Primorski
.^§r
nevnik
p°5tninj
Abb.
13 plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 70 lir
TRST, nedelja, 8. februarja 1970
Leto XXVI - St. 33 (7527)
Naš kulturni praznik
SemV6nC* Praznujemo v Preji^ svoj kulturni praznik, embnost tega praznika je
Movenslrrv nor/\^nA	f
Vl^ko narodno skupnost bodrilna ideja humani-postaja
5?avnapredka- T°
'sojih
očitno v i	-
- v elementarnih prizade-
Po skupni govorici iz-
nad
barbarizmov
mJS*****
j^oiture. Namreč nikakor ni dj r~e Se sprijazniti z mislijo, j^Po četrt stoletja še nismo ^ osnovne platforme, ki bi 8°jih ^0vencem v izrednih po-nr.^, Sv°jega statusa omogočila ^o sprostitev sil.
®lo V Evr°Pi se le z=°'
PorIm ° kakor z nami. Že sam ljudi na to zernlj° in njene j^^od miljskih hribov do
^ k?"
“ei v« ___	.
smo
doline odpira vprašajem objektivni razum Ve odgovora. Zakaj
Zahvala E. Kardelja SKGZ
Slovenski kulturno - gobarski zvezi v Trstu. Iskreno se zahvaljujem l. ^estitke in pozornost, ste mi jo izkazali ob šestdesetletnici. elim Vam in vsem Slo-ncem v Italiji obilo sre-ln uspehov v delu. Prisrčnimi pozdravi E. Kardelj Liubljana, 1. 2. 1970.
fleljb S1°venci v Italiji raz-hjer 1 Po kategorijah, pri če-oj^ j® očitno nemogoč položaj kraj; ., ^rijo v videmski po-Zakaj je deželi Fur-Prijto "Ulijski krajini odvzeta s SlJnost odločanja v zvezi opor	Zakaj ni zakonskih
iiHoi, jub določilom ustave in nale jj spreietih obvez? Vloga h&raVr,Ulture si Je ob vsem tem hiij0 ° ^delala svojo fiziognomij Uarodnoobrambnega zna-hi nr *ktualnost te vloge pa
d°hni 6hala nikoli v naši z8°" bosti bliki motivi te stvar-hiev^bajajo [z nuje po 0hra-^hovnU Svoie bdtnosti, toda ko ali a btisel eksistence je tali jl0 aruSače globoko prizade-V Itaij ®nsko narodno skupnost ta^a .j*- S tem je nujno pove-
ii-SOfla vcch naiih lrlll-
vi smisel. Kajti kdor ne dojame velike ljubezni domovinske pesnitve, nikdar ne bo mogel nazdraviti z narodom narodu, ne bo mogel izgnati iz srca tesnobne onemoglosti brezdomstva.
Večkrat nam je dano poslušati, kako je kultura stvar izbrancev. Takih in podobnih teorij je dosti. V resnici pa je kultura stvar naroda, življenja in prostosti, stvar globoke zavesti človečanstva, pri čemer nobeni okovi ne morejo u-pogniti dvignjene glave, ne morejo zatreti bitnostne konstante svobode. Z letošnjim praznikom praznujemo tudi petindvajsetletnico osvoboditve izpod težkega jarma fašizma in nacizma. Komaj 25 let je minilo, toda v naši zavesti so živi samo še spomini, vse o-stalo je že zgodovina. V hitrem obnavljanju generacij tudi spomini bledijo in človek se z neverjetno naglico prilagaja sproti novi stvarnosti. Toda ni prav izdati spomina, kajti vse stvarnosti so v medsebojni vzročni zvezi tako odvisne ena od druge, da je naš danes tudi odvisen od tistega 1920., ali 1930., ali 1940., ali 1945. V taki perspektivi zadobiva današnji kulturni praznik pravo lice humanističnega napredka.
Kultura je končno vse dobro, kar človeštvo da iz sebe. V današnjem civiliziranem svetu pa se po nekem absurdnem nesporazumu kultura večkrat ocenjuje kot manj vredno blago. Vendar je kultura najdragocenejša vrednota. Slovenska narodna skupnost v Italiji kljub vsem težavam mora predvsem v njej najti tisto osnovno platformo, ki ji bo dala pravega poleta in ustvarila gotovo perspektivo za daljšo bodočnost. Politična mavrica bo zapopadena v njej, kajti ideološka diferenciacija ne sme biti vzrok za nestrpnost. In po kulturnem prizadevanju vseh nas bo končno mogoče oceniti vitalnost slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Filibert Benedetič
Usoda vseh naših kul-skega . Ustanov, usoda sloven-,Jhw !utelektualca, slovenskega &ih j aa’ Usoda naših šol, na-6V’ sredstev javnega M t!, ia- Ni naša naloga, da kajenj anarizirali razne faze tu-ve^a ga družbenega razvoja, Hh n ^e.v tem zarodek mno-^htvv^te^tenih p0jaVov, ki so
^ gruri°eli k osiromašenju na-'"tug .e' Socialno obeležje kul-0r.1)e za humanistični na-hjnju ie diferenciralo našo 9° take mere, da je v hje;JSstandard povzročil Sle ne§ativne posledice kul Angažiranosti.
fei	ideja humanistdčne-
^ Pa opira na Se(j t 'te**1 resnicah. Glavna Shitio,6*1 te v odnosih med S, d nikom in družbo, v S, da A Ji človek na trdnih So a te z dušo in telesom Sti. 'nien v zemlji, ki mu je Sjgm A j zadobijo besede °ve Zdravljice svoj pra-
..
Ker smo včeraj zaradi novinarskega plesa zaključili redakcijo že v poznih popoldanskih urah, so vesti iz mednarodne in domače kronike pomanjkljive. Citatelje prosimo za velikodušno upoštevanje.
TA SLIKA PREŠERNA JE PRVA NJEGOVA POZNANA PRAVA FOTOGRAFIJA. BILA JE LAST PREŠERNOVEGA ISKRENEGA PRIJATELJA FERDINANDA SCHMIDA, OD KATEREGA JE PRIŠLA PO RODOVNIH POVEZAVAH LETA 1962 DO TOVARIŠICE NADJE HOČEVARJEVE
«NEW Y0RK TIMES 0 M0N0VEM SKLEPU
ZDA BODO DOBAVILE NOVA LETALA IZRAELU
V Kairu se je začela konferenca med arabskimi državami, ki so v neposrednem spopadu z Izraelom
NEW YORK, 7. — «New York Times* je danes objavil članek, ki se sklicuje na nekatere wa-shingtonske uradne kroge in pravi, da je Nixonova vlada že sklenila prodali Izraeiu letala »Phan-tom* in «Skyhaw», ter drugo vojaško opremo, za katero jt Izrael zaprosil že preteklo jesen «New York Times* trdi. da je Nixon sprejel ta sklep preteklo soboto, ko je dobil Kosiginovr poslanico.
List nato pravi, da je ameriška vlada «sprejela ta sklep, ker ne more sprejeti sovjetske grožnje, da bodo okrepili egiptovsko vojaško moč, če ZDA ne bodo izvajale pritiska nad Izraelci, naj omejijo svoje napade na Egipt*. «New York Times* poudarja, da je predsednik Nixon v odgovoru Ko-siginu jasno povedal, da namerava ugodno odgovoriti na izraelske zahteve o dobavi orožja. Nixon v svojem odgovoru dodaja, pravi list, da so ZDA odobrile Izraelu dolgoročni kredit za izplačilo novih lovskih bombnikov, ki mu jih bodo prodali. Pri tem newyorški dnevnik pravi, da bodo baje Američani začeli dobavljati letala Iziaelu z začetkom prihodnjega leta, kot so to sklenili Francozi za dobavo letal «Mi-rage* Libiji.
«New York Times* pripominja, da bodo Američani na ta način zagotovili Izraelu, ki ima že sedaj prednost v letalski oborožitvi, da tudi v letu 1971 ne bo prišlo do spremembe odnosa sil na Bližnjem vzhodu.
Ameriško zunanje ministrstvo je danes zjutraj sicer odločno zanikalo vesti uglednega newyorškega dnevnika. Glasnik zunanjega ministrstva je poudaril, da ameriška vlada še ni sprejela nobene dokončne odločitve glede tega vprašanja in se sklicuje na Nixonovo izjavo od 26. januarja, «da bo vlada ZDA sprejela v tem pogle du sklep šele v prihodnjih tridesetih dneh.»
Po drugi strani pa kairski dnevnik «A1 Ahbar El Yom» piše, da bo Sovjetska zveza dala Arabcem letala »Mig 23», če bodo ZDA poslale Izraelu »phantome*. ter izključuje možnost sovjetskega neposrednega posega v konflikt na Bližnjem vzhodu.
Nato poudarja, da vojna na Bližnjem vzhodu ni krajevnega značaja, marveč odraža ravno vesje med dvema «največjima si lama na svetu* in dodaja: «To ravnovesje pa še ne pomeni, da se bosta dve velesili bojevali za nas. Zato odpade odgovornost za boj na nas samih, ki imamo so vjetsko orožje in s katerim se moramo bojevati.*
Danes se je v Kairu začel «ma-'li arabski vrh*, katerega se ude-
(Fotografijo objavljamo po včerajšnjem Delu)
............llllllllluL.m.„im...,.,.i.miiiiiilllii.l..mii.imi.........iiiiinii.....».......miiiiniiiiiiiiiii......
NA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA
OSTAVKA ENOBARVNE RUM0RJEVE VLADE
Predsednik republike Saragat bo v ponedeljek pričel z uradnimi posvetovanji za sestavo nove vlade
ležujejo arabske države, ki so neposredno v boju z Izraelom, in sicer ZAR, Jordanija, Sirija ter Sudan in Irak, ki imata svoje če te v Jordaniji oziroma v Egiptu. Prvi podobni sestanek je bil lanskega septembra, v dneh libijske revolucije, ki je strmoglavila kralja Idrisa. Sedanji sestanek se vrši v težjih pogojih od prejšnjega, saj se je položaj na Bližnjem vzhodu izredno zaostril, Izraelci pa s svojimi letalskimi nanadi že globoko prodirajo na egiptov sko ozemlje.
Po včerajšnjem uspešnem napadu egiptovskih podvodnih sabo terjev v izraelskem pristanišču Eilatu, kjer sta bili po egiptovskih vesteh potopljeni dve pomož ni vojni ladji, je izraelsko letal-tvo že včeraj pozno popoidne za represaljo močno bombardiralo številne kraje ir. vojaške postojan ke v Egiptu, vzdolž Sueškega prekopa in ob ustju Nila. Kot poročajo iz Tel Aviva, so izraelska letala tudi danes zjutraj napadla postojanke egiptovske vojske ob Sueškem prekopu. Egiptovsko vojaško poveljstvo pa je v Kairu sporočilo, da so lovski bombniki, danes ponovno bombardirali izraelske položaje na Sinaju in povzročili sovražniku veliko škodo.
V Libanonu se je vnovič vnela polemika med organizacijami palestinskih gverilcev in libanonskimi oblastmi. Demokratična in ljudstva fronta za osvoboditev Palestine je v Beirutu razširila letak, v katerem obtožuje libanon ske oblasti, da se ne držijo spo razuma, ki so ga sprejele na zadnjem sestanku v Kairu s palestinskimi odporniškimi organizacijami. V letaku obtožujejo libanonsko oblast, da skrajno omejuje vsako delovanje palestinskih gverilcev na svojem ozemlju in da hoče na ta način preprečiti vsako njihovo delovanje.
Glasilo KP Sovjetske zveze «Pravda» objavlja danes članek, v katerem izraža zaskrbljenost za izraelske letalske napade na predrriestje Kaira. List ugotavlja, da se je položaj na Bližnjem vzhodu izredno poslabšal in da so za to krivi izključno Izraelci.
«Pravda» poudarja, da izraelska letala kršijo sklepe varnostnega sveta OZN o prek: njen ju ognja in bomhardirajo egiptovsko in jordansko ozemlje. Nato Pravda* označuje za neosnovano wa-shingtonsko ugotovitev, češ da ie Izraelu potrebna ameriška pomoč, ker se je prelomilo »ravnovesje oborožitve na Bližnjem vzhodu*
Tudi moskovski tednik «Za Rub-ježom* piše, da so omenjene ameriške trditve neosnovane. češ da se sklicuie.io na francosko doba vo letal Libiji. Ameriški imperialistični krogi, ugotavlja list. cinično ignorirajo deMvo, da je popolnoma nepravično govoriti »o ravnovesju* med izraelskim agresorjem in arabskimi državami, ki so žrtve nenphnih oboroženih na padov Izraela.
R|M, 7. _ Na današnji seji vlade so sklenili, da vlada poda ostavko. Seja vlade se je pričela ob 10.10, končala pa že ob 11.30 in je torej šlo za golo formalnost.
Uvodoma je poročal zunanji minister Moro o zasedanju v Bruslju, kjer so obravnavali kmetijska vprašanja. Nato pa je predsednik vlade Rumor obvestil ministrski svet, da je sprejel na znanje sklepe političnih sil, ki podpirajo vlado in da meni, da je primerno, da poda ostavko predsedniku republike. Ministrski
svet se je strinjal z izjavo predsednika vlade, nakar se je Rumor zahvalil ministrom za učinkovito in prisrčno sodelovanje v izvrševanju vladnih nalog. Minister za zunanje zadeve Moro pa se je tudi v imenu vseh ostalih ministrov zahvalil predsedniku Ru-morju.
Tiskovni urad predsedstva re-
.............................................mm...mm
»ruselj: ustanovljen evropski tobačni trg
^danfLJ' ?• — Ob zaključku i°Cske a biimstrskega sveta Ev-h *ijan<iU’0sp?c'arske skupnosti je aeVe x» ibinister za zunanje za-Sj8l?ro izjavil, da so bila na wc®thbrU|, reaena vsa vprašanja ?. 8a sporazuma o finati kmetijske politike.
JJinistJ, *catei'e se Je udeležilo 16 ‘l'š 2? ,v’ je trajala nepretrgo Največja ovira za do ^nega sporazuma je vloga, ki jo bo i .°Pski parlament, ko bo pUejansko finančno avto-JinistH F°le8 tega pa so morali arUga ». Premostiti tudi nekatera "itev bančna vprašanja ter ure-55®ja r°Pskega tobačnega trga.
*lavostfVe zav'ek'a zaradi trmo h klini Franc‘jei ki je oporekala Pšflatt,. ,^odvisnosti evropskega nta. Po dolgi razpravi je
Francija sprejela stališče ostalih petih članic, ki menijo, da je finančna neodvisnost evropskega parlamenta predvsem političnega pomena, čeprav se zdi, da gre za običajno tehnično vprašanje. Zato so sklenili, da je treba uveljaviti sklep, ki je bil sprejet preteklega decembra v Bruslju, da bo evropski parlament razpolagal s svojimi denarnimi sredstvi od leta 1975 dalje. Kljub temu pa so ministri sklenili, da bo stroške evropskega parlamenta določevala izvršna komisija EGS, na osnovi dohodkov skupnosti, poprečja sprememb v posameznih državnih proračunih in življenjske ravni.
Ministrski svet je nato rešil nekatera strogo finančna vprašanja, ki jih je postavila in zagovarjala Italija. Toda najtrši oreh na zasedanju je bil evropski tobačni trg. Sporazum predvideva pod-
poro v pogledu cen pri pridelovalcih, omejitve pri uvozu tobaka in v primem krize tobačnega trga uveljavitev »zaščitnih u-krepov*.
Zelo važen je tudi sklep, da bodo v vseh državah uveljavili za-hodnonemško obdavčevanje tobačnih izdelkov, ki sloni na enakomerni davčni obremenitvi vseh vrst tobaka in cigaret. Vse države so se Obvezale, da bodo osvojile omenjeni obdavČeValni sistem s l. januarjem leta 1971, razen I-talije, kjer bo novo obdavčevanje tobaka stopilo v veljavo leta 1973.
Poleg tega je bilo sklenjeno, da se odpravijo vse oblike monopolne ■ trgovine s tobačnimi izdelki (ki veljajo dejansko samo, še v Italiji in Franciji) najkasneje do 1. januarja leta 1976.
publike je kasneje sporočil, da je ob 12. uri predsednik republike Saragat sprejel predsednika vlade Rumorja. Poročilo vsebuje običajno formulo, da je predsednik republike prosil predsednika vlade, da ostane na svojem mestu za opravljanje rednih uradnih dolžnosti vlade.
Tiskovni urad predsednika republike je tudi sporočil, da se bodo formalna posvetovanja za sestavo nove vlade pričela v ponedeljek, 9. februarja. Sporočili so tudi urnik prvih razgovorov. Predsednik republike bo ob 10. uri sprejel senatorja Gronchija, bivšega predsednika republike, ob 11. uri predsednika poslanske zbornice Pertinija in ob 12. uri predsednika senata Fanfanija.
Posvetovanja se bodo nadaljevala popoldne ob 16. uri, ko bo sprejet bivši predsednik ustavodajne skupščine senator Umber-to Terracini, ob 17. uri bo sprejet bivši predsednik senata Rui-ni, ob 18. uri Giovanni Leone v dvojnem svojstvu: bivšega predsednika poslanske zbornice in biv-, šega predsednika ministrskega sveta, ob 19. uri senator Merza-gora in ob 20. uri senator Zeglio-li-Lanzini, oba v svojstvu bivših predsednikov senata.
Rumor je po razgovoru s predsednikom republike odšel v poslansko zbornico, kjer je uradno sporočil svojo ostavko predsedniku poslanske zbornice Pertiniju. Kasneje pa je v senatu v palači Madama uradno sporočil svojo o-stavko še predsedniku senata Fanfaniju.
To so v bistvu vse formalne vesti v zvezi z ostavko Rumor-jeve vlade in pričel se je zapleten in dolg formalni postopek, ko se predsednik republike posvetuje najprej z bivšimi predsedniki republike, bivšimi predsedniki vlad, predsedniki poslanske zbornice in senata, kar ima bolj formalni značaj, nato pa z načelniki vseh skupin, ki so zastopane v parlamentu.
Kakršna koli prerokovanja so preuranjena in tudi zelo dvomljiva, saj je politični položaj zelo zapleten. Do ostavke Rumorjeve vlade je prišlo zaradi notranjih trenj med štirimi strankami, ki so podpirale to vlado, tako da je prišlo do trenj med demokristjani in do splošnega nezaupanja Zaradi tega je Rumor ob koncu lanskega leta sprejel pobudo, da naj bi se obnovili razgovori za sestavo štiristranske vlade. Na tej osnovi so se pričela pogajanja, na katerih so se sestajali tajniki štirih strank levega centra Forlani za KD, De Martino za PSI, Ferri za PSU in La Mal-fa za PRI. Pogajanja so trajala dober mesec in niso pravzaprav pripeljala nikamor, ker so socialisti na zasedanju svojega centralnega komiteja pooblastili tajništvo, da se pogaja samo o tem, da ugotovijo, če je možno pričeti s pogajanji za sestavo vlade levega centra.
Pritisk desničarskih krogov in zlasti socialdemokratov pa je bil izredno oster, saj že dalj časa grozijo, da bodo tudi uradno odvzeli Rumorjevi enobarvni vladi
podporo, tako da je prišlo do o-stavke vlade in s tem tudi do »skoka v neznano*, ko ni jasno, kakšna naj bo nova vlada, katere sile jo bodo podpirale, kakšen bo njen program in poliffčna usmeritev.
Rumor jeva vlada, ki je danes podala ostavko, je prisegla predsedniku republike 6. avgusta lanskega leta in je takoj zatem prejela zaupnico v poslanski zbornici in 10. avgusta v senatu. Do te vlade je prišlo po krizi vlade levega centra v juliju zaradi socialističnega razkola. Šlo je za enobarvno vlado, ki sta jo v parlamentu podpirali PSI in PSU, medtem ko so se republikanci vzdržali. V vladi je bilo 25 ministrov (kasneje samo 24, ko je bil Forlani izvoljen za tajnika KD) in 55 podtajnikov.
Vlada se je med šestmesečno dejavnostjo trinajstkrat sestala, o-dobrila je 150 zakonskih predlogov in 71 dekretov. Med pomembnejšimi vprašanji so: zakoni o deželnih financah, o skupnih investicijskih skladih, o podaljšanju zapore najemnin, o olajšavah za gradbeni kredit in o zaposlovanju poljskih delavcev. Vlada je tudi odobrila ustavni zakonski predlog, ki predstavlja odločni korak h končni rešitvi južnotirol-skega vprašanja.
Od osvoboditve pa do danes je bilo v Italiji 30 vlad. Od tega 10 enobarvnih, ki so jih vedno sestavljali samo demokristjani.
Povojna italijanska parlamentarna zgodovina je poznala pogosto tudi zelo dolge vladne krize. Tk-
ko je kriza, ko je padla 4. Fanfa-nijeva vlada, trajala 56 dni. Kriza ko je dal Rumor ostavko po svoji prvi vladi pa se je zavlekla 31 dni.
Seja vodstva KD
RIM, 7 — Izvršni odbor KD se je sestal nekaj po 17.30. Na seji je prisoten tudi predsednik vlade Rumor.
V ponedeljek se sestane vodstvo demokristjanske skupine v poslanski zbornici, ki bo razpravljalo o navodilih predsedniku skupine za razgovor s predsednikom republike o sestavi nove vlade.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ V BIAFRI
Ustanovitev vojaške preiskovalne komisije
LAGOS, 7. — Tu so uradno sporočili, da je bila ustanovljena vojaška preiskovalna komisija, ki bo proučila ravnanje častnikov v službi bivšega biafrskega sece-sionističnega režima. Uradno sporočilo pa pravi, da komisijo sestavljajo visoki nigerijski častniki in da je bila ustanovljena z dekretom državnega poglavarja generala Govvona. Komisija se bo omejila na preiskavo in ne bo vodila nobenih procesov preti biv šim biafrskim vojaškim voditeljem. V obveščenih krogih v Lagosu poudarjajo, da kljub temu ni izključeno, da bodo izsledke komisije pozneje lahko izkoristili za sodno preganjanje oseb, ki so sodelovale pri poskusu secesije.
RIM, 7. Minister za delo Do-nat - Cattin je sklical za ponedeljek 9. februarja predstavnike
sindikalnih organizacij in ENEL, da preuče spor gleč - obnovitve delovne pogodbe.
Razstava rimske kulture v Romuniji
RIM, 7. — Minister za šolstvo Ferrari Aggradi je danes o-tvoril razstavo «Rimska kultura v Romuniji«, ki so jo priredili v razstavni palači ministrstva v sodelovanju z rimsko občino in v okviru itaJdjansko-romunske kulturne pogodbe. Gre za eno izmed najpomembnejših razstav, ki so bile v zadnjih letih v Rimu, saj obsega okrog tisoč eksponentov izrednega interesa, ki so jih pripeljali iz 23 romunskih muzejev.
PfTmoriičTSnGvHIk
Rep
• •
resija je protiustavna
Po vsej Italiji so se v petek ob zaključku vsake izmene vršile dveurne stavke, ki so jih vsedržavna vodstva CGIL, CISL in UIL proglasila na zahtevo pokrajinskih in krajevnih sindikalnih organizacij, da bi protestirale proti valu preganjanja delavcev, ki so se v okviru borb za obnovo kolektivnih delovnih pogodb odločno in pravično borili za dosego svojega cilja. Z včerajšnjo stavko so sindikalna vodstva hotela dati podporo številnim delavskim kategorijam, da bi jih ustrahovanje sil «miru in reda» ne oviralo v borbi za prav tako uspešen zaključek pravične borbe, kakršnega so dosegli milijoni delavcev predvsem proti koncu lanskega leta.
Po vsakem delavskem boju za mezdne in normativne zahtevke je država nastopila proti delavcem, ki so se v tem boju odločneje obnašali kot prej ter bili dejansko nosilci boja za izboljšanje delovnih razmer.
Toda tako množičnega preganjanja, kakršnega smo bili priča po letošnji «vroči jeseni«, italijanski delovni ljudje še niso doživeli. Država se je z vso silo vrgla nanje, da bi zaščitila koristi delodajalskega razreda, da bi odščipnila delček pravic, ki so jih dosegli ne samo v mezdnem, ampak tudi v družbenem pogledu s pravico zborovanja v tovarnah, soodločanja v delovnih odnosih itd. Priče smo protivalu nazadnjaških krogov, ki bodo na različne načine in tudi ob pomoči državnih organov skušali spet obnoviti odnose in razmerje sil, kakršno je vladalo pred lansko jesenjo.
Začelo se je pravzaprav zelo neopazno. Prve oblike pritiska so občutili delavci, ki so se po novoletnih počitnicah preživelih v Italiji odpravljali na delo v inozemstvo. Niso jim dovolili izstopa iz države. Ovirali so ga tudi delavskim družinam, ki so se bile namenile v inozemstvo na božične in novoletne počitnice. Kaj se je dogodilo med tem časom?
Policijske in karabinjerske sile, delodajalci in posamezniki so prijavili sodnim oblastem ljudi, ki naj bi prekršili člene od 269 do 274, pa člene 303 in 656 fašističnega kazenskega zakonika, ki govorijo o vdoru v stanovanja, zasedbi podjetja, osebnih poškodbah in podobno.
Okoli 9.900 oseb iz vseh italijanskih dežel je bilo na takšen način prijavljenih v zadnjem razdobju, ki obsega ((vročo jesen« in pa dogodke v Avo-li in Battipaglii, se pravi na jugu, kjer se je val nezadovoljstva in stavk kmečkih delavcev začel veliko poprej kot na severu. Med kovinarji je bilo 1 768 prijav, med dninarji 1.474, kemičnimi delavci 538, Za r mivo je, da so prijavili 1.054 mastnih stražnikov in 2.135 u-službencev krajevnih ustanov, ki so sodelovali v dveh dvodnevnih stavkah v novembru 1939 Mestne redarje so prija vili z utemeljitvijo, da so se-s*avni del javne varnosti in sodne policije ter se zato ne smejo izogniti storitvam v korist javnosti, bolniško osebje pa so spoznali za krivo, ker ni nudilo pomoči ljudem, ki si s'mi ne morejo pomagati.
Razmeroma visok odstotek prijav na jugu, zlasti med dni nar ji, govori o tem, da živi in c la ta kategorija pretežno V Apuliji in na Siciliji, kjer so mezdne razmere skrajno slabe.
V teh krajih, ki so majhni po številu prebivalstva in zemljepisni razsežnosti, so prebivalci postavili številne cestne pregrade, da bi podprli svoje zahteve Budno oko in pravica vsakega državljana, da izvrši prijavo, je imelo za posledico, da je bilo v Apuliji prijavljenih okoli 25 odstotkov, na Siciliji pa oko h 20 odstot kov vseh dninarjev.
V ta okvir sodi tudi prijava nekaj desetin kovinarjev iz Tržiča, ki so lanskega leta za sedli županstvo v Tržiču, prijava uslužbencev in zdravni kov ENPAS iz Gorice, ki so sodelovali v vsedržavni stavki, ter prijava kmetovalcev iz Vi-les, ki so protestirali proti avtomobilski cesti.
goče vsiliti nikakršne obveze | sindikati imajo pravico okiice-vati stavke, v okviru obstoječih zakonov. Kakor sta ustavni določili jasni, tako ju je še vedno mogoče obiti na podlagi fašistične zakonodaje, ki je bila sprejeta, v okviru posebnega sodišča za zaščito države.
V demokratičnem razvoju, kakršnega nahajamo pri nas, v Italiji, postaja skrajni čas, da odstranimo zakonske anahronizme tudi na področju sindikalnega udejstvovanja, da ne bo kateri si bodi državljan na podlagi fašističnega zakona preganjal delavca, medtem ko imajo delavci v ostalih zahodnih državah v tem pogledu urejeno zakonodajo.
Kako je na primer mogoče preganjati delavce, ki so zborovali v tovarni, zaradi ((zasedbe tuje nepremičnine«, ko pa so delavci med zadnjimi boji dosegli pravico zborovanja v podjetjih. Družbenemu napredku, ki je bil dosežen v zadnjem razdobju, mora slediti tudi sprememba kazenskega zakonika. Če tega ne bo, potem bo to ponoven dokaz pritiska konservativnih sil, da bi ne izpustile iz svojih rok vodilnih položajev in hočejo imeti delavca samo za to, da ga izkoriščajo In se bogatijo z delom njegovih rok.	■ J
Včerajšnje uspele stavke proti «represijd» potrjujejo voljo sindikatov, da dosežejo izpopolnitev členov 39 in 40 ustave ter pravilno zakonsko ureditev sindikalnega delovanja.
