TEDNIK LETO Lil, št. 42 PTUJ, 21. OKTOBER 1999 CENA 130 tolarjev DESTRNIK / SREDI NUJNIH GRADBENIH DEL Kmalu vse, kar imajo veliki! v destrniški občini bo predvidoma še do konca novembra ovi- ran promet zaradi nujnih del pri gradnji kanalizacije in plini- fikacije. Še letos pa naj bi na Destmiku posodobili električno in telefonsko omrežja ter pričeti gradnjo KTV sistema, ob tem pa uredili tudi javno razsvetljavo. Promet v Vintarovcih je zara- di komunalnih del v teh dneh oviran vse od osnovne šole do gasilskega doma, v prihodnje pa je pričakovati, da bo zaprt za vsa vozila še od gasilskega doma proti odcepu za naselje Zasadi ter naprej proti destrniškemu pokopališču. Obvozi so urejeni in delno označeni. Ker je med prebivalci Destrnika že bilo slišati nekaj negodovanj, smo za pojasnilo poprosili tamkajšnje- ga župana Franca Pukšiča, ki obljublja končanje najnujnejših del, celo asfaltiranje precej raz- dejane ceste, še pred zimo. "Upam, da ljudje niso ogorčeni, saj so podpisali so pogodbe za priklop na kanalizacijo in plini- fikacijo. O tem smo se v občini že veliko pogovarjali. Odločil- nega pomena za pričetek del so bili potrjeni sklepi za sofinanci- ranje posodobitev s strani s stra- ni pristojnih ministrstev," po- jasnjuje Franc Pukšič ter doda- ja, da bo potrebno nekaj strpnosti. Razdejanje v Vintarovcih naj bi bilo po besedah Franca Pukšiča končano torej konec novembra, s tem pa tudi v vseh prihodnjih petdesetih letih, so še prepričani destrniški občinarji. Čeprav so dela v dneh spravila kmetijskih pridelkov pri ljudeh verjetno povzročila veliko vroče krvi, so v občini z njimi zadovoljni, kajti v rela- tivno kratkem času bodo posto- rili vse, za kar druge občine potrebujejo več mesecev. S tem pa bodo tudi Slovenske gorice dobile, kar je nekoč veljalo za privilegij najrazvitejših, ali kot dodaja Franc Pukšič: "Kmalu bomo imeli vse, kar imajo veli- ki." AK Promet v Vintarovcih v destrniški občini je v teh dneh precej oviran. Glavnina del naj bi bila končana konec novembra, obljubljajo destrniški občinarji. NOVICE IZ KARITAS Konec novembra dobrodelni kontert 12. oktobra se pri sveti Barbari v Cirkulanah srečali predstavniki župnijskih Karitas, dekanij Ptuj in Za>TČ. Največ časa so namenili pripravam na dobrodelni kon- cert, ki bo 27. novembra v refektoriju minoritskega samos- tana na Ptuju. Pogovarjali pa so se tudi o tednu Karitas ter delu posameznih Karitas po župnijah. Župnijske Karitas se priporočajo za ozimnico, Karitas sv. Vid v Vidmu pa potrebuje manjši kavč. Vsem, ki znate pris- luhniti ljudem v stiski, se iskreno zahvaljujemo. I Slovenskogoriške sadjarje je jesen bogato obdarila ... Foto: Tatjana Mohorko 2 AKTUALMO Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK PTUJ / ALI KONČNO PRIHAJA REŠITEV TUDI ZA GRAJSKO RESTAVRACIJO Prinaša rešiiev mednarodni razpis? RAZVOJNA PRILOŽNOST PTUJSKEGA TURIZMA JE V PREMIČNI KULTURNI DEDIŠČINI Zgodbe, takšne ali drugačne, o iskanju rešitve za zaprto graj- sko restavracijo pišemo že skoraj deset let. V tem času so nas- tali tudi že idejni projekti, ki čakajo revizijo ali pa jih bodo postavili celo na novo. Vsi upi so sedaj uperjeni v mednarodni razpis za iskanje investitorja obnove in sanacije, ki ga bo mestna občina Ptuj izvedla skupaj z znanstvenoraziskovalnim centrom Bistra Ptuj. O tem smo se pogovarjali z njenim direk- torjem dr. Štefanom Čelanom. "Na lokalni ravni potekajo že vrsto let prizadevanja, da bi se ta ptujski eminentni objekt uredil in dobil dokončno podobo, ki si jo prav gotovo zasluži. Izveden je bil že en domači razpis, a ni bil uspešen. Moje prepričanje je, da Ptuj, če se dejansko želi promovi- rati kot svetovno turistično okol- je, brez tujega kapitala in tujih investicij tega preboja ne more narediti. Zato je s tega vidika pri- prava mednarodnega razpisa, vabljenje tujih investitorjev na naše območje nujno. Z grajsko ga pričenjamo." TEDNIK: Kako bomo tuje in- vestitorje prepričali, da se splača vlagati pri nas? Dr, Čelan: "To je posebna zgodba. Razpis, pri katerem sode- luje Bistra in smo ga delno tudi pripravljali, je formalno-praven, kot zahtevajo norme. Za tem raz- pisom, osebno sem tako pre- pričan, še ne stoji prava vsebina, ki bi zainteresirala tujega invest- itorja. Ta korak bo potrebno še narediti. V našem zavodu se s tem profesionalno ukvarjamo in bi se- veda želeli pripraviti magnet ozi- roma tisto, kar bi tujega invest- itorja privabilo, da bi ugotovil, da je Ptuj z okolico dejansko okolje, v katerega se splača vlagati, skrat- ka da ima kaj ponuditi. Če želimo projekt tako pripraviti, se po mo- jem globokem prepričanju mora- mo umakniti od stereotipa, ki je na neki prevladujoč v Ptuju, da je Ptuj samo čudovito staro mesto s čudovitim gradom in čudovito Prešernovo ulico. Preprična sem, da to ni magnet, ki bi privabljal tuje investitorje, to ni dovolj. To je samo kulisa, na osnovi katere se sicer nekdo lahko odloči, da bo vlagal v to okolje, zgolj niansa in nič drugega. Razvojna priložnost Ptuja tiči drugje, to je, kot sem že večkrat povedal, v premični kul- turni dediščini. Če bomo to znali nadgraditi na mednarodno pri- merljiv način, bo tujega kapitala dovolj, da se Ptuj končno lahko razvije v tako tiu-istično območje, od katere se lahko živi na pros- tem trgu, ne pa od državnih ali lokalnih subvencij." TEDNIK: Kakšne roke ste si zastavili pri že omenjenem mednarodnem razpisu za uredi- tev gra[ske restavracije? Dr. Celan: "V tem trenutku smo se pri tem razpisu držali raz- pisnih pravil, ki jih določajo uradni listi in mednarodni pred- pisi. Rok za oddajo je 30 dni, če se ne motim. Po dvigu predložene dokumentacije imajo prijavitelji čas 45 dni, da dajo svoj odgovor. Prepričan sem, da bo ta medna- rodni razpis potrebno pripraviti še v drugi obliki, in sicer da se bomo obrnili neposredno na nas- love, za katere ocenjujemo, da bi lahko izvedli ta naš projekt v smeri razvoja premične kulturne dediščine. Sami bomo morali reči oziroma določiti, ali nam pri tem lahko pomaga hotelska veriga Hilton ali švicarska ali še katera druga. Najti si moramo invest- itorja, ki ima podobno vizijo, fi- lozofijo in strategijo razvoja, o kateri mi razmišljamo." TEDNIK: Koliko je pri tem razpisu lahko še ovira družina Herberstein, ki se, kot vemo, pritožuje dalje? Dr. Čelan: "Po mojih neprever- jenih informacijah je denaciona- lizacijski postopek zaključen. Po naši zakonodaji in trenutno vel- javnih predpisih sodi ta restavra- cija med spomenike prve katego- rije. Mislim tudi, da družina Her- berstein nima več formalnoprav- nih možnosti^ da bi ta objekt do- bila vrnjen. Če pa mene vprašate o vsem tem, bi dejal, da si družina Herberstein zasluži častno ložo, ona naj bi bila tudi glavni promo- tor investiranja tujega kapitala v to okolje. Če bi jaz lahko odločal, bi družini Herberstein ponudil vse možne ugodnosti, da se ta zgodba dokončno enkrat zgodi in da Ptuj resnico postane medna- rodno primerljiv na področju tu- rizma." TEDNIK: Zakaj po vašem strategija nadaljnjega razvoja turizma v Ptuju še ni prišla na dnevni red seje mestnega sveta, kot je