker kupci niso pripravljeni devizno v celoti pokrivati vame materiale, ostali proizvajalci na domačem tržišču pa teh zahtev ne postavljajo tako ostro.
—	Predvideni izvozni posli ne tečejo, kontinuiteta izvoza na Kitajsko je prekinjena, nadaljevanje izvoza v Turčijo pa je v manjšem obsegu, kot so posli dobljeni na licitacijah.
— Spremljajoča proizvodnja (zobni tamponi, polnilni vložki- je izvršena v planirani višini, zaščitno vato proti ropotu pa zaradi težav proizvajalca iz ČSSR nd dobavljena v planirani višini. Porabljena sredstva za obravnavano obdobje so trošena racionalno, to velja zlasti za osnovni materijal.
Ostali pomožni materijali se trošijo med normirano količino.
S stabilizacijskim programom postavljene naloge za gospodarno trošenje vseh osnovnih in pomožnih materialov so dosežene, čeprav pri poslovanju v skladišču in proizvod-
nji zaradi neodgovornosti do dela še vedno propadajo razne vrste ma-terijalov.
Določeno število reklamacij kvalitete osnovnega in pomožnega ma-terijala je bilo rešeno v našo korist, kar ima vpliv na njihovo porabo (Eastman Kodak — kabel, Lo-v in čič — embalaža).
Nabava reprodukcijskih materialov na domačem tržišču je težja, vendar ne povzroča zastojev v proizvodnji, ker je pretežni del surovin uvoznega materiala.
Opaža pa se konjunktura vseh domačih surovin (ovojni ipapir, embalaža, lepila, staniičevina itd.) tako, da je težko ustvariti neke normalne zaloge. Ta konjunktura pa ima vpliv na kvaliteto, saj je v tem času založenost glavni problem, kvaliteta se odraža v proizvodnji, višje cene osnovnih in pomožnih materi-jailov pa vplivajo na rast dohodka.
Prodajo cigaretnih filtrov zaradi znanih ukrepov uravnoteženja uvo zno-izvozne bilance lahko izenačujemo z izvozom za to razdobje. Večina proizvodnje (74,9 %) v tem času je bilo izvoženo, s tem, da se te zahteve po izvozu še povečujejo in trajno uveljavljajo. Pri predvidenih prodajnih cenah, ki nimajo rasti kot osnovne surovine in predvidenih višin zadržanih deviznih sredstev, je nujno doseči še višji izvoz.
Iz finančnega poročila pa je razvidno, da je rast celotnega prihodka visoka, da pa nam visoki stroški poslovanja dohodek močno zmanjšujejo.
Povečane stroške domačih repro-materialov in znane uvozne in izvozne težave, nam nudijo kupci s katerimi poslujemo ne priznavajo, rast dohodka, ki je merilo za rast osebnih dohodkov, pa kljub izvoznim stimulacijam zaostaja.
Med stroški močno izstopajo — transportni stroški, njihova višina pa je tolikšna, da zahteva takojšnje ukrepanje in iskanje cenejših rešitev.
Izraba delovnega časa se je v tem obdobju poslabšala, saj znaša samo 78,9 %. Vsi ukrepi in tudi zadolžitve določenih služb v kadrovski službi niso pokazale rezultatov.
Določen odstotek bolniškega sta-leža pa je tudi zaradi nesigume oskrbe z materijali, ko se zaposleni preprosto izognejo premeščanju z bolniškim staležom.
Povprečni izplačani osebni dohodki za obdobje januar — septem-bber, znaša 8.808,00 din in je za 30% večji od lanskoletnega izplačila. Čeprav ta rast osebnih dohodkov zaostaja «3 rastjo življensMh stroškov, nam doseganje dohodka ne dovoljuje povečanje osebnih dohodkov, saj smo v tem času še med kršilci družbenega dogovora.
Doseženi rezultati so zadovoljivi, če jih primerjamo z zaostreno gospodarsko situacijo, se pa slabšajo, če jih primerjamo s predhodnimi obdobji.
Vsi družbeni ukrepi za uravnavo devizme bilance se direktno odražajo v poslovanju te proizvodnje, saj je v celota izvozno-uvozno u-smerjena, del teh ukrepov pa nas prehiteva, ker še vedno računamo na popuščanje ostrih uvozno-izvoz-nih zahtev.
Vsi napori morajo biti usmerjeni v kvaliteto proizvodnje in kvalitetno delo vseh poslovnih partnerjev s katerimi sodelujemo, ker smo prodajalci mi in odgovarni za kvaliteto končnega izdelka.
Franc Cerar ing.
voljenih. Zastopane morajo biti vse sredine,
— delegat ne more opravljati iste dolžnosti več kot dvakrat zapored. Skrbeti je treba tudi za kontinuiteto dela, zato naj bi se ob volitvah ne menjali vsi člani posamezne delegacije.
Z upoštevanjem teh načel so bile izdelane osnovne liste evidentiranih možnih kandiadtov. Občinskim volilnim organom je bilo posredovano I. in II. zbirno poročilo.
Potek priprav in osnovni spiski evidentiranih možnih kandidatov so bili obravnavani na sestankih IOOO ZSS in KOOZS ter sejah OOZK v TOZD in DSSS. Evidentiranje s tem ni zaključeno. Faza evidentiranja bo po spremenjenem rokovniku, ki Sa je volilna komisija pri občinski konferenci SZDL prilagodila dejanskim potrebam, potekala vse do sredine decembra 1981, ko bo potrebno oblikovati dokončne spiske evidentiranih možnih kandidatov za temeljne delegacije, delegacije SIS ter delegate, ki bi lahko prevzeli pomembnejše družbene funkcije.
Poleg skupščinskih volitev, kj bodo marca prihodnje leto, so pred nami tudi volitve v organe OOZK, volitve samoupravnih organov v delovni organizaciji ter IOOOZS. Razen priprav na volitve v ZK, ki P0' tekajo v okviru sekretariatov OOZK, usmerjajo priprave na vse druge valitve Koordinacijski odbori. Evidentiranje delegatov za samoupravne organe in članov IOOOZS poteka hkrati z evidentiranjem delegatov za skupščinski sistem, saj je |e tako mogoče upoštevati vsa načela sprejete kadrovske politike.
Naj ta članek izrabimo kot vzpodbudo, da v svojih delovnih sredinah
ocenite delovanje sodelavcev in daste pobudo za evidentiranje tistih, ki v dosedanjem postopku evidentiranja še niso bili zajeti, pa menite, da to priznanje zaslužijo-S tem bo storjen tudi pomemben prispevek k demokratičnosti evidentiranja.
Predsednik IO v DSSS: Metka Jeretina, oec.