G. V.
Z včerajšnje Prešernove proslave slovenskih višjih srednjih šol v dvorani Kulturnega doma
.     .........................................................................rmn,        ....................................um,.it.........m,,.,.,.,,,..,...,,.,,,.,..........,,,,,, mm,,,,  
«ZRAČNO GUSARSTVCb V ČILU
Preoblečena agenta ubila enega «gusarja» in ranila drugega na letališču v Santiagu
Oba mladeniča stara 19 in 20 let sta bila študenta čilske Med streljanjem ranjeni trije agenti in stevardesa
univerze ■
SANTIAGO DE ČILE, 7. - «Zrač-ni gusarji« so zopet poskusili preusmeriti letalo. Tokrat se je zgodilo pred Santiagom de Čile. ko sta dva oborožena moška ukazala pilotu letala vrste «Caravelle», letalske družbe iz Čila »Lan - Chile», da leti na Kubo.
Pred tem je seveda moral pilot v Santiago, da se preskrbi z gorivom. V Santiagu pa sta se dva policijska agenta, preoblečena v mehanika pri-
tihotapila v letalo in začela streljati na «gusarjas>. Pri tem sta enega ubila, drugega pa ranila. Ranjena sta bila tudi oba agenta, in policist, ki jima je prišel na pomoč. Hujše je bila ranjena tudi stevardesa, ki so jo prepeljali v bolnišnico.
«Gusarja», 19-letni Pedro Lenin Valenzuela in 20-letni Oscar Marcelo Velasquez, obadva študenta z univerze v Čilu, sta ukazala pilotu,
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniii,mlinu,nniniiii
VESOLJSKI BOJ MED ZDA IN SOVJETSKO ZVEZO
Angleški strokovnjak potrjuje obstoj protisatelitskih sond
i-iP.-r
LONDON,- 7. —' AnglS
rž«
Do sedaj so v ZDA, izstrelili 300 tajnih vojaških satelitov, v Sovjetski zvezi pa 200
vijo, da obstaja med obema ve .soljskima silama nepisana pogodba glede vojaških satelitov, predvsem glede izvidniških aS vohunskih satelitov. Obe sili dobro poznata možnosti svojega" partnerja in zato je obema v korist, da se ustvarijo na tem področju znosni odnosi. Pravijo, da se lahko utemeljeno domne va, da so ZDA do sedaj izstrelile vsega skupaj kakih 300 tajnih vo jaških satelitov, Sovjetska zveza pa okoli 200. V tem trenutku je Sovjetska zveza zelo dejavna na tem področju. ZDA so namreč opustile nekatere načrte, ker so preveč dra gi Sem spada program satelita «SAINT» OInspection and Intercep-tion»), ki so ga bile začele uresničevati proti koncu prejšnjega de setletja. Od tedaj pa se je tehnika vesoljskega srečavanja satelitov zelo razvila. Vojaški strokovnjaki pravijo, da bi se lahko uporabljali ve-
gleSKJ. adpfej
ZOR
ve. ,
objavljene” v^imertšSSf.	„
obstoja sovjetskih Sat^iSgv, ki so v stanju, 'da zasledujčjd cfruge sa telite in da jih uničijo v -vesolju, popolnoma utemeljene.
Profesor Perry je izjavil, da je bil prav on eden od prvih nevojaških opazovalcev, ki so že pred enim letom odkrili obstoj takih satelitov. Na nekeni televizijskem intervjuju je izjavil, da je neki sovjetski »Kozmos* že pred enim letom uničil v vesolju neki drugi satelit iste vrste. Sovjetski znanstveniki so opravili to pobudo, da bi dokazali Amerikancem moč svojega vesoljskega orožja.
Glasnik ministrstva za obrambo, katerega so vprašali za mnenje o Perryjevih izjavah, je rekel da tre nutno ne more komentirati te ve sti. Angleški profesor je znan v ameriških veso1 iških krogih kot po
liki uspehi na tem področju za izgradnjo izvidniških satelitov, ki bi mogli uničevati druge. Pravijo pa, da se mednarodni položaj ni toliko spremenil, da bi zahteval od ZDA večje napore na jem področju.
Močno se je udaril v glavo
Včeraj opoldne je 61-letna Ana I-vančič iz Drevoreda 20. septembra pospremila v bolnišnico svojega moža 69-letnega upokojenca Carla Čendaka. Povedala je, da se je prejšnji dan mož vrnil domov nekoliko »vesel«, in legel v posteljo. Malo kasneje, je začutil močan glavobol. 0-drgnjen je bil tudi nekoliko po o-brazu. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku s pridržano pro gnozo. Zdravnik je ugotovil, da se je mož močno udaril v glavo. Verjetno je padel, ko se je vračal domov.
naj let preusmeri na Kubo, ko je bilo letalo nad krajem Temuco, ki je po zračni poti oddaljen 750 kilometrov od Santiaga. Potniki so povedali, da sta imela mladeniča poleg pištol, pri sebi tudi dinamit. Letalo je pristalo v čilskem glavnem mestu, da bu napolnilo tanke z gorivom; v njem je bilo 53 potnikov, med njimi šest otrok in šest članov posadke.
Medtem ko so napolnjevali tanke, sta gusarja dovolila, da matere z otroki izstopijo, tedaj pa sta prišla v letalo dva agenta, preoblečena mehanika, pod pretvezo, da morata pregledati akumulatorje. V trenutku, ko so ženske z otroki izstopile, sta agenta začela streljati na «gusarja»,
Potniki so se skrili pod sedeže, zunaj so prisotni slišali iz notranjosti letala krike, potem pa je naenkrat zavladala tišina. Valenzuelo je krogla zadela v srce in je umrl med prenosom v bolnišnico, Vasque-za so ranili v noge, stevardesi pa je krogla prestrelila arterijo in leži sedaj hudo ranjena v bolnišnici.
To je že četrti primer preusmeritve v zadnjih treh mesecih za družbo »Lan«. 12. novembra je pet oboroženih mbških preusmerilo letalo s 60 potniki na Kubo, ko je letelo proti Santiagu. Istega dne sta dva mladeniča iz Čila preusmerila letalo z 62 potnijsi prav tako na Kubo.
Ukazala mu je:
«Posili dekle, sicer te ustrelim!»
SANTA ROSA, 7. - V Santi Rosi v Kaliforniji so sodniki morali razvozlati dokaj zapleten primer. Ob zaključku pa so obtožili posilstva 18-letne Rose Marie Ruiz 42-letno Dorothy Hernandez in poudarili, da se ženska sploh ni dotaknila dekleta.
Zadeva ni tako skrivnostna, kot bi se moglo v prvem trenutku zdeti. Dorothy Hernandez je namreč prisilila z orožjem svojega moža, da je dekle šestkrat posilil v petih dneh. Za tem se je začela sodna obravnava, na kateri je Anthony Hernandez zatrjeval, da je hotelo imeti dekle spolne odnose z njim, že na pa je trdila, da ni o tem ničesar vedela, dekle pa, da jo je Hernandez posilil na ženin ukaz. Sodniki so končno izvedeli, da sta zakonca, ki sta sadjarja, srečala dekle avgusta meseca in jo povabila, naj jima pomaga nabirati slive. Trojica je nato nekaj časa živela skupaj. Nenadoma je žena iz neznanega razloga šestkrat s pištolo prisilila. da je posilil dekle.
Sodniki še niso določili datuma sodne obravnave proti I)orothy Hernandez, medtem pa so že oprostili njenega moža vsake krivde. To je prvič, da so sodniki obtožili žensko posilstva.
Zamenjal je karabinjerjevo uho za pepelnik
AOSTA, 7. ur- y četrtek zvečer je 27-letni delavec Dorino Gerard bil v nekem baru v Cogneju, v veseli družbi, je spil nekaj kozarčkov čez mero in baje začel motjti druge goste.
Lastnik je ukrepal kot se mu je najbolje zdelo in poklical karabinjerje, da bi Gerarda pomirili. Ko je mladenič zagledal može v uniformi se mu je v glavi porodila misel, da se jih mora otresti, zdelo se mu je, da bo to najprimerneje izvrši s tem, da ugasne svojo cigareto v karabinjerskem ušesu.
Sodniki so ga obsodili na štiri mesece zapora, ker pa ni bil prej nikoli zaprt, so ga izpustili pogojno na svobodo.
Se en umor v Angliji
LONDON, 7. — Včeraj pozno zvečer je skupina mimoidočih odkrila pri cesti, ki povezuje Banbury s Coventryjem truplo mlade ženske. Policija je ugotovila, da so jo neznanci zadušili z oranžno ruto, ki jo je ženska še vedo imela tesno zavezano okoli vratu.
Ženska je bila stara od 18 do 25 let, imela je dolge lase kostanjeve barve in temne oči, imela je na sebi ob času odkritja trupla le volneno majico oranžne barve in bele nogavice.
Zaradi prask, ki so jih odkrili na njenih nogah domnevajo, da so jo neznanci vrgli na cesto iz drvečega avtomobila. Policija meni, da so žensko umorili v bližini kraja, kjer je ležalo njeno truplo, med 7. in deseto uro zvečer.
Hude posledice padca v stanovanju ^
Na nevrokirurškem odd®* včeraj popoldne sprejeli Sperazno Berto Coenovo h 1 _ Torrebianca 14. Sosedje so - . li agente, ki so se odpravili v" stanovanje skupaj *
oj#5
Rdečega križa in gasilci. Vdrt v stanovanje in našli na tl®1. zavestno žensko. Odpeljali so ^ splošno bolnišnico, kjer so_u# li, da se je.pri padcu rciočn°'J: rila v glavo. Prognoza je s™ pridržana.
ococ-vtoooo -x>oo< ooo-oooooiooo*#1
TRIESTE AUSTRO . UNGAR101 Tradicionalne tržaške kor»# STEREO Godbo vodi MIHAEL
Andemo a Servola
La societa dei celibi
La marcia dei porchi
Ti col mus, mi col traffl
De Trieste fino a Žara
Se le guardie no vol che cM&P
Le galine, tute mate
In zavate, capel de pai*
Ciribiribin
La mula rossa
Come la marcia ben
La banda la vien
Molighe’l fil, che ’l svoll
El tran de Opčina
Teresa
No go le ciave del portiri Alte Kameraden (C.
«xx>oc<xy><xxx>ooi<x>booo<>
Trike)
cA
vrtnini
štirje
dnevi
oblačila
samia
13. -16. februarja 1970 - Turin

Ko so vsedržavna vodstva zbrala podatke o represiji, so odšla protestirat k predsedniku Rumorju ter so o dogajanju seznanila ministra za delo Do-nat Cattina. Notranji minister Restivo je moral v bistvu priznati točnost podatkov. Sindikati so zahtevali prenehanje preganjanja, vendar brez uspeha. Petkova stavka je zato za htevala, da Se odpravijo fašistični zakoni in se prizna veljavnost členov 39 in 40 ustave, po katerih je sindikalna organizacija svobodna, njej ni mo-
memben znanstvenik, ki se že dalj časa ukvarja z vesoljskimi poleti.
V svojem intervjuju je Perry še izjavil, da je utemeljene domneva, da ima polovica sovjetskega vesolj skega programa vojaške namene Vendar pa, je dejal, ne obstaja nikakršna nevarnost za ameriške sa telite, tipa «Spy in the Sky» (»vohuni na nebu«). Angleški solnik je še pristavil, da stalno spremlja po lete teh ameriških satelitov.
Iz Washimgtona poročajo ,da v ameriških krogih niso Zaskrbljen i zaradi poskusov, ki jih je Sovjetska zveza opravila v oktobru 1968 < dvema satelitoma, ki sta namenjena za borbo proti satelitom.
Po ameriških vesteh gre za satelite »Kozmos 249» in »Kozmos 252», ki sta bila izstreljena v prvi polovici oktobra oziroma novembra predlani. Njuna naloga je bila baje, da zasledujeta »Kozmos 248», Id je bil izstreljen ma'o prej. Zdi se, da sta se oba satelita, katerima je bila poverjena naloga za borbo proti satelitom, srečala s »Kozmusom 248». Takoj nato sta se oddali' la od njega in kmalu nato sta eksplodirala v vesolju. Domnevajo, da se je to zgodilo ali na radijsko povelje z Zemlje, ali pa na avtomatski način. Vesoljsko središče v God dardu pravi celo, da se je vsak od teh dveh sateitov razbil na kakih 70 kosov.
V	ameriških dobro informiranih krogih pravijo, da ne odgovarja resnici vest ameriškega časopisja, da je »Kozmos 248» povzročil eksplozijo ostahh dveli satelitov. Ta dva sta eksplodirala sama od sebe, medtem ko je bil «248» nekakšna tarča. »Kozmos 248» kroži še vedno po začrtanem tiru okoli Zemlje,
V	angleških krogih pripominjajo še, da je predsednik Johnson že pred leti izjavil, da ZDA lahko izstrelijo protisatelitske sonde. Te vesoljske rakete pa imajo omejen radij, in sicer le kakih 240 km. V nekaterih krogih pa menijo, da so danes ZDA v stanju da v primeru potrebe zelo hitro napredujejo na področju izgradnje satelitov, kate rim bi bila poverjena naloga borbe proti drugim vesoljskim umet nim telesom.
V	dobro obveščenih krogih pra
....................................................................................................IIIIIMI................................................................»1»«*
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Do junija 1970 prvi metan v Trstu
SEJA DEŽELNE SVETOVALSKE SKUPINE KP1
Zahteva po bolj učinkovitem zakonodajnem delovanju sveti
Komunistični svetovalci !»odo predložili vrsto zakonskih ukrepov in med njimi ukrep v podporo slovenski manjšini
Plinovod ENI se naglo bliža Trstu, kamor bo predvidoma dospel še v prvi polovici letošnjega leta. Za podaljšanje metanovoda iz Mester proti naši deželi so začeli pripravljati načrte v letu 1966, s polaganjem cevi v zemljo pa naslednje leto. Do konca leta 1967 je plinovod dosegel Videni, tehniki pa so začeli polagati v zemljo tudi odcep proti Pordenonu, kamor je cevovod I prispel poleti 1968. V prvi polovici j lanskega leta je začel obratovati ! tudi metanovod na odseku med Vidmom in Gorico. ENI je v letu 1968 1 dobavila potrošnikom v naši deželi 12,500.000 kub. m. plina, lani pa so dobave dosegle že 24 milijonov kub. metrov.
Sedaj se, kakor rečeno, nadaljujejo dela na trasi proti Trstu, kier bomo dobili prvi metan v prvi
polovici 1970. Letos bodo podaljšali t jetje Savio v Pordenonu ter indu plinovod tudi do Čedada, Buttria in strija Ceramica Scala v ZoDDoli San Vita ob Tilmentu ter speljali j manjše odcepe v številne bližnje
Zoppoli. E. F.
industrijske obrate.
Z ENI je doslej sklenilo pogodbo za dobavo zemlijskega plina vec javnih uprav in podjetij iz tržaške, goriške, videmske in pordenonske pokrajine. V Trstu sta sklenili takšno pogodbo tovarna Grandi Motori in občinska uprava, v Goric’ občin ska uprava, v videmski pokrajin! občinska uprava ter podjetja Kor-nace R.D.B., družba SAEAU, pivo varna Moretti, družba F.lli Berto li, občinska uprava v Rivignanu in podjetje Romanello iz Campoiormi-da, v pordenonski pokrajini pa tovarna Zanussi, (obrat v Pordenonu in ZanusVi Rex v Porcii), podjet je ILCAS v Fiume Venetu, pod
Stavka uslužbencev mestnih prevozov
Tudi včeraj so uslužbenci mestnega prevoznega podjetja Acegat stavkali. Stavka je trajala štiri ure od 10. do 14. Ves ta čas niso vozili avtobusi, tramvaji in filobusi v mestu, prav tako pa ni vozil openski tramvaj. Stavkali so tudi uslužbenci miljskega mestnega prevoznega podjetja ACNA, tako da niso vozili avtobusi iz Trsta v Milje in nazaj ter iz Milj v razne zaselke miljske občine. Uslužbenci že dolgo stavkajo z zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe in preureditvi prevozne službe sploh
Skupina komunističnih deželnili svetovalcev sporoča, da se je sestala 5. t. m. in proučila deželni politični položaj. Pri tem je ugo tovila, da sredinsko - levi večini, v kateri so se že pojavila nasprotujoča si stališča ob razpravi proračunu za leto 1970, ni uspelo odpraviti notranjih razpok in neso glasij, marveč da so se še zaostrila ter da deželni odbor odkrito manevrira, da ne bi predložil deželnemu svetu že napovedanih zakon skih ukrepov. Deželni odbor namreč noče, da bi se njegov položaj še bolj omajal z razpravami v de želnem svetu o važnih in neodložljivih vprašanjih.
Komunistična skupina poudarja resnost takšnega stališča, ki krni ugled deželne ustanove in avtonomije ter je hkrati v nasprotju s potrebami prebivalstva in delavcev, ki so med svojimi boji postavili deželi jasne zahteve. Zato je komunistična skupina sklenila, da bo nasprotovala nameram odbora in poverila svetovalcem, ki so v raznih komisijah nalogo, naj nadaljujejo razpravo o zakonskem osnutku KPI in PSIUP za ovrednotenje avtonomije v odnosu do zakonov, ki jih bo predložil deželni odbor na podlagi zakonodajne pobude komunistov, ter o zakonskem osnutku o krajevnih zdravstvenih enotah. Hkrati bo zahtevala, da se v deželnem svetu pohiti z razpravo o Izenačenju socialnega zavarovanja kmetov
■in obrtnikov ter o ustanovitvi kon-zulte in o drugih ukrepih v prid izseljencem.
Članom skupine so poverili na iogo, da predložijo naslednje za konske predloge:
1' K1-0*11' sklad za prispevke v kapitalu občinam za neposredno u-pravljanje naprav za dobavo zemeljskega plina za domačo in industrijsko uporabo.
2.	Deželni poseg na torišče prevozništva.
3.	Ukrepi v podporo slovenski manjšim.
4.	Ustanovitev deželne ustanove za razvoj industrije.
5.	Norme za demokratičen razvoj gorskega gospodarstva.
6 Vrnitev Delavskih zadrug nji hovim članom.
Komunistična skupina je nadalje sklenila, da bo sklicala deželno za sedanje o vprašanjih urbanistike in stanovanj, da bi prišlo do predložit ve zakonskega predloga in dn pori pisovanja ljudske peticije, s katero naj bi obvezali deželo, da se loti reševanja vprašanj stanovanj in ko lektivmh storitvenih služb, kar naj služi za opredelitev urbanistične po
A
D«lo deželnih komisij
Peta deželna komisija, ki se je sestala pod predsedstvom svetoval-
ca Rigutta in ob udeležbi C)^,° $ za javnega dela Masutta, brila z večino glasov zakonsk'$ tek deželnega odbora o P<,n jtč finansiranju deželnega zakon'1 $ 9 od 1969, ki se tiče ugotavljanje vodnih virov v Pj Ukrep sta orisala poročev'# P Gallo (KD) In odbornik MaslJ pr sta poudarila njegovo važn#'>vr žela namreč finansira hkrati pa hoče uvesti novo ^ dologijo raziskav, da bi t*®* bolj organske	^
Z novim zakonskim osnu1^ ji določili nadaljnjih 33 milij011 za tri leta. kar je zelo važn°'< se upošteva, na je to P°drS1l!' naši deželi še precej nera#*^« Pri tem ne gre samo za (>' raziskave, marveč za to, d3 jamči deželi čimvečja količin* ^ v gospodinjske in industrijska ne. Hkrati hočejo tudi okrepi® 8 namakanja v kmetijstvu. j/
V splošno razpravo so pOS^t tovalci Colautti, Ramani in i|>* (KI)), Cuffaro (KPI),
(PSU), De Cecco (PSIUP). Tr„V (PEI) in Boschi (MSI) kak»r P predsednik komisije lligulW' P' kratkih odgovorih poročev«# it Galla in odbornika Masutt« / krepe odobrili z večina čemer so se vzdržali siun° nisti.
X
V TRETJEM LETU TABORSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM
Pred stoletnimi jubileji nekaterih primorskih taborov
Prvi je na vrsti tabor v Tolminu, 1. maja 1870, sledijo tabori v Sežani 29. maja, v istrskem Kubedu, 7. avgusta in v Vipavi, 14. avgusta
' Kot napovedujejo časopisna po-bomo tudi v letošnjem letu v nekaterih slovenskih fraj-n stoletnico taborov, že dalj ■ m® pripravljajo stoletnico pr-istrskega tabora v Kubedu ' ■ avgusta 1870), v zadnjem ča-?u Pa so napovedali proslave ju-ll6jev taborov v Tolminu (1.
1870), v Sežani (29. maja ®<0) in v Cerknica na Notranjem (12. junija 1870). Od osmih •"Venskih taborov v letu 1870 so * kar štirje na današnjem Pri-mmškem (poleg že navedenih še v Vipavi 14. avgusta 1870) r so s koroškima taboroma v “'strici pri Pliberku (31. julija v®) in v žapračah pri Zvrh-Rožu (18. septembra 1870) štajerskim na Kapeli (26. ju-la 1870) dali najvišiji celoletni “®števek taborovanja, v tretjem obenem predzadnjem letu slovenskih taborov. Leta 1871 sta bi-a *e še dva tabora, zadnja od ® Ravenskih (in istrskih) tabori v obdobju 1868-1871. Na Primorskem smo doslej prav uspeš-® Proslavili jubileje taborov pri *®Pasu (18. oktobra 1868), pod “Kovkom v Goriških Brdih (25. Prila 1869) jn na gradu Kaleč Zagorju (9. maja 1869) zato “ Prav, da vsi letošnji taborski
nadaljujejo vrsto proslav,
Je_____
jubileji'
j® srno jim bili priča v lanskem m Predlanskem letu. S proslavo Malejev štirih letošnjih tabor-kih stoletnic bi končali proslavo ^letnice taborskega gibanja na fjimorskem, izpolnili bi naš dolg, . 8a dajemo naši preteklosti, pr-J® trdnim in množičnim zarod-*°m slovenskega političnega in "^rodnostnega življenja.
.2 letom 1870 je taborsko gibajo .na Slovenskem stopilo že v stre6 Jetije koledarsko leto ob-a' ^>rv' slovenski tabor tega a v Tolminu 1. maja 1870 je
1. maja 1870
.	- po vrstnem redu deveti
genski t»bor, v okviru teda-
m
Upravno-poliitičnih meja pa
4,	K
tabor na Primorskem ozi-:"®a Goriškem; tabor, ki so ga Slovenci pripravljali pri o^hetičih pomladi 1869. leta je last prepovedala. Taborska i-6a|la Je tedaj že pognala bogate bove na Primorskem in šempa-
Brv tSi>0r ni bil le si>0,nin m Ba ° •množično izpoved slovenske roftne zavesti, marveč pobuda t,e, ^tenzivno delovanje, za ne-®® iepolnjevanje osnovnih člo-(zahteva po rabi sloven-jezika v uradih in šolah) k. P®r°d0vih pravic (zahteva oz. ^^Pšnja, <ja gg ozemlje naselje-s Slovenci združi v eno u-- ^hopoiitično enoto). Zlasti na lem Goriškem, kjer je bilo vseh predelov Primorske, slo-Poliitično življenje najbolj j. -—to (in osredotočeno v Go-litet S0 nasledki nove kva-ven6 v Poetičnem gibanju Slo-««>ev zelo očitni. Ne le, da je r®Paski tabor že javno poka-t ' ba goniške Slovence že pre-J^Jo ideološika in politična na-
tStt°VanJa’ da M ozlcost 6itaI"
j^®ga «hejslovenstva» umika v ^°yist masovnih političnih akcij lasnimi koncepti, na Goriškem iu , 0 Slovenci v poznem poleti ^ eta 1869 svoje prvo politično qw7V0 «Soča», v tem letu, 30. S?* pride na dnevni red go-Pek ^ iiPšelnega odbora inter-2a "zedinjeno Slovenijo«, ®ris!t0 politično gibanje je po v,.,, ih letih čitalniške dobe do-Jl0J Ograjeno in postaja odločil-
8'baina Italijansko iredentistično •le na Primorskem.
Slo« ^niškem so razmere pri PtaenCib zrcal° tamkajšnjih u-siavb‘h in političnih prilik; te l8^r dovoliJ° v drugi polovici in v prvi polovici 1869 prav razvoj čitalnlštva, ki pa 5^ eie kmalu zamre, zato da eko^' tržaških Slovencih sloven-Sfg^^Jepje nanovo razplamti v (n-./11 naslednjega desetletja nelc društva «Edinost»). ^enci v istri ži(ve ^5^ od-
b>ado ° avlJenJe. v Ie,tu 1869 i-
^talnici v Jelšanah in v Breaail), naslednje leto pa se od-hj ltalnica v Boljuncu, po vzo-Ba v Trstu in okolici, ne •b*** organiziranega dela v ^ ski pa tudi ostali Istri.
borol ^^Pravljanju primorskih ta-Pnavttj prednjačljo Goričani. Prl-sltl. 540 štiri tabore, en tabor lerti j,Ical1 istrski Slovenci, med-blajt ° Je namero Tržačanov o-^ojh^Prečila, enako kot Gori-®ati taVJ^ so boteli dvakrat skli-Tabora v Rentah (1*71 ta 1872). bija n 115 Raiču in v Vipavi sta Ju bedenjem Kranjskem, a *beJe Ifrno ne Klede na upravne te' sai ' med Primorske tabo-bdeietb Je bila zlasti pri prvem &Ovrr(. a Primorcev velika. Ce se °®ViJaii <°. k baborom, ki so se
»ote,
oba
leta 1870 na Primorskem, Je treba omeniti, da Je
gornje Vipavske doline s sodelovanje. n slovenskega vodstva iz Ljubljane. Medtem ko so vsi tabori na Primorskem nosili v pretežni meri mladoslovenski značaj, je bil vipavski konservativ-nejši in na Goriškem ni imel pravega odziva. Med tabori tega leta pripisujemo danes po sto letih naj večji pomen istrskemu taboru v Kubedu. Čeravno je po številu svojih udeležencev naj-skromnejši (4000 oz. 6000 tabori-tov) mu gre pomen zaradi prvega množičnejšega aktiviranja istrskih Slovencev. Bil je prvi tabor v Istri sploh, saj je bil na hr-vatskem ozemlju prvi tabor na Kastvu 21. maja 1871. leta. Ta tabor pa ni bil izrazito hrvatski ta ga slovenska historiografija spričo njegovega hrvatsko - slovenskega obeležja vključuje med slovenske tabore. Poseben pomen pripisujemo tudi sežanskemu taboru, ki so ga Goričani pripravili skupaj s Tržačani. Tolminski in vipavski sta bila precej lokalna, dasiravno sta v program vključila tudi takrat splošne probleme slovenskega političnega življenja. Največ udeležencev je i-mel tabor v Vipavi, časniki navajajo število 12.000 oziroma 15 tisoč taboritov, manjša je bila udeležba v Tolminu (7000-8000) in v Sežani (6000).
Primerjajoč programe in resolucije vseh primorskih taborov moremo prisoditi največji pomen glede na radikalnost šempaskemu taboru, ki je v svojem programu in v sprejeti resoluciji postavil zahtevo po ((zedinjeni Sloveniji« (prvo in osnovno zahtevo slovenskega taborskega gibanja vobče) na prvo mesto. Radikalna zahteva tega tabora je v programih taborov v Tolminu in Sežani izgubila svojo ostrino, ni več odločne zahteve, dasiravno je ((zedinjena Slovenija« še vedno na prvem mestu. Kubedski tabor je v svoj program uvedel novo formulacijo slovenskega narodnega programa: «Kako se imamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice?«, podobno sežanskemu in tolminskemu je v svoji prvi točki programa obravnav val ((zedinjeno Slovenijo« vipavski tabor. Preostalo vsebino obravnavanih taborov tvorijo obravnave ' in resolucije o enakopravnosti slovenskega jezika v u-radih in šolah. O tem je bil v Tolminu govor v 4. točki dnevnega reda, v Sežani v drugi točki, enako v Vipavi, medtem ko je kubedski tabor obravnaval vprašanje v tretji točki. Poleg teh izrazito političnih in narodnostnih zahtev so tabori razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih, omejenih na lokalne razmere. V Tolminu in v Sežani so sprejeli taboriti resolucijo o tem, da se državno gospodarstvo uredi na način, da bi se javni davki kolikor mogoče zniževali ali pa vsaj ne zviševali od leta do leta; isti problem je prišel v razpravo kubedskega tabora. Posebna pozornost je bila na taborih posvečena šolstvu. Zadnja, peta točka programa tabora v Tolminu je postavljala vprašanje osnovanja osemrazredne meščanske šole v Tolminu. V Sežani sta dva govornika sprožila ustanovitev petraaredne šole v Sežana in ustanovitev meščanske šole za slovensko okolico Trsta, tabor v Kubedu pa se je zavzemal za u-stanovitev glavne šole v koprskem okraju. Posebno gospodar-
sko vprašanje na programih taborov je bila razprava o gradnji novih železniških prog. V Tolminu so se podobno, kot leto prej v Brdih, zavzemali za izgradnjo železniške proge čez Predi!, od česar bi imela koristi pasivna Tolminska. Vipavci so na svojem taboru podali predlog za železniško progo iz škofje Loke preko Vipave na Trst. Zaradi tega konkurenčnega predloga se Goričani tabora niso udeležili če moremo pri tem kot resnično sprejeti sodobno časnikarsko vest; verjetno izvira nezanimanje Goričanov za tabor v Vipavi iz političnih razlogov. Tabor v Vipavi je obravnaval tudi ukrepe za izboljšanje sadjarstva in vinogradništva na Vipavskem.
