Poštnina pavšsriirana.
MARIBORS
nn At ara
<~J)r£avna fzcejs&a fajičnicu
v- jL^iz&tjarri'.
Političen Ust.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 10'— mesečno.
četrtletno K 30'—.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnseratl po dogovoru.
List izhaja vsak delav/nik popoldne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 17. aprila 1920.
St. 87.
Stavke po 'vsem svetu.
Stanje naše železničarske stavke. — Železničarska stavka v Avstriji. — Stavke drugod.
Železničarska stavka.
Med našim železničarstvom se je opažalo že nekaj časa sem gibanje, ki je dalo sklepati na stavko. Že pred tednom se je prorokovalo generalno železničarsko stavko toda pojmi tedaj še niso bili jasni, nihče ni vedel, kako se naj ta stavka izvede in kaj naj bo njen glavni vzrok. Govorilo se je mnogo in med tem tudi, da bodo stavko povzročili komunisti, ki naj bi jim služila v nekako merilo svoje moči, za nekak poizkus. Narodni in drugi železničarji, a pred vsem »Zveza jugoslovenskih železničarjev« so bili odločno proti taki politični stavki ter so zagotavljali, da se v slučaju proklamacije stavke s strani komunističnega železničarstva stavke ne bodo vdeležili, temveč z lastnim osobjem skušali vzdržati vsaj zasilen promet.
Predvčerajšnjem so se na poziv centralne komunistične železničarske organizacije vrnila po vseh važnejših železniških križiščnih mestih itd. velika javna zborovanja, na katerih se je sklenilo, da se o polnoči od četrtka na petek prične z generalno železničarsko stavko po vsej naši državi. Kot vzrok stavke je bila proglašena zahteva železničarjev, da se takoj
Stane L.:
Tržaški utisi.
(Dalje.)	7
Ironično pa se bleste na zidovih plakati' ki agitirajo za narodnf) posojilo italijanski dr ^avi z napisom „11 lavoro. Ecco il nuovo do-vere“ (Delo. Tu je nova dolžnost). Da, lepo, krasno povedano. Vprašaj pa delavca, kaj misli °n o tej stvari; povedal ti ne bo nič in se le smejal. Samo lepodoueče fraze in ničesar drugega.
. . Kaj hoče delavec početi. Dela ne dobi nikjer, kdor je brezposeln; a kdor ima delo, ta ^se boji, da ga izgubi, kar ni ravi^o nemogoče. Družina brez vsakega zaslužka strada, gospodinja si ne ve drugače pomagati, kakor da začne 7. veriženjem, kar v Trstu gotovo dobro nese. A odkod? To ni težko uganiti. Jugosla-vi ja, ta z blagom obdarjena država, ki pa ne zna uporabljati svojih darov, je cilj tem ljudem !n ljubljanska policija ve mnogo povedati o teh italijanskih verižnikih. Za to pa dobiva pomaranče, edino, kar more Italija brez skrbi na bedo svojega ljudstva izvažati. Hvala Bogu, da je tudi to vsaj deloma preprečeno. O zaslužku pn tem izvozu in uvozu nočem niti govoriti.
uveljavi takozvani »Protokol sporazuma« ter da se poleg tega še zviša v tem protokolu določene plače za 100 odnosno 200%.
Radi tega, ker je na ta način stavka popolnoma stanovska in ne politična in ker so to oni, ki so stavko proglasili tudi izrečno povdarili, je tudi narodno železničarstvo sklenilo, da prične izvajati pasivno stavko, to je, da se ne priključi stavki pa tudi na delo ne gre.
Na drugi strani pa je tudi obstojala ne-vavnost, da bi v slučaju, da bi rtarodno železničarstvo nadaljevalo z delom, drugo železničarstvo skušalo z nasilnimi sredstvi narodno železniča^tvo ovirati, kar bi postalo lahko jako nevarno ter bi vodilo tudi skoro > gotovo več ali manj do prelivanja krvi.
Taktika narodnega železničarstva je radi tega popolnoma pravilna in hvalevredna. j
V zadnjem hipu pa doznavamo, da predlaga tako deželna, kakor centralna vlada, da naj bi narodno železničarstvo vseeno oskrbelo vsaj delen promet. Za varnost pred komunisti pa jim baje ponuja vojaško asistenco.