bilo napovedano na jimij- ski okrogli mizi o razvoju turiz- ma v Ptuju? Dr. Čelan: "To morate vprašate pripravljalce dnevnega reda sej mestnega sveta. Kolikor pa vem, se gradivo za razpravo že pri- pravlja." TEDNIK: Kako pa si v Bistri zamišljate bodoči razvoj turiz- ma? Dr. Čelan: "Vsa dosedanja pri- zadevanja na tem področju so že prinesla nekaj pozitivnih rezulta- tov. Moja zdajšnja ocena je, da smo dimaniko in elan, ki sta bila na začetku vzpostavljena, nekoli- ko upočasnili. Sedaj se vrtimo okrog enega in istega dokumenta, ki se mu reče strategija ravzoja turizma; ta je sicer nujno potre- ben korak, vendar kot sme že večkrat javno povedal in zapisal, da če želite neki projekt realizira- ti, ga je potrebno izvesti v popol- ni faznosti - od vizije, preko stra- tegije do konkretnih projektov, ki imajo jasno vsebino, so fi- nančno ovrednoteni in vsebujejo tudi konkretne zadolžitve posa- meznikov za izvedbo posameznih nalog v natančno določenih ro- kih. Ključne roke mora mestni management dosledno preverjati. Projekte je potrebno nenehno spremljati in voditi. Zdajšnja pri- pravljena strategija po mojem osebnem prepričanju ni tržni produkt Ptuja, to je, kot že rečeno, stereotip, ki se nenehno ponavlja. Okolij, ki imajo takšen grad, kot je ptujski, takšno Prešernovo in terme, je veliko. Dokler spoznanja o tem, da je naša priložnost drugje - v pre- mični kulturni dediščini - ne bomo presegli, do takrat turizem v Ptuju ne bo resna gospodarska panoga in resna razvojna pri- ložnost." MG Ptuj je ponoči kot pravljica. Jo bodo spoznali tudi tujci? Foto: Črtomir Goznik UUTOMER / NA OBISKU V KRKINEM OBRATU VeČino Izdelkov Izvozilo Novomeško farmacevtsko podjetje Krka je obrat v Ljutomeru zgradilo v osemdesetih letih, da bi okrepili gospodarsko moč te občine in zagotovili nekaj deset prepotrebnih delovnih mest. Proizvodnjo so pričeli septembra 1980, zaposlitev pa je dobilo 56 delavcev. Ti so po- leg vitaminsko-mineralnih izdelkov proizvajali tudi zdravila in veterinarske izdelke. Pred dvema letoma je bil obrat v celoti obnovljen, v njem danes dela 162 delavcev, proizvajajo pa pastile, vitaminsko-mineralne napitke in bonbone. Večino izdelkov tega obrata izvozijo v države srednje in vzhodne Evrope, pribaltiške in države nek- danje Jugoslavije. Za obnovo so porabili 8,5 milijona nemških mark, kar je zadostovalo za razširitev in posodobitev zmogljivosti obrata na tri milijone pakiranj mesečno. V zadnjih dvajsetih letih so se nam- reč na farmacevtskem trgu zgodile velike spremembe, izredno se je namreč povečala poraba izdelkov za samozdravljenje, ki so uporabnikom na voljo brez recepta. Tem spremembam so sledili tudi v Krki. Proizvodnja se je s prvotnih 400 tisoč pakiranj na mesec povečala na dva milijona. V Ljutomeru izde- lujejo vrsto vitaminsko-mineralnih izdelkov; med njimi so najbolj poznani pikovit, septolete, neosep- tolete, duovit, makrovit, propomed C, mentomed, citripan in podobno. Še letos naj bi pričeli proizvod- jo novih izdelkov brez sladkorja. Proizvodnja poteka na skoraj 4600 m površine, skladiščnih prosto- rov pa je 1250 m . MG TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE Obrat na trga Začetek preteklega tedna so padci tečajev delnic povzročali kar precejšnje preglavice investitorjem. Vrednostni papirji glavne kotacije so izgubljali na svojih vrednostih. Slovenski borzni indeks je padel na 1.859 indeksnih točk, vendar pa se je proti kon- cu tedna njegova vrednost okrepila. V petek je in- deks že dosegel vrednost 1.884 indeksnih točk, kar je v tednu dni še vedno pomenilo t),22-odstotni padec. Bolj kot padec indeksa je bila za investitorje po- membna njegova rast v drugi polovici tedna, saj je indeks pridobil več kot odstotek. S tem se nam obeta malo bolj optimistično prihodnje trgovanje. Vrednostni papirji so v začetku tedna izgubljali, za- tem pa je sledila rast do petkovih najvišjih teden- skih vrednosti. Delnica Leka je kar nekaj časa iz- gubljala na svoji vrednosti. Posli so se sklepati že nižje od 36.000 tolarjev, vendar se je tečaj uspe! okrepiti. V petek je bila delnica vredna 36.797 tolar- jev. Prav tako je Krka po tednu dni gibanja pod 27.000 tolarji zopet presegla to vrednost. Značilne- ga gibanja pri obratu je bila deležna tudi delnica Petrola. Njena vrednost je pretekli teden zopet močno preskočila 26.000 tolarjev, v tednu dni se je povišala za 0,6 odstotka. Prav tako je bil strah vla- gateljev, da se bo delnica Mercatorja vrnila na 13.000 tolarjev, odveč. Sicer se je vrednost zniževala proti tej vrednosti, vendar jo je še pra- vočasno ustavil pozitivni vpliv trga. Vrednost se je vrnila na nekaj tolarjev pod 14.000 tolarjev. Svetlo skupno prihodnost so pretekli teden ozna- nili tudi delničarji Luke Koper in Intereurope. Vsi večji delničarji omenjenih družb so se na skupnem sestanku odločili v prid Globalnemu logističnemu centru, kakor se bo imenovalo novo združenje. Menjalno razmerje se je obdržalo, ceni delnic pa sta se kot reakcija na obvestilo gibali v smeri izrav- nave na osnovi menjalnega razmerja. Vrednost Luke Koper je nekoliko izgubila, obstala je pri 3.150 tolarjih, večjih padcev pa se v nadalje ne pričakuje več. tntereuropa je na svoji vrednosti pri- dobila, cena delnic se je vrtela pri vrednostih malo nad 2.500 tolarjev. Logično razmišljanje o združitvi nas vodi tudi do višje tržne cene obeh podjetij, saj bosta tako Intereuropa kot Luka Koper zaradi po- vezave pridobili. Večja moč in konkurenčnost na tujih trgih bi morala poleg drugih prednosti dvigniti vrednost skupnega podjetja, saj bo poslovanje na tej osnovi uspešnejše. Nasprotno glavni kotaciji se giblje trg poob- laščenih investicijskih družb. Brez večjih nihanj je PtX presegel mejo 1600 indeksnih točk, tokratna tedenska rast pa je dosegla 5.25 odstotka. Med polnimi pidi je rast zajela predvsem Zlato moneto t in Triglav steber I. Zlata moneta je porasla za dobre 4 odstotke, najvišji posel pa je pretekli teden bil pri tečaju nekaj pod 80 tolarji. Enotni tečaj še vedno zaostaja za to številko, vendar jo bo ob taki dinami- ki rasti kmalu presegel. Triglav steber 1 ni veliko za- ostal za rastjo Monete. 