*****	**	leto.	PoStnina	pavSatlrana.	Posamezne	Številke	1	Din.
V Uub'Iant, » nedelo 20. avgusta 1922
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta za ®nkrat 50 para, večkrat popust
Sestanek v Mariianskih Lažnih c-dgocEen.
«ASARYK SPREJME PASICA v SVEČANI 'VVDUENCt — PAŠIC BO
MASARYKOV GOST.
Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Kakor rlo^°2naVa’ so kiU izpremenjeni sklepi ae sestanka zastopnikov male an-Marijanskih i-aznih. Dr. Beneš, spo* ’	Duca	in Bratianu se
s25.ne)0 24‘ av2us(a v Pragi. Dan se-ka se je odgodil z ozirom na to, r\Se popreb vrtane svet zveze na-aov' Pred sestankom male antante V
Pragi, se sestaneta Pašič in dr. Benes v Marijanskih Lažnih, kjer bosta razpravljala o obnovitvi pogodbe med našo državo in Češkoslovaško. Dr. Masa-ryk sprejme PaŠiča v svečani avdijenci. Poslal mu je že pismo, v katerem ga vabi, naj pride na Češkoslovaško kot njegov gost
oslowaška želi pr stop Bs>Sgar5ja k maEg anlaifi.
BOLO/iRTJA želi najtesnejše vezi z malo antanto.
» .Sofija, 19. avg. (Izv .) Listi priob-TJJejo vest, glasom katere je češko--.°va5ka republika predlagala, naj se I cl^riji dovoli vstop v malo aatan-• »Echo de Bolgarie« komentira v ’0jem uvodniku te vesti. Med dru-pravi: Veseli nas vsak poizkus
2bližar<ja z našo državo. Bolgarija si * želi najtesnejših zvez z malo antanto, i zlasti s češkoslovaško republiko. Kar I se pa tiče vstopa Bolgarije v kakrš- * nokoli politično kombinacijo, bi bili | talci ^oiz« 'ci preuranjeni.
Prepe*edan ii«os najitaiEnejSih vrst
žita.
» Beograd, 19. avg. (Izv.) Vlada je J*«a!a dva &k!?va v zmislu odločb “Ketne komisije za pobijanje dragi-Je. oP prvem sklepu se ukinjajo iz* _yz Pšenice vseh vrst, kakor tudi za
rž, ječmen, oves, koruzo in kruptco. Dalje je ministrski svet določil izvozno csiino za svinjsko in gosjo mast v izmeri 2.500 dinarjev za 100 kg.
Nov® redukcija drž. tssradmišfcvs.
Beograd, 19. zvrusta. (Izv.) Na podlagi ^»računskih post?vk in določb se c^o kon-meseca avgusta Izvede nova redukcija ^adniStva. O podrobnostih te redukcij? bo lepala seja T-.inictrskeea sveta. — Cs bo °ralo uradni?*ro po krivdi državne upra-
ve še ilol/o živeti v taki mizeriji, kot živi sedaj, potsr.i bodo vs» komisije 7,a redukcijo nepotrebne, undništvo se bo reduciralo samo z izstopom iz državne clužbe, ostalo pa bo reducirala b?da, glad in bolezen.
kralleviža Glorslfa sa vedisi feoli poosftruN«
^JORDJE VSTRAJA PRI SVOJIH ZAHTEVAH. — VLADA PREDLAGA
SKRAJNE MERZ.
Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Današnja »Politika« pnobčuje: Na podlagi *«lepov kron:k...>>.ci sveta v Ljubljani je ^'ada v Beogradu skušnla pripraviti Princa GcorsT* dj tf\ga, da sc srorr.zu-JJje £ njo. V ta rfcmcn je zastopnik Ministrskega rr-^dnika razpravlial s Fincem Georg^rr, ki pa je vztrajal pri Ojih zahtevah Vlada se je na to o tej **^evi zopet posvetovala in izdala
Končni rezultati mednarodne šahovske tekste v Londonu.
DR. VIDMAR PRED RUBINSTEINOM NA 3. MESTU.
K.,^0 brzojavki, Vi je danes dospela v '*ano je LjuViančan dr. Vidmar oMr-^ Svojo poziciio napram svetovnemu moj-111 Rubinsteinu fn dosegel tretje mesto
med mednarodnimi mojstri. Prvo mesto je v končnem rezultatu ostalo Capablanci, drugo Aljuhinu, tretje dr. Vidmarju, četrto Ru-binsteinu.
AvstfSIa še vedimo išle rešitve.
P°AOVANJA AVSTRIJSKEGA ZVEZNEGA KANCELARJA. - OBISK
V PRAGI IN BERLINU.
~J?unaj, 19. avg. (Izv.) Avstrijski ^ zni kancelar dr. Saipel je včeraj sn ^k6iS sPreiel zastopnike antantnih Dota* . .*er* Priliki jih je opozoril na
donel i 3'e n3Stal vsled JzIda lon‘ ska ir ?nference. Ker se je avstr ij-dov ditna aciia pred zvezo naroki Ponovno zavlekla in se je brez Usta« . avstrijske vlade zavlekla “ovitev nove notne banke, so se stri;^ s s katerimi se ima boriti Av-PolnL?! p00strile. V zvezi s splošnim Prohip^m smatrati tedaj avstrijski več w „le kot žist0 finančen, tem-'Vlad-.	en-	^er	sodi avstrijska
razmer tu h6- Ureditev njenih notranjih skim J.T spojena s srednjeevropsko? v nc S	’ se ]e odločna, da
žavniki ?, u	stiiie 2 vodilnimi dr-
io največjfvp]jSv-a2lh drŽaV’ kijma' evropskega po ožS 7ZV? frednje'
žaia stike z	Z3- t0 ie nave~
_ snse z Berlmom, Rimom in Pra.
go; Zvezni kancelar dr. Saipel odpotuje v nedeljo zvečer za en dan v Prago, kjer se sestane s Češkoslovaškim ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih poslov, dr. Bene-šem. V ponedeljek zvečer odpotuje od tamkaj naravnost v Berlin, kjer ga pričakuje nemški državni kancelar dr. Wirth.
Praga, 19. avg. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča:	Radi
zadnjih političnih dogodkov in z ozirom na rezultate londonske konference, kakor tudi na novo zborovanje zveze narodov so se izmenjale zadnje dni med Prago in Dunajem informacije o položaju. Dunajska vlada je izrazila željo, da bi se direktno razgovarjala s češkoslovaško vlado o splošnem položaju. V ta namen odpotuje v Prago avstrijski zvezni kan-celar dr. Saipel.
ttaLT CESDLOvf4jST£TJA V
Brr.o, 19. avgusta. (Lzv) v »r kovinah« objavlja predsednik s^atUt? ®esa urada profesor dr. Weyr !,
J® ljudskega štetja po narodnostih Po ^statistiki je prebivalo 15 feLruaS
8750 1^ r.CPUbIiki 3’122-390 Nemcev « sl°vakov’ 745.935 Ma’ v> 7^-656 Poljakov, 459346 Rusov,
180.332 Židov in 23235 drugih narodnosti
pripadnikov
MADŽARSKA DEVIZNA CENTRALA DELA V POLNEM OBSEGU.
Budimpešta, 19. avgusta. (Izv.) Madžarska devizna centrala začne po zaključju orgamzatoričneea dela v ponedeljek 21. t m. v polnem obsegu zopet obratovati
sklep, ki j« bil včeraj brzojavno poslan v Marij-insks Lažne. Ako smo dobro poučeni, tiavi »Politika«, je vlada predlagala s!>rRjne mere. Pričakuje sc, da se bo k, alj strinjal s temi predlaganimi meram:.
Beo;;:ad, 19 .avgusta. (Izv.) Minister zunanjih poslov dr. Ninčič j? sprejel danes princa Georga in z njim razpravljal celo uro.
VSLED ODSOTNOSTI PAŠlCEVE-GA NAMESTNIKA SE SEJA MINISTRSKEGA SVETA V PONDELJEK NE BO VRŠILA.
Beograd, 19. avg. (Izv.) Zastopnik ministrskega predsednika in minister notranjih poslov Kosta Timoti-jevič je odpotoval v privatnih zadevah v Smederovo. Radi tega se ne bo vršila v ponedeljek seja ministrskega sveta.
POTOVANJE ttAŠEGA ZUNANJE-GA A1INISTRA,
Beograd, 19. avg. (Izv.) Kakor se doznava odpotu;? minister zunanjih poslov dr. NinčiC iz Prage v Marjan-SKe Lačne, odted pa v Ženevo, kjer se udeleži dne 1 reptembra seje zveze narodov. Potoval bo skupno z dr. Benešem in Ducom. Sejam zveze narodov bo dr. Ninčič prisostoval do 15. septembra.
DR. NINČIC FRED ODHODKI
Beograd., 19. av?. (Izv.) Drncs dopoldne od 9.	11.	je	razpravlja!
minister zunanjih poslov dr. Nir^*". z novoimenovanim jugoslovanskim poslanikom v W««,b.ingtonu dr. T.”>si-čem-Pavičičem Jugoslov. op-nvlk v Tiraniji Ilič jo dospel v Boccrad, da poroča ministru zunanjih poslov o svojem delovani’i.
NEMČIJA POŠILJA JUGOSLAVIJI VAGONE.
Beograd, 19 avg. (Izv.) prometno ministrstvo ic v imenu r?pnr?ci} crejelo iz Nemčin dvajset vagonov Slede še nadali^i vagoni.
^ ZEMLJORAONIŠKA STRANKA
OSTANE PFI ?vnjl DOSEDANJI PO l. (TIKI.
Beograd, 19 .av?usta. (Izv.) VSeraj jt imel zcmljora<'ni;ki klub svojo <;cjo, ra kateri je skic™', da se bo vršila seja glavnega odseka j’)fri, dne 20. t. m. Na tej seji se bo rar.pravljalo o bodočem delovanju zemljoradnilke stranke, kakor tudi o programu Strankinega kor-gresa, ki se bo vršil v najkrajšem času v kakem kraju Borne. Klub, kakor rudi glavni odsek stranke izjavija* \ rl.i -toji stranka ra čisto razrednem s^ali-5č:i in da nima nikakih stikov r me-ščanskimi, kakor tudi komunstičri^u krogi, kakor jim t" očitajo nekateri listi. Siranka se bo t'Hi nadalje drTn'a dosedanjega programa in dosedanje taktike in ne more biti o izpremerobah programa niti govora.
BOLGARSKI POSLANIK NA NAŠEM DVORU — ŠPIJON?
Sofija, 19. avgusta. (Izv.) Biv5t sofijski župan Grudnik se je razgovarjal s sotrudnikom sofijske »Epohe«, pri čemer je izjavil, da je Kosta Todorov, sedanji bolgarski pos'anik na našem dvoru, navaden ovaduh. S Todorom sta bila svojčas skupaj v Solunu, kjer se je izdajal Todorov za francoskega policijskega uradnika in potrošal mnogo denarja. Ta interviv je zbudil v Sofiji veliko razburjenje.
ENVER PAŠA UBIT.
Moskva, 19. avg. (Izv.) »Agence Ha vas« javlja:	Glasom	poročil iz
Moskve je bil Enver Paša, šef revolucionarne armade v Buhari nbit v neki bitki v južnem Turkestanu.
MADŽARSKA PROSI ZA SPRE-
JEM V ZVEZO NARODOV.
Budimpešta, 19. avg. (Izv.) Madžarska vlada je naslovila na generalnega tajnika zveze narodov nastopno noto: Z ozirom na dogodke, ki so se odigrali zadnjo jesen v Zapadni Madžarski, je bila madžarska vlada primorana prositi za odgoditev sprejema na prihodnjo sejo narodov. Ta prošnja Madžarske je bila ugodno sprejeta, sicer pa smatra Madžarska prejkoslej za zelo važno pripadati tako čislani zvezi. Za to je madžarska vlada svojemu ministru zunanjih poslov grofu Banffyju naročila, naj o tem razpravlja z zvezo narodov. V slučaju, da bo Madžarska sprejeta, bo on zastopal državo v zvezi narodov.
Borzna poročila.
Berlin, 19. avgusta. (Izv.) Dunaj 155.50,	Budimpešta 75.90,	Milan
5652.90, Praga 3755.30, Pariz 9987.50, London 5602.95, New York 1250.93, Curih 238S5.10,
Beograd, 19 .avgusta. (Izv.) Beo-graiska borza danes ni poslovala.
*>)
i&m
* bj
Uredništvo:
Woltova ulica 1/J. Telefon 360
Uprava.	*
Marijin trg & Telefon 44
m:
's
opisi se ne vračajo.
a jem je priloiiti znamk« za odgovor.
Marijanske Lasni.
V prihodnjih dneh se sestanejo v Marijanskih Lažnih kralj Aleksander» . prezida* Masaryk in ministrska predsednika Benei in Pašič, da podpišejo , končno ratifikacijo razširjene zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Jugo* slavijo. V vsej evropski politični javnostt vzbuja ta dogodek splošno pažnjo. Londonska konferenca in nasprotje med Francijo in Anglijo stopa v ozadje. Čuti se novn politično silo in aktivnost male antante.
Mal* antanta je delo češkega državnika Seneša. F^oj po prevratu je ta z& popadrl pomen zveze Češkoslovaške republike z jugoslovansko kraljevim. Uvidel />, da brez več j* državne zaslombe ne more češkoslovaška republika misliti r>n samostojno sodelovanje v evropski politiki. Napram edino odločujoči volji zapadnih držav je hotel vzpostaviti novo politično silo v srednji in vzhodni Evropi: malo antanto.
Z veliko državniško opreznostjo je šel na delo. Ustanovil je malo antanto s čisto enostavnimi in ponižnimi nalogami: braniti mirovne pogodbe in onemu* gočiti povratek habsburška 'linastije na prestole srednjeevropskh držav, predvsem Madžarske in Avstrijr. Opirajoč se na te naloge, ki so bile simpatična tudi zapadnim velesilam, je dr. Deneš in ž njim mala antanta stopala čezdalje pogost?;? na plan. Mala antanta je dobivla vedno večji ugled. Postajala je n« samo posvetujoči činitelj med zapadnimi zavezniki glede politike v srednji in vzhodnii Evropi, temveč tudi samostojni nositelj lastnih interesov„ iz male zaščitne zveze je nastala jaka politična sila, preko katere zapadne velesile ne morejo preiti Jzar tako. To se je opazilo že pred genovsko konferenco. Na komaj minuli londonski konferenci pa je Poincare naravnost citiral malo antanto k soodločevanju pri bodoči splošni razpravi o evropskih dolgovih in splošnem reparacij vprašanju.
V Marijanskih Lažnih se ima to začasno razmerje držav male antante iz-premew'ti v pravo zavezništvo in sicer gre tu predvsem za zvezo med Češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Mala antanta se je že v dosedanji kratki dobi Svojega obstoja izkazala kot eminentna mirotvorna sila v srednji Evropi. Tu leži tista njena stran, katero je posebno angleška politika tako prijazno po* zdravila in ki obeta nadaljno naklonjenost angleške diplomacije. V mirotvor• nosti tiči glavni temelj njenega bodočega uspešnega dela.
Toda politične in druge razmere so se v Evropi temeljito izpremenile. 1% stanja mirovne konsolidacije smo zašli v usodne razprave o gospodarskih in finančnih problemih sedanjosti in bližnje bodočnosti. Pred temi vprašanji je v ’ nevarnosti celo zavezništvo velike antante. Londonska konferenca se je razšla brez pozitivnega izida, reparacijsko. vprašanje in medzavezniški dolgovi bodv najostrejša sporna točka bodoče politike.
Naprnrn tem vprašanjem se mora konsolidirati tudi dosedanje zeveznlštvg med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Dosedanja začasna zveza se bo podaljšala za 10 dn 15 let. Ni dvorno, da obstojajo med obema državama ne samo politične skupnosH, temveč tudi vzajemni Interesi gospodarske in fir.ančne narave. Obe državi zavzemati v valutnem oziri: nekako srednje stališče med zapadnimi dr* iavami b pa med finančno propadlimi premaganci, iz tega izhajajo nove naloge, kater ho treba skupno braniti. Predvsem pa se bo zavezništvo strnilo radi večje politična moči in ugleda rrcd zapadnimi velesilami. V tem vidimo zgodovinski?-politično važnost sestanka v Marijanskih Lažnih. Iz male antante naj se razvije enakoprrvon političen činitelj evropske politike. Tu tiči fundarnent naše in če* škoslovaške državne sa^ocfojiiosti. Brez te politične hrbtenice je zunanja p& litika oh»h držav nemogočo.
Povcn sestanka v Marijanskih Lažnih Ježi tudi v tem, ker se z razširjeno poglobitvijo male antante ustanavlja polagoma bodoči steber Rusije v EvropU Cim vs*one Rusija iz sedanjega bednega stanja in se organizira v pravo politično moč, bo mala antanta prekoračila naloge samoobrambe ter prešla v okvir vseslovanske politike.
Mi Jugoslovani pa imamo še posebne interese v mali antanti. Samo preko nje moremo izstopati v zunanji politiki, lato mora biti naša naloga, da se v njej uveljavimo s tisto pmnorcijo, ki odgovarja politični, vojaški in gospodarski važnosti jugoslovanske države. In tozadevno je spričo slovanske vzajemnosti češkoslovaškega naroda samo potrebno, da postavimo na zunanjopolitlčno areno inicijativne, agilne, spretne in strokovno dobro pripravljene može. Sodeč po dejanjih našega zunanjega ministrstva v zadnjih mesecih in vpoklicu dr. I<y~ bara in dr. Ncšiča v zunanje ministrstvo je dr. Ninčič na potu dobrih uspehov* V mali antanti zadobimo polagoma mesto, ki nam pritiče. Preko nje in z njeno pomočjo stopajmo na plan in vedimo državo v gospodarsko blagostanje in v. sigurno bodočnost.
Nikdar si še dva slovanska naroda nista ustvarila praktične delovne za' fednice, ki bi bila enaka mali antanti. Pozdravljati moramo naše državnike, dtt so našli pravo razumevanje in vneto ambicijo, poglobili to zunanjopolitlčno d#* lovno zajednico in stremeti za skupnimi cilji slovanske bodočnosti.	1
Spfclra stavka vseh delavcev
ANGLIJA, FRANCIJA IN AMERIKA POKLICANE ZA VZPOSTAVITEV, SOLIDNIH GOSPODARSKIH ODNOŠAJEV V EVROPI.
London, 19. avg. (Izv.) Wolfov urad javlja: V včerajšnji seji General Worker Union je stavil angleški delavski voditelj Tillett predlog, da se uprizori splošna stavka delavcev Evrope, ki bi naj trajala vse dotlej, da se denarne veljave stabilizirajo. Mir je bil bolj uničujoč, kot vojna sama. Delavski voditelj Clynes je ugovarjal temu predlogu, češ da za ta
problem ni najti v metodah Industrij* skega nasilstva primernega zdravilnega sredstva. Le tri države so, ki bi bile sposobne za politično ureditev, do vzDostavitve zaupanja v gospodarskih odnošajih različnih držav Ev* rope, namreč Anglija, Francija in Amerika, ia to le v sporazumnem sodelovanju.
STAVKE NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 19. avgusta. (Izv.) Raz-našalci časopisov in cestni prodajalci budimpeštanskih listov so začeli stavkati.
Budimpešta, 19._avgusta. (Izv.) Stavka budimpeštanskih železarskih in kovinarskih delavcev se je razširila na 32 obratov in obsega štiritisoč delavcev, kar znaša 83 odstotkov budimpe-štanskejja železarskega kovinarskega delavstva.
Budimpešta, 19. avgusta. (Izv.) K&' kor poroča »Nemzeti Ujsage«, se je končala stavka v premogovnem okrož-* ju Szaljo Tar jan okoli 6000 delavcev, ki so stavkali tri tedne, začne v nedeljo zopet delati.
CENTRALNA AZIJA PROGLASILA
SAMOSTOJNOST.
Teheran, 19. avgusta. (IzvJ VVolfov; urad prinaša poročilo iz Buhare o pro* klamaciti samostojnosti centralne
 ......     1	"	,vrr	'	i	»»1/1
»Avdifenca".
Pod tem naslovom je objavil dr. [Vladimir Ravnihar v včerajšnjem »Slov. Narodu« med drugim tudi, kako leprišlo do znanega kraljevskega manifesta Sokolstva. Dotičai odstavek se glasi;
*Ob dveh sem bil pozvan v vladno palačo. In o tej avdijenci hočem pravzaprav govoriti. V vzprejemni dvorani gospoda pokrajinskega namestnika so bili minister dvora Jankovič, minister Hribar poslanec Ljuba Jovanovič, minister na razp., kraljev pobočnik in kapetan Pogačnik. Kronski svet v eni sosednih dvoran je še trajal. Pokrajinski namestnik mi je povedal, da hoče kralj izdati proglas Sokolstvu ter mi ga izročiti osebno. Za kakih deset minut sem videl prihajati kralja naglih korakov do vzprejemne dvo-tane. Ministri so odhajali od seje po dtiigi strani. Kralja je stopil do mene, mi podal roko ter čestital na lepo vspeli celotni prireditvi. Na to je sedel za pisalno mizo, ki je na njej ležal proglas, ga še enkrat pazno molče prečital od besede do besede, vzel svinčnik ter z krepkimi besedami podpisal. Zgr.nivši polo je pristopil ter mi jo smehljaje izročil z besedami, da je to njegova poslanica Sokolstvu. Ne vem več, s kakšnimi besedami sem se zahvalil kralju. Vzhičen sem odhajal od historične avdijence z dragocenim dokumentom v roki.«
** m WH V 2103.
Današnje občinske volitve.
~ 2 ozirom na občinske volitve v Zagorju, ki se vršijo danes, je sklicala narodno socijalistična stranka v petek fyečer javen shod v Kino dvorani v Zagorju, Shod je bil sijajno obsikan in Je -pokazal politično zavednost rudarskih delavcev, kateri živijo dandanes v najstrašnejši bedi. Prvi je govoril predsednik krajevne organizacije NSS Juh, kije naglašal, da je narodno-socijalistl-čna Stranka kot prva in edina smatrala za,:svojo dolžnost, sklicati pred občinskimi volitvami javen shod, da pouči rudarje o važnosti občinskih volitev, katerih izid mora pokazati, da za glavno. povzročiteljico vsega zla med nami JDS kliko, ki se je skrila za takozvano obrtniško stranko ni več mesta v Zagorju. Pozval je rudarje, da gredo vsi naJvolišče in oddajo svoje glasove na-rqgno»6odjalistični stranki.