Piieg nosilcev tabor.sK.ega gibanja na Primorskem leta 1870, poleg programov in resolucij taborov nas morajo na tem mestu
posebej zanimati imena aktivnih udeležencev. Kot prejšnji leti se je tudi v 1870. letu najbolj aktiven pokazal goriški odvetnik dr. Karel Lavrič, ki je predsedoval taborom v Tolminu, Sežani in Kubedu, na vseh treh taborih je imel krajše uvodne in zaključne govore. Na drugo mesto postavljamo goriškega deželnega uradnika Ernesta Klavžarja, ki je govoril na taborih v Tolminu (o e-nakopravnosti slovenskega jezika) ta v Sežani (»zedinjena Slovenija«). Goriški odvetnik dr. Josip Tonkli je v Tolminu govoril o tolminskem šolstvu, prav tam je solkanski župan Matija Do-ljak govoril o davčni politiki, dr. Anton Žigon, posestnik iz Kojskega pa o potrebi predilske železnice.
B. Marušič
revije
Deklica s konjem 1968, barvna ksilografija, delo jugoslovanskega slikarja Mersada Berberja, ki razstavlja v galeriji «11 Tribbio«
MLADIKA
Z majhno zamudo (v bodoče bodo po zagotovilih uredništva izhajale številke vsakega 15. v mesecu) je izšla 1. številka XIV. letnika «Mladike» za leto 1970 s preprosto toda okusno novo zunanjo opremo, ki jo je oskrbel Pavel Medvešček. Poudarek na črki k v besedi ((Mladika« hoče verjetno označiti, da gre za katoliško revijo. Uvodna misel je posvečena »naši tiskani besedi«, v kateri napoveduje «mesec kato-1 iškega tiska«. Za novo povest v nadaljevanjih .je uredništvo izbralo zgodovinsko povest «Pomlad A-dele Ostroluške« znanega slovaškega pisatelja L’uda Zubka v prevodu Marijana Breclja, ki je tudi poskrbel za kratek zapis o avtorju, za katerega pravi, da je «njegovo delo posvečeno umetniškemu upodabljanju ta obujanju zgodovinskih likov Slovakov preteklih stoletij«. V povesti nastopa najvidnejša postava slovaškega narodnega prebujenja sredi prejšnjega stoletja — L’udevit Stur. Prevajatec pravi, da je avtorju uspelo položiti v tekst nekatere socialne, predvsem pa nacionalne momente, ki jih je slovaški na rod v preporodu sredi preteklega stoletja preživel«. Ivan Udovič objavlja pod Prešernovim portretom zapis »Slovenski narodni praznik«, v katerem žal ne omenja letošnje skupne Prešernove proslave
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ob 50-letnici ustanovitve Zveze slovanskih učiteljskih društev Julijske krajine
Junaška doba v zgodovini slovenskega učiteljskega gibanja na Primorskem
Založniška dejavnost Zveze - Samoizobraževalni tečaji in samo izobraževalni krožki - Nasilno razpuščanje društev in atentati na učitelje - Razpust Zveze
V svojem vsestranskem delovanju je Zveza slovanskih učiteljskih društev razvila tudi nekaj založniške dejavnosti. Poleg »Novega roda«, »Naše nade« in «U-ftiteljskega lista« je v letih 1922 in 1923 izdala Ročni zapisnik. Leta 1923 so izšle vokalne skladbe «Prvi plameni« v redakciji Srečka Kumarja. Prav tako je Kumar uredil pesmarico »Otroške pesmi«, ki.je izšla v.dveh izdajah. Omenim naj še, da je Goriško učiteljsko društvo izdalo v proslavo svoje 504etnice Ribičičevo otroško igro ((Kraljica palčkov« (nadaljevanje igre «V kraljestvu palčkov«).
Najpomembnejša aktivnost, ki je gotovo odločilno vplivala na
JOŽE PAHOR (slika iz leta 1922)
stanovsko in narodnostno borbeno zavest učiteljstva, so bili sa-moizobraževalni tečaji in ko so bili ti prepovedani, samoizobraževalni krožki, ki so delovali tudi med šolskim letom. Prvi tečaj je bil v počitnicah 1922, tretji pa leta 1924. Vsi trije tečaji so bili pri Sv. Luciji na Mostu. Na kakšni višini ta kako vsestranski so bili ti tečaji, povedo že imena predavateljev. Naj navedem nekatera: dr. Besednjak, dr. Tuma, inž. Gustinčič, vseuč. profesor KaTel Ozvald, dr. Izidor Cankar, župnik Ivan Rejec, dr. Franjo žgeč, dr. Prijatelj. Na drugem in tretjem tečaju sta bili tudi po dve italijanski predavanji.
Fašistična oblast seveda ni gledala to samoizobraževalno delo s prijaznim očesom; policija je stenografske zapiske prvega tečaja celo zaplenila, tečaj napovedan za leto 1925 pa je sploh prepovedala. Kot rečeno pa so bili zato bolj agilni samoizobraževalni krožki, v katerih so se zbirali u-čitelji z ožjih področij, še v zimi 1925-26 je bilo v teh krožkih nad 100 predavanj in diskusij. Delo krožkov se po razpustu zveze ta društev ni povsem ustavi-
lo.	Marsikje se je razredčeno u-čiteljstvo zbiralo k študiju. Med voditelji tega dela je gotovo bil najagilnejši Ciril Drekonja, ki je zbral učiteljstvo s Tolminskega celo na ilegalnem tečaju na Kolovratu.
Pri vsem tem kulturnem in socialnem delu ni zveza zanemarila vprašanja izrazito šolskega ta sindikalnega značaja, že prvo leto svojega obstoja se je zavzemala za ponovno odprtje vseh tedaj zaprtih hrvaških in sloven-
skih šol, ustanovila je odsek za sestavo šolskih knjig, zahtevala je, da se obnovijo okrajni in krajevni šolski sveti, ki jih je italijanska zasedbena oblast ukinila. V skrbi za dobro pripravo učiteljskega naraščaja je zveza zahtevala, da se ravnateljsko mesto učiteljišča poveri priznanemu slovenskemu pedagogu, da se učna mesta na učiteljišču razpišejo in da se učiteljišče premesti iz Tolmina v Gorico. Z naraščanjem preganjanja učiteljstva je zveza morala vedno pogosteje posredovati v skupnih zadevah kakor tudi za prizadete posameznike.
že ta površen prikaz delovanja zveze in učiteljskih društev nam more ustvariti sodbo o plodnem delu omejenem na kratko dobo dobrih šestih let. Že za normalne prilike bi mogli za opravljeno izreči le pohvalne besede. Ce pa sodimo aktivnost tedanje u-čiteljske generacije v luči takratnih razmer, se moramo izražati le v superlativih.
že vojaška okupacijska oblast je leta 1919 razpustila sežansko učiteljsko društvo, ki je bilo , sicer kasneje zopet dovoljeno. Goriško učiteljsko društvo je naletelo zelo pogostoma na zapreke, tolminsko je bilo leta 1923 razpuščeno, a ko se je kasneje po posredovanju slovenskih poslancev smelo spet obnoviti, so sredi zborovanja prišli med zbrano učiteljstvo oblastniki in ga razgnali.
Pritisk, ki mu je bila podvržena učiteljska organizacija je bil prenesen tudi na posameznike. Že sredi leta 1922 je učitelj Janko Furlan doživel nočni bombni atentat na svoje stanovanje v
........................................................
Lado Premru
(Tolmin ta 'Sežana) Hci, vj110 društvo «Soča» v Go-d lrne*° v svojem delov-®v. ic,r?8Tamu sklicevanje tabo-toHt^hedskl tabor Je bdi delo *®tih n° *e neopredeljenih istr-•kl	buditeljev,	vtpav-
f*a so sklicali konser-UOvio-r hstiierjenl predstavniki Ke8a političnega življenja
ZA PREŠERNOV DAN
Od morja, Soče in tam od Triglava, ob Savi, Sotli in okrog Snežnika, v zamejstvu, tu med nami ista slika, povsod glasno doni: »Prešernu slava!»
Njegova pesem lepa, krepka, zdrava, nam kot svetilnik v temno noč svetlika in nam ozarja pot tje, kjer omika uspeva in z njo bratstvo, mir in sprava.
Dolžnost, tedaj, je slednjega Slovenca, da gre za lučjo slavnega Gorenjca, ker le tako bo v svoji duši miren.
Zatorej vsi po eni, skupni poti;
naj ve, kdor drugo ubira, da je v zmoti
in da z onstranstva zre za i\jim — Prešeren!
Prešernove pesmi znova v angleščini
Prva izdaja je izšla leta 1954 Uvod je napisal Anton Slodnjak
Ko je leta 1954 Državna založba Slovenije prvikrat Izdala Prešernove pesmi v angleškem prevodu, je prav gotovo storila o-gromno saj je taiko našega velikega pesnika prvikrat posredovala velikemu delu angleško govorečega človeštva. To dejanje je glede na geografsko oddaljenost in zgodovinsko različno usodo predstavljalo prav gotovo pionirsko dejanje, ki je zato tudi imelo primemo širok odmev. Od takrat je minilo že 16 let ta nastala je potreba, da pride do nove izdaje. Prav zdaj smo pred Prešernovim dnem dobili novo izdajo Prešerna v angleščini. Gre za novo, nekoliko razširjeno izdajo Prešernovih pesmi v angleškem prevodu, izdajo, kd sta Jo pripravila že pokojni profesor W. K. Mabthews ta profesor A. Slodnjak. Profesorju Matthewsu pa je izdaja tudi posvečena. Kot izdajatelj je označen John Colder, tiskala pa je knjigo tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
Nova Izdaja Prešernovih pesmi v angleščini vsebuje na začetku izdajateljevo uvodno beležko iz prve izdaje v letu 1954. Sledi u-vod Antona Slodnjaka, ne preveč
obširen, pa vendar zadosten, da tujega bralca seznam ne samo s samim pesnikom Francetom Prešernom temveč v nekaj besedah tudi z našim narodom, našo kulturo in našo literaturo ter z njenim zgodovinskim razvojem.
Izbor prinaša trideset Prešernovih pesmi, med njimi seveda tiste, ki sodijo v sam vrh Prešernovega umetniškega ustvarja nja. To so zlasti Sonetje nesreče, Gazele, V spomin Andreja Smoleta, pa tudi Sonetni venec v celoti. Med prevajalci so poleg na šega rojaka Janka Lavrina, ki i-ma kot propagator slovenske kulture v anglosaksonskem svetu prev gotovo velike zasluge tudi za to izdajo, A. Lenarčiča in Grb še Koritnika še: K. de Bray, Glo-ria Komai, Kenneth Matthews, Monica Partridge, V. de S. Pinto, Paul Selver ta sam W. K. Matthews.
Na koncu knjige so o posameznih pesmih še kratke beležke. Tako nova izdaja Prešernovih pesniških biserov v angleškem prevodu, v razkošno opremljeni knjigi, nadaljuje pot prodiranja slovenske umetniške besede v svet.
Sl. Ru.
Šempolaju. Sledila je še premestitev v Nadanje selo in naslednje leto v Studeno. No, premestitve so bile vse bolj pogoste. V nekaterih primerih so premestitve sledile neutemeljenim aretacijam, kot se je primerilo u-čiteiju Slavoju Praprotniku v Lokvi. Hreščak in Pahor sta bila tudi aretirana, kasneje pa odpuščena iz službe.
Postojnski podprefekt je slovenskim učiteljem prepovedal, ua bi vodili slovenske pevske zbore. Svojo odločitev je sporočil v posnemanje ostalim primorskim podprefektom.
Učitelj italijanščini je našel pri učencu izvod Novega roda. Poslal ga je šolskemu skrbniku. Nato je morala učiteljica dajati odgovor za to —• karabinjerjem.
Učiteljstvo je bilo izročeno policijskemu pritisku: hišne preiskave, denunciacije, suspenzije, premestitve, odpusti.
Toda učiteljstvo ni klonilo. Zavedalo se je svoje usode. Genti-lijevo reformo je sprejelo z Vivodnikom v Učiteljskem listu z naslovom «Ave Cezar!« (sledila je seveda zaplemba).
Zvezino vodstvo je hodilo ravno, načelno pot. Ni se spozabilo v oportunizem. Večina članstva mu je sledila in ko so se le našli v tistih težkih dneh omahljivci, je zdravi del odločil na dele-gacijskem zborovanju, da se pre-trže vsaka vez z dezerterji. Se več. Bili so primeri, ko so učitelji po izstopu iz društva spoznali, da jih njihov beg iz organiziranih vrst rte rešuje, pa so zopet potrkali na vrata svoje organizacije, a vrata so ostala zaprta.
Da prekalijo še bolj svoje vrste, so društva leta 1925 sklenila, da izvršijo revizijo članstva. Kar je neaktivnega, kar je mrtvo, naj se izloči. In ko so tako še sami prerešetali svoje članstvo, je ostalo še 90 odst. trdnih, značajnih.
Medtem pa je fašizem začel iz-preminjati tudi sindikalni sistem, da je končno prešel v korporativnega. Ob sprejemanju zakona o sindikatih je sam Mussolini pojasnil v parlamentu, da ni državnim nameščencem dovoljena sindikalna organizacija, ker bi bilo absurdno, da se državni nastavljene! bore za izboljšanje svojega položaja proti državi. Takrat je nastala fašistična učiteljska organizacija ANIF (Associazionena-zionale insegnanti fascisti), ki je Imela v svojem programu le kulturne, podporne in politične naloge. ANIF je začela loviti člane tudi med slovenskim učiteljstvom. Na poti so ji bila slovenska učiteljska društva. Navajam primer le Ajdovščine, kjer je sklical didaktični ravnatelj učitelje z namenom, da jih pripravi do vstopa v ANIF. Učitelji pa so podpisali izjavo, da sicer spoštujejo zakone, da so lojalni do države ; ne morejo pa vstopiti v ANIF, ker ni zakona o obveznem včlanjervju ta ker so še vedno člani nepolitične učiteljske organizacije, ki skrbi za stanovske in kulturne zadeve. Izjavo je podpisalo 25 učiteljev. Podpis sta odklonila — dva.
Kmalu nato je bila uradna konferenca v rihemberškem didaktičnem okrožju. Ravnatelj Fakrvi Je pozval učitelje naj se vpišejo v ANIF. Svoje vabilo Je podkrepil z Izjavo, da kdor se ne bo vpisal, bo premeščen. Nato je dal deset minut odmora, da učitelji premislijo. Tudi ta ultimat je slabo zalegel. Vpisala se je ena sama učiteljica.
Naslovna stran lista «Novi rod»
V Kanalu pa je na pritisk za vstop v ANIF odgovorila učiteljica Lebanova: «Ko je nastajala I-talija, se vaši rodoljubi niso bali ničesar. Tudi mi se ne bojimo. Majhen narod smo, a veliki v trpljenju «
Razpust zveze in v njej včlanjenih društev, uničenje »Učiteljskega lista« ta «Novega roda«, u-kinjenje učiteljskega pevskega zborar vse -to ni prišlo nepričakovano. Učiteljstvo je v polni zavesti, da se s slovensko šolo u-taplja tudi samo, stalo do zadnjega na svojem mestu in delalo. Par dni pred razpustom bj moralo biti v Gorici delegacijsko zborovanje, ki pa je bilo prepovedano, kakor je bil tudi pre-Drago Pahor
v Kulturnem domu, kar pa stori «Kondor» (Marij Maver?) v drugem zapisu, v katerem pravi med drugim, da bo ta proslava «le toliko pomembna, kolikor bo postala zgled medsebojne strpnosti, medsebojnega spoštovanja ta dokaz volje po sodelovanju«. Ko na to spet omenja naš dnevnik se zdi, kot da pozablja na komaj zapisane besede. Očitno je, da se bo moral poslej tudi sam bolj potruditi, da odpravi «ozki dogmatizem« najprej pri sebi.
Kratkemu sestavku o ((Pomladi v Stoblanku« sledi »Pismo izpod Mežaklje« v katerem piše S. Kocjančiču neki nepodpisani prijatelj in razmišlja o današnji slovenski mladini. Marička Šušteršič objavlja tri pesmi, poklicni psiholog dr. Danilo Sedmak pa strokovno odgovarja na vprašanje »Svoboda in kazen v vzgoji«. Josip Kravos objavlja spis «Pri svojih ljudeh«, Slavko pa štiri pe. srni. «Dijak Daneu« piše o decembrski prireditvi znanstvenega jn klasičnega liceja «France Prešeren« v proslavo 25-letnice obnovitve slovenskega šolstva ta pod naslovom »Ah, ta naša mladina« nekoliko polemično ugotavlja, da ta mladina ne zasluži kritik, ki često letijo nanjo.
Nova je v tej številki rubrika «Po Koroškem, po Kranjskem«, v kateri sodelujejo braloi-samouki. Maks Šah piše o »apokaliptičnih trenutkih v Biafri«, Martin Jevni-kar pa še iz prejšnjega leta nadaljuje svoj pregled »sodobne sla venske zamejske literature«. Ta krat sta na vrsti Marjan Marolt in Vladimir Vauhnik. V rubriki «Knjige in revije« so Jevnikarjev zapis »Tri knjige ljubljanske univerze« ter poročila avtorja M.M, o knjigah goriške Mohorjeve družbe, Jadranskem koledarju, Trdn-kovem koledarju. E. V. piše o delovanju goriškega SKAD, v rubriki »Gledališče« piše «—č» na krati ko o prvih treh premierah SG in ugotavlja, da je bila organizacija prireditev slaba, da je enoličnost predstav motila; Jože Peterlin ze. lo ugodno ocenjuje gostovanje i-dri jakega gledališča na Opčinah. Na koncu je še pregled kulturnih prireditev na Tržaškem in Goriškem za december.
RODNA GRUDA
Izšla je januarska številka »Rodne grude«, revije, ki jo izdaja Slovenska izseljenska matica in ki je namenjena v tujini živečim slovenskim izseljencem. Revija izhaja že sedemnajsto leto. Poleg tekstov v slovenščini ima tudi povzetke in krajše tekste v angleščini, francoščini in španščini ter rubriko »Naši po svetu«, v kate ro dopisujejo zaupniki in prijatelji revije iz raznih držav (Francije, Belgije, Holandije, ZDA, Argentine, Kanade, Avstralije itd.)
Vsebinsko, oblikovno in likovno je revija zelo bogata. S svojo vsebino seznanja po eni strani izseljence s stvarmi in dogodki v stari domovini, po drugi pa ljudi v stari domovini z življenjem izseljencev po svetu, tako opravlja istočasno dvojno koristno poslanstvo.
Naj navedemo naslove nekaterih važnejših člankov: Ermin Kržičnik «Gospodarske možnosti Slovenije«, J. P. «Moj dom je v Kanadi, moja domovina je Slovenija...«, Boro Borovič «Ljudje, ki ne poznajo več močvirja« (članek iz. rojstnega kraja pisatelja Miška Kranjca), Jože Prešeren «De-nar (tudi DM) ni vse...«, Janez Zrnec «Sredi priprav na novo sezono« (Turistični zapis s slovenske obale), Boro Borovič «Doma-či kruh se nikoli ne zatakne« itd. Za izseljence so nedvomno zanimive rubrike «Vprašanja in odgovori«, »Naši pomenki«, «Otroci berite«, »Kulturni razgledi« itd. V kulturnih razgledih so slike in članek o filmu «Bitka na Neretvi«. Številka prinaša med branjem še odlomek iz Ingoiičeve mladinske povesti «Deklica iz Chicaga« ter v nadaljevanjih Bevkov roman «Tolminski punt«.	j. k.
(Nadaljevanje na 5. strani)
..................................................................m...............................
o::::::::::::::::::::::::::::::
I.
KULTURNI KALEJDOSKOP
■■i;;;;:
V	Artazu bo tudi lotos od 26. do 30. avgusta tradicionalno mednarodno polifonsko tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja tamkajšnje Združenje prijateljev glasbe. Iz razpisa za tekmovanje, ki smo ga prejeli, je razvidno, da ostaja struktura tekmovanja taka kot je bila doslej, čeprav so se pojavili glasovi o nekaterih spremembah, ki naj bi se nanašale predvsem na drugačno razvrstitev posameznih kategorij oziroma zborov v teh kategorijah. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah. V vsaki je predvideno izločilno in finalno tekmovanje z obveznimi in pesmimi proste izbire v polifoniji ter samo pesmimi proste izbire v narodnem petju. V I. kategoriji (polifoni) nastopajo mešani zbori z največ 40 in najmanj 24 pevci, v II. kategoriji (polifoni) moški zbori z največ 30 in najmanj 15 pevci; v lil. kategoriji (polifoni) ženski zbori z največ 30 in najmanj 15 pevkami; v IV. kategoriji (narodni) mešani z največ 40 in najmanj 24 pevci, ali moški in ženski zbori z največ 30 in najmanj 15 pevci (V tej kategoriji lahko nastopijo samo tisti zbori, ki nastopijo vsaj v eni od treh polifonih kategorij). V. kategorija je namenjena takoimeno-vanemu gregorijanskemu petju (cerkvene pesmi).
Na tekmovanju v Arezzu so slovenski zbori iz matične domovine dosegli vsako leto pomembne uvrstitve, z uspehom pa so na njem sodelovali tudi naši zamejski zbori. Se bo tudi letos kak naš zbor odločil za sodelovanje na tej elitni mednarodni pevski prireditvi?
V	mariborski oper! je bila v teh dneh prva jugoslovanska uprizoritev opere »Dobri vojak Švejk», ki jo je po libretu Lewisa Allana (napisanem po Brechtovi dramatizaciji Haškovega romana) skompo-niral ameriški skladatelj češkega rodu Robert Kurka. Mariborsko uprizoritev so pripravili režiser Emil Frelih, scenograf Josef Vališ, koreograf Iko Otrin, dirigent pihalnega orkestra pa je bil naš mladi tržaški rojak Boris Švara. V naslovni vlogi Švejka je nastopil zagrebški tenorist Franjo Paulik, ki je po prvih kritičnih ocenah ustvaril sijajen lik Švejka, v katerem se je njegova zunanja komičnost idealno združila z globoko humanistično antimilitaristično poanto. V ostalih vlogah so nastopili domači pevci Stanko Colnarič, Aleksander Boštjančič, Miro Gregorin, Emil Baronik in Carlo Biasini, Ada Thumova, Dragica Sad-nikova, Mileva Pertotova in Fanika Markičeva. K uspehu predstave je prispeval tudi baletni zbor s solistoma Albertom Likavcem in Jerico Žmavčevo. Švara je vodil orkester in pevce z zanesljivo roko v intonacijsko in ritmično zelo zahtevni partituri in prispeval velik delež k uspehu uprizoritve.
P ri inorTln Tffiovrilfc
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,2, najnižja 5,1, ob 18. uri 7 stop., zračni tlak 1013,4 rah-lo raste, veter 3 km;'h jugovzhodni, vlaga 90 odst,, nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 8. februarja
JANEZ
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 — Dolžina dneva 10.02 na vzide ob 8j25 in zatone ob 20.24 Jutri, PONEDELJEK, 9. februarja
POLONA
OSREDNJA ŠOLSKA PROSLAVA V KULTURNEM DOMU
Tudi slovenska šolska mladina se je poklonila velikemu Prešernu
A« proslavi so sodelovali tudi člani SG in šolski pevski zbor, o pomenu Prešernu pa je govoril dijak Marij Čuk - Proslavi na srednji šoli «Ivan Cankar> pri Sv. Jakobu in v Dijaškem domu
Med Prešernovo proslavo na nižji srednji šoli »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu
Včeraj dopoldne ob 11. uri je bila v Kulturnem domu Prešernova proslava, ki so .jo priredile slovenske višje srednje šole: Trgovski tehnični zavod «žiga Zois», znanstveni in klasični licej «Franee Prešeren« ter učiteljišče «A. Slomšek«.
Ddijaki so do kraja zasedli dvorano, številni pa so bili med njimi tudi ravnatelji in profesorji. Proslave se je udeležil tudi svetovalec za slovenske sole prof. Stane Mihelič.
Spored je začel licejski mešani zbor, ki je pod vodstvom prof. Ma-mola, nakar je spregovoril o Prešernovem liku in o pomenu Prešerna gojenec IV. razreda učiteljišča Marij Cuk. V svojem govoru je predvsem razvil misel o Prešernovem duhu, ki naj draži vse Slovence.
Sledile so recitacije, ki so jih podali člani Slovenskega gledališča: Zlata Rodoškova. Stane Raztresen, Jožko Lukeš, Leli Nakrstova Lidija Kozlovič in Pavel Stranj. Pretežni del recitacij je zajemal Prešernove pesmi, napisane v nemščini in v Župančičevem prevodu.
Proslavo je zaključil licejski mešani zbor z «Zdravl.jico»,
Slovenski kulturna praznik sta včeraj počastili tudi srednji šoli «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu z leno izbranim sporedom. Po prisrčnih uvodnih besedah ravnateljice zavoda ge. Vere Bedendo, je o Prešernu spregovorila ga. Maja Ko-korovec, ki je v izčrpni, a učencem povsem dostopni obliki, podala Prešernovo pesniško podobo. 0-srednii del proslave je bila podelitev Prešernove nagrade, ki se je ustanovila letos prvič in se bo od-slei Dodeljevala vsako leto. Za najboljši spis: «Kaj bi povedala tujcu o Prešernu* ie dobila učenka prvega razreda Ticijana Zob in Slodnja-kovi knjigi Prešerna.
Posamezni učenci so med drugim prebrali pesem «V spomin Andreju Smoletu* in «Vrbi* v angleščini v prevodu Lavrina in Matthiewsa ter Vrbi v italijanščini v prevodu U. Urbanija: z deklamacijami so sodelovali tudi učenci 5. razreda osnovne šole pri Sv. Jakobu. Ves spored, tako deklamacije kakor pevske in glasbene točke, so h;le kar dovršene. Proslavo je zaključila ob čuteno zapeta Zdravljica.
dostikrat z velikim občutkom in vsem, ki so razumeli Prešernov
duh in šli po stopinjah njegovih besed in želj, da bodimo Slovenci združeni in branimo pridobitve na
skoraj že z odrsko spretnostjo podali gojenci in gojenke Pavel Bertok, Ester Coretti, Diego Kolarič, Danila Milkovič, Klavdij Radetič in Pavel Redfom. Vmes in za zaključek je zaigrala na klavir bivša gojenka Neva Šuma«, abiturientka Slovenskega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu.
ših prednikov in narodnoosvobodilne borbe.
Po teh besedah je razdelil med sodelujoče gojence in gojenke vsakemu po eno knjigo, iz katere ve-.	.	.je borba naših prednikov za osvo-
Ob zaključku se je ravnatelj za-. boditev in borba sodobnikov za pra-
w Miujuvtu »c jc ta vi ta uri j id- j ooanev in ooma soa voda prof. Jože Umek zahvalil | vičen družbeni red.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
---------- KULTURNI DOM
Četrta premiera sezone 1969 - 70 IGNAZIO SILONE
PRIGODA
UBOGEGA KRISTJANA
Prvič v slovenščini
Prevajalec: Mirko Mahnič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser:	ANDREJ HIENG
soboto
februarja ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI)
V nedeljo, 15. februarja ob 16. uri (ABONMA RED B —
nedeljski popoldanski)
v sredo, 18. februarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI
—	v sredo)
v četrtek, 19. februarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI
—	v četrek)
v soboto. 21. februarja ob 20.30 (ABONMA RED A)
v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI)
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav, rezervacije po tel. 734265.
JAKA ŠTOKA
MOC UNIFORME
bunka s petjem v treh dejanjih V torek, 17. februarja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju
Gledališča
m U4HIIUIMIMIIIIIIII mili min iiiinii ■iiiiiiil„iiiii,itn,ii„i iiuHi m iii mi u, iiiiiiiii, umni mmuniiiiiimiinii
VPRAŠANJE SVETOVALCEV KPI ŽUPANU
Preprečiti «bele umore» v žaveljski čistilnici
Občina in dežela naj uvedeta preiskavo o varnostnih napravah v čistilnici francoskega podjetja «Total»
Podobne Prešernove proslave so bile tudi na drugih slovenskih o snovnih in srednjih šolah Z njimi se je slovenska učeča se mladina dostojno poklonila velikemu Prešernu in počastila slovenski kulturni praznik.