I
Kakšno stališče bo zavzelo napram tej ponudbi naše narodno železničarstvo nam še ni znano, stvar pa je vsekakor pereča in vsekakor nevarna, ker bi ob gotovem razvoju j
Brezposelno delavstvo pa se klati po mestu, zapravlja svoje zadnje vinarje po gostijnah in žganjamah. Pred neko izložbo sem videl stati dva delavca in poslušal njih pomenek: ,,Če ne bo ničesar več prišlo, pa bom napravil tako .. ", in pokazal je z roko, kako bi izmaknil. Tega mnenja kakor ta dva, je mnogo. Da,mora priti v tej stvari kak pieobrat, to je jasno. Delavstvo strada, družine propadajo, telesno in duševno.
Kaj pa trgovec, industrijalec? Ako misli človek, da je ta z italijanskim režimom zadovoljen se njoti. Tudi njemu gre za obstanek. On sicer ne strada, a trpi občutno škodo, ker miruje trgovina, počiva delo v tovarnah in skladiščih. Akcije navigacijskih družb padajo. Saj ni čudo! Trst gre po tej poti naprej svoji pogubi nasproti. Nekdaj večno življenje in vrvenje v prosti luki, v delavnicah in skladiščih, sedaj vlada mrtvaška tišina, pretrgana le tupatam od težkega, nezadovoljnega udarca kladiva.
Par dni predno sem odpotoval iz mesta, se je vzdignilo magistratno osobje in pokazalo moč svoje roke Vsi uslužbenci, od najvišjega do najnižjega so stopili v stavko in s tem so se začeli za Trst težki dnevi. Tramvaj se je po celem mestu ustavil na progi in še pozno v
utegnila vsa ta akcija mnogo več škodovati nego pa koristiti. Pred vsem pa je gotovo, da bi komunistično železničarstvo v tem slučaju dvignilo na noge tudi delavstvo drugih strok in tako bi iz splošne železničarske stavke nastala splošna delavska stavka po vsej naši državi, ki bi pa najbrže zavzela ne več stanovsko, ampak pred vsem politično lice. Na ta način bi utegnilo priti do resnih nemirov. To mora pomisliti narodno železničarstvo ter tudi vlada ter resno premisliti vse eventuelne posledice, predno se odloči za kako tako akcijo.
Železničarska stavka je v splošnem žalosten pojav naših razdrapanih notranji^ razmer, do katerih so nas privedle večinoma večne strankarske razprtije, a pred vsem sedanja radikalno-klerikalna vlada in železniški minister — duhovnik dr. A. Korošec. Svoj prvotni izvor pa imajo v rastoči draginji, ki je v največji meri posledica naših nesrečnih valutnih špekulacij. Mi smo že pred več tedni obširneje pisali o teh valutnih špekulacijah ter že takrat prorokovali, da bodo še bolj znižale kurz našega denarja in kar smo takrat prorokovali, to se je tudi do pičice uresničilo.
Vse te nesreče se pa prav gotovo ne
noč so vlačili automobili vozove domov. Vsa razsvetljava v mestu je prenehala, plin in tržaška elektrika, in mesto je bilo odeto v gosto temo, kakor za časa letalskih napadov. Edfho en del mesta je imel še električno razsvetljavo, namreč oni, ki je ležal ob progi iz Tržiča. Stavkujoči so stopili tudi s	temi v dogovor	in dva	dni
pozneje so stopili	tudi ti	v stavko.	Dva vojaška
žarometa sta venomer razsvetljevala mesto, a kaj bo to; žaromet vendar ne more prodreti hiš. Končno je organiziralo vojaštvo acetilensko razsvetljavo. Postavili so karbidovke po ulicah, seveda zelo redko in te so stražili vojaki z nabitimi puškami v strahu, da jih stavkujoči ne ukradejo ali uničijo. Posodil sem enemu uži-galice, ker se n u	je luč	slučajno	upihnila	in
ta mi je bridko	tožil:	„Ali ni	sramota,	da
moram jaz, vojak stražiti navadno luč na cesti. Da, da, daleč smo prišli!"
Vsled teme so se nehale vse zabave, gledališče, kinematografi, kabareti in drugi podobni lokali. V kavarnah sedi gospoda pri bornih svečicah.
Italijanski „kamijoni", to so težki tovorni automobili pa vozijo kljub temi brez luči in s hitrostjo, ki je v mestih tudi pri belem dnevu prepovedana. V začetku so bili še bolj brezob-
daio odstraniti potom stavke, ampak jih nasprotno še pomnože. Ako vlada sedaj ugodi železničarstvu vse zahteve, bodo prejemali odslej skoro toliko dinarjev, kolikor so prejemali doslej kron. Posledica tega bo, da bodo tudi trgovci, producenti gostilničarji itd. zahtevali isto razmerje in nove plače ne bodo položaja draginje popolnoma nič spremenile. Trpeli pa bodo vsled tega pred vsem vsi oni stalno nameščeni, ki se jim ne bo posrečilo'’ doseči tako hitro zvišanje svojih plač v sorazmerju z dinarskimi prejemki železničarjev ter zahtevki trgovcev, producentov in drugih.