'Za njim je govoril narodni poslanec Brandncr, znan Zagorjanom še iz prij-Šn-jh shodov. Rekel je, da ubogi rudarji gotovo niso z veseljem šli na današnji shod, ker so na dnevnem redu samo obžinske volitve dočim rudarje tarejo dandanes, ko je moka že po 32 kron, vae druge skrbi. Če pa so kljub temu prišli na shod v tako ogromnem številu, so s tem pokazali svojo veliko politično zrelost. Govornik se je nato bavil z vladino akcijo proti draginji in je naslajal, da se s samim povišanjem izvozne carine draginjski probelm ne bo rešil; popolnoma iluzorna bo postala akcija, ako bodo naši zunanji odjemalci kljub povišani izvozni carini v naši državi ccneje dobavljati živila nego drugod. Za pobijanje draginje je treba prevzeti vse resnejše mere Nato je govoril o korakih, ki so jih za rudarje povzele opozicijonalne stranke v parlamentu in o stališču, ki ga je zavzel pri ter priliki minister za rude in Šume
Rafajlovič, ki J® v parlamenta izjavil,
da nima na podlagi dosedanjih zakonov nobene možnosti da bi Trb. prem. družbo prisilil, da izpolni zahteve rudarjev, dokler-ne bo sprejet novi rudarski zakon, ki bo predvideval tudi to točko in Jsl pride v narodno skupščino v Jesenskem zasedanju. Kar se pa ministra za soc. politiko tiče, katerega dolžnost je, pri mezdnih pogajanjih med delodajalci in. delojemalci zastaviti svoj vpliv v korist šibkejših kar predvideva celo naša sicer reakcijonarna ustava, ga je govornik ob priliki debate o budžetu mi-nisterstva za soc. politiko opozoril, da mora brezpogojno delati na to, da zmagajo rudarji v svoji borbi proti veleka« pitalistični židovski trb. premogokopni družbi ki sesa kri našega naroda, kar mu je minister dr. Žerjav tudi obljubil. Obljubam pa morajo slediti tudi dejanja, kar se do danes ni pokazalo! Vsled slabih razmer, v katerih živijo rudarji in kot protest proti današnjemu krivič-nemu^ režimu, je potrebno, da pri občinskih volitvah zmagajo zavedni pro* le tarči Taki občinski odbori bodo tudi doprinašali k ublažitvi draginje, vsled česar je potrebno, da rudarji na dan volitev vsi gredo na volišče — tudi oni, ki so sklenili, ostati doma, ker bi sicer ojačevali reakcijo.
Govoru poslanca Brandnerja so zborovalci sledili z veliko pazljivostjo in so pritrjevali njegovim izvajanjem. K besedi se je nato oglail voditelj soc. demokratov Cobal, čigar govor je bil zadosti umirjen, dasi se je tekom dneva govorilo, da namerava narodnim soci-jalistom prevzeti shod Cobal. Brez dvoma je Cobal svojo namero opustil, ko je videl, da so narodni socijalisti na shodu dobro zastopani. Cobal je med drugim z zadovoljstvom vzel na znanje, da so narodni socijalisti stavili predlog za ukinitev zakona o zaščiti države. Rekel je, da je s tem zadeva zanj končana, dasi se nekateri še vedno ne morejo pomiriti glede tega glasovanja. Kakor prva dva govornika je tudi on povdar-jal važnost občinskih volitev za prole-tarijat v Zagorju in sploh za celokupen delavski razred, ker je znano, da oni, ki vsak hip izpreminjajo svoje ime, nimajo nobenega zmisia za delavske interese. On bo ostal seveda zvest soci-jalno demokratični ideji, za katero se je vestno boril celo svoje življenje, pa četudi bi nazadnje ostal sam.
Končno je prišlo do malega razjaš-njevanja med Čobalom in poslancem Brandnerjem, ki je končalo v splošno zadovoljsvo vseh, na kar je predsednik zaključil ta mirni in lepo uspeli shod, kakršnih je bilo malo v Zagorju.
Danes, v nedeljo pa bo v Zagorju padla odločitev. Prepričani smo, da bodo rudarji v sedanjih težkih razmerah v polni meri storili svojo dolžnost in pokazali, da niso zadovoljni z bičem, ki Jih takb neusmiljeno tepe. Prepričani smo, da bodo šli na volišče kljub agitaciji za abstinenco, katero vodijo neodgovorni elementi, ki nimajo smisla za pravo organizacijo in vsledl tega ne more uvideti, da je ravno sedaj, ko rudarji stoje v težkem boju za svoj obstoj, potrebno, da se pokaže enotna volja vseh proletarcev boriti se proti kapitalistični politiki, kateregasibodi imena.
Rudarji trpini! Danes vsi na volišče!
AH st® 2e JugcDsiwanske MatSse?
JDS In aratfništuo.
Pred kratkim smo pisali v našem listu, kako da skrbi bankerotna Avstrija za svoje uradništvo s tem, da se uradništvu določajo prejemki za vsak mesec posebej, odgovarjajoče Številkam življenskega Indeksa.
Pravkar pa beremo v »novem programu« slovenskih demokratov, da obeta stranka uradništvu nove dra-ginjske doklade, ki bodo v primeru s številkami življenskega indeksa! Prav tako. A kje bodo gospodje demokrati našli uradnika-naivneža, ki se jim bo vsedel na nove »indeksne« limanice? Dočim smo v našem listu že parkrat poročali o zadevi ter povedali, da je »statistična« paritetna komisija in indeks življenskih potrebščin pri nas španska vas, se demokratska stranka in njen tisk do sedaj sploh nista brigala za to vprašanje.
Odkod ta nova ljubezen JDSarjev do uradništva? No, odgovor je lehak. Kakor sega potapljajoč se človek po vsaki bilki, tako sega JDS sedaj po — »indeksu«, za katerega se poprej nikdar niso brigali, ker upajo, da jih bo rešil pogina. Ce jim bo to uspelo, je drugo vprašanje. Znano je vendar, da pri nas ne obstoja nobena instanca, oziroma noben urad, ki bi se pečal z »indeksom«, da še več, tudi nimamo prav nobenih statističnih priprav.
In če hočete tudi nobenih za to sposobnih ljudi, če abstrahiramo od gospoda Ribnikarja, ki bi bil kot bivši mestni tržni nadzornik v to vsposob-ljen, — a menimo, da je kot uradnik
IV.	klase pri politični svoji delavnosti na take »malenkosti« že davno pozabil. Kaj torej napraviti! Prav nič; lepe demokratske fraze, posnete po poročilih našega lista — vsaj ne originalne — imajo edino svrho nametati uradništvu za nekaj časa peska v oči. Ponavljamo, da ni prav nobenih priprav, da bi se ta programatična točka demokratov sploh mogla — udejstviti. In ne motimo se, če označimo tako početje z besedo, da se demokrati brijejo norca iz uradništva.
Toda stoj! Kaj pa če mislijo gospodje demokrati tako-le: Pri nas nimamo nobenih predpogojev za take stvari in tudi nobenega »mentaliteta«. A v Avstriji in v Nemčiji ga imajo, menda tudi celo na Češkem. Kaj ko bi se poslalo par — drago plačanih komisij v te dežele študirat to vprašanje? Na ta način bi se dalo zopet nekaj »zara-diti«, saj na resno uvedbo honoriranja po indeksu tako ni misliti.
O kako potrpežljiva je uradniška uboga Para in ali nima pregovor prav: »Mundus vult decipi, ergo decipiatur.« A!i po domače: »Nič lažje nego ljudi prevarati in za norca imeti. Pa jih imejmo.«
Princip zlega duha deluje v tem listu že od njegovega rojstva, ker so morali že porodniške stroške plačati s tujim denarjem. Ko smo se združili Slovenci, Hrvatje in Srbi v eno državo, je »Jutro« takoj stopilo v službo .velesrbskih politikov. Koliko miljonov Je prejelo za to, ostane najbrž vedno tajno. Pač pa je bilo očitno dejstvo, da le pričel list z zastrupljevanjem javnosti, več ali manj odkritimi napadi, na poštene Slovence, čisto- v smislu velesrbskih politikov, ki hočejo razbiti sedanjo državo ter ustvariti Veliko Srbijo, v kateri bi dobili »Jutrovci« sijajne službe, ne glede na to, da bi Slovence in Hrvate pognali v negotovo bodočnost. Toda to razkrojevalno delo se »Jutru« ni posrečilo, ker je poprej zmanjkalo velesrbskih milijonov in je list brez upliva in ugleda med Slovenci.
Toda kogar je skvaril denar, ne najde več prave poti, njegov značaj je otrovan in zastrupljen. Zato vidimo, da je ostal princip »Jutra« neizpremenjen. Našli so nov denarni viri'in protinarod-no delo, zasmehovanje sloVenske kulture, pristno židovski cinizem se je širil iz tega lista po vsej Sloveniji. Bogata denarna sredstva so nezakonito zajemali skrivnim potom iz blagajne Jadranske banke. »Jutrovci« so bogateli sijajno in razkošno živeli, njihovi žepi so se polnili, milijoni iz koroškega in univerzitetnega fonda pa so usihali. Me-fistotelsko delo »Jutra« je bilo na vrhuncu zmagoslavja, a Slovenci smo izgubili — Koroško, ker je »Jutrovstvo« pogoltnilo propagandne milijone. Končno je zapihal drugi veter iz blagajne Jadranske banke, ki je odpihnil »J utr ovce« ter jim ukinil denarni vir. Tako je zaključilo to famozno »Jutro« drugo epo-ho svojega »plodonosnega« delovanja.
Zli duh tega lista pa je naravnost že-nijalno nadarjen kadar je treba iskati novih denarnih virov. Pomagali so si kmalu. To pot so se obrnili v Italijo. Za eno italijansko liro dobiš petnajst jugoslovanskih kron, en italijanski milijon da petnajst jugoslovanskih, kar bi tudi »Jutru« nekaj pomenilo. Načrt je bil
gotov. Italijani naj plačajo, »Jutro« W pa izvršilo svoje delo. Vrgli so se D® Jadransko banko v Trstu ter s tem ubili tri muhe na en mah. Prvič so se ntfi-ščevali nad Jadransko banko v Ljubija" ni, ki jim je zaprla blagajne, drugič s tem vsaj moralno udarili po primor skih Slovencih, kar je popolnoma v duhu velesrbske politike, ki stremi za uničenjem Slovencev in tretjič so mislili* da bodo prišli zopet do bogatih denarnih sredstev, če so tudi italijanskega vora.
Težko bi bilo dobiti v svetovni žur-nalistiki list, katerega življenje bi slonelo na doslednem podkupovanju, mate-rijalizmu, golem hlastanju po denarju, po bogastvu, kakor vidimo to pri ljubljanskem »Jutru«. Njegova tozadevna nagnjenja nosijo vse znake bankokrat-ske perverznosti.
In vendar se še najde med slovensko inteligenco neki »uradnik« G. L, ki se v »Jutru« poteguje za duševno ozračje tega lista ko piše o veliki demokratski stranki kot močni »zaščitnici« uradništva ter se zaletuje v narodne socijalce, zemljoradnike in klcrikalce. Mož najbrž ne ve, da imajo demokratski »Jutrovci« našo državo že več kakor dve leti v svoji popolni oblasti ter so uradništvo tako ščitili ,da si danes niti raztrganih hlač ne more kupiti. Če pa imajo »Jutrovci« z voze s takimi uradniki kakor navedeni O. L., imajo popolnoma prav, če svojim podrepnikom še sedanje beraške plače ukinejo. Kar se pa tiče g-poslanca Reisnerja, je treba primomniti, da niti svojim učiteljskim kolegom Bi po preteku sedmih mesecev izposloval izplačila nadur, kar je gotovo znak izredne pridnosti in so ti kolegi, po vrhu v veliki večini njegovi politični pristaSi.
Komur je na srcu dobrobit našega naroda in naše jugoslovanske države, naj z vso vnemo dela na tem, da se vsakdo izogiblje »Jutra« in njegove duševne okolice. List bo sicer prej ali slej sam utonil v svoji gnilobi, vendar je treba pri uničevanju narodnih in državnih marazmov sodelovanja vseh plemenitih ljudi.
PoSitSiRd vest!.
Ko bo pisal zgodovinar kulturnopolitično zgodovino Slovencev, bo moral nehote s posebno pažnjo postati pri listu, ki je pričel izhajati po veliki svetovni vojni v slovenskem jeziku in se imenuje »Jutro-«, dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Objektivni zgodovinar bo moral konštatirati, da je bil ta list dokument najtemnejše zgodovine slovenskega naroda, da so se okrog njega zbirali in odkladali v njem svoje duševne proizvode, degenerirani elementi našega rodu, neznačajneži, klevetniki denuncijanti in konfindenti.
V Celovcu vihra fugostov. zastava.
Naš konzul v Celovcu, kateri se je naselil dne 29. marca t. I do konca julija ni dobil primernih prostorov oc\ strani avstrijske vlade, zato je mo„al uradovati po hotelih. Sele koncern julija je dobil neke prostore, kateri pa tudi ne odgovarjajo, ker so premajhni. Toda v toliko je sedaj na bol.išern od poprej, da mu je bila dana možnost razobesiti jugoslo venski državni grb in zastavo. Kakor nam poročajo jz Celovca, je vzbudilo med Koroškimi Slovenci veliko navdušenje, ko je v Celovcu prvič zaplapolala jugoslovenska zastava. Od vseh strani so prihajali slovenski možje in žene in so s solzami v očeh čestitali konzulu g. dr. Rašiču. Za koroške Slovence pomeni ta dogodek veliko moralno pridobitev. Kakor znano, se jugoslovenska zastava ni razobesila v Celovcu niti za časa jugosloven-ske okupacije, kar se je motiviralo s tem, da je položaj nesiguren. Zato razumemo veliko veselje in navdušenje naših zasužnjenih koroških bratov, ko je zaplapolala v Celovcu naša zastava. Naravno, da Nemce hudo jezi, toda pomagati si pač ne morejo,
ker bi nastal takoj diplomatski konflikt, ako bi hoteli zastavo odstraniti. Pomagajo si le z vpitjem »Abrug«, kar pa malo zaleže. Kakor čujemo bb naša vlada podvzela energične korake, da se ji da zadoščenje za dosedanje postopanje avstrijske vlade v vprašanju nastanitve našega celovškega konzulata, in bo tudi vztrajala na tem, da mora naš konzulat dobiti boljše in obsežnejše prostore, isto-tako kakor jih imajo na razpolago avstrijski konzulati v Jugoslaviji. — (Po »Novi Pravdi«.)
sCralj !n l?ra?!ica v Marijan* skih Lažnih.
' lz inozemskih listov posnemamo: »Srbska« kraljeva dvojica, — tako pišejo listi doslovno in sicer, kakor pravijo sami, na podlagi poročil \t Beograda — je dospela dne 14. avg. v Mar. Lažni. Stanovala bo v znanem hotelu »VVeimar« v onih aparte-mentih, v katerih je bival svojčas angleški kralj Edvard, in ki se jih prišteva najlepšim v celem kopališču. Pohištvo je še ravno isto, kot ga je rabil »King Edward VII.«. Poslopje je starodavno, patriarhalično-gospo-sko, ekskluzivnega značaja ter je
Dr.”Joža Glonar:
JhMnT in tu io
U'jt
V	svojem torkovem podlistku »Cirilica^ jugoslovanstvo in drugo« je med drugim »Jutro« omenilo tudi dva moja podlistka, ki sem ju bil zadnje dni napisal v »Jugoslaviji«. Podvomilo je o pravilnosti nekaterih mojih trditev, oz. izvajanj, deloma pa jim priznalo opravičenost, s pristavkom, da Je »v tem vprašanju (namreč glede znanstvenega teistfiia »jugoslovanstvo« in političnega goslp; ugoslovenstvo«) treba bolj skup« res® dela in dobre volje nego aprior-r.-.g*: odklanjanja«. Stvar se glasi lepo, toda da je samo tepa beseda brez prave vsebine za »Jutro«, nam dokazuje vsa zgodovina naš'h političnih debat v teku zadnjih treh let, dokažuje na zadnje »Jiittov« podlistek sam, ki te lastne lepe besede desavuira.
-Maši politični boji, ki se odigravajo v publicističnih debatah zadnjih let, kažejo-neprijetno lice velike nestvarnosti: zoper mirno, dostojno besedo se stavijo psovke, na znanstvene argumente se odgovarja s političnimi »šlogerji« ali z grožnjami, zoper utemeljeno »ratio« so stavi brutalna politična »vohmtas«! Temu ati onemu bo še v spominu zgodovina »avtonomistične izjave kulturnih delavčev«. Naiven človek bi mislil, da imajo odrastli možje pravico, mirno in dostojno v javnosti izreči svoje politično ram nje — drugod mogoče, pri nas ne! »Jutro« se je vneto potrudilo, da napravi iz besede »kuatumi delavec« navadno psovko, njegova priloga »Njiva« je izjavo primerjala z dimom, ki se
dviga iz svežega govna, drug list je obema sekundiral s tem, da je može, ki so izjavo podpisali, imenoval krat-komalo propaiice, In v parlamentu se je našel politik, ki je pomenljivo namignil, da je vsa akcija delo avstrija-kantov. (Vse to pa teh ljudi ni oviral:, prav nič, mislili so, da je vse pozabljeno, in so dober četrt leta pozneje prosili razne »kulturne delavce«, naj jim gredo k neki njihovi politični prireditvi pomagat. Kot dekoracija? Ali kot ministrant je?) To je tudi špekulacija v naši publicistični metodi, ki računa s tem, da se čitatelj ne bo več spominjal, kaj je list pisal pred meseccm ali dvema, ali da v zadnjem odstavku članka, ki ga je prečital, ne bo več vedel, kaj stoji v prvem.
Cvijlč dokazuje pravico dinarskega plemena do hegemonije med drugim tudi z duševnimi potencami, ki so i2 tega — namreč dinarskega plemena! — izšle, in med drugimi našteje tudi Prešerna, Kopitarja in Miklošiča. Človek opozori na golo neznanstvenost takega dokazovanja in pokaže, da more tako pisanje izhajati samo iz dejstva, da se je tukaj znanstvenost usužnjila politiki, torej zatajila samo sebe! Ali misliš, da beš v takem ali enakem slučaju doživel publicističen dokaz, da je tvoja trditev napačna, tvoji argumenti nepravilni? Kaj še! Bodi zadovoljen, če bo »Njiva« napisala, da se tako pisati ne sme, in molči, da se ti ne zgodi kaj hujšega! Ali naj citiram številko »Jutra«, v katerem je ob času, ko je bila aktualna redukcija uradništva, v svojem uvodniku s prstom kazalo na uradnike v ljubljanski licejski knjižnici?;
V	»državni štampariji kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« je 1. 1921 (že drugič po prevratu!) izšla »Srpska čitanka. Treča knjiga. Za IV. razred osnovnih škola u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca«, ki sta jo sestavila Lj. M. Protič in V. D. Stojanovič. V nji je pod skupnim naslovom »Srpske zemlje« našteta tudi »Slovenija« in neznani učenjak uči v tej knjigi srbske otroke, »da je slovenački govor doista samo narečje lepog srpskog jezika«. Bog te varuj, da bi kje napisal, da se na ta način takorekoč uradno s potvarjanjem resnice slovenščina poniižuje in kaže kot nekaj manj vrednega, ali da bi mogoče celo še razglabljal, odkod tato pisanje izhaja: ali iz ignorance ali pa iz kakih postranskih namenov, in katerih namenov? Najmanj, kar se ti lahko nameri, bo, da te bodo nagnali s »separatistom* ali pa z »robsko dušo«! To je v naši polemiki sploh priljubljen in pogosto uspešen trik! Oficijozni znanstveniki današnjega režima pridejo tu in tam v položaj, da govorž ali pišejo o znanstvenih faktih preteklosti ali sedanjosti. Vso preteklost iti sedanjost pa gledajo s političnimi očmi in zato jih pri njihovem delu ne vodi toliko želja po Spoznanju resnice, kolikor želja po znanstveni fundaciji političnih aktov njihovih momentanih pokroviteljev. Po tej želji uravnajo izbero znanstvenih faktov in njih razlago. V konkretnem slučaju je vedno težko odločiti, Jeli tukaj več ignorance, ali pa politične uslužnosti. Toda ne ugovarjajo takim znanstvenikom! Ne bodo ti odgovorili, da tvoji fakti, ki jih navajaš zoper njih, ne eksistirajo, ah da ie tvoja razlaga tega ali onega dejstva
napačna; njihov »1’ etat c’ est moi« jim bo v tebi kazal ne mogoče v znanstvu drugačemislečega človeka, ampak naravnost nasprotnika države. Če tak znanstvenik razlaga, da smo Slovenci ekavci in ga vprašaš, odkod ima to modrost, ti niti ne bo skušal dokazati, da smo Slovenci res ekavci, ampak bo postal čisto navadno drob. Umljivo! Saj bi sicer bil ob vso veljavo eden izmed »znanstvenih« argumentov, s katerimi se podpira zahteva, da se naj knjižna slovenščina umakne srbohrvaški ekav-ščini!
Uspešen, toda vseskozi nedostojen je tudi trik, da se v polemiki ne poda točen referat o pisanju nasprotnika, ali da se polemizira proti trditvam, ki jih nasprotnik ni izrekel. To je lahko namenoma, lahko pa tudi izhaja iz pomanjkljivosti naših manir. Pri nas te debater zasuje s ploho besed in ti niti ne pusti do besede. Vsi znamo govoriti, toda redki so med nami, ki znajo tudi poslušati, slediti argumentom sobesednika in staviti argument zoper argument. Nekaj enakega se je zgodilo tudi meni v »Jutru«. V poročilu o predavanju P. Popoviča »Jugoslovenska književnost« jemati samo književnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, pri tem pa puščati Bolgare na strani in da je nedopustna politična substitucija, če se pri nas za naš pojem »jugoslovanski« prevzame nov političen terminus »jugoslo-venski«. Jugoslovanska književnost brez bolgarske ni celota in po tej poti, po kateri Je krenil Popovič, se kot celota ne more pokazati. »Jutro« pa re-ferira, da sem rekel, da se sploh kot enota pokazati ne da. In nato »Jutro«
samo pravi, da »posebnih zvez tudi danes ni in da hodimo na tej in na oni strani popolnoma svoja pota in da se razmeroma malo poznamo«. Naj stvar še enkrat pojasnim! V preteklosti in sedanjosti jugoslovanskih književnosti se nahajajo velike enotnosti v dejstvu, ki ga ni mogoče utajiti, da so razni deB naših književnosti imeli iste učitelje, hodili v isto Šolo! Književnost Srbov lil Bolgarov je v starih stoletjih enotna w radi tega, ker sta obe popolnoma od* visni od bizantinske literature, nje tol* malnih vzorcev in vsebine. Ta skupni« odvisnost sega visoko v XVIII. stoletje!