Prešernovo proslavo pa so imeli tudi v slovenskem Dijaškem domu v petek zvečer
Po kratkih besedah o Francetu Prešernu, ki jih je podala gojenka Loredana Sosič, je orisal pesnikov lik in njegov pomen gojenec Marij čuk, maturant slovenskega učitelji šča v Trstu. Nato so se zvrstile deklamacije in recitacije Prešernovih pesmi: Vrbi, Kam?, Orglar, A-pel in čevljar, 8. in 9. sonet iz Sonetnega venca, Povodni mož. Strunam in Dohtar. Vse pesmi so
Razburjenje in polemike zaradi nedavne smrtne nesreče na delu v žaveljski čistilnici «Total» se še niso polegle ne omilile in spodbujajo pristojne oblasti, naj posežejo in najdejo ustrezen odgovor na bistveno vprašanje: slučajnost, nemarnost ali ((beli umori« zaradi prevelikega izkoriščanja, delavcev, ki z življenjem plačujejo delodajalčeve visoke dobičke, tudi po tehnoloških obnovah in intenzifikaciji delovnega ritma
Zadnjo tezo zagovarjajo v polemiki z upravo podjetja «Total», delniške družbe s francoskim kapitalom, sindikalisti in komunistični občinska svetovalci in se pri tem obregaijo ob izjave deželnega odbornika za industrijo Stopperja.
V svojem vprašanju tržaškemu županu trde svetovalca Cuffaro, Rossetti in tajnik delavske zbornice CGIL v Trstu, Arturo Calabria, da je Stopper v svojem odgovoru na neko vprašanje o omenjani smrtni nesreči bil skrajno neobjektiven in da je verjetno preje) ustrezne informacije samo iz u-ptavndh uradov same čistilnice. Stopper je namreč odgovoril, da so — po njegovem mnenju — varnostne naprave v ftistilmoi «Total» v skladu s stopnjo nevarnosti dela ob napravah za čiščenje marsikdaj tudi strupenih surovin in polizdelkov.
Nasprotnega mnenja pa so sindikalisti im komunistični svetovalci, ki menijo, da informacije, ki jih je prejel Stopper, niso resnične in da je zato potrebna podrobna preiskava.
Da bi podprli svoje trditve, navajajo v svojem pismu nekaj podatkov, ki dokazujejo do kakšne mere se je izkoriščanje delavcev v čistilnici zaostrilo in kako ne-vzdržnost delovnih razmer in novi delovni ritem stalno prebiva življenju, telesni celovitosti ter zdravju delavce^
Čistilna ca «Total» je pred nekaj leti le delno obnovila nekatere svoje naprave, trdijo svetovalci KPI, kljub temu p« je prešla od leta 1950. ko je z 820 delavci pro izvedla 350.000 ton naftnih derivatov, na sedanjo proizvodnje
1.710.638 ton, delavcev pa je danes 640. Dejansko se .ie torej proizvodnja žaveljske čistilnice povišala za petkrat, delovna sila pa skrčila za četrtino.
Krčenje delovne sile, ki ga nujne spremlja zaostrovanje izkoriščanja fizičnih zmožnosti preostalih delavcev, dokazuje tudi naslednji podatek, ki ga navajajo Cuffaro. Rossetti in Calabria v svojem vprašanju tržaškemu županu Spaccini-ju: samo lani je prenehalo svoj delovni odnos v čistilnici 43 delavcev, na njihovo mesto pa je uprava sprejela samo 11 delavcev
K temu dodajajo svetovalci svoj komentar. «To dokazuje, da se krajevna uprava čistilnice spoprijema z zahtevami po nenehnem povišanju proizvodnosti v podjetju, ki jih postavlja osrednja »anonimna« centrala, samo na en način — s postopnim krčenjem delovne sile, ne glede na kršen je vseh stvarnih kriterijev delovne varnosti«.
Vprašanje komunističnih občinskih svetovalcev se zaključuje z vprašanjem: «Zaradi vsega tega. pa tudi zato, ker prejema omenjeno podjetje javne prispevke in uživa davčne olajšave, vprašujemo župana. če sodi, da mora odbomištvo za zdravstvo in higieno, skupno z deželno upravo, izvesti ustrezno preiskavo in ugotoviti, v kakšnih varnostnih pogojih poteka delo v čistilnici .katero bi bilo v primeru, da se dokažejo za nezadostne, treba prisiliti, da sprejme delavske zahteve po ureditvi in okrepitvi varnostnih kriterijev, da se preprečijo novi «beli umori«.
VERDI
Pri blagajni gledališča se danes nadaljuje prodaja vstopnic za 3. predstavo baleta «Le combat« Raffaella de Banfielda in opere «Salome« Ri-charda Straussa za dnevni red v vseh prsotonih, ki bo danes, ob 16. uri.
Balet «Le combat« dirigira Erne-sto Gordini in režira Dimitrije Par-lič, opero »Salome« pa dirigira Wolf-ga-ng Rennert v režiji Renate Eber-man n.
POLITEAMA ROSSETTI
Berilletova in Gredyjeva komedija »Parni konj« z Lauretto Masiero in Aldom Giuffrejem Je na sporedu še danes ob 1600. Abonenti na sezono Teatra Stabkle »majo znaten popust.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Obvestilo udeležencem tečaja srbohrvaščine
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA TRGOVSKEGA TEHNIČNEGA ZAVODA «ŽIGA ZOIS* v TRSTU Strada di Guardiella 13/1 obvešča vse, ki so se vpisali v tečaj srbohrvaščine, da bo otvoritev in začetek v petek, 13. februarja ob 19. uri.
niiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V LEPEM SONČNEM DNEVU
Velika množita ljudi z vseh strani na IV. Kraškem pustu na Opčinah
Veliko pozornost so vzbujali kurenti iz Ptuja - Nagrajeni vozovi s Kontovela, iz Trebe, Zgonika in Repna
Lepo sončno vreme in «Kraški pust* sta včeraj popoldne zvabila na Opčine vse polno ljudi r mesta, s Krasa in iz Brega, s tostran in z onstran meje. Promet po glavni cesti je bil ustavljen in preusmerjen v druge smeri. Nikjer ni bilo več prostora za parkiranje, pločniki natrpani radovednih gledalcev. Prirediteljem in vsem sodelovalcem gre tudi letos priznanje in pohvala. Kralj Pus’ IV. in kraljica (Milan in Štefanija iz Repna) sta lahko zadovoljna. Tudi tokrat sta prišla do izraza humor, fantazija in kritični čut naših ljudi, ki so s svojimi vozovi vzbujali smeh in ploskanje občinstva. Sodelovale so razne vasi, dezertirale so nekatere, kot gostje pa so nastopili tudi Sežana, Lipica in skupina kurentov iz Ptuja, ki so vzbujali največjo pozornost. Skupaj z ocenjevalno komisijo sta
bila na tribuni tudi tržaški podžupan Lucio Lonza in deželni svetovalec Dušan Lovriha.
Ocenjevalna komisija ni imela lahkega dela pri določanju točk. Tako si delita «ex aequo» prvo na grado Kontovel z vozom -(Branjevke Rusi most 1900» in Trebče z vozom «Naš paket in unsere Paketen*, drugo nagrado je dobil Zgonik s svojim »Paketom*, tretje pa Repen z vozom »Grandi Motori*. Omeniti moramo voz iz Sežane «Dobri sta ri čast*, ki je pa nastopal izven konkurence. Brhko dekle je izročilo tržaškemu podžupanu lepo da rilce, okrog vratu mu je obesilo venec klobas, fant pa mu je iz ročil mali sodček kraškega terana.
Igrale so železničarska godba iz Divače, godba ie Trebč, miadmska godba iz Križa in godba iz Brega.
Zaradi pomanjkanja prostora lahko samo omenimo še druge vozove. Openci so imeli dva vozova «Kon zumna družba* in »Kraška ohcet*, Križ je prikazal »Kraško ohcet», Pa-dniče »Regulacijski načrt*, Repnič pa je poslal «Dirkalni avto«. Na Brdirni je bilo kronanje, izvoljen kralj je pozval svoje podložnike, naj se veselo zabavajo, kurent pa se j eleipo zahvalil za topel, prisrčen sprejem in vsem zaželel zdravje in veselje v teh pustnih dneh. Zvečer je bil v prosvetnem domu pustni ples. Nekateri vozovi, ki smo jih videli na Opčinah bodo tudi v sprevodu alegoričnih vozov v torek popoldne po tržaških mestnih ulaoah v Skednju.
V Skednju bo danes ob 15.30 sprevod mask, v Miljah pa se bo ob 14.30 začel velik sprevod alegoričnih vozov.
Dne 7. februarja 1970 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 1*. oseb.
UMRLI SO: 66-letna Caterirva Fuz-zi por. Vianello, 66-letn.j Paolo M'i-cheluzzi, 6 dni stari Stefano Sanso-ne, 61-iletnii Francesco Crestl, 21-letna Virginia DelTAgnolo, 83-letna Maria Nigris vd. Mililo, 66-letni Renato For-nasari, 67-4etmi Emllio Cornik, 83-letna Antonia Krobat vd. Gregori, 77-letna Margherlta Scheliander vd Stranski, 30-1 etna Mirella Torrisi por. Rovere, 75-letna Cesira Goruppi vd. Cossu, 69-letna Rosa Kermac vd. Bacei, 59-Jetni Bruno Šarca, 79-letna Etruna Spetisch vd. Rondini, 72-letni Antonio Bocich, 83-1 etn i Ferrucrcio ApoMonio, 73-letna Marcolina Muran por. Ongaro.
OKLICI: karabinjer Francesco Gian-freda In gospodinja Lodovina Tren-to. uradnik Bruno Pelllccettii in gospodinja Lilijana Francoila, inštalater Darko Furlan in prodajalka Cia-ra Urzan, univ. študent Diego Faye-nez In zdravnica dr. Licia Mauri, trgovski potnik Giuseppe Paparella ir. gospodinja Elvi Torrisi, gasilec Giovanni De Marini« in uradnica A-driana Beccari, delavec Lucio Peren-tin in vzgojiteljica Lida Montanari, težak Giovanni Romano in frizerka Giorgetta Breberir, električar Claudio Degrassi in uradnica Marina Stock-ler, uradnik Lorenzo de Gosetti In uradnica dr. Silvia Maroni, upokojenec dr. Silvino Pagan In gospodinja Carla Searamello, uradnik Gianfran-co Novacco in študentka Livia De Battiisti, natakar Nicold Fatutta in gospodinja Sonja Bogdanie, kemik dr. Giancarlo Capaeclo in univ. študentka Lučia Di Brat, načrtovalec Ollvio Giotto In prodajalka Lauro Protti, uradnik Licerio Degrassi in uradnica Gianna Simsig, šoferski in-struletro Giovanni Bat tista Molinari in prodajalka Llviana Sonz. trg. pomočnik Olaudio Glessi in prodajalka Laura Ruzzier, cevar Bruno Biasiol In tekstilna risarka Radmila Stojadl-novic, radiotehnik Mario Voltolinl m prodajalka Carla Ceretto, študent Mario De Fanis in Germana Gabri, trgovski potnik Paolo Satti In delavka Emikla TorehebtI, arhitekt Biero Bran-doli in gospodinja dr. Laura Cam-ber, električar Sergio Ciuffreda in prodajalka Dora Schiifer, uradnik Giuseppe Campanile In uradnica Bruna de Domazetovich, cestni stražnik Vlttorio Vattovanl In kartotehničarka Slavica Triplele, podčastnik javne varnosti Adolfo Ossl In gospodinja Lia Gulmtoi, mehanik Giuseppe Fer-ro tn gospodinja Regina Maria Fuchs.
Dr. Lili in dr. Milku Čebulcu se je rodil krepak sinček. Imenoval se bo Mitja. Slov. pro svetno društvo TABOR-Opčine, čestita svojemu odborniku in želi malemu Mitji vso srečo!
Čestitkam se pridružujejo člani moškega pevskega zbora z Opčin in uredništvo Primorskega dnevnika.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure)
Ah’Esculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammedlo, Drev. XX. Settembre 4. Alla Maddalena, lfl. Istrla 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do 1.31)
Busolinl, Ul. P. RevoHtelia 41. Plz-zul-Cignola, Korzo Italija 14. Prendl-nl, Ul. T. VeceMlo 24. SerravaMo, Trg C a vama 1.
LOTERIJA
BARI	9	68	29	5	7
CAGLIARI	17	58	77	11	49
FIRENCE	44	11	«<l	68	32
GENOVA	40	23	37	15	71
MILAN	12	50	28	11	47
NEAPELJ	38	72	87	9	36
PALERMO	39	59	89	35	12
RIM	17	46	76	41	23
TURIN	7	64	77	26	51
BENETKE	60	S	47	74	33
	ENALOTTO				
1 1 X X	IX X	1 1		X 2	X
Nazionale 14.30 »John e Mary». Du-stin Hoffman, Mia Farrovv. Pana-Vision. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 14.30 «11 gatto con gli stivali«. Slikanica. Cinemascope. Eastman-color.
Fenice 14.30 «11 dan del siciliani«. Alain Delon, Jean Gabin, Lino Ventura. Panavision. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 14.00 «Candy» .Marlon Brando, Richard Burton, E. M. Sa-lerno. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 14.30 «11 compromesso«. K. Douglas, Faye Dunaway, Deborah Kerr. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.00 «L’uomo venuto dalla pioggia«. Charles Bronson. East-mancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14.30 «Faccia da schiaffi«. Giannl Morandi, Laura Belli. Technicolor.
Alabarda 15.00 tdnfanzia, vocazione e prime esperienze di Giacomo Ca-Berger. Colorscope,,— Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «La collina degli stivali«. Technicolor.
Cristallo 14.30 «James Bond, agente 007 al servizio segreto di sua Mae-sta«. Technicolor.
Capitol 15,00 »Pensiero d’amore». Mal. S. Dionlsio. P Franco Te-chnicolor.
Moderno 14.00 «L'arcangeio». Vitto-rlo Gasmann. Pamela Tiffin. (rina Demlch. Technicolor.
Impero 15.00 «NeH'anno del Signore«. Technicolor
Vlttorio Veneto 14.30 «1 lunghi gior-nt delle aquile». Technicolor.
Ideale 14.30 «Per 100.000 dollarl ti ammazzo«. G. Hudson. F. Sancho, C. Lange. Technicolor.
Abbazia 14.30 «Le avventure dl Ulis-se». Bekim Fehmiu, Irene Papas. Technicolor.
Astra 15.00 ((Tarzan e M flgllo detla ginngla«. Technicolor.
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 16. url Technicolor film:
CATERINA SE1 GRANDE! (po komedi ji «Great Catherine«) Igrajo:	Peter 0’Toole — Z.
Moste-l — J. Moreau.
KINO NA OPČINAH
danes ob 15. uri barvni film:
IL PIANETA DELLE SCIMMIE
Igrajo: C. Hestom in R. Mac Dowaill.
Slovensko prosvetno društvo TABOR — OPČINE
priredi
PREŠERNO V O PROSLAVO
v nedeljo, 15. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vabljeni!
Slovensko gledališče v Trstu
Pustno rajanj« z Rdečo kapico
TRADICIONALNI OTROŠKI PREDPUSTNI PLES
Prireditev se bo začela v veliki dvorani s prizori iz «Rdeče kapice« nastopom slavnega čarovnika Čira Čara, z mimohodom otroških mask itd.
NAMESTO
OSEBNEGA
VABILA
Slovenski klub vabi svoje člane in prijatelje na
PUSTNI DRUŽABNI VEČER
ki bo v torek. 10. februarja od 21, ure dalje.
Odbor .je poskrbel za pijačo, prigrizek in prijetno razpoloženje.
MASKE ZAŽELENE !
Prosvetno
društvo
«Ivan Cankar«
priredi v torek, 10. t.m. ob 16. uri v društveni dvorani
Vabljeni vsi šentjakobski otroci!
Ki;
KASTA priredi danes, 8. t. m. I v dvorani pro-
c
1
I ‘ svetnega društva Barkovlje
TRADICIONALNO
MAŠKARADO
Začetek ob 18. uri.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst
priredi v torek, 10. februarja ob 16.30 v društvenih prostorih
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vabljeni mali člani društva v maskah.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL
priredi v torek, 10. t. m. ob 16. uri v društveni dvorani na Proseku
otroško
pustno rajanje
Vabljenj vsi otjrood 1
S P D T priredi 9. februarja v Gregorčičevi
dvorani
TRADICIONALNI PUSTNI PONEDELJEK
z bogato tombolo.
Začetek ob 20.30.
Vabljeni člani in prijatelji društva.
RESTAVRACIJA
FURLAN KEPENTABOIl
V torek, 10. februarju
Velika pustna večerja
IGRA TIPIČEN TIROLSKI ANSAMBEL, SESTAVLJEN IZ SEDMIH TIROLSKIH FANTOV.
Rezervacije: Telef. 227125
SZ BOR vabi na
PUSTNI PLES
ki bo na stadionu «1. maj« na pustni torek, 10.2.1970, ob 21. url.
Igrajo THE ROBBLES Reoervactja miz vsak dan od 15. do 17. ure — telefon 37-725
priredi danes, 8. februarja ob 15. uri v Kulturnem domu
Rezervacija miz eno uro pred pričetkom.
GLASBENA MATICA — TRST
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
V četrtek, 12. februarja 1970 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju, bo v prostorih Glasbene matice v Ul. R. Manna 29, redni občni zbor Glasbene matice z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročila
3.	Diskusija
4.	Poročilo nadzornega odbora
5.	Volitve
6.	Razno
DANES, 8. FEBRUARJA
VELIKA
PUSTNA PRIREDITEV v Ul. Madonmina 19 od 20. do 4. ure z orkestrom
«THE RANGERS«
V TOREK, 10. FEBRUARJA VELIKI PLES V MASKAH
od 20. do 4. ure z orkestrom
«THE JAGUARS«
PUSTNA LOTERIJA
IZVOLITEV NAJLEPŠE MASKE
V Marijinem domu v Rojanu uprizori domača igralska skupina danes, na pustno nedeljo, 8. februarja ob 17. uri šaloigro v treh dejanjih
TEŽKE RIBE
Med odmori bo srečolov. Vabljeni !
V NEDELJO, 15. FEBRUARJA OB 16. URI BO V BAZOVICI OTVORITEV NOVEGA PROSVETNEGA DOMA.
Darovi in prispevki
Ob pogrebu pok. Ivana Maverja U Boljunca so darovali za prosveto0 društvo France Prešeren v Boljunc'-1 skupni znesek 5000 lir: Josip OB’ Damjan Maver, Drago Žerjal, I0510 Bolčič, Gorazd Kuret, Vito Ota, Kamelo Maver, Stefan Maver, Franji0 Žerjal, Fabjan Bonano in Ivan Slavec. V počastitev spomina pok. M-gusta Čoka daruje Vojko Feri al* 5000 lir za Dijaško matico. V P0^-stitev spomina dragih staršev Manje in Ivana Rijavec in namesto cvetja na grob pok. Vladimira Baše daruje družina Stibieil 10.000 lic za jaško matico. Pepca Stoka daruje 10W lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. Marija Castelilanija darujejo mama in bratje 5000 Ilir za Dijaško matico.
/-.w	-L..,-,-;-:	----- Ml
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst
priredi v četrtak, 12. februarja ob 20.30 predavanje
dr. SONJE MAŠEROVE
ŠPORT IN ZDRAVJE
s predvajanjem filmov o smučarskih tečajih najmlajših. Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
Razna obvestila
Danes, 8. februarja bo ob 17. url
v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu
PUSTNA PRIREDITEV
Nastopi svetoivansk! pevski zbor. Josip Kravos predvaja izvirne ko-mične prizore.
Razstave
V galeriji moderne umetnosti «Rus-
so» na Korzu Italija 4, se nadaljuje razstava tržaškega slikarja Maria Chiesure. Razstava bo odprta do 15 februarja.
Ljudska prosveta
Ob 25. obletnici smrti očeta hčerke Emee im ob 2. obletnici sto? ti sestre Ljudmile daruje v počastitev njihovega spomina Mirko Pi®Jj 2500 lir za prosvetno društvo v Skednju in 2500 lir za Dom v Skednju.
Rafael »n Aurea Perco darujeta 3000 lir za Dijaško matico.
V spomin dragih staršev Mahi' In Josipa Pegana darujeta druži«* Fegam in Sardoč 5000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob pok. dr-Jožeta Dekleve daruje družina C*r‘ ne-Jankovič 3000 lir za Dijaško to* tico. V počastitev spomina pok. dr. Vlada Baše daruje družina Černe-Jankovič 3000 lir za Dijaško mati*0'
Ob 4. obletnici smrti Antona 0a' ruta daruje žena Albina 1000 lir 'l> Dijaško matico in 1000 lir za Glasbeno matico.
Olga Roncelj in Marija Mijot Poklanjata 1000 lir za mladinsko revo0 «GaIeb».
Namesto cvetja na grob Ivana P*"
čarja darujeta družini Kalc-Baldass111 iz Gropade št. 64 , 2000 lir za D'Ja' ško matico.
SOŽALJE
Ob smrti tov. Avgusta Čoka iz odbor podlonjerške sekcije Kr-. iskreno in občuteno sožalje ph2®” deti družand.
Odborniki in prijatelji ŠD izražajo svojemu predsedniku AtP" ši Čoku iskreno in občuteno sozs-lje ob bridki izgubi dragega oč«*8 Avgusta.
ZAHVALA
Vsem, M so z nami sočustvuj ob prerani izgubi našega nepoz®0, nega
Maria Castellanija
se prisrčno zahvaljujemo. Posebbf zahvala osebju splošne bolniširij" pevskima zboroma ttVasiij 5®* in «Roba», učiteljem, staršem r, otrokom osnovne šole na Katen«v ter vsem, ki so na kateri koli h" čin počastili njegov spomin ih * spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČE DRUŽICE-CASTELLANI, GlORw in CERKVENIČ
Trst, 8. februarja 1970
Prosvetno društvo «Ivan Cankar«
obvešča, da se bo v četrtek, 12. t.m. v društvenih prostorih v Ul. Montec^ chi 6/IV. pričel pošolski pouk za osnovnošolske otroke. Pouk bo od 15. do 16. ure.
Prosvetno društvo »Slavko Skam perle« prt Sv. Ivanu priredi v nedeljo, 15. februarja enodnevni izlet na sneg na Veliko planino. Vpisovanje vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih ter na telefon 55.030,
Mali oglasi
IZDELUJEM VALILNICE RAZLIC-N1H KAPACITET. ZUPAN ANTON ■ Radovljica, Cesta Svobode 10.
HIŠNO GOSPODINJO od 30 do 40 let, ki je pripravljena se seliti v Švico. Zelo dobra plača in domača oskrba. Telefonirati 26-379.
ITALIJANSKO PODJETJE Išče izučenega krznarja, lahko tudi Jugoslovana. Dobra plača. Pisati na upravo «PD», via S. Francesco 20 pod ((KRZNAR«.
DOBRO POSLUJOČA in donosna mala industrija Išče družabnika sodelavca s kapitalom. Telefonirati na st 33-743, Trst.
MEDNARODNA DRUŽBA, ki deluje na zavarovalnem področju, Išče za Trst, Gorico in okoliške občine resne pomožne agente alt producente, tudi če so že zaposleni. Nudimo do-bre ekonomske pogoje In možnost kariere.
Pošljite življenjepis In predstavite se v ponedeljek od 15. do 18 ure ((CENTRALE«, Ul. Oriani 3/II„ 34131 Trst.
ZAHVALA
Ganjeni zaradi tolikih izra2^ sočutja ob smrti našega drag®**
Josipa Giorgija
se toplo zahvaljujemo vsem, K1. ^ na kakršen koli način žalova® nami.
DRUŽINA
Priimaria Impresa Zimolo
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so mili k večnemu počitku našo drago mamo in no<no
Justino Zadnik roj. Kovačič
>bna zahvala č. g. župh^ Zorku, darovalcem cvetja ter v5®1?! ki so na kateri koli način poč®9"
njen spomin.	_
Žalujoči: sin IVAN in MARIJA /. družinama
Nabrežina, 8. februarja 19?®-
Zapustil nas je naš dragi itn sin
Alojz Jerič
Pogreb bo danes, ob 14.30 > še žalosti na proseško pokopali®® ’
»CITROENI mehanična delavnica Samarittanl In Mlceo lo prodaja na domestnlb delov. Ulica Hlttmeyer 4/a
Žalujoči hčerki Nadja in Ah*ca’ oče ter drugi sorodnim
Briščlki, 8. februarja 1970.
Sporočamo žalostno vest, da je premimi naš dragi moi ln oče
AVGUST ČOK
Pogreb bo Jutri, v ponedeljek, iz cerkve na Katinari na domače pokopališče.
Žalujoči žena Anica, sin Aljoša, brat Romano, ter sestri Lidija in Alma
Podlonjer, 8. februarja 1970.
1
DEMOGRAFSKI PODATKI IZ PETIH OKOLIŠKIH OBČIN
Seznami umrlih in poročenih v letu 1969
L. Prejšnji nedeljski številki smo javili podatke o smrtih in poro-j?® 'z Podeželskih občin na Trža-e*. danes pa objavljamo sezna e umrlih in poročenih v posa-®mh občinah. Tako glede smrti ' Porok navajamo imena samo r?aov P°samezr>ih občin. Pri poji?1' navajamo v oklepaju tudi D ln° stalnega bivališča poroeenea.
jPa se rodi le malo otrok, skoraj , I ?Jr°ci se rodijo v tržaških po . "isnicah. Glede porok pa je tre-onieniti, da je vedno vec prime-Povoporočencev iz mesta, ki se «3» na deželi. Kakor smo že v elj° pripomnili, je še vedno dos'i fflerov mešanih zakonov, to je slovenskih deklet z Italijani, jn°, redke so poroke med Slovenci 5 ]/ta*'iankami, mnogi naši fantje rasa m iz Brega pa si poiščejo nevesto v Jugoslaviji.
OBČINA
°EVIN - NABREŽINA
labre^Jban' se 'p v devinsko
otrok.
občini rodilo skupno
IHulaTl ~ Umrli so:
ScTeZ°re BriŠČak
■- a Pičulin vd. Žužek
Frančiška
nr, T -	-....- Praprot;
, Jence - Nabrežina-Kriz št. 3;
Mair I’lculm vd. žužek - Sesljan breJa Gabrovec vd. Cossutta - Na-Lhrna.: Giovanni Battista Giaccone k,, ezina-Postaja; Francesco Car-varin. ' Nabrežina-Kamnolomi; Gio ra(jn* Pnrnan - Sesljan; Luigi Za-fWi: " Sesljan: Giovanni Flego -KanTn' Luigi Sidari - Nabrežina GnJolomi:	Luigia Bertotti por
lo . ? j. Nabrežina; Umberto Rol-vin- r- an’ Garlo Leghissa - De lan' "j.dseppe Steffk - Štivan; Mi Iv?n t ‘ Nabrežina-Postaja, mi- . ^a - Nabrežina-Kamnolo R»L'rtilde Zaccaria vd. Marizza-Seslif>Zlna • Giovanni Bosdachin -n?.j^n: Luigi Bortolotti - Nabreži vej ^It1r,°lomi:	Frančiška	Sedmak
Pnt„„Pnce ‘ Nabrežina-Križ, Maria w,/°vd. Lugnani - Sesljan; Ben l’an. n, '°Ps vd. Caorlizza - Ses-^tetti ®a ®earz ' Sesljan; Luigi P,;,.1'	- Nabrežina-kamnolomi;
Sha 'na ^-nnchi vd. Vascotto -Mari;!1’ Marija Turk - Šempolaj' ^j:	Gstrnuska vd. Gabrielli -
Sivk',.J!: Sofija Caharija vd. Ušaj -Marn'2’"®'- Aldo Suša - Sesljan: lje. p. Pipan vd. Leghissa Vižov hort '°Vanni Musizza - Štivan; Al-KnwAntoni - Medja vas; Marija Karj;- '3or; Rndislovich - Sesljan; brežin. Zida™ vd. Terzoni - Nanj . a?.' Maria Favento vd. Rama-b^van: GiusepDe Marchi - Na-^ "a-Postaja; Marco Poletti -vd Legh^'	Marija	Pernarčič
Devin; Maria Russi "lina p , Llegrassi - Sesljan; Her-iin,. .aharija vd. Medič - Nabre-
8nan vd,
žina' ^ananja
Kahp.., ar|ia Ukmar vd. Pertot -
»ich f'Ha-Ppstaja; Marija Dobrilto la c.,,?:.Marinčičih - Sesljan; An Križ .Clc por. Žerjal - Nabrežina-Post=i Uigi Oberdan - Nabrežina -rilpJa,:. Otello Linz - Sesljan; Ci
li. i/i-ltla ' Nabrežina; Bruno Sau »izn
bau .12avlje; Marija Skerk por. Ko-Kacrhi abrežina-Postaja; Elisabetta
^anc n11* vd- viezzoli ' Seslian;
1° te Gabrovec - Cerovi je; Ange-
* ®I6ttl - Capi ton • TflPOC a Q|q.
sic Vti° " Sesljan: Teresa ja; a ', Gberdan - Nabrežina-Posta-Sem0ii rea Manto - Sesljan; Mario billa cG Medja vas; Federica Si-Peric' V^brežina-Postaja; Cristina ,vd- Ienco - Nabrezina-Kam-

Pruno De Lorenzi - Nabre
‘na- t> UIHI ue norcn/.i - manir Wi. ra"o Mctlikovec - Mavhinje Slovan - ,rca vd- Leghissa - Devin-'l?n . lJl Mervič - Devin; Josip Gni ?afa j'brežma; Margherita Daz-ška (v , Gelisc - Sesljan; Franči-vd. Mokole - Slivno; Vin-8attaiFamp° - Sesljan; Giuseppina fUst p yd- Paulovich - Sesljan: Av Prapor, Devin; Anton Milič -tiri . G Glisabetta Magrin vd. Vit-aasaroNabrez'na Kirž: Adriano For Ponitc " Sesljan; Alessandrina Di U/L- .P11'; Bracone - Vizovlje šf. V’ pjsaimir Pernarčič - Medja Sne nVann' Cattunar - Sesljanji .......................
betenel - Nabrežina-Kamno-
Daniele
Paveglio - Devin;
b<hljanblna Zancovich vd. Zonta Luig; ■ Nicolo Flego - Sesljan 0 Privitcllio - Sesljan.