3,7-odstotna rast je popelja- la enotni tečaj do 96,4 tolarje, kolikor so prodajalci lahko iztržili za delnico. Malo manj agresivni so bili trgovci pri delnici Nacionalne finančne družbe I in Pomurskega investicijskega sklada. Pomurski sklad je zaostal za Triglavom za 3 tolarje, čeprav sta bila prejšnji petek vredna še enako, vrednost Nacionalne družbe pa se ni spremenila in znaša 89,6 tolarja. Nakupna mrzlica pa je pretekli teden zajela predvsem pomembnejše polprazne pide. Tako se je vrednost Aktivi avant I povišala kar za 14 odstotkov na 45 tolarjev, visoko rast pa je zabe- ležila tudi delnica Kmečkega sklada - ta je poletela prek 53 tolarjev, kar je v tednu dni naneslo 12,6 od- stotka. Pol manj sta porasla Atena 1 in tnfond zlat. Vrednost Atene 1 se je povzpela do 60 tolarjev, za tnfond pa so prodajalci lahko iztržili 58,65 tolarja. Razmere na slovenskem trgu kapitala so se pre- tekli teden spremenile. Po padanju tečajev ves me- sec je nanj le posijalo sonce in nekoliko občutneje dvignilo tečaje. Težko bi še govonli o preobratu trga, vendar so vlagatelji v pravilnost svojih odločitev za nakup lahko bolj prepričani. Matjaž Bernik, Ilirika BPH, d.d. Po sledelt radilsliih vprašanj KJE JE POŠTNI NABIRALNIK Prodajalke časopisov in revij v Miklošičevi ulici v Ptuju so se zanimale, zakaj na Perutninini stavbi v tej ulici po prenovi niso ponovno namestili poštnega na- biralnika. Odgovor smo poiskali pri upravniku pošte Ptuj Andre- ju Pucku, Do pričetka obnove perutnin- ske prodajalne v Miklošičevi ulici v Ptuju je bil na tem objektu nameščen poštni nabiralnik. Po njegovi odstranitvi v letu 1997 ga niso več namestili, ker so redni pregledi pokazali, da povprečno dnevno število pošiljk ob posa- meznem praznjenju ne presega dvajset pošiljk. Kot smo izvedeli od upravnika ptujske pošte An- dreja Pucka, je po navodilih Pošte namestitev poštnega nabi- ralnika upravičena, če se ugotovi, da je ob vsakem praznjenju v na- biralniku povprečno dvajset ali več pošiljk. Podatke dobijo na podlagi sedemdnevnega štetja pošiljk. V ptujski pošti so ob tem še povedali, da ni nobenih ovir, da ga ne bi ponovno namestili, če jim bodo prodajalke pobudo za ponovno namestitev posredovale in če bodo dobili soglasje lastnika zgradbe, vendar bodo tudi v tem primeru odločili podatki o številu pošiljk, ali bodo nabiralnik na- mestili za stalno. Res pa je tudi, pravijo v ptujski pošti, da sta na razdalji sto metrov levo in desno od Miklošičeve ulice (magistrat in križišče Miklošičeve in Slomškove ulice) nameščena dva nabiralnika, pa bi tisti, ki v pro- dajalni Dela napišejo pismo ali razglednico, to lahko oddali v že omenjena nabiralnika. Sicer pa je na samem območju mesta Ptuja okrog trideset poštnih nabiralni- kov, so še povedali v ptujski pošti. KOLIKO DENARJA ZAKTV Poslušalce radia Ptuj zanima, koliko denarja se zbere z naročnino za KTV Ptuj, kako se razporeja in kaj točno se z njim pokriva. Prej je bila vzdrževalni- na 1016 tolarjev na mesec, kar je zadostovalo za dva meseca, sedaj pa jo plačujejo že vsak mesec. Boris Krajnc, predsednik upravnega odbora KTV Ptuj, je glede cene vzdrževalnine pove- dal, da je ta do 30. aprila letos znašala 755,80 tolarja na mesec. Na to ceno se je pripisal še 6,5-od- stotni prometni davek. S prvim majem letos se je vzdrževalnina povišala na 1022 tolarjev na me- sec brez 6,5-odstotnega promet- nega davka. Zaradi racionalizaci- je poslovanja so položnice pošil- jali za dva meseca skupaj. Od prvega julija letos pa je po zakonu o avtorskih pravicah potrebno SAZAS-u dodatno plačevati stroške avtorskih pravic v višini 100 tolarjev na priključek. Sočasno pa je bil s tem datumom uveden tudi DPV, ki znaša 19 odstotkov. Pri formiranju nove cene od 1. julija letos je upravni odbor KTV Ptuj upošteval osnovno ceno vzdrževanja iz ob- dobja pred 1. 5. 1999, to je 755,80 tolarja na mesec, stroške avtor- skih pravic v višini 100 tolarjev mesečno na priključek, kar znese 855,80 tolarja mesečno. Na tako izračunane skupne stroške pa je potrebno obračunati oziroma do- dati še 19-odstotni davek na do- dano vrednost. Tako znaša nova cena z davkom vred 1019 tolarjev na mesec. Zaradi zakona o DDV pa se morajo storitve obračunati za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega meseca, zato po novem pošiljajo položnice mesečno. Na novih položnicah je tudi specifi- cirana delitev stroškov (vzdrževanje, zakup programov, avtorske pravice in DDV). V prvem poletju letos so pri- hodki od KTV skupaj bili 23,395.424,96 tolarja, od tega vzdrževanje 20,550.675,42 tolar- ja, novi priključki 1,457.612 to- larjev, iiajem internetnega kanala 336 tisoč tolarjev, drugi prihodki pa 1,050.537,54 tolarja. Skupaj so odhodki v prvem polletju letos znašali 13,474.123,90 tolarja, od tega stroški materiala in energije 1,285.533,80 tolarja, strokovna li- teratiu-a in članarina 363.766,60 tolarja, stroški storitev in najem- nina 4,343.268,30 tolarja, stroški dela 3,587.115 tolarjev, zakupi programov 2,795.184,70 tolarja in novi priključki 1,099.255,50 to- larja. Pri komentarju poslovanja za prvo polletje letos je predsed- nik upravnega odbora KTV Ptuj Boris Krajnc še posebej opozoril na to, da se planirana amortizaci- ja v višini 30 milijonov tolarjev letno oziroma 15 milijonov v pol- letju iz razlike med prihodki in odhodki ne pokriva. Iz amortiza- cije prejšnjih let so v letošnjem letu nadaljevali posodobitev glav- ne postaje in omrežja. POUK V HRVAŠČINI? Poslušalka Marta iz okolice Ptuj je vprašala, ali je dopustno, da na ptujski gimnaziji profesor predava v hrvaškem jeziku. Meta Puklavec, ravnateljica ptujske gimnazije, je v svojem pi- snem odgovoru zapisala, da na ptujski gimnaziji nimajo profe- sorja, ki bi predaval v hrvaškem jeziku. Pripravila: MG TEDNIK je naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz- daja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo. Jože Šnnigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tetinične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda.- Oliver Težak, -3 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; n (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: mvvv. radio-tednik.si. E-pošta: nabiralnik&radio-tednik.si tednikP-amis.net f EDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 Izvedeli smo lwedeli smo ZR NEMČIJA / PERUTNINA PTUJ SE PRIPRAVLJA NA OSVAJANJE NEMŠKEGA Poli prija tudi nemšidm okusom NA SEJMU ANUGA V KOLNU SE KROJI USPEŠNOST ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE Razvojna strategija Perutnine Ptuj bo v naslednjih letih še bolj povezana z nekaterimi svetovno pomembnimi tržišči, zato se ta gospodarska družba letos še posebej temeljito predstavlja na največjem evropskem sejmu živilskopredelo- valne panoge - na Anugi v Kolnu. Perutnina Ptuj si namreč v naslednjih letih od nemškega tržišča, ki ga Anuga še po- sebej izpostavlja, obeta bistveno več. Zaradi tega se je pred nedavnim v sodelovanju z londonsko raziskovalno družbo Strategy, Research & Action odločila za testiranje nemških potrošnikov. Ker so prav Nemci znani kot eni največjih potrošnikov klo- bas in klobasičarskih izdelkov, se bo Perutnina Ptuj v nas- lednjih mesecih intenzivno ukvarjala prav s prodajo svojih klobas na tem tržišču z več kot 80 milijoni prebivalcev. Razis- kava nemških okusov, ki so jih testirali v Frankfurtu, Mlin- chnu, Hamburgu in Berlinu, namreč kaže nadpovprečno do- padljivost okusa klobase poli, Perutnininih hrenovk in tudi paštet med tako izostrenimi okusi potrošnikov, kot so nemški. Na priložnostni tiskovni kon- ferenci na Perutnininem razsta- vnem prostoru na kolnski Anu- gi 13. oktobra smo izvedeli, da se Perutnina Ptuj želi predstavi- ti nemškim potrošnikom tudi kot podjetje z najdaljšo tradicijo proizvodnje klobas iz perut- ninskega mesa. Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor, je pri tem poudaril, da se bo Perutnina Ptuj v naslednjih letih še bolj usmerila na tiste trge, ki znajo ceniti zdravo, lahko in s protei- ni bogato hrano. Poleg Italije, Velike Britanije in Švedske, kjer skupaj z izvozom na južne trge Perutnina Ptuj ustvarja tretjino dohodka, v prihodnje ne bodo obšli tudi nemškega trga. "Vključiti se želimo prav na tiste trge, kjer je tudi konkuren- ca najmočnejša, saj s tem ne do- kazujemo le kakovosti Perutni- ninih izdelkov, temveč tudi svo- jo sposobnost, da s slovenskimi živili zadovoljujemo tudi tako izostrene okuse, kot so nemški," je v Kolnu poudarila Nada Krajnc, članica uprave Perutni- ne Ptuj, zadolžena za trženje. Obenem je natančneje predsta- vila rezultate raziskave, ki bo služila za izoblikovanje strategi- je Perutnine Ptuj na nemškem trgu. "V Kolnu se predstavljamo že tretjič, tako da nismo popolni novinci na tem trgu niti ne na mednarodnem prizorišču živils- kopredelovalne panoge, katere- ga posebni barometer je prav Anuga. Kot družba z najdaljšo tradicijo predelave perutninske- ga mesa v klobase v Evropi ima- mo tudi dovolj konkurenčnih prednosti, da osvojimo okuse nemških potrošnikov. V nas- lednjih mesecih bomo sklenili sodelovanje z nekaterimi distri- buterji živil v Nemčiji, da bi se naša prodaja na tem trgu lahko začela povečevati. Nikakor pa, kar je v skladu z našo poslovno filozofijo, tudi v Nemčiji ne želimo povsem izgubiti nadzora nad logistiko naših živil vse do prodajnih mest, kjer se bodo z našimi izdelki začeli srečevati nemški potrošniki," je poudarila Nada Krajnc. Sicer pa je Anuga, ki jo Kolnski sejem organizira vsako drugo leto, dala še nekaj novih elementov, ki dokazujejo kon- kurenčne prednosti živil Perut- nine Ptuj na evropskem in sve- tovnem trgu. Po njihovi analizi bodo v Perutnini Ptuj še na- tančneje opredelili izvozno stra- tegijo po prelomu tisočletja. BV Razstavni prostor Perutnine Ptuj je na kolnski Anugi bil deležen pomembne mednarodne pozornosti. Foto: NVpress ieplienje - edini mpešea fireventim ukrep Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se naglo širi. Pote- ka s temperaturo, glavobolom, pekočimi bolečinami v žrelu, suhim, dražečim kašljem in bolečinami v mišicah. Bolezen je nevarna zaradi pogostih zapletov, kot so vnetje obnosnih votlin, vnetje ušes, še posebej pa zaradi pljučnice pri sta- rejših ljudeh in kroničnih bolnikih, kjer lahko poslabša že prisotno kronično bolezen ali pa celo povzroči smrt. Povzročitelji gripe se prenaša- jo s kužnimi kapljicami, ki jih po zraku, zlasti v zaprtih prosto- rih, razširjajo okuženi bolniki s kihanjem, kašljanjem in govor- jenjem. Edini uspešen preventi- vni ukrep je vsakoletno cepljen- je, ki ga opravimo pred pričet- kom sezone, značilne za krože- nje virusa. Cepili naj bi se vsi, ki se želijo zaščititi pred gripo. Posebej ga zdravniki priporo- čajo vsem zaposlenim, zlasti še v zdravstvu, vzgoji in izobraževa- nju, obrambi, policiji, bančnim in poštnim delavcem ter vsem podjetjem, kjer bi lahko v pri- meru epidemije velika odsotno- st delavcev ogrozila normalni delovni proces. Cepivo proti gri- pi je mrtvo cepivo in ne more povzročiti bolezni. Sestava cepi- va je vsako leto spremenjena in varuje pred virusi gripe, katerih kroženje se predvideva. Cepljenje stane 1400 tolarjev, za upokojence oziroma kro- nične bolnike pa 500. Poteka v prostorih enote mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo v Ptuju vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. MG GU^^RI SE ... ... DA ^edniku Tednika ne bo potrebno požreti "cigla", kot se je javno zaobljubil v primeru, da hi^do začeli letos graditi ptujsko j^mnazijo. ... DA glede na prakso nič ne bi škodilo, če bi položili temeljni ka- men za ptujski nebotičnik. Morda pa kdaj bo. ... DA je bila trgatev v mestnem vinogradu glede na vremenske razmere skoraj ledena. ... DA je božja pozornost dokaz- no namenjena tudi Ptuju. Mino- riti so imeli na isti legi boljše grozdje kot občinarji. ... DA ima mestna občina ■ i), prešo. Zagotovo jo cbuje, saj je letos prešala kar dvakrat: prvič enajst grozdov sta- re trte na gradu in sedaj še pride- lek mestnega vinograda. To se bo pilo. ... DA 50 se Juršinčani toliko zahvaljevali jeseni, da je mislila, da mora že oditi, in je poklicala zimo. ... DA je Evropa nekaj časa poslušala, kako domače da so naše mesnine. Ker pa tam po domače nič ne gre, jih je prepovedala. ... DA bomo odslej državni ra- dio in TV plačevali skupaj z elektriko. Nihče še ni omenil us- treznih merilnih števcev gledanos- ti in poslušanosti, sicer bi bolj malo kasirali. ... DA je bil in je še neverjeten naval na brezplačno merjenje kos- ti v ptujski bolnišnici. Zato kakšnemu podjetniku svetujemo novo dejavnost: preštevanje kosti. Strank, ki jih zanima stanje nji- hovih kosti, je po dosedanjih izkušnjah dovolj. ... DA mnogi zaključujejo drugo tisočletje že 31. decembra 1999. Pa kaj bi to, če so se pri tisočih zmotili za samo eno leto. 4 KULTURA, IIOBRAŽEVAMJC Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK SP. HAJDIMA / SVEČANOST OB ODPRTJU PRENOVLJENEGA I. MITREJA Proti gndnji avtoiest čez Hajdina v sklopu znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba, ki je potekal v Ptuju od 11. do 15. oktobra, je bilo tudi nekaj svečanih prireditev, med kate- rimi je bila najbolj opazna svečanost ob odprtju prenovljene- ga I. mitreja na Spodnji Hajdini, ki je 12. oktobra zvečer pri- vabila veliko število obiskovalcev. To je bila hkrati prva večja prireditev, odkar imajo Hajdinčani svojo občino. Ob izbra- nem kulturnem programu ljudskih pevk Gmajnaric iz Hajdoš, pevskega kvarteta 2x2 iz Dražencev in osnovnošolke Ule Šegula se je zvrstilo več govornikov, ki so vsi po vrsti poudarjali izjemnost dogodka: dr. Josip Korošec, župan občine Hajdina Radoslav Simonič in prof. dr. Jože Kaste- lic, starosta slovenske arheologije, ki mu je pripadla čast, da je simbolično prerezal trak obnovljenega I. mitreja na Spodnji Hajdini. i Župan občine Hajdina Ra- doslav Simonič je v svojem go- voru napovedal, da občina Hajdina ne bo dopustila, da se bo z objektom in okolico ravna- lo v bodoče tako kot doslej. Po- krajinskemu muzeju bodo v bodoče pomagali pri njegovem trudu za ohranitev kulturne dediščine, niso pa še rekli zadnje besede okrog manjka- jočih delov I. mitreja, prav tako ne okrog II. mitreja in nasploh okrog tega, kar še hrani hajdinska zemlja. "Hajdina je takšna zgodovina Petovione, da vas, eminence arheologije, pro- sim in rotim, da ne dovolite gradnje modernih avtocest v be- tonskih skledah čez lapidarije in drugo bogastvo, kakršnega nam lahko marsikdo v Evropi in drugje po svetu samo zavida. Zahvaliti se želim vsem občanom, predvsem pa vaščanom Hajdine, ki ste poma- gali, da na Hajdini ponovno pokažemo, kaj imamo, čeprav danes v zelo okrnjeni obliki, vendar izvir se je ponovno odprl. Hvala tudi zdajšnjim vo- dilnim v ptujskem Pokra- jinskem muzeju, posebej pa še Mojci Vomer Gojkovič, hajdins- ki snahi, in Nataši Kolar, ki sta vložili mnogo časa in truda, da je najsvetejše mesto nekdanje Petovione znova dostopno," je še poudaril hajdinski župan Ra- doslav Simonič. V občini Hajdina se zelo tru- dijo, da bi skupaj s Pokrajins- kim muzejem zagotovili večjo možnost obiska obnovljenega I. mitreja; novi kažipoti, za katere je ob ureditvi okolice prispevala tudi občina Hajdina, naj bi že prispevali k temu. Ključ naj bi v bodoče imeli pri vsaj dveh gos- podinjstvih. Že prihodnje leto pa naj bi v bližini mitreja posta- vili brunarico, v kateri bodo obiskovalcem na voljo spominki z motivi Mitre in Hajdine. Prav gotovo pa je razveseljivo tudi dejstvo, da je Hajdina v postop- ku pridobitve statusa kulturne- ga spomenika državnega pome- na. .... ^^.