V	tem času veže Slovence In Hrvate humanizem, renesanca in nje verski i** rastki in reakcije. Racijonalizem XVIII* stol. že zajame Slovence, Hrvate In Sr* be. Danes pa je enotnost v odvisnost* od tujih vzorcev, ki je včasih naravnost suženjska, tako velika, kakor še nikoli? pri Slovencih, Hrvatih, Srbih in BolSP* rih se bijeta za nadvlado nemški i® francoski vpliv. Za tujca ni druge raz* like, kakor v jeziku: vsebina, problemi tehnika naših literarnih del je Ista ka* kor v drugih svetovnih literaturah. pasivna odvisnost od tujih literatur i* naše literature spravila v krog *sve“ tovnih«; čakajmo, da bodo prinesle * svetovne literature tudi svoj aktivam* In aktivum bo prinesla ona izmed Jugo* slovanskih literatur, ki bo ustvarila naj* močnejša dela; s tem pa se bo ločil® ^ kroga svojih sester! —
V	zadnjem odstavku svojega podlis** ka piše »Jutro«: »V nekem drugem člaoj ku trdi dr. Glonar, da pri nas neka ten ljudje tako radi »kroiajarijo« • tkMSflP
Ste*. 190,
Obstojalo že leta_ 1822, ko se je mu-„n.em^kl pesniški velikan
tTA t -i. 4e stanoval v ravno istih prostorih Za spomin na to bivanje isi v salonu še danes izvrsten por ret znane Goethejeve ljubimke Ul-iKe von Levetzow, kateri je posveti1 Pesem: »Trilogie der Leiden-. scnalt«. za »srbsko« kraljevo dvoji-ekS spremstvom ie rezervirano 20 sob. Varnostno, službo pri kraljevi avojici opravila 20, posebno izbranih Policijskih organov (uradnikov, stražnikov, agentov praškega pol. ravnateljstva) pod vodstvom visokega policijskega funkcijonarja, ki so že dospeli tja iz Prage.
Notranji minister o Južni Srbiji.
Te dni odpotuje novi notranji mini-Kosta Timotijevič v Južno Srbijo. *• ozirom na to potovanje razpravljajo ^oaj beograjski listi o vprašanju Južne ie in si obetajo od potovanja novega notranjega ministra izvestnega polnjenja tamošnjih razmer. »Demokrata« piše da obstoja vprašanje južne orbije v sledečih treh nalogah: zaščititi lavno varnost,olajšati življenske razbere s pobijanjem draginje ter urediti afavno upravo z vestnim in sposob-Jijpi cinovništvom Prva naloga ie izključno državna briga. S pomočjo varnostnih organov naj zatre razorne akci-komitskih bank, ki prihajajo preko *neie iz Bolgarske in Albanije. Energija ^0vega ministra notranjih zadev je splo-n° znana. Sedaj potuje v Južno Srbijo, a se sam uveri na licu mesta o pravem stanju javne varnosti. Draginjsko vprašanje zavzema tudi v Južni Srbiji ostre Oblike. Draginja postaja na nekaterih kfajih naravnost neznosna. Naloga ob-bo, da poskrbe v svojem delokrogu a cenena živila in da omogočijo činov-«ištvu tamošnje bivanje. Ako bi pa ta kcija občin naletela na odpor zasebnih Gospodarskih krogov tedaj naj država poseže vmes z vsemi razpoložljivimi ikonskimi merami. Končno naj se tudi inovništvo organizira v zadruge in naj samo preskrbuje živjenske potrebščine; Najbolj komplicirana je tretja nalo-ureditev dobre uprave. Vsaj za pr-silo bi se tamošnji slabi državni upravi moglo odpomoči na ta na-? n» da bi se poostril nadzor državnih jnspektorjev in da bi se oduševljena, Požrtvovalno navdihnjena omladina z 'sjo šolsko pripravo posvetila tamoš-Jemu prebivalstvu. Gospod Timotijevič b na svojem potu imel priliko, da vse vidi da čuje pritožbe činovnikov in Potrebe naroda.
»i3utro“ ie zopet zbesne*o.
. Ker smo povedali, da Sokolstvo 81 sokolska ideja nista zato tukaj, da
bi se je razne moralno in politično diskvalificirane osebe ter prijatelji bančnih ravnateljev, ki stoje tik pred kriminalom, posluževali v rehabilitacijo svoje osebe, je »Jutro« zbesnelo. Na naša popolnoma stvarna „izvajanja odgovarja s tako ploho psovk, kot smo jih sicer čitali samo v njeg. ranjkem drugu »Pondeljku«. Ce so izšle izpod peresa ustvaritelja »našega najboljšega slovenskega dnevnika« dr. Kramerja, sicer ne vemo, vendar pa jo on moralno odgovoren zarije. Le tako dalje, gospod doktor ih kmalu boste s svojim »Jutrom« tamkaj, kamor ste že prišli s svojim »Pondeljkom«.
„Rehabi!itaciia‘\
Dr. Žerjav je rehabilitiran po zaupanju lokalnih političnih organizacij in občnega zbora JDS. Tako pra-vi^»Jutro« in ne ve pri tem, kako težko zaušnico je priložilo svojemu duševnemu šefu. Torej prav noben drug pošten človek se ni našel, kakor izključno najožji pristaši, ki so z dr. Žerjavom zvezani na življenje in smrt Žalostno zanj. toda resnično, saj je to napisal najbelie informirani slovenski dnevnik. Naj nam pove še to, da na imenovani občni zbor ni bilo prav nobenega starejših vodilnih bivših pristašev JDS. Pa menda ja niso pozabili priti vsied prevelikega zaupanja do dr. Žerjava?!
Razkol.
Razkol v demokratski stranki se jasneje in jasneje odseva tudi v časopisju te strake. Kar »?utro« hvali, to zametava »Demokratiia«, za kar se »Jutro« bori in lomi kopja, to spodbija »Riieč«. Tako smatra »Ri-ječ«, da se osumljenec ne rehabilitira j)o strankarskih zaupnicah, temveč pred sodiščem. »Jutro« pa že ima svojo »rehabilitacijo« v žepu. Res nerodna reč!
»Kadar bo osel — arabski konj 41
Pod tem naslovom piše »Radikal« na »Balkanova« izvajanja, da mora vlada odložiti vse manjvažne posle in se takoj vrniti v prestolico, ter se pretvoriti v »vlado spasa domovine in naroda«: »Kadar postane osel — arabski konj, tedaj postane sedanja vlada, ki je s svojim nedelom povzročila sedanje resno stanje, sposobna izpremeniti se, kakor želi »Balkan«, v vlado spasa domovine in naroda.
Gospodarske vesti.
j. Čehi o svoji valuti. Poročano je "■•o, da^ prevzame ministrstvo financ h Rašin. Sedaj pa javlja »Bohemia«, a bo imenovan v to ministrstvo rav-t*lj čekovnega urada Pospišil. Postil meni, da bi bilo umestno uvesti . češkoslovaški republiki valuto fran-
V	današnji številki »Narodnih li-{ Vt Priobčuje dr. Rašin članek, v ka-rem najodločneje protestira proti . edbi valute franka. Pri tem naglasa, se češkoslovaška zunanja trgovina k 1,1 toliko okrepila, da bi se mogla ršiti ta izprememba in da imajo ra-n i^ga tudi sosednje države slabo
valuto, tako da bi bila ta izprememba državi samo v škodo.
+ Dovoljenje za bančno poslovanje. Člen 257 finančnega zakona za proračunsko leto 1922 in 1923 določa: »Vsi zavodi razven delniških društev, ki se bavijo z bančnimi posli, z trgovino z valutami in devizami, ali samo z valutami, se morajo v roku 15 dni po objavi v »Službenih Novinah« prijaviti finančnemu ministru. (Generalnemu inšpektoratu.) Finančni minister more tem zavodom doviliti ali ne dovoliti u opče nadaljnje bančno poslovanje. Novi zavodi te vrste se ne morejo ustanoviti
brez dovoljenja finančnega ministrstva. Kadar se dobi dovoljenje za bančno poslovanje, more finančni minister odvzeti vsakemu teh zavodov odobre-nje ako bi bil predhodno kaznovan radi nepravilnega delovanja, Kdor ne izvrši v smislu te naredbe prijave ali prične s poslovanjem brez odobrenja, se bo kaznoval z 100.000 D. V korist kontrolnega fonda Proti rešenju finančn. ministra o zabrani daljnega bančnega delovanja ie dopustna pritožba na državni svet. Pritoba ne zaustavlja izvršitve rešenja finančnega ministrstva. Vsied tega se pozivajo vsi zavodi, ki se jih to določilo tiče, da pošljejo v roku 15 dni svoje priinve generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva z označbo imena lastnika zavoda, ali je firma protokolirana kdaj in pod katerim imenom, kakor tudi od kedaj ista postoji. Na prija vp se mora prilepiti 13 dinarjev v kolekih.
+ Za II. ljubljanski veliki semenj prevzame tvrdka Milan Auman v Krškem vsakovrstna dekorativna dela, opreme izložbenih prostorov reklamnih plošč in plakatov ter vsa kiparska dela. Od 20. avgusta naprej je posebni zastopnik tvrdke na prostoru velesejma.
+ Sarajevo brez kruha. Vsied špekulacij veleagrarcev je zmanjkalo pekom boljše moke t°r pečejo le slabejši kruh, a še tega tako v majhnih množinah, da je hipno razprodan. Te dni so imeli vsi predstavniki državnih oblasti posvetovanje o pobijanju draginje. Sklenilo se je da se uporabijo najodločnejši koraki proti navijalccm cen.
-f Paketni promet z Rumunijo In Poljsko. Dne 10. t m. je bil otvorjen direktni promet s poštnimi paketi z Ru-munijO. Tudi na Poljsko se lahko peši-ltajo paketi, toda le preko Rumuniie.
-f- Ameriško žito na Dunaju cenejše kot iz Jugoslavije. Dunajski časopisi pišejo z ozirom na nameravano prepoved izvoza žita iz Jugoslavije, da Avstrijcem prepoved ne dela mnogo skrbi, ker dob:vajo žito iz Amerike ceneje kot iz Jugoslavije.
J- Trošarina irr kolkovlna našo države. V mesecu juliju je znašala trošarina 29.190 milijonov , kolkovina pa 31.990 mil. dinarjev.
Skandaozrto Izkoriščale i^užfoencev -tia graščini Gvidona (o\1 Ponora*za ra Dorncvi pri Ptuju.
Prejeli smo Iz popolnoma verodostojnega vira:	Prav	dobro verm, da se
vkljub temeliiti spremembi razmer Se danes in ponekod še v povečani meri njde-io ljudje, ki smatraio za svoio sveto dolžnost ali svoj nekaki fevdalni privilegij, izrabljati de'ovno moč revnih ljudi! na na-č!n, kakor se ie to dogajalo v preteklem času v plantažah. K tej vrsti ljudii spada ne samo neki v Ptujskem okraju daleč na okoli vsied svo;ega neizmernega bogastva znani gospod Upori, lastnik graiUine Tnr-niš pri Ptuju, ki ie že večkrat Imel pravde s svojimi uslužbenci radi raznih tatvin, temveč še bolj njegov daljni sorodnik Gvldon (pl.) Pongratz, lastnik graiščine Dornovo pri Ptuiu. Le-ta re ve za svojega služabnika drugega Izraza kot: »Troti, Esel, Rind-vieh itd.« Seveda služabniki pri takih razmerah v svojem hlapčevstvu padejo tako globoko, da so proti vsemu temu že popolnoma apatični. Edini živlienski cilj te gospode je: izrabljati vse svoje nagone za surovo norčevanje, naibolj kratkovidno ob-
Soianfe nr brezmejni napuh. Prepri&ni so, da imajo kar ves svet v zakupu, da so ~vsi drugi revni	ljudje samo	bedaki	in mu	morajo služiti	kot citrona,	ki Jo	smejo	ole-
mati, dokler ima še v sebi kaj soka. Toda človek bi vse še opravičil na račun kakega prirojenega psihičnega sadizma, ko bj bili vsi ti ubogi zatiranci vsaj človeško plačani in oskrbljeni. Toda čujts In strmite! Dandanes plača ta plemitaš: Nadvrtnarju 200 kron	mesečno in	hrano,	da se	Bog
usmili. Da mu hrana za	služinčad ne	pride
predrago, zato si je zasigural gotovo žensko, ki gleda samo na koristi gospodarja, ima vsied tega gotove privilegije. V pravem pomenu besede: Večina strada. Vina ima Pongratz toliko, da mu nese povprečno letnih 6 milijonov kron čistega dobička. Služinčad dobi samo v nedeljah — pa ne vina, kislega jabolčnika, ki ga pa vsi pustijo, ker je "evžiten. — Gozdar z ženo ir. štirimi dečki spod 14 let dobiva mesečno 500 kron in toliko deputatov, da mora poginiti, ali pa krasti. (Pred kratkim je bila v Ptuju tozadevna obravnava.) Pristav dobiva 200 kron mesečno in družinsko hrano. Delati mora od četrte ure zjutraj do osme in devete zvečer. Podpira ga dobra mati. Pred vsem si morajo imenovani kupovati črevlje in obleko sami. Pa kako? Hodijo raztrgani in bosi! — Dninarji delajo celih 12 ur pri največji vročini na polju. Ljudje v Dornovi so jako ubožni. Da imajo za sol, predajo svojo delavno moč za cele tri dinarje dnevno — brez hrane in pijače!! Neki siromak mu je služil 40 let za hlapca. Pri tem j« popolnoma obnemogel in predčasno postal delanszmožen. In v hvaležnost mu je bilo odkazano mesto v hlevu tuberkuloz-ih krav, kjer ima v kotu svoj postdnjak (sam slamnati prah). Nihče se
ne briga zanj. Poginil bo samih ušli io nesnage. Po hrano mora hoditi sam, ča. hoče kaj dobiti. Zlijejo mu v lonec ostanke. Pred kratkim se je izrazil Pongratz, da ga bo treba odstraniti, ker je brez potrebe. Torej glavna stvar Je tem ljudem vedno in v vsem samo njihova zlata oseba, njihov Moloh. In kdo je ta človek? Najbolj zagrižen nemški plemenitaš, ki še dar nes vkljub svoji hinavski in navidezni lojalnosti niti najmanj ni spremenil svojeg* mišljenja. Bodi omenjeno tudi to: Med vojno se je vedno izraževal: »Alle Scrben. samt Lhrer 5chweinsdynastie mOcbt’ ich vergiften, wie die Ratten.« Dokaz na razpolago! — Po srednjeveškem načinu sl pusti od ubogih viničarjev in drugih služabnikov poljubljati roko, ker sicer padejo v, nemilost, isti luksus si dovoljuje celo 2e njegov 17 letni sinček. — Iz državnih oblasti, se vsi norčujejo kar javno. Njegovo velikansko posestvo Je seveda podvrženo agrarni reformi. Toda tozadevno se še ni prav ničesar ali malo ukrenilo. Sam Pongratz prav bahato govori, češ, z dotičnt-ml gospodi je treba gojiti prijateljstvo, fa to je najbrže tudi res. Gospod agrarni direktor se kaj rad odzove povabilu gospoda Pongratza in popeljejo se vsi skupaj z lepo gospo Pongratzovo z avtomobilom v Solčavske planine, ali pa na Hrvatsko na veliko lovišče Repaš, kjer se zabavajo po nekaj dni. — Sramota! Ljudje pa vse to, vidijo in upravičeno govorijo o naših javnih fukcijonarjih in drž. oblastih tako, kakor si zaslužijo. Vedite! Ljudstvo Vas je že obsodilo. Samo glejte, da ne sledijo dejanja,. Potem bo prepozno za nas vse. — Kje 41 torej oblast, avtoriteta, dostojanstvo, pravica!?
Dnevna vesti.
— Pr-n Jugoslovanska doktorica glasbe. Na p» iškem konservatoriju je bila izmed vseh gojencev in gojenk diplomirana gdč. Marijana Vojnovič, hčerka znanega prosvetne,?'’ delavca g. dr. Luja Vojnoviča.
— Za red in mir v skupščini se ustanovi posrbna skupščinska garda namesto dosedanje žundarmeriie in poiicije. V dvorano za seje garda ne bo imela postopa — dokler ne bo potrebno. — To je pač nova iznajdba ministra Pribičeviča, ki se dobro spozna na madžarski parlamentarizem. Le kar za Budimpešto, ki smo ji bili verni sluga. Kajne gospod minister.
— Iz konzularne službe. Naš konzul v Dtisseldorfu dr. K. Kolombatovič je premeščen v Bukarešto.
— Iz Rogaške Slatine je odšel Stojan Protič. Na potu v Beograd ostane dva dni v Zagrebu.
— Napad na Sokole. Ko so na povratku iz Ljubljane čakali v Karlovcu dalmatinski Sokoli na vlak proti Bakru, jih je napadla skupini blokašev in Radičevih pristašev s kamenjem. Dva Sokola sta bila ranjena. Štiri napadalce je policija aretirala.
— Likvidacija zagrebškega Sumerskega odseka. Ministrstvo za šume in rude namerava likvidirati šumarski odsek v Zagrebu. Pristojnost tega odseka preide deloma na ministrstvo za šume in rude, deloma pa na bližnje šumarske odseke.
— Kongres učiteljstva. V prvi polovici septembra t. I. se bo vršila v Sarajevu glavna učiteljska skupščina za celo kra-lievmo, na kateri se bodo sešli predstavniki ujedinjenega učiteljstva i2 cele kraljevine.
— Vojaška obveznost dijakov. Pravico do skrajšanega dijaškega roka v vojskL ki znaša 12 mesecev (polni rok v pešadijl je IS mes., a pri konienici in topništvu 2 leti) imajo po obstoječih predpisih samo oni
dijaki, ki so popolnoma dovršili gimnazijo ali realko. Ako je dijak izstopil iz gimnd-zije ali realke predčasno, potem pa dovrši) kako priznano strokovno šolo, kakor so učiteljišče, bogoslovje, kmetijske šole, poštno brzojavne šole, trgovske, rokodelske etc„ ima Istotako pravico do dijaškega ro-. ka. Kdor pa ni niti gimnazije ali niti kak« strokovne šole popolnoma dovršil, nirnfc pravice do skrajšanega roka. Dijaki trgovske akademije na Dunaju imajo po zakocs o ustrojstvu vojske iste pravice, kakor ob* iskovalci zagrebške trgovske akademije. Vsi oni dijaki P a, ki v roku enega leta ne polože izpita za rezervnega častnika, morajo po vojnem zakonu služiti 14 mesecev.
— Novi bankovcu Začetkom septembra prejme Narodna banka prvo pošiljatev nd* vlh 1000-dinarskih bankovcev, ki bodo stavljeni takoj v promet
— Naše nove vojne ladje. Manevrov v Jadranu se udeležujejo sledeče naše vojne ladje: »Galeb«, »Gavran«, »Sokol«, »Orao* in »Kobač«. Vse te nove ladje nam Je nabavila Nemčija na račun reparacij. Ladje «0 dobro opremljene ter vlada na njih red In snaga.	^
— Uvoz iivtl prost. Izvoz z ocarinjen,
V ministrskem svetu je bilo sklenjeno, da se uvoz hranil iz Rumunije in Bolgarska oprosti carine, obremeni pa se s carino i*» voz iz naše države.
— Še več tobaka. Poročali smo že, da je naša monopolna uprava kupila večje množine tobaka na Grškem. Te dni pa odide posebna komisija na Holandsko, kjer kupimo za 50 milijonov Din tobaka. Clao te komisije je tudi ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Jos. Mandelj.
— Dvojna smrt v valovih. V Zagrebu sta se šla Leopold Strbucl in Jurij Stih, oba mesarska vajenca, kopat v Savo. Naenkrat
y nt>- Mi teh krošnjarjev ne poznamo.«
»rvem odstavku istega članka pa po-JiiEri 0 sestan^u Jugoslovanskih sred-,-solcev v Beogradu, kjer so sklenili, eK .•??. nai odpravi cirilica in uvede Srprf' *n P°s^a'i Pozdrav bolgarski n0,, ^šolski mladini. »Jutro« Pa ne odn9’ da so t5 srednješolci sklenili tudi ^Praviti knjižno slovenščino. Ali mu 2am\*nano? AH ]e ta sklep namenoma molčalo? Ali se skriva v zahtevi, da »uvede ekavščina«? uka} obravnavanih prašanj se Je ?pru?5ret*e dotaknil tudi minister dr. *?'0krl’-V nec?e,Jskem »Ju^u« v članku Lom*’. V° *n d^ava« z dvema stav-stv-|Cl", f^Koslovenstvo in'negacija Srb-ftits^rn • 'atstva in Slovenstva, temveč
fcogoseS; ?Iez razvoia v tej smeri ni
ti-.’	’ aa oi prestali notranje boje, ki
smo S?rfsal0** 2e po vsem kar Vek ni Rrnenili, se vidi, da prvi starem	v pt),nem obsegu. V dru-
iči ie Pa Se nahaja usodna zmota, Vsi rntrnCri-a,za na^e vladajoče kroge, tajsio bss”, t=:akid"as Drrtr,esai°'.iz‘
,orsira-via-
koncept in se l	svoi	P°!itRon
Vdanih prav nič	•"	mišii:nie
bi bil tak dlvniTa™ stoletja nujno potreben jn hreC!^'aV1 koristen. Namestu teja Da ?Z d?‘
sto? rninistra’ ki je vozeče vzdigmj Prst, češ, ali nisem vseučnS ^orjev že tolikokrat svaril naj ?e <Rrno?aa,° V, p0,Hik°- Rodovina mo-morni pariamentarizma bo vsekakor a notirati ministra, ki je celemu
stanu zabrusil tak ciničen »Kuš!« Ali ga naj imenujem? Ali naj citiram ono številko »Jutra«? Skoro bi bilo potrebno, da mi »Jutro« ne bo odgovorilo z besedami sv. Petra: »Jaz tega človeka ne poznam!«
IM vi se silii?
