V GoriJ, dne 27. septembra 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat ua teden t štlrili lzdanjih, in sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldno, in stane z ^Gospodarskim Matom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana aH v Gorici na dom poŠiljana: Vse leto.......gld. 6 — pol leti........» 3-~ - četrt leta . . ,.....» 1-50 Posamične Številke stanejo* 6* kr.*•" ' ;.f Naročnino sprejema upravnists-o v Gosposki ulici Stv. fl v Gorici v »Goriški Tiskarni» A. Gabršeok vsak dan od 8. uro zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od !). do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od *Soče» trikrat mesečno in stane vse loto gld. I 2/). ^^.... ^^ «Soca»"*in «Primorce« so prodajata v Gcrici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulid in .lellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavreiičič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Pont« della Fabbra. OCA Uredništvo in odprarniStro se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v H, nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure i * " (Izdaja za deželo). _;Cr;Lopi8l naj se poSiljajo le uredništva. ~^L 3$rocmna, reklamacijo in druge regi, katere ne ~sjadaio v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le L^j|jffa*ništYu. ~-^r^~^pla2anih pisem ne sprejemlje ne -uredništvo ne "*Bpravni§tvo. _____ "~^: Oglasi In poslanic« se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-lcrat 3 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »GoriSka Tiskarna" A. GabrSeek tiska in zalaga men «SoSe» in «Primorca» Se .Slovansko knjižnico*. .katera izhaja mesečno v snopiCih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se radunijo po 20 kr. petit-vratica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. •*»» Bog" in narod! {«« «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Predel ali Bohinj? (Konec). Kar se pa rudnikov tiče, je znano, da svinčena ruda ob prcdclski Črti več velja, kakor vse staro železo gorenjsko, katerega je v srednji Evropi že toliko, da nema skoro nobene veljave več. Cosp. člankar očita inženirju Buchelen-u, da je ta v zadregi, kjer bi bito treba delati primero med bohinjsko in predeisko ?eleznico. Ali ni dokazal baš Buchelen v svojih proizvodih s prifnerljajočimi tabelami in zemljevidi o atrakcijskih okoliščinah primere vseh za drugo zvezo s Trstom projektovanih železnic na prav znanstveni, dovršeni in strogo objektivni način? — Sploh se nam pa zdi, da ne pristoja člaukarju, grajati Buchclcn-a radi opustitve teh ponavljanj, ker rim v enem in istem oddušku očita, da ni nič norega povedal v svojem spisu, kakor to, kar se ie že stokrat ponavljajo. Za to pa tudi mi pustimo naštevanje vseh napak bohinjske in prednostij predelske železnice — saj to čivkajo že vrabci na strehah — ter omejimo se le na opombo, da, ne le da ima Buchelen prav, ampak tudi g. clankar bi moral priznati, da gre tu za pomenljivi razloček okroglih 23 milijonov goldinarjev, kar bi bohinjsko - karavanska železnica vefi stala nego predelska in pri želez-ničnih zgradbah lake velike razlike navadno odločujejo, vslcd katerih bi bili toliko polo-valci in trgovci, kolikor davkoplačevalci hudo zadeti. Z ozirom na to, potem z ozirom na ueizogibljive prometne ovire in težavnejšo vožnjo, glede na večje klance, smelo trdimo, da bi se dosegel z bohinjsko - celovško železnico tudi z ozirom na atrakcijo Češkega veliko slabejši rezultat, nego s predeisko železnico in država bi bila jako nespametna, ako bi v dosego takega slabega rezultata potrošila 51 milijonov goldinarjev, med tem ko doseže lahk / za 31 milijonov goldinarjev veliko boljši uspeh. Mi svetujemo g. člankarju, naj se v prihodnje — pred no zopet pomoči svoje pero v črnilo, aH bolje rečeno v žolč, da bi ga razlil čez Predel — nekoliko bolje seznani s celo predeisko literaturo, posebno pa s spisi, zemljevidi in tabelami inženirja Roman I* tatov Krlsiuiovlh. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravskl. (D r u g i zvezek). (Dalje). PETA KNJIGA. Nad visokim podzidanim obokom, »Pom-pejska vrata" imenovanim, je bil napravljen oder, stjajtiG ozalšan z znamenji in prapori; la prostor je zasedel konzul. Na obeh straneh oboka so se nahajali konjski hlevi, carceres imenovani, ki so bili sedaj zaprli na okovanih podboji!). Nad njimi se je raztezala ograja iz stebrieja, tvoreča balkone ; °na je obkoljevala gledališčne sedeže, na katerih so sedeli velikaši v sijajni obleki, ^es ta del cirka je bil zavarovan pred solčtiimi žarki s škrlatastim nebom (velarium). Na desno in levo so bili glavni obširni vhodi s hrastovimi vratmi. Temu nasproti se je razgrinjal orjaški prostor v obliki pakroga (elipse), pokrit s tankim belim peskom, tako •fnertovano pozorišče. Tu bi se imele vršiti vse igre, izvzemši borbe pešcev. Odru nasproti se je dvigalo mramor-nL>to stojalo in na njem so stali tri nizki Buchelen-a, ter naj se oboroži z nekoliko boljšo objektivnostjo. j Slednjič še ena prošnja do slavnega uredništva; Mestni zbori tržaški, goriški, beljaški in celo dunajski, potom tržaška kupčijska zbornica, vse občine soške, idrijske, nadižke, ko-ritniške in šlicke doline, da celo interesenti železnice čez Ture so se zadnji čas združili za predeisko železnico, sedajni Železniški minister je p rfdilist, enako bi morala biti z ozirom na njiju resort tudi finančni in trgovski minister, vojaštvo je opustilo svoje ugovore proti prcdclski železnici, kratko rečeno: vsa znamenja kažejo, da se ima v kratkem izvesti načrt o predeisko - turški železnici, ako bi pa slavno uredništvo zopet sprejemalo članke v prilog bohinjski železnici, t. j. tisti železnici, katera se zaradi previsokih Avstriji težko omagujočih stroškov od 85 milijonov goldinarjev ne more zvezali s turško železnico, bi se netil med interesenti novi prepir in mi bi nikdar ne prišli do tako za-željene in tako potrebne predeisko železnice. Za to bi pa oilo bolje, ako iti se zavrnil g. člankar z njegovim materijaioni na kako »Laibaclicrico*, da bi ne legel več kukovičjih jajc v predale cenjene BSoče". Grajati je lahko, a dokazati je težko. Akcijski odsek za predeisko železnico v Bolcu. Opazka uredništva. — BSoča" je glasilo vseh Slovencev v deželi, in ker je videti, da so v njej tudi ljudje, ki zagovarjajo bohinjsko železnico, ne moremo imeti nič proti temu, če se kedo ogiasi tudi v prilog bohinjski črti. Da glasovom vsestransko ustre-žemo, smo pripravljeni priobčevati tudi proli-odgovore, seveda do gotove meje! Velika večina v deželi in tudi mi — pa je uneta za predeisko železnico, in mero-dajni činitelji, če prevdarijo povsem prav razmere v deželi, se odločijo gotovo za predeisko črto, katera