15arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 23315 Marta Skubic Krepitev potresne varnosti stavb Potres je eden izmed neprijetnih pojavov za človeka, ki ga ni možno vnaprej na- povedati in ga ne moremo nadzorovati oziroma kontrolirati. Lahko pa merimo potresno gibanje tal ter količino sproščene energije, ki jo opredelimo z magnitu- do potresa. Potresi, ki jih ljudje zaznajo, povzročajo veliko presenečenje in nego- tovost zaradi nepripravljenosti in nerazumevanja potresne nevarnosti, to pa je še izrazitejše v neustrezno utrjenem grajenem okolju. S stališča posledic morebitnega potresa spada Slovenija v skupino bolj ogroženih držav članic Evropske unije, saj leži na potresno dejavnem območju in ima na potresno najbolj nevarnih območjih koncentriran razmeroma star stavbni fond. Ob močnejšem potresu je predvsem v večjih mestih pričakovati veliko material- no škodo in tudi smrtne žrtve. Potres ima močan vpliv na številne pomembne vidike delovanja družbe, saj lahko vpliva tudi na prekinitev delovanja pomemb- nejših objektov in sistemov in s tem lahko ohromi celotno državo in družbo. V preteklosti je bilo na območju Slovenije in v njeni bližini kar nekaj potresov, ki so zaradi poškodb in porušitve objektov močno vplivali na zdravje, kvaliteto ži- vljenja ljudi in njihovo blaginjo. Ob tem se je izkazalo, da je sanacija na potresno prizadetih območjih zelo dolgotrajen in finančno zahteven proces, zato je najbolj smiselno, da se začne stavbni fond postopoma utrjevati in krepiti. V Republiki Sloveniji so pogosti šibkejši potresi, katastrofalni potresi pa se redke- je pojavljajo. Zaradi tega dejstva prebivalci Slovenije v glavnem nimajo razvitega občutka glede potresnega tveganja oziroma pridejo do teh spoznaj običajno šele, ko sami občutijo potres in njegove posledice. Zaradi redkosti pojava močnejšega potresa tako običajno kmalu po potresu upade tudi zavedanje o potresnem tve- ganju, ki bi sicer lahko sprožilo aktivnejšo udeležbo lastnikov pri utrjevanju njiho- vih stavb. Ozaveščanje ljudi o potresih in njihovih posledicah preko medijev pa je dokaj neopazno. Tako se lastniki stavb raje osredotočajo na druge, opazne učin- ke njihovih investicij, kot je npr. videz in povečanje energetske učinkovitosti, ki je povezana z znižanjem tekočih stroškov, kot pa na osnovno varovanje zdravja in življenj z ustrezno mehansko odpornostjo in stabilnostjo stavb. V preteklih letih je bilo veliko državnih sredstev vloženih predvsem v energetsko prenovo stavb. Večina do sedaj energetsko prenovljenih stavb ni bila celostno obravnavana, saj zanje med drugim niso bile narejene seizmične analize in posle- dično morebitne potrebne utrditve konstrukcije. Ob morebitnem močnem po- tresu bi tako neustrezno potresno odporna stavba, ki je bila sicer energetsko prenovljena, lahko postala neuporabna in bi bila vsa sredstva, vložena v energet- sko sanacijo stavbe, izgubljena. Prenova potresno ogroženih stavb naj bi bila prvenstveno namenjena predvsem povečanju varnosti ob potresu oziroma zmanjšanju tveganja za izgubo življenj in poškodovanje uporabnikov stavb. Ustrezna utrditev potresno ogroženih stavb bi povečala tudi psihološko varnost uporabnikov, v kolikor bodo predhodno infor- mirani o povečanju potresne odpornosti njihove stavbe z utrditvijo. Običajno je smiselno, da se prenova takšnih stavb izvede celovito, tako da se jih najprej utrdi in se jih ob tem ali potem ustrezno energetsko ali kako drugače prenovi. Že pri načrtovanju takšnih posegov oziroma sprememb naj bi se razmišljalo celovito, tako da en poseg ne bi oviral izvedbe drugih. Potresno utrjene in celovito preno- vljene stavbe pridobijo dodatno vrednost in varnost. V Sloveniji so se do sedaj izvajale največje sanacije za krepitev potresne odporno- sti v Posočju. Ustanovljena je bila Državna tehnična pisarna, ki je skrbela za potre- sno obnovo objektov po dveh večjih potresih. Ker je potresna sanacija že poško- dovanih objektov dražja in časovno ter organizacijsko zahtevna naloga, si želimo, da bi stavbni fond ustrezno utrdili, še preden bi se zgodil močnejši potres. 