Poleg vsega tega pa povišanje plač od števila kron na enako število dinarjev za1 enkrat pri nas niti tehnično ni mogoče, ker toliko dinarskih novčanic sploh nimamo.
Kako naj se vse to ugodno reši bi bilo težko, skoro nemogoče svetovati, čas v katerem se nahajamo pa zahteva na vodilnih mestih mož, mož in zopet mož.	____
Vprašanje našega gledališča.
Zadnja predstava »Sappho« nam je zopet dokazala, na kako visoki stopinji stoji naše mariborsko gledališče. Z vso opravičenostjo lahko trdimo, da so celo Nemci le redko videli to svoje kjasično delo v taki dovršenosti na svojem odru, kakor smo ga videli mi v našem mariborskem gledališču. To ie tako priznanje za naše vodstvo in igralce, da si ne moremo misliti, kaka izguba bi bila za naš Maribor, ako bi drugo leto takega gledališča — ne imeli. Vsak, ki mu je mar napredek slovenskega Maribora,- dane^ čuti, da bi s sedanjim slov. gledališčem izgubili ono kulturno središče mariborskega slovenstva, ki ga je nam ustvaril gosp. Nučič s svojim marljivim delom. P(ri tem priznavamo, da so se tudi igralci zavedali svoje velike kulturne naloge. In tudi občinstvo.. Privadilo se je gledališča in nas je veselilo, ko smo videli, da se »Sappho« igra pred razprodano hišo, kar nam je bilo dokaz, kako je letošnja sezona v narodu vzgojila ljubezen do gledališča. Razpoloženje v gledališču nam je bilo
zirni in niso bili redki slučaji, da so bili povoženi ljudje. Že ta neprestana gonja aulomo-bilov daje mestu povsem drugačno lice.
Najhujši udarec prebivalstva pa je bil ta, da je zmanjkalo vode t^koj oh pričetku stavke. Kopa žensk in otrok se je kričeč nastavljala pri mestnih vodnjakih, se suvala, pretepala, kričala, ozmerjala . Kdor pozna tržaški „nežni spol" nižjih slojev, ta ši bo lahko živo predstavlja! to nastavljenje za vodo. Pri tem pomanjkanju bi bila lahko težka katastrofa za mesto; zato je mesena občina na vsak način najela ljudi, ki ki> potrebni za najnujnejši obrat pri vodovodih. Seveda je bilo prebivalstvo opozorjeno, naj štedi z vodo in naj ne dela nepotrebnih težav.
Vse delo magistratnih usluž encev počiva, samo po bolnišnicah so pustili najpotrebnejše osobje. Stavkujoči imajo seje, shode, predavanja, dogovarjajo se z ostalimi in agitirajo za splošen štrajk. Socijalisti imajo v Trstu svojo moč, to je gotovo; ako pa jo bodo znali uporabljati, to je drugo vprašanje. Socialistični dnevniki „11 Lavorafore" in slovenski „Delo" bodrijo v bratski složnosti svoje somišljenike in hujskajo posebno v zadnjem času, ko je bila cenzura tiska odpravljena, na res predrzen ntčjn proti vladi, „Lavoratorel prinaša ra?en tega še ,člQnke, ki so naperjeni proti D' Annunziju in niegovim ar-ditom, opisuje bedo in lakoto na Rek\, prinaša poročila O italijanskih grozodejstvih v Furlaniji, kjer so postopali italijanski častniki s prebivalstvom še bolj barbarsko nego Nemci v Belgiji in Srbiji.	(Dalje	sledi).
dokaz, kako naše najširše vrste uživajo kra- j soto višje umetnosti.
Doživeli^ smo letos v gledališču mnogo lepih večerov — in mnogo se jih nam še obeta — toda koncem maja bo sezona končana in kaj potem. Po mestu se govori, da vabijo gosp. Nučiča v Zagreb in posamezn^ boliši igralci nameravajo podp:sati pogodbo za Ljubljano. Mi mislimo, da nobeden iz njih ne odhaja rad iz Maribora, saj so vsi čutili, kako jih ceni občinstvo in za ljubezen s katero so vršili svoje umetniško delo, so želi vedno obilo priznanja. Toda razmere . . . Zagrebško in ljubljansko gledališče je prišlo v državno upravo s stalno drž. podporo, igralec bo imel draginjsk^ doklade in bo preskrbljen za starost. Pri nas v Mariboru je vse negotovo: glede gledališkega poslopja še ni padla odločitev. Znano je, da Nemci zahtevajo gledališče nazaj in kam naj gre potem slovensko gledalce. Ona obljubljena podpora 100.000 K iz Beograda ni prišla.