tudi, skoro rečemo, gotovo prodere. Naše učiteljstvo na Goriškem. .Trommle die Lcutc aus dem Sehlaf, tromu.le Ifavciile mil Jugendkraft, marsdiiere troti.melnd imir.er varan". Heine. Njeg. Veličanstvo, naš presvitli cesar, je potrdil postavo, vsled katere se državnim kameniti stebri iz sivega kamena, globoko izrezani. Prodno mine dan, koliko pogledov bo počivalo na »jih! To je namreč prvi cilj, začetek in ob enem konec dirke. Pred njo, bliže gledalcev, stoji oltar, pripravljen za za-žiganje darov. Za podnožjem in oltarjem, pregrajajoč središče pozorišča, se razteza zid, „s p i n a* imenovan, od deset do dvajset stopinj širok, od pet do šest visok in dolg nad dve slo laktov. Pri drugem njegovem koncu se dviga drugo stojalo s tremi stebri, naznačujoče drugi cilj. Vozovi dospo na pozorišče na desni strani od prvega cilja ter imajo ta zid na levi strani. Drugi zid, petnajst stopinj visok, z ograjo, podobno oni, katera se nahaja nad hlevom, opasuje obod pozorišča. v tem zidu se nahajajo trije vhodi; dva na sever in jeden na vzhod. Ta poslednji, vkusno izrezljan, se imenuje „slavolok", kamor po končani borbi zmagovalca v vencem na sencih v slovesnem sprevodu spremijo. Na zapadnem koncu, naravnost pred odrom, se ograja zgiblje v polukrog ter drži dve veliki galeriji s prirejenimi klopmi za prostake. Na teh sedežih je videli množico oživljenih lic in raznobarvnih krojev.' ^ Trombe zadone in v tolpi zavlada molčanje. Vsi upro oči in so pozorni. Na vshodu,za Pompejskimi vratmi, se uradnikom povišajo plače 1. oktobra 1.1. Povijajo se plače od 11. do končanega 6. činov, reda in sicer od 2 do 400 gld. —¦ To je res krasno in mi našim uradnikom to povišanje privoščimo iz celega srca, saj je 20. septembra t. I. pisal o tem povišanju neki nemški list, ,Die Sehnsucht Tausender von Staats-dienern ist erfullt, in ungezahlte Familien, die unter der harten Noth der Zeiten sehvver gelitten, ist ein heller Strahl der Freude ge-drungen. In dem grenzenlosen Kummer die-ser ungluoklichen Tage bat der Kaiser die Ruhe und Festigkeit des Sinnes gefunden, nur die selmsichtig envarlete Einlosung eines Versprechens hcrbeizufuhren, das vor langer Zcit der Staatsbeamtenschafl erlheilt \vorden \var". — „Am t. Oklober wird die ErhOhung der Beamtengehaite zur Wahrheit govvorden sein, am Beginne des naehsten Monates wer-den unzfihligc Valer gehobenen Herzens heim-kehren, um Frau und Kind zum erstenmale deri reiehoren Lohn ihrer trcucn Dienste mit-zubringen. Wie wcrilen die Augen lcuchten, wenn die Familien das greifbare Unterpfand einer gedeihlichen vvirtsehafllichen Lagc in Hiluden haben \verden! Wic viele Dankgnt sta imenovana avskultanta dr. Karol S a I e r za Tolmin m Rik. Fornasari *a Krfc. Prizivno sodišče je imenovalo diurnista Franca Carga kancelistom pri okrajnisod-niji v Kanalu ter premestilo sodn. kancelista Andr. Jamšeka iz Sežane v Ajdovščino. Smrtna kosa. — Umrl je v nedeljo ob treh popoludne na svojem posestvu v Ogleju nagloma dr. Miha H e n t s c h e l pl. Wildhaus v starosti 80 let. Bil je prvi podpredsednik veter, društva in mož poštenjak. Naj v miru počiva! Deželni zbor goriški. — Zadnja seja deželnega zbora je bila v petek zvečer. Napovedana na 5. uro se je pričela šele ob C*40. V dvorano je vstopil najprvo nadškof in knez dr. Jak. M i s s i a, za njim deželni glavar, Franc grof G o r o n i n i, dvorni svetnik vitez B o s i z i o kot zastopnik vlade in za njim vsi italijanski poslanci, slovenskih ni bilo. Po prečitanem zapisniku v zadnji seji je povzel besedo deželni glavar ter se spominjal ranjkega nadškofu in kneza dr. Alojz. Zorna. Poslanci in občinstvo so govor poslušali stojč. Potem so prišle na vrsto tri dolge interpelacije, naperjene vse proti Slovencem. V prvi je pripovedoval dr. V e n u t i, da slovenski poslanci s svojo abstinenco spravljajo ob ugled deželo, da škodujejo njej na sploh itd., vse je tako lepo zavito, da človek misli, kdo ve kako dobri ljudje so ti Italijani ter kako zlobni Slovenci, ki »nočejo" v deželni zbornici delati na korist deželi!! Za dr. Venutijem je prišel dr. M a-r a n i, ki je v posebni interpelaciji nakopičil obrekovanj in lažij, namenjenih, da strmoglavijo slovensko mestno šolo v Gorici. Kot »der dritle im Bunde" se je oglasil dr. Verzegnassi z interpelacijo. v kateri govori po svoje o zadnjih izgredih. Mislili smo, da čita »Piccolo". Bila je interpelacija za lahone tako imenitna, da so na koncu, ko jo je preeital, ploskali ter potem ostentativno odšli iz dvorane. Deželni glavar je rekel, da ploskanja ne trpi ter bi moral dati izpraznili dvorano, ako bi se isto ponovilo. Potem je dr. Verzegnassi kot poročevalec čita! predlog deželnega zbora o načrtu zakona, po katerem bi se oprostila vseh doklad, podvrženih pristojnosti deželnega zakonodajstva, osebna dohodarina ter oprostili dvorni, državni, deželni uradniki in oni javnih zalogov, kakor tudi dušni pastirji od doklad na plačarino. Iz predloga je odpadel drugi- odstavek, kateri je nekako ponavljanje besed v začetku zakona ter bil sprejet v drugih točkah. Potem so imenovali 4- ude v deželno komisijo za odmero obrtnijskega davka in 4 namestnikov. Izvoljeni so bili udom: Bolko Leopold iz Crnič, Dreossi Josip iz Cervi-njana, Seitz dr. Ed. in Tonkli dr. Nikolaj v Gorici. Namestnikom; Cristofolelti Jakob v Gorici, Mozetič Fran v Renčali, Muha Anton v Lokvah in Sarcinelli Peter v Cervinjanu. Temu je sledilo imenovanje 8 udov v prizivno komisijo za odmero osebne doho-darine in 8 namestnikov. Imenovani so udom: Abram dr. Josip v Gorici, Gasa-grande Angelo v Ajdovščini, Kocijančič Andrej v Podgori, Locatelli bar. Mihael v Kor-minu, Lazari Guido v Ajelu, Grabhovitz Pri drugem cilju, pri vznožju galerije, kjer I ni videti druge barve, nego belo, vlada naj- J večji trušč. »Messala! Messala!" »Ben-Hur! Ben-Hur!" „Na Baha! kako je on zal!" kliče ženska, čije soCutje do Rima izraža barva traka, ki ga ima vpletenega v lase. »A kakšen voz!" doda njena soseda, i »samo zlato in slonova kost. Naj mu Jupiter podeli zmago!" »Sto šelkeljev na zida!" oglasi se za njima oster, presunljiv glas. »Ne prenagli se", pomirja govorečega | nekdo drugi. — »Otroci Jakoba se ne odlikujejo v teh poganskih zabavah, proklelih od Gospoda." »To je res! Toda, ali si že videl kedaj hladnokrvnejšega, v samega sebe bolj zaupa-jočega borilca? In kakšna moč!" ,A kakšni konji!" kliče tretji. »Trdijo", doda četrti, »da rnl«di Izraelec pozna vse zvijače Rimljanov." »A poleg tega", omeni neka ženska, »je še celo zaljši od Rimljana." »Sto šekeljev na zida!" kliče glas za njimi. »Ti si bedak!" odgovori mu meščan iz Antijohije s prednje klopi na balkonu. »Ali še ne veš o stavi? Postavili so petdeset talentov, šest proti jednemu, na Messalo proti Židu!