^Ij)	Antonio llusso (Nea-
';’iri-hia,‘Maria Gabriella Grandi (De-!*) jn mezina)- Lino Ghersetti (D-- 1 -jelena Ilumar (TS); Rodol -iZmi.ni (D-N) in Marisa Cimhr bloborta’ , 'Ivan Zavadlal (D N) bo Steffk Gjordjevič (TS);
'0	(Tržič) in
»So. N): Manlio Sa
Mil ‘ ■
[Triif?n' (D-N) in Marisa Cimhnro
olf^k /» Silvam 7o«ro^ioi fn in
Ll-
Renata Ra-Manlio Sardon (Tržič) i fic Ji? Macchione (D N); Mario P N) in iolanda Ražman Anita V . gen Pernarčič (D-N) in onia2,f-r'st.ian (Poreč); Albino An-b-Nj (Tržič) in Bruna Ravenna S p„Alfredo Radin (D-N) in Fe ,etto (D-N); Fulvio Boglich (TS) in ciaudia Frangir' Nra ,, alter Vidulli (D-N) in Joco Hfbano (Milan); Stefano P' orž,j^uGN) jn Daniela Colautti
bruno Giacomini (Milje) in fVRcbuIa (D-N); Nelson Ce

ct,	i
. tiemariiJcco) in Vida Colja IS pBri>no Skerk (D N) in Ma oCer/„rankič (Sežana); Giuliar.o bN)- o (TS) in Valli Pascuzzi Sita r r,lno Sfarcich (TS) in I Jop (rtGrudeti (D-N); Leopold Gru-Jn, • ’n Bibiana Martinis (D Marta S<l-n Perletic (Doberdob) in 'r$) .>o,i (D N); Tvan M'ot Jo gl" N,'dia Tordi (D-N). Erne-Na crVvf1 (Milje) in Ivanka He-Krvinn Carli fTS) in

„IutB , Ervino Carli (TS) in n-C® Novačič (D N); Virgilio ,P'N).' pjržiC) in Maria Ivancich Giusenpe Manca (TS) in
?ii,V
i V(|lta i»7'ia Moretto (D N), Ren/o
5 'Vn) M:
-0rma Okretič’TD N);
i' (1).M\. acherio) in Danica Zahti ^ Morln' Gorico Odorico (Villesse)
fjjS‘'I’a Okretič (D N); Adriano ( ) N) in Tatiana Rossetti Kocman (Zgonik) in
S-
Nj ?rplec (D N); I.uigi Mervi h°v®nm Anna Maria Goat (D N); i,r|s > Gianfeiici (Ancona) in "Lira rtbard'-De Marchi (D-N);
pL.Pranzit,elli (D-N) in Anna °N) >r (D-N); Sorgio Rodovigi Miranda Caliarija (D-N);
Guido Bianch (D-N) in Irma Vena fra (D-N); Francesco Bertotti (Gorica) in Maria Lansetti (D-N); Albert Cociancich (D-N) in Grazia Minca (D-N); Franco Cadenaro (TS) in Lucia Delbello (D-N); Franco Dovgan (TS) in Daria Busechian (D-N); Antonio Minotto (D-N) in Germana, Padovan (D-N); Nicola Rinaldi (TS) in Ljuba Gabrovec (D-N); Mario Pacorig“(Tržič) in Adriana Maurel (D-N); Massimilia-no Sah (TS) in Helena Terčon (D N); Branko Stanič (Doberdob) in Nadja Pernarčič (D-N); Bruno IV masetig (D-N) in Melita Pieri (D-N); Vincenzo Gregoretti (Repenta bor) in Palmira Blasina (D-N); Ser gio Miloš (D-N) in Gianna Pasen (D-N); Giovanni Gallierotti (.TS) in Marija Pertot (D-N); Fulvio Ben-venuto (P-N) in Nadia Conte (Tržič); Omero Ulcigrai (Milje in Silvana Leghissa (D-N); Stefano Meraiani (TS) in Lillian Zarcone (D-N); Domenico Bungana (TS) in Nadia Furlan (D-N); Renato Marizza (San Canzian dTsonzo) in Nata-h'na Brumat (D-N); Josip Rebrna (D-N) in Dragica Perdec (D-N) Bruno Cravatari (TS) in Fulvia Grandis (D-N); Oriente Taucer (Livorno) in Marisa Fonzar (D-N); Romano Lambri (Piacenza) in Ago-stina Mattani (D-N). Luciano Ma-dotto (D-N) in Maddaipna Cok (TS); Remigio Stancich (D-N) in Ilva Fa bris (San Canzian dTsonzo); Gior-gio Cavailini (D-N) in Loredana Smon (TS); Marino Abbondanza (D-N) in Rosanna Ruzzier (TS); A driano Saul (D-N) in Vaina Tempo-rali (Milano); Gino Pastrovicchio (D-N) in Fulvia Ionche (Tržič) Srečko Paulina (D-N) in Emma Krizmančič (TS); Lorenzo Sigooi (D-N) in Graziella Lubich (TSi: Guido Bassanese (D-N) in Marghe rita Limoncin (TS); Steho Zolha (D-N) in Alida Biecher (TS); An tonio Ronchi (Trbiž) in Zmaga Ze ga (D-N); Giorgio Ret (D-N) in Veglia Hreščak (TS); Giuseppe Voch (D-N) in Anns Cal (Porcia), Adeliano Benvenuto (D-N) in Lidia Pasian (Tržič); Giuliano Goat__(D-N) in Marialuisa Sigretti (Trzicp Ivan Gabrovec (D-N) in Giusepm-na Čufar (TS); Lucio Milloch (D N) in Nella Vesnaver (TS); Armar-do Destradi (D-N) in Maria Furlan (Ronke); Giovanni Vascotto (D-N) in Liviana Radoicovich (TS); Pie tro Fattorello (D-N) in Cesarinn Zanchetta (Ponte di Piave), Dario Degrassi (D-N) in Maria Grazia Koren (TS); Nordio Valeri (D-N) in Rosilda Comisso (Muzzana de! Turgnano); Livio Cucit (D-N) in Evelina Negrini (D-N); Giovanni Pertot (D-N) in Ingrid Pettinger (Švica); Viktor Pertot (D-N) in Jelena Perač (Rečica - Jugoslavija)' Franc Sluga (Sevce - Jugoslavije) in Irena Sirza (D-N); Au^ustin Sirca (D-N) in Marija Kovač' (Polje -Jugoslavija); <Jiwseppe Ainirio -(IV N) in Marija Fakin (Komen - Jugoslavija). .
OBČINA REPENTABOR
ROJSTVA: Rodilo se je skupno 14 otrok.
SMRTI — Umrli so: Franc Rau-bar (Repen 21), Marijana Škabar vd. Purič (Repen 15), Anton Guštin (Repen 46), Alojzija Guštin (Col 8), Amalija Šušteršič (Repen 43), Milan Guštin (Repen 88), Anton Cotič (Fernetiči 8), Albin Škabar (Col 40), Viktor Škabar (Repen 56).
POROKE: Renato Busan (Ts) in Ema Purič (Repen), Jožef Bučic (Ts) in Marija Guštin (Col,) Edi Gomizel (Zgonik) in Ana Marija Škabar (Repen), Božo Sedmak (Ts) in Irma Križman (Repen), Ivo Reg-gente (Ts) in Irma Škabar (Repen), Boris Krovatič (Col) in Katalin Ha-lober (Madžarska), Karlo Stojkovič (Fernetiči) in Tereza Rozman (Jugoslavija), Ludvik Ženič (Col) in Marta Pangos (Jugoslavija), Luciano Canarutto (Ts) in Majda Milič (Col).
OBČINA ZGONIK
ROJSTVA; Lansko leto se je ro dilo skupno 7 otrok.
SMRTI — Umrli so: Josip Milič (Repnič 24), Jožefa Tavčar (Rep-nič 15), Anton Blazina (Gabrovec 43j Ivan Ostrouška (Salež 12), Kri-slina Škerlj (Salež 2), Josip Kocman (Samatorca 25), Humbert Pe-trinčič (Repnič 35), Emil Budin (Zgonik 50), Karlo Brisčik (Bnsciki 33) Anton Prinčič (Briščiki 28), Albert Peric (Salež 27), Marino Milič (Briščiki 33), Ana Kralj (Gabrovec 39), Josip Pegan (Salež 7), I-van Bizjak (Božje polje 8), Viljem Severi (Salež 13), Ivan Milič (Ko-ludrovica 9).
POROKE: Gianfranco Carli (TS) in Ana Knez (Samatorca), Pietro Fachin (TS) in Majda Pipan (Samatorca), Giovanni Predonzani (TS) in Karla’ Budin (Salež), Vojko Si-moneta (Zgonik) in Ivana Gerlanc (Sežana) Gianni Breda (Videm) in Maria Verginella (Gabrovec), Edi Gomizel (Repnič) in Ana Marija Škabar (Repen), Klavdij Čnk (TS) in Lucijana Klikanja (Devinščina), Josip Kocman (Salež) in Silvija Prelec (Nabrežina), Silvio Tavčar (TS) in Kleonora Riolino (Prosek - Po-' staja), Mario Borzen (Zagradec) m Cnrmbia Moratto (TS). Angel Sul-čjč (TS) jn Noriš Krali (Gabrovec), .TurJi Rebula^ (Devinščina) in Maja. Luksa ( TS - Prosek), Srečko Si>ea (Devinščina) in Nadia Furlan (Ga-brovee), Albert Dnliak (Gabrovec) in Ana Ukmar (Koniovol), Cvetko Colja CSamatorea) in Viktorija Grilanc (Kontovel). Aleksander Avber (Salež) in Ana .Turna CSež.ana), Marie Germek (Br'šč'ki) in Nada Tur-rlnov’č CSežana), Mario Milič (Zgonik) In Sliva .Telošlč (Sežana). Bruno Milič (BriSčiki) in Ana Marija Mahnič (Sežana).
SMRTI — Umrli so: Guglielmo Bassi, Marija Zobec, Stanko Min-goč, Antonija Slavec vd. Marc, I-vanka Razeni, Maria Micali vd. Grahonia, Tereza Kraljič, Amalija Petaros vd. Micali, Uršula Zahar, Uršula Crismani, Arduino Bersen-da, Marija Mahnič, Marija Petaros, Josip Štrajn, Karlo Fidel, Danijel Sancin, Ivan Sovič, Ivanka Žerjal, Anton Barut, Lucija Krašovec, I-van Mauri, Marija Petaros vd. Zobec, Amalija Slapnik vd. Žafran, Laura Hervat, Maria Bachi, Gilber-to Camiozzo, Henrik Novak, Pietro Pizzulin, Marija Korošec vd. Cocevari, Ivan Krtelj, Uršula Kozina vd. Pettirosso, Ernesto Favento, Ivan Zeriaii, Ida Furlanič vd. Giacomini, Ivan Umer, Marija Ra-žem vd. Pettirosso, Egidia Colon, Just Sancin, Marjan Rapotec, Marija Conti vd. Bersendi, Franc Giacomini, Silvester Corbatti, Evgen Stefani, Rok Sik, Ivan Turco, Robert Derganc, Justina Vecchiet vd. Pecchiarich. Uršula Maver vd. Pettirosso, Josipina Sedmak - Ranotec, Olga Veri por. Ogrin, Giacomo Pi-nos, Lovrenc Pavlič, Vincent Sancin. Antonio Margarit, Just Pettirosso, Jnsip Vodopivec, Ivan Gazič, Josip Škergat.
POROKE: Fabio De Petri (TS) in Sonja Praselj (Dolina), Sivester Koren (TS) in Pierina Pečenik (D), Srečko Sedmak (TS) in Sonja Bam-bi (D), Ivan Makovec (TS) in Romana Kraljič (D), Umbert Zeriaii (D) in Maria Bonano (D), Silvio Taučar (TS) in Stanislava Bambi
(D), Amadeo Macri (D) in Concet-ta Benvegnu (D), Guido Kermec (D) in Marija Strajn (D), Mario Juriečič (TS) in Nadja Berdon (D), Ivan Bembič (Koper) in Marija Ju-rinčič (D), Corrado Sulli (TS) in Ciara Pettirosso (D), Savo Polh (I-lirska Bistrica) in Sonja Montagna (D), Fulvio Švara (D) in Liliana Gropazzi (D), Bruno Jankovič (TS) in Marija Glavina (D), Innocente Tul (D) in Romilda Smotlak (D), Corrado Dobrigna (Milje) in Danijela Sedmak (D), Bruno Bajt (D) in Marija Ciacchi (D), Eugenio Raffa-ele (Catanzaro) in Gabriella Ma-rotta (D), Ferdinando Bajec (TS) in Nadja Coretti (D), Emidio Cola-rich (Milje) in Olinda Tul (D), Jordan Kralj (D) in Pavla Filipčič (D), Vittorio Ravasini (TS) in Vit-toria Dose (D), Darij Perčič (TS) in Božica Zobec (D), Stanislav Prosen (D) in Daria Bisiacchi (D), Pietro Salvador (D) in Maria Lon-gato (Padova), Milan Velikonja (D) in Eisa Maschietto (TS), Jadran Bachi (D) in Borica Ček (TS). Vincenzo Cavarra (TS) in Cvetka Smotlak D), Fulvio Godas (TS) in Modra Stefani (D), Fabio Garbin (TS) in Franca Maietta (D), Ljubimir Randi (Dl in Sonia Zufar (TS), Ermanne Bubola (D) in Anna Pita-ressi (TS). Pietro Venezia (D) in Ana Markič (TS). Giusenn« Berto-latto (Milje) in Silveria Macor CD), Livio Zorzut (D) in Maila Zunir) (Milje), Giorgio Miorin (TS) in Ile-ana Veggiani (D), Saverin Gocevari (D) in Franca Marži (TS), Gui-
do Felician (D) in Marcela Petaros (D), Marino Švara (D) in Nadja Berzenda (D), Silvano Starec (D) in Alma Di Noi Paronet (TS), Umberto Alberti (D) in Marija Peček (TS), Elio Luisa (D) in Arte-sia Cattai (Milje), Edvard Ota (D) in Palmira Samec (Milje), Francesco Calaprice (D) in Danica Flan-gia (D), Claudio Checco (D) in Lidija Ban (D), Gabrijel Zobec (D) in Livia Carli (TS), Pietro Miglia-rini (D) in Fulvia Murro (TS), Da-rio Bensi (TS) in Miranda Vodopivec (D), Renato Paluello (TS) in Darja Česnik (D), Mariano Bachi (D) in Lauretta Domini (Videm), Silvano Bartol (D) in Lidija Kavs (Tolmin), Edvard Pečenik (D) in Mihajlina Nahirni (Jugoslaviia), Friderik Bandi (D) in Rozalija Brn® (Pirska Ristrica). Rinaldn Gulli (Dl in Marta Krivec (Postojnal, Emilii Sa'vi (Dl 'n Ana Mari.ia Pilat fštanie' na Krasni, Bruno Zahar (Dl >n Mariia Požm (Sežana), Vladimir Prašeli (D) in VTarjia Racman fKenorl. Rnmpn Če^ (Dl in Nosreta Remirovič (Peka 1, Viher Fardcn PVTbie) in CVptka Četni
(Dl. Glavkn čnk (Dl in Maria Grmek (JinmslaviiaV Sergin Tteriazza (Dl in Fhh/rtfniri rhenelt (Avstrija).
OBČINA MILJE
ROJSTVA: Lani se je rodilo skupno 179 otrok.
SMRTI: Umrlo je 170 oseb
POROKE: Porok je bilo skupno 190.
Pred stoletnimi jubileji
(Nadaljevanje s 3. strani)
• lllllll II lili lili III lil IIHIIIIIIIIIIII Illlll tlllllllMIllIlltfllllllflllllllllll H IIIIIIIIIIIIIIHHMIiailllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIItlllll III lllllllllllll lil IIIIIIŽIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU
Vojaške oblasti nočejo odstopiti Lazareta v turistične namene
Načrti za okrepitev prehoda pri Sv. Jerneju - Odsek avto ceste med Sesljanom in Moščenicami bodo dogradili do leta 1072
Na prvi seji deželnega sveta v preteklem tednu so bila na vrsti tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo tržaškega področja. Tako je odbornik Moro odgovoril na vprašanje liberalca Traunerja glede o-krepitve turistične dejavnosti v miljski občini, to je, kaj misli o tem vprašanju deželni odbor. Svetovalec Trauner je predvsem pozval deželno upravo, naj posreduje v Rimu, da se prizna miljski občini značaj turističnega področja, kar je pred kratkim pristojno ministrstvo zavrnilo. Nadalje je zahteval, naj se prekliče rekvizija področja pri Lazaretu (Sv. Jerneju) ter naj se tamkajšnji cestni mejni prehod prilagodi njegovi funkciji.
Glede ustanovitve avtonomnega turističnega in letoviščarskega podjetja v Miljah je odbornik dejal, da se postopek bliža svojemu koncu. Na podlagi deželnega statuta pripada namreč deželi pristojnost, da prizna avtonomna turistična podjetja, mora pa se prej posvetovati 7. ministri za turizem in finance. Toda upoštevati je treba, da je milj-ska občina vložila zadevno prošnjo na ministrstvo za turizem že 13. novembra 1963, ko še ni bilo dežele. Pri tem je storila napako, da je vključila v turistično področje tudi industrijsko področje v žavliah, ki na ne spada vanje.
Glede Lazareta se je odborništvo za turizem že od leta 1965 zanimalo, da bi ga derekvizirali. Maja 1967 je odborništvo po številnih posegih končno prejelo od pristojnih oblasti obvestilo, da potrebuiejo
tamkajšnja poslopja za vojaške namene. Junija lani je odbornik Moro posebno posredoval pri ministru za turizem, ki je odločno nastopil pri obrambnem ministrstvu, da bi dalo omenjeno področje končno na razpolago za turizem. Toda tudi to posredovanje ni želo uspeha. Smo torej pred odklonilnim stališčem vojaških oblasti, ki ne marajo popustiti. Deželna uprava pa bo nadaljevala svoje posredovanje.
Kar se tiče vprašanja prilagoditve mejnega prehoda pri Sv Jerneju njegovim funkcijam prehoda prvega razreda, vprašanje sedaj proučujejo. Mejna policija je zainteresirala tržaški tehnični urad, da bi pripravil načrte za stavbo, ki bi
800.000.000 lir, ki jih je dal na razpolago vladni komisar dežele Furlanije - Julijske krajine iz sklada za Trst. Razliko pa bo krila družba s posojilom. Ker je bilo očitno, da hoče svetovalec s svojim vprašanjem dokazati, da ima od tega posebno korist Trst, je odbornik v odgovoru poudaril, da poteka velik del avto ceste ravno po videmski pokrajni. Končno pa bo Trst tudi p-i zaključku del na odseku Mošče-nice Sesljan še vedno oddaljen 17 km od vstopa na avto cesto.
Isti odbornik....je . odgovoril, libe-, ralcu Morpurgu na vprašanje, kako je s predorom pod prelazom Monte Croce Carnico. Proti temu predoru so namreč protestirali za-
bila primerna za opravljanje ca- > govorniki avtocestne povezave med
__m •	«•	i' ‘j-	t-»_ RonflUznm? in lVTi n r*h n nm OHnnr-
rinskih in mejnih formalnosti. Po drugi strani pa si je pokrajinska uprava pridržala možnost, da prouči položaj v zvezi s potrebnimi
cestnimi deli. Tudi glede tega vpra sanja je deželna uprava posredovala.
Odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje svetovalca Schiavija (MF) oh podaljšanju avto ceste Videm -Trst od sedanjega vstopa v Mošče-nicah do križišča pri Sesljanu. Odbornik je dejal, da gre za 6.6 km ceste med Moščenicami in Seslia nom. Toda odsek so začeli graditi septembra 1968 in računajo, da ga dokončajo do leta 1972. Gre za izpopolnitev obveznosti, ki so jo sprejele Autovie Venete s konvencijo, sklenjeno z družbo ANAS leta 1959 Za ta odsek bodo porabili 1.414.598.000 lir, od katerih
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilItiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiui
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ «TITA PAHORJE VEGA»
Matija Starc s Kontovela je slavil sedemdesetletnico
teme) kot ribič in cvetličar je dobil dve odlikovanji, obdeloval je vinograd, imel je živino in se u-kvarjal tudi s čebelarstvom, nekaj let pa je bil tudi cerkovnik.
Jabolko ne pade daleč od jablane, pravijo stari ljudje. Tako je tudi «Tita» mnoge lastnosti podedoval od svojega očeta, že od svojih mladih let do leta 1927, je bil ribič, od leta 1929 do upokojitve je delal na pokrajinskih cestah na Krasu in je bil znan kot najboljši cestar. Leta 1932 si je v «šeginov-cis sezidal lepo hišo in uredil na kamniti prosti gmajni krasen vrt. še vedno obdeluje svoj lepi vinograd, v delavnici pa ima vsakovrstno orodje, dela krasne sode in drugo leseno posodo, je pa tudi odličen kamnosek.
Kmalu po prvi svetovni vojni je bil tajnik mladinske organizacije do leta 1923, bil je član Ljudskega o-dra in je nekaj let pel v vaškem pevskem zboru. Med zadnjo vojno je zelo aktivno sodeloval na terenu z narodnoosvobodilnim gibanjem. V šoli je bil vedno odličnjak in tudi zdaj zelo rad bere knjige ter časopise. Leta 1927 se je poročil z vaščanko Marijo, ki je branjevka na Ponterošu že 51 let.
Krepko je moral naš «Tita» garat vse življenje in ni mu bilo z rožicami postlano. Naj za zaključek nnvemo samo to, da je bilo v družini kar 18 otrok, od katerih je živih 6 in Tita je bil drugi po vrsti. Mati Marija je kliub temu dosegla visoko starost. Umrla je, ko ii je bilo 90 let.
Dragemu Matiji, ki je zaveden Slovenec, prava ribiška korenina in zvest čitflteii našega devnika, i-■jlf-enn o^cHtaino in mn žolimo Še
dolgo let srečnega življenja.
V sredo, 4. februarja, je dopolnil 70. leto, še čil, bister in zdrav Matija Starc s Kontovela štev. 239, po domače »Tita Pahorjev*. Ko smo ga te dni obiskali, da mu čestitamo in voščimo še mnogo let zdravja, nam je povedal o sebi in svojih prednikih, o ribičih in Konto-velu toliko stvari, da bi napolnili celo stran. Tita ima dober spomin in zna lepo pripovedovati, škoda bi bilo, če ne bi bilo nekje zapisano, kar ve povedati iz starih časov. Za to smo se dogovorili, da ga bomo še obiskali.
Rodil se je 4. 2. 1900 v ribiško-kmečki družini, zrasel pa je na barki. Njegov oče Tomaž je bil zelo ugleden vaščan, bil je ribič, ki je imel prvo »lamparo* na vsem področju od Gradeža do Pirana, bil je vodja «tunare», bil je tudi kmet in eden izmed prvih cvetličarjev na
OBČINA DOLINA
Benetkami in Muenchnom Odbornik je rekel, da ni cesta nod Monte Croce Carnico konkurenčna z o-menjeno avto cesto, saj gre za povezavo Trsta s srednjo Evrooo skozi Karnijo. Pri tem namrpč ne bi šlo za avto cesto, marveč za navadno cesto. Seveda deželna uprava odločno podpira načrt za zgraditev predora, ki bo skraišal razdalio med Trstom in Muenchnom. Za zgraditev predora pa ie seveda potrehnn sndeiovanie Avstriie, to je skienit°v pogodbe z nio, ker poteka meja nekje na sredi.
Odbornik ^t^nnpr pa 1“ odgovoril svetovalcu Pittoniiu (PSI) v zvezi s smrtno zastrunitviio nekega delavca v rafineriji «Total» v T^sbi Rekel je. da ie v teku raziskava državnega pravdnika. Iz poizvedb izhaja, da ie v rafineriji poskrb Ijeno za varnost osebja.
KRIZ
Občni zbor Konzorcija pridelovalcev vina
V sredo 28. januarja je imel Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine svoj redni občni zbor na svojem sedežu v Križu v prostorih prosvetnega društva A. Sirk. Predsednik Konzorcija Rudolf Košuta je imel poročilo o opravljenem delu, iz katerega izhaja, da je odbor v glavnem izpolnil zastavljene si naloge. Med te spada predvsem organizacija večdnevne razstave in pokušnje domačih vin, ki sovpada s praznovanjem vaških pa-tronov Sv. Petra in Pavla. Odbor je priredil tudi nekaj strokovnih srečanj s strani Kmečke zveze. Omeniti je treba srečanje, ki ga je imel predsednik s člani odbora z županom tržaške občine na katerem je bil govor o potrebah vasi zlasti v zvezi s kmetijskim področjem, ki ga predvideva novi regulacijski načrt. To vprašanje (urejevanje poljskih poti, napeljava vode ipd.) je zelo važno in konzorcij računa na vso podporo in razumevanje s strani pristojnih oblasti.
Glede bodočega delovanja si je novi odbor, katerega člani so v glavnem iz prejšnjega odbora, prevzel nalogo, da v zvezi z razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo tudi letos, zainteresira tudi pridelovalce ostalih okoliških vasi tržaške občine. Dalje hoče nadaljevati s prirejanjem srečanj in stikov s strokovnimi organizacijami ter vzbuditi zanimanje za še obsežnejše in sodobnejše obdelovanje zemlje, tudi s preusmeritvijo na donosnejše kulture. Odbor bo nadalje skrbel, da se sr okviru možnosti po-služi vseh ugodnostih, ki jih nudi zakonodaja na področju kmetijstva. Pri tem svojem delu upa na podporo in zaupanje vseh pristojnih ustanov kakor tudi domačega prebivalstva.
PREDSEDNIK
Rudolf Košuta
Govornik šempaskega tabora, posestmifK iz Skopega Josip živec, se je v Sežani zavzemal za ustanovitev osnovne šole v Sežani, v Sežani je Jurij Gerdol govoril za meščansko šolo v tržaški okolici. V Sežani je o davkih govoril posestnik iz Oseka Josip Faganel, o istem predmetu je v Kubedu razpravljal posestnik iz Rožarja Cepek. S tolminskega tabora moramo tudi še omeniti sodnega avskultanta v Gorici, sicer tolminskega rojaka Roberta Mia-nija, ki je govoril o «zedinjeni Sloveniji)), in tolminskega notarja dr. Janeza Premmersteina, ki je sodeloval pri razpravi o davkih. V letu 1870 se na Primorskem pojavijo prvič kot govorniki tudi duhovniki Za tabore pri Šempasu in v Brdih so bili nekateri duhovniki člani taborovih odborov, v Tolminu pa je bil vol-čamski duhovnik Rutar sogovornik v točki o potrebah tolminskega šolstva Aktiven udeleženec iz duhovniških vrst pa je bil istrski buditelj in poslanec pore-škega deželnega zbora Franjo Ravnik iz Kopra, ki je v Sežani zagovarjal vpeljavo slovenskega jezika v javnost, v Kubedu pa je govoril o prvi točki dnevnega reda. V Kubedu, kjer so se med štirimi govorniki pojavili kar trije duhovniki, sta poleg Ravnika govorila še dobinski dekan Jurij Jan (za šolo v koprskem okraju) in duhovnik Blažič iz Dolenje vasi (o uvajanju slovenskega jezika). Posebej omenjamo govornike v Vipavi. Za ((zedinjeno Sio-veniijov) se je tu zavzemal Jožef Zelen iz Senožeč, za vpeljavo slovenskega jezika Josip Nolli iz Ljubljane, za ukrepe v korist sadjarstva in vinogradništva Rihard Dolenc iz Podbrja pri Podnanosu in za loško železnico dr. Razlag iz Ljubljane. Predsednik tega tabora, je bil dr. Etbin H. Costa iz Ljubljane, otvoritveni govor pa je imel vipavski dekan Jurij Grabrijan.