^..-...^ ...^....JiG Obnovljeni I. mitrej na Spodnji Hajdini je svečano odprl prof. dr. Jože Kastelic, starosta slovenske arheologije Hajdinčani so se na svečanost ob odprtju prenovljene-! ga I. mitreja dobro pripravili. V posebej za to priložnost^ postavljenem šotoru so članice Društva žena in deklet; iz občine Hajdina ponudile okusne jedi in pijače iz, rimskih časov, Društvo žena iz Hajdoš je poskrbelo za jedi in pijačo izpred sto let, Društvo gospodinj iz Dražencev pa za okusne jedi in pijačo današnjih dni. GLEDALIŠČE PTUJ / NOCOJ GOSTOVANJE LJUBLJANSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA Komediia Pigmalion Jezikoslovec prof. Higgins hoče z dresuro spremeniti vitalno Elizo, prodajalko vijolic, v poslušno lutko. IVa koncu je šoki- ran, saj ima proti pričakovanjem opraviti s čutečim, top- losrčnim človekom, ki uspe briljirati v meščanski družbi, vendar se pri tem ne odreče svojim poštenim in pristnim načelom. Ženska se izkaže za močnejši karakter od moškega - zateglega in okostenelega znanstvenika spremeni v človeka, ki se začenja počutiti odgovornega za posledice svojega pos- kusa. Shaw je s Pigmalionom dose- gel svetovno slavo, še posebej po velikem uspehu musicla My Fair Lady, ki so ga nadvse uspešno posneli za film z Rexom Harrisonom in Audrey Hepburn v glavnih vlogah. V nocojšnji predstavi na ptujskem odru si boste lahko ogledali kar 13 ljubljanskih igralcev v režiji Borisa Kobala. Med njimi gotovo velja izposta- viti odlično Tanjo Ribič, vedno komičnega Evgena Carja, iskri- vo Ljerko Belakovo ter seveda Slavka Cerjaka v glavni moški vlogi. 6P PTUJ / 150. PONOVITEV MONODRA- . ME TONETA PARTUICA : si Atova domaia nalogal ali Nekoi in danes Ob SOletnici delovanja Delavskoprosvetnega društva Svoboda; Ptuj bo v petek, 22. oktobra, ob 19. uri v stari steklarski de-; lavnici nastopil Oto Mesaric, ki bo odigral monodramo To-1 neta Partljiča Atova domača naloga ali Nekoč in danes. ^ Oto Mesaric, dolgoletni pril- jubljeni član gledališke sekcije DPD Svoboda, bo tokrat odigral Partljičevo monodramo že 150. To nadvse uspešno predstavo, ki jo je režirala Branka Bezeljak- Glazer, Oto Mesaric izvaja že tja od leta 1983. Le redki igralci se lahko pohvalijo, da jim je uspelo igrati monodramo toliko let in jo še zmeraj ohraniti svežo, is- krivo in zanimivo. Prave izjeme pa so uspešnice, ki so bile odigrane 150-krat. Oto Mesaric je Atovo domačo nalogo igral po celi Sloveniji - v gledališčih, kulturnih domovih, tovarnah, šolah. Vsepovsod je navdušil gledalce z izjemno igro, zato niso redki, ki so si monodramo ogledali večkrat. Prostori Stare steklarske de- lavnice, v katerih v zadnjih letih deluje gledališka sekcija DPD Svoboda, bodo v petek, ko bo Oto Mesaric 150. in hkrati zadnjič odigral ata, ki je v neizprosnem boju za službo pri- siljen hoditi v večerno šolo in si pridobiti kvalifikacijo in naziv delovodje, gotovo pretesni. Zdi se, da stvari niso veliko spremenile od začetka osemde- setih. Partljičeva monodrama je še kako aktualna tudi danes. Tudi danes je veliko ljudi prisil- jeno obiskovati večerno šolo na delavskih univerzah in drugje v borbi za boljšo startno pozicijo v dirki za službo. In večno sa- mospraševanje o tem, ali je bilo včeraj dejansko slabše kot danes, muči mnoge. Ni dvoma, da bo Oto zopet, tako kot zme- raj, priklical smeh in kakšno solzico na obraze gledalcev. Zato predstave ne kaže zamudi- ti, kajti obeta se izjemen gleda- liški večer. Predstave pa zagoto- vo ne bo zamudil njen avtor, pi- satelj Tone Partljič, ki bo v pe- tek častni gost uprizoritve. Boris Mloilnovit Oto Mesaric v predstavi Atova domača naloga ali Nekoč in danes FILMSKI KOTIČEK VOJNA ZVEZD - Epizoda 1: Grozeia priliazen (Star Wars, Episode 1, The Phantom Menace) Pred nekaj leti so nas v kino vabili spektakularni posnetki v tilmu Titanik (s tem ne mislim tistih od Leonarda DiCapria), letos smo se že čudili prizorom v Armagedonu, sedaj pa prihaja še ne- kaj večjega ... Vojna zvezd, najnovejši znanstvenofantastični spektakel, ki pa ni poskrbel le za polnejše kinematografe, pač pa tudi za povečano število očividcev NLP (ki so po ukinitvi Dosjejev X čisto poniknili). Federacija napade majhen planet Naboo, kjer pa naleti na upor mlade, toda odločne kraljice. Na pomoč ji priskoči Republika s svojimi izkušenimi bojevniki jepiji. V širnem vesolju se prične vojna za pravice malega naroda ... Očitno je, da vsebina ni tista, ki je navdušila tru- me gledalcev za ogled tega filma. Osnovana je na fiktivnih organizacijah Federaciji in Republiki, katerih bistvo ni niti v osnovi razloženo. Toda spektaklov željnega gledalca to niti ne zanima, v tem filmu so pač pomembnejši nenavadni vesol- jci, daljni planeti in tehnika, ki je tisoče let pred našo ... Drugi razlog za uspeh tega filma bi lahko bilo dejstvo, da ljudje po dolgem času niso prikazani kot navadni primitivci. Navsezadnje so jepiji, verjetno najbolj spoštovanja vredna bitja v ve- solju, podobni človeku. Po drugi strani pa manj pozitivna bitja govorijo naglase angleščine, značilne za tujce, in smešni liki se premikajo na očitno poženščen način. Le kaj bi na to rekli Neamehčani in homoseksualci? Ali obstaja življenje na drugih planetih, ni več no- beno vprašanje. Ljudje se celo že zavedamo, da nam med tistimi čudnimi bitji pripada spošto- vanja vredno mesto. Vprašanje je, ali se tega za- vedajo tudi vesoljci. Nataša Žuran TEPNIKOVA KNJIGARinCA Babice in dedki zasedajo prav posebno mesto v otroških srcih. Nenadomestljiv je njihov čas, ki ga radodarno namenjajo vnukom: mnogokrat so babice in dedki tisti, ki držijo in uravna- vajo najpomembnejše družinske niti. Imajo modrost, potrpljenje in življenjske izkušnje, ki slehernemu otroku pridejo še kako prav na poti v odrasli svet. Vezi med starimi starši in vnuki so velikokrat krepkejše, kot so tiste med starši in otroki. Mnoge babice in mnogi dedki so dragoceno pribežališče otrok, ki potrebuje- jo več topline (tudi varnosti, po- govorov, naklonjenosti, vzpodbujanja, razumevanja, smehljanja ...), kot je utegnejo nuditi zaposleni in z vsem mogočim (tudi nemogočim) obremenjeni starši. Tako ni naključje, da so v šte- vilnih otroških knjigah zraven otrok pomembni akterji zgodb prav stari starši, recimo Babica pripoveduje. Oh, ta naša babi- ca! (I. Zorman), Babica v cirku- su (K. Brenk), Babica in vnuki, Babica, ti loviš, Babica (B. Nemcova), Babica je najmlajša (M. Vogelnik), Babica v super- gah (M. Mate), Babica v jablani (M. Lobe), Babica zna najbolje (E. K. Smith)... In tu je še nekaj knjig, kjer so glavni dedki; De- dek pripoveduje. Ptiček brez kljunčka (A. Ingolič), Dedek, Ki- lijan in jaz (J. Riska), Dedek ima gripo (E. Antončič), Zbogom, dedek! (E. DoneHy), Heidi pri dedku (J- Spiri), Pravljice za dedka (Z. Petan), O dedku in medvedku (L, Suhodolčan)... Današnja Tednikova knjigar- nica predstavlja najnovejšo knjigo za mlade bralce in nosi jasen naslov Lizina najljubša babica. Knjiga izšla te dni pri založbi Epta iz Ljubljane in je namenjena otrokom od četrte- ga leta dalje, kot je zapisano na platnicah lične izdaje s prikup- nimi ilustracijami Philip Hop- man. Nizozemski pisatelj Hans Hagen je napisal šestnajst krat- kih, duhovitih in modernih zgodbic, ki se pripetijo mali Lizi in njeni babici. Ta ima odličen smisel za humor, ki ga vpleta tudi med vzgojne prijeme. Lizi- ne in babičine dogodivščine so iz vsakdanjega življenja, a jim humoristična nota daje po- sebno privlačnost. Hkrati je knjiga poklon vsem babicam za vse tisto, kar so pripravljene storiti za svoje vnuke. Knjiga ima dvainsedemdeset strani, prevedla jo je Mateja Seliškar. Babicam in dedkom namen- jam še pesmico priljubljenega Toneta Pavčka in tako spomin- jam na mednarodno leto sta- rejših 1999. KDO JE BABICA IN KDO STARA MAMA stara mama stanuje v bloku, kjer streže vnukom in loncem, a babica v temnem gozdu z volkom in nekim lovcem. O babici pesmica kroži, govore pravljice stare in Rdeča kapica nosi dobrot potne košare. A stara mama se skoro ne vidi, o njej ni slišati mnogo, četudi v družini igra najpomembnejšo viogo. Brez nje ne bi bilo marsičesa, recimo vnukov ali pa mame. Zato naj pn nas do stotega leta stara mama ostane. Ullana Klemenili TEDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 KULtUttA, aOBMAJOSVUUE 5 PTUJ / RAZSTAVA, KI JE PRESEGLA PRIČAKOVANJA Vizualna podoba ilvllenia 7. oktober je na Ptuju potekal v znamenju likovne umetnosti. V četrtek, ki je tradicionalno otvoritveni dan Pokrajinskega muzeja, smo na Ptuju istočasno odprli kar tri likovne razsta- ve. O otvoritvi razstave izbranih del profesorja likovne peda- gogike Jožeta Foltina v Galeriji Drava smo že pisali, v Mihe- ličevi galeriji pa sta bili hkrati odprti kar dve razstavi: v prit- ličju so postavljeni na ogled akvareli Andreja Božiča, ki so nastali v letih 1998 in 1999, v prvem nadstropju pa so se pred- stavili udeleženci letošnje likovne kolonije Štatenberg, ki je tudi tokrat potekala pod pokroviteljstvom Taluma iz Ki- dričevega. LIKOVNA KOLONI- JA ŠTATENBERG - OSMIČ Od 6.- do 12. septembra so na gradu Štatenberg že osmič živeli in ustvarjali priznani likovni lunet- niki Rudi Benetik iz Podjtme na avstrijskem Koroškem, Andrej Božič iz Ptuja, Dušan Fišer s Ptuj- ske Gore, Tomaž Plaveč iz Ptuja ter pet imietnikov iz Ljubljane Dušan Kirbiš, Lucija Močnik, Herman Pivk, Marij Vrenko ter Žarko Vrezec. Na slovesni otvorit- vi sta obiskovalce pozdravili pred- stavnica organizatorjev razstave - Taluma Vera Peklar ter direktori- ca Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Marjeta Ciglenečki. Akademski slikar Duš^ Fišer je podal svoje videnje na Štatenbergu nastalih li- kovnih del ter razstave, ki je po njegovem mnenju presegla vsa pričakovanja. Mnogoštevilni obi- skovalci so lahko prisluhnili tudi trem ptujskim flavtistkam Nataliji Frajnkovič, Suzani Menoni in Mojci Sok. Obe razstavi spremlja tudi katalog; izdal in založil ju je Talum, d-d., iz Kidričevega. Po otvoritvi smo se pogovarjali z organizatorjem likovne kolonije, oblikovalcem kataloga ter soavtor- jem postavitve razstave Darkom Ferlincem. Povedal nam je, da opaža dvig kvalitete štatenberških tolonij, letošnja pa je še posebno presenečenje. Prvo si je zamislil in tudi izvedel ptujski ljubiteljski li- kovni umetnik ali avtodidakt, kot jim po novem rečemo, Branko Gajšt. V prvih letih je bil Taliun samo eden izmed sponzorjev, ka- sneje pa je prevzel pokroviteljstvo nad kolonijo. Vsako leto zaprosijo za sodelovanje akademskega sli- karja Dušana Fišerja, dušo štaten- berških kolonij, ki predlaga ude- ležence in opravi izbor likovnih del za razstavo. Tokratna, ki po kvaliteti prekaša vse dosedanje, je že tretja zapovrstjo, postavljena v Miheličevi galeriji. Vsa nastala dela sledijo nekemu skupnemu konceptu, ki pa ni bil vnaprej do- govorjen. V prihodnosti bo Talum nadaljeval koncept kolonije. Dar- ko Ferlinc je izrazil upanje, da bodo tudi v prihodnje gostili kva- litetne avtorje. Razmišljajo tudi o tem, da bi k sodelovanju povabili še likovne umetnike iz tujine. Večji poudarek bo na deseti, jubi- lejni koloniji čez dve leti, na kateri bo sodelovalo tudi več avtorjev. STROKOVNA OCENA DUŠANA FIŠERJA Za oceno razstave smo zaprosili tudi akademskega slikarja Dušana Fišerja, ki je strokovno vodil kolo- nijo, izbral povabljene likovne umetnike ter postavil razstavo: "Letošnja razstava je nekaj poseb- nega. Po naključju izbrani avtorji so v slovenskem prostoru visoko cenjeni. Razstava predstavlja pre- rez dogajanja v našem prostoru in deluje kot celota s skupnim kon- ceptom. Pri izboru del sem po- skušal najti skupna izhodišča. Pri vseh avtorjih se pojavljajo določene geometrijske forme, ki so interpretirane na različne načine skozi neko ponavljanje, simbolne znake ali vsebine. Postavitev raz- stave je prilagojena mmožnostim, ki jih ponuja JSiiheličeva galerija. Problem tovrstnih razstav je, da ustvarjajo zelo raznoliki avtorji in neki enoten koncept razstave po- navadi ni predviden. Poudarek li- kovnih kolonij je na druženju in to je njihov smisel. Vsak avtor pride s svojo izdelano formo, in bolj so umetniki izdelani, manj je odsto- panj od ustaljenega načina dela. Namen likovnih kolonij ni produ- cirati nekaj novega, za to je prema- lo časa. Za resno razmišljajoče delo potrebuje človek svoj mir in pros- tor. Moja želja je, da bi se bodočih štatenberških likovnih kolonij udeležilo čimveč likovnih umemi- kov, ki vsaj v slovenskem prostoru nekaj pomenijo. Nivo, ki smo ga dosegli, moramo vzdrževati tudi v bodoče." RAZSTAVA AKVARELOV ANDREJA BOŽIČA v pritličju Miheličeve galerije je bila sočasno odprta razstava ptuj- skega mojstra akvarelne tehnike Andreja Božiča. Uvodne besede v katalogu razstave je napisal imiet- nostni zgodovinar doktor Jože Ciu-k. Najnovejši cikel 25 akvare- lov velikega formata je nastal v lanskem in letošnjem letu. Dušan Fišer nam je podal tudi svoje vi- denje • in strokovno oceno Božičevega ustvarjanja: "Andrej Božič poskuša razvijati tisto, kar ga zanima. To, kar se mu v življenju dogaja, prenese v sli- karstvo. Tokrama razstava je zelo specifična, bistveno drugačna nje- gove prejšnje. Gre za serijo slik, ki so si zelo podobne. Vsaka ima isto izhodišče. Kadri pokrajin z ne- vihtnimi oblaki so izseki v časov- nih intervalih. Tudi barva je po- drejena tonskemu slikanju, s čimer je Božič dosegel drama- tičnost, ki vnaša v sliko neko psi- hološko komponento. Ni več po- membna krajina, ki tudi ni razpoz- navna, ker jo avtor uporablja kot neko imaginarno postavitev, pros- tor krajine pa uporabi za izho- dišče. Njegov namen ni odslika- vanje same pokrajine, temveč po- skuša uvesti psihološko kompo- nento kot neko psihično stanje, ki nosi vsem nam znane