1 Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Graditev/posegi_v_nostilno_ konstrukcijo.pdf 2 Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Graditev/zgibanka_prenova.pdf 3 Vir: http://www.sos112.si/slo/tdocs/drzavna_ocena_2.pdf 4 Vir: http://www.sos112.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf 5 Vir: http://potrog2.vokas.si/ Na Ministrstvu za okolje in prostor se zato pripravlja Resolucija o krepitvi potre- sne varnosti, ki naj bi pristopila k dolgoročnemu oblikovanju oziroma usmeritvi države do politike krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Slove- niji. Resoluciji naj bi v naslednjih letih sledili akcijski programi, ki bodo podrobne- je določali izvedbo posameznih aktivnosti. Osnutek resolucije je že bil v javni obravnavi, v kratkem pa naj bi šla v medresorsko usklajevanje. Na Ministrstvu sta bili že v preteklih letih pripravljeni brošura1 in zgibanka2 Pose- gi v nosilno konstrukcijo stavb, ki sta namenjeni ozaveščanju strokovnjakov pri graditvi ter lastnikom oziroma uporabnikom stavb. Z nestrokovnimi posegi v kon- strukcijo stavbe lastniki nemalokrat nevede oslabijo nosilno konstrukcijo, saj se ne zavedajo, da so tudi manjši posegi v nosilno konstrukcijo ob potresu proble- matični, saj pogosto oslabijo potresno odpornost stavbe. Na žalost se takšni pri- meri v vsakdanji praksi dogajajo, ker se investitorji in tudi izvajalci ter projektanti ne zavedajo vpliva posega v konstrukcijo stavbe in s tem spremembe obnašanja konstrukcije ob potresu. Republika Slovenija ima dobro vzpostavljen sistem za prvi nujni odziv takoj po potresu, predvsem v okviru sistema zaščite in reševanja, ne pa za preventivno povečanje potresne odpornosti in varnosti. Do sedaj so bile v okviru Uprave Re- publike Slovenije za zaščito in reševanje izdelane Državna ocena tveganja za na- ravne nesreče,3 Ocena ogroženosti zaradi potresov4 ter aplikacija Potresna ogro- ženost v Sloveniji (POTROG), namenjena potrebam načrtovanja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči civilne zaščite.5 Aplikacija POTROG »Oceni svojo stavbo« je namenjena zelo okvirni samooceni poškodovanosti stavbe na podlagi izbrane intenzitete potresa. V kolikor pa želimo imeti realno oceno stanja stavbe pa mora stavbo pregledati strokovnjak s področja potresnega inženirstva, ki bo tudi predlagal primerne kon- strukcijske rešitve za utrditev stavbe. Poznavanje potresne odpornosti stavb v Slo- veniji je dokaj slabo, saj se razmeroma malo stavb podrobneje pregleda, hkrati pa se podatki o morebitnih pregledih in prenovah stavb ne vnašajo v javno dostopno podatkovno bazo, ki bi prišla prav strokovnjakom in uporabnikom posameznih stavb, pa tudi državi, da bi lahko načrtovala izvajanje preventivnih ukrepov. Pri zagotavljanju ustrezne potresne odpornosti sta zelo pomembni ustrezna za- snova konstrukcije in tudi lokacija objekta oziroma mehanske lastnosti tal. Če bomo kot družba želeli imeti potresno bolj odporen stavbni fond, pa bo treba vložiti kar nekaj truda v ozaveščanje, izobraževanje in tudi v iskanje finančnih sredstev za prenove, katere pa predstavljajo tudi največji izziv. Marta Skubic