Imena govornikov obravnavanih taborov so lepa ilustracija usmerjenosti posameznih taborov. Tako sta bila oba goriška tabora trdno v rokah «Sočanov», pripravljena v času volilne borbe za goriški deželni zbor.
Takrat so se močno pokazala velika nasprotja med gorišildmi Slovenci, zato tudi na obeh taborih ni zaslediti nobenega aktivnega udeleženca iz vrst konser-vativnejših krogov, nekakšna izjema je morda le dr. Tonkli, ki se je kot poraženec na volitvah na Msti «Soče» krogu mladoslovencev vedno bolj oddaljeval. Istrski tabor je pokazal vso ele-mentamost narodno-buditeljskega dela v Istri, ki je bilo spočetka omejeno zgolj na ozek krog zavednih duhovnikov, a vendar pa je pri tem značilna povezanost z Goričani. Iz Goriške je sem prišel dir. Lavrič, ki pa se kljub svoji vneti taborski zagnanosti po doslej znanih podatkih tabora v Vipavi ni udeležil, čeravno je tedaj Vipava s svojo okolico predstavljala vsaj geografsko del Goriške, da ne govorimo še posebej o gospodarski povezavi celotne vipavske doline.
Danes po sto letih nas zanimajo uspehi taborskih zahtevanj, predlogov in pobud. Pravzaprav bi le težko imenovali pozitivne nasledke taborov uspehe. Začnimo od primera do primera in že takoj spoznamo, da program ((zedinjene Sloven;je» ni bil nikoli uresničen, prav tako so se polagoma ustvarjali pogoji za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in v šoli in še ob samem razpadu monarhije popolna enakopravnost ni bila dosežena. Tudi predelska železnica je ostala do danes neuresničena zamisel, a kakor pomembna bi bila njena izgradnja za gospodarske prilike na Goriškem nam pokaže zavzetost Goričanov še po propadu taborskega gibanja, saj je leta 1874 društvo «Soča» nameravalo sklicati v Tolminu tabor, ki bi bil posvečen le temu vprašanju; do tabora pa ni prišlo zaradi političnih spletk. Davčna politika je tudi še naslednja leta dajala pobude za razpravo na sestankih političnih vodstev pri Slovencih, gospodarski položaj slovenskega podeželja je pokazal povsem nezadovoljivo sliko z usodnimi posledicami (kamtiranja premoženj, pričetki izseljevanja v Ameriko, emigracija v druge predele monarhije in Evrope). Ugodnejše so postajale razmere na področju šolstva, k temu pa -je pripomogel novi osnovnošolski zakon, ki je v letu 1879 imel že drugo koledarsko leto svojega obstoja. Zaključimo z ugotovitvijo, da velja primorskim taborom leta 1870 pomen, ki ga splošno dajemo celotnemu taborskemu gibanju. Primorski tabori pa so bili še posebej močno odmevajoč odgovor iredentizmu, ki ob slovenskih akcijah ni ostajaj neprizadet, marveč še agresivnejši. In tisti tabori, ki se na Primorskem odvijajo leta 1878 (31. marca v Kojskem, 7. aprila v Kobaridu,
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATER?At Trst, Ul. Mazzini 53 • Tel. 73MS1
Prijatelje in ananoe
naprošamo da nas obiščejo
24. oktobra v Dolini pri Trstu) so uperjeni proti aspiracijam za-padnega državnega soseda, vendar so ubrani na proklamacije zvestega avstrijskega patriotizma in nimajo izrazitih potez slovenske narodne politike.
B. MARUŠIČ
■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Junaška
doba...
(Nadaljevanje s 3. strani)
n
povedan že najavljen koncert u-čiiteljskega pevskega zbora.
Ob razpustu je imela zveza še vedno 369 članov. Padec članov gre postopoma navzdol z umiranjem slovenske šole in s porastom fašističnega nasilja. Leta 1922 je imela zveza še 739 članov, dve leti nato, ob koncu 1924 pa še 508 Članov.
Ko piše Virgifl šček o zgodovini učiteljskih društev, pravi proti koncu: ((Ugotoviti moram, da je bila borba med vsemogočnim fašizmom in med brezpravno u-čiiteljsko organizacijo za učitelje zmagovita. Zveza je utrpela zgubo 150 članov (šček misli izgube v enem letu) — pretežna večina je bila pognana iz službe ter se je rešila v Jugoslavijo — tako je odslej štela še 350 udov. Ti pa, ki so ostali, so bili vzor neustra-šenosti, pripravljeni na vse: na preganjanje, na premestitve v odljudne kraje, na zapore, na kon-finacijo. Tvegali so svoj položaj, tvegali so svoj kruli, odpovedali so se tudi obstoju. Ti možje zaslužijo, da se njih imena objavijo v zlati knjigi, da se jih bo spominjal narod, dokler bo slovenstvo živelo.«
Premočrtnost, ki jo je Zveza slovanskih učiteljskih društev dosledno izvajala, je ostala močno zasidrana v učiteljih še potem, ko so ostali brez svoje stanovske organizacije. Koliko je bilo še potem učiteljev in učiteljic, ki so na pozive za vstop v ANIF odgovorili: ne! To so bili naši Jermani, ki so s Cankarjevimi besedama v srcu doumeli: ((Oskubite jastreba, v goloba se ie ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli.«
To so doumeli tudi nasprotniki. Zato je federale Avenanti pisal 12. XII. 1930 lz Gorice tajniku PNF Giuratiju v Rim, naj se premesti didaktični ravnatelj X Y, sicer član fašistične stranke, na Sardinijo ali Sicilijo, «kjer bi po potreba pozabil na slovensko kri in avstroogrsko monarhijo«. Toda naši Jermani, ki so se s čisto vestjo in visoko dvignjeno glavo raztepli po svetu, nekateri po Jugoslaviji, drugi pa po vsem Apeninskem polotoku, niso nikoli pozabili na svojo slovensko kri. Ostali so krepki v svojih dušah in doživeli so dan, ko se je uresničila beseda, ki jo je napisal u-vodničar v Ročnem zapisniku v letu, ko je nastajala najbolj temna noč naše zgodovine; Bodočnost je močnejšega.
Na voljo imamo PRVIH 9 KNJIG iz 3. letnika knjižne zbirke
NAŠA
BESEDA
IZBRANO DELO
Josipa Jurčiča Janeza
Svetokriškega
Franceta Bevka
Franceta
Prešerna
■
Uiailta IttofoaiHa
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: .SPLOŠNA PLOVBA« — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Viale XX
TEL. 96-301 Settemhre Iti/lil
TRIESTE
TRST
ZERIAJL
Ul. Settefontane 62
Corso ltalia
Ul. Madonnina 18
DANES JE RAZSTAVA POHIŠTVA V ULICI SETTEFONTANE 62 odprta od 9. do 13. ure
NADAUT /E SE VELIKI NATEČAJ Z IZŽREBANJEM AVTOMOBILA
TRSI
Ul Boccaccio 3 Telefon 2H-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
V vse Krate tudi i tnozemstvr

A VTOMOBILISTI!
Hočete, da bi bil Vaš avtomobil zares udoben?
Nabavite nove prevleke za sedeže, ki naj bodo «krznene» tipa NOVOLAN ali pa iz karirastega volnenega blaga.
Vašemu vozilu bodo dale nov in čudovit videz.
Spomnite se tudi na vse ostale potrebščine za zimo, katere imamo vedno v zalogi:
■	nosilce za smuči
■	verige za sneg
■	ščitnike za radiator
■	antifriz
■	blatne ščitnike itd. itd.
V VELIKI IZBIRI PRI:
ZANCHI
AUT0F0RNITURE, TRST, UL. C0R0NE0 4
NEDELJA, 8. FEBRUARJA PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.50	Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Klavirske skladbe; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 12.15 Slastnikov: «Na Mars za vsako ceno*; 11.45 Rin-garaja; 12.00 Nabožna oddaja;
12.30	Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj? 13.30 Glasba po željah; 14.45 Canzonissima 69; 15.30 D. Smole: Krst pri Savici (drama); 17.30 Uglasbitve na Prešernove stihe; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.30 Rehar-jeva: »Godca bom vzela*; 21.00 Plošče; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
9.00 Skladbe za orgle; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Športni pregled; 14.00 El Campanon.
KOPER
7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Ob slov. kulturnem prazniku; 9.15 Orkester Carroll; 9.30 Veliki orkestri; 10.10 Fumorama;
10.30	Valčki; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Danes pojo; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 in 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Komični oder; 13.30 Planet Neapelj; 14.30 Vam ugaja klasika? 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Count Down; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Koncert,
II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori;
12.00	Športna prognoza; 12.30 Program s Claudiom Villo; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.34 Pisan popoldanski glasbeni spored; 18.40 Glasbeni a-peritiv; 20.10 Baritonist B. Franci in mezzosopranistka I. Minghi-ni-Cattaneo; 21.00 O hazardnih i-grah; 21.10 Pevec med množico.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Haydnove skladbe; 13.00 Martinu, Ghedini, Roussel; 14.00 Folklorna glasba; 14.10 Simf. orkester; 15.30 A. Adamov: «H ping pong»; 19.15 Večerni koncert;
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 M. Marinc: Ne bom (prva izvedba); 8.45 Orkestralna glasba; 9.05 Koncert;
10.05	Še pomnite, tovariši... J. Vidic: Prešernova Vrba med NOB; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambel J. Priv-ška; 14.05 »Po domače*; 14.30 J. Hašek: Tat Šejban; 14.50 Novi ansambli; 15 05 športno popoldne;
17.05	Pustni krofi in vse, kar zraven spada; 19.00 Lahko noč, o-troci! 19.15 Glasbene razglednice;
20.00	«V nedeljo zvečer*.
ITAL TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Cerkev in družba; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.15 Športno popoldne; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik;
19.10	Polčas nogometne tekme; 19.55 šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 2100 E. De Mar-chi: D cappello del prete; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
9.50	Prenos iz Val Gardene;
17.10	Plastična kirurgija; 18.50 Pesmi; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.20 TV film: Zadnje dejanje.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Kitarist d’Amario;
12.10	Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Bo-schetta; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šolo; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Znane me lodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Melodije;
21.45	Slov. solisti.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Rossini, «11 conte Ory» (drugo dejanje); 16.40 Domači avtor
ji-
KOPER
6.30, 6 45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba;
8.00	Orietta Berti; 8.15 Glasbeni album; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Malo besed veliko glasbe; 9.40 Popularni pevci; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.40 Zagrebški solisti;
11.00	Za vas pojo; 11.30 Melodije; 11.45 Popularni pevci; 12.00,
12.45	Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Mali koncert; 17.10 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček;
19.00	Orkester Sid Ramin; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri; 22.35 Večerni koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Hit Parade; 13.45 Otroška leta S. Leonardi ja; 14.16 Pisan popoldanski spored; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Program za mladino;
18.00	Znanstvena oddaja; 18 |d Glasbena paleta; 19.05 Slovstvo in umetnost; 20.15 Sestanek petih,
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist Warren; 10.00 Trezzini:	»Fantastični Berlioz*;
10 15 Johnny Dorelli; 10.35 Tele faiski pogovori; 12.35 Kratki življenjepisi; 13.00 Renato Rascel;
14.00	in 16.50 Zakaj in kako? 15.05 Poljudna enciklopedija; 16.00 Popoldanski glasbeni spored; 17.05 Prenos iz Val Gardene; 17.35 E-notni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kronike juga; 21.15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Haendlovi koncerti; 12.25 Od go tike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Telemann, Leo in Mozart; 14.30 Schubertova simf. št. 10; 15.24 Mozartove skladbe; 15.30 Leharjeva: »Vesela vdova*; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz.
SLOVENIJA
6.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija;
7.15	Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Ansambel Sepe: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Hercigonja: Šest satiričnih pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Lahka glasba: 15.40 Podeželski zbori;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 O pemi koncert; 18 00 Aktualnosti;
18.15	»Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Štirje kovači; 20.00 Simfonični orkester RTV-
ITAL. TELEVIZIJA 9.25 šola; 11.50 Prenos iz Val Gardene; 13.30 Dnevnik; 15.30 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Gio-cagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižni pregled; 19.15 Zimski šport; prenos iz Val Gardene; 19.45 Šport in kronika; 2030 Dnevnik; 21.00 Film: »E principe študente*; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Angleščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Nocoj bomo govorih o... 22.15 Simfonični koncert.
JUG. TELEVIZIJA OD 8. DO 14.-II.-1970
NEDELJA, 8. FEBRUARJA
9.25,	20.00, 22.40 Poročila; 9.30 Narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 13.05 Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 14.00 Leningrad: Evropsko drsalno prvenstvo - prenos; 18.00 Prešernova proslava v ljubljanski Operi; 18.30 Joe Dakota - film; 20.35 M. Kovač: Sorodniki; 2120 Videofon;
21.35	Športni pregled; 22.10 Dialog osamljenih; 23.00 Boks: Dina-mo-Crvena zvezda.
PONEDELJEK, 9. februarja
17.25,	20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 16.40 Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 17.30 Leningrad: Evropsko drsalno prvenstvo; 20.00 Cikcak; 20.20 Elektra — film; 22.10 Razgledi po filmskem svetu: Tours 1970.
TOREK, 10. rebruarja
20.00, 22.55 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 18.15 Obzornik; 18.30 Pustni torek: Mrtvi Kurent; 19.00 Mozaik; 19.05 Elektronska obdelava podatkov; 19.30 Kako povečati varnost v prometu; 20.35 Lin-der veseli mušketir — francoski film; 22.05 Zabava vas Sacha Di-stel.
SREDA, H. februarja
20.00, 22.35 Poročila; 9 35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba;
18.35	Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 17.45 Vojvoda — mla-
dinska igra; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Na furežm den; 20.35 Teh naših 50 let; 22.06 B. Bartok: Čudežni mandarin — balet.
ČETRTEK, 12. februarja 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Zakaj imajo čuki velike oči; 18.00 Pustni torek; 18.15 Obzornik; 18.30 Človek • film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Lewis; 20.35 F. M. Dostojevski: Bratje Karama zovi; 21.35 Kulturne diagonale; 22.20 Zgodbe za vas — film.
PETEK, 13. februarja 20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.15 Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 17.45 David Copperfield — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub: 19.05 Ravnotežje strahu; 19.45 Cikcak; 20.35 Krvava gostilna — franc, film; 22.05 Malo jaz, malo ti.
SOBOTA. 14. februarja 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 11.50 Smučarsko prvenstvo; 13.30 Visoke Tatre: Svetovno prvenstvo na 70metrski skakalnici — prenos; 17.45 Ansambel Otavija Brajka in Gorenjski kvintet; 18.15 A. Dau det: Tartarin v Alpah; 19.20 S kamero po svetu: Etiopija; 19.45 Cikcak; 20.35 Izbor pesmi za festival »Pesem evrovizije*; 2135 Rezervirano za smeh; 21.50 De-stry - film; 22.40 TV kažipot.
DELO BO FINANSIRALA DRŽAVNA BLAGAJNA
Pokrajinski tehnični urad izdelal
načrt za cesto Bukovje-Jazbine-Plešivo kulturnega praznika
V PETEK ZVEČER V NOVI GORICI
Proslava slovenskega
Gesto bodo razširili, dela bodo stala nad 300 milijonov lir Predvidevajo, da bodo z deli pričeli še letos
V pokrajinskega tehničnem uradu so dokončali načrt za cesto Bukovje - Jazbine - Plešivo - pokrajinska cesta proti Dolenjam. O tej cesti je bilo že mnogo govora. Najprej so jo, že pred leti, v pokrajinskem svetu, vključili v seznam cest turističnega značaja, ki naj bi ^ bile finansirane z 80-odstotnim deželnim prispevkom. Cesto so vključili na prva mesta, načrt je bil že gotov, v glavnem naj bi bi la široka kot sedanja makadamska, razen na odseku od Jazbin proti Števerjanu, kjer naj bi jo razširili. Predvidevali so izdatek 200 milijonov lir. Posamezne zainteresirane občine so takrat tudi prejele razna nakazila, da bi z njimi krila svoj dvajsetodstotni delež. Če bi šlo vse po načrtu bi bila cesta danes že davno asfaltirana.
Prišlo pa je vmes pozitivna nevšečnost. Državna uprava je nakazala za to cesto, ki se nahaja v pasivnem področju, 300 milijonov lir in vse finansiranje gre v njeno breme. Logično je bilo treba napraviti nov načrt, cestišče bo širše, cesta bo zares moderna. V nekaterih krajih pa so delno spremenili prvotno določeno traso. Denar bo kmalu na razpolago, tehnični urad goriške pokrajinske uprave, kateremu je bilo poverjena naloga izdelati načrt, je to napravil ih sedaj ga bodo poslali na ustrezno mesto v odobritev.
Prebivalci spodnjega konca šte-verjanske občine in 'ostalega dela Brd lahko torej upajo, da bodo z deli pričeli, če bodo šle po sreči birokratske formalnosti, že koncem tega leta.
V	petek zvečer je imel občinski svet v Gorici zopet sejo, na kateri je bila glavna točka dnevnega reda obravnava in odobritev letnega obračuna občinskih mestnih podjetij za leto 1968.
V	uvodu so dr. Battello in nekateri drugi svetovalci zahtevah, naj bi se poleg mestnih podjetij obravnavalo na tej seji tudi statut zavoda Lenassi in obračun občinske uprave za prejšnje leto. Prav tako naj bi razpravljali tudi o trošarini.
Župan je odgovoril, da zadeva INGIC sedaj ni več tako važna in lahko še počaka, občinski proračun pa naj bi obravnavah na prihodnji seji, ki bo v kratkem. Nato so prešli k poročilu o obračunu mestnih podjetij.
V	odsotnosti predsednika upravnega sveta odv. Giannattasia je prečital poročilo dr. Chientaroli, prisoten pa je bil tudi ravnatelj
liiiiilMiiiimiiniiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiimiifiiMiiiiiiiimiiiuiiiuiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiuiiii
OSEBNI OBMEJNI PROMET
Po novem letu povečan promet s prepustnicami na Goriškem
V januarju je bilo skoro 1.900.000 prehodov od tega 486.450 s prepustnicami - Zaradi slabega vremena se je zmanjšal promet v Benečiji na nekaj nad 232 tisoč
Živahno delovanje planinskega društva v Novi Gorici
V Novi Gorici ima tamkajšnje planinsko društvo kar 850 članov, od tega nad polovico pionirjev in mladine. Do tako velikega števila članov iz mladinskih vrst so prišli ker so organizirali posebne skupine po šolah. Na osnovni šoh Solkan imajo npr. 150 članov, na šoh v Novi Gorici pa 90.
Planinci v Novi Gorici vršijo zelo živahno planinsko dejavnost v tesni povezanosti z ostalimi planinskimi društvi na Primoskem. Imajo tudi stike s slovenskim planinskimi društvi na Primorskem. Ima-skem društvu Nova Gorica je mnogo starih planincev iz Solkana in Šempetra, precej pa je tudi članov, ki so se v glavno mesto severne Primorske priselili v zadnjem času.
Imajo v upravi Gomiščkovo zavetišče vrh Krna, doma Klementa Juga v Lepeni, Stjenkovo kočo na Trstelju. Njih last je tudi koča
Kekec na Katarinijevem hribu. Zlasti iz zadnje postojanke črpajo dohodke, ki so materialna baza za delovanje društva.
V sklopu društva deluje alpinistični odsek, ki sodeluje s planinci iz Vipave in Ajdovščine. Imajo kar 110 naročnikov na Planinski vestnik. Občni zbor je imelo novogoriško planinsko društvo v januarju. Na njem sta goriško slovensko planinsko društvo zastopala tajnica Jožica Smetova, ki je novogoriške planince tudi pozdravila ter član nadzornega odbora Zdenko Vogrič.
Pozdravni nagovor predsednika Rudija Sinica, govor književnika Cirila Zlobca - Nastop dramskih umetnikov, pevcev in glasbenikov
Zveza kulturno - prosvetnih orga- j Prireditelja sta za to priliko pri-
nizacij in Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica sta priredili v petek zvečer v komorni dvorani gledališča (bivša sodna dvorana) proslavo Prešernovega dne in s tem počastili slovenski kulturni praznik. Program, ki ga je oddajal Radio Koper, je spremljalo veliko število najvišjih predstavnikov krajevnega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter predstavniki Slovencev iz zamejstva.
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Soglasno odobren obračun mestnih podjetij ki izkazuje skoro 32,6 milijona dobička
Metan za ogrevanje se je dobro izkazal in prihodnje leto bodo proučili možnost znižanja cene - Dobava metana Standrežu, Podpori in Ločniku - Gradnja vodovoda in dobava vode Števerjanu
Po podatkih policijskega obmejne ga urada v Gorici smo imeh v pre teklem mesecu januarju na goriš-kem področju skoro 1.090.000 prehodov oseb s prepustnicami in potnimi listi na drugo stran meje. Točno je šlo na drugo stran 1.089.776 oseb.
Od tega jih je bilo pri Rdeči hiši s potnimi listi 602.326 in sicer 421.071 italijanskih in 181.255 drugih državljanov, med njimi pretežno Jugoslovanov. S prepustnicami je šlo na drugo stran 486.450 ljudi in sicer 309.142 italijanskih in 177.308 jugoslovanskih državljanov. Samo pri Rdeči hiši je šlo čez mejo v obeh smereh skoro 229 tisoč prepustničar-jev od tega skoro 136 tisoč italijanskih in skoro 93 tisoč jugoslovanskih državljanov.
če primerjamo te podatke z lanskimi za isti mesec, bomo ugotovili znaten porast, saj je šlo lani v januarju preko meje na Goriškem le okrog 745 tisoč ljudi. Zlasti je vehk porast prometa s prepustnicami, ki se je od lani več kot podvojilo. To je seveda v zvezi z novimi olajšavami, ko so uvedli neomejeno število prehodov s prepustnicami na vseh mejnih prehodih.
V primerjavi z lanski decembrom je sicer promet manjši, vendar je to že normalen pojav, ki ga je treba povezati s prazniki in z Andrejevim sejmom, ko je že običajno večji promet z večjim obiskom Jugoslovanov v Gorici.
Tudi na področju Beneške Slovenije je bilo v preteklem januarju manjše število prehodov, kar je v zvezi s slabim vremenom, ki smo ga imeli skoro ves mesec. Tako so na mejnem prehodu pri Stupici zabeležili nekaj nad 130 tisoč prehodov s potnimi listi; od tega je bilo nekaj nad 111 tisoč italijanskih, ostali pa tuji državljani. Povečini Jugoslovani S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji pa je šlo na drugo stran 102.423 ljudi, od tega skoro 80 tisoč italijanskih in nekaj nad 22 tisoč jugoslovanskih državljanov. Velika večina, ali 100.413 je šlo preko Stupice ostalih dva tisoč pa na ostalih prehodih druge kategorije.
Uničevanje koruznih stebel
Goriški župan Je izdal odlok za uničevanje zalege in Jajčec nočnega metulja, ki povzroča škodo na koruznih steblih, in posredno na koruzi.
Zato so dolžni vsi tisti, Id pride-
lujejo ali hranijo koruzo, odnosno koruzna stebla, poskrbeti najkasneje do 15. aprila t. 1. za uničenje koruznih stebel s tem, da jih porabijo za steljo, za krmo živini, ali na kak drug način, ki pomaga pri uničenju zalege tega škodljivca. Stebla je treba pobrati tako, da se izruvajo ali odrežejo tik pri zemlji. Kdor tega ne bo opravil v določenem roku, bo kaznovan po zakonu. --------------
V Gorici so pokopali Janka Vončino
Včeraj dopoldne od 11 uri so znanci in prijatelji spremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Gorici mizarskega mojstra 59-letnega Janka Vončino, ki je umrl po daljši bolezni. Zapustil je ženo in dva otroka od katerih hčerka Klavdija poučuje na višji slovenski srednji šoli v Gorici.
Znanci in prijatelji izrekajo družini ki stanuje v Ul. Catterini, sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
podjetja inž. Rigonat. Iz poročila je razvidno, da je leta 1968 znašala aktivna postavka podjetij 2.498 milijonov ali za 205 milijonov več kot prejšnje leto; pasiva pa je dosegla 2.466 milijonov ali 190 milijonov več kot prejšnje leto; čisti dobiček podjetij je bil 32.582.047 lir ali 14.735.669 Ur več kot prejšnje leto. Večji dobiček je pripisati povečani potrošnji in boljši organizaciji tako s tehnične kot z upravne Strani.
Električne energije so razdeliU nad 32 milijonov kWh aU še enkrat toliko kot prejšnje leto; plina 2,7 miUjona kub. metrov in vode 4,4 miUjona; uslužbencev je bilo 96 (ob koncu lanskega leta 99).
Premoženje se je z raznimi napravami pomnožilo za nekaj nad 75 milijonov lir, in sicer za 43 mi-Ujonov pri električnem sektorju, za skoro 19 miUjonov pri pUnskem in za skoro 14 miUjonov Ur pri vodovodu. Sklad za uslužbence je ob koncu 1968 dosegel 200 miUjonov Ur.
Kar se prebitka 32,5 miUjona Ur tiče, je bil dosežen takole: račun za dobavo elektrike izkazuje 55,7 miUjona Ur čistega dobička; račun za plin ima 36,2 miUjona Ur izgube; račun vodovoda pa 13 miUjonov Ur dobička.
Ko je dr. ChientaroU zaključil predsedniško poročilo, je župan o-tvoril debato, pri kateri so se ogla-siU k besedi predstavniki vseh skupin. Tako so predlagaU, naj bi nekatere elektrovode, ki so še vedno v zraku, spraviU končno pod zemljo, kar velja zlasti za Štandrež, Stražice itd. PredlagaU so tudi raztegnitev metanske mreže na Štandrež, Ločnik in Podgoro ter okrepitev javne razsvetljave v poneka-terih ulicah kot Vittorio Veneto, Montesanto itd.
Dr. Sanzin ie hote! vedeti, koliko je še v občini hiš, ki nimajo luči, plina in vode. odv. Sfiligoj pa podrobnosti o stroških za metan pri ogrevanju in kdaj bo dograjen avtonomni vodovod. Obenem je pri-Doročal. naj bi še naprej ostaU povezani z Mrzlekom »za vsak primer*. Dr. Battello je hotel vedeti, če in kdaj se bo znižala cena metana za ogrevanje, dr. Cian pa je hotel vedeti za vzroke, zakaj so
bile poleti težave s preskrbo vode za Števerjan.
Vsem je odgovoril inž. Rigonat, ki je dejal, da so v teku izvajanja načrti za okrepitev javne razsvetljave, kjer bo to potrebno. Kar se tiče dobave phna predmestjem je v načrtu za leto 1971 podaljšanje metanovoda v Ločnik, Podgoro in do kraja Štandreža; ne bodo pa ga mogli podaljšati v bolj oddaljene in manjše predele, ker bi se zaradi manjše potrošnje kaj takega ne izplačalo. Kar se metana tiče so prvi meseci potrošnje pokazali dejanski prihranek, vendar pa bo treba počakati enoletni obračun, da bi ugotoviU prihranek in mogli določiti znižanje cene za ogrevanje, kar je v zvezi tudi s povečanjem potrošnje.
Kar se vode tiče je poročal o že izgrajenih in v gradnji vodnjakov in rezervoarjev ob Soči, ki bodo popolnoma zadostovah za potrebe mesta in ne bomo -več odvisni od Mrzleka; seveda pa bomo morali ostati še nekaj časa povezani z Mrzlekom tudi zato, ker je vodovodna napeljava iz Nove Gorice v Šempeter še nezadostna in često morajo dobavljati poleti vodo Šempetru tudi preko Gorice. Kar se vode za Števerjan tiče je bil predvsem vzrok pomanjkanje tehnikov v Števerjanu; ker pa bodo sedaj to službo imeU tehniki CAFO bo ta nevšečnost odpravljena. Ker so lani napeljali vodo tudi do zadnjih hiš v Grojni, imajo sedaj vse hiše na področju občine napeljano vodo.
Pri debati so predstavniki desnice očitali tudi, da natečaj za nove uslužbence ni bil v redu in so menda neko osebo nepravilno name-stiU mimo natečaja. Rigonat je odgovoril, da je bila namestitev v redu in po predpisih.
Po zaključku debate je župan Martina prečital predlog za odo britev obračuna občinskih podjetij za leto 1968, ki izkazuje nekaj nad 32 miUjonov čistega dobička. Nekateri svetovalci so izrekli določene pridržke in opombe, končno pa so obračun soglasno odobrili, kakor je to že običaj iz prejšnjih let
Nato so prešli na obravnavo drugih točk dnevnega reda, o čemer bomo poročali naknadno.
pravila nadvse zahteven program, v katerem so nastopali dramski u-metniki, pevci, glasbeniki. Predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Širnac je v svojem nagovoru dejal, da je potrebno vložiti večje napore, ki naj po vojni-v kulturi osiromašeno področje, kakršna je bila Primorska, povzdigne na raven ostalega slovenskega prostora.