« »Ha! ha! ha! Ti osel antijolnjski, nehaj rigati! Ali ne veš, da to stavi sam Messala ?" In tako se je nadaljeval razgovor in pričkanje. Ben-IIurova želja se je izpolnila. Ves vshod je imel obrnjene svoje oči na njegovo borbo z Messalo. XIII. Odrinejo. Okolo tretje ure, po novodobnem računu, je bil prvi del vsporeda končan ; ostala je še samo dirka z vozovi. Pretor, ne pozabivši na ugodnost občinstva, je ukazal, da mora v predstavi nastati odmor. V o m i t o r i a so se odprla na stežaj in kdor je hotel, je hite! k stebričju, kjer so se nastanili prekupniki s sadjem in hladilno pijačo. Drugi so zevali, pogovarjali se med seboj ter pregledovali svoje tablice. Občinstvo, brez ozira na druge razlike, se je delilo sedaj na te, ki so dobili slave in na one, ki so jih zgubili. V tem odmoru med dirko se se jeli shajati gledalci, ki so prišli gledat samo borbe I z vozovi Med njimi so bili Simonides, Baltazar in šejk Ilderim. Ko so štirje kr;pki sužnji prinesli na sedežu trgovca, so se oči vseh obrnile nanj. Nekdo v tolpi je izrekel njegovo ime, drugi je ponovil in tako je ono šlo od ust I do ust po vsem gledališču. <\ Jolf v Ronkah, Pajer dr. Al. in Tonkli dr. | Josip v Gorici. Namestnikom: Chiozza Jos. v Skodavaki, Glaricini pl. Ed. v Romansu, Fabris marki Angelo v Biljah, Godina Danijel v Ajdovščini, Hmelak Fran v Lokavcu, Lapanja Ivan v Kobaridu, Perko Maks. v Gradišči ob Soči in Cotič Josip v Cerovem. Deželni glavar je potem zaključil deželni zbor na običajen način. Nadškof In knez je omogočil s svojo prisotnostjo zadnjo sejo deželnega zbora. — V isti se je v nesramnih interpelacijah, polnih naravnost iz trte izvitih lažij, polnih obrekovanja in srda, blatil in žalil slovenski narod iz laških ust, a ne le narod, tudi slovenska duhovščina. Nadškof in knez je videl in slišal, kako prezirljivo smehljajoče je župan Venuti čital svojo interpelacijo, v kater: je zavračal vso krivdo glede na neznosne razmere v deželi J edino le na Slovence in na slovensko duhovščino na sploh. Videl in slišal je nadškof in knez, kako je gorel strasti dr. M a r a n i, čitajoč svojo interpelacijo, naperjeno proti slovenski mestni šoli v Go i<:i. Na najvišjih mestih že so se odločno izrekli, da mora biti v Gorici sle venska mestna ftola, mesto pa ni hotelo ničesar storili in tako je vlada sama vso reč vzela v roke ter odredila za vzdržavanje šole vse potrebno, kakor smo zadnjič povedali. Kljubu temu interpelacija, v kateri najdeš o Slovencih vse drugo, samo resnice ne! Interpelacija dra. Verzegnassi j a obsega na dolgo in široko popis zadnjih izgredov v Nabrežini, Devinu itd.; pripovedoval je, kaki divjaki da so Slovenci, kako vse grozno je bilo po označenih krajih, a zamolčal je modro izgrede po Furlaniji, pozabil je na umor v Ronkah in ni se hotel spomniti, kako splošen odpor po celi Furlaniji je nastal proti Italijanom iz kraljestva, ni hotel povedati, da so v Nabrežini solidarno postopali Slovenci in Italijani proti onim iz kra- | Ijestva, lepo zamolčal je, da so izgredi italijanskega izvira v Trstu, da so se tam Italijani sami prvi dvignili proti »svojim bratom" iz prekolužke domovine, vse je letelo le na Slovence. In zraven dr. Verzegnassi ni pozabil udariti po slovenski duhovščini. Smešil je župnika iz Renč iti Gorjanskega radi njihovih propovedij povodom žalostnega dogodka. Za to je žel smeh pri italijanskih poslušalcih, navzočih v zbornici, in ko je nehal citati, so mu ploskali. Nadškof in knez je omogočil, da se je vse to godilo v zbornici. No vemo, kakšni so bili nagibi, po katerih se je odločil nadškof in knez iti v deželno zbornico. Ali se je hotel na lici mesta sam prepričati, kako delajo italijanski poslanci v deželni zbornici, ker je njihovo postopanje res tako, da človek tie more verjeli poročilom, ako se sam o istini ne prepriča; ali pa se je morda udal italijanskemu vplivu ter je stopil na stran sovražnikov slovenskega naroda ? No »Piccolo", najnesramnejši židovski list pri nas, že triumfuje ter pravi, da tisti nadškof in knez, ki je pred par dnevi prisegal v slovenščini, je uničil s svojo navzočnostjo v deželnem zboru vse nade Slovencev. Pravi, da vlada ima nadškofa in kneza na svoji strani ter da radi tega more sklicati deželni zbor, kadar hoče, brez Slovencev, katerih sploh potreba ni, tako da morejo : brez njih s pomočjo nadškofa in kneza Italijani gospodariti v deželi. »Piccolo" poje priznanje in slavo novemu nadškofu in knezu!!! Ne moremo :->i misliti, pregrozno bi bilo, zdi se nam sploh nemogoče, da bi se bil nadškof in knez odločil vkupuo z Italijani proti slovenskim poslancem. Ne moremo ve- I Nekateri so se vspenjali na prste, da vidijo človeka, o katerem so krožile čudne pripovedke, razglašajoče nenavadne uspehe in strašne nesreče. Spoznali so iti vneto pozdravili tudi Iklerima. Toda nihče ni poznal Baltazarja, niti dveh žensk, pokritih z gostimi pajeolani, ki sta se nahajali v njuni družbi. Ljudje so se njim umikali s spoštovanjem: vratarji so njim pokazali sedeže z mehkimi vajšnicami pri ograji. Ženski sta bili: Estera in Egipčanka. Prva je zrla prestrašeno pred se, zakrivaje se še skrbnejše z zavojem; druga nasprotno je odgrnila pajčolan ter se ponosno in malomarno ozirala naokrog, le malo marajoča za to, da je njena lopota vlekla na-se oči vseh. Približal se jf >e toliko vneto pričakovani trenutek dirke z vozovi. Nekoliko sužnjev je stopilo na pozorišče ter od balkona nad stojalom prvega cilja razpenjalo motvoz, pobarvan s kredo. Ob enem je dospelo šest ljudij pred Pompejska vrata ter se nastanilo pred hlevom. j »Glej, glej!" se začuje klic, »zeleni gre j k četrtemu številu na desno?" J »A Messala? Da, on stoji pred drugo številko." J »A Korintinec ?..." »Poglejte belega! Prešel je na drugo stran. Obstal je pri prvi številki. Da, glej l I prvo številko na levi strani l..." rovatt, da bi on kot tako visok cerkveni dostojanstvenik s tako vzvišenim poklicom šel v boj z Italijani proti že tako zatiranim Slovencem v Primorju! In če bi to storil, če bi se dal ujeti na laške limanice ter bi pomagal tlačiti Slovence na Goriškem v družbi z Italijani, tedaj pač bi se nam jasno pokazalo, da ni smeti verovati v vzvišene poklice in v visoka cerkvena dostojanstva, tedaj bi morali reči, da je vse hinavščina, katera bi se skrivala pod najdragocenejšo cerkveno obleko. Ni še povsem jasno, pri čem da smo z novim nadškofom in knezom, nočemo obsojati prezgodaj, rečemo le, da je on sedaj spoznal, kako stoje reči pri nas. Sedaj ve, kako si ima uravnati svoje delovanje in po delih prihodnjosti bode tudi sodil slovenski narod o njem! .ledno uro in tri četrti je preteklo, predno se je pričela zadnja seja deželnega zbora, ki je bila določena