občutke, kot so neugodje, tesnoba in slutnja. Gre za transformacijo iz vizualne- ga učinka slike v psihično podoživljanje neke podobe skozi njeno prosojnost, tako značilno za akvarel in Andreja Božiča kot moj- stra te zahtevne likovne tehnike, ki je odprt za spremembe in komu- nikacijo z drugačnostjo." Avtor o vsebini svojih akvarelov ni želel govoriti. Povedal je, da lahko najde vsak svojo vsebino, če jo želi poiskati. Važno je občutenje likovnega dela avtorja in tistega, ki ga opazuje. Ustvarjalni proces je zanj nekaj zelo preprostega - raz- mišljanje o življenu. Izbrana likovna dela so v Mihe- ličevi galeriji razstavljena vse do 2. novembra vsak dan razen pone- deljka od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. Maida FridI Darko Ferlinc je oblikoval tudi oba kataloga. Foto: Majda FridI Dušan Fišer - duša Šta- tenberške kolonije. Foto: Majda FridI Andrej Božič razstavlja v pritličju Miheličeve gale- rije Na otvoritvi so zaigrale ptujske flavtistke Natalija Franjkovič, Suzana Menoni in Mojca Sok. Foto: Martin Ozmec UUBUANA / DRŽAVNO PRVENSTVO V RAZVEDRILNI MATEMATIKI Urška Kolar državna prvakinja 2. oktobra je v Ljubljani potekalo 10. državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Petnajst učencev iz OŠ Olge Meglic, ki so se v predhodnem izboru uvrstili na tekmo- vanje, se je v spremstvu mentoric Darje Šprah in Olge Zu- panič udeležilo tega tekmovanja in dosegli lep uspeh. Med tekmovalci posebej izstopa Urška Kolar, učenka 8. razreda, ki je postala državna prvakinja, njeni vrstnici Ina Lejko in Polona Lamut pa sta dosegli 4. oziroma 9. mesto. Tudi tekmovalci v kategorijah 7. in 6. razredov niso razočarali. Vesna Foršnerič je dosegla 6. mesto med vrstniki iz cele države, Gr^or Solovjev in Ana Cenčič pa sta si delila odlično tretje mesto. Že vrsto let učenci OS O. Meglic dosegajo na državnih tekmo- vanjih iz razvedrilne matematike lepe rezultate. Priljubljenost tega tekmovanje med učenci in letošnje uvrstitve pa so dokaz, da za prva- ki rastejo tudi njihovi nasledniki. Olgo Zupanii DR. UUBICA SULIGOJ / OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DELAVSKO-IZOBRAZEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ - IV b zgodovine delavsko-izobraževalnega društva Svolioda nadaljevanje Iz prejšnje šfevllke Policija, ki je nadzorovala društvene prireditve in predavan- ja, je ugotovitve sporočala Okraj- nemu načelstvu. Zgolj obravnava družbenih vprašanj oblastem ni bila po godu, kar npr. kaže uprizo- ritev socialne drame Etbina Krista- na Zvestoba, namenjene delav- skim odborom. Po presoji Mestne- ga načelstva v decembru 1937 je bilo potrebno iz dramskega tek- sta, ki je obravnaval nasprotje med delom in kapitalom, izpustiti nekatera besedila in se '!|očno držati" zahtevanih korektur. Vzporedno s policijskim nadzo- rom društvenega dela niso izosta- le preiskave društvenih prostorov Pa tudi stanovanja predsednika f^ranca Gabrijela, medtem ko društveno delo ptujskih Nemcev bilo ovirano. Na društveno živl- ienje in delo so vplivali aktualni tre- 'iLitki časa, "Protidraginjska akcija" 'sta 1930, ki naj bi po mnenju Oblasti izšla iz Vzajenosti, je opo- zorila na poglabljanje gospodar- ske krize ob pričetku druge sve- tovne vojne. Krajevni medstrokov- '^i Odbor na Ruju, ki je v prostorih iJ^zajemnosti pripravljal 15. decem- "protidraginjsko zborovanje", 1^ 2 letakom vabil ljudi, da se ga Udeležijo. Pobudnik "protidraginj- akcije" je bil po mnenju oblasti ^zimir Koželj-Rogelj, "izrazit ko- [I|unist. zelo agilen in pretkan". Oblasti so tudi ugotovile, da so v ^^ostorih Vzajemnosti tedensko potekali diskusijski večeri, tako tudi 5. decembra 1940, ko naj bi se kakih 20 udeležencev dogovo- rilo o protidraginjskemu shodu in vsebini letaka, ki so ga natisnili v ti- skarni Alojza Šulerja v Budini. Poli- ciji je supelo letake zapleniti in tako preprečiti "protidraginjsko zborovanje", ki so ga imeli za pro- tidržavno. Zoper osumljene je bil uveden kazenski postopek: Kazi- mir Koželj je bil konfiniran v Medju- rečje. Prireditve Vzajemnosti je spremljala kritična misel o družbe- nih razmerah, popuščanju nacis- tični Nemčiji, položaju v svetu itd. Društvene prireditve so pred oku- pacijo dobivale narodnoobramb- no vsebino. Pravo politično burjo je v uradnih krogih izzvali mi- klavževanje 7. decembra 1940, ko so na odrskih deskah Vzajemnosti prikazali razmerje med tedanjimi političnimi silami v svetu, nevar- nost fašizma in popuščanje pred njim. Oblasti so dogajanje na del- avskem odru označile za "neke vrste reklamo in propagando za širjenje komunistične ideje". Tako so se po naročilu banske uprave znašli v zaporu igralci Mirko Cen- trih, Franc Glavnik, Kazimir Koželj, Maks Murko, Franc Peršon in Al- bert VVilhelm, ki naj bi "s politično izzivalno tendenco zasmehovali in omalovaževali tudi suverene in oblastne organe". Hkrati se je v Vzajemnosti začela preiskava, ki naj bi razkrila dejstva za razpusti- tev društva. To se je zgodilo, 31. decembra 1940. leta. V preisko- valnem postopku obdolžencem niso uspeli dokazati, da bi imel nastop na prireditvi "politični po- men". Državno tožilstvo sodišča za zaščito države v Beogradu je v decembru 1940 ustavilo posto- pek. Po razpustu Vzajemnosti še je zasledovanje "sumljivih" društve- nih članov nadaljevalo. Januarja 1941 je moralo 14 vpoklicanih s ptujskega območja na "orožne vaje" v Ivanjico. Od teh jih je bilo 10 članov razpuščene Vzajemnos- ti, znašli so se v taborišču Medju- rečje. Oblasti so sledile tudi društvenemu predsedniku Francu Gabrijelu, ki je bil po razpustu društva premeščen v Maribor. Ko je v marcu leta 1941 prišel na Ruj, da bi pregledal zaplenjeni društve- ni inventar, je po vrnitvi v Maribor doživel hišno preiskavo z utemelj- itvijo, da je prinesel iz Ptuja komu- nistične letake. Sresko načelstvo je o njem zapisalo, da je na Ptuju "vodja Vzajemnosti in ostalega proletarijata" in da je "sumljiv ko- munizma". Delavsko-izobraževalno društvo Svoboda in poznejša Vzajemnost sodita med pomembne stebre društvenega življenja na Ptuju med obema vojnama. Preko društvene dejavnosti so se ljudem razkrivala spoznanja o mnogih družbenih vprašanjih, o aktualnih problemih doma in v svetu, o bližajoči se fašistični nevarnosti. Omenjeno delavsko društvo je postalo tudi pomembno žarišče narodnobuditeljskega in narod- noobrambnega dela. Opombe: '® Glejte op. 11; ZAP, MOP 1937, šk.št. 290, dok.št. 3362/37. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), šk.