Sindikalne vesti
Obravnava gradiva za III. konferenco ZSS
19. novembra bo zasedanje IR-konference Zveze sindikatov Slovenije, ki bo posvečena temi:
»Vloga in naloge zveze sindikatov v socialni politiki in zagotavljanju socialne varnosti delavcev«.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pripravil obširno gradivo za oblikovanje stališč in skle' pov III. konference ZS, ki je bilo objavljeno v sindikalnem poročevalcu (v prilogi Delavske Enotnosti).
Iz tega gradiva izhajajo tudi
Priprave na volitve 1982
V	letu 1982 bomo vstopili v tretje mandatno obdobje delovanja delegatskega skupščinskega sistema. Izkušnje, pridobljene ob zadnjih volitvah, so narekovale obširne priprave, s katerimi so Občinske konference SZDL in Občinski sveti ZSS kot nosilci vsebinskih, organizacijskih in tehničnih ter kadrovskih priprav, pričeli že v lanskem letu, v temeljnih sredinah, to je Osnovnih organizacijah ZS in organizacijah SZDL v krajevnih skupnostih pa spomladi letošnjega leta.
V	naši delovni organizaciji smo s pripravami na volitve pričeli v mesecu maju, ko so izvršni odbori OO ZS v obeh TOZD in DSSS imenovali Koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve, katerih naloga je usmerjanje in usklajevanje predvolilnih aktivnosti. Delo koordinacijskih odborov poteka ločeno v obeh TOZD in DSSS. Za izpolnjevanje popisnic evidentiranih možnih kandidatov iz vseh treh temeljnih sredin, vodenje evidenc, izdelavo statističnih poročil in posredovanje le teh občinski v volilni komisiji pri SZDL, pa je zadolžena delavka iz kadrovske službe.
Ob začetku priprav je bil na KOOZS sprejet rokovnik za pripravo in izvedbo volitev ter podan pregled zaključka in realizacija sklepa problemske konference o delovanju delegatskega sistema v Tosami. Na tem sestanku je potekala tudi raz-
prava o smotrnosti preoblikovanja delegacij v TOZD Saniteta oziroma poenotenja delegacij obeh TOZD in DSSS. Ker podrobnejše analize in utemeljitve niso bile izdelane, smo se v koordinacijskih odborih domenili, da v fazi evidentiranja upoštevamo enak sistem kot ga imamo v sedanjem mandatnem obdobju. Nadalje smo se člani KO ob pomoči strokovnih služb seznanili z merili in kriteriji za kadrovanje, ki so opredeljeni v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. Osnovna načela, ki jih upoštevamo pri evidentiranju možnih kandidatov, so:
—	evidentiranje pomeni družbeno priznanje posamezniku za njegovo delo in prizadevanje ter je le podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Za evidentiranje ni potreba privolitev predlaganega možnega kandidata za opravljanje predvidene funkcije,
—	pobudo za evidentiranje lahko, da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacija ali družbenopolitična organizacija,
—	širiti moramo krog evidentiranih možnih kandidatov (število evidentiranih naj bo večje od potrebnega števila delegatov) in se hkrati izogibati kopičenju odgovornih funkcij pri posameznikih,
—	struktura evidentiranih možnih kandidatov naj bo takšna, da bo omogočala ustrezno strukturo iz-
konkretne naloge za Osnovne organizacije ZS.
Vsebina 3. konference je predlog, kako uveljaviti to načelo v enem od Pomembnih torišč človekovega dela m življenja. Osnovne organizacije so v svojih samoupravnih okoljih dobile vprašalnike s katerim naj izdelajo evidenco socialnega položaja delavcev.
Delegati Osnovnih organizacij Tosame so imeli naslednje stališče do gradiva za III. konferenco ZSS: Gradivo za oblikovanje stališč in sklepov je zelo obsežno, zato ga niso mogli proučiti v celcrti, pregledali Pa so naloge, ki naj bi jih opravile OOZS.
Z njimi se strinjajo in pripomi-hjajo, da nekatere od njih v naših osnovnih organizacijah že izvajajo.
Hkrati pa želijo opozoriti, da osnovne naloge, ki izhajajo iz II. konference (delitev OD) še niso realizirane (metodologija za izdelavo razvida del in nalog, ki naj bi jo Pripravil RZSS skupaj z Gospodarsko zbornico).
Volitve ’82
Koordinacijski odbor za volitve v DSSS je delegate IO OOZS DSSS seznanil s potekom priprav na bližnje volitve.
Priprave potekajo v skladu z rokovnikom, ki ga je izvršni odbor obravnaval in potrdil na eni izmed Prejšnjih sej.
Oblikovana je osnovna lista evidentiranih možnih kandidatov za delegate v skupščinskem sistemu, samoupravnih organih in IO OOZS DSSS. Pri sestavi liste so bila upoštevana osnovna načela, za katera so se dogovorili:
evidentiranje pomeni priznanje za dosedanje delo
~~ zastopane naj bodo vse sredine in strukture
~~ zamenjala naj bi se polovica delegatov
Pri oblikovanju delegacij je upoštevan sistem, kot smo ga imeli v tem mandatnem obdobju ~~ število evidentiranih možnih kandidatov naj bo večje od potrebnega števila delegatov.
Obravnava rezultatov poslovanja v minulem obdobju
Tov. glavni direktor je delegate OOZS DSSS seznanil z rezultati 9-■nesečnega poslovanja delovne orga-mzacije.
Člani izvršnega odbora so dolž-da usrt.no informacijo, ki jo je Podal glavni direktor ter pismeno Sradivo, ki bo izšlo v Biltenu, obravnavajo v svojih sindikalnih sku-Pmah pred obravnavo na zbdrih ‘Organizacijskih enot.
Realizacija sklepov III. kongresa samoupravi jalcev
Od 16. do 18. junija je potekal
v Beogradu III. kongres samouprav-Ijalcev Jugoslavije.
Osnutek resolucije so na skupnem sestanku vseh DPO obravnavali pred pričetkom kongresa.
Na kongresu je bila resolucija sprejeta, s tem je pred vse nas postavljena obveznost reševanja nalog in problemov, pred katerimi je danes naša družba.
Občinski sindikalni svet je izdelal program uresničevanja resolucije kongresa za vsa področja, ki so bila
Dan mrtvih
Turoben novembrski dan. Skozi meglo se prebijajo zadnji žarki jesenskega sonca. Ljudje vsepovsod hitijo. Vse je tako tiho, a vendar slovesno. Ponekod že ugašajo, drugod pa se prižigajo sveče med cvetočimi krizantemami.
Tam ob nekem grobu z velikim marmornim spomenikom se kar tre gruča ljudi. Mala deklica pravi: »Mami, saj nismo skoraj nikoli šli k stari mami, zakaj pa smo prišli na njen grob. Ali bo vedela, da smo jo obiskali?«
Pri sosednjem skromnem grobu stojita le stara mama in vnuček. »Mama, ali jih res ne bo več nazaj k nama?« Zenica le odkima in po licih ji zdrsijo solze. Mali skuša ponovno prižgati svečo, katero je u-gasnil veter, nato pa se stisne k ženici in tudi v njegovih očeh ni videti veselja. Morda je v tem hipu spet videl mamo in očka, ko ju je vzela cesta. Tam ob partizanskih grobovih vidiš z otroško roko narejene šopke, mnogo plamenov sveč utripa v vetru za nas in našo svobodo.