Tudi obljuba, da pride mariborsko gledališče v vrsto pokrajinskih gledališč, se ni izpolnila. Draginja je narastla a gaže igralcem se niso mogle zvišati, ker je gledališče navezano na lastne dohodke. Ti pa danes pri nobenem gledališču ne zadostujejo.! Kaj bo torej v jeseni. Mesto je po možnosti podprlo in splob omogočilo slov. gledališče; ako pridejo voli've, je vprašanje, če bo pozneje gledišče v mestu dobilo opore. In tako bi se morda morali iz gledališča seliti zopet v «Nar. dom® in bi prišli nazaj na stopinjo diletantskega gledališča. Vse to so vprašanja, ki ogrožajo obstoj slov. gledališča v Mariboru na tem višku, kakor smo ga imeli letos. Pogodbe za bodočo sezono se podpisujejo — vsakdo ra;še podpiše na gotovo nego na negotovo. Število gledališč v Jugoslaviji je zrastlo — vsako gledališče bo skušalo angažirati dobre igralce in ker lahko nudijo več, nego mi, bi Maribor izgubil svoje najboljše igralce.
Mi ne vemo, koliko je resnice na govoricah, da pojde gosp. Nučič v Zagreb in drugi v Ljubljano, sodimo le, da bi to ne j bilo nič čudnega, ako se ne reši naše gledališko vprašanje tako, da bo bodoča sezona v vsakem oziru zagotovljena. V sedanji vladi imamo tri slovenske ministre iz Štajerske mislimo, da bodo znali ceniti pomen slovenskega gledališča v Mariboru in da bodo storili vse, da bo slov. gledališče v Mariboru dobilo trdno stalno podhgo in se bo moglo uspešno razvijati naprej tako, kot nam je pokazala naša prva sezona. Stvar je nujna, kajti če podpišejo igralci kontrakte za drugam — potem bo le težko dobiti takih sil, ki z njimi razpolaga naše sedanje gledališče* Ker vemo, da je nam vsem mnogo ležeče na tem, da se naše gledališče ohrani, smo opozorili na nevarnost z željo, da si čimprej zagotovimo bodočo sezono.
Dnevne vesti.
Pogreb ravnatelja H. Schreinerja. Na
našem drž. učiteljišču je tri dni naznanjala črna zastava, da njegovega ravnatelja ni več. Včeraj ob 14. nonoldan se je zbrala v Trubarjevi ulici velika množica ljudstva, da spremi ookojnika na njegovi zadnji poti. Pogreba so se udeležili šolski zavodi in vse mariborsko narc.dno občinstvo. Ob odhodu iz učiteljišča se je poslovil od rakve začasni vodja prof. Vreže, zbor učiteljiščnih gojencev in gojenk je s spremljevanjem pozaun pod vodstvom prof. Druzoviča zapel žalostinko.
Na to se je razvrstil sprevod, ki je kazal, kako priljubljen je bil ravnatelj Schreiner v vseh mariborskih krogih in kako spoštovanje je vžival ta delavni narddni mo? na svojem mestu. Tako velikega pogreba Maribor že dolgo ni videl. Pogreb je vodil stolni dekan Moravec. Za krsto smo videli zastopnike profesorskih zborov tukajšnjih šol, poleg njih poverjenik dr. Verstovšek, deželni šolski nadzornik Polianec, nadzornik Gabršek, zastopnik »Zaveze« ravnatelj Jakob Dimnik iz Ljubljane, deputacija mestnega poveljstva, gerent dr. Leskovar, deputaciia telovadn. društva «Sokola», mnogo učiteljstva, zastopnike vseh uradov in narodnih društev. Voz je bil okrašen z venci, ki so jih poklonili posamezni šolski zavodi, prijatelji, sorodniki in n’r. društva. Pred stolno cerkvijo se je spored ustavil na blagoslov, pevci.na koru so zapeli žalostinko in potem se je pomikal sprevod proti pokopališču. Skoraj vse občinstvo je spremilo pokojnika prav do pokopališča, kjer je množica 1 napolnila prostor daleč okoli groba. Poslovilni govor je govoril prof. ur. Medved, ki je spominjal na veliko delo H. Schreinerja za slovensko šolo. Slavil je pokojnika kot učenjaka in poštenjaka, ki je vedno zvesto vršil svojo dolžnost. Na to je šol. nadz. Poljanec izpregovoril v imenu vseh, ki so se vzgajali pod njegovim varnim vodstvom. V imenu učiteljiščnikov se je zahvalil učiteljiščnik KrirtL bivšemu ravnatelju in mladinoljubu. Zbor je zopet zapel žalostinko in čutili smo, da stojimo v tem lepem pomladanskem dnevu ob velikem grobu, ki bo ohranjen v zvestem spominu vseh onih, ki znajo ceniti poštenost in delo, trud in ljubezen, s katero je pokojni Schreiner vršil svoio dolžnosl kot vzgojitelj in narodnjak. Bil je izmed onih stebrov starega Maribora, ki ga ni vpognil vihar. Njegov pogreb je dokazal, da zna Maribor fastiti svoje može in mu bo ohranil hvaležen spomin.