V slavnostnem govoru pa je književnik Ciril Zlobec omenil neločljivost med kulturno dejavnostjo in narodovo mislijo. Naglasil je potrebo večjega soočanja s kulturnimi potrebami, ki se manifestirajo v mnogoterih dejavnostih človeške družbe kot je šolstvo, gospodarstvo, politika itd., da bi bil slovenski narod pripravljen za jutrišnji dan, ki se že pričenja, kjer ne bo več denar tisti, ki bo osvajal, ampak kultura v najplemenitejšem smislu besede. Za tisti dan se mora po mnenju Cirila Zlobca pripraviti slovenska socialistična družba, da ne bo hodila v razkorak z ostalimi narodi ter bila od njih v odvisnosti v smislu, da bo sprejemala izobra žence ter v zameno za to dajala navadno delovno silo.
Proslavo je pričel Goriški oktet z Zdravljico, za njim pa so nastopili gledališka igralka Štefka Drol-čeva, ki je recitirala Prešernove Gazele, sopranistka Ileana Bratuž-Kacjanove, ki je ob spremljavi pianista Aleksandra Vodopivca zapela več Prešernovih pesmi, člani Primorskega dramskega gledališča Tea Glažarjeva, Dragica Kokotova, Matjaž Turk in Jerica Mrzelova so recitirali Neiztrohnjeno srce. Ribič, Turjaška Rozamunda in Ženska nezvestoba. Pianist Aleksander Vodopivec je zaigral Škerjančeve štiri preludije za klavir in Iva Lhotka Ples z otoka Krka, Štefka Drolčeva je podala Prešernove Nezakonska mati. Lepa Vida, Povodni mož in Slovo od mladosti, prijeten večer pa je zaključil Goriški oktet.
Prireditev je bila na izredni kakovostni višini ter je nudila občinstvu globok umetniški užitek. Bila je vreden prikaz ustvarjalnih sposobnosti primorskih umetnikov ter dostojna oddolžitev spominu genija, ki je bojujočemu slovenskemu narodu razsvetljeval pot v svobodo in napredek ter je danes simbol vsega najžlahtnejšega, kar slovenski narod premore.
Prijava posevkov trde pšenice
Pokrajinski urad za prehrano, ki ima svoj sedež v Gorici, na Korzu ItaUa 25 obvešča vse prizadete kmetovalce, da morajo prijaviti na njegovem sedežu preko svojega županstva pridelek trde pšenice. Prijavo je treba vložiti do 28. t.m. Kdor bo pridelal trdo pšenico na zemljišču, ki ne bo prijavljeno, ne bo deležen posebnega prispevka, ki je določen zanjo.
Nove gostiln« na Goriškem
V novogoriški občini bodo v kratkem odprli nekaj novih zasebnih gostiln. Dvanajst zasebnikov je namreč pripravljenih odpreti nove lokale, v katerih bi bilo moč dobiti tudi hrano. Zasebniki imajo na razpolago 200 miUjonov starih dinarjev. potrebujejo pa še nadaljnjih 150 miUjonov posojila. Za posojila se zanimajo tako domača kreditna banka in posojilnica, kot tudi ljubljanska kreditna banka, ki je največje slovensko bančno podjetje.
•muiiiiiiiiinuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiauiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifUN
PATRONATI SE PRITOŽUJEJO
Vodstvo INPS ne upošteva dovolj potrebe zavarovancev
Pri Zavodu bi sc morali v večji meri zavedati svoje socialne funkcije
Predstavniki delavskih patronatov na Goriškem INČA, ENAS, A-CLI, ITAL in drugi, so zaradi številnih protestov delavcev in prizadetih upokojencev spričo velikih zamud pri reševanju pokojninskih zadev in njihovih izplačil, obravnavali ta problem na sestanku, ki so ga imeli prejšnji teden na sedežu INPS z vodstvom te ustanove.
Predstavniki patronatov so pre-dočili ravnatelju INPS nekatere vzroke za take zamude pri izplačilu pokojnin in pri drugih njihovih urejevanjih ter so mnenja, da ni vzrok samo novi pravilnik pri tem postopku, ampak predvsem zaradi premalo organske ureditve dejavnosti na glavnem uradu INPS, s posebnim ozirom na računski odde lek.
Ravnatelj INPS je v svojem odgovoru na take proteste patronatov navedel nekaj statističnih podatkov o dejavnosti glavnega sedeža te ustanove v Gorici. Predstavniki patronatov so zavrnili njegova opravičila ter ugotoviU, da se je v zadnjih mesecih precej zmanjšalo število pokojninskih likvidacij, česar ni mogoče opravičiti s potrebo po reševanju vlog, ki so že prej dospele na računski
oddelek.
Zato so predstavniki patronatov predložih precej odločno resolucijo, ki so jo vključili v zapisnik omenjene seje pri INPS, v kateri zahtevajo od pokrajinskega vodstva INPS večjo zavest socialnega poslovanja tega zavoda, ki bi moral bolj upoštevati upravičene zahteve zavarovancev in upokojencev in ne dajati prednost nekaterim birokrat-sko-upravnim faktorjem.
O takem položaju na Goriškem so obvestili tudi osrednja vodstva posameznih patronatov in sindikalnih organizacij, da bi odločno po-sredovah za odpravo takih upravnih zavlačevanj.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 6. t. m. so se v gor tiki občini rodili trije otroci in sedem oseb Je umrlo.
Rojstva: Glovanna Baittdstel; Mas. simo Marini in Mlchala Fait.
Umrli: gospodinja 68-letna Maria Tinta por. Zucoaro; upokojenec 64-letnl Giovamnl Pascoletti; 30-letrd Luigdno Czubert; gospodinja 73-leb na Maria Plorit vd. Venutrinl; 62-letnd Enrico Sequaldn; upokojenec 74-letad Giovamnl Ataori; invalid 82-1 etni Eufemia Ungoro.
Razstava sester Šantel v kromberškem gradu
Od jutri, v ponedeljek, 9. febr. bo v Goriškem muzeju (kromber-ški grad) razstava akvarelov z go riško tematiko, ki sta jih ustvarili goriški slikarki sestri Avgusta Šantel (1876-1968) in Henrike šantel (1874-1940).
Vodstvo Goriškega muzeja pripravlja ob 25-letnici smrti brata Saše Šantla razstavo o slikarski dejavnosti cele šantlove družine. Ta razstava bo predvidoma meseca junija letos. Sedanja in junijska razstava bosta nedvomno zelo zanimali Goričane, zlasti starejše, ki so člane šantlove družine tudi osebno poznali.
Na pustni torek, dne 10. t. m-v klubu «S. GREGORČIČ* ’ Gorici, Verdijev korzo ^
Otroška
maškarada
od 15. do 18. ure.
VABLJENI SO OTROCI IZ GORICE IN OKOLIC®
CORSO. 15.00—22.00: «1 lunghi ^' ni delle aquile», M. Caine<$ Oliver; angleški kmemaskop5* film v barvah.
VERDI. 15.15—22.0: «1 lunghi ni dell’odio», G. Madison h* 1 BattagUa, ameriški kinenri»' pe v barvah; mladini pod R. tom prepovedan. MODERNISSIMO. 14.45—22: tro natura*, J. Fuhsberger ki _ Boschero; ameriški kinemas^ ski film v barvah, mladini P® 18. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00—21.30: «La za di Tony», R. Benjamin & . Klugman; ameriški barvni N"" mladini pod 18. letom preP°v dan.	'
CENTRALE. 15.00—21.30: «La ordinaria fuga dal campo . IM5 O. Reed in M. PoUard; amer**1 kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14.00:	«0’Congaiceir®
T. Milian in U. Pagliaiu. maskop v barvah.	,,
EXCELSIOR. 14.00: «Una su ci», Vittorio Gassman in S. ^ Kinemaskop v barvah.	a
PRINCIPE. 14.00: «Topaz», F. ®
ford in M. Piccoli. KlnemaS' v barvah.
S. MICHELE. 14.00:
«Nata
ia:
ni film. Sledi barvna slikat--«La principessa e lo streg3ne’
Novu fioricu SOČA (Nova Gorica): «V nju Monte Krista«, fran jj barvni film — ob 16. — 18-DESKLE: «Za ljubezen in sv°£ do«, angleški barvni film " 17. in 19.30.	j,
RENČE: «Po siU morilec«, ški barvni film — ob 15. in R'
ŠEMPAS: «Obračun v Bant,-- j, ameriški barvni film — ob 1".
20- url- «»», KANAL:	«Juriš lahke konj«5® j,
angleški barvni film — ob 1®'
SVOBODA: «Junaki Gvadalkai^ ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri.	,,,,
PRVACINA: «Se vedno so suž" italijansko-francoski barvni ob 16. in 19.30.
KINO DUTOVLJE: Prosto. POTUJOČI KINO — Prosto.
Pustna parada v Tržiču
Tudi letos bodo na pustni torek pripravili tradicionalno pustno parado s povorko alegoričnih vozov, z naslednjim sporedom:
Ob 11. url bo napravila mestna godba obhod po glavnih mestnih ulicah. Ob 12. uri bo na Trgu republike «sdor Anzoletto« čttal svoj ((testament«, nakar bo sledila «can-tada« ali skupno petje starih folklornih pesmi.
Ob 13. uri se bodo zbrali alegorični vozovi iz raznih mestnih četrti in drugih krajev z Goriškega, ter skupine mask v Drevoredu sv. Marka. Od tam bodo z godbo na čelu krenili ob 14.30 v povorki po mestnih ulicah: Drevored sv. Marka, Oorso del Popolo, Trg republike, Ul. Aosta, Roma, Garibaldi, IX. giungno, Trg republike, Rasselll S. Marco. Ob 17. uri bodo pred sedežem Pro loco nagradili najboljše vozove m skupine mask.
DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan prta lekarna S GIUSTO, Italija 244, tel 35-38.
TR2IC
Danes ves dan ln ponoči “ Tržiču odprta lekarna dr Ennerl, Trg republike 26, 72341.
in ponoči
pit* „ teie^
DEŽURNA CVETLIČAR1'1'' $ Danes je v Gorici odprta cV(-J. čarna GORIAN RENATO, nbaidi 9, tel. 26-28.
Darovi in prispe.vki
Za Dijaško matico naplest0 ^ Ja na grob pokojnega dr vl!L p ra Baše daruje podjetje Vi- m-20 000 lir. Za Dijaški dom v stitev spomina drage mame p Bizjak iz Podgore darujeta 130 hard in soproga 5000 lir.'
■id
ZAHVALA
Vsem, ki so nam stali ob ob smrti naše predrage
Jožefe Vižintin roj. Gomišček
se še enkrat najiepše zahvaU0-' pr Posebna zahvala pogrebcem ** rovalcem cvetja.
ŽALUJOČA DRČt^
Štandrež, 8. februarja 1876-
PHIZNA80 MEHKIMI AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZI AN
GORICA — |R uuca d'Aosta mo _ PREVZEMAMO PREVOZ
A
2K-45 - tiOK*4^ VSAKOVRSTNEGA OLA0*
AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA
vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE obratujejo vlečnice, ugodna smučišča ln tereni za druge zimS^ športne dejavosti Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči ln restavrs®1^ z domačo hrano, vinom in drugimi n tlačanu - Ob sobotah nedeljah ter praznikih n les.
Informacije tel. 22-911 21-443
rij’1'
| KOTIČEK ZA MLADE BRALCE
opoznavajmo naše
kraje in ljudi
tm Vprašanja, objavljena v zad-eje!' ,čku 28. januarja, smo inipj ^ pravilnih odgovorov. Kar ad/m°’kQko je določil žreb. Na ■	tokrat Luciana Tom-
(j Povodenj, ki obiskuje I. raz la rnie šole v Gorici ter Ma ale nin iz Trsta' VL Commer-e<j'j '\ — dijakinja lil. razreda jfj j šole «Srečko Kosovel» na ]i; a'Marini bomo nagrado po-Za ^poSti-
!(ia ' e,v ki so i‘m bita postav-^anja le pretrd oreh, noj ■oj °’ da je slika prikazovala Dj-p Rubijah pri Sovodnjah i j*.®? Pa oi se radi pomudili •Pisci s!avn*h možeh: pri priro-•j ,3 Pri politiku, pri pesniku in »mo Jcstu, katerih slike objaviš in ^..P® nam boste povedali Priimek vsakega izmed njih. % v?*1 nekoliko pomagamo. ■ga ?ll*ri št. 1 vidite moža, zna-ive ;Kot odličnega opisovalca ‘ha n njenega življenja. Rodil "*
je v Ljubljani, a je vrsto let živel v Gorici, kjer je tudi pokopan.
Na sliki št. 2 je politik in ve ditelj goriških Slovencev iz prejšnjega stoletja.
. Pri sliki št. 3 pa boste opravili kar brez nas. To je pesnik, po katerem nosi ime tudi šola na Tržaškem.
Zadnja, pod št. 4 je slika tržaš kega publicista, ki t že dolgo živi v Ljubljani in je pred kratkim slavil osemdesetletnico. Vse svoje življenje je posvetil boju za pravice Slovencev v Italiji, še vedno je čil in zdrav
Zdaj pa brž na delo. Vprašujemo samo za priimek in ime teh štirih mož,- Ker pa bi radi prejeli čimbolj ločne odgovore, Vas prosimo, da točno označite koga vsaka slika predstavlja
Odgovore pošljite čimprej, naj kasneje pa do 18. februarja na
MAGIJA PUSTNIH TRADICIJ IN OBIČAJEV
Od starih kurentov do naših mask
Ob vsakem začetku leta, še preden se z nedvoumnimi znaki najavi pomlad, se na Ptujskem polju po javijo kurenti. Vsi dobro poznamo ta prastari in v naše čase ohranjeni pustni običaj. Nekdaj je bi! razširj"e'n po vsej' Sloveniji, pa ne' le to, tudi drugi slovanski narodi poznajo prav podobne maske, tako da lahko sklecama, da nas vodi raziskovanje njihovega izvora k Pro Slovanom za Karpati. In po vsej verjetnosti še dlje, v najstarejše čase človeške kulturne zgodovine ko se je pričela zavest komaj dobro prebujati in ko je spoznala pr ve zakonitosti neprestanega bo.i.1 svetlobe in teme, dobrega z zlim
Naš zapis v tem pustnem času velja le ugotovitvi, da so maske in šeme z vsem svojim početjem tudi do danes obdržale mnogo svojih značilnosti iz davnine. In to ne le tradicionalne maske kot so poleg kurentov n. pr. cerkljanski laufav-ji ali pa maske z Banjške planote nad Novo Gorico, marveč tudi tiste maske, ki so se s svojo pojavo in s svojim obredjem navidez odmaknile daleč od teh.
Vrnimo se h kurentom. Spomnimo se njihove zunanjosti. Oblačilu so ovčji kožuhi, prepasani z veri gami, na katerih se kravji zvonci S kriniko tehta vsa oprema blizu 50 kg. Krinika pa je najvažnejša Sestavljena je iz živalskih in rastlinskih sestavin, njen videz pa jc grozljiv. Grozljiva je tudi cela ku rentova ' pojava. Če dodamo k tej opremi še gorjačo, obloženo z je zevimi bodicami, je naš opis sko raj popoln v svoji nameri, da nam .vzbudi , prej strah kakor smeh in 'veselje. Kurent resnično straši, vendar ne človeka. Človeku je zaveznik, ko z vsem svojim izgledom in nastopom odganja zle sile.
V času pred pustom se najprej pojavijo kurent' posamič. Samotni tekajo med zasneženimi ali golimi njivami. In že nekje izgineio Toda kakor se bliža pust, toliko pogosteje se kurenti prikazujejo zmerom bliže prebivališč. Prične se združevati v skupine. A vsak posamezni kurent skrbno pazi na nenapisano pravilo, da je mirovati prepovedano, da je ukazano nepre stano gibanje in da ni kurentu nikoli dovoljeno stopiti na obe nogi. Ko pride kurentovanje do viška, nastopi zaključni obred. Toda ta ceremonija se je do naših časov pozabila. Ohranil se je le običaj oranja s kurenti, toda zdi se, da to ni tisto najvažnejše. Ne vemo, kaj so kurenti počeli na višku sv J jega časa, toda že iz tega, kar vemo o njih, si lahko ustvarimo predstavo o manjkajočem obredu. V njem so kurenti najbrž združeni v skupnem gibanju skrivnostnega pomena čarali zimo, da bi pričarali pomlad. Kajti za vsem pojavom teh in drugih .mask je ohra-----	—- - magični pomen.
Medtem ko se je koreografski ali dramatični del kurentovega nastopanja pozabil, pa se je ohranil pri cerkljanskih laufarjih. Le, da se je polagoma, v zadnjih letih pa močneje, moderniziral, kar pa je le prikrilo, ne pa zatrlo njegov ma gični pomen. Oboje se je dokaj dobro ohranilo v manj popularni!', pač pa nič manj zanimivih pustnih običajih na Banjški planoti nad Novo Gorico. Prav zaradi tega velja porabiti nekaj vrstic za opis teh. mask.
Na Banjški planoti je sedem vasi, med njimi pa ima vas Lohke najmočnejšo tradicijo pustnih obi čajev. Tako, kot so v navadi še sedaj, -se jih spominjajo najstare; ši vaščani se izpred prve svetovne vojne. Površno pogledano, niso obi čaji v Lohkah kdo ve kolikšnega pomena in starosti. Pustni sprevod obišče vse hiše v vasi, povsod pobira darove in zapoje ter zapleše. Ta sprevod so nekdaj prirejali ob pustnih torkih, ob pepelničnih sredah pa so pusta pokopali ah obesili in s lem je bilo praznovanja konec. Med maskami je najpomembnejši pust ati postelj, v sprevodu pa gre prve mesto ženinu ;n nevesti. Ostati so njuni svatje.
Takšno je banjško pustovanje. Vendar pa se za vsem tem skriva globlji in prav tako magični po men. Ples mask pred nisnim pragom je čaranje in zaklinjanje. Oo-darovanje ima podoben namen. Pu sielj pa naposled prevzame nase vse slabo, postane podooa zla in zhne in je kot tak obsojen. Sežgejo ga zunaj vasi in raztresejo pepel po polju ali pa ga — po novejši ' eriiji — obesijo sredi v isi, kjer potem še nekaj časa velja zimi v strah in v zagotovilo skorajšnjega prihoda pomladi.
tako je s tradicionalnimi maskami. Ugotovili smo, kaj se skriva za njihovim videzom. Seveda lahki' tudi brž ugotovimo, kako se njihov magični izvor pozablja. Vendar pa se takšen — nekoliko potisnjen v pozabo — le ohranja. Prav to pa daje svojevrsten, nekoliko grozljiv, zato pa še bolj atraktiven mik našim maskam, kakor so sedaj v navadi. Skrivnostni pomen je že v prikrivanju prave identitete. To pa ne vpliva le na tistega, ki ne more ugotoviti, kdo je ta ali ona maska, marveč tudi na preoblečer pa in zakrinkanega samega Zdaj je lahko nenadoma drugačen — ali pa nemara bolj pristen kakor si cer. Skrbi, nesreče in vse slabo je tedaj pozabljeno, pregnano. Kolikor še ni, se je treba vreči še globlje v vrtinec pustnih norčij. V bistvu gre za predajanje skrivnostnim silam, ki so včasih moč nejše od naše razumske kontrole Le da so naši predniki menili, da so te sile zunaj nas, mi pa jih vse bolj odkrivamo v nas samih.
SaS
n-uuMcjc	~•	----
jUredoištvo Primorskega dnevnika
■ **jcut*ga življenja, ivoun se 34170 — Gorica — Ul. 24 maggio,'1 njen njihov ***«»—*** *-—
'""•"■IH,,,,,,,,..........................................'
Saša Pobrila SAD MAŠČEVANJA
Pusta ali «pusteljna iz vasi Lohke na Banjški planoti
iiiiiiiiiiiiiimiiimiiiitiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfMiiitiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu
TEORIJE AMERIŠKEGA GEOLOGA
Je platino prinesel strahotni «bang» pred 2 milijoni let?
WASHINGTON, 7. — V času nekaj sekund so na ožje področje s premerom 1600 metrov padli vsaj trije veliki meteoriti, ki so prišli iz vesoljskih globin in pri tem je na širnem področju prišlo do veli kanskega »banga*, kakršnega svet še ni doživel. To se je zgodilo v Južni Afriki pred približno dvemi milijoni let.
Najprej, kaj je «bang*, ki smp .ga pravkar omenili? v ~ Kadar neko telo prekorači zvočno,;, brzino, nastane poseben pok, ki mu pravijo «bang». Nadzvočna letala, ko prekoračijo zvočno brzino, prav tako ustvarjajo ta «bangs>, ki zna tudi razkriti strehe ali raz biti šipe, če letalo leti prenizko, ki pa človeka vedno razburi, celo pretrese, tudi če leti letalo na veliki višini, v kolikor človek ne pričakuje vnaprej tistega strahotnega poka ob prehodu iz pod v nadzvoč no brzino.
Vrnimo se k «bangu» izpred dveh milijonov let.
S teorijo o treh meteoritih in o strahotnem »bangu* je prišel na dan dr. Warren Hamilton, ki je znan po svojih geoloških raziskava njih in odkritjih v raznih predelih
Skupina ali grozd «drobnejših ne besnih teles* je bila sestavljena vsaj iz treh večjih kosov, torej iz treh meteoritov, ki niso bili te ko majhni kot nešteti meteoriti, ki često padajo na Zemljo. Po vsej verjetnosti so t> meteoriti pripadali kaki zvezdi repatici, vsekakor njeni »glavi*, ki se je nekje »razprši la», ko je drvela v neposredni bližini našega planeta. Prav ver etno je, da je Zemlja s svojo privlačnostjo pritegnila nase več teh kosov, več «drobnejših nebesnih teles*, toda nekaj jih je padlo na južnoafriško področje, drugi pa so se morda izgubili kje daleč na oceanih.
Odkod dr. Hamiltonu osnova za njegovo domnevo?
Dr. Hamilton je dolgo preučeval velikanski «kompleks Bushvelda*, to se pravi ogromne mase skoraj o-kroglih skal, ki jih zasledimo _ severno od Johannesburga v južno afriški pokrajini Transvaal. Po mnenju dr. Hamiltona se da sklepati, da so te skoraj povsem okrogle »strukture* posledica skoraj istočasnih padcev treh ogromnih ve soljskih meteoritov na površino Zemlje. Ko so te velikanske skale, ti meteoriti pridrveli na Zemljo, so treščili na njeno površino z naglico najmanj 32.000 morda pa tudi 160.000 km na uro.
Eksplozivna moč, ki je nastala ob trčenju teh teles na zemljino površino, pravijo strokovnjaki geološkega centra, ki sodelujejo s Hamiltonom, je lahko mogla povzročiti največji «bang», kar jih jc bilo kdaj koli v zgodovini naše ze meljske oble v zadnjih dveh milijonih let. Po trčenju, pravi dr. Hamilton, se je tu ustvarilo veliko skal «ognjenega izvora*, to se pravi, da je iz notranjosti Zemlje, za radi trčenja, privrelo na površje Zemlje veliko magme, ki se je nato ohladila in ustvarila tipične skale »ognjenega izvora*, ki jih že dolgo preučujejo, da bi ugotovili njihov izvor.
Ta «kompleks Bushveld* pa ni zanimiv le za geologe oziroma strokovnjake, ki postavljajo domneve, kakršno je postavil dr. Hamilton, pač pa je to področje zanimivo tu di zato, ker je to področje najbo gatejši rudnik platine na svetu. Pravzaprav niti ne gre več za rudnik v klasičnem pomenu, pač pa za površinski kop. V tem »rudniku* je tudi veliko kroma in cina.
Znanstveniki na ne vedo odgovo-
SLOVENSKI GOSPODAR
3.	II. 1870
Iz tržaške okolice se piše da je tamo, kakor tudi na Krasu, narodno gibanje prav živahno, in da se posebno mladina prav marljivo uči lepega in čistega slovenskega je zika, ker se Iehko , čuje pri vsaki priložnosti. Tudi v štačunah se go vori že prav čist slovenski jezik, in mesto «cukra», «kafeja» itd. se zdaj že zmirom čuje «sladkor», »kava* itd.; samo stari ljudje so še zmirom pri svojem starem kopitu. Pa naj jim bo to staro veselje! V spomin našega prvega pesnika Vodnika nameravajo skoraj vse primorske čitalnice — to se tudi čuje od drugih čitalnic in društev — napraviti lepe besede, veselice, glediščine igre itd. To so res prav veseli glasi iz Primorja, in želeti bi bilo, da bi taki prihajali iz vseh strani Slovenije.
ZGODNJA DANICA
4.	II. 1870
Iz Sovodenj, 24. pros. (Razne re či.) — Ko beremo v cerkvenih časnikih, kako se tu pa tam cerkve zidajo, prenavljajo, kinčijo, obdarujejo, jeli ni ravno to živ dokaz, kako verno je naše ljudstvo, in prav ta vernost psevdoliberalce najhuje v obraz bije, kteri se repenčijo, kakor da bi ljudstva nic bolj ne tišalo, kot «sladki jarem* Kristusove vere. Prav je tedaj, da se take reči naznanjujejo, ki pričajo živo vero. Da! ne »deficit*, ampak verne in pobožne ustanove so perve, ktere ti liberalci hite podirati. Enaki so v tem nekemu revežu, ki je v togoti kotle, lpnce, sklede in drugo pohištvo _ strastno razsejaje skozi okno in hišne duri pometal, ktere je pa drugi dan uboga njegova ženica z obezano glavo za njegov dragi denar morala po tergu iskati in kupovati. Tako in veliko huje liberalni «korifeji» svo jemu domu (domovini) škodujejo, ko se vere in verskih naprav do tikajo.
Ali — pustimo to. — Uro od Gorice je vas in županija Sovodnje. Ljudje tu bivajoči, večidel, «koloni» Žida (g. Levi-a), so sicer dobr ljudje; pa kakor so nekdanji ma lika «Kurenta» častili, tako tudi ti radi plešejo. In zato, kakor drugod, tudi v tej županiji, zlasti poletni čas je ni nedelje ah’ praznika — tudi perve verste (kar je sad nove ere) — brez plesa in plaza očitnega.
Sicer pa tudi vernosti in pobožnosti nihče ne more našim Selanom odreči. Kdor ve, kaj^ je ta mala soseska i šteje nekaj čez 660
riti na vprašanje, ali so te bolj dragocene in tudi bolj uporabne kovine »vesoljskega* ali zemeljskega izvora. Nekateri menijo, da so platino prinesli trije veliki meteoriti, drugi pa menijo, da je platina skupno s kromom in činom privrela na površje ob močnem sun ku skupno z magmo, oziroma v
magmi. Sam dr. Hamilton pa svojo mm«	—v~
teorijo o trčenju in ;<a-.y»te«rstaero« duš) >• v zadnjih 40. letih za čast rudniku, ovija v previdno obliko.	«tnril» (dobro si zaoomnite
znanstvene hipoteze, ki je ni lahko dokazati.
Božjo storila (dobro si zapomnite liberalci' — vse iz lastnega navdir šenja, od nikogar siljena), bo meni
i .i?	Kt/nr-rrzHrM
Veljaven od 8. do 14. februarja 1970
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nikakor se ne spustite v tekmo z nekim prevejanim lisjakom, ki komaj čaka na priložnost, da bi vas speljal na led. Ni izključeno, da bo draga oseba priznala krivico, ki vam jo je bila storila navzlic temu pa vi ukrepajte, kakor ste se bili namenili. Odlično razpoloženje.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V zadnjem jioslu, ki ste se ga bili lotili, ste storili neko bistveno napako: za nasvet in pomoč ste se obrnili na osebo, ki je za to najmanj primerna. Pripravite se dobro, preden se odpravite na neko potovanje. Spor med vami in dobrim prijateljem
DVOJČKA (od 21.
5. do 21. 6.) Pojavila se bo oseba, ki vam bo ponujala denar za neki skupen nastop v zanimivem finančnem poslu, ne zavrnite je, prej pa se le pozanimajte, kdo in kaj je. Nepričakovan napad od strani sicer dobrega prijatelja vam bo zagrenil ves dan.
RAK	(od 22.	6. do
22.	7.) Prenehajte že
enkrat z večnim tar nanjem, ki ga nihče ne posluša; ponudila se vam bo edinstvena priložnost, vi pa jo zagrabite	in	skušajte	iz nje	izvleči
kar največ morete. Vnet pristaš vaš in vaše družine bo nenadoma	prešel	v nasprotni	tabor.
LEV	(od 23.	7. do
23.	8.) Ne izbirajte sredstev, če jih drugi ne: pripravlja se proti vam napad, ki bi vam utegnil polomiti kosti, trdo obračunajte z vsemi, ki so v tem udeleženi. Dobro sosedstvo se bo postopno spremenilo v iskreno prijateljstvo. Prejeli boste pismo od o-sebe, ki jo zelo cenite.