Mnogo takih in podobnih prizorov se odvija ta prvi, novembrski dan.
Ali se pri tem kdaj tudi drugače zamislimo? Premišljujemo le z žalostjo o umrlih, ki so nas zapustili in o tegobah življenja?
7. novembra 1941
je začela oddajati radijska postaja OF — imenovana Kričač —. Oddaje so bile ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer, trajale so po 15 minut, zadnja je bila aprila 1942.
7. novembra 1944
je pri Črnomlju po nesreči izgubil življenje komanidant GŠ NOV in POS, narodni heroj Franc Rozman-Stane.
15. novembra 1942
je v Ljubljani izšla prva številka
na kongresu obravnavana.
V tem programu uresničevanja imajo zadolžitve tudi OOZS.
Člani IOZS DSSS so bili mnenja, da posebnega programa v naši delovni organizaciji ni potrebno izdelati. Z gotovostjo lahko trdimo, da je vse naše delovanje naravnano tako, da bi bili enotno z doseganjem naših ožjih ciljev (gospodarski načrt, stabilizacijski program) doseženi tudi cilji kongresa.
S.	Rode
Misliti moramo tudi na to, da so okoli nas ljudje, katerim je sedaj potrebna pomoč. Morda prijazna beseda, majhna uslužnost. Naredimo bolnim in starejšim ter osamljenim ljudem vsaj nekaj lepih trenutkov.
Tako bo sveča na grobu zagorela ob misli, da je bil pokojnik srečen z nami.
Delavske enotnosti, glasilo glavnega odbora Delavske enotnosti.
15. novembra 1944
so v noči na 16. november partizani osvobodili iz nemških zaporov v Celju (iz Starega piskra) 300 ujetnikov, ki so bili določeni za streljanje.
26. novembra 1942
je bilo v Bihaču I. zasedanje AVNOJ v navzočnosti 54 delegatov iz Srbije, Hrvattske, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Delegati iz
Zgodilo se je v novembru
Makedonije in Slovenije niso mogli prsiipeti. Zasedanje je otvoril Josip Broz-Tito. Poudaril je pomen osrednjega političnega predstavništva narodnoosvobodilnega gibanja. Resolucija, ki je bila sprejeta po razpravi o vlogi in organizaciji AVNOJ, je ugotovila, da je konstituiranje AVNOJ najvišji politični izraz čvrste enotnosti narodov Jugoslavije, njegova naloga pa vodstvo boja za njihovo osvoboditev in za enakopravnost v bratski skupnosti. AVNOJ je izvolil Izvršne odbore in osnoval 8 poverjeništev. V Proglasu narodom Jugoslavije je poudaril nujnost boja proti okupatorju in njihovim pomočnikom pa tudi proti reakcionarni ureditvi po zamisli begunske kraljevske vlade. AVNOJ je izrabil priznanje Vrhovnemu štabu NOV in POJ in vrhovnemu komandantu Josipu Brozu-Titu.
V tokratnem razgovoru predstavljamo TONETA STARETA, ki dela kot elektrikar v elektrodelavnioi.
Za radiomehanika se je izučil v IMP, kjer se je tudi po opravljeni vajeniški dobi zaposlil, in sicer je delal pri visokofrekvenčnih oddajnikih. Dalo se mu je zdelo zanimivo, razen dveh stvari, ki ga nista posebno navdušili, izmensko delo in zelo povprečna — on pravi »ne najboljša plača«.
Zato je Tone zamenjal delovno organizacijo pa tudi delo. Zaposlil se je v servisu Gorenje na delovnem mestu serviserja. Za Toneta je bilo to povsem novo delo, ki ga je bilo treba spoznati pa tudi naučiti. Po opravljenem rednem tečaju v
29. novembra 1943
zvečer se je začelo v Jajcu II. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). Zasedanje je sprejelo odlok, da postane AVNOJ vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije, da bo Jugoslavija federativna država, begunski kraljevski vladi pa je odrekel pravice zakonite vlade Jugoslavije. Svet je imenoval Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot prvo ljudsko vlado. Potrdil je odloke o priključitvi Istre, Hrvaške in Slovenskega primorja k Jugoslaviji. Dal je priznanje narodnoosvobodilni vojski in njenemu poveljniku Josipu Brozu Titu in mu na predlog Josipa Vidmarja podelil naslov maršal.
matični tovarni Gorenje je opravil še tečaj za varjenje, katerega znanje je potrebno pri popravljanju hladilnih Skrinj.
Delo serviserja je nekaj prav posebnega, se spominja sogovornik; bistveno se razlikuje od, recimo, dela v tovarni. Predvsem gre pri tem, da gre za delo, ki se opravlja po dnevnem naročilu, katero mora biti tisti dan tudi v celoti realizirano, ne glede na porabljen čas. Po drugi strani je pa v zvezi s tem povezano še potovanje; človek se cel delavnik prevaža od strank do strank. No, seveda pri tem ne gre pozabiti še na to, da človek srečuje vedno nove ljudi, njegove značaje in navade.
»Mi smo dobivali takole od 10 do 15 strank dnevno«, pripoveduje Tone! »število je bilo namreč odvisno od razdalj, ki jih je bilo za realizacijo naročenih popravil treba prevoziti.«
Naročniki so se do serviserja Stareta obnašali zelo različno. Eni so bili bolj prijazni, drugi manj. Eni so ga čakali težko, drugi manj, na primer tisti, ki so v trenutku Tonetovega prihoda bolj rabili nekoga pri zakolu prašiča, kot pa serviserja. Tone pravi, da takih sodelovanj pri tovrstnih domačih »praznikih« ni bilo malo in da se vseh rad spominja, čeprav se je običajno tisti delavnik krepko raztegnil, kajti na koncu koncev je bilo le treba opraviti delo po vseh nalogih.
Zgodilo se je tudi, da je lastnik hladilne skrinje na veliko obljubljal meso, ki se bo pokvarilo, če naprava ne bo takoj popravljena. Ko sta Tone in sodelavec prišla popravljat, je lastnik začel prazniti skrinjo in na koncu, ko sta ga serviserja nalašč opozorila na obljube, se je začel grozno čuditi: kako je mogoče, da je pozabil na dane obljube.
To je bilo na Gorenjskem. Tonetu se glede na take in podobne izkušnje zdijo tisti vici o Gorenjcih kar upravičeni.
Vožnja po prepolnih cestah, vožnja v mogočih in nemogočih vremenskih razmerah, velika odsotnost, človeka utrudi. Zato je Stare začel gledati za novo zaposlitev.