O	različnih nemških napisih po stenah hiš i. t. d je naše časopisje že mnogo govorilo, r;di tega bi bil že skrajen čas, da bi se odstranili ali pa nadomestili z drugimi, slovenskimi. Ravno par korakov od našega uredništva se na neki hiši, čisto pod streho blesti žalostni črni napis »Zum VVienerChick« čeprav onega dunajskega šika že zdavnaj ni več v našem Mariboru in bi ga tujec, ki opazi oni riapis zaman iskal.
Kavarne so pri nas zopet povišale svoje cene, dočim so v Ljubljrmi še vedno v veljavi mnogo manjše- Brez komentarja.
Opozarjamo na .nocojšnjo telovadno akademij studenškega »Sokola« v Narodnem domu. Noben napreden in zav>eden Slovenec in jugosloven ne bi smel manjkati.
Vsled železničarske stavke stoji tudi pošta ter dopošiljanje časopisia izven kraja kjer izhaja. Tako smo sedaj brez vseh listov ki izhajajo v drugih mestih.
Mnogo gostov, ki so dospeli na pogreb ravnatelja Schreinerja, se ni moglo več vrniti, ker je med tem nastala železničarska stavka. Nekateri iz bližnjih krajev, posebno učitelji, so se odpeljali na vozovih, drugi čakajo.
Mestna plinarna opozarja p. t. odjemalce naj štedijo s plinom, ker plinarni primanjkuje premoga ter ga ima samo 5e za nekaj dni. V slučaju, da bi železničarska stavka trajala dalje, bi bila plinarna primO' rana obratovanje popolnoma ustaviti.
Veljk koncert bo imel Maribor dne 5. maja. Češko pevsko društvo »Smetana«. H1 je eno najboljših čeških pevskih društev, pr*' redi turnejo po jugoslaviji. Prvi koncert bo v Mariboru. »Smetana« ima svetovno slavo, ker je pelo že v velikih mestih Evrope. Dne 7. maja bo imelo društvo koncert v Zagrebu. V Mariboru se vrši koncert v področju »utas-bene Matice«.	.	.	.	„
Mariborska podružnica	,
nilnice prvega društva uradnikov južne že ez-nice sklicuje za iutri. 18 t m. ob 15. (3) uri v dvorano »Zveze železniških bencev* v Mariboru svoj redni občnt zoor. na kar opozarjamo one Slovence, ki te organizacije.
Operna stavka v Ljubljani končana.
Kakor poročajo listi, se je stavka v operi končala. Ker se je dosegel sporazum med člani opere in upravo, se otvori gledališče zopet v petek, 16. t. m.
Ljubljanska divizijska godba prireja v »Zvezdi« v Ljubljani vsak teden trikrat koncerte, radi tega bi bilo želeti, da bi se tudi naša malo zganila ter nam priredila, dokler je še tu vsaj par koncertov v našem krasnem, cvetočem parku.
Nogometna tekma »Rote Elf«-»Rapid« se vrši jutri popoldan na Teznu ter obeta biti zanimiva, ker ie »Rapid« dobro moštvo, »Rote Elf« pa tekmuje jutri sploh prvič. V prihodnjih nedeljah pa namerava nastopiti proti »Varaždinskemu športnemu klubu Drava,« celjski »Svobodi«, »atletskemu klubu« i. t. d.