Pod tem naslovom je priobčil dr, F. Kimovec v zadnji številki lista »Pevec«, ki ga izdaja »Pevka zveza« članek, na katerega smo v našem listu mimogrede že opozorili, ki pa vsekakor zasluži, da se ž njim ba-vimo obširnejše. Naša pevska društva so do nedavna životarila jako skromno življenje. Zadovoljna so bila — z malimi izjemami — samt s seboj, če so pela ob gotovih prilikah in narodnih slavnostih in so s tem mislila, da je njihova naloga izčrpana. Polagoma je začel vanje prihajati nov duh, želja po napredku, hrepenenje po koncertnem petju. Toda v vsakem, prav vsakem društvu — tu ni nobene izjeme —_ najdemo še ostanke starih pevskih časov in navad, katere bo treba iztrebiti, če hočemo, da bodo naša pevska društva napredovala bitre:e in uspešneje. In baš članek g. dr. F. Kimovca je zadel v živo, zadel na rakrano vseh naših nevskih zborov na takozvane najslabše pevce, ki pa mislijo, da so najboljši.
Dr. Kimovec piše:	»Najslabši
pevci so tisti, ki mislijo, da že vse znajo in se jim učiti več ni treba: seveda jih ni mogoče dobiti k pevskim vajam: Kdo bi se vendar učil. ko že vse zna. Sem spada in v prvi vrsti
pevci, ki znalo peti po notah. Res je nad vse dobro, če zna nevec zadevati no notah, da ni treba nevo-vodji vsakega tona mu posebej v uho vbiiati. re« je na zopet, da note še daleko niso vsa lepota petia.«
Kako bridka resnica! Iz svoje lastne izkušnie vem. da ga taki nev-ci, čeprav so naivečja onora zboru, ponavadi polomijo. Kako skupno zbor doni jim je deveta brina: oni odžagajo svoj nart. ne meneč se za celoten vtis zborovega petia. Nebova domišljavost nresena vse meU-
V	drugo kategorijo najslabšlh pevcev snadaJo no dr. Vimovčevem mnenju toki. ki si donrišljnjelo. da kaj zneio. »Učiti se nočeio, nastopati na hočejo. Zbor mora zaradi niih vedno pnnavbati in ponavljati ter nremle-vati stare pesmi, ki so se jih nevci in noslušalci že davno naveličali.« »Tret?a vrsta najslabših novcev na so oni. ki fmaio malo Čedneiši glas. na hočem vedno kei Posebnega, predvsem kakšen »so1!)«, da ce postavijo. Seveda je tak solo izvpčine r'^r r-.^^ slaboten, saj za solo petie nihče nima n^sebei izvežbanega glasu. Naibolj sifr,o je tedai. če +ak no sik sohst začuti, da hj utegnil v »bor prrii drug Vi ima enako dober ali na <r'e boljši gUs. na hi m'etroveg.a mogel v kot potisniti. Tedaj na sledi kirianie na kujanje, štraik na štraik. Taki pevci so nenriietni tudi zategadelj, ker misliio, da se morajo posebej iz 7.bo-ra skšati. ter zato venomer dero ali nekoliko pred družim? začemnio. zlasti na nnzadnie. ko ie že konec, za zborom še vedno malo povlečein kot
krava reo za trupom. In vendar pri netni ne gre za »solo«, ne za to. da se pevec iz zbora posebej sliši, na tudi za note ne gre. ampak zato, da zbor ppni", da se glasovi zlijejo v mehko voljno celoto, da ves zbnr noje kot bi nelo eno samo grlo. Saj je vendar jasno, da pevec, če mora na note nazitf in fih "obrati, ker se ni 2 drugim vred učil (sem spada prva kategorij) ne more hkratu paziti na dinamična zna^enia. Dalje ne ve, katero mesto se hitrcie noje, katero ppAoci Pevovodja lahko nohkf a'i 'mvVče in tak nevec mu »e za ca1:’io. o voknhzeen seveda še daleč ni nohnneap ovnm.
t^a tudi, d° h? kdo »cs moge1 hrp^ voi v zboru dobro peti. da ne bi kazil — kar obsnbituo ni mogO«« — are tud? zato. da dobpr nevec. ki recimo bere iz Usta, s^Memu uri vajah pn-mntra, da se brirpip nap?'« Če M dohr? povof hodili re^no k nevskfm vaiam. bi l;i0 za vsak naston zboru fn oovovod"? de'o sila platano, trpba b>' b;lo mnogo manj vaj za vsak na-ston.
4/ tom crnIUii t-rj f-pha v
npvs’":h dr**’tv'h ‘n «bor'h tpmr.'1ito
fo—mUn-p 1 w;iti hp trpbo
statistika VaVp nrt’'gi n**iboia?p k Vai-irn Vt^nr i-jma 20 Uact°0 p^pdni. srmpgn š+Pv?'a vat, ’e o4
breznogomo fgkifnčen. S tistj^j nevci. ki rad? nrideio k zadniim d’'pm vafam »nomagat« ?n Vvnrit oniptnj ut?s zborovnea nofin mVnf nmM
o*? noI nvMffn. več šVprfiio npf-o koristilo. T«nreohmei0 ^ai se ter no? se s skupnim dolom in požrtvoval-
nostjo ne branijo truda In žrtev v korist napredka svojih društev. Naj dr. Kimovčeva lekcija vsaj nekoliko pomaga!	—I—-
M.:
Ameriške klavnice.
Mi sl v duhu nikakor ne moremo do-: volj jasno predstavljati veličino, silo In vso srozo moderne ameriške tehnike, Id slovi po vsem svetu kot prva in nad Vse vzvišena. Težko je, predstavljati si prostrane tovarne, topilnice, peklensko In neizmerno vročino žarečih peči. Velikanske in silne maRnetične dvigalnike, ki nosilo v zraku cele železne tramove in pod katerimi se lomi človeku hrbtišče od strahu. Moderne naprave v podobi železne roke, grablje, težki sekalniki, električni vozički, brezštevilni stroji, vse to neprestano dela, J Prijema, grabi, seka, vozi, naklada, izvrača, ropoče, bobni, dan in noč, brez prestanka. In v tem silnem železnem okostju brea duše je človek, ki misli, ker duše ne mor* ustvariti iz železa modema ameriška tehnb ka. Človek je tu, ki misli In neprestano pritiska na električne gumbe — vse drugo napravi železo samo.
Moderna ameriška tehnika jamči le C« veličino in količino produkta, nikakor pa ne jamči za človeško varnost In življenje. Kaj še! Saj se peha na tisoče bednih živ-ijen vsaki dan mimo tovaren in mino rovov in ponuja in prodaja trustom svojo življensko silo in moč. Vsa Amerika se nA idi velikansko telo brez duše. Koliko človeških življenj zlomijo la zmečkajo vsak dan te ogromne tovarne, koliko življenj zgori sleherni dan v tooilnlcah, koliko ilk
Pa se le pričel Stih potapljati Strtmcl, to videč, ga je hotel rešiti in je plafŠT za njim, toda žaiibog, utonila sta oba.
Novi invalidski zakon je Izgotovljen tor se predloži prihodnji ponedeljek mini-sirskemu svetu.
— Statistika denarnih zavodov. Po na-todbi ministrstva za trgovino in Industrijo *e vrši te dni zbiranje statistčnih podatkov .Vseh denarnih zavodov.
— Priznanje 2aslug. Izdelan je zakonski načrt o narodnem priznanju zaslužnim osebam, ki so si pridobile požrtvovalnih zaslug v službi za narod in državo. Rodbine teh oseb bi po tem projektu dobivale nagrado ali dosmrtno penzijo. O tem predlogu bodo obravnavali na eni izmed prihodnjih ministrskih sej.
— Obvezni polletni tečaj na drtavnl
podkovski šoU v Ljubljani se prične dne
1.	oktobra 1922. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske Sole v Ljubljani do 15. septembra 1922 prošnjo ter Ji priložiti: 1. rojstni in krstni list. 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko Izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski Soli Je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v ka-vodu, skrbeti pa morajo sami za hrano ln potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje tudi ogledovanje klavne živine in mesa.
Smrt pod vlakom. Brzovlak Je povozil in usmrtil na kolodvoru v Vrhpolju Železniškega uradnika Dijoša, rodorn iz Osijeka. Ali se je zgodila tu nesreča, alt se gre za samomor, se še ne ve.
Razbojniški napad. Kmet Turkal se J* vrnil iz Amerike v svojo rojstno vas Trovrh pri Ogulinu. Prinesel je s seboj Precej krvavo zasluženih dolarjev, katere je Žel neki dan v banko zamenjat. Na potu domov so ga napadli trije mladi roparji, ga strahovito mučili In mu končno odvzeli 463.000 kron denarja. 2e umirajočega Tur-lUfla so našli potem mimoidoči ln ga odpeljali v bolnico, kjer je z veliko težavo opisal roparje, nato pa kmalu umrL Orožni-Itvn se Je posrečilo zasačiti vse tri razbojnike, ki so že pod ključem.
— Vohunstvo v naši državi V Beograda Je zopet prišel oblastim v roke golob pismonoša, ki je imel na levi nogi aluminijast obroček z napisom: »V. Q. 23.« Ved-*o se ponavljajo slučaji, da ujamejo oblasti acJobe pismonoše, ki se Jih najbrž poslužujejo izvestni naši sosedje pri občevanju t svojimi zaupniki v naši državi, ali pa so to priprave, da bo v danem slučaju ta Iz-vestiteljska služba dobro funkcijonlraa. *—i Omenjenega goloba je prinesel oblastvu neki Beograjčan, ki ga je ujel na svojem dvorišču, kjer se Je nahajal golob že par dni. Uvedena je preiskava. Napis »V. O.« bi mogel značitt Venezla Giulla.
— Stebri države in javnega reda se ne majejo več, ampak že padajo. V zadnjem času sta. se na neki orož. postaji zgodila dva tragična slučaja, ki vpijeta v nebo, le v Beogradu jih ne bodo Culi. Nek orožnik se J« po 16 umi službi od gladu in napora, zraven še od grozne vročine prevzet, zgrudil »a tla in so ga morali nesti domov. — Ko
le zavedel, je izjavil, da celi čas ni imel tfrnzega v ustih kot vodo — In to iz enostavnega vzroka, ker ni Imel pare v žepu. —. Se bolj žalosten slučaj se Je dogodil na neki drugi postaji: Orožnika Je zasačil neki posestnik, ko je — v službi — po noči kopal krompir na tuji njivL Revež se Je kot oče 5 gladnlk otrok, ki so Jokaje zahtevan kruha, brez vinarja v žepu odločil za ta težki korak. Usmiljenemu srcu dotičnega posestnika se ima revež zahvaliti, da ni »sa stvar prišla na dan, kaj« on Je spričo neizmerne bede vso stvar zamolčal. Da bo pa javnost vedela za našo bedo in brezmer-no revščino, sera ta slučaj napisal v kričečo Ilustracijo naših brezupnih razmer. — Naši .višji bobnajo po časnikih o 40 milijonskem
kreditu za orožništvo, da M ljudje mišim, kako sijajno smo plačani, a nas futrajo z raznimi »pov.« poročili In pouki, kako naj nadziramo komunistično gibanje. Kdo Je kriv, da se vse orožništvo nagiblje na levo krilo? S praznim Želodcem ni dobrega pa-trijotal Zapomnite si to, gospodje! Nekega lepega dne znate doživeti nekaj, česar ne pričakujete! Ura Je 12; glad naredi tudi jagnje divje! — Naj tudi tujci čltajo kako umirajo »Kr.« drž. nastavljene! v bogati Es-haerijll — To je zadnje svarilo....!
Eden za vse.
—	V mešene dolžnosti današnje žene. Neki Sarajevčan pripoveduje v »Politiki« o zavednosti našega modernega ženskega sveta. Bil Je mnenja — pravi da naš ženski svet nima razumevanja samo za velike klobuke ln pisane In drage toalete, ampak da vedno bolj zapopada svoje kulturne ln druge občekoristne dolžnosti. V tem mnenju ga Je še potrjevala činjenica, da so fclll razni uradniki in oficirji v Sarajevu primorani, na vrata svojih plsaren nabiti lističe z napisom: »Na dopustuc da niso razne kulturne dame —- seveda oblečene po zadnji modi vedno prihajale po razne prispevke za občekoristne namene. To pa ne morebiti radi tega, ker bi oni ne biil prepričani c visokih kuturnlh stremljenjih teh dobrotvornic, ampak Iz enostavnega razloga, ker so njihove denarnice zelo skujšane. Toda glej ga spaka, kako se Je ta ubogi Sarajevčan moral prepričatil Imel Je priliko, poslušati razgovor dveh prijateljic, Članic večlh kulturnih ln drugih društev. Pa vpraša prva drugo, ali Je že vpisana v društvo za romoč mladim deklicam, nakar odgovori druga, da še ne, da ne zmore tolikega dela, saj je članica že toliko ln toliko društev. »Kako sl nespametna,« pravi prva. »Upisnlna znaša samo 30 Din, potem Imam pa celo leto priliko, da se spoznavam z najrazličnejšimi mladimi ljudr.1, ko nabiram prispevke In da imam brezplačen vstop na vse koncerte in prireditve, ki jih društva toliko prirejajo. TaJco Žc tri leta nisem nikdar plačala vstopnine na kako prireditev, AH ni to praktično?
Uubliana.
„	c
Promenadni koncert muzike Drav- { sire divizije pod vodstvom kap dr. Čerina bo ' Pri ugodnem vremenu v nedeljo 20. t m. ob 11. url v »Zvezdi«. Vsro-ed: 1. Jenko: »Kosovo«, uvertura, 2. Wagnei: Fantazija Iz »Parsifala«. 3. Rcndla: »Veseli trenutci«.
4. Jaki: Cehoslovak ln Jnroslrven«.
■« Na naslov mestnega V tikat at Na Dunajski cesti ima tovarnar Polak hišo, kjer kupčuje s surovimi živinskimi kožami. Surove kože že v hladnem VTemenu pro-vzročajo smrad, kaj pa šele ob te) vročini, ki Je vladala v preteklih dneh. Zato se ni čuditi, da so posetnlkt vsesokolskega zleta kar ovinke delali okrog Polakove kožarae, kajti smrad, ki se le razširjal tam okoli, je bil naravnost neznosen. Čudimo se. da mestni flzLkat še ni zaduhal teh »vijolic« in Polaka prisilil, da bi kupčevanje s kožami prestavil v kak mani obljudeni kraj.
*» Umrl je v Ljubljani bivši učitelj podkovske šole g. Jos. PoženeL Pogreb je bil včeraj. N. p. v m.l
■■ Poskus samomora. Modlstlnja Terezija OrovlČ, rodom iz Zagorja ob Savi Je v nekem ljubljanskem hotelu v samomorilnem namenu Izpila precejšnjo množino lizola, ki ga je prej pomešala s kavo. Njeno stanje Je zelo opasno.
Smrtna kosa. V deželni bolnici Je umrl revident Južna žel. v Ljubljani, g. A. Colja. Pogreb bo danes pop. ob 4. uri. Blag mu spomin.
Maribor.
čudna vnema. »Svetla« je neko električno podjetje, ki Je znano po svoji ljubljanski alerL V Mariboru ima tudi filijalko.
V	četrtek je prinesel v to trgovino neki 14-
letni deček, gimnazijec Jz ugledne mariborske družine ponudit v nakup okrog četrt kilograma električnega osamljivega traka, katerega mu je oče preveč kupil za njegove električne eksperimente, s katerimi se dečko peča (ter mu dovolil prodati ostanek). Pri »Svetli« pa so ga začeli na aroganten način izpraševati, odkod Je tisti trak dobil ter trditi, da ga je ukradel. Deček je odgovarjal, da ni res; vkljub temu Je dotičnl uslužbenec poslal po policaja, ki pa je bil bol) pameten ter Je peljal dečka domov, kjer se je stvar razjasnila. — Radovedni smo, ako bi dotičnl uslužbenec tudi poklical policijo, ako bi mu kakšen verižnik prinesel polno malho verlžniškega blaga izza meje. Čudno se nam pa zdi, da Ima ta firma uslužbence, ki znajo komaj par besedi slovensko.
Nepotrebna odredba. Ko je bilo polic, komisarljatu javljeno, da paslra dvomi vlak s kraljem in kraljico, je polic, nad svetnik takoj ukazal podrejenim organom, da morajo to vest držati strogo tajno ln da absolutno nobeden ne sme na kolodvorski peron. — To je bila pač nepotrebna odredba. Povsod, koder se je vozil kralj Je spontano bruhnilo veselje prebivalstva na dan, ter le vse hitelo pozdravjat svojega kralja in kraljico. Povsod so prišli občinski zastopniki, duhovščina z narodom — samo v Mariboru — sta po zaslugi polic, komisarijata prišla pozdravit svojega vladarja, razven vojaških dostojanstvenikov, samo dva poL komisarja in namestnik na dopustu se nahajajočega glavarja tm železniški, poštni, policijski ln carinski uslužbenci, nekateri z družinami. Ni pa. bilo občinstva in nikogar od občinskega t? stopa ln drugih korporacij. Vsi, ves Maribor bi rad videl svojo kraljico In svojega kralja. To sta onadva tudi čutila. Medtem, ko so čakali In čuvali na kolodvoru njunin dvomi vlak, sta se vozila po Štajerskem hJ Mariboru, ter opazovala svoj narod, ki ju je tudi veselo pozdravljal, ko Ju je rooznaL — V Mariboru smo vsi hrepeneli ju videti in vedno smo ju pričakovali, da prideta, ali žal — po zaslugi policijskih odredb Jima nismo mogli pokazati svoje udanosti, zvestobe in veselja.
Pomanjkanje vode zopet preti Maribora č® re nastopi v kratkem izdatno deževno treme. Za enkrat opominja magistrat, da le strogo prepovedano iz mestnega vodovoda odvzeto vodo nrepeljavati iz enega zemljišča na drago. Proti onim, ki bi ravnali nasprotno, se bo uvedlo kazensko postopanje ter se jim bo vodovod brezpogojno zaprl. Občinstvo se opozarja, da z vodo štedl. ~ Pomanlkanje vode nastopi v Mariboru skoraj vsako leto. Ako bi pa mestne ulice In nasade močili in škropili, kakor bi morali, potem bi sploh ne Imeli vode. V prvi vrsti hi moraa tedaj mestna občina preskrbeti, da bi se voda iz vodovodov ne uporabljala za škropljenje cest temveč, bi se napravil poseben vodovod Iz Drave, nalašč določen za škropljenje cest in za druge naprave. Potem bi ne ime)! tako hitro pomanjkanla vode. Na ta način pa, kakor Je zdaj, bomo vsako leto ameli to vodno pomanjkanje. — Maribor pa raste, čeravno po polževo, vode uporabljajo vedno več posebno industrije. Za take naprave pa sedanji vodovod ni zadosten!
Smrtna kosa. V četrtek Je umrl g. Fr. Clzmek, višji sodni oficial v pok, Pogreb se Je vršil včeraj popoldne na pokopališče
v	Podbrežju,
Draginja. V Mariboru Je postala draginja neznosna. Moka Je čez noč zrasla na 32 do 35 K ln Se po tej ceni Je ni dobiti, sladkor na 92 K itd. Meso Je sicer še po 60 K, a bi moralo biti cenejše, ker mesarji kupujejo živino cenejše od kmetov. Mast Je grozno draga, vsaki dan pa pasira Maribor več vlakov prašičev, ki gredo v inozemstvo. Kmetle bi morali dati pšenico najprej za konsum In potem šele trgovcem oz. Židovskim oderuhom. Med ljudstvom, poseb-
no med u?luŽbenstvom hrez razlike čina in vrste, vse kipi in obup raste do skrajnih mej.
Mesni trg. Govedina: L vrste 17 Din kg, IL 14, in III. 13 Din. — Teletina: I. vrste 16, IL 15 Din kg. — Svinjina: prašičje meso 22.30 Din kg. — Salo 43 Din. — črevna mast 22.30 Din kg.
Celje.
Za sprejem srbskih kmetov, ki pridejo v Celje 9. septembra t L ob 8. uri zjutraj z vlakom iz Ljubliane, se je sestavil v Celju poseben odbor s predsednikom g. dr. Božičem na čelu. Ta odbor bo pripravil vs; potrebno, da se srbskim kmetovalcem pripra-
vi	kar najprijetnejše bivanje med nami, kakor so isti priredi1! lansko ieto našim kmetom prijetne dni, ko so obiskali Srbijo.
Obrtna razstava v Celju. Obisk obrtne razstave in zanimanje za isto je vsaki dan veliko. Po vseh -a2Stavjiih prostorih vladi celi dan živahen obisk. Kupci prihajajo od raznih strani, ne samo iz Slovenije ampak tudi iz Hrvatske in Srbije. Kolikor smo do-znali so razstavijalcl Sklenili doslej že za nad 10 milijonov kron kupčij. Vse kaže, da je bila ta razstava zelo potrebna. Posetnlki od vseh krajev brez izjeme, se pohvalno izražajo o razstavi. Prireditev je kot taka bila najumestnejša v Celju, ki Je centrom industrije. Te dni se snide komisija, katere člani so doma izven naše pokrajine Ta komisija bo prisodila razstavljalcem diplome.
O celjski obrtni razstavi vsi časopisi stvarno pišeio. Samo nek ijubjanski dnev nik iz Frančiškanske ulice čuti potrebo, pisati o razstavi v svojem posebnem časnikarskem tonu. Tako nestvarno pisanje o ta ko važni prireditvi pač ne dela posebno časti dotičnemu piscu. Ce le bila otvoritev razstave že potrebna od dotlčne strani kake kritike, se to lahko opravi s stvarnim poročanjem in stvarno kritiko tega ati onega, kar se komu rti dopadlo. Otročje pisana poročila pa, veriemite, presedajo že bralcem dotičnega dnevnika samim.
Osebne vesli GL višji okrajni zdravnik dr. Iv. Verčon vdiae te dni na trimesečno študijsko potovanje v Nemčijo. Nadomesto-V2i ga bo začasno g. dr. Wiesinger Iz Litije
—	V Celju se n udi na oddihu g. dr. Matija Murko, vseučiliški profesor v PragJ. štajerski rojak.
Mizarska zadruga v Celju ima ustanovni občni zbor dne 27. avgusta.
Z obiranjem ?olding-hmelja se je tt dni pričelo v Savinjski dolini. Prišli so obiralci iz raznih krajev.
Nogometna tekma med športnim klubom Maribor in športnim klubom Celja se vrši danes v nedeljo ob 5. uri popoldne na Glaziji. Tekma obeta biti zanlmtva.
Tatvina v ir sovini. V Salmičev! trgovini Je bila gospej Gabrieli fiarzaroti iz Dostojne ukradena rečna torbica iz krokodilovega usnja. V torbici je bila precejšnja vsota denarja v dina’jih in lirah, potne listine in nekaj drugih stvari. Tatvine Je osumljena neka ženska, ki je bila v trgovini Isti čas, približno 40 Jet stara, čino oblečena in tihega govorjenja. Ce b! kdo o tej osum-ljenki slučajno kaj zvedel naj sporoči to policijskemu oddelku ali pa v trgovini Salmič v Celju.