Prosto mesto v elektrodelavnici Tosame ter zlasti bližina tovarne, sta ga pripeljala v vrste Tosamov-cev.
Kot obratni elektrikar dela tako v Tosami že nekaj več kot 7 let.
Seveda pa glavna poklicna dejavnost Stareta ni bila glavni vzrok pričujočega razgovora, kajti področij, ki ga zanimajta v zasebnem življenju, ni malo. In ne samo to, da njegovih »interesnih področij« n* malo, drži tudi to, da so zelo različna, obsegajo namreč vse od teh" nike, preko kulture do športa oziroma rekreacije. Resnici na ljubo je treba reči, da vrstni red ni pravi, in da so vsekakor na prvem mestu kulturne dejavnosti, natačneje — glasba ter petje. Star pravi, da itoa veselje do glasbe podedovano. Njegov oče je bil velik ljubitelj glasbe in dober pevec, ki ga je okolica dobro poznala.
Oče si je stalno želel, da bi njegovi otroci imeli prav tako veselje do tovrstnega udejstvovanja kot on-Tako se je začel Tone resneje ukvarjati z glasbo z 8 leti, ko je začel obiskovati glasbeno šolo.
Učil se je igranja harmonike-Očetova želja, da bi se glasbeno iZ" obrazil toliko, da bi se z njo ukvarjal tudi pedagoško, se sicer ni uresničila, vseeno pa je Tone dokončal 8-letno obiskovanje glasbene šole.
Pogosto je spremljal očeta na o h četi h, kjer je tudi kaj zaigral v
S. Rode
Pogovor s Tonetom Staretom
yeliko veselje in zadovoljstvo svojega prvega mentorja. Očetova smrt Je v Staretovi družini veliko stvari spremenila. Mati je morala pri štirih otrocih gledati na vsak dinar, vsak dodatni pa jo je močno razveselil. Tone se je tako že zgodaj spoznal s tem, da se da s harmoniko tudi zaslužiti. Igral je v gradu Cem-senik, kjer so delavci iz vseh vetrov Pogosto in precej praznovali različne Praznike. To sicer niso bili veliki denarji, vseeno pa so pripomogli k zboljšanju družinske bilance.
Kasneje je začel Tone igrati v glasbenem ansamblu, kjer so igrali narodne viže, čeprav, kot sam pravi, so mu vseskozi bolj ležale skladbe, hi zahtevajo nekoliko zahtevnejše muziciranje. Stare je v svoji »glasnem karieri« zamenjal okrog 10 ansamblov, igral je harmoniko, kitaro, električno kitaro ter orgle, pa tudi fanri, ki so jih posamezne zasedbe igrale, so bili različni. Pri sodelovanju v različnih ansamblih se je spoznal tudi z različnimi pevci, nekateri znani tudi širši javnosti, kot recimo Jelka Cvetežar ali Meta Matos. Kazale so se tudi možnosti za turneje, predvsem mu ostaja v spominu možnost turneje v Švici, Španiji in Ameriki. Pri tem sogovornik zavzdihne: »Kaj se če, družinske in službene obveznosti, posebno pa še hak pogojnik 'kot recimo — jaz ali i-13 muzika — so poskrbeli, da se mi ni bilo treba ubadati kam z devizami.«
Igranje in delo v ansamblu sploh ni tako enostavno, kot se zdi na prvi Pogled, tu so vaje in nastopanje ter Precejšnja odsotnost z doma. Brez imje ni kvalitete, zdaj pa velja še m, da brez dobre tehnike ni ansam-ola. Ce zdaj ansambel ne razpolaga 2 zvočniki, koit omarami, kvalitetnimi ojačevalci, eqilizerji in podob-n° tehniko, je že obsojen na propad.
Zdaj Stare že nekaj let ne igra Več od instrumentarija so stale samo še orgle in kot sam pravi: “Ostala je vrsta lepih spominov, Sai je za mladega človeka igranje nekaj čudovitega.«
Sicer se pa Stare ni ukvarjal sa-mo z instrumentalno glasbo, ampak
od mladih nog rad tudi poje, kot otrok je skupaj s sestrama nastopil ; oddaji »POKAŽI KAJ ZNAŠ« in to zelo uspešno.
Pred štirimi leti je začel peti v oktetu TOSAMA. »O lepoti zborov-Jtega petja« razmišlja sogovornik “■najlepše pove tale misel: lepo za-Pota pesem je tudi pri pogrebu lepa, oprav je tedaj vse turobno in ža-tostno.«
Tudi petje pri oktetu kot vsako orugo sodelovanje, zahteva določene napore dn odrekanja. Potrebne so aie in tudi nastopov ni malo. Sta-etu se zdijo v zvezi s sodelovanjem Pri oktetu zlasti lepa vsakoletna sre-nnja 'oktetov, kjer se srečujejo Iju-’ tol ji petja In daljejo z lepo zapeto Pesmijo eden drugemu za nadaljnje
Naslednja zvrst dejavnosti, ki je predmet Staretovega zanimanja, je fotografiranje. »Zanimivo je, kako me je začela fotografija zanimati«, pripoveduje Tone. Ko sem hodil v poklicno šolo mi je eden od sošolcev kazal svoje fotografije. Začel sem razmišljati v čem je umetnost izdelave fotografije in ko sem enkrat videl sošolčevo kopalnico spremenjeno v fotolaboratorij, sem se že odločil, da moram tudi sam poskusiti izdelati fotografijo.
Začel sem kupovati knjige o fotografiranju, nabavil sem tudi navaden ojačevalnik.« Pozneje je fotoamater Tone svojo opremo izpopolnil z boljšimi aparati, izdelavo slik ni več jemal kot eksperimentalni poskus, pač pa kot rutinsko delo.
Tone že več let sodeluje z uredništvom Tosame, kot fotograf. S posnetki iz tovarniškega življenja ter
izdelavo sllik v sorazmerno kratkem času, (čeprav eo ga uredniki v zvezi s tem kdaj pa kdaj tudi nekoliko pisano gledali) je poskrbel, da glasilo objavlja kolikor toliko aktualno slikovno gradivo.
Kljub želji po »ta pravem fotolaboratoriju« Tone doslej še ni prišel dalj, kot do tega, da ima urejen provizorij v kopalnici, kjer ob sušenju viseči filmi zlasti razveseljujejo njegovo boljšo polovico. Vseeno se mu je do zdaj »posrečilo« uničiti pod v kuhinji z razlitimi fotografskimi kemikalijami, ki ga je bilo potrebno zamenjati.
Tone se je poleg fotografije ukvarjal tudi s filmsko snemalno tehniko. V načrtu je imel izdelati več črno belih filmov s skupno temo »O NARAVI«. No, ta »projelct« je bil opuščen, Stare pa je na filmskem traku začel beležiti družinske dogodke in spomine na poceni bencin s posnetki vikend potovanj v barvni tehniki.