Predavanje. V pondeljek se vrši predavanje »Mariborskega žen družtva« ob 20. (8.) zvečer* v »Nar. domu.« Predava dr. Lah
0 »Dosdelji Obradoviču in njegovi dobi« (s sliko). Dositelj Obradovičev je eden naj-večjih predhodnikov današnje Jugoslavije, veliki buditelj in prosvetitelj srbskega naroda in eden največjih Slovanov. V njegovi osebi se nam razkrije jugoslovenstvo preteklosti in bodočnosti. Zalo bo predavanje za vsakega 'zanimivo.
„Lawn-Tenisklub“ se pripravlja v Mariboru. To bo nov korak naprej v življenju i našega športa.
Velik hram sv. Save nameravajo Srb* graditi na Vračarju pri Beogradu, kjer stoji že od‘l. 1895 kapelica v spomin prvemu arhiepiskopu srbske cerkve. Ustanovilo se je društvo, ki bo zbiralo prispevke za zgradbo, ki bo dostojen spomenik velikemu srbskemu učitelju in narodnemu svetcu.
Gospodje trgovci se opozarjajo, da morajo imeti glasom naredbe blago v izložbah označeno s cenami, ker jih bode sicer obrtna oblast kaznovala. Trgovski gre-mij v Mariboru.
Pisarna trgovskega gremija v Mariboru, Slomškov trg št. 3 posreduje brezplačno službe za trgovske uslužbence, na kar se opozarjajo gg trgovci in uslužbenci. *r9ovski gremij v Mariboru.
Borzno poročilo. (Devize.) Berlin 2.90— J05. Bukarešta 102.90, Italija 6 95—7 50, Nowyork 16.000, Pariz 1050—1150, Praga 250—255,, Švica 3000, Dunaj 70—71. Valute: ameriški 'dolarji: 14.700—15 000, avstrijske omne: 66~68- lev* 200—220, carski rublji
1 ni 2°6, an9leški funt 620, francoski franki: 1000, napoleondor 565—580, nemške marke 265—292, leji 267—273, ital. lire 685—700
sve izgrede neposlušnosti i nepravilno vršenje službe do svršetka demobilizacije sve ekseku-tivno železničarsko osoblje podpada pod vojnu disciplinu i vojno sudstvo.) Obratno ravnateljstvo Južne železnice in inšpektorat državnih železnic sta izdala gorenji razglas vsem službenim mestom in po vseh progah svojega obrata.
Stališče različnih železničarskih organizacij.
LDU Ljubljana, 16. aprila. Z ozirom na stavko, proglašeno po socialističnem , Sa-vezu saobračajnih i transportnih radnika Jugoslavije" sporoča obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani: Obratno ravnateljstvo Južne žele znice ni bilo oficijelno obveščeno o nameravani stavki. Izvedelo je o tej nameri še le po končanem javnem zborovanju. O polunoei je osobje Južne železnice, včlanjeno v „Savezu saobračajnih i transportnih radnika" večinoma takoj zapustilo delo, dočim so uslužbenci, člani „Zveze jugoslovenskih železničarjev" deloma ostali v službi. Na progah je ustavljen ves promet. Vlaki, ki so opolnoči dospeli na kako medpostajo, so ostali tamkaj. Mir se doslej ni kalil.	*
»Prometna zveza“ proti stavki.
KDU Ljubljana, 16. aprila. Kakor do-znava „Večerni list", Prometna zveza (krščansko socijalna železničarska organizacija) ne odobrava stavke in ostro obsoja samovoljno po.-dopanie komunistov, ki so kar na svojo roko proglasili stavko. V
joči zahtevajo zvišanje plač. Na južnem kolodvoru so se jim pridružili tudi delavci in uradniki. Na Južni železnici je stal včeraj ves promet, tudi italijanski ekspresni vlak radi stavke ni mogel oditi. V stavko je stopilo tudi želez-ničarstvo sirnerinške proge. V merodajnih krogih se trdi, da bo stavka kmalu končana.
DKU Dunaj, 17. aprila. Za železničar-stvom Južne železnice so pričeli s stavko sedaj tudi delavci vseh tukajšnj h postaj in delavnic.
DKU G r a d e c, 17. aprila. Predvčerajšnjim ponoči se je vršil v julijski dvorani shod železničarjev, na katerem so sklenili, da se pridružujejo stavki, ter ž njo soglašajo.
DKU Dunaj, 17. aprila. V včerajšnji seji se je posvetoval kabinetni svet o železničarski stavki ter njihovih zahtevah. Sklenilo sc je ponuditi železničarjem po 400 K, kar pa smatrajo zastopniki za premalo. Na vseh drugih progah, razen na južni se vrši promet nemoteno.