Pritnofje.
Samomor matere z otrokom. Prt Gorici je skočila v Sočo Frančiška Učakar s petletno hčerko v naročju. Ko so Ju izvlekli iz vode sta bili že obe mrtvL Vzrok obupa je bik ker je nezakonski oče zapustil zapeljano mater.
Pokrajina.
Tržfč na Gorenjskem. Nekdanji temelji tukajšnjega Nemštva se podirajo. Pravična usoda Je zadela prejšnjo stramdeutsch tvrdko C B. Mally in Mali# et Demberger. Se
pred nedavnim Časom so njih nemški tar stopniki v Celovcu Slavili naš potaz na Koroškem, kakor Je poročala »Deutsche Stim* men«, dasi so v naši državi pobasali lep* milijone v svojo malho. Hoteli so tudi pri davkih profitiratl, ter so v ta namen predložili krivo bilanco. Toda stvar je prišl* na dan in gg. Ma!ly bodo primorani plačat! težke milijone kazni. Nastane vprašanje, če bodo mogli to kazen sploh preboleti. Nismo Škodoželjni, toda da bi zagovarjali davčne zatajevalce, nam ne pride na um, vsled Česar se nam zdi tembolj čudno postopanje tržiškega JDS župana Lončarja, da hodi prosjačit okoli naših oblasti za te narodne in krvne protivnike. Dnevno čltamo o krivicah, ki se gode našim bratom onostran Karavank, vlada grozi z represalijami, tode vse je zaman. Tukaj pa se izvršuje pravična kazen nad našim nasprotnikom, kateri bi nam izražal še vedno svoj prezir, ako bi ne bil v stiski, kakor to delalo dnevno drugi industrijalci — pa t! kar naenkrat Jdeesar* ski, hiernacijonaln! župan razgrne svoje pe* roti ln misli, da bo s tem tok pravice ustavljen, Menda bi celo g. Govekar rekel: Plul Teufel!
3aven železničarski shod!
Zveza Jugoslovanskih železničarjev, sklicuje javen železničarski shod za torek, dne 22. avg. 1922. ob 19.30 url v velik! dvorani Mestnega doma v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva ZJŽ;
2. poročilo tov. Deržiča o gmotnih zadevah želežničarjev;
3. slučajnosti.
Železničarji! Vsi na shod! Za člane udeležba obvezna! Dostop imajo samo železničarji!
Osrednji odbor ZJ2.
Sšs®f's in turlstika.
Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije. Bled, 19. avgusta. Včeraj se Je vršil prvi krog plavalnih tekem za prvenstvo Slovenije. Klubi so se rangiraU nastopno: S. K Primorje 25 točk, Ljubil- športni klub 13 točk, S. K. Ilirija 8 točk.
Lahkoatletični meeting S. K Ilirije. Včerajšnji prvi dan je prinesel nastopne izide: Tek 60 m: Prvi predtek BeneŠ Gttrila) 7.7, drugi predtek Perpar (Primorje) 7.1. Tek 100 m: Prvi predtek Modic (Jadran)
11.9, drugi predtek Perpar (Pr.) 11 N. Tek 200 m: Perpar (Pr.) 24 (nov slov. tek.), Modic (Ja.) 25.5. Tek 400 m: Vidmah. ■ (11.) 56.6 (nov slov. rek), Kregeti (Ja.) 59. Tek 3000 m: Praunseis (Ja.) 10.26 (nov rekord), Bončina (Ja.) ,0.27. Štafeta 4X100: Hi rij« (Bcneš, Vidmajer, Hus, Derganc) 50 3, Ja dran (Modic, Lojk, Vončina, Kregelj) 52 Skok v višino z zal.: Borštner (II.) 1.520, Lojk (Ja.) 1,518. Met kroglje: Polobnlk (Ja.) 11.70 (nov slov. rek.), Dergaac (II.)
11.44. Skok ob palici: Turk (11.) 2.65, Ter* lan (Ja.) 2.50.
III*! 10
Historična razstava slovenskega slikan* stva se je zaprla dne 18. L m. v svrho preureditve in se bo znova odprla za velese-menj dne 2. septembra. V dnevih vsesokolskega zleta so predvsem češki gostje v odličnem številu posetili razstavo ln tudi do mačinov ni manjkalo. Ker te dni neprestano. dohajajo razstavi mala umetniška dela, bo kazala razstava, ko se zopet otvori po vsem novo lice. Predvsem bodo dela kro nološko bolje razvrščena In izpopolnlo st bo število sine posameznih mojstrov, kakor? Jelovška, Potočnika, Mencingerja, Breganta L dr. Narodna galerija bo izdala tudi katalog razstave. Dolžnost vsakega slovenskega inteligenta Je, da pozna vsaj največja mojstre svojega naroda, če pozna že gr* ške, ali italijanske, ali nemške. Zatorej ns) nihče ne zamudi prilike, da si lo ogleda, ko se razstava na drž. obrtni šoli zopet otvorV
podsujejo rovi, koliko človeških življenj pogine ta cesti, na železnici, vsepovsod. Kaj zato. »Saj dobijo zavarovalnino,« a še za posmrtnino jih največkrat osleparijo, na ta način, da jih skrivno zagrebejo in utajijo. 7 >.to se m! zdijo vse te ogromne, moderne tovarne in rovi — klavnice živih ljudi.
Oglejmo pa si pravo živinsko klavnl-cr*kier teče kri v potokih. V Chicagu se na-
l.vja uti i več j a klavnica sveta, ki razvaža n”.. j in mesne izdelke po vseh Združenih ; ,'..v<:h in o kateri so se čule že velike in umazane nečednosti. Sel Je nekoč glas po vseh deželah, dti je bilo pomešano med temi cieSnimi izdelki in konzervami mnogo pasjega, mačjega in — človeškega mesa. T*. klavnica je splošno znana, ni pa menda podrobno znan način klanja.
Tu se lahko reče, da teče kri v potokih, ker vsak dhn d d svoje življenje v blagor človeštvu dva tisoč prašičev, dva tisoč ovac in podrugi tisoč živine. Človek bi mislil, koliko mora biti število Mavcev za tako ogromno delo. Pa moderna ameriška tehnika je preračunala to krvavo delo tako, da zakoljejo in ubijejo vse to ogromno število hia dan samo tri roke: prašiči gredo sko2 eno roko, ovce skozi drugo in živina Skozi tretjo.
Pred klavnico so velikanski ograjeni prostori: prašiči zase, ovce zase in govedo zase. Najprej si oglejmo klanje prašičev. Poganjači jih gonijo v tesen prostor, kjer se počasi vrti kolo, k! ima deset ka-veljnov. Svinja mora Iti prav do tega kolesa; tu jo zgrabi človeška roka za zadnjo Hogo in jo nabode na sprednji kavelj ko-
lesa, ki je vedno prazen. V tem hipu prašič navadno malo zacvili, potem pa ne da več glasu od sebe, ker kolo ga dvigne, da visi z glavo navzdol in od samega presenečenja in strahu niti cviliti ne more. Se preden se zave svojega čudnega položaja, je že na vrhu kolesa, in tu mu porine človeška roka bodalo pod vrat, da brizgne kri nizdol po kolesu in teče v jarek, ki je izkopan pod njim. Ni zdaj ne da prašič od sebe glasu, ker niti ne more. A ni še Izdahnil, n! mu še dobro odtekla kri, ko se že pripelje na spodnji del kolesa. Tu se kavelj sname Iz noge sam od sebe ln svinja pade — v krop, ki neprestano vre v velikem koritu ob kolesu. Iz kropa ga dvigne drugo kolo med krtače, okrog katerih se parkrat zasuka, nato ga pa pahne pripravni stroj naprej na mizo: vsega belega, lepo umitega In obritega. Miza Je zelo dolga In ob nji stoji dvanajst mož — dvanajst oštrih nožev in par sekir. Po sredi mize se vleče debela usnjata koža neprestano naprej In vleče prašiča od prvega do drugega konca mize, a vsak mož opravi na njem to, kar mu je določeno. Prvi mu zasadi nož za tilnik in mu prepara hrbet, drugi mu razseka hrbtenico, tretji potegne iz njega drob, četrti mu odseka glavo in tako naprej režejo in razkosavajo, tako, da pride do dvanajstega že ves razkosan. Ta ga nasoli in razsekano meso pada koncem mize v umetno sušilnico, kjer ostane en dan, odkoder ga končno površno prekajenega ln izparjenega nakladajo na vagone in Izvažajo X vse de-žele.
Tako se lahko reče, da mečejo v enem
koncu klavnice žive prašiče vanjo, na dragem koncu pa padajo ven mesene klobase.
Z ovcami gre nekako podobno, le skozi krop in skozi krtače Jim ni treba It!, temveč jim olupijo kožo. Jim očistijo drob in pošiljajo cele naprej. Seveda jim tudi skozi prekajevalnico ni treba.
Živina gre po drugačni poti. Po dvajset Jih naženejo v klavnico, v takolmeno-vano »Čakalnico«. Iz te čakalnice drži naprej ozka ulica, v katero zamore samo ena živaL A tu zavoha živina kri in smrad in za nobeno ceno se ne premakne naprej. Pa prebrisan Amerikanec si zna pomagati. Za živino zapahne železna vrata in pritisne na električen gumb. Tedaj P* živina plane in vsa naenkrat hoče naprel v ozko ulico
— v smrt . . . Pod v »čakalnici« je namreč železen in zvezan z električnim tokom . . . Pred tesno ulico je gneča, draga peha drogo naprel — v smrt ... Na koncu ulice se žival Ustavi, naprej je zid
— in zdajci Jih trešči na glavo silen železen bet, da se zgrudL A že Jo zgrabi železna priprava In jo pahne spodaj skozi odprtino naprej na miza Na njeno mesto pa že stoji druga, tretja in naprej druga za drugo, brez prestanka, stopetdeset na uro, poldrag tisoč na dan , - -
Miza je dolga kot pri prašičih in ob nji stoji deset mož, oboroženih s sekirami in noži. Pod mizo je jarek, po katerem se odteka kri daleč ven v polje. Ko telebne vol na mizo z razbito črepinjo, mn pm mož porine nož v vrat, da se ulije kri kot iz Buda, nato mn razpara trebuh, drugi in
tretji mn olupi kožo s telesa, potem pa udarijo sekire po njem in noži se zapičijo v vroče meso, in ko pride na konec mize, Je že ves razkosan in očiščen. Od tu ga zmečejo na vagone, in hajdi po svetu, ali pa gre na drug oddelek, kjer ga razsekajo za konzerve, katere razpečavajo po vseh Združenih državah in najbrže tudi čez širno morje.
Kri teče v potokih; neprestano se vt-tl kclo, od jutra do večera, neprestano zabada krvava roka ostro bodalo v vrat; dvatisoč prašičev gre na dan skozi koto in skozi krtače, in dva tisoč ovac Je zaklanih in razsekanih na dan. In težki bet neprestano razbija: poldrag tisoč glav na dan. Delavstvo ne sme in ne more zapustiti svojega mesta niti za sekundo. Ako kdo Omedli od napora ali hoče na stran, mora prel poklicati namestnika, ki mu šele v zadnjem trenutku potegne iz roke bodalo ali sekire, ker prašič ne sme živ v krop, in vol ne z zdravo glavo na mizo . . .
Na eni strani prostrane klavnice gonijo cele črede živine v »čakalnice«, na drugi strani pa že odvaža železnica prekajeno in nasoljeno meso, klobase m konzerve na vse strani Združenih držav. To je velikanski aparat ki mu ni primera na svetu in ki ga zmore le pretkana amerikanska butica. V ubijanju so mojstri, življenj ustvarjati pa ne znajo potom železnega mehanizma. Kajti če bi znali i to, potem bi gotovo ustvarjali iz slabotnih In nadležnih starcev zopet jake in zdrave mladeniče, kakoršni edino pridejo v Ameriki do veljave in vpo-štev. Vse kar pa je nezdravega, bolehnega
in izmozganega, to pa mora poginiti ali p* se umakniti iz mest in iz tovaren yen B* farme ali pa v druge dežele.
Znano le, da se vidi po večjih ameriških mestih zelo malo starih ljudi, razen bogatašev. — Starega nadležnega atarčk* ali ženico težko vidiš na ulici. Kam pa gr* staro ljudstvo? Kdor Ima denar, se uraakn* Iz mestnega hrupa in vrvenja ven na far« mo ali pa se odpravi v svojo domovino* Kdor pa nima denarja, ta pa —- pogine. K*« ko? Kdor je star je Izmozgan, komur op** šajo moči od trpljenja, tega postavijo to« varne kratkomalo na cesto, ker po njihovih pravilih, ki jih Je seveda potrdila ameri* ška oblast, sme biti zaposlen delavec v W* varni ali v rovu samo do gotove starosti, ln sicer zaradi gotovih »humanitarnih« ozirov, kajti starost treba počitka, ne P* trdega, dela. Na stara leta je torej na cesti, kjer tava nekaj dni sem in tja In ne ve o« kako ne kam, če nima denarja. Potem se t* Pa usmili rahločutna ameriška oblast, da bi bil ljudem na cesti v nadlego in ga odd* v hiralnico. Tu povprašujejo nekaj drri P® njegovih sorodnikih, če bi se ga hotel kdti usmiliti ali pa se prepričajo, če nima mord* pravico do podpore pr! kakem društvu, to če tudi te ni, mu pa dajo kratkomalo »blac^ botle« (črno flašo) ali po domače rečen«
—	strupa . . .
Tako se zrcali brezsrčna stran trdeg** jeklenega trusta, katerega zlato se ne »v®* U tako sijajno in žarko kot mislijo naši •** seljend, ki morajo poleg drugih krivio V°' žirati tam tudi angleško psovko »homlS?«* ki pada na Slovan*
Gospodarstvo.
Udrtiienle ImostevsiisMli iraifeer!®^ in arhiiekbv o $radfei novih železni«.
Odložitev konferenca delegatov vseh sekcij.
Udniženje jugoslovanskih inžinerjev * arhitektov je za 5. avgust sklicalo v Beograd konferenco delegatov vseh JNojih sekcij, da prouči vprašanje gra-v ®. novih železnic, kakor je b;lo to •klenjeno na poslednji glavni skupščini y Sarajevu.
Po vsestranskem pretresanju elabo-jjtov, kateri so se ločeno izdelrli po v jseh sekcijah, konstatira konfercnca, da le Predvsem za našo državo nujna pogreba, da se pred vsako novo graditvijo }*dela splošni železniški načrt za celo t*avo. To je toliko bolj potrebno, ker pri ujedinjenju podedovali nekoliko železniških sistemov, kateri ne le da ni-JO solidne medsebojne zveze, temveč v večini slučajev v svojih ciljih kon-idiktomi. Poleg tega, da večina naših ■aJev nima nobene medsebojne železniške zveze imrjuO še teritorij v obsegu panjše državo. — ki sploh nima nikakih "eleznic.
Vsled tega je ena prvih naloa naše OTometne politika, da te razne sisteme Predvsfem kar najtrdnejše zveže med .**bol in napravi iz njih naše enotno nacionalno železniško omrežje, ki naj slu-« našim interesom, mesto da služi tn-Nadalje raj se to omrežje zveže z onimi kraji, ki dosedaj sploh še almajo železnic. Gospodarsko in poli-“*no saniranje današnjega stanja ;e ne-®°8oče brez dobro urejenega železniškega prometa; ta promet pa ce ne da Cediti, če se re napravi iz raznih si-Jfcmov ena organska celota, ki bi kraje, ‘°Čene skozi stoletja, zvezala tir.'prej ^edsebojno in noto z Jadranskim morjem.
. Zato konferenca zelo obžaluje, da na-^na skupščina ni imela možnosii rJa bi Odhodno ob sodelovanju tehničnih in *°spodarskih strokovnjakov temeljito Mučila to usodepolno vprašanja, tem-Ječ je v najv«5ii brzini uzakoriia tak železniški program, ki ne odgovarja Slojnim interesom cele države. Namero, da bi se d o1 irsko posojilo — čegar ^Sota sicer ne zadostuje, da bi ss pokrile Jse naše prometn? potrebe — pa^abilo *ar najbolj racicnalno, da se z njim ^saj izpopolni rveže z morjem žp obstoječa železniška mreža, se Is skupina odločila, da najprej gnvii cr.r sa-*o, do skrajnost drago tranzitno progo *a katero bo gotovo porabila vse roso-Wo in to samo za zvezo BeograJa in ®ajbližje okolice z morjem, prt čemer *e Pustila brez eze z morjem tako važ-jje Pokrajine, kot so to Srbija, Stara Srbija in Makedonija. Graditi pri nas »Pecialne la to tako drage tianzitne Proge samo sa prestolico in njeno naj-oližjo okolico, predno se krijejo najnujnejše potrebe cele države, to bi bilo tudi težka politična pogreška.
Udruženl jugoslovanski lnžlnerfi ne Korejo ostati ravnodušni proti taki že-‘•zniški politiki !n vsled tega tt*di prejemajo inicijativo, da obvestijo o tem ^odepolnem vorašanju javnost in pred-•sem one, katerim je poverjena rešitev ‘e?a vprašanja.
Na svojih sfi^h 5., 6. In 7. avgusta tekočega leta je konferenca delegatov yeh sekcij po vsestranskem pretresu ®*aboratov predloženih od vsake sekcije j^ebej, izdelala soglasno načrt bodoče železniške mreže za celo državo. J* katerega je potem izbrala sledeči de-avnl program, ki bi se kot zelo racio-a|en mogel uresničiti iz dolarskega pobila in ki bi obstojal v sledečem:
Dovršiti vse proge, ki se že gradijo: Unsko-Ličko, normalno, Užice-Vardište, ozkotirno,
8.	Titel-Orlovat, normalno,
4.	Beograd-M. Krsna, normalno,
-• Paračin-Stalač, ozkotirno in Planin	železnico	preko	Ivan-
f' Zsraditl sledeče male spojne zveze, tere so za promet zelo velikega pomena:
kan!' Zv.eza Re2ke proge z našimi lu* v Kvameru, a we°2rad-Pančevo,
• Murska Sobota-Ljutomer-Ormož,
• jvogatec-Krapina-Golubovac,
St. Janž-Sevnica,
2' Koprivnica-Varaždin,
O Kočevje-I^eška proga,
IV. Zgraditi anske proge:
1. Beograd — Lazarevac,
2. Ustiprača — Foča — Gacko — Trebinie,
3. Rama — Prozor — Aržano — Dugo Polje — (Split).
V.	Zgraditi in izpopolniti potrebna pristanišča v severnem, srednjem in južnem Jadranu.
Kako racionalen bi bil ta program, ki je v duhu in organski zvezi z načrtom celokupnega železniškega omrežja, se vidi po tem, da bi se po njem mesto ene tranzitne proge, katera bi bila samo na enem mestu vezana z normalnim sistemom, izgradila z isto svoto cela mreža normalnih in ozkotirnih železnic. Mi bi s tem programom dobili tri normalne, dva nova ozkotirna in en mešan izhod v vse naše važnejše luke na. Jadranskem
se bomo mogli neovirano gospodarsko razvijati in misliti na uresničenje še širšega železniškega programa.
Predsednik Udružeuja Jugoslovanskih inženjer« i arhitekta:
Inž. Živ. D^itrijevič s. r.
Tajnik:
Inž. Branko S. Nedeljkovič s. r.
Za sekciju Beograd:
Inž. Jefta Stefanovič s. r, profesor uni-verziteta,
Inž. Dušan Božič s. r.
Inž. Zdravko Vaskovlč s. r.
Za sekcija Zagreb:
Inž. Jerko Alačevič $. r„ profesor visoke
teh. škole,
Inž. Nikola Turkalj s. r.
Za sekcija Ljubljana:
Inž. Vojko Koprivnik s. r.
Inž. F. Sedlak s. r.
Za sekciju Sarajevo:
Inž. Miloš Skabič s. r.
Za sekciju Split r Inž. Dane Matošič s. r.
Zn sekciju Novi Sad:
Inž. Dorde Zakič s. r.
Trboveljska družba in ministrstvo saebratala.
Najhujšo moralno diskvalifikacijo zasluži javno glasilo, kadar zavrže stvarno poročanje in vestno ocenjevanje javnih dogodkov. Tak velik javen dogodek našega gospodarskega življenja tvori Trboveljska družba. V tem oziru je znano, kako se slovenski mladini izpostavljajo za njene interese in kako
slavo je njih glasilo še nedavno pelo 3 Trboveljski družbi, ko ie urb! e, orbi
vezi bi se pa skoro domalega izpopolnila normalna mreža v Sloveniji in Hr-vatski ter se kot celina solidno zvezala z Reško, Liško in Unsko progo za naše neodvisne luke Split, Šibenik in Kvar-ner.
Z normalnimi progami Kragujevac — Kosovo — Metohija — Podgorica — Boka — Niš — Prokuplje — Kosovo in St. Uvac — Gornji Lim v zvezi z onimi prvimi bi presekali z železnicami vse one pokrajine, katere do sedaj sploh niso imele železnic, Zvezali bi Beograd, celo Srbijo, Staro Srbijo, Sandžak in Macedonijo tako z Cmo goro kot z Bo-ko Kotorsko. S tem bi se z normalno mrežo uresničile sanje cele generacije v Srbiji, ker bi bil to njen pravi izhod na svobodro Jadransko morje. S progo vzdolž Lima bi potem ozkotirnega sistema direktno zvezali cel? Besno s Sand-žakom, Cmo goro. Boko Kotorsko in Maccdorijo.