Tone pravd, da je filmanje nekaj povsem drugega kot fotografija. Filmanje je zapis življenja, fotografiranje pa slikovno ovekovečanje človeka v nekem trenutku. Za oboje pa se da vseeno ugotoviti vsaj ena skupna točka in sicer, eno in drugo je »drag šport«, čeprav filmanje še precej kot fotografiranje.
Tone se je svoje čase ukvarjal tudi z elektroniko. Poklicno znanje mu je omogočalo, da se je odločal pri izdelavi tudi za zahtevnejše izdelke. Pri tem konjičku je še posebno potrebno stalno spremljati novosti, ki jih v elektroniki ni malo; razvoj je namreč tako hiter, da če se človek ne sledi, postanejo njegovi izdelki nezanimivi in neaktualni.
Logično povezano s preje omenjeno dejavnostjo je tudi radioamaterstvo, s katero se je Stare ukvarjal celih 15 let. Kot radioamater se je udeležil več tekmovanj velikokrat pa je tudi sodeloval v tej vlogi pri Titovi štafeti. Kot amater je delal z aparaturo, ki jo je izdelal sam.
Staretovo posebno veselje je »šlo-sariija«. Doma ima opremljeno delavnico, s precej orodja, ki vedno prav pride. S ponosom pove, da je lastnoročno izdelal prikolico za prevoz čolna, ki je tudi v zasnovi njegova »pogruntacija«.
Z omenjeno prikolico smo že pri naslednjem Tonetovem veselju — to je čolnarjenju. Zdaj ko je sin odsoten zaradi šolanja in krmar Tone nima pravega partnerja za plovbo je sicer »plovni inventar-« prodal, toda to njegovega pogleda na celo zadevo ne spreminja.
Vožnja s čolnom ga je navdušila, ko je pred leti z izposojenim čolnom na letovanju v Rovinju opravil prve samostojne vožnje. Za naslednjo sezono si je seveda čoln že omislil in sicer opremljenega z -malim Tomosovim motorjem. »Veliko sem grunta! in spraševal, za kaj bi se človek odločil, -na koncu sem se
1.	Gospodarska situacija
Glede na nastalo gospodarsko situacijo v DO, so delavski sveti TOZD Saniteta, TOZD Filtri in DSSS sprejeli naslednje sklepe:
—	maksimalno se izkoristijo dopusti, ki še niso izkoriščeni
—	v celoti se ulkine nadurno delo
—	vsi delavci v DO se maksimalno angažirajo, da bodo imeli delo vsi delavci, ki nimajo več dopusta
—	-izjemoma se uvede 3. izmena za delavce, ki nimajo dela, pa dovolj repromateriala za določene izdelke; uvedbo 3. izmene odobravata direktorja TOZD in glavni direktor
—	nabavna služba naj se maksimalno angažira za nabavo surovin, tudi z osebnimi potovanji in preko komercialnih predstavnikov
—	komercialni sektor z izvozno — uvozno službo naj stori vse za pridobitev dodatnih deviznih sredstev in s tem povečanje izvoza
—	TRS in delavci TOZD Saniteta naj najdejo način za pospešeno -proizvodnjo in predelavo netka-nega blaga
—	o trenutnem položaju v DO se izda Bilten.
2.	Obravnava in sprejem aktov
V pravilniku o varstvu voda, sprejetim z dnem 16. 6. 1981, se zbriše 21. člen: »Ugotovljene potrebe po praznjenju določenega zbiralnika odplak sporoča delavec iz predhodnega člena neposredni vodji zavarovanja, ki je dolžan organizirati praznenje Zbirailniiika.-«
F-RS je predlagal sprejem neka-
odločil za mali čolniček z motornim pogonom«, razlaga bivši »kapitan« Tone Stare. Pravi, da mu ni bilo žal, kajti spoznal je veliko lepot Istrske obale, majhnih otočkov in zalivčkov, 'katerih sicer ne bi nikoli videl.
Tudi doživljanje morskega elementa v čolnu je doživetje, ki se ga ne pozabi kar tako.
Na koncu tega zapisa ne kaže pozabiti še ene Staretove žilice, to je pisanja. Tudi to mu je že od nekdaj ležalo, njegovi spisi, obarvani rahlo hudomušno, pa so znani tudi bralcem Tosame.
Sicer pa Tonetov značaj najlepše označuje tole njegovo mnenje o pisanju in spisih: »Zelo rad pišem, vendar samo takrat, kadar mi kaj leži na duši, pisanje »na komando« pa mi ne gre prav od rok in ga zato tudi ne maram.«
vf
teriih sprememb v Pravilniku o inventuri, ki so bile soglasno sprejete. (Skupni delavski svet)
Sprejme oz. daje se soglasje k planskim aktom banki za:
—	srednjeročni plan LB — Združene banke za obdobje 1981/85
—	srednjeročni plan LB — Banke Domžale za obdobje 1981/85
—	srednjeronči plan Delovne skupnosti Banke Domžale za obdobje 1981/85
(DS TOZD Filtri, TOZD Saniteta in DSSS)
3.	Osebni dohodki
Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1981, Tabela II. — vrednost kategorij in sicer se poveča vrednost neto kategorij za 5 % od 1. 9. 1981 dalje.
Skupnemu delavskemu svetu se predlaga, da potrdi predlog komercialnega sektorja in SKS o načinu izračunavanja OD komercialnih predstavnlilkov.
Do višine OD, ki sta jo omenjena sektorja predlagala, so komercialni predstavniki upravičeni tudi v primeru, da iz objektivnih razlogov ne izpolnijo pričakovanega plana (o objektivnosti nedoseganja planske osnove poroča kmeroialni sektor).
Tak način nagrajevanja komercialnih predstavnikov velja od 1. 7. 1981.
(Komisija za nagrajevanje, SDS)
4.	Kadrovske zadeve
Na podlagi podanega poročila kadrovske službe se tov. Petra Avblja zaradi zdravstvenih razlogov ne sprejme v delovno razmerje, po-
vrnejo pa se mu stroški zdravniškega -pregleda.
Na dela in naloge gasilec se za nedoločen čas razporedi tov. Stanka Gerčarja s tem, da konča šolo za gasilce.
Glede na to, da ima štipendistka Brigita Vrenjak izpolnjene vse pogoje za vpis v drugi letnik, je upravičena do štipendije od 1. 10. 1981. (DS DSSS)
5.	Prehrana na delu
Sprejmeta se seznama del in nalog, ki specificirata izdatke za prehrano delavcev s pojasnilom k seznamoma. Seznam s -pojasnili se vneseta v poslovnik OD 1981 kot dopolnitev.
Sprejme se predlagana višina izdatkov za prehrano v višini 876 din, kar se vnese v Poslovnik OD 1981 k čl. 16, točka 8 — regres za prehrano.