na 5. Kaj so se pomenkovali tačas italijanski poslanci in nadškof, tega ne vemo, godilo se je pa tačas za vratmi deželne zbornice gotovo kaj važnega in morda tudi kaj usodepolnega za slovenski narod ..... O tem nas poduči prihodnjosti Glas h tiorlec. — Upliven meščan nam piše: »Gospod urednik! Duši je knez in nadškof omogočil zadnjo uprav škandalozno sejo deželnega zbora, vendar ne bodimo še prestrogi v sodbi in zlasti še ne obsojajmo! Slovenci smemo upali, da nadškof je zdaj spoznal to lažiliberaluo luško bando, s katero je nemogoče vsako skupno delovanje, in sad tega spoznanja bo, da tem hinavcem in li-zunorn ne bo več držal žaklja, ko bodo kradli pošteno ime slovenskemu narodu. Res je, da s svojim vstopom v deželni zbor je vničil veljavo abstinence slovenskih poslancev, in res je, da so lahotii izkoristili njegovo navzočnost za škandalozne interpelacije, toda vse to odvaga dejstvo, da je spoznal to laško sinjorijo, ki je vladi bolj pri srcu nego pošteni in lojalni slovenski narod*. Česa liani najprej treba? — V pogovoru slovenskih poslancev z ministerskim predsednikom se je govorilo o enakopravnosti slovenskega jezika in o drugih lepih in potrebnih rečeh. Toda na najnujnejše potrebno so menda pozabili, namreč: da bi se odstranili iz na.^0 dežele tisli navihani in nam zagrizeno sovražni zatiralci, ki liki srednjeveški roparski p r i n č k i in grofici razširjajo le strah in grozo po deželi. Ti največji kalilci miru in zadovoljnosti v deželi naj se najprej odstranijo! Proč ž njimi! Potem se obrne na bolje v marsikaterem pogledu. Ubogi Dante. — Nedavno je pisala »Sentinella'-, da je v Dolenjah ob laški meji na slovensko vprašanje nekega dostojanstvenika odgovoril nekdo, da v Dolenjah tega jezika (lingua esotica) ne poznajo, temveč da govore od pamtiveka jezik Dantejev. Vprašanje je, če je sploh res, kar poroča »Sentinella", in če je res, bi se Dante, če bi vedel, da se kak renegat, ki »tolče" furianščino, nanj sklicuje, od zgražanja obrtiil v grobu. Seveda: Dolenje, saj je tudi ime italijansko, torej umevno, da bivajo tam sami Dantejevi potomci »puro sangue". Ti ljudje si domišljujejo vse mogoče neresnične reči, lagati znajo pa tako, da svojim lažem že sami verjamejo. Lepaki po ulicah, ki so razglašali cesarjevo zahvalo, niso našli milosti pri goriških barabah v raztrganih in Onih hlačah. Tu so prečrtali slovenski in hrvatski tekst, tam so odtrgali slov. in hrv. ter nemško besedilo, na tretjem kraju so odtrgali lepak I tako, da je ostala vidna samo blažena italijanščina itd., kakor znajo lahončki v Gorici. Nobena reč jim ni sveta iu svete jim tudi niso besede, katere je cesar v svoji žalosti dal razglasiti svojim narodom v vseh jezikih. Tako spoštujejo te barabe cesarjeve odredbe, s takim počenjanjem pa tudi kažejo, koliko je bil vreden njihov »lutto nazionale". j Kaj pravite, ali je si. redarstvo našlo j katerega izmed onih, ki trgajo omenjene lepake?! Italijanski podjetniki — kakor piše »Karjola" — nameravajo, izseliti se iz slovenskih krajev ter se nastaniti tam, kjer bodo varni v vsakem pogledu. Mi vemo, da se mirnim Italijanom in drugim inorodcem med Slovenci nikjer ne zgodi nič hudega, ker je znana slov. potrpežljivost v vsakem pogledu, da jo tujci vedno le izkoriščajo v prid sebi in v škodo Slovencem. Ce gredo italijanski podjetniki in z njimi vsi Italijani iz slovenskih krajev, Slovenci jih ne bodo pogrešali, temveč jim porečejo: z Bogom ; pač pa se bo Italijanom zdehalo po slovenskih močeh, katere se dado tako lepo izkoriščati, in tožilo se jim bo tudi po slovenskih groših, ker med Slovenci se da te kaj služiti, a drugodi pa je drugače. Današnja obravnava na utok proti zaplembi našega lista št. 63. je bila imenitna. Predsednik Zorrer jo je pričel in tudi skončal v Italijanskem jeziku. Zastopnika lista, našega šefa, ki je protestoval koj spočetka proti takemu postopanju, je predsednik zavrnil prav neuljudno: Tukaj ni uredništvo »Soče*. Ko je prišel zastopnik lista vendar do besede ter je svečano protestoval ter izjavil, da taki obravnavi ne more prisostvovati, mu je predsednik Zčrrer I rekel zaničljivo: Lahko greste, kamor hočete! Zastopnik se je odstranil in obravnava se je konCala brez njega. O teh prelepih razmerah je uredništvo" brzojavnim potom obvestilo ministerskega predsednika, justičnega ministra in vse tri slovanske klube desnice ter protestovalo proti takim razmeram. Poslanci, ki krpajo na Dunaju ravno-pravnost, vidijo, kako se ista izvaja iti kako nas teptajo. Mlserere.-— pevc"e^ na PlacuuV o ka-, terih smo poročali, da so v tednu žalosti peli pod črno zastavo, so naznanili redarstvu, katero je kaznovalo dva, in sicer enega 48 ur zapora, drugega pa na 5 gld. globe, oziroma 24 ur zapora. . Nekaj o šolskih razni^rali^ v goriškem okraju. -— Nekdo nam poroCaVLoenTk se že nekaj let sem poganja z vsemi silami za zgradbo šol. poslopja. Človek, ki ne pozna naših šol. razmer, bi si lahko mislil, kdo ve, v kako slabih prostorih je nastanjena sedaj laška učilnica v Loeniku. Toda temu ni tako! Le laška predrznost in nadutost je vzrok takemu, uprav strastnemu pogajanju. Poznam učne sobe v Ločniku in priznati moram, da začasno popolnoma odgovarjajo svojemu namenu. Koliko na slabšem je učna soba slovenske šole v Loeniku ! Za to šolo bi bilo potreba poskrbeti drugo učno sobo, a laške prenapeteže enkrat za vselej po zaslugi zavrnili, dokler se naše šolske razmere ne /.boljšajo. Koliko slovenskih učilnic je v mnogo, mnogo slabšem stanju in vendar pri obstoječih razmerah ni pomoči! Le poglejte vi, laški prenapeleži, v bližnje V* i p o l ž e in potem odgovorite po vesti, kje je polrebnejše šolsko poslopje pri vas ali lam? Oglejte si šolske prostore v Kojskem, v Grgarju itd. in če imate dušo, gotovo so sami odrečete svoji neopravičeni zahtevi na korist omenjenim krajem S In nota bene, še v one popolnoma neprimerne prostore ni mogoče sprejeli vseh otrok; tako n. pr. pohajkuje v Kojskem že dve leti sem po 40 otrok t rez pouka radi pretesnih s. prostorov. Lahi v Ločniku bi morali le hvaležni biti slovenskemu okr. S. svetu, ki tako očetovsko za vas skrbi (vi imate polrazrcd-nico, dočim je nima nijedna slov. občina v okraju — to je maščevanje za slov. šole v Gorici!!) Sicer so pa vasi voditelji, laški dež. poslanci, ki v dež. zboru ne marajo glasovati s slovenskimi poslanci za ustanovitev deželnega šolskega zaloga, največ krivi tem žalostnim razmeram. Ž njimi se tivba zmeniti. To sem napisal v pojasnilo in blagovoljno ravnanje č. g. zastopnikom okr. šolsk. sveta, ki razmer nočejo poznati. Predrto se odločite za zgradbo nove šolske hiše v Ločniku, prepričajte se, kje je večja potreba, doma ali tam ! Toliko za danes. krasne diplome za častne