S tem bi rešili ne 2~ani važen prometni problem v Srbiji, rs:r.reč dupli-ranje kc'.cseka na glavni Ivtoravsko-Var-darski progi, ker bi z dovršenjem proge
proglasila svojo nacionalizacijo in zasluge ravnatelja Slavenske banke. Sedaj pa objavlja beograjska »Dernokra-tija«, glavno glasilo jugoslovanske demokratske stranke vrsto člankov o Trboveljski družbi in njenih mahinacijah proti ministrstvu saobračaja, ki pomenijo tako obsodbo poslovnih načinov Trboveljske družbe, kakoršne doslej v naši javnosti še ni doživela. Prepuščamo čitateljem. da presodijo obsodbo »Demokratije« in pa slavospeve »Jutra«, torej dveh dnevnikov ene in iste stranke. Da to omogočimo, prinašamo kratek izvleček iz člankov »Demokra-j tije«:
Trboveljska družba je mobilizirala ! vse sile proti ministrstvu saobračaja, ki 1 se je v interesu države protivilo, potr-| diti pretirane premogovne cene iz slo-j venskih rudnikov. Najprvo je poizku-! šala družba mobilizirati delavstvo proti ' ministrstvu saobračaja, obetajoč mu j povišanje plač, ako bi ministrstvo pristalo na nove premogovne cene. DeSav-i stvo pa se ni dalo zlorabiti. Vsled tega ! je družba začela novo akcijo. P.tprl«
Beograd — M. Krsna in Kragujevac — •' ]eT P^dsedništvo Zveze industrij*
1 cev v Ljubljani, da bo prisiljena povišati slovenski industriji in zasebnikom
O o	*\colvd	VIVgd.,
t Te«nXeza Yrbaniske ozkotirne proge
9SS°°S°tirno Pr(*0>
nim ■Dr;ct!a-^etkovi,5a z kakim priprav-fclivu Neretve ™ l6s “ premog ob
i.	mge:
-	MitrovTca !! mS!”0 R*5l!a
Podgorica  vIja — Lim —
VH, lnn ~ Boka Kotorska z odceoit-
. I: siL7caP-hu™~_KoS’, ,,
<S),S Pr0Z“ Kramicvac - Boka K™ ^Beotrad — Klenak — šabac —
Kosovo dobili popolnoma novo tranzitno prog:> od Beograda do Skop! ja.
Na voliki in važni progi Beograd — Sarajevo bi se za enkrat zgradil samo del do Tuzle, s čimer bi s*? '/.vezal zelo bogati rudarski in pofobao premogo-kopni rc\ir Majevica s prestolico in celim sls!cv.r.m normalnih železnic.
Poleg lega bi zvezah ta proga medsebojna H«koliko jako važnih produktivnih in konsr.mnih centrov. Proga Beograd — Drina bi služila skupno i za Drinsko progo i za ono tvoti Zagrebu na derrs.n bregu Save, Ir« itre bi se pozneje t»re.dile po splošnem programu.
Z z<;--n>c!bo kratke in pri tem zelo lahke proge Varaždin — Koprivnica, dolge kakih 40 kilometrov, bi se dobila nova tranzitna linija preko Osijeka, katera bi osvobodila do skrajnosti preobremenjeno progo Zagreb — Brod — Beograd in s tem rešila zelo akutno prometno vprašanje.
Čp. ?e ozkotirne že?e?r,!,ce v Srbiji zvežejo z onimi v Bosni in se potem cela mreSa nasloni na er.5 slrani na Donavo In Spvo. na drugi clrar.i pa na Jadransko morje, tako da t-o ustvari popolnoma samostojni sistem, nam mora to prinesti neprecenljive koristi. Z progo Beograd — Lazarevac in za tem s progo Ustiprača — Foča — Gacko — Trebinie se zveže po najkrajšem potu celo ozkotirno omrežje v Srbiji z Gružom in Zeleniko. Beograd bi dobil v tej smeri samostojno ozkotirno zvezo z Dubrovnikom poleg one preko Sarajeva in to najkrajšo izmed vseh ostalih. Z zvezo Metkoviea z začasnim pristaniščem na izlivu Neretve za les in premog in potem z zvez o Sarajevo preko Rame, Prozora in Aržana s Splitom, kakor tud’ s poznejšo graditvijo proge Knin — Šibenik bi rešili vprašanje ustvaritve pooolno samostojnega sistema ozkotirnih želez-nlc.	.
Vprašanie zvez me'd pokrajinam!, ki dosedaj sploh niso imele nobenih medsebojnih zvez, je v glavnem v tem programu rešeno. Srbija, katera je imela v celem samo eno zvezo s Sremom in eno z Macedonijo. bi dobila še zvezo z Banatom nreko Pančeva, dve zvezi z Bo^no preko Tuzle in UŽice in tri s Staro Srbijo preko Mcrdara - Naške in Uvca.
Bosna je direktno zvezana preko Sandžaka z Črno goro — Boko Kotorsko in Macedonijo.
Dalmacija je dobila še pef novih' zvez z zaledjem in preko njega z celo državo.
Boka, Solil, Šibenik !n Kvamer so vezani s celim sistemom normalnih železnic, Dubrovnik, Split in Boka pa poleg tega še z ozkotirnim sistemom.
V	splošnem bi se z izvedbo tega programa ustvarila iz dosedanjih različnih železniških sistemov ena organska celota, s čimer bi se odstranila glavna tehnična. zapreka za ureditev prometa. Današnja pasivna železniška mreža bi portala aktivna, kar bi nam omogočalo, da
cene, ako ne prodre s svojimi z-jh.eva-ml pri ministrstvu. Značilno je, da jo dc-putacija, ki se je tozadevno zglasila v Beogradu, pridobila zase, ne morebiti politike, temveč upravne organe ministrstva za šume in rudnike. Znano je, da družba prodre v tem ministrstvu z vsako zahtevo in da ji glavna rudarska direkcija odobri vsako zahtevano ceno, izvršujoč revizijo teh cen na način, ki -■je v zasmeh vsaki dobri upravi«. Za-riopniki ministrstva za šume in rudnike pridejo za eden ali dva dni v Ljubljano ali Trbovlje, pregledajo produkcijske ihoške in se nato odpeljejo z družbini-mi ravnatelji na Bled na zabavo in pir. Ravnotako je v Ljubljani Trboveljska družba pridobila funkcijonarje merodajnih uradov. Tako je gradbeni direktor za Slovenijo član njenega upravnega odbora in direktorija, ki upravlja družbo po smernicah z Dunaja. Ker je akcijska družba s sedežem na Dunaju, so ji postavili za državnega komisarja »rudarskega glavarja« v Sloveniji, k! je zoret intimni prijatelj gradbenega direktorja za Slovenijo in obenem član upravnega odbora iste Trboveljske družbe. Vloge so torej prav dobro razdeljene in Trboveljski družbi lahko čestitamo, da je s takim? »zvezami*, tako dobro zaščitila svoje interese. Kadar je treba ugotoviti produkcijske stroške trboveljskega premoga, poveri glavni direktor rudarske direkcije kot prijatelj Trboveljske družbe to nalogo rudarskemu glavarju v Ljubljani, ki zopet kot kontrolni organ izjavi, da po rudarskem zakonu iz leta 1854 nima pravice pregledati družbine knjige. Pri tem pozablja, da mu kot državnemu komisarju morajo biti vse knjige in vsi posli
družbe vedno na razpolago. Na ta način izigrava Trboveljska družba vsako revizijo in sicer s pomočjo državnih funkcijonarjev v Ljubljani in Beogradu, na ogromno škodo države in naroda.
Državne železnice rabijo okoli 400 tisoč ton trboveljskega premoga t. j. nekaj več, kot eno tretjino cele produkcije Trboveljske družbe. Naloga ministrstva saobmčaja je, da poskrbi železnicam prometna sredstva, predvsem ! premog, in da nadzira, da so cene premoga v skladu s proizvajalnimi stroški. Trboveljska družba pa le zadnjič zahtevala novo povišanje premogovne ccne v znesku 725 K za tono, s čimer bi se obremenile državne železnice na leto za približno 68,400.000 K, medtem ko bi dejansko povišanje vsled zvišanih produkcijskih stroškov ne smelo presegati 25 milijonov kron. Tako zahteva torej od ministrstva saobračaja na leto 43 milijonov kron več, kakor je upravičena. Ministrstvo saobračaja se je protivilo tem milijonskim izdatkom ter zahtevalo kontrolo dejanskih produkcijskih stroškov. Tej zahtevi se je uprlo ministrstvo za šume in rudnike z vso silo. »Razlog je ta, ker bi nova in nepristranska revizija ugotovila nepravilnosti in površnosti prve revizije.« Enako bi bile z novim povijanjem obremenjeno tudi zasebne železnice, predvsem JnZci* železnica za približno 18 milijonov na leto. Te visoke vsote zahtevajo v interesu države in naroda novo rcviziic.
Pred določitvijo novih cen se Je Trboveljska družba poslužil': plačanih oglasov, v katerih Je oznanjala, da se je »nacijcrallzirala«. Nacijonalizacija te predrzne inostranske akcijske družbe se je rnnšila na sledeči .iračm: Slovenska banka, pod vodstvom ravnatelja A. Praprotni je prevzela nove akcije v znesku €0 milijonov kron In je le-ta nacijonalbacijo izvršil tako-le:	banka
je s prevzetjem akcij izjavila, da so vplačane ir. kapital se Je povrnil tja, od koder je prišel. Akcije pa so ostale v tresorih dotične banke, dokler ne nastopijo boljši časi. Bivši lastniki takih podjetij so s takimi fiktivnimi kupovanji novih akcij zasigurali sebi ves prejšnji vpliv. V »nacionaliziranem« podjetju gospodarijo ravno tako, kakor pred »nacionalizacijo«. Na sličen način se je izvršila nacijonalizacija vseh večjih industrijskih podjetij v Sloveniji. Na Češkem se nacionalizirajo tuje akcijske družb« na podlagi zakona, ki določa, koliko akcij mora preiti v češke roke. Pri nas pa se nacionalizira samo navidezno. Naši merodajni krogi bi se morali ravnati po Češki in po drugih državah, ki so važna in velika podjetja v resnici racionalizirale in prevzele večino bivšera tujega kapitala. Na ta način prevzela podjetja se nato vodijo v državnem in narodnem duhu. Nacijonalizacija Je pa pri nas samo zavesa, za katero se skrivajo tuji kapitalisti, ki pod novo firmo nadaljujejo svoj stari posel. »V resnici pa so .nacionalizirana’ podjetja ostala ?e nadalje v posesti tujcev, samo da so jih po .nacionalizaciji’ še zaščitili naši korupcijonisti pred državo.« (V našem slučaju slovenski mladini in njih glasila. Vprašanie Je torej, kdo ima nrav. Ali »Demokratia« v Beogradu, ali pa »Jutro« v Ljubljani!)
Seliaika iijoiba v
Od 17. do 23. rujna o. g. priredjuje Hrv. slav. gospodarsko društvo kao središnja zadruga u Zagrebu, Regional-nu (okollšnu) izložba konja, goveda, povrča, voča i vina, te vinski sajam. Izložba konja i goveda trajati če od 17. do 19. ruina, a ograničena je na kotare: Zagreb, Samobor, Jaška, Vel. Gorica, Dugo Selo, Stubica, Zlatar, Pregrada, Krapina, Klanjec, Pisarovina, Sv. Ivan, Zelina, Križevci, Petrinja i Sisak, t. j. kotare, iz kojih mogu stočari dotjerati marvu pješke cestom. Izložiti mogu i oni iz udaljenijih mjesta, ali moraju sno-sitl trošak željezničkog transporta. Na izložbi povrča, voča, groždja i vina, imadu prednost zemljoradnici iz širje okolice grada Zagreba, dok na vinskom sajmu mogu izložiti vinogradari i trgovci vinom iz čitave Hrvatske i Slavonije.
Za najbolje konje dijelitl če se na izložbi nagrade i to: 10.000 K za naj-boljeg pastuha ili najbolju kobilu plem-
ku, za najboljeg bika i najbolju kravu iznositi če nagrada takodier 10.000 K, a za najbolju junicu 5000 K. Osim ovih nagrada razdijeliti če se kao nagrade krisni gospodarski Strojevi, te diplome i priznanice. Isto tako biti če za voče, povrče i vino, podijeljene nov-čane nagrade do 500 K, diplome za ma-loposjednike, a za sve ostale priznanice. Seljacl mogu na izložbi voča, povrča i vina, dovesti vina do 100 litara, te ga na izložbi prodavati.
Velikom vinskom sajmu, koji se priredjuje zajedno sa ostalom izložbom, a traje od 17. do 23. rujna, svrha je upo-znati strani svijet sa našim vinima, ko-ja če na taj način nači svoja prirodna tržišta.
Sva gospodarska društva kao zadruge u imenovanim kotarevima, kao i op-činska poglavarstva primila su upute i prijavnice, pa ih tamo svatko tko se zanima za izložbu, bilo kao izložitelji ili posjetioci mogu potrebne upute dobiti kod: Hrv. slav. gospodarsko? društva kao središnje zadruge u Zagrebu.
Za železniško zvezo Ljutomer-Središie,
Na sestanku interesentov železnica Ljutomer-Središče, ki se je vrSil 13. 8. 1922. L ob 3. uri pop. v šoli pri Sv. Bol-fenku na Kogu Je bilo navzočih 150 Interesentov, med temi 9 slovenskih iu» panov, razun tega biležnik Androlii IZ Štrigovec v Medjimurju z mnogimi bi« rovi, ki zastopajo 13 medjimurskih ob« čin; zastopniki vseh na tej progi 28ln« teresiranih gospodarskih krogov la mnogoštevilni trgovci in obrtniki 50 glasno sprejeli po nadučitelju g. LiucL Museku predlagano sledečo resolucijo:
1. Zbrani zborovalci pozdravljajo i»* lezniško zvezo Prekmurja z zaledleni« ker Je res ogromnega gospodarske*# pomena.
2. Radi tega bi se morali slišati vsi
na tej progi zainteresirani gospodarski krogi ker bi se s tem aktiviteta 2elex-
nice že vnaprej zasigurala.
3. Zalibog pa se opaža, da hočejo gotovi krogi forsirati zidavo železpic« tam, kjer ne bi služila največjim gospodarskim interesom, ampak le po-edincem.
4. Zato so danes zbrani zastopniki štajerskih in medjimurskih občin in raznih gospodarskih korporacij odločno proti nameravani zvezi Ljutomera t Ormožem in to tembolj, ker se jih niti ni vprašalo za njihovo mnenje in gospodarske potrebe.
5. Že predlansko leto je deputacija tukajšnjih interesentov šla v Ljubljano, da opozori vse merodajne kroge na gospodarsko važnost železniške zveze Prekmuria-Ljutomer-Središče. Povsod se jim je zagotovilo, da se bode študiral tudi njihov projekt, a čudno, da se Je upoštevalo samo mnenje nekaterih po-edincev, ki hočejo zvezo Ljutomer-Ox* mož.
6. Proti takemu postopanju mora 2a» našnji zbor interesentov za progo Lju-tomer-Središče najodločneje protestira** ti. ker se čutijo zapostavljene in Imajo občutek, da se jih smatra za državljan« druge vrste, akoravno se Je povsod na* glašalo sledeče:
a) Zveza Ljutomer-Sredlšče bi sin« žila večjemu gospodarskemu okoliša, nego prorta Ljutomer-Ormož, ker gravitira večji del vinorodnih ljutomerskih-ormožkih goric na prvo imenovano progo. na katero gravitirajo tudi obljuden! in Irgovsko Jaki krogi, kakor Sv. Miklavž in Sv. Bolfenk na Kogu, ne gleda tn io, da bi imel tudi medjimurski trt Štrigova k tej progi samo 4 km, doCirn ima sedaj do prve železniške postal« nad 20 km.
b) Strokovnjaki so tudi Izjavili d« ieži ravno v četverokotu Ljutomer, Štrigova, Sv. Miklavž in Sv. BoHenkj ccntrum premogovnih ležišč ter petro* lejskih vrelcev (Dr. Schupli inženir-««* olog tvrdke »Oil-Kompagni«.
c) Po izjavi inženirjev bi zveza Ljtt-tomer-Središče bila kot pot k centrsdl za 10 km krajša nego zveza Ljutomer* Ormož.
d) Središki kolodvor ne bi kot izhodišče te proge delal nobenih težkofi tt Je zmožen največje razširjatve, dočlm se majhni ormožki kolodvor ne da razširiti in bi se zadelal pri količkaj žival* nem prometu, kaj šele ob času kake mo*i bilizacije ali celo vojne.
e) Železniška proga Ljutomer-Sredl-šče bi tekla ves čas po široki dolini brez stranskih presek in edina v poštev prihajajoča težkoča bi bilo razvidno Sedlo Stara-gora.
f) V splošnem pa bi tvorila ta prog« najlepšo zvezo med severom, črez Mursko Soboto-SredišČe, Varaždin-Zagreb in Reko, oziroma Varaždin-Ludbreg, Virovitica in Osijek kot Dravska železnica.
g) Zato bi ta proga tudi odgovarjal«
vsem strategičnim zahtevam.
h) Glede stroškov se po Izjavi Inženirjev in strokovnjakov ne bi toliko razlikovala od proge Ljutomer-Ormož, pač pa bi njena aktiviteta bila zasigu-rana vsled večjega in trgovsko jakega gospodarskega okoliša
7. Zato prosijo na današnjem sestanku zbrani interesenti enoglasno vlado ln vse merodajne korporacije, da vzamejo v pretres na podlagi gori omenjenih razlogov tudi projekt zveze Ljutomera * Središčem in da se šele na podlagi temeljitih študij vseh gospodarskih, stra-tegičnih in financijelnih razmer odločijo za eno ali drugo progo.
* Ker nosi njegovo ime. Redko se dozo.; d!, da bi kdo dobil kak dar zato, ker no?l slučajno isto Ime, kakor ont, ki daruje.! Vendar se Je to zeodilo v Bodhyev1 knjižnici v Oxfordu. Tej knjižnici Je neki George BodU ley Iz Hamitona v Novi Zelandiji poslal SOO funtov §terltagov samo zato, ker no*l knjižnica isto Ime kakor on. V pismu Jt naglašal, da on ni sorodnik astanovttelja knjižnice, vendar ca veseli, da tako usledfB zavod nosi »njegovo ime«.
• Tretji na j več ji dljamant. Po vesteh i*
Bombaya nameravajo pokloniti Indijski princi angleškemu kralju takozvanl Jubilejni dljamant, ki je po velikosti tretji na svetu. Ta dljamant bo pritrjen na angleško krono. Vreden je skoro pol mlUJott« funtov.
Uradniško vprašani®.
Med velikimi vprašanji, ki nam jih Je nastavilo državno ujedinjenje po preobratu, se nahaja tudi činovniško. To vprašanje je moralo nujno nastati iz različnih vzrokov. Najprej se državno ujedinjenje ni izvršilo na ta način, da je velika država pritegnila k sebi manjši del tuje države: da bi bila torej erort?v-no premestila svojo upravo n? nove pokrajine. Z vU^novitviJo jugoslovanske države j,- ra:tal ravno novi problem v tem, da se je moralo ujediniti tudi javno upravo ter se ni moglo prenesti srbske uprave v nove pokrajine. Nova država je v upravnem 02iru dobila številno različnost upravnih sistemov, mozaik različnih uprav: srbsko, madžarsko, avstrijsko, bosansko, črnogorsko in v neki meri makedonsko turška Vse te upravno sisteme je bilo treba unificirati. To je ena. Nadalje so sc morala izvršiti velika premeščanja Širovnikov v centralo v Beograd in v jine, kjer je nedostajalo zadostnega ?i-novništva. Iz teh dveh potreb in odgovarjajočih ukr.>rsj r se ie izcimilo neko osebno vprašar':. Cinovništvo ]c prihajalo v tuje rokr.\ ji ne, v nepoznane prilike, v urade, ki ]'Li doslej ni bilo vajeno. Odtod so nastalr. r.csoglasja, osebne nezadovoljnosti tev vznemirjenja činov-ništva, ki so sz c^cpnjevala vslert pritiska javnega 'rv-unja in upravne kritike našega tiska.
To je ena Činovniškega '.*i>ra-Sanja. Druga Jc nastala pod pritiskom novih politični *-t strankarskih razmer. Kakor vedno ob '-elikih politični-i preobratih, tako j- t.rM naše javno 5n politično življenje po preobratu, v n vi dobi mlade države, dobilo oblike strastnega in brezobzirnega boja za njeno prf.viino državotvorno ureditev. V objem rt torbe se je prite? :V> tudi činovništvo in ustvarilo pojav partizanstva, ki j’ taz-dvojilO Činovništvo, mu vzelo notranji mir ter udanost svojemu poklicu. Partizanstvo rodi l.avi.a, iz krivic nastajajo mržnje, nevoljnost strokovnega Cslu in zanemarjanje pvkiica. S parti2L.'j*vom jc prišel med r.ašo činovništvo v**-vi val korupcije. To druga stran činovni-ifrega vprašarrt.
Tretja stra.i tegt vprašanja S? <:mot-tn stanje činovniškega stanu. Svc'.ovna vojna je zapusti:?, jugoslovanski državi t-‘.žke gospodarji--.*, razmere. Te prilike r- dado najbolje opisati s slabo valuto i'. pa z neznosno draginjo. Valuta kot taka ne zanima jrniotnega stanja čnnv-ništva. Pač pa i^iav draginje. Dnj-tvo je, da je naše činovništvo prepu*č:v.o v gmotnem oziru skrajni bedi, da 'iv\ v največji meri, ca prednjačijo preri njim v oziru gmotncj.fi stanja vsi ostali slo-jL Činovništvo se nahaja na na>nižji stopnji gmotne zaščite in oskrbe. To je obenem najbolj žalostno izpričevalo naše socijalne politike. Imamo posebno ministrstvo za socijalno zaščito, državno uradništvo pa, ki bi je moralo biti prvo deležno, pa strada. Znano je, s kako naglico se je hitelo izdelati delavsko r,a-ščitne zakone, pomiriti njegove socijalne zahteve ter ustvariti pravne in socijalne pogoje delavskega življenja. Uradništvo je bilo potiSiijeno v ozadje in država je zanemarila prvo svojo socijalno nalogo: zaščititi in oskrbeti svoje činovništvo pred draginjo in neznosnimi živ-ljenskimi pogoji povojnega gospodarstva. Gmotna boda, v kateri sc nahaja naše državni činovništvo, je tudi iz nekega višje&n vidika sila kvarno državi in njenemu pravilnemu razvoju. Či-
novništvo je namreč zelo važen činitelj javnega mnenja. V tem javnem mnenju zastopa državno idejo in jo brani proti vsakemu napadu, ali bi jo vsaj braniti moralo. Ono je nadalje nositelj državljanske zavesti in mora biti vzor izvrševanja narodnih in državljanskih dolžnosti. Činovništvo pa, ki jo zašlo v partizansko korupcijo, gmotno bedo in so-cijalno nezaščitenost, kakor naše, tc važne državotvorne funv~:j8 vršiti ne more.
V	jiajvečiem državnem Interesu je torej, da se posebno poslednji dve strani činovniškega vprašanje čim prej rešita. Na eni strani naj se uniči partizanstvo, ra diugi strani pa naj država prevzame dalekosežno socijalno	in	oskrbo
svojega 5ino7~i5*va.