Obračuni po prejšnjih sklepih tečejo od 1. 1. 1981 dalje.
(SDS)
Povprečno največja vrednost obroka je 43.80 din, od tega znaša regresiranje iz materialnih stroškov oz. sklada skupne porabe 39,80 din (pri 22 delovnih dneh), lastna udeležba je 4 din.
Vrednost bona za delavce, ki se ne hranijo v obratu družbene prehrane DO znaša 29,40 din (regresirana vrednost je zmanjšana za 26 %).
Vrednost toplega obroka za zunanje delavce znaša:
—	za topli obrok I. (enolončnice)
35,00 -din
—	za topli obrok II. (enostavnejše
sestavljene jedi) — 45,00 din
—	za topli obrok III. (kvalitetnejše
sestavljene jedi) — 55,00 din
Nove vrednosti v zvezi s prehrano začnejo veljati s 1. 11. 1981. (Odbor za splošne zadeve)
6.	Stanovanjske zadeve
Pri LB Banki Domžale se vežejo denarna sredstva stanovanjskega sklada 1.600.000,00 din za dobo 20 let po 2 »/c, obrestni meri s čakalno dobo 10 mesecev.
Prosto stanovanje na podlag) razpisa z dne 11. 9. 1981. se dodeli tov. Kunstelj Darinki.
Glede na to, da so sredstva za kredite za letošnje leto že razporejena, se vlaga tov. Marjani Repar prenese do naslednjega reševanja stanovanjskih zadev.
(Odbor za splošne zadeve)
7.	Javna obravnava
Iz TRS je na predlagano ocenitev del in nalog vodje AOP in pr?" gramerja prispela pripomba, ki 1° je obravnavala komisija za delovna razmerja in sprejela sklep, nai skupni delavski svet sprejme sledečo ocenitev:
—	vodja AOP 21 — 25 kategorija
S sej samoupravnih organov
— programer 14 — 18 kategorija (Komisija za nagrajevanje)
V 15-dnevno javno razpravo se daje predlog spremembe opisa del nalog vzdrževalca stroja I. v TOZD Saniteta in predlog reorganizacije vzdrževalne službe in kotlovnice.
(DS TOZD Saniteta, DS DSSS)
8.	Investicije
Odobrijo se sredstva za nakup Povezovalnega stroja tip 3R — elektronik NA v znesku 350.879,70 din za oddelek mikalnice.
(DS TOZD Saniteta)
Odobri se povišanje nabavne cede brusilnega stroja v znesku 115.070,00 din, tako da dokončna nabavna cena znaša 605.510,00 din.
Odobri se uporaba sredstev v znesku 24.500,00 din, za nakup osnovnih sredstev in sicer: risalne deske s 3 kompleti ravnil, pisalne ddze in stola vrtiljaka za konstrukcijsko službo.
Potrdi se sklenitev pogodbe z izvajalcem del dipl. ing. Prevcem Leopoldom za izdelavo projekta in dokumentacije elektronskega števca za avtomatično štetje v znesku din
14.000.	00.
Odobrijo se sredstva v znesku
45.000.	00 din za nakup pisalnega stroja za potrebe splošne službe v SRS.
Odobri se uporaba sredstev za nakup univerzalne stružnice tip TVP •100 v skupnem znesku 959.221,00 din Po pogodbi dobavitelja.
(Skupni delavski svet)
Najemanje kreditov
Najame se kredit za obratne na-fnene TOZD Filtri v znesku
15.000.	000 din z mesečnim obrokom L500.000 din in obrestno mero 10 % (na ostanek dolga). Sklep začne veljati s 1. 9. 1981, obroki se plačujejo zadnjega v mesecu.
pri LB Banki Domžale se veže fO.000.000 din z obrestno mero 6 % 'd rokom vračila 3 mesece.
(DS TOZD Filtri, Saniteta)
10.	Odprodaja obratnih sredstev
Potrdi se odprodaja avtomobila kamiona, inv. št. 1348. Prodajno ceno določi posrednik Sloveni j a-
avto.
*L Komercilane zadeve
■*Vatrospremu« Beograd se pri-foo p° Predračunu z dne 27. 12. t980 kasaskonto v višini 3 %, kar 2naša 15.717,75 din.
. Znesek 676.— din se knjiži kot izredni izdatek TOZD Saniteta za reševanje reklamacije Salus Ljubljana.
Odobrijo se cene za:
~~ Litre za gorivo in mazivo s stopnjo pokritja 60 — 70 %
~~ sestavni deli kompleta Tik — Kobarid — plastificirane predlo-
ge, s stopnjo pokritja 50 °/o — komprese stiskane Sterilne s
stonjo pokritja 50 — 70 %.
(DS TOZD Saniteta)
12.	Inventivna dejavnost
Potrdi se izplačilo nagrade za inovacijo in realizacijo predloga št. 70 — izboljšava na stennmansovem stroju avtorja F. Jamška v višini 4.258,50 din v enkratnem znesku.
Potrdi se izplačilo nagrade za koristne predloge št. 77 — kondenčni rezervoar, uporaba hidrozina, dimni plini oz. izkoriščanje temperature avtorja F. Bokala v znesku 600 din v enkratem znesku.
(DS DSSS, TOZD Saniteta)
13.	Sprejem norm
Za oddelek otroške konfekcije se sprejme nova norma za pritiskanje gumlbov na Bebi hlačke s »prym« gumbi. Nova norma ima poskusno dobo 3 mesece in velja s 1. 10. 1981. (Poslovni odbor)
14.	Inventura 1981
Centralna popisna komisija začne s pripravami za izdelavo podrobnejšega delovnega načrta z drugimi popisnimi komisijami 26. 10. 1981, ostale popisne komisije pa od 16. novembra tako, da bo popis končan najpozneje do 31. 12. 1981, denarno obračunavanje pa najpozneje do 15. 1. 1982. Vsi predsedniki popisnih komisij izroče popisni material z zapisniki in predlogi za delavski svet centralni popsini komisiji najpozneje do 20. 1. 1982.
Centralna popisna komisija mora izdelati inventurni elaborat in ga dostaviti v obravnavo delavskemu svetu v času, ki bo omogočil predajo le-tega vodji knjigovodstva TOZD, najpozneje pa do 31. 1. 1982.
Delavski sveti so potrdili sestavo popisnih komisij, ki si jo lahko o-gledate v zbirnikih sklepov, objavljenih na oglasnih deskah.
15.	Vloge
V	zvezi s obravnavo ugovora tov. Feliksa Krulca na sklep Disciplinske komisije in vodenje disciplinskega postopka, se sklep Disciplinske komisije potrdi in ugovor zavrne.
(DS TOZD Saniteta)
Tov. Hribar Miri se omogoči enoizmensko delo v dopoldanskem času, po možnosti naj obdrži dela in naloge strojnika, v nasprotnem primeru pa se prerazporedi na dela in naloge pomočnik strojnika.