št. 264 Kzp 1941, spisi zoper Koželj- Rogelj Kazimirja, Šuler Alojza, Vidovič Mihaela; glejte op. 11. ^® Skozi viharje v lepšo prihodnost, Ruj 1981. str. 111/112 (Mitja Vošnjak); Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867-1968, Ljubljana 1969, str. 143. Glejte op. 18 (Mitja Vošnjak); glejte op. 9, PMP (dr. Jože Potrč). ^Glejte op. 8, PMP, in op. 11. Danes, v četrtek, 21. oKto bra, ob 19. uri bo v prostorihi Narodnega doma svečana| proslava z otvoritvijo razstave ob 80-letnici DPD Svoboda! Ptuj, ki so jo pripravili Nevenka GerI (Območna izpostava| sklada RS za ljubiteljske kul-; turne dejavnosti), AleksandefI Glatz (DPD Svoboda Ptuj), Vladimir Knez (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Ivan Lovrenčič (Zgodovinski arhiv Ptuj), Irenal Mavric (Pokrajinski muzej Ptuj), Tjaša Mrgole Jukič (Zgo-| dovinski arhiv Ptuj) in dr. Ljubi-| ca Šuligoj (doc. pedagoške! fakultete v Mariboru, v poko-| ju). Razstava bo na ogled dol 21. decembra. I Dramski odsek DPD Svoboda pri zborni recitaciji okrog leta 1933. PMP, fototeka zgodovinskega oddel- ka Zaplenjeni letak o proti- draginjskem zborovanju "Protidraginjska akcija" v dec. 1940. leta je izšla iz Vzajemnosti. (Vir: Pokraj- inski arhiv Maribor, šk. št. 264, Kzp 1941, spisi zoper Koželj-Rogelj Kazi- mirja, Šuler Alojza, Vido- vič Mihaela.) 6 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK JURSINCI / ZE SEDMA PRIREDITEV ZAHVALA JESENI Prišla /e bogata jesen Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci je letos znova poslu-belo za odmevno jesenslio prireditev Zahvala jese- ni; letošnja je bila posvečena poljedelstvu. Slovenjegoričani so se tako znova s tradicionalno prireditvijo zahvalili naravi za bogate pridelke in dobro letino ter v nedeljo privabili številne obiskovalce. Ti so si prišli ogledat nove muzejske prostore društva, pozdravit sedmo juršinsko kraljico in okusit kmečke dobrote. V juršinski občini jim je jesen najdražji letni čas in jih vsako leto znova bogato obdari. Sodeč po veselih obrazih domačinov, je bilo tudi letos tako. Društvo za ohranjanje in razvijanje dedi- ščine je bogatejše za nove pros- tore, uredili so jih v nekdanji mežnariji, kjer so razstavili ne- kaj izvirnega kmečkega orodja, posodo in kmečko sobo, pose- ben prostor pa so posvetili roja- ku Janezu Puhu. Spominsko sobo Po poteh Janeza Puha so uredili s pomočjo Zgodovinske- ga arhiva Ptuj. V soboto pa so mnogim domačinom izročili društvena priznanja - rumeno narciso (ta je simbol društva) za najlepše cvetoče in urejene do- move. Proti večeru so se zbrali ob ličkanju koruze, pripravili sprejem za novo kraljico in se veselili pozno v noč. Zahvalna nedelja je bila praz- nična in polna pričakovanj, vre- me sončno, a sodeč po tempera- turah, že pravo jesensko. V farni cerkvi sv. Lovrenca je bila zah- valna maša, vodil jo je župnik Štefan Cesar, juršinske kraljice pa so posebej zahvalile za obilno letino. REŠITEV V ZDRUŽEVANJU MAJHNIH KMETIJ Strokovnjaki, občinski možje in domači kmetje so bili zbrani na okrogli mizi, katere naslov je bil: Problematika pridelovanja poljščin na kmetijah ob vstopu v Evropsko unijo. Razpravljal- cev je bilo bolj malo, poskušali pa so odgovoriti na vprašanje, kakšno videnje imajo kmetje, politiki in inštitut ob vstopu slovenskega poljedelstva v EU. Domačin Simon Toplak, juršinski podžupan, je govoril o tem, kako si je treba v Sloveniji prizadevati, da bomo obdržali malega kmeta na razdrobljenih kmetijah in poskrbeli, da se bodo te vendarle pričele združevati. Poslanec v držav- nem zboru Alojz Vesenjak je prav tako menil, da bi morali več narediti za združitev malih kmetij, ob tem pa poudaril, da imamo v državnem proračunu med sredstvi, izključno namen- jenimi za kmetijstvo, tudi sredstva za širitev kmetijske de- javnosti. Dr. Vladimir Meglic s Kmetijskega inštituta Slovenije (je predstojnik za poljedelstvo in semenarstvo) pa je nakazal probleme, ki se pojavljajo v pri- delovanju poljščin s strani inšti- tuta. Med vrsticami pa je še de- jal, da bi se bilo treba začeti po- vezovati v različnih kmetijskih panogah; možnosti za to pone- kod že imamo. Simon Toplak je v zaključku razprave opozoril še na problem Pesniške doline, kjer je bila pred skoraj 25 leti narejena zadnja melioracija, od takrat pa so bila ta območja - 9 hektarjev jih je - nevzdrževana. Sedaj je vsaj 40 odstotkov tamkajšnjih kmetijskih površin nemogoče obdelovati. Menil je, da bi bilo treba dolino sanirati; to ni nalo- ga občine, temveč problem države, ki bo morala za sanacijo teh območij vzeti tudi kak tolar iz državnega proračuna. Na žalost pa po zadnjih pro- računskih usklajevanjih kaže, da bo denarja za kmetijstvo po novem še manj kot prejšnja leta. KRALJEVSKI PRESTOL ZA SIMONO Popoldan se je nadaljevalo ve- selo. Jesen so v povorki pozdra- vili kmečki vozovi, traktorji in številni sodelujoči, ki so prika- zali nekatera najizvirnejša kmečka opravila, predstavile pa so se tudi dosedanje kraljice. Prav posebno mesto v povorki so letos imeli prebivalci Grlin- cev, ki so se imeli priložnost predstaviti s poljedelstvom in s svojo kraljico - domačinko Si- mono Toplak. Simpatična Si- mona prihaja iz številne družine, ima sestro dvojčico, kmalu pa bo zaključila s študi- jem agronomije. Predsednica društva Marta Toplak pa že načrtuje osmo Zahvalo jeseni, kajti jesenska, prireditev je gotovo najznačil- nejša za občino Juršinci, zanjo si prizadeva mnogo domačinov, ki ljudem poskušajo pokazati ne- kaj, za kar menijo, da je izvirno in pristno iz domačih vasi. Mlatci, trsničarji, vinogradniki, sadni prešarji, pastirji, mlekarji, perutninarji, tesarji in poljedel- ci - vsi ti so veseli Slovenjego- ričani, ki smo jih letos srečali na Zahvali jeseni in bodo drugo leto spet prišli. Tatjana Mohorko Tudi najmlajši so se zah- valili jeseni. Foto: TM Letošnja kraljica je Simona Toplak iz GriinceV; Slovenjegoriška jesen je bila bogata PTUJ / NA MARTINOVO OKRONANA NOVA SLOVENSKA VINSKA KRALJICA Priprave na izbor vinslm liraliite , Slovenska vinska akademija bo letos opravila kronanje nove slovenske vinske kraljice v sodelovanju z revijo Gurman, ki ima sedež uredništva v Ptuju, natančno na martinovo na Po- murskem sejmu v Gornji Radgoni. Organizatorji so na prošnjo nekaterih vinogradniško-vinarskih društev, katerih člani imajo te dni obilo dela z zaključevanjem trgatve, po- daljšali prijavni rok za kandidatke, ki želijo v naslednjem letu nositi krono odličnosti slovenskega vina, še do 20. vinotoka (oktobra) in na ta način omogočili društvom, da bodo lahko opravili še predizbor v svojih vrstah, tako da bodo na državno tekmovanje v znanju in poznavanju vina ter vinske kulture lahko poslali res najboljše kandidatke. Kot je znano, je krona slo- venski vinski kraljici vsako leto podeljena izključno na osnovi njenega znanja in veščin javne- ga nastopanja. Komisija stro- kovnjakov različnih panog namreč vsako leto za slovensko vinsko kraljico izbere dekle, ki s svojim znanjem in spretnostjo ■ pomaga pri promociji slovens- kih vin doma in v tujini, hkrati \ pa izgrajuje tudi vinsko in na-! mizno kulturo. V preteklih letih ■ so vinsko krono nosile: Lidija Mavretič iz Bele Krajine, Selma Lukač iz slovenske Istre, Kata- rina Jenžur iz Posavja in Irena Kupljen iz Radgonsko kapels- kih goric. Njihova zasluga je, da se je prepoznavnost, s tem pa tudi tržna zanimivost slo- venskega vina bistveno povečala. Vsako slovensko vinsko kraljico sta spremljali tudi dve spremljavalki in po svojih močeh opravljali enako poslanstvo. Dejstvo pa je, da no- ben pomemben dogodek, po; vezan s slovenskim vinom, ni minil več brez kraljice. Glede na to, da bo letošnja vinska letina še posebej kvalitet