Prvi 'ij sr bo dosegel h na ta način, ako hodo naše upravno vodstvo in državno liioditev vodili stvarni in strokovni pogbdi. Upravne r.adrve so eminentno strokovnega značaja. Tu nima nobena politika in pa strankarski program odločevati. Uprava je znanost in po znanosti, po stvarnosti, po pravilnosti naj ss rešujejo njene posamezne slabe stiani. Ako bi v naši državi zavzela stranka tako načelno razmerje do upravnih vprašanj, tedaj si.io uverjeni, da bi :»artizanstvo i-niJilo v najkrajšem ča^.- in naše notramo življenje bi skoraj dobilo zdrav obra,;.
Tudi drugi cilj je nrjuresničiti. Povsem l.erazumljivo je, kako morejo privatni obrati plačevati * .'oje činovr.i-štvo boljše in pri tam uh 'vati z velikanskim' dobički, medtem k j ne more država nšteno plečati niti rajvišj? svoje funkcionarje. VzenuM« bani-; vzemimo treeveka podjetje. cLrti, industrije: povsod je činovnbf;., boljše plačano in zaščiteno. Samo ctriV/ro mora stradati »r životariti v obupnem defetizmu. '0.-J;ivn rpozna nai, da je tu treba ra(iik%:no pomoči, tudi če bi se pri tejjn zapostavilo kako proračunsko postavko. 5Tcer pojdemo upravni katastrofi nasproti. Kako naj država reši gmot’K' vprašanje svojega činovništva? Na dvo‘tn način: ali naj poviša plače, kakor delajo bttnke in drugi zasebni zavodi pji pa raj ustanovi širom države zadruge, ki bodo činovnistvu nudile vse življencfo potrebščine po znižanih cenah. Gmotno stanje činovništva raj se torej muikalno' reši. Pri tem pa naj bo rešitev neodvisna od posameznih dravinjskih konjuktur.
Še eno ntran činovniškega vprašanja je trebj Omeniti: to je njega pravno in politično razmerje do javnega in strankarskega življenja. Tozadevno naj se postop?. ro zapadnih vzorih. Svobodo političnega prepričanja činovnikov naj se varais kolikor mogoče. Čim se bo odpravijo pr.rtizanstvo in uvedlo upravna sedišča, bo tudi ta svoboda zajamčena in se nekorektnosti činovnikov bodo zasledovala na normalen način, kakor pri vsakem drugem državljanu.
Vse te strani nam odkriva današnje činovniško vprašanje ki je za razvoj jugoslovanske države največjega pomena. To vprašanje obsega tako resne točke, da bi lahko tvorilo programni odstavek vsake politične stranke. Življenje naj se gleda z objektivnimi očmi ter naj se rešujejo stvarna vprašanja na kulturen in strokoven način. V kulturnosti in strokovnosti je 2apopaden ves program naše notranje sanacije.
Predlog ur&dstBškega zak&vta«
O zakonu, ki naj uredi vprašanje naših državnih uradnikov in ostalih državnih nameščencev se je že mnogo pisalo v vsem našem časopisju. Posebno naš list mu je z ozirom na njegovo veliko važnost za pretežno -večino onega sloja, ki vzdržuje v te-ku državno upravo, posvetil že jako veliko prostora. Zakon se je dolgo obdelaval v posebni komisiji in dolgo ie trajalo, predno je prišel pred narodno skupščino. Seveda je zakon na -svojem potu od komisije do narodne skupščine doživel marsikatero izpre-membo in gotovo je. da bo še marsikatero doživel v narodni skupščini .oziroma v zakonodajnem odboru, kamor ga .ie odkazala skupščina proti volji opozicije. Kljub temu pa bo naše javne nameščence tudi v sedanji obliki nedvomno zanimal, zato prinašamo iz njega njegove najvažnejše odredbe.
RAZDELITEV URADNIKOV.
Vsi državni nameščenci se dele na uradnike, zvaničnike in sluge. — Uradniki pridejo v posamezne kategorije posameznih Strok drž. službe ali pa ostanejo izven kategorije.
Po zahtevani izobrazbi se dele uradniki na sledeče tri kategorije:
1. Služba, za katero se zahteva fakultetna izobrazba ali njej enakopravna izobrazba izkazana z diplomo.
2. Služba, za katero se zahteva popolna srednješolska izobrazba z izpitom zrelosti ali njej enakovredna.
3. Služba, za katero se zahteva
najmanj 4 razrede srednjih šol ali temu enakovredna izobrazba.
Po vrsti dela v posameznih kategorijah se dele kategorije na skupine in sicer prva kategorija na 6, druga na 5 in tretja na 4 skupine.
V	vseh kategorijah obstoje sledeče skupine: pripravljalne, pomožne in glavne.
Pripravljalne skupine so: v prvi kategoriji 6, v drugi 5 in v tretji 4. Pomožne skupine so: v prvi kategoriji 4. in 5., v drugi 3. in 4. in v tretji
2.	in 3.
Ostale skupine v vseh treh kategorijah so glavne.
Državna služba je za prva tri leta samo začasna in oseba, katera stopi vanjo, se more sprejeti samo kot začasni državni nameščenec. To pa se ne nanaša na uradnike, katerim poseben zakon priznava takoj stalnost.
DOHODKI AKTIVNIH URADNIKOV
Dohodki aktivnih državnih nameščencev so sledeči:
1. Za uradnike v kategorijah: plača, katera se deli na osnovno in položajno, stanarina, katera se deli v redno in povečano in doklade na otroke.
2. Za uradnike izven kategorij: Plača in doklade na otroke.
3. Za zvaničnike in sluge: plača, stanarina, katera se deli na redno in povečano in doklade na otroke.
_ Osnovna plača uradnikov se odreja po službenih kategorijah in v vsaki kategoriji se deli na deset stopenj po sledeči tabeli:
1.	3900	3000	2500
2.	5000	3800	3000
3.	5600	4300	3400
4.	6200	4800	3800
5.	6900	5400	4300
6.	7600	6000	4800
7.	8500	6700	5400-
S.	9400	7400	6000
9.	10400	S200	6600
10.	12000	9000	7200
Po dosegi naj višje stopnje osnovne oiače, prioada uradniku za ves čas hadaljnega službovanja najvišja letna osnovna plača njegove kategorije Povečana z 15%. Ta povišek pa se ne računa pri pokojnini.
Položajne plače se odrejajo po skupinah vsake kategorije. Vsi uradniki iste skupine v eni kategoriji imajo isto položajno plačo in s tem isti službeni položaj, no oziraje se ri to kako se ti položaji v posameznih strokah nazivajo.
PoložaJno y!r5-3 v posameznih k&legoriiah so sl°dsče-
Prva kategorij*: prva skupina 13.500 Din, druga skupina 9.000 Din, tretja skupin'1 6.G00 Din, četrta skupina 5.000 Din, vetn skupina 3.600 Din in šesta skupina 3.000 Din.
Druga kategorija: orva skupina P.000 Din. drug?1 skunina 4.000 Din, tietja skupina 3 000 Din. četrta skupina 2.400 Din in peta skupina 1.800 Din.
Tretja kategorija: prva skupina 3.000 Din, druga sknoina 2.000 Din, tretja skupina 1.400 Din in četrta skupina 1.000 Din.
URADNIKI IZVEN KATEGORIJ Plače uradnikov izven kalorij so sledeče:
L ministrsk’ nredsednik 120.000
Piit.
2.	mir.iscn ”*6
Din.
o. predsedniki kasaciiske<n co*'!-rča, državnegn *veta. glavr..-; kontrole in pcslcmiki •: inozemstvu prvega razreda 60.0^0 Diiv
4. državni :odtajniki, poupreci-sedniki kasaoiNrc-a sodišča in državnega sv®;-/! *•- - poslaniki < inozemstvu II. !?.7. 50.000 Din.
5. Pomočr.i1-* ministrov, člani fca-saciiskega sodišeo, državnega sveta in glavne kontrola, ravnatelji ministrstev in ravnateljstev, redni univerzitetni pro'V.sorji, kateri imajo 10 let univerzitetne službe in vse osebo, ki so po. zakonu postavljene v isti čin 40 000 Din.
PLAČE ZVANIČNTKOV IN NJIM ENAKIH.
N?, prvi stopnji 3.400 Din, na druga stopnji 3.800 Din. na tretji stoonji 4.200 Din, na četrti stopnji 4.600 Din, na peti stopnii 5.000 Din, na šesti stopnji 5.400 Din in na sedmi stopnji 5 800 Din.
FLAČE SLUG IN NJIM ENAKIH.
Na prvi stopnji 3.000 Din, na drugi stopnji 3.600 Din, na tretji stopnji 3.720 Din, na četrti stopnji 4.080 Din, na peti stopnji 4.440 Din, na šesti stopnji 4.S00 Din in na sedmi stopnji 5.100 Din.
REDNA STANARINA.
Redna stanarina pri uradnikih se odreja sledeče:
Za prvo kategorijo: v prvih še-stPi letih službe po 3.000 Din letno; nadaljnih deset let po 4.800 Din let-
no; za nadaljne' službovanj e po 6.000 Din letno.
Za drugo in tretjo kategorijo : prvih šest let 1.800 Din letno; nadaljnih deset let 3.000 Din letno; za nadaljne službovanje pa 4.200 Din letno.
Redna stanarina za zvaničnike in sluge 1.200 Din letno.
POVEČANA STANARINA, Ministrski svet more za mesta, kjer so cene stanovanjem izvanred-no velik«3, povečati redno stanarino. Z ozirom r) te povečane stanarine se dele me:ta v tri razrede* V prvem razredu i i poveča redno stanarina za 30%. v drugem razredu za 20% in v tret.^m razredu za 10%.
DOKLADE ZA OTROKE. Doklada na otroka znaša do njegovega izpolnjenega 6. leta 360 Din, do njegovega izpolnjenega 12. leta 600 Din hi dalje do poln^etnosti pa 840 Din letno.
URADNIŠTVO IN D\VKI.
Uradniki plačujejo davke na osnovno plačo, zvaničniki in sluge pa na polovico svoje plače. Uradniki izven kategorij plačajo davek od polovice vseh svojih prejemkov.
Državni uradniki se csvobojajo davkov na ostale dohodke kakor tudi od plačevanja vseh ostalih državnih in samoupravnih doklad.
Davek se bo plačeval po sledeči tab el k
do 4.000 Din letno 1 %. od 1CG1 Din do 7.001 letno 2%, od /.001 Din do 10 001 letno 3%, od 10 000 Din dalje 4% POKOJNINA.
Pra,ru:o na pokojnino cVbi drž. nameščenec kadar izpoiai deset let službe, ^atera se mu priznajo v pokojnino. )d pokojninske osneve pripada državnemu nameščencu po desetih letih službe 50%, za vsako na-daljno polletno službo pa po 1 %. tako, da dobi po 35letnem službovanju popolnj pokojnino. Rok za polno pokojnino p;; more biti v poedinih strokah tudi krajši, kar se bo uredilo s posebnina zakoni.
Državni nameščenec se ne sme upokojiti p;-eie. predno si ni pridobil pravice na polno pokojnino. Izjemoma se more upokojiti preje, če je dosegel 60 let starosti, mora pa se upokojiti, kadar doseže 65 let starosti, ako je dalje kot eno leto na razpoloženju.
Pravico na rodbinsko pokojnino dobiva državni nameščenec za člane svoje rodbine, kadar dovrši pet let službe, pa tudi pred tem rokom v slučajih, v katerih bi tudi on sam dobil osebno pokojnino tudi pred izvršitvijo deset let državne službe.
PREHODNI ČAS:
Kakor hitro se ta zakon objavi, se postavijo vsi uradniki, ki pridejo v kategorije in vsi ostali državni nameščenci, na razpoloženje. Uradniki izven kategorij in sodniki se ne postavijo na razpoloženje.
Najpozneje v roku šestih mesecev po objavljenju zakona se bo odločilo za vsakega državnega nameščenca, ali se nastavi in na kak način se nastavi. Celokupen ta posel bodo izvedle posebne komisije.
Vedno in vedno se sliši, ob priliki in nepriliki iz vseh mogočih slojev posebno pa še iz vrst uradništva, kako prijetno in brezskrbno življenje uživa učiteljstvo, ki je pri vseh dobrotah nota-bene še dobro plačano.
Mnogo jih je, ki so že izrekli podobno obsodbo, vendar pa zelo dvomim, da je bil dotični le deloma informiran
o	položaju, v katerem živi zlasti učiteljstvo po deželi. Sicer bi ne mogel trditi kaj podobnega.
Nimam niti zdaleka namena povzdigovati učiteljske zasluge za narodno prosveto itd. v kake nebotične višave, pač pa bi rad obeležil nekaj kritičnih momentov iz učiteljskega življenja.
Pretežna večina delavcev, duševnih in manuelnih, dela svojemu delodajalcu za gotovo plačo, da odpravi odkazano mu delo in dosluži svoje ure in s tem konec! Ne delodajalcu, še manj pa kakemu privatniku, ne bo prišlo na misel, kritizirati njegovo izvenslužbeno delo in življenje! No pri nas je precej drugače. Ne samo, da ti prekritizirajo tvoje šclsko delovanje na precej nelep način ljudje, lajiki, ki o tem nimajo niti trohice pojma, ampak tudi sicer boš smel komaj kihniti, da se nad tem ne bo razburila že cela občina. Če boš pa jedel morda meso na petek (proti čemur sicer težko grešimo, ker ga navadno ni), ali pa enkrat izostal cd maše, ti bo pa že gospod kaplan oskrbel, da te bodo dobri verni ljudje tako zbojko-tirali, da kar lahko povežeš svojo culico in odjadraš v boljše kraje. In dalo bi se povedati še mnogo o sličnih prijetnostih.
Vsak drugi sl po dokončani službi
more poiskati samoto ali družbo------------
vse po svojem srcu in svobodni volji; gre k tovarišu, pa si zapojeta veselo pesem ali vzbujata trpke snomine-----------
vse po priliki. In če nima prijatelja, bo gotovo dobil človeka, s katerim bo lahko govoril še o čem dragem, kot samo o vremenu in kako bo letos zrastlo zelje ali repa itd.
Te možnosti pa mi nimamo! Z malo izjemo tovarišev, ki službujejo po mestih, smo skoraj vsi prisiljeni govoriti le o vaški politiki in o vremenu.
Malodane vsi so prepričani, da je življenje po deželi zelo prijetno — vsekakor pa mnogo lepše, kot po mestih. Ne želim nikomur, da bi moral te prijetnosti okusiti osebno, ker doživel bi bridko razočaranje. Res idealno lepo je Preživeti nekaj dni pred našim preprostim narodom, da prav v razvedrilo bo vsakomur ta izprememba, vendar da morata med njim ostati cele mesece in leta, — kako boste vzlic vsej ljubezni do njega zahrepeneli po tovarišu z sebi enakim obzorjem. In tega ni!!
Mnogo utehe nam dajejo uspehi vzgoje naših malčkov, in — to nam je v plačilo, — plača komaj — za nagrado!
Danes v času obče revščine in nadloge, si skuša vsak posameznik sam ali organiziran, pridobiti izboljšanje svojega socialnega stališča na ta ali drugi način, da vsaj deloma krije potrebščine za vsakdanje življenje — kaj mislite, dela učiteljstvo!!??
‘ Zase ničesar! — Ne verjamete??' Pojdite poljubno na kako učiteljsko! konferenco, pa boste videli in slišali1 Na programu so referati:	»Vzgojimo	|
ynov rod dobrih državljanov«, — »Vzgo* jimo poštene ljudi«, »Podrobni učni na* ču za zemljepisje in zgodovino za pet* .razrednico«, »Kako treba gojiti sadnfl drevje«, »Kako treba zatirati voluhar*! ja, miši in podgane« itd itd.	.1
Bog ne daj, da bi se spodtikal nao I lepimi referati učiteljskih konferenc* j vendar pa — ali ne bi bilo pametno, d*'| se sem in tja spomnimo tudi nase!!??:| Vse kriči po izboljšanju, ali gre sam® | nan tako dobro, da molčimo?!?!
bo
Bog nam pomadi, če skoraj ne
boljše!!
Izl^.bn vina i vinski sajam u Zagrebli* j
veče trgovine vinom u NjemajRj
k"; .<i".striji, Švicarskoj, Češkoj, Pofi skoj i 'Njemačkoj obaviještene su, da “ so n Zagrebu od 17. do 23. rujna obdrj žavati izložba vin i vinski sajam, *
i	medju našim vinofradarima i veletfl. govcima vinom vlada veliko zanimanj® za izložbu i sajam viha. Hrv. slav. g^; spodarsko društvo k. s. z. u Zagreb®’ kojo priredjuje ovu izložbu i velesajafl' na izložbenom prostoru Zagrebačkol Zbora, primilo je več mnoge upite Oj izložitelja, a prijavile su svoje sudjel vanje i mnoge naše ponaibolje i najve veletrgovine vinom k?.o i mnogi uzo. vfrogradari.	x
Na izložbi voča, povrča, gro/.dja I vin*, imadu prednost proizvoditelji v# nogradari iz širje okolice grada Zagreb# koji besplatno izlažu svoj proizvod ?f pr 'zirnim butiljima od 0.7 L. MalopoS* j.dnici rro^u u svrliti točenja na izložbi dovesti sobom do 100 litara vin:’.
Na velesajmu v'na rrugu suojilovaJl '/'<■ .-i-Teduri i veletrgovine vinom, ure-ciivši si svoje točione i kušaone, !<oj* če plati ti odštjtu po četvornom m tr» koja če se za koji dan ustanoviti i nak» nadno priepčiti.	Oj
Svi vinogradari i trgovci vino™, ko-ji 2‘As sudjelovati, neka se po mo-.uč? nosti što prije prijave kod Hrv. s lav. gospodarskog društva k. s. z. u Za* grebu, koje svakomu na zahtjev šaij® prijavnice za vinski sajam.
m
so bile že pred vojno testenini
,?PglCATtTE"
in kakor kaže, ne bo kmalu "hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali.
Kopirne rele Csuh® m Bw©kr©)
Tk® ftos C®, UubOana«
a®®#®©©®*®®®*©«®®®®«#-
SP OTA
reuer &5.
SLS A- i&\
m
kože. obraza, vratu, rok, kakor tudi Jppa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Felleria
E!sa lililno mlečno milo
najbolje blago, najfinejše „milo leoofe" 4 kosi z zamotom ia poštnino 120 Kr.
„Elsa“ obrazna
pomada
odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, za-jedance, nabore, ftd., naredi kožo mehko rožnato* belo in čisto; dvs porcelanasta lončka z zamotom in poštnino SO Kr.
„E!sa“ Tanonchina pomada za rast las
krept kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenie in cepante las, zaprečuje prhut, prerano osivelust itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kr,
Proda-a!d
ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko 24 K ; Brkomaz 10 K; naj-Pnej^i Hega-ouder dr. Klugera v velikih originalnih žkitljah 40 K.; mjfinejši H ega zobni prašek v paient škatljah 40 K; puder za gosp® v vrečicah 8 K; zobni pra<eK v škatljuh 12 K; \ vre ii c ah 8 K; SnChet dišava za perilo 12 K; Schampoon za Use 8 K; rumenilo 12 listkov K; ‘najfinejsi parfetn po 4S in 00 K: Močna voda za lase 80 K ; Za te razne predmete s® zamot in poštnina posebej zaračuna.
EDHII. FEllES, leto«, Miti Ma,
Elsatrg 3S7, Hrvatsko.
©®®©eee©©©®®©©©©0£©®® ©©®®©®®o®©©*©©$
Sloviti zgodovinski reman m.	i
je izSel in se dobi v »Zvezni knjigarni", Liubljana, Mar. trg 8 v dveh delih. Cena broš. za vsak del din. 15,—
{£ 0ABOR1AU:
Zločin v Orcivalu. c?
(Dalje.)
3,e !leča-la d-avI. staro Prijateljico,'ki je bila
Skupno Dodiptto +	^ ni-mogla misliti leple^a nego
ona vložila -S 0Van^lc°» ^ bi prispevala denar, dočim bi
Prodai v RrS- zpa.n]tn.Kupili bi si tvrdko> le b^a na
Uspevala in	Hn	s 1 V J ?ta prePri^ani, da bo	v njih rokah
»»pevaia m	donašala lep dobiček.
kom	p.rippvedovala vse to z zabavnoumnim obraz-
Inieial T,^ZaS^a a.^ a s str°kovnimi izrazi. Hektor se je Da mn'?! J^o Podjetni naklepi so se mu zdeli sila smešni, hkrati bila nr;nr„ 7-Ja‘0 sajnozatajevanje mlade in zale ženŠČice, ki je Na +na in truditi se, samo da bi ugajala njemu, žalost seje bilo treba ločiti:
J** ]'-e pr',spela v Corbeil z namenom, da ostane tukaj
£va {o j!	i	? ,a ,gr0* 3'e iziavil* da je	to povsem nemogoče,
je hudo	jokala, celo zamerila mu	je, nato	pa se je uto-
v T F11 lJ0, da se vrne prihodnjo sredo, tenu* 7u zbo&om,« je ponavljala Hektorju pri zadnjem ob-'»“u. »/.bogom, in misli kaj name!«
•*: &pp°rednim nasmeškom je pripomnila:
borila ravzaprav bi morala biti v skrbeh; med vožnjo sem go-
fii reki? 5ek!mi gospodi, ki poznajo tvojega prijatelja in so 'ran^M a nosova soproga morda najlepša žena na vsem rancoskem. Je li resnica?«
?■	Pe	vem! Pozabil sem si jo ogledati.«
dar j . ni legal. Čeprav se mu ni več poznalo, sta ga ven-'Bil 1»	, ‘la strah in muka izza ponesrečenega samomora.
(fcLf poIn tiste omamljenosti, ki sledi vsem velikim moralnim |F*am enako kakor silnim udarcem na glavo ter ovira člove-vo pozornost, da se ne more vstavljati ob vnanjih stvareh.
*fieirm0^a besede »najlepša žena na Francoskem« so zbudile «kovo pažnjo, tako da je mogel še tisti večer dohiteti zamu-«o^°cSe ie yr?iX v Valfeuillu, prijatelja še ni bilo doma in , pa oauvresyjeva je sedela sama v živo razsvetljenem sa-ter nekaj čitala.
tonu iMor ^ 5e sedel nasProti; malce napošev, tako da jo je ffiraz n° opazovati’ dočim je Praznil svojo zalogo pleh-
■ Njegov prvi dojem ni bil ugoden za Berto. Njena lepota EL1?1? 3e zdela preveč marmorska in tudi preveč popolna, ai ie na njej napak in ko ni našel nobene, ga je postalo ma-strah tega krasnega, brezgibnega obličja in teh jasnih fc.j» ki so njih pogledi prodirali vanj nalik jeklenim rezilom. |jegova Šibka, omahljiva in neodločna nrav se je morda ne-zbala energične, opredeljene in neizprosno predrzne na-katero je čutila v tej ženski.