V	zvezi z meritvami, opravljenimi v TOZD Filtri, naj Služba za organizacijo in nagrajevanje preuči vpliv rezultatov meritev za osebne dohodke.
(DS TOZD Filtri)
V	leto 1982 se prenese vloga tov. Mirana Zupančiča za povrnitev stro-
škov študija na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju.
16. Drugi sklepi
Za delegata 17. enote SISEOT se imenuje tov. Janez Leskovec.
(DS TOZD Saniteta)
Odobrijo se sredstva za nakup do 300.000 dolarjev za plačilo acetata tujemu dobavitelju.
Prodajalcu deviz se odobri posojilo, pogoji kreditiranja bodo določeni naknadno.
(DS TOZD Filtri)
Usposobi se prikolica za prevoz težje opreme IGD.
Prouči naj se možnost garažira-nja novega gasilskega avtomobila in prikolice.
Tosama gre v nabavo 12 počitniških enot v rekreacijskem centru v Izoli.
Razpiše se letovanje za obdobje »zima 1981/82«.
9-mesečno delo obrata družbene prehrane je zadovoljivo in boljše kot v letu poprej, glede na splošno situacijo.
Tov. Petru Radežu se odobri zdravstveno okrevanje po pogojih kot za vse ostale delavce, ki jim je bilo okrevanje odobreno.
& Rode
S. Mežnar
PRAVILNIK
O DELU IN NALOGAH KLUBA UPOKOJENCEV TOSAME
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.
Pravilnik ureja namen, organizacijo in način dela Kluba upokojencev TOSAME.
2.
Namen KU je povezovanje, sodelovanje in zbližanje vseh upokojencev TOSAME, ki so del svojega življenja z minulim delom pustili v TOSAMI med seboj in z aktivnimi delavci, ki nadaljujejo njihova dela in naloge.
3.
Sodelovanje iz prejšnjega odstavka pomeni obojestransko pomoč — v socialno-materialnem smislu s strani TOSAME in v smislu pomoči v izrednih razmerah s strani upokojencev.
4.
Ena od bistvenih nalog KU je, da spremlja socialno-materialno stanje svojih članov.
Posebna pozornost posveča KU svojim članom, ki so zaradi bolezni nepokretni.
!5.
Z namenom uspešnega reševanja svojih nalog v zvezi s spremljanjem stanja svojih članov se KU povezuje z družbenopolitičnimi organizacijami TOSAME, zlasti s sindikatom
ter s socialno službo splošno-kad-rovskega sektorja.
KU se povezuje tudi z drugimi strokovnimi službami v smislu ad-ministrativno-tehnične in druge strokovne pomoči.
6.
Član KU je vsak delavec, ki postane v TOSAMI starostni ali invalidski upokojenec ali upokojenec s polno delovno dobo, ne glede na to, kolikšen del svoje delovne dobe je prebil v TOSAMI.
7.
KU deluje v okviru delovne organizacije TOSAMA in nima statusa društva.
Za dosego zastavljenih nalog Klub ne razpolaga z lastnimi sredstvi.
8.
Klub vsako leto sprejme letni program aktivnosti. S programom aktivnosti se določijo naloge Kluba in sredstva, ki so predvidena za reševanje le-teh.
Letni program aktivnosti se predloži v obravnavo Konferenci OOS TOSAMA.
II.	ORGANIZACIJA KLUBA
9.
Najvišjd organ Kluba je skupščina Kluba upokojencev TOSAME, se sestaja enkrat letno praviloma
10.	septembra ob prazniku TOSAME v obliki tovariškega srečanja.
,10.
Skupščina ima izvršilni organ, ki se imenuje Odbor Kluba upokojencev.


Bliža se mesec november, čas grozdja in trgatve, čas, ko zori vino. Z njim bomo slavili praznike, svatbe, rojstne dneve, sklepali pogodbe
11.
Odbor obravnava vsa vprašanja, ki so v okviru nalog Kluba.
Člani Odbora so tako predstavniki upokojencev kot delovne organizacije.
12.
Odbor ima 7 članov — 6 upokojencev, sedmi član pa je predsednik K OOS TOSAME.
Mandat odbora traja 1 leto in se lahko podaljša še za 1 leto.
13.
Člani odbora izvalijo med seboj predsednika. Njegov mandat traja eno leto. Predsednik je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno obdobje.
14.
Odbor se sestaja na sejah, ki se sklicujejo po potrebi. Seje Sklicuje in vodi predsednik.
Za potek sej veljajo splošne določbe.
Vsak član odbora je dolžan javiti svojo morebitno odsotnost sklicatelju seje.
15.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Odbor je dolžan poročati o svojem delu na vsakoletnem sestanku skupščine, ki nato oceni njegovo delo.
III.	KONČNE DOLOČBE
16.
Pravilnik velja od dneva, ko ga sprejme Skupščina Kluba upokojencev in potrdi Skupni delavski svet TOSAME.
ali žalovali na sedminah. Pili bomo na veselje, žalost, zaradi vročine ali mraza. Marsikomu bo alkohol zdravilo zoper zobobol, želodčne ali srčne težave, sredstvo za boljši apetit.
Tak odnos do alkohola ni nič novega, temveč ima svoje korenine v davni preteklosti, ko je vino postalo simbol zmag in porazov in si utrlo pot v verske obrede. To se prenaša iz roda v rod. Na žalost pa sta se, poleg dopustnih okvirov neškodljivega uživanja, rodila tudi zloraba alkohola in alkoholizem.
Kaj je alkoholizem
Ze dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek.
Duševna odvisnost
Nekateri se hranijo: »Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola-« (prva zmotaj.
Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma da pijejo po tipu izgube kontrole.
Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vedno več »nese«. V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. P° dveh kozarcih vina sem že pijan . • •" (druga zmotaj. V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca.
Telesna odvisnost
Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se po-čuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem« (tretja zmotaj. Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnst izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan-Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v vec obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim.
Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši, življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s seboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdravljenja. Pri zdravljenju pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo — družina in sodelavci-
Ob vrnitvi z zdravljenja ga Ijo^' je velikokrat silijo s pijačo, čeSj »En kozarček ti ne bo škodil, kaks' na reva si, ko si ne upaš...« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni.
dr. Janez Mervič ZD Ljubljana Služba za napredek zdravstvenega
varstva
Ob mesecu boja proti alkoholizmu
ZAHVALE
Za pomoč ob hudi nesreči se iskreno zahvaljujem sindikatu delovne organizacije Tosama.
Zordani Stane
Ob boleči izgubi mojega očeta TOMAŽA MAJDIČ se vsem sodelavkam in sodelavcem mikalmice iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izreke sožalja in denarno pomoč.