DEVICA (od 24. 8.
do 22. 9.) Za svoje delo ste imeli prejeti ustrezno plačilo, kar se ni zgodilo, nikakor ne dovolite, da bi pri tem ostalo. Veselje spričo nekega prijetnega obiska vam bo zagrenila vest o nesreči dobrega tovariša.

TEHTNICA (od 23.
9.	do 22. 10.) Danes boste imeli v poslih manj sreče, kot doslej, toda ne bo o-stalo pri tem, v naprej se vam obeta še dokajšnja sreča. Ni vam podobno, da bi se pred kom plazili po kolenih, zatorej tega tudi pred ženo, ki vam je vnela srce, ni potrebno delati.
ŠKORPIJON (od 23.
10.	do 22. 11.) Ne da jajte podatkov pos lovnega značaja ose bam, ki jih ne poznate, dasiravno
vam jih pošilja neki skupni prijatelj. Veder značaj vaše iz voljenke nenavadno blagodejno vpliva na vaš sicer razdražljivi značaj.
STRELEC (od 23
11.	do 21. 12.) Pri jatelj vam je pri pravljen pomagati, vendar samo pod po gojem, da upošteva
te njegove nasvete, ki so, med drugim povedano, zares korist ni. Ne uveljavljajte svoje ča stihlepnosti za vsako ceno.
KOZOROG (od 22
12.	do 20. 1.) Iz vrstno boste napre
I dovali na novem de lovnem mestu, le ne koliko bolj se še mo rate sprostiti, kar je obenpm nujno potrebno za dobre stike s kolegi. Nedvomno je, da ste do slej družino nekoliko zanemar jali, skušajte to pomanjkljivost čimpreje nadoknaditi.
VODNAR (od 21. t do 19. 2.) Opravili boste neverjetno 1 drzno potezo, ki bo vse presenetila, vam pa bo zagotovila finančni uspeh, v katerega niti sami ne boste mogli verjeli Zanimiva ugotovitev n ekega i škrenega prijatelja na račun ženske osebe, ki jo vi dokaj ne kritično zagovarjate.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Ne navdu-i šujte se za načrt, j ki ga niti ne pozna te, na mnenje drugih pa se tudi ne morete vedno in docela opirati. Vseka kor naj bo med vami in nek< osebo žepskega spola še neka časa ustrezna distanca. Pazit'
. se pred sosedom, ki vam je stal no za petami!

to preterdil.
Cerkev prostorna z zvonikom nova, na mestu prejšnje kapelice; novi altar iz mermeljna, po prizadevanju zlasti g. Toži-a, tukajšnjega slovečega fabrikanta, drage in lepoglasne orgije, štacijoni, nova podoba sv. Martina od slovečega malarja g. Joz. Tominca, in še marsikaj je storjenega v tej dobi. Pri vsem tem pa je pridobila, cerkev še zlasti veliko zdaj v teku enega leta... Prižnice ni bilo še v cerkvi; pred cerkvijo je bila za lopo sterhla zakerpana bajta in prostor med cerkvijo je bil podoben razvalini.
Prostor ob čelu cerkve je drugi. Smem reči, ko bode popolnoma izdelan, bi tergu kakega predmestja delal čast. K vhodu v cerkev peljejo nove stopnice, pred vratini cerkvenimi pak 4 marmeljnasti ste bri podpirajo lepo lopico. Novo okusno izdelano prižnico je ceno naredil domači mizar J. Mozetič, podpiran od goriškega malarja g, Fil. Pika, ki je tudi cerkev zmalal. Postavil jo je ravno na tisto pesto, ktero so sami milostivi nadškof odkazali.
Leskeče se tudi dragi stekleni lestenj iz Berna na Moravskem, dar g. župana Toži-a. Veliki altar se zdaj še le prav odlikuje, od kar je prezbiterija oslikana (ma-lana). Na stropu ravno nad altarno mizo vidiš v okvirju pravega Vik-šega duhovna J. K. naslikanega, ko kruh posvečuje v prenočevališču v Emavs-u in samega sebe zavzetima učencema, ki sta ga takrat spoznala, v naj svetejšem zakramentu zavžiti daje. Na obokanem stropu vidi se na nekih ploščah gerb dvoglavega orla 2 betov in 2 svetnikov. Kaj to pomeni, nisem mogel do sedaj izvediti. Selani te reči spoštujejo zarad starosti. Prejšnja cerkev bila je namreč blagoslovljena 14. dec. 1533 od nekega škofa Kaprulana Daniela de Rubeis (Rubija?); sedanja pa, veliko veči na tistem mestu 300 let kesneje so-zidana, in od goriškega nadškofa Fr. Ks. Lušin-a 24. jun. 1. 1839 slovesno posvečena.
Ne morem pa, da bi zarad slovesnosti, ki smo jo včeraj imeli, ne omenil novega zvona, nekaj čez 12 stotov težkega, na mestu nrejš-njega s 4 centi. Blagoslovili so ga preč. gosp. stolni dekan msgr. in vit. Fr. Jož. reda Ivan Bodal, ki imajo od samega sv. Očeta papeža oblast v naši nadškofiji zvonove blagoslavljati.
Med sv. mašo so gosp. dekan prav jasno in navdušeno pridigali in razložili, kaj pomeni blagoslov zvonov, kako jih je treba rabili itd. Po sv. maši bil je obed v škerljah (L Scariano) pri botru zvona g. županu Toži-u, kteri je res zeliko pripomogel v popravo cerkve in v povzdjgo slovesnosti sploh ao sti dobrega storil.
Mil gsp. dekan so nas popoldne zapustili, ko so bili še ljujstvo nagovorili in no litanijah odpeli j-- o Deum*. Serčna hvala: Bog plačaj!
C.
NOVICE 9. II. 1870
Narodne stvari.
Starine slovenske pisave Nedavno nam je v roke prišel razglas francoske vlade za ilirske dežele, »sturjen u Terste na 6. marca 1810», po kte-rem so bili «bankozedelzi prekliza-ni». Ta razglas ima napis: «R»v-najne zhes usdignene Bankozadelze, kateri se imenujejo Zedelz od du nejskega Banko* in se začenja tako-
«U’ Imenu Soje Svetlust Z,esaria teh Franzosov, Krala od Lashke-ga, Varha Renanske. inu Sredneka Shvvaizarske zavese, &c. &c. Nc Inu Skuš muzh te Nam is De cretam od 25. decembra 180S dane oblast.
My Hirgeneral tera sapovedinstva, Pervi Poglavar useh Illirskeb Des-hel, Zhes naprejudarjene Gospuoe General - Intendanta teh Finanz smo klenili, nu sklenemo, kokor
^Podpisan: Hirgeneral, Vajvod od Raguse.*
Tako se je nemškutarsko popačeno pisal jezik slovenski 1810. leta v uradmjah naših slovenskih de žel, ktere je takrat obsegale ilirsko kraljestvo In ta popačeni slo venski jezik - enak popačenemu jeziku nemškemu, ki so ga ut adm -e avstrijske, pi s a i( in tiskale {jod ce sarico Marijo Terezijo in še dahe je oni jezik kteri je Anastazij u G r ii n u. Kromerjii in drugim možem ninne baže (gtei go vore v kraniskem deželnem zboru i pravi jezik slovenskega narod i na Krajnskem, štajerskem itd. -to- je-tisti lezik ki bi pa po mnenji «teh Kranjcev* še z-.la.i morali rabiti v urarin.jah, da bi bil nemškutarjem in takim našim ljudem, ki se nočeio maternega jezika učiti, češ, da ga že znajo, ker so _ Ji šali svojo mater in svojega očeta tako govoriti! In gospodje Anastazij Griin, Kromer in drugovi njun., ki pošiljaio svoje otroke v šolo, da se nemškega jezika tiči jo, k svo i modrosti mislijo, da slovenskega jezika učiti se ni treba! To pa ti možje, klerim se zdrava parni t vendar odreči ne more, le zato pravijo, da bi lepi, čisti jezik nas ne prišel do te stopnje, na kteri so drugi jezik’ dandanes. In pregostemu kmet’ču in drugim ljudem butajo popačen' iezik, kakor ga beremo v gori omenjenem razglasu, v glavo, da se malnizvedeni kmetič vsede na limanice in začne v njihov, rog trobiti rekoč »saj je res, mi ne zastopimo te nove Šprahe.* Gospoda! vedite, Ja to je sleparija, hudobna sleparija! Vašo sleparijo izvrstno ongavi «Brencelj* v »rešpehtarjevi kuharici*, ktera govori tisto «špraho», ki je po vašem mnenji pravi slovenski jezik, kterega se pa vsak človek sramovati mora, če pomisli, da je ven-
f>ASSO S£U A
sfc«>:V

tepe m m$i
-SMSf* Al.«-
L' «■■ ’-<j(
•II vAl.l 1» PUH. V SC*
**8C*8*>
»A8CHDTO


mmm
KOŠARKA
NARAŠČAJNIŠKA LIGA
VALGARDENA-GRODEN
SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO ALPSKIH DISCIPLIN
Včeraj svečana otvoritev Obe peterki Poleta in kvalifikacije slaloma danes v UL Montec i,
Danes ha na sanrns/u fmrtlr* »»*«/«i..
GRoDEN, 7. — S slikovito slovesnostjo so danes odprli letošnje svetovno smučarsko prvenstvo alpskih disciplin, ki se odvija v dolini Grodna (Val Gardena). Otvoritve so se udeležili številni predstavniki mednarodnega športnega — zlasti smučarskega — sveta in seveda tudi zastopniki krajevnih in deželnih oblasti,, ter zastopništvo vlade iz Rima.
.Pred tem so že v jutranjih urah opravili kvalifikacije moškega slaloma, ki niso prinesle večjih presenečenj razen morda tega, da sta se iz prve vožnje uvrstila le dva Avstrijca, ostala dva pa sta morala na repesaže. Italijani niso imeli z uvrstitvijo v finale večjih težav, saj je to uspelo vsem štirim že v prvem poskusu. Thoni je vozil v zelo lahki skupini, v kateri sta razen tega še ostopila dva tekmovalca, tako da je imel napredovanje v finale zagotovljeno, da je le prišel na cilj. Kljub temu pa je Thoni
Danes bo na sporedu finale moškega slaloma, jutri pa prvi spust moškega veleslaloma
Svetovno prvenstvo
DANES
Nedelja, 8. februarja Spored
VVolkenstein (zjutraj) ogled proge moškega veleslaloma St. lllrich 10.00 moški slalom (finale)
Wolkestein 10.00 - 13.00 ženski smuk (trening)
TV
9.50	— 13.00 moški s'ak>m (finale)
JUTRI
Ponedeljek, 9. februarja Spored
VVolkenstein 12.00 moški veleslalom (prvi spust)
VVolkenstein 10.00 - 13.00 ženski smuk (trening)
TV
11.50	— 13.25 moški veleslalom (prvi spust)
19.15 — 14.45) pozvetek dnevnih tekmovanj
4-
Thoni .je glavni favorit za današnji slalom
Naraščajnike Poleta čaka danes težka naloga. Nastopili bodo namreč proti moštvu Lloyd B, ki sodi med najmočnejše peterke te kategorije v Trstu. Po zadnjih zadovoljivih nastopih poletovcev pa smo prepričani, da bodo naši fantje dobro zaigrali in dali vse od sebe. Openci so namreč v zadnjih časih tehnično precej napredovali, zlasti so izboljšali obrambo, kjer lahko igrajo poljubno tako v coni kot «na moža.*
Za današnje srečanje bo trener Tavčar predstavil naslednjo postavo: Adrijan Sosič, Edi Daneu, Miloš Jugovič, Borut Deško, Boris Košuta, Darko Rauber, Jani Sosič, Edi Kravos, Robi Gantar.
Tekma Lloyd B - Polet (naraščajniki) bo danes, ob 9.30, v telovadnici Ul. Montecengio.
* * #
Prav tako v telovadnici Ul. Montecengio bodo igrala tudi openska dekleta, ki nastopajo na naraščaj-niškem prvenstvu. Tokrat se bodo Openke pomerile s skromno peterko Calza Bloch B. To je torej velika priložnost, da naše predstavnice osvojijo prvi točki v tem prvenstvu.
Verjetna postava Poleta: Irena Sosič, Tanja Malalan, Mira Kraus, Rosana Sosič, Vesna Taučer, Mire-la Zgonc, Nataša Smotlak.
Srečanje Calza Bloch B - Polet (naraščajnice) bo danes, od 11. uri, v telovadnici Ul. Montecengio.
b. 1.
vozil odlično in je dosegel najboljši čas dneva ter je tako jasno napovedal, da bo tudi jutri naskakoval izključno prvo mesto. Precej težav pa je imel Avstrijec Schranz, ki je skoraj padel in je torej le za las ušel repesažem. Veliko presenečenje pa je pripravil s svojo uvrstitvijo v finale neznani deček iz Brazilije Fa-
so se s prvo
bi. Med tistimi, ki vožnjo uvrstili v jutrišnje tekmovanje je bil tudi Jugoslovan Blaž Jakopič.
Iz kasnejših repesažev sta se uvrstila v finale tudi oba prej izločena Avstrijca, Huber in Rofner, poleg
njiju pa — med drugimi — tudi I zen enoletnega zapora. Obsodili so Jugoslovan Dušan Jamnik.	Iga zaradi nepravilnosti pri upravlja-
KOLESARSTVO
PARIŠ, 7. — Znanega bivšega francoskega kolesarskega prvaka Rogera Riviera je sodišče v Saint Etiennu obsodilo zaradi namernega stečaja in poneverb na pogojno ko-
nju neke garaže, pred tem pa je bil pred nekaj tedni obsojen na pogojno tri tedne zapora zaradi podobnih nepravilnosti pri upravljanju neke restavracije in kampinga. Ker mu je pri tem pomagal, so obsodili na 1.000 frankov globe tudi znanega kolesarja Geminianija.
NAMIZNI TENIS
V četrtek v Nabrežini Sokol-Virtus Gorica
V okviru predprvenstvenih priprav bo ekipa Sokola odigrala v četrtek zvečer ob 21. uri prijateljsko namiznoteniško srečanje z novoustanovljenim goriškim moštvom Virtus. Tekma bo v Nabrežini, v prostorih PD I. Gruden.
TUDI_ 70 NAJ BI BlL ŠPORT
Kolesarska dirka v uniformah po cestah Južnega Vietnama
V prejšnjem tednu so zaključili kolesarsko dirko po Južnem Vietnamu, ki je pa bila kaj svojevrstna športna prireditev. Proga tega tekmovanja se je vila skozi deset od 44 južnovietnamskih pokrajin. Skozi ostalih 34 tekmovalci niso mogli, ker jih tja enostavno niso pustili... partizani
Dirka, na kateri je nastopilo 55 kolesarjev je bila res dokaj nenavad na. Praktično vsi nastopajoči so bili namreč vojaki. Kronike ne povedo, če so bili med tekmovanjem oboroženi, dejstvo pa je, da jih je spremljajo krepko vojaško spremstvo, v katerem so namesto reklamnih avtomobilov vozili tanki in oklopni avti, v zraku pa so ves čas viseli nad glavami tekmovalcev trije ameriški helikopterji, ki so s strojnicami prežali, da bi se kje ne pojavil kak ■ partizan. Tudi občinstvo je bilo svo-
UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIUllUllllllIllIllllllllIllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllll
SMUČARSKI SKOK!
Elektronika tudi v športu
TOKIO, 7. — Na zimskih olimpijskih igrah v Sapporu na Japonskem bodo merili smučarske skoke na nov način. Dosedanji način merjenja dolžine skokov s pomočjo sodnikov namreč ni preveč zanesljiv. Lahko se zgodi, da se sodniki zmotijo tudi za dva metra.
Japonski strokovnjaki pa so zdaj izdelali posebno napravo, ki bo merila dolžino smučarskih skokov, s pomočjo posebnih elektronskih instrumentov. Ta naprava je precej bolj točna kot sodniki, saj se zmoti največ od 20 do 30 cm. Razen
tega bo elektronska naprava posredovala podatke o dolžini skoka zelo hitro, dejansko v istem trenutku, ’ ko se bo tekmovalec dotaknil tal.
NOGOMET
TRST, 7. — Tudi v Trstu imamo odslej žensko nogometno ekipo. Imenuje se «Iris femminile foot-ball». V ekipi so večinoma dekleta od 13. leta starosti dalje. No-gometašice že pridno trenirajo in se pripravljajo na prve nastope.
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 8. februarja 1970
KOŠARKA
Mladinsko prvenstvo 11.00 na Greti Mivar — Bor
* * *
Prvenstvo naraščajnikov
12.30	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Montuzza * * •
09.30	v Trstu, Ul. Montecengio
Lloyd B — Polet
* # *
Prvenstvo narašča.jnic 11.00 v Trstu, Ul. Montecengio
Calza Bloch B — Polet
SMUČANJE
Tržaško prvenstvo v veleslalomu Ves dan v Trbižu
Nastopa tudi SPDT
NAMIZNI TENIS
Pokrajinsko prvenstvo 3. kat. 09.30 in 15.00 v Trstu (ENAOLI)
Nastopa tudi Sokol

jevrstno: ob cestah so stali skoraj izključno vojaki in to iz dveh vzrokov: prvič, ker prebivalstva taka dirka, organizirana izključno iz propagandnih vzrokov, ni preveč zanimala, drugič pa so vojaki istočasno z »navijanjem* opravljali tudi stražarsko službo.
Toda poleg južnevietnamskih in a-meriških vojakov so si sklenili ogledati nekoliko pobližnje to dirko tudi borci narodnoosvobodilne vojske: na visoki planoti, pri kraju Bao Luc, so se približali cesti na streljaj in namesto da bi jih polivali z vodo, kot je to običaj, so spustili na dirkače nekaj raket in »bazook*. Kolesarji so bili v nekaj trenutkih v obcestnih jarkih, kjer so preždeli celih 40 minut, da so medtem južno-vietnamski vojaki pregnali nepovabljeno občinstvo. Kolesarji pa se oči-vidno tudi po »očiščevalni* akciji niso počutili varni, zlasti ne ob pogledu na mrtve in ranjene južnoviet-namske vojake, ki so ostali na bojišču, medtem ko o partizanskih »ljubiteljih kolesarstva* ni ostalo ne duha ne sluha. Za vsak slučaj so pa tekmovalce vendarle vkrcali v o-klopne avtomobile in jih pod zaščito jeklenih plošč prepeljali 80 km daleč na varnejše področje, kjer so zopet lahko pričeli pritiskati na pedale. Tudi tukaj pa ni šlo vse prav gladko, saj se je morala kolona dirkačev nekajkrat ustaviti, da so lahko specializirani oddelki potegnili iz ceste nastavljene mine.
Na 761 km dolgi poti je zmagal 27-letni narednik Truong Kim Huong, ki je prevozil 761 km dolgo progo v 18.08’. Progo je torej prevozil s poprečno hitrostjo približno 42 km na uro, kar je res lepa brzina. Očividno se mu je zelo mudilo priti čim prej na cilj: pe ne zaradi 390 tisoč lir nagrade.......
Južnovietnamska vlada je označila dirko, kot svojo veliko politično zmago. Z njo naj bi dokazala, da povsem nadzoruje južnovietnamsko ozemlje.
Težko in nevarno nadzorstvo!
TENIS
Marca bodo govorili o J. Afriki in Rod«!
LONDON, 27. — Usoda tenisk^ prezentanc Južne Afrike in K011* se bo odločila 23. marca let<,sr nekem londonskem hotelu, v kaW*J se bodo zbrali na izrednem nju predstavniki vseh držav, j® udeležujejo tekmovanja za Da'® pokal. Povod za sklicanje zase®* je dal tajnik Mednarodne tenl* zveze Basil Reay. Vzrok sklical, je rasizem v teh dveh državah, radi katerega je onemogočeno pati čmopoltim igralcem prh*1 cem.	lit
Rodezijo in Južno Afriko so čili v evropsko področje tekmo'*' za Davisov pokal, vendar so ze , vilne države napovedale, da ne nastopile proti tema dvema raSlS nima državama.
OUMPIADA
BONN, 7. — Izvedelo se je, ožil vzhodnonemški olimpij® bor protest zaradi medalj,^» v.
je naročil organizacijski odbor ^ olimpijskih iger v Muenchnu-medaljah namreč piše: «20. obn'r da 1970 v Nemčiji.*
SNEŽNE RAZMERE
Velika planina	40	d®
Krvavec	55-85	C®
Kranjska gora	35	c1"
Bohinj (Vogel)	145	c®1
Zelenica	90	c1"
Nevegal	20	c®1
Trbiž	(ni sneg3'
Višarje
120 ero
Turistične agencije sporoča]0’ <
1 v hotelih ob slovenskih ščih v glavnem dovolj prostih ^
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 — Tel. 24601 — Telex 31254
YU Slon
Sodobni komfort, Mednarodna kuhinja in narodna restavracij*' Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavarn*' ‘lelika,eso' ekspresom, snack - barom in slaščičarno-Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni bar.
SALAMA
Dohna Orodna - Val Gard na z okoliškimi gorami. Proge za svetovno prvenstvo so označene z debelimi črtami in sicer vidimo progi za moški slalom na sredi slike spodaj (4), v centru slike so proge za moški in zenski veleslalom (3), moški smuk (1) in rezervna proga veleslaloma (5). Na levi zgoraj je proga za ženski smuk
zervni progi za slalom (13)
za izlete in narezke
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
✓
t
n
c
{
II
v
a
ir
‘I
tl
d:
k
d
b
vi h k
5\
ni
ki
di
P;
ie
nj
se
no
to
na
ta
N
to
nt
Vil
sk
dc
vi;
ie
olj
de
ne
ap
VOJNI HOMAN SLOVENSKEGA NARODA
Doberdob
Ležala sta nehote predolgo, morebiti že kake pol ure, zato sta se dvignila. Zaužita pijača ju je prijetno razgrevala in sod, ki sta si ga spet naložila, se jima je zdel neverjetno lahek. Demark je svetoval, naj nadaljujeta pot naravnost proti svetlikajoči se črti raket, trdeč, da pozna svet. Tam za robom da se čisto gotovo sestaneta s kolono. Pol ure hoda je svet ostal, kakršen je bil, mehak in pokrit z nizkim, redkim grmičevjem in s kupi belega kamenja. Potem se je začel spreminjati v svet, kakršnega so poznali iz jarkov: kotanja za kotanjo in krtina za krtino. Dvakrat, trikrat sta počivala in se napila iz pilke. V sodu je tekočina že občutno pljuskala, toda pijana še nista bila; vsaj občutila nista tega, Tam, kjer je Demark prerokoval, da se bosta sešla s kolono, sta krenila na levo, toda kmalu bi bila prišla v past; kajti bilo je, kakor da sta prišla v pravi žleb ognja iz pušk. Morala sta kreniti nazaj proti desni. Čez dobro uro hoje kolone še vedno nista našla, pač sta bila oba skoraj do kože mokra. Ne le naporna hoja, tudi skrb, kam rineta, jima je gnala kri v glavo. Naposled je Amun predlagal:
((Počivajva in poglejva, kje sva.»
Demark je že odlagal svoja konca drogov na tla. Ozirala sta se na desno in levo, toda vedela sta toliko kakor prej. Tam spredaj so švigale rakete, pri Podgori, ki je ležala za pobočjem, so delovali žarometi in so regljale strojnice, na planoti za njima je treskala kanonada. Od nekje se je slišalo, kakor da pokajo puške, toda od katere strani, ni balo mogoče vedeti. Vse je bilo kakor zagonetka.
Čeprav sta počivala, sta se spet pričela znojiti. Toda ostat; nista mogla tu in čakati belega dne. Zato sta se napotila dalje. Obema se je zdelo, da poznata robove tam spredaj. Zato sta kratko malo krenila naravnost proti tem obrisom, sluteč za njimi jarke.
Demark je mahnil z roko:
((Pojdiva! Nekam bova že prišla.»
Medtem je nebo postajalo temnejše in po tleh so rasle begajoče sence frontnega svitanja. Po neskončni hoji sta naposled nenadoma prišla do jarka.
«Zdaj sva dobra!» je rekel Amun, ki je z Demarkom vred postajal malodušen.
Žeja, ki ju je prej malodane minila se je zdaj spet oglasila. Spet sta se drug za drugim naslanjala k pilki, sluteč, da se bliža trenutek, ko se bosta morala ločiti od soda.
Kmalu sta ugotovila, da Je bil skrajni čas najti jarek, kajti že po prvih korakih je pričela nad njunima glavama sikati svinčena toča Bila sta torej v strelskih jarkih. Ko pa sta bila trdno prepričana, da zdaj pa zdaj naletita na moštvo 17. polka ali na nekoga, tol jima bo vsaj znal povedati, kam naj kreneta, je pričela pritiskati jutranja megla s tako na glico, da je mahoma zalila jarek in pokrila vso okolico. Tavala sta deset minut, potem še dvakrat tako dolgo in slednjič nista še vedno nikamor prišla. Zašla sta v pravi labirint jarkov, rovov in prekopov, ki so begali sem in tja Včasih se jima je zdelo, da sloni temna postava ob steni
ua j*majo pusse casio od njunin giavan.
pogledala natančneje, ko sta tipala za sencami, sta spoznala, da je vse gola utvara. Le nemirne luči utripajočih raket so se dvigale in padale po megli...
Pričeli so ju po malem spreletavati mravljinci; kri, ki je dotlej vroče valovila po žilah, se je spreminjala v hladne curke, po glavah so se pa motale sumljive misli. Noge so se jima zapletale, zdrsavale in se opotekale čez kamenje, da sta vedno pogosteje padala po tleh.
((Prekleti rum!» je klel Demark na ves glas, pobirajoč se s soda, kamor ga je potegnil vznak Amunov nenaden padec.
((Prekleta vojna!» mu je odgovarjal Amun.
Megla je postajala vedno bolj gosta, mokra in hladna, hkrati pa je ogenj okrog njiju popuščal. Zavladala je mrzla tihota, kakor vedno pred težkimi trenutki. Slutila sta, da se bliža konec. Demarka, ki je še vedno nosil spredaj, Je potegnilo v globok jarek. Tla so postala zložne j ša, tudi rame niso zadevale pri vsakem koraku ob stene. Sla sta hlastno, trdno...
«Buona matina!»
megle, uk preo uemarKovim nosom, je zadonel . bariton, kakor bi prihajal iz prehlajenega grla. Skozi meglo se je videlo nekaj ozkega, sajastega.	$
Demark je hipoma obstal, spustil ročaja drogov te® j z vso težo svojega telesa nagnil vznak. Sod, ki mu je z rame, je podrl Amuna na dno jarka. Ropot lesa pljuSk/J« tev, nato pa hrupen skok po jarku — to je bilo P°fi% enega samega hipa. Demark je planil čez kobacajoče«9 j, Amuna in kakor nn&nis&f: Hrud	i *______ S** j

Amuna in kakor pošast drvel nazaj. Amuna je čuden
vrgel pokonci in v prihodnjem hipu jo je tudi on u' za njim.	.
Sredi jarka, zalitega z meglo, je ostal le osamljeni nekega polka lz Piemonta, ki se ni mogel dovolj ^ ko je odkril sod z dišečim rumom...
VII
Osem dni pozneje Je jutranje sonce sijalo po fronti! ^ gla se je pravkar dvignil* in svet se je zdel svež in Tudi dolina, kolikor se je videla, je bila čista, na &r°Ks« rečišču, ki Je v velikem loku prihajalo izza Gorice in Jjl zgubljalo pod bregovi hriba Svetega Mihaela, se je 5 vijugast, pohleven pas Soče. Na njenem levem bregu 56 $
v ~	' *	Jr«®	no ujezieiii	ure£L* w
potasnjena pod strme obronke sosednih hribov bleščal® ^ rica, vsa bela ln spokojna. Julijske Alpe v ozadju, od v J
P
”	J	V UZiuUJ U)	Qr
do tal pokrite s snegom, so veličastno in mimo strmele V.ft nebu. Naravnost tja proti zapadu se je videl kos Furl®*’),) ravnine, njena rjavkasta ploskev je prehajala v sivo®1 U kasto peno, ki se je izgubljala v ned ogledno obzorje- * vso to pokrajino, od vrhov belih gora na severu do pen®3 obzorja na zapadu in na jugu, je ležala čista, razkošna svetloba, ki se je naglo kopičila in segala vedno više " modremu nebu.
(Nadaljevanje
»““"“T; JSL EbTSrSE	r‘l"‘"*VKA	M •“■“M,	TBSI - <"• sv. frahciska «.» . IM. sn**« - naročnina,	ISO - w
HM« Uki Trst 11-9374 - i. SFRJ- ADIT DZS. LJu Dijana SAan STm£2£ J",'SSE; J,’?',* -m”,	SA«:'1”,'1' “f* “ ““ <lm	*■» 1® (lO.MO ,uHD dln«-Jn) - PoStnl »k«l r««n-
___________~	~	P-*'.«- „ I. pn~ upravi ,3 rngk	LpMcli SdS",*	'sgsSjv* JS ■?*SiSk ‘S' JjTSSgff	Z," '
Ji