Drm f,5asorna pa se 3‘e navadil sedeti pri Berti malone ves ^Poldan, dočim je Sauvresy begal okrog zaradi njegove likvi-prodajaje to, pogaiaje se za ono in žrtvujoč svoj čas XikT]'U 23 °breSti 'm posvet°vanjem z odvetniki in de-
Kmalu je opazil, da ga posluša rada; po tem je sodil, da OTa biti duhovita ženska, ki daleč nadkriljuje svojega moža.
On sam ni bil prav nič duhovit; imel pa je neizčrpno zalogo anekdot in prigod. Videl je toliko stvari, obdrgnil se ob toliko ljudi, da je bil podoben letopisu, ki mu je vedno zanimivo obračati liste. S to vrlino se je družilo dokaj ognjevitosti, še več pa vljudnega’cinizma, ki je presenetil vsakogar, vsaj na prvi mah.
Svoboda Bertinega mišljenja je bila takrat že premajhna; ni ga mogla ceniti po njegovi pravi vrednosti.
Poslušala--ga je, pogrezajoč se v tisto bedasto vzhičenje, s katerim poslušamo potnika, ki se je vrnil iz tujih, nevarnih dežel ter videl ljudstva, ki niti ne vemo, da so na svetu, in živel sredi čudnih, nam nerazumljivih šeg in navad.
Dnevi, tedni in. meseci so minevali, a grnf Trčmorelski se v Valfeuilluju daleko ni dolgočasil tale o, kakor je mislil izprva.
Počasi je držal po tistem rahlem pologu materijalnega udobstva, ki drži naravnost v otopelost. Mrzlici prvih dni je sledila nekakšna telesna in duševna omotica, kateri je res da nedostajalo pikantnega mika, zato pa tudi vsakršnih neprijetnih občutkov. ~-,.:
Jedel in pil je mnogo ter spal po dvanajst ur na dan. Kadar se ni razgov^rjal z Berto se je klatil po grajskem parku, zibal v ameriškem naslanjaču *li jahal na frprehod. Ponižal se je tako daleč, da je ribaril s trnkom pod vrbami na koncu vrta. Redil se je.
Najboljši dnevi so bili tisti, ki jih je preživel v Corbeilu v Fancini družbi. V nji je čutil še košček svoje prošlosti; v gubah svoje obleke mu je prinašala duh pariškega zraka, njenih Sreveljčkov se je- držal pariški bulvarski prah ...
Jenny je prihajala vestno vsak teden in zdelo se je, da narašča njena ljubezen od sestanka do sestanka, nikar pa, da bi pojemala.
Drugače se ubogemu dekletu pač ni godilo najbolje. Tvrdko je kupila desti predrago in njena družabnica je čez mesec dni izginila ter ji odnesla tritisoč frankov. Jeiray sama je imela kaj malo pojma o trgovini, katere se je poprijela, in tako so jo strigli z vseh strani.
Dasi s Hektorjem ni govorila o svojih skrbeh, je vendar mislila na to, da bi ga prosila pomoči. Bi ji li smel odreči spričo ogromne žrtve, katero si je naložila zaradi njega?
Valfeuilluski običajni gestie so se izprva čudili visokoraslemu mlademu možu, ki je tako brezdelno postopal po graščini; kesneje so se ga privadili.
Hektor si jc nadeval v družbi otožen obraz, kakršen pri-stoji človeku, ki je doživel roz?slišano gorje. Tako se je zdel povsem neopasen.
■-Grči Trčmorelski je zelo prikupen in prostodušen!« se je glasila sodba vseh Sauvresyjcvih znancev.
Toda kadar je bil sam s seboj, se je obračal ta videz v svoje popolno nasprotje. »Kako dolgo naj še živim tako?« je škrtal v mislih in brezumna otroška jeza ga je grabila, če je primerjal sedanjost in prošlost.
Kako naj se otrese tega pustega življenja, kako naj se reši vseh teh ljudi, omejenih kakor njih morala in plehkejših od same resničnosti? Teh ljudi okrog sebe, prijateljev Sau-vresvjevlh, ne njegovih!
Kam naj pcbegne, kam naj se zateče. Izkušnjava, da bi se povrnil v Pariz, ga ni napadla nikoli. Kaj naj bi tud! počel v
Arfzu? Njegov dvorec Je bQ sedaj last obogatelega nsnjarl«.
Denarja ni imel, razen tistega, kar mu je posojal Sauvresy,
Ta Sauvresy se je zdel Hektorju strašen človek, neizprot sen in trd kakor ranocelnik, ki se malo meni za to, če mu kričiš pod nožem, in gleda le na to, da bi te otel. On ni poznal t obupnih položajih ne polovičarstva ne popuščanja.
»Tvoja ladja se potaplja,« je rekel Hektorju 2e prvi dan. »Zato glejva, da zmečeva v morje vse, kar je odveč. Ne oklepajva se prošlosti, mrtva Je; pokopljiva jo in nič naj se je ne spominja. Ko razčistiva položaj, se bo videlo, kaj ostane.«
Razčiščevanje položaja ni bilo lahko delo. Upniki so rasli iz tal kakor gobe po dežju; njih vrsta ni bila nikoli popolna. Oglašali so se celo z Angleškega in drugod. Marsikateri je bil gotovo že plačan, a se mu je užalilo, da Trčmorel ni shranil pobotnice, in tako je iznova zahteval »svoj denar«. Nekateri, ki je Sauvresy odbil njih pretirane zahteve, so grozili s tožbo, nadejaje se, da strahujejo dolžnika s škandalom.
Sauvresy je bil neznosen v svoji neumorni delavnosti. Vsak drugi ali vsaj tretji dan se je vozil v Pariz; zaradi prodaje posestev je potoval nekajkrat na Burgundsko in Orleansko.
Trčmorel, ki se mu je od kraja le posmehoval, ga je zdaj sovražil. Prijateljev neizprerrenljivo srečni obraz ga Je navdajal z obupno zavistjo. Le ena, zato tem grja misel mu je bila v tolažbo.
»Sauvres?/jeva sreča,« si je prigovarjal na tihem, »izvira predvsem iz tega, ker je bedak. On meni, da je žena vsa nora vanj, ko ga v resnici ne more trpeti.«
Berta se je res tako izpozabila, da je dala Hektorju uge* niti svojo rnržnjo do soproga.
Nič več ni razglabljala občutkov svojega srca; priznavala si je odkrito, da ljubi Trčmorela. Njene oči, otrovane s pred«* sodki, so zrle v njem dovršeni vzor davnih, vročičnih sanjarij.
In hkrati je bila vsa nesrečna, ker on ni kazal ljubezni do nje. Njena lepota potemtakem ni bila neodoljiva, kakor so ji često zatrjevali? Ustrežljiv je bil zares, poln vljudnosti In edo galanten, a niti trohice več.
»Ako bi me ljubil,« je ugibala zlovoljno, »bi mi povedal, on, ki je tako drzen z ženskami in se ne plaši vraga ne pekla.«
Sovraštvo jo je popadalo do soljubice, s katero se je vsak teden sestajal v Corbeilu. Želela jo je videti in poznati. Kdo utegne biti? Je li zelo lepa, kdo ve?
Hektor je bil glede miss Fancy docela neprediren. Na njena spretna vprašanja je dajal le negotove odgovore; in tako so preostajale Bertini domišljiji samo domneve, ki so bilo naravno zelo laskave zanj.
Napočil je dan, ko ni mogla več premagovati skeleče ra* dovednosti. Napravila se je v svojo najbolj preprosto črno obleko, zavila se v črn pajčolan ter hitela na corbeilsko po* stajo k vlaku, s katerim se je neznanka običajno vračala t Pariz.	~.•■»i* ;
Sedla je zunaj na klop, ki sta jo zakrivali dve teikl telegi« Čakala ni dolgo.
V	drevoredu, ki se je odpiral pred njo, sta se kmalu po* kazala grof Hektor in njegova ljubica. Držala sta se pod pa« zduho in po njiju obrazih bi bil človek sodil, da sta najsrefic nejša dvojica na svetu.
(Dalje prih.)
MULI ^
OGLASI W
sar lSK
hfllODAJA:
TR
fc»tl 5°.11'S° Klavnj Maribora, na dvorišču 4«. ?a delavnico za 300.000 ,, fiev. Vicel, Maribor, Ko-» C. 39.	314
cu stanovanje na razpolago. Poizve se pri upravi lista.
302
^ Vinograd, oddaljen
JSw1)ro od Ljutomera, ki 7 oralov, s trgatvijo
K."	............
i “ Nikolaj pri Ormožu.
h, • i oraiov, s trgatvijo Oglasiti se je pri last-» ' “rane Bec, Ilovec St. 8.
312
2 hiši, 5 oralov In vodna moč.
Sr
In v
v Mariboru s tre-Par^a’ 1
trgovina, most-** 6n ,ca- mesarija, hlevi *i8!av divine, za trgo-u ' oralov zem-i za d*rl<0 in voz, >S» Vm mebIovane 4 sobe, *W?k?r ie za 600.000 D. Jtm od 9 oralov na-*v ’ Vevške in stanovanj-
*orTi'~ Zteorskt, Mari-
od 9 oralov na-ke ii
vila po kupu n — Zigorski, ^Z^varska al 3.
Vec/o
>re{ množino balnih 5ove , *®koJ proda. Naslov — .“Pr- Usta.	308
310
iKln toSoz vrtomvLjub-okolici. Jenkova uli-307
mSj
v dobrem Avto	se	Pri	Jug°-
iJ-^LPltelJska c. 305 $ADi
PRESELITVE hiža. Vilom ? 28 vsako obrt ? «*1° „J!L. sviščem, pod Pogoji. Kup-
HISO za trgovino, enonadstropno v Mariboru blizu koroškega kolodvora, loka* za trgovino in stanovanje, lepe kleti takoj na raz-jolago, posebno dvoriščno poslopje, 600m* vrta. Cena 900.000 K. Dopisi pod »Trgovska hiša«, poštno ležeče Maribor.	272
SS.UŽBE:
URADNIK, zanesljiv in vesten, izvežban v vseh pisarniških poslih, želi premenitl službo. Ponudbe pod Šifro Vesten* na upravo lista.
315
GOSPODIČNA Išče mesta prodajalke. Nastop tako}. Naslov v upravi lista. .411
dajalko za špecerijo sprejme trgovina mešanega blaga Jos. Jagodič, Celje. 292
nskimo s
VELIKO DELAVNICO oddam v najem za daljšo do-ibo, v ljubljanski okolici. Pripravna je za večji obrat In teresenti si io lahko cgleda-io vsaki dan. Naslov v upr. lista.	298
POZORI Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte za varo^valnino proti poJaru it) nezgodam. Sklenite živ-ljenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju Lava št. 22.	830
ŽEPNE-URE, precizijskc in stenske, popravlja naj-?olidneje fvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici I.	Joti
STROJNIK z večletno služ-1 —-----------------------------——-
bo,	izučen	kliučavničarstvai-M £ A D KLJUČAVNIČAR
v	kovačiji	išče	primernejše želi poročiti kje na de-
službe. Ponudbe naj se po-jželi z gospodično ali mlado Sijejo na Franc Lončar.avdovo, ki bi iinela prostor Poljčane.	306jza	de!avnieq.	Ponudbe s sli.
■jko naj se pošljejo na upravo -illsl
TRGOVSKI pomočnik, do-fosta pod-»Srečno življenje« bro izvežban. 22 1. star, vo-j	313
iaščine prost, išče službe v|— rgovini mešane stroke. Na-J@
?!ov v upr. lista.	304
ŠIVILJA, ki Ima obrtni list, ill da lahko istega dobi z 'astnim strojem se išče za takoj in za trajno kot »dru-?abnica« z najmanj 100.000 K soudeležbe v novo vpeljano, dobroidočo. manu-mkturno in konfekcijsko trgovino v prometnem trgu ob Sotli. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava 'ista.	300
TRGOVSKEGA POMOČNIKA pridnega in solidnega, želez, in špecerijske. In pro-
20do 30'|a prištedife ppemop
.	s pomočjo
Okoriščanja toplote plina in dima.
Ekonomiser visoke kapacitete, ^baiml rok!	sprMa!
„QEFir
4 d. za irsdustrliske naprave ion, Fraga, Eudapest, Milsno, BiisselM
^•MSiSSZSSffi ! „0 R B I S“
uzoraka induslrijalne robe Zagreb, d. d, 0tnUn*ka Cftita t Telefon 10 ali 12-30.
sprejme takoj pod jako ug odnimi pofroji
polnilca
Ozira se samo na prvovrstno moč, vpeljano v tej stroki. Ponudbe na upravo lista pod „potnik“.
Dr. Iv. Pintar
špccijallstza Me 'jolszni io porodništso
ordinira odslej redno od 10—11 ure dop. In od 2—4 ure popoldne. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Hopalna sezija
Kopainc kostume, hlaie, fro-tlr-plsšče, žepiče, plavalne pasove Itd. priporoča
A. ^ E. Skafoerna
Uubliana, Mestni trg St. 10.
AU TO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila. X Mast —In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Au!o d. 2 o. z. v Ljubijani.
Gradim podjetie
iji33, loHim ul 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Ura
Ed.
Liabljana, Mesfci ft9.IL
Velika zaloga ar, zlat?iii8, sre-■° bralne in optike, - Poravna sa
izvijejo stroknvnp in pod jamstvom.
Cene nizke.
PaF&ftnB deščice
iz slavonskega hrasto,
strešno !epsnko, lesni cement
dobavljam v vsnkS množini najceneje.
I. 3ugos!ovanska tvornica Baku!a
305. n, PIJH
I.3UBL3AMA Qrarfa5ka ul. 22 - Telet. 513
©9®«©® 9
Papirnice in trafike pozor!
Preskrbite se hitro z lepimi
navili MMM\
ljubljanskih trsrov, umetno izdelane in po nizki ceni. 100 kom. K 120 —, 400 kom. K 440' . Dobijo se v pisarni Zvezne tiskarne, Liumjana, Wolfova ul. 1. •••••••••
Enkratna oblava t|* din.
issCTil P^!pom{alo se sledeče tvrdke:
MT/
ŠPEDICIJS:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA V/M,-Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT E LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, \Volfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8.
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke.
Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25U.
TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gaišck, Ljubljana, Sv. Petra c.
STAVDENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, Ljubi lana.
Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmatski
PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišče.
SLAŠČIČARNA:
Kalaš, Ljubljana, Zidovska uL trg 7.__________________________
KAVARNE:
»CentraU, Ljubljana, poleg jubilej• nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRB* BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Start trg 20,
KAMNOLOM IN OPEK. STP^ll: Kleemanns ver. Fabriketi, Oberi tiirkhem and Faumdau.	,
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek. Ljubljana VII., 156.
GRADBENO PODJETJE !N TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Černe, avtorizirana civilna inženerja v Ljubljani, Krekov trg št. 10,1. nadstr._____________
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in Črkoslikarjev, reg. z. X o. z., Ljubljana, Gosposka id. 4.
IZDELOVALNICA ŽIČNIH VLOG (MODROCEV) ZA POSTELJE TER ŽIČNIH PLETENIN:
Šimen Šablatnik, Jesenice - Fuilne, domače prvovrstno podjetje.
VINA DALMATIN*
, vSKlGi iN 2 OTOKA KRK A. Karabaič, Udmatska ul. 78. Moste.
I /Pfcffif1*	za obrat z bakrenim
ILOiSLOallO&BVCB ognjenikom, v najboljšem stanju. 60 mm širina kolotečine, teža 62.000 kg, 30 PS, se za 325 000 — jK proda. Vprašanja na:
3oh. (Čorbe!, Maribor, Pod mostem e
V L3UBL3AN!,
kjer bi bilo prosto kako stanovanji, se
iv sredin! mesta se ISie
meKmmBuma®
s® ot
Emil AdamiC:
ali lokal
j
Ponudbe z navedbo zah- j
za takoj.
tevane cene na uprav, j Ponudbe na upravništvo Jugoslavije p. „Trgovec- „Jugos)avije“
Uubljanaw.	j pod »Skladišče*1 St 1U0.
jugoslovanskih
narodnih pesmi
1. del (mCŠKi zbori) je ravno Kar izšlo. Cena partituri 10 Din
Naroča se pri
ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8.
Pevska društva segajte pridno po njih!
Sfran S.
»JUGOSLAVIJA«, 20. avgusta '1922,
gfcv. Vfl-
^009999900900000900099009090999900000®
i?	•
I M. KUŠTRIN, uubOBm: i
P-*	“	”	  rt	g)
0
A
O
»
9
9
•
»
»
9
9
»
•
9
9
m
m
0
9.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi !n elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumiia, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranja polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana. Rimska cesta Stsv. 2.
Telelon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Jurčičeva ul. štev. 9. Telelon štev. 155.
Beograd, Knez MIhajlova ulica broj 3.
^•OOOOOOOOOOOOOOOOOO©©®®®®®«®®«®©®®®®®*
9
§
e
o
0
9
0
9
Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniti =
RANZBNGER
»i
Ljubljana
pedicMska pisarna
Jesenic®
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrite in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo-tBrzojavi: Ranzinger.	Interurban	telefon	60.,
im«
■
E
j
Menjalnica STU1EL3
dovoljuje si opozoriti cenjeno občinstvo, da nima z Menjalnico Slovenske eskomptne v Kolodvorski ulici štev. 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez, ter, da posluje od 70. t. m. v lastnih prostorih v Kolodvorski ul. št. 41 na dvorišču, levo poleg carinske agenture Grom.
PUF* Insersti n JOBOsIauiji" imajo Del uspeh.
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED - AMERICAN - LINES - INC
prevaža potnike z najnovejšimi brzopamiki preko:
Midi Milim in Mii v New-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,
Fns odloma Daimitioshn Fona Marija
napiljena na ssiai izložbama največim odlonanjima.
Rakije svake vrsti — Svetski ,,Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac Ia Medicina!, prvorazredni produkt — Cognac Dalrftatia vieaus, obljubljena marka —- Crernes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfinifi likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade.
Cenik na zahtevi 1	Cenik na zahtevi 1
®©©©0®©©®®0©©@®©©®®®®®®0®©O®®®®®®®*®®©
: TRHHS3UBD, i
J	SHCiPiEB
@ ?«: S M.aztiraničev trg 3
Brzojavi: TRAN53UGO. 27- 60 Telefon 27-60
9
9
m
O	PODRUŽNICE:
g	BEOSRAD, Reliina Ul. 2.
|	IZPOSTAVE:
0	OSIJEK, Široka «?. 8.
% SUBOTICA kod Piukovit I dr m @	I SKOPLJE.
^00009009099099099900900999909909099®®
Stalno sortirano
skladišče:
traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in II ves gradbeni materija!.
/
Nalvečjl devici,
katero plačate Vam nastanejo, ako ne
Sledate na to, kje nakupujete, zgubite enar In Imate poleg tega večkrat 4e sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanim katalogom tvrdke H Suttnar (imetnik Henri Maire) v Ljubljani, Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, spe-cijalne znamke JKO* Iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure. zapestne ure, svetilne In stenske ure. verižice, prstene, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino In srebrnino. Pa tudi po^abne predmete, kakoi n. pr. škarje, nože. britve, lasestrižne In brivske stroje, steklorezce. doze za tobak, svalčice in smodke. nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. Suttner (Imetnik Henri Maire) v Ljubllanl št. 8.
■Bg^gŠE^aE
imii!Hiiiiimiimiii'iiiiiinii|i!niiiiiiiiiiiiiiimiinnmnrni "
[jadranska banka-Beograd
MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke. po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska Izbira novitet za vsako sezijo.
ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposiancga materijala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodala ČEVLJARSKIH STROJEV.
Zahtevajte projekte od RALPIl P. RICHTER. Subotica VI.
POUČEVANJE v vseh strokah modeme,
®	mehanične	izdelave obuvala.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Hillliimiiiiiiin>‘Mi  ■ i|| i'^Miii(iiii!iiiiiiMimiiiiHlliliiMiti!imiii(fiiMn!iiiiiuni
Delniška glavnica; Din 60,000.000. jskss Rezerva: Din 30,000.000.
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celja	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Ercegnovl	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metkovld
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
*r v • v
Trzic
Zagreb
Skladišče kož
Herman Hary i siri
Varaždin.
Telefon štev. 68	Telefon	štev. 68
priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst kož ilj čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba <
Tovarniške cenel	Zahtevajte	cenikd
AMERIKRNSKI ODDELEK.
I
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, WIen, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York Citv.
BANKO YUGOSLAVO DE ČHILE: Valparaiso, Antcfagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir.
Smodnik
(lignit) dinamit, df-namon, užigalno urfl« Kapice itd.
dobite vedno pri tvrdki
Fr. Stupica,
zaloga poljedelskih strojev in železnine
v Ljubljani, Gosposvetska cesta t«
9099OO9999900990O900009009®
Mm Pii liniji.
naznanjata p. n. občinstvu, da sta
ar
;
na novo otvorila tOVamO ktS3 ni se priporočata za obilna naročilal
Vsako množino vreč
100 kg, rabljenih, a dobro ohranjenih
kupi
uli Iti
MARIBOR.
fSEEZMfig
Staro lito železo
v vseh množinah
kupujejo "O®
Strojne tovarne in if varne d. d. v Ljubljani.
Lisičje kože
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo & izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubi jan A
Gradišče 7
kupuje kože divjačine po najvišjih cenah * Sprejema moderniziranje.
Ljubljani
Prometni zavod za premog l d. v
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
zo domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava:
Piima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
.f«i——emem»^^.gnaa99MBMHMMMKSO
Havanska banka d. d a Ljubljana
Cpreie Jugoslovanska Union banka)
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona,
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
. B„ Budapest: Balkan Bank r. t.
Arisaciie:	Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000
Izvršuje vse bančne posle naikulantnefe.
Delniška glavnica:
K 20,000.000*
Rezervni zakladi: K 6,500.000*-
0
9
SLOVENSKA ESKOMP7NA BANKA, LJUBLJANA
Pod(Užnice:	Selenburgova ulica Stev. 1.	^elefoni	št. 146, 458 J
S novo mesto, Raheli, sioBenJgratfec —— Izvršuje vsr. bančne posle naitožneje in najkulantnefe. = ===== Brzojavke: eskomptna j
m A Alt a m 009900 000009990 0999009^000090900099® ©09
mr Oglašujte za II. Ljubljanski Velesejm v Jugoslaviji".
Glavni In odgovorni urednik Zorko ftfe	j^TL^v.	»vtako	4	4.	Tuk.	.Zv««	»to«.	.	Utolto*