Posebno se zahvaljujem vsem, kateri ste očeta spremljali na njegovi poslednji poti.
Obenem se lepo zahvaljujem tudi osnovni organizaciji sindikata za dana finančna sredstva.
Marijana Rogelj
O smrti moje drage mame, Ivanke Udovč iz Krašnje, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz obeh konfekcij prisrčno zahvaljujem za Podarjen venec, denarno pomoč, 2a izraze sožalja in vsem, ki ste jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. Enaka zahvala tudi sindikalni organizaciji in Oktetu Tosama zaod-Pete žalostinke,
Hvaležna Pavlič Reginca
.. Ob smrti moje drage mame Frančiške Lipovšek, se najtopleje zahva-i J Ujem vsem sodelavcem in sodelavkam oddelka Pripravljalnice, za iz-raze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Lepo se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji Tosama.
Se enkrat vsem skupaj prav lepa
hvala,
Miiro Lipovšek
. Sindikalni organizaciji Tosame se !Skreno zahvaljujem za obisk in de-na.mo pomoč v času moje odsotnosti.
Milena Merkužič
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 11. do 11. 12. 1981
TOZD SANITETA Mikalnica
22. 11. Burja Branka, 3. 12. Cerar Fani, 5. 12. Cerar Martina, 24. 11. Cajhen Marija, 3. 12. Gotar Joži, 25. 11. Hribar Kati, 16. 11. Lončar Francka, 27. 11. Osolnik Marija, 13.
11.	Rode Zinka, 6. 12. Urbanija Marija, 14. 11. Vrhovnik Gizela, 17. 11. Pirnat Mira
Otroška konfekcija
13. 11. Amuš Betka, 20. 11. Grošelj Francka, 5. 12. Ivanetič Majda, 2. 12. Jeretina Marija, 27.	11. Križnar
Ivanka, 23. 11. Lukane Tončka, 22.
11.	Pestotnik Vitktorija, 3. 12. Stupica Marija, 14. 11. Štrukelj Boris, 28. 11. Rihter Silva
Sanitetna konfekcija 20. 11. Erminio Joži, 15. 11. Kveder Nika, 9. 12. Kolbl Martin, 20. 11. Lederer Betka, 28. 11. Podbevšek Mici, 24. 11. Pančur Majda, 23. 11. Rožič Betka, 28. 11. Sušnik Cilka, 19. 11. Sorn Ana-Marija, 15. 11. Zabret Silva
Tkalnica ovojev
27. 11. Andrejka Andrej, 10. 12. Majdič Pavla, 11. 12. Miklavčič Fani
Pripravljalnica
9.	12. Koprivnikar Rozka, 9. 12. Kokalj Cilka, 23. 11. Osolin Franc
Tkalnica širokih tkanin
12.	11. Gostič Valentin, 29. 11. Grad Francka, 25. 11. Smolnikar Štefka,
12.	11. Sevšek Slavka, 11. 12. Sin-
OBVESTILO
Športna komisija pri KOOS Tosama in OO ZSMS Tosama organizirata tudi letos v počastitev 29. novembra — Dneva republike odprto tovarniško tekmovanje v naslednjih disciplinah: kegljanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in šahu.
Tekmovanje bo organizirano ločeno za ženske in moške,
čas in kraj tekmovanja v posameznih disciplinah pa bo objavljen naknadno s tovarniškim ozvočenjem in lepaki.
Vabimo vas, da se tekmovanja udeležite v čim večjem številu.
Športna komisija KOOS Tosama Predsedstvo OOZSMS Tosama
kovec Marija, 22. 11. Vehovec Andrej
Belilnica
13.	11. Kosmač Pavle, 10. 12. Urankar Franc, 29. 11. Kokalj Franc
Vlaknovinski oddelek
7. 12. Cerar Franc, 3. 12. Gornik Franc dipl. ing.
Vodstvo TOZD Saniteta
18. 11. Anzi Friderik dipl. ing., 26.
11.	Hrovat Marija, 29. 11. Leskovec Janez dipl. oec., 26. 11. Urbanija Marija
TOZD FILTRI
6.	12. Grošelj Majda, 25. 11. Jančar Betka, 16. 11. Kramar Joži, 25. 11. Pevec Jana, 20. 11. Pavlič Andrej, 5. 12. Sušnik Minka, 15. 11. Kralj Majda, 12. 11. Sankovič Stanka, 1.
12.	Nemec Aleksander
DSSS
15. 11. Breznik Tomaž, 12. 11. Kerč Miha, 10. 12. Koželj Stefan, 4. 12. Kerč Jože, 13. 11. Jasenc Stane 9. 12. Breznik Helena dipl. ing., 11. 12. Bunič Kristina, 9. 12. Deisinger Štefka, 30. H. Kavka Mira, 7. 12. Krasnik Marija, 9. 12. Mežnar Silva, 23. 11. Medved Marija, 30. 11. Novak Kristina, 26. 11. Pogačar Nuša, 18. 11. Prelovšek Marija, 16. 11. Rožič Franc dipl. ing., 12. 11. Drešar Pavla 26. 11. Burja Julka, 17. 11. Capuder Albert, 22. 11. Burja Vinko, 2. 12. Debevc Marjan, 7.	12. Jeretina
Franc, 8. 12. Piskar Niko, 9. 12. Strehar Zvonika
PRIŠLI V
DELOVNO ORGANIZACIJO:
Leve Majda — Filtri Štirn Milan — mikailnica Luksič Zdenka — avtomatska tkalnica
Kegel Rado
ODŠLI iz
DELOVNE ORGANIZACIJE:
Miš Kristina — upokojena Florjančič Bogdan — JLA Lulkan Matjaž — samovoljno
RODILI SO SE:
Miri Cestnik — dvojčka — sinova Francu Gorjupu — hči Srečku Pernušu — hči Majdi Perne — hči Pavli Lavrinc — sin
POROČILI SO SE:
Kralj Tončka dipl. ing. — VIDENŠEK
Pirc Breda — RIHTER
ZAMUDNIKI V MESECU OKTOBRU 1981
1.	BERDAJS Srečo (KS) — 3., 8. in 30.
2.	TRATNIK Janez (KS) — 6. in 12.
3.	KRIŽMAN Zoran (KS) — 12. in 16.
NAGRADE
Za križanko iz prejšnje številke je prispelo 61 rešitev. Žreb je določil sledeče reševalce:
1.	nagrada — PRENAR SILVO — belilnica
2.	nagrada — CERAR TONE — EPS
3.	nagrada — GRIL TONČKA — mikalniica
Čestitamo!
Rešitve nagradne križanke iz te številke oddajte do petka, 27. novembra 1981.
Izdaja: TOSiAMA Uredmišlki odlbor:
Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Vladka Berlec, Zdenlka Kokalj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpes-kar, dipl. ing., Marija Preše kar — karektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1300 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
Nagradna križanka