Stavke v Italiji.
DKU Milan, 16. akrila. (Stefani). Po poročilih časopisja se širi stavka tudi po deželi. Industrijski delavci so nabrali 7% milijonski fond, da bodo mogli stavko brez obolavljanja -nadaljevati.
DKU Turin, 16. aprila. (Stefani). V Turinu traia stavka dalje. Mesto je mirno.
LDU Split, 16. aprila. Rimski listi javkajo iz Sassarija, da so na Sardiniji proglasili v nedeljo splošno stavko vseh železničarjev. Promet vlakov je ustavljen. Prekinjen je tudi vsak promet med kontinentom in Sardinijo.
Stanje jadranskega vprašanja, j- Stavke na Japo„skem.
Zadnje vesti.i
Železničarska stavka.
Železničarska stavka upor v vojnem času!
LDU Ljubljana, 16. aprila. ODratno *avnateljstvo Južne železnice in inšpektorat dr-2avni železnic sta prejela od načelnika železniškega oddelka vrhovne komande obvestilo, v katerem se opozarja, da mobilno stanje še ni prenehalo, in da se na podlagi člena 14 pri-vremene uredbe o organizaciji in formiranju že-eznic v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, objavljene v „Službeuih novinah" št. 1 od 12. januarja 1919 smatra železničarska stavka kot por v vojni in se kaznuje pred vojnim sodcem. Obe ravnateljstvi sta dobili nalog, da a prog|-,s takoj brzojavita vsem službenim ®estom, da z ozirom na gorenje opozorilo razglasita vsem železniškim uslužbencem, da se VSl Ktaykajoči železničarji pozivajo, naj se takoj povrnejo na delo in zopet nastopijo službo.
011 navedeni člen 14 se glasi v izvirniku: Za
LDU Beograd, 16. aprila. »Politika« poroča, da je prestolonaslednik regent Aleksander sprejel v avdijenci namestnika ministra za zunanje stvari, dr. Spalajkoviča. Minister mu je poročal o zadnji fazi razgovorcv v jadranskem vprašanju Koncem tega tedna pošlje‘vlada naši delegaciji v Pariz potrebna navodila. Ker je g. Paslč vsled obolelosti zadržan, odpotujeta v San Remo samo minister za zunanje posle dr. Trumbič in naš poslanik v Parizu g. Vesnič., Zanimiva ie vest, da so Italijani po ang'eški brzojavni agenturi objavili v londonskih listih, da je jadransko vprašanie že rešeno, in sicer na ta način, da dobi Italija suvereniteto nad Reko, dočim dobi Jugoslavija Sušak in Volosko, Opatija pa da pripade Italiji.
LDU Split, 16. aprila. »Giornale d’ Italija« piše povodom ministrskega sveta, da se v političnih krogih govori, da se je v resnici že dosegel sporazum med italijansko in jugoslovensko vlado glede rešitve jadranskega vprašanja. Prisotnost poveljnika mornarice in voiske pri tem svetu potrjuje te govorice.
LDU Split, 15. aprila. Rimska «Epoca« poročp o poslednjem ministrskem svetu, kateremu so prisostvovali vsi ministri ter načelniki generalnega š'aba, vojske in mornarice, generala Badoglio in admiral Acton, da se je bavil zlasti z onimi problemi, ki se bodo razpravljali na sestanku v San Remu, katerega se udeleže tudi načelniki zavezniških generalnih štabov. «Epoca» pravi, da Nitti sporazumno s tovariši ni nehal iskati rešitve jadranskega vprašanja ter da je dosegel sporazum z Jugosloveni. Danes se je govorilo, da Vrhovnemu svetu ne bo preostajalo drugo, ko vzeti ta sporazum na znanje. Ministri so bili davi zelo rezervirani glede tega vprašanja. Nekateri tudi ne prikrivajo mož-nosti, da se sporazum v zadnjem trenotku utegne izjaloviti. Sporazum bi imel zagotoviti Italiji njen položai z ozirom na trgovske od-nošaje ter bi ji dopuščal, da v najkrajšem času preko Jugoslavije prevzame na Balkanu fono mesto, ki ga ji narekuje njen gospodarski položaj.
Železničarska stavka v Avstriji.
DKU Dunaj. 17. apri'a. Kakor poročajo časopisi so pričeli včeraj zjutraj stavkati vsi uslužbenci Južne železnice. Stavka je izšla iz Dunajskega Novqga Mesta in Glognitza. Stavku-
DKU L otidon, 16. aprila. (Reuter.) Po poročilih iz Hongkonga se vrše na Japonskem velike stavke. Stavkujoči plenijo trgovine, tovarne ter napadajo veleposestnike.