občane in druge podobne svrhe imamo zdaj v večji meri na i z b e r o. Tudi cene smo nekoliko znižali, da ne more tekmovati z našo tiskarno noben podoben zavod. Italijane zapirajo. — V Zurichu v Švici so zaprli 2 anarhista, Italijana. Oba sta imela pri sebi nabit revolver in 50 pa-Iron, kakor tudi anarhistiške spise. V Ccrvinjanu v Furlaniji so zaprli italijanskega anarhista Carla Corettija radi raz-žaljenja Veličanstva. — In v Gorici so zaprli radi govoričenja o smrti cesarice tistega znanega brivca G o i s a, po domače B a 11 a-b e n a, zaradi katerega je kar celo število Solkaneev šlo v luknjo. Gois, anarhist?! Ali se usoda maščuje? ^Slovenski Narod" piše: Skoro ga ni dneva, da bi listi ne poročali o arelovanju laških delavcev radi žaljenja veličanstva. Are-tovanih je bilo že toliko Lahov, da je pač iz tega dovoljeno sklepati, da mora mej laškimi delavci, ki žive v naših pokrajinah, biti precej anarhistov. To seve na izvestne kroge ne bo prav nič uplivalo. Gotovim ljudem je še anarhist, da je le Lah, veliko ljubši, kakor avstrijsko misleč Slovenec. Iz Šempaske županlje pišejo nam: »Občinske volitve pri nas bi morale bili te dne 10. aprila t. 1., pa jih še sedaj ni. Šla je radi tega pritožba na okr. glavarstvo, katero je odredilo, da se morajo razpisati občinske volitve. Ali županstvo je na c:":redbo okr. glavarstva v seji sklenilo, zopet odnesti volitve kljubu ukazu istega. Pa je šla zopet pritožba na okr. glavarstvo, sedaj ne vemo, kaj ono ukrene, da pridemo do novih občinskih volitev, katere se zavlačujejo tako dolgo. Menda bi nekatere bolelo, zapustiti sta-rašinske stolice". Iz Vltovelj. — Nekdo nam poroča: »Pri nas je omožena neka ženska, doma ne daleč od našega kraja, ki je pred časom služila v Tržiču. Tam se je privadila žvižgajoči furlanščini in še sedaj, ko biva zopet na rodnih tleh, se jej zdi tisti jezik tako imeniten, da moli v cerkvi na italijansko knjigo, Čeprav italijanščine ne zna. Drugi ljudje se jej smejejo in jo pomiljujejo, ker noče mo-liti Boga v materinem jeziku, kateri zna dobro, temveč ga moli v laščini, katere ne zna. Morda pa misli, da bo sedela v nebesih na kakem višjem stolcu, ker čita v cerkvi iz laške knjige?!" Nad slovensko šolo v Ločniku se iahončki ven in ven spodtikajo, nadepolna niladina italijanska pa na licu mesta postopa v smislu svojih učiteljev ter meče kamenje v pritlično učilno sobo za slovenske otroke. Prijatelj našega lista je nam pripovedoval, da kamenanje se nadaljuje, pretekli teden pa so sinovi »avite eolture" vrgli v slovensko šolo celo živinske odpadke s ceste. Učitelj je poiskal najprvo stražnika, kateri se za kaj takega, ker so tiče slovenskih otrok, ne zmeni dosti, potem pa se je šel pritožit na okr. glavarstvo. No, tukaj pa so ga tako lep6 odslovili, da ni vedei, pričem "da* je, ko je zapustil okr. glavarstvo-;-voi»o«,pa to, da je slovenska šola izpostavljena svobodno napadom od strani Italijanov in tako ostane tudi za naprej... Kdo se bo brigal za Slovence v takih rečeh!? Iz Nt url j. Dne 13. in 15. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve, v prvem razredu je zmagala »liberalna", v drugem in tretjem pa ^klerikalna" stranka. Dosedajnemu g. županu se ne more odrekali nezmožnosti, tudi spoštovanje je užival, toda njegova stranki« je uplivala nanj tako, da so drugi britko občutili mu dano župansko moč. Zadnji čas sta dva odbornika, ki bi imela biti v izgled drugim, javno napadala z besedami č. g, župnika vsled njegovega prepričanja, in se obnašala na prav čuden način, in županstvo ni imelo niti svarilne besede. Naveden j je dalo torej povod na odločni odpor, in stranki, ki si je sama k padcu kriva, ni se treba torej preveč zanašati na dosedajno potrpežljivost dobromislečih občanov I Na svidenje po rekurzu. Občin.-'. Iz Podmelca. — škoda, sla smo jo zgubili! Tako je vzdihnii marsikdo, ko je nedavno odhajala učiteljica gospodična Franja Krajnik na svojo novo mesto, v Kozano. Bivata je od mladih nog med nami in zadnjih šest let je služila tudi kot učiteljica tukaj zvesto in marljivo svojemu poklicu. Vsi smo jo zatorej imeli radi. S svojim ljubkim in prijetnim glasom pa se nam je še posebno prikupila. Bila je jeden glavnih stebrov cerkvenega in narodnega petja v Melcih. Težko jo bodemo tedaj pogrešali in vrla rodoljubkinja nam ostane gotovo v trajnem in hvaležnem spominu. Nekdo. Iz Nemškega Ruta. — Maša zadušnica za blagopokojno cesarico Elizabeto je bila tukaj v sredo 21. t. m. ob 7. uri. Udeležili so se tega svetega — a žali Bog nepričakovanega — opravila v obilnem številu farani, šolska mladina, kakor tudi gosp. Rudolf Felmel, c. kr. nadporočnik s svojimi vojaki, ki tukajšnji kraj »mnpirajo*. 1/. LrdniuiLsdorfa itn Nemškem piše nam prijatelj - rojak: »Jaz, vaš domači prijatelj, doma iz Staregasehi vam naznanjam, da kot nadzornik tukaj, na železnici, imam delavcev, naših Slovencev okoli sto in Italijanov tudi sto in petdeset. Kakor pa sem poizvedel, da je neki Italijan našo presvete cesarico umoril, sem vse Italijane z dela pree poslal in sem toliko naših slovenskih delavcev v delo vzel. In naše slovenske fante je to veselilo, da sem Italijane vse preč odgnal. Tukaj na Nemškem so naši delavci, Slovenci priljubljeni, ker naši fantje ne pobegnejo preč, dokler stanovanja ne plačajo ; Italijana pa tudi tukaj ne morejo trpeti. Jaz berem nemške novice, ki pravijo, da so Slo venci v Ljubljani in drugodi pregnali Italijane od dela. Tako sem tudi jaz naredil". Javna zahvala. — Podpisana rodbina se najtopleje zahvaljije vsem onim, kateri so lako ncutrudljivo pri požaru se trudili ogenj gasiti, vkljub pomanjkanju vode. Pretila nam je še veliko večja nesreča, ako se ne bi bilo tako neulrndljivo delalo koj s počelka. Zahvaliti se moramo posebno delavcem tukajšnje tovarne z uačelosn g. vodje, kateri so prvi prihiteli na pomoč s tovarniškimi brizgalkami; enako dragim sosedom, kateri so nam pri takej groznej nesreči bili prva pomoč, nadalje soobčanonr., ki so s svojo živino neprenehoma pomankljivo vodo do-važali, vipavskej požarnej hrambi, in vsem drugim solrudnikom. kateri so bili v pomoč, nas obvarovati nadaljne nesreče. Bog Vam sloterokrat povrni! Ajdovščina, v septembru 1898. Mallk-Makovcc. Zgubljeno — najdeno. — Zrelostno spričevalo učiteljskega kandidata M. B. iz Viške menda, datovano v Kopru z dnem 2. julija t. 1., je našel nekdo v Gorici na Travniku. Dotičnik je pisal učitelju M. B., naj se oglasi za spričevalo, ali pošta je vrnila dopisnico z opazko, da ga ne more dobiti. k*to naj se oni gospod, ki je izgubil spričevalo, oglasi pri našem uredništvu, pismeno ali ustno, da izve naslov, kje dobi spričevalo. Društvene vesti. Gospod N. N. je izročil povodom grozne smrti Nj. Veličanstva, naše preljubljene cesarice Elizabete, društvu »Šolski dom" 500 gld. z namenom, da se porabijo za daljna društvena podjetja, ki menijo na vzgojo in pouk slovenske ženske mladine v Gorici. Ko izrekamo p. n. gospodu svojo iskreno 2ahvalo na velikodušnem daru, izražamo svojo srčno željo, naj bi našel mnogo posnemalcev, ki bi po svojih močeh slavili spomin na preple-menito našo cesarico in podpirali naša Človekoljubna podjetja. Društvo »Šolski dom*. Veteransko društvo t Gorici. ~ Oseba, ki dobro pozna razmere, nam piše: »V Gorici je nekdaj slovelo veteransko društvo; toda začelo je propadati, ker so zavladali v njem ljudje, ki iščejo povsod le sebe, — in razmere so dozorele tako daleč, da če pojde še tako naprej, mora propasti. — Italijani so društvo že davno zapustili, da jih skoro nič več ni, le v predsedstvu imajo vsled slovenske pri-zanesljivosti še vedno prvo besedo. Toda Če novi nova slavnost v B ranici mora odvrniti od društva še Slovence, da ostane predsednik sam s par vrednih petoliznikov. A to ne bo več »veteransko društvo", marveč karikatura, kar je skoro da že zdaj! Spomenik slavnemu Čehovinu se ni postavil radi njega, ampak v namen, da bi si neka oseba pridobila vitežki križec. — Gospod namestnik je bil v Braniei tudi baje res opozorjen, da neka prša že čakajo na križec. Gorje, ako ga ne dobe — tedaj gotovo počijo od jeze; ako ga pa dobe, no, tedaj pa počijo od same napihnjenosti in brezmejne ošabnosti! Torej pokalo bo tak6 ali tak6! i Pri slavnosti se je grdo preziralo vse, I kar je bilo slovensko; vse je nosilo nemški I pečat! Vsa krivda pada na onega gosp., ki se je sukal in dobri kal le okoli visoke gospode in kazal svojo »mogočnost". Ta gospod se je pa tudi kar najslabše obnašal, med slovenskima govorčkoma pri banketu je pa mrmral in delal šum, kazaje visoki gospodi, kako neljubi so mu takt »inlermozzi". Slovenski narod je doživel s sbvnostjo v Braniei dan, kateri si zapomni za vedno! Zabratiile so se slavnosti, kjer bi se govorilo in pelo slovenski, a gostilničarji, ki so se pripravili na nje, so imeli veliko škodo. Kar se je pa ondi ves čas vršilo, to je bil za Braniško doHno pravi pravcati škandal! No, morda bo prav radi lega predsednik — odlikovan ! Po tej slavnosti so se odprle oči marsi-kakenm slovenskemu slepcu, da bo videl, kam drži to veleranstvo, ki ne dosega niti od daleč svojega sicer lepega namena! Veteransko društvo drže danes naši Slovenci po koncu, da pomagajo s svojimi ledji držali kvišku nekaj ljudi j, ki bi kaj radi igrali v deželi imenitno vlogo! Slovenci, spametujmo so! Proč od takega veteranstva! Suujiuo raje sokolska društva !• V Vol. Zabijali na tforISkem se je vršil v prav lepem in vzglednem redu dne 11. septembra t. 1. občni zbor »Bralnega društva". Govor predsednikov, tajnikovo in blagajnikovo sporočilo se je vzelo z »dobro* klici in s pohvalo na znanje. V odbor so bili izvoljeni gg. Andrej P a 1 j k, predsednik; Franc V r t o v e c, podpredsednik; Fran V i l-har, tajnik; Jožef Vrtovec, blagajnik; Anton Vrtovec in Alojzij Kosovel odbornika. Gospod predsednik opominja društve-nike, da se še krepkeje, nego do sedaj, oklenejo društva, da Y7.raste v veliko močno drevo, v diko, korist in ponos naše vasi ter sklene zborovanje s trikratnim »živio* klicem na Njega c. k. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa I. Na to zapojo vsi drušlvcniki z gi-njenim srcem prelepo »Cesarsko himno" in se začno vsak po svoje mirno zabavali v bralnej sobi. Razgled po svetu. Državni zbor. — V včerajšnji seji se je volilo predsedništvo. Predsednikom je bil izvoljen dr. F u c h s, prvim podpredsednikom dr. Ferjančič, drugim Lupul. Pri volitvah podpredsednikov laški poslanci niso glasovali, dočim so pri volitvi predsednika oddali bele listke. Predsednik dr. Fuchs je imel žalni govor o pokojni cesarici, slično v gosposki zbornici princ Windischgraetz. K položaju. — Pri razpravi o splošnem položaju v seji parlamentarne komisije desnice so poslanci Ferjančič, Povše in S p i n č i č izrazili globoko nezadovoljnost slovenskega in hrvatskega naroda radi vladnega postopanja v poslednjem času. Povše je pojasnjeval preganjanje Slovencev in Hrvatov na Primorskem in Spinčič je navajal dejstva. Čehi, Rumuni in Poljaki so izjavili, da so solidarni s slovenskimi in hrvatskimi poslanci ter jim zagotavljajo vso potrebno podporo. To kaže, da so se slovenskim poslancem odprle oči ter da so počeli delati radikalno. Desnica je solidarna, kar je posebne važnosti, ker solidarnost nemških opozicijskih strank zadnje dni ni nič več vredna in utegne se zgoditi v kratkem radi tega v državnem zboru kaj izvanrednega, kar bi ves položaj v državi hipoma spremenilo. Trgovinski minister, dr. BSrcnrci-ther, ki je pretekli teden potoval po Dalmaciji in bil tudi v Trstu, mora baje odstopiti in sicer takoj, kakor bi se sklenilo, uveljaviti nagodbo neparlamentarnim potom. Naslednik bi mu bil dr. Milevrski ali pa grof A u e r-spergl Razni nemški listi pa trde, da trgovinski minister odstopi tako ali tako. Protlanarliistlški kongres se snide že v kratkem. Po inicijativi Italije so spoznale vse vlasti, da treba takoj in energično nastopiti proti anarhistom, katerih je vedno več, radi česar se svet tim bolj vznemirja. Kreta. — Vsled zadnjih nemirov v Kan-diji in ker še vedno ni miru, se trudi Italija pridobiti za vkupno rešenje krečanskega vprašanja zopet Nemčijo in Avstrijo, ki se nočeta več brigati za Kreto. Ker pa Italija tega ne more doseči, namerava opustiti vso dalnjo akcijo na Kreti, vsled česar bi se bavile s Kreto edino še Ruska, Francoska in Angleška. Kitajski cesar, ki je star še le 26 let, se je odpovedal vladarstvu, katero je prevzela cesarica-vdova Tsu-Hssi, ki je stara že 64 let, a je še vedno čila in jako energična ženska. Razgled po slovanskem svetu. Hrvatska zastara v Pulju. — O priliki žalovanja po premili cesarici je razobesila tudi »Hrvatska ditaonica" v Pulju iz svojih prostorov narodno hrvatsko zastavo. Ta zastava je visela osem dnij in nočij, n e da se je kdo ob njo spod tek nil. Kaj bi se bilo zgodilo v Gorici, ko bi se bila razobesila slovenska zastava? Na zahtevan je kakega »kramarja" s cunjami bi jo redarslvo ukazalo sneti! Takšne so razmere! „11 Pensiero Slavo" poneha izhajati. Namesto njega bo »Pensče Slave", list, pisan v francoščini, zvunanji svet obveščalo slovanskih rečeh. Junilejska dobrodelna zaloga slovenskih in istrsko-krvatskllt posojilnic. — (Ustanovljena v spomin 50-letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I.) (Prošnja). — Prvi splošni zbor slovenskih in istrsko-hr-vatskih posojilničarjev v Ljubljani, dne 31, julija in 1. avgusta t. 1. je sklenil, da tudi slovensko in istrsko-hrvatsko posojilništvo praznuje 50-letnico vladanja našega cesarja, in sicer na sledeči način: a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, h kateri naj doprinašajo slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice po svoji moči. Ta zaloga se porabi v korist slovenskega in istrsko-hrvatskega posojilništva, osobilo posojilniške literature. Da se to izvedo, pooblasti se »Zveza slovenskih posojilnic" v Celji, ki sprejema v to svrho došlc novce,. jih priobčuje in potrjuje v javnih listih slovenskih ter naloga pri »Centralni posojilnici slovenski'* v Krškem. b) Slovenske in istrsko-hrvatske posojilnico doprinašajo dobrodelnemu društvu »Naša straža* %% vsakoletnega svojega čistega dobička. Ker je prvi splošni zbor naših posojilnic poveril podpisano načelstvo, da izvede sklepe tega shoda, za to se jo ono obrnilo na slavno »ŽvoiO slovenskih posojilnic", da bi ono izvršbo prvi del sklenjene te patrijotične resolucije. S pismom z dne 10. avgusta t. 1. št. 149. je omenjeno slavno društvo drage volje to nalogo prevzelo; zato prosimo vse slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice in hranilnice, da bi darovale kakošno svoto — zlasti ob priliki sklepanja svojih računov, — zajubilejsko dobrodelno zalogo ter jih pošiljale potem »Zvezi slovenskih posojilnic" v Gelji. Ravno tako prosimo, da bi se vse naše posojilnice in hranilnice ob isti priliki spominjale kolikor le mogoče v smislu sklepa prvega splošnega shoda novega, za Slovence in za državo prekoristnega in dobrodelnega društva »Naša straža". V Krškem, 15. avgusta 1898. Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske". Ljubljanska efektna loterija. — Javno žrebanje srečk loterije, katero je Njegovo Veličanstvo presvitli cesar deželnemu stolnemu Ljubljani Najmiloslneje dovoliti blagovolil, se bode vršilo nepreklicno dne 4. oktobra letos ob šestih zvečer ob intervenciji občinskega sveta v mestni dvorani. Ker se bode to žrebanje že v nekolikih dneh vršilo, utegne nakupovanje srečk sedaj tem živahneje postati, ker je ta loterija, ki ima 2700 glavnih in pristranskih dobitkov v vrednosti 100.000 kron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega, ki ga bode zadel, tudi v gotovini izplača. Srečke po kroni je dobiti v vseh ces. kr. tabačnih trafikah, loterijskih kolekturah in menjalnicah. Ka Dunaju so se dne 24. t. m. stepli italijanski in avstrijski delavci; Italijani so se pri pretepu posluževali sliletov. Vzrok pretepu je bil ta, da so Italijani ukradli črno zastavo, katero so bili kupili avstrijski delavci in da je neki podjetnik odslovil 400 avstrijskih delavcev ter namesto njih sprejel Italijane. Boju je naredilo konec redarstvo. Mejsterski tečaji za staTbono ključarje. __ Po naročilu c. kr. trgovnskega niinisterstva prireji e. kr. tchnologiški obrtni muzej na Dunaju mojslcrske teCajc za stavbene ključarje. V teh tečajih se bode poučevalo v strokovnem risanju, o delu v delavnicah, o tehnologiji, o orodjih, strojih in motorjih, o obrtni higijeni in odvrnitvi nezgod, o obrtnem knjigovodstvu in računstva. Tečaji trajajo po osem tednov in bodo štirikrat v letu. Za sprejem v tečaj imajo pravico prositi stavbeni ključarski mojstri in pomočniki, če iih priporoči županstvo, zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo oni, ki zamorejo dokazati strokovno izurjenost, dalje mojstri pred pomočniki in mej poslednjimi zopet taki, ki nameravajo v kratkem svoj obrt samostojno izvrševati. Slednjič se more ozirati le na take prositelje, ki so dosegli že starost 24 let in niso prekoračili 45. leta m so že vojaščine prosti. Ker se pouk vrši le v nemškem jeziku, je potrebno, da so obiskovalci tečajev vsaj v toliko zmožni nemščine, da morejo slediti predavanju. — Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti na ravnateljstvo o. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj lX/2, WiUiringerslrasse 59.) Vsaka prošnja ima obsegali: Starost prositcljcvo, koliko časa je že mojster ali pomočnik, v katero trgovsko in obrtniško zbornico je pristojen, in naznaniti je tudi najbližjo železniško postajo, če v slnnovnlišču prositeljevem ni železniške postaje. Prositelj mora navesti tudi, koliko je že izurjen v strokovnem risanji in kje si je to znanje pridobil. Učnina znaša 40 gld. in vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk z oprostitvijo učnine in s podelitvijo ustanov. Prošnje za oproščenje učnine je vložiti pri ravnateljstvu ces. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je pa nasloviti na c. kr. trgovinsko ministerstvo, a je ista vložiti pri omenjeni ravnateljstvu in se jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti še ubožno spričevalo in domovinski lisi. Mojstri naj prilože obrtni list; vojaške prehodnice in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Ustanove znašajo za obiskovalce, stanujoče na Dunaju, po 80 gld. za mojstre in po 70 gld. za pomočnike: za unanje obiskovalce po 120 gld. za mojstre in po po gld. za pomočnike; razun »ega se unanjim Šlipendisto povrne vožnja v III. razredu osebnega vlaka na Dunaj in nazaj. Upisnino mora vsak obiskovalec plačati. Komur se dovoli ustanova, ta je ob jednem oproščen tudi učnine. — Prošnja na ravnateljstvo ces. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste. Tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo so kolka prosto, če jim je priloženo ubožno spričevalo. Prošnje za vsprejem v jednega teh tečajev se vlože lahko vsak čas. Želje glede uvrstitve v določeni tečaj se bode po možnosti upoštevala. V jeden tečaj se pa more sprejeti le 12 obiskovalcev. Letos se olvori morda 24. oktobra še jeden tečaj. Razglasilo o teh ključarniških tečajih je vsakemu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Gorici. Dunajska borza 26. septembra 1898. Skupni državni dolg v notah . . . 100 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 100 , Avstrijska zlata renta.......120 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 100 „ Ogerska zlata renta 1%......119 , Ogerska kronska renta l<$>.....98 » Avstio-ogtrske bančne delnice . . . 908 , Kreditne delnice.........352 , London visla...........120 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 , 20 mark.............11 , 20 frankov............ 9 , Italijanske lire..........M , C. kr. cekini..........- 5 , 77 , 53 V«. Dobro novo koloKT^^e "S naše upravništvo. Več pove Ha prodaj je več hiš iJ^^l Naznanilo. Podpisanec uljudno naznanja, da je otvoril svojo mizarsko delavnico ter se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, bodisi gospodarska ali kmetska, kakor tudi za izdelovanje vsake vrste stolov, slamnatih ali brez ^slame in za vsako popravljanje pohištva po najnižnjih cenah. Nadejaje se blagohotnega podpiranja od strani si. občinstva, beleži spoštovanjem udani Bragotin Nabcrgoj, mizarski mojster 3—1 v Gorici, Riva Corno St. 14. Lokalnega agenta sprejme se takoj z 20$ prisfuikom, brez težave in nevarnosti, za štiri patentovune, jako rabljive in obiskovane izdelke. Naslov: ,H. P. M." na naslednike A. Oppelika, Anton Oppelik, anonfni bito Dunaj, I., Grii-nangergasse 12. 3 ... j Za prodajo šivalnih strojev in ur z nihalom išče spretne agente tvrdka Langer & HelEer v Pragi. Vsega zdravilstva cb% Josip Kenda naznanja svojim bolnikom, da se je povrnil s potovanja in ordinujc vsaki dan od 10. do 11 Va ure zjutraj na svojem stanovanju v 3_1 Vipavi. JAz, 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka IfcMjIisHiilicil (nasproti nunski cerkvi) priporoča [»reč. duhovSfini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno lt\ na perilo. (P. cl.) Konsorcij goriških pekovskih mojstrov javlja p. n. j-ospodoin pokom v deželi, da ima v zalogi kvasu najboljše kakovosti po ufi kr. kfr. Obrniti ko je na (!. D. Conforlo na Komu Št. 12 in v pekarne: Karola DraSček, na Kornu št. ,% Peter Tomasini v Italiatištii SI. 12, Andrej Fait y (Jle- diščni ulici si. "t in Ivana iiudinja it ulici Parcar št. 16. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 tor podružnici na Kornu štev. 2 piipoioča to-Ie blago: Sladkor kave — riž - mast - poper — sveče — olje — škrob - ,ečmen kavino primeso moko — gris drobne in debele otrobe turšieo - zob — sol - moko za pitanje — kis — žveplo - cement bakreni vitrijol itd. '¦'> 20 12 Zalofja pristnega dalmatinskega žganja na debelo tor pristnega čtncpi in belega vina. jIl, odlikovan Pozor! Nova puškama Anton Saunig-a v Gorici, Vrtna ulica, nasproti odkritega sadnega trga, v hiši gospoda grofa Thurna, prevzema vsa v puškarsko stroko spadajoča dela kakor: vsakovrstno popravo pušk, samokresov, prenarejanje starih pušk na vsaki novi zistetn. V zalogi ima vse lovske potrebščine. Priporočevaje se gospodom lovcem v mestu in na deželi kot š p e c i j a l i s t v tej stroki, v blagohotno podpori«, zagotavljam točno in solidno postrežbo polog najniže mogočih cen. S spoštovanjem Anton Saunig 225 4—4 puskar špecijalist. Naznanilo. Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico na koncu Gosposke ulice, na Kornu št. 1, v kateri ima vedno gotove Strealjke iz bakra proti peronospori. dalje mehe na žve danje raznih sistemov ter žvepljalke za sode itd. fnm>.alo(ro bakrenih kotlov na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žjranja. Vse po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kttpuie stari baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi. 12—!) Spoštovanjem Makso Ornella, klepar in sodnijski zaprisežene«:. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-leinem praktičnem svojem delovanju, v prvih goriških izdelovalnieah utež otvoril v Semenlški uliei št. 8 lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov In višino,, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dali slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. _ Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteze, kolesa, Šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo koles prvih amori-kanskih sistemov, katera so prtpoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se beleži udani APtia% KAttOL K0HKL, lw» 20-10 v SemeniSki ulici Številka 8. Oznanilo in priporočilo. Podpisani si Štejem v čast, objaviti slavnem ti občinstvu, toliko na deželi kakor v mestu, di sem, kot veliko let stanujoč na Plaeuti, prevzel ključavničarsko delavnico v ulici Vet t uri ni pokojnega Luka Košuta ter se priporočam za obilno obiskovanje. S spoštovanjem Andrej Mikiuš, 0-G ključavničar. Zidarji in podjetniki, pozor! Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim živo in gašeno apno ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa. Josip Pavletlc lastnik opekarne v Mirnem 17G tO-8 pri Gorici. Sped fcijska poslovnica Mw Hvalic v Gorici | v ulici Merelli 12 2§ |>| so toplo priporoča Slovencem v p pd Gorici in z deželo. (L$, yf _______________^ E$ Goriško pivo (na Goriičeku II). 1'ndpi-aiii piipniDČam svojim p. ti svojo poirlino dobro Uic/. žano pivo ii.ijbolj^i; kakm 1"» \'i» 'a. Vi »i V.> "• takor linlt v po-,clmiIi slekh-utcih. Z.ijeduo naznanjam, d.i cm v uunoleni letu svojo pivovarni) zii.iltto zhol|.ial in da •¦eni »aliil z.i va-ien'|e doliicjr.i piva le najboljše lilnpro: Zatečki hincl; in h.ina^kt jcčiihmi. <» -'<> l'.\ Pio-,i«č p. n. odjemali-e. d.i *-c Z /.tup.iiijem oii-rič.ijo n.iine in si (dnino muoč.ijo z.i};otovlj.iiu, tuj-toč.-.ej^o postrežbo. Z najoilhCncj^iui ipoSlovanjeiii Fr. W»fi«k, Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v biši na Franc Jozefovi cesti št. 9. pri g. L. Stermt. al.-, 10_, 7 Krojaški mojster W FRANC ČUFBR^ w Gorici ^ ulici sv. Antona štv. t, <^§, izdeluje ^ VSAKOVRSTNE OBLEKE JJ za moške po meri, bodisi fine ali priproste. ij Priporoča se svojim rojakom v Gorici yr p.'idajoča d.-!... Ambrož Furlan liyovi'i: z jedilnim blagom na Tržaški n«sti Slov. \ v (Jorici priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro. Podružnica je: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. Nova čevljarska prodajalnica in delalnica Janeza U&aj na Travniku it. 9 v Gorici priporoča ohtivnla V/, lastne ilcliivniie za ino/ke in žvii^k*-ltodisi za oilnislt.' ali otroke. \-~\ Visoko spoštovani gospod! Moja žena jo ležala tri meseco radi trganja in bolečin po koPtdi. Ko je lačela uporabljati Vaše ..mazilo proti bolim po kosteh", je vstala ie po 3 dni. In današnji dan. hvala Begu, hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajam Vam pokorni BARTOL LISIČKI V Strmcu pri Stubici, ±2. aprila ls!W. Mazilo proti kostoliol! (Fluiri), jt-jako dul)ro ličilo proti trganju in pokanju po kot-lfh, rovmaliy.mil, liolečinam v križu, proti prelilajonjii, pri prepihu itil. Mazilo okrepča izmučeno žile, ter krepi starejše Ijutli, ki trpe na slabosti nog;. Vsak zavilrk mora imeti varstveno znamko, t. j. si i ko Nikole Subiča Zri nj skepn, bana hrva^ke;ja, ker samo tako je mazilo iz moje lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zavitku. (lena joilnemu zavitku tega mazila ji-;."> kr. Kazpo.-.ilja se vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor posije denar naprej, naj /a tovorni list in zavitek priračtmi ^0 kr. Lekarne, k Zrtiijsketuu H. P.nODJOVIN" Zatrn-n, Znoj-ki trjr iU 'M. Anton Pečenko Via (iiariiino S briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. l)o>tavlja na doni in r.iz,io:;lj;i po i,»lezii*.ri n.>. \^o kiajf av>tro-iip'i'i>ko monarhiji1 v ^oihli ml Titi litrov napn»j. Na zalitevo pošilja tudi uzorciv Cena imnrno. PottraJbbn poslana. ^^*X*J^ot