Stavka na Irskem končana.
DKU Berlin, 16 aprila. Kakor poroča j »Freiheit« se je stavkujoče delavstvo na Ir-! skem povrnilo na delo, ker je vlada oblju-| bila, da ukine preiskavo proti aretiranim sin-
i	fajnovcem.
j Venizelos pn Deschanelu.
DKU Pariz , 15. aprila. Predsednik De-schanel je sprejel danes v avdijenci giškega j ministrS’ega predsedujta Vetiizelosa.
i Pogajanja tned Rusijo in antanto brezuspešna.
DKU Berlin, 16 aprila. „Berliner Tage-
bjatt" pnroča iz Bazla :	Pn	poročilih	iz	Pariza
niso pogajanja med Sovdepijo in antanto v Ko* penhagenu dovedla do nikakega uspeha. Ruski delegat je odklonil zahtevo, da bi Rusija prevzela stare ruske dolgove ter dobavljala surovine.
Otvoritev juridične fakultete v Ljubljani.
LDU Ljubljana, 15. aprila. Danes ob 11. uri d jp. se je vršila v sejni dvorani vseučilišča v deželnem dvorcu svečana otvoritev nove ‘juridične fakultete ljubljanskega vseučilišča. Svečanosti so se udeležili razen rektorja in profesorskega zbora predsednik deželne vlade dr. Brejc s soprogo, župan ljubljanski dr.1 Ivan Tavčar, komandant dravske divizijske oblasti, general Smiljanič, mnogo višjih vladnih funkcijo-narjev, veliko število tukajšnjih osebnosti iz intelektualnih in jurjdičnih krogov in mnogo-brojuo dijaštvo. Po pozdravnem nagovoru rektorja prof. Plemlja je dekan juridične fakultete, prof. dr- Leonida Pitamic, imel otvoritveno predavanje o predmetu „pravo in revolucija", ki je bilo od prisotnih sprejeto z velikim odobravanjem.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.*
Naznanilo.
Trgovcem z delikatesami, restavracijam in sl. občinstvu naznanjamo, da smo otvorili
tvornico mesnatih izdelkov, salam in Faznih Mahaš.
Tvornica bo na strogo solidni in reelni podlagi ter se bomo trudili svojim cenj. odjemalcem ustreči v vsakem ozirju Imeli bomo v zalogi vedno sveže blago, katero bomo nudili svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah.	27-3
Pristne praške šunke.	Lastne hladilnice.
= Prva iugoslovansha irehalevalnica, tvornica salam in Motaš na z 0. z., MARIBOR, Pobrežje St. 10. =
Prodajalna: Gosposka ulica (M. Poch).
I. Mariborski bioskop
Aleksandrova cesta.
. aprila otvoritev vrta RIBOR“, Grajski'trg 1
Zjutraj od '/jlO. do 12. ure KONCERT, popoldan od 16. ure naprej
1VRTNI KONCERT s PLESOM v dvorani
brez pobiranja in vstopnine.	280
rTrr?Yrrsxxzxxxz:rrxxxxzzxzxxxx:
Prevzetje restavracije!
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1.
restavracijo
„Narodni dom“
in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudi abonente a 20 K.
Se priporočam najtopleje
258 Hillko Kosič, restavrater.
Rezili okrogel les
tramove — drv^i — oglje — kupuje vsako 245	množino
iniiltA«
Od sobote 17. do torka 20. aprila 1920:
i	.
Henica Porten!	Henica	Porten!
Živa mrtva
Drama v 5 dejanjih
In druge podobe.
V pondeljek 19.: Vojaška godba!
Vsako sredo in soboto novi spored!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) In 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18. (6.) in 20. (8.) uri zvečer.
MARIBOR
|j Trgovina z mešanim blagom
1 A. Vertnik
Maribor, Sodna ulica St. 17
|j|	sprejema naročila na
drva in les, ter ga do-§§	stavlja tudi na dom.
m
In se ra ti u našem listu imajo največji uspeh!
©
S
©
c=®rz]|[EZj0=3 cz@=i c=@==!||cr®i5
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
©
|[c=gc=i || c=®žETfllEga ][ i=®^
©
Q=Z®[
Mariborska eshomptna banka
u Mariboru. Aleksandrova cesta" 11
v Mariboru, Aleksandrova cesta* 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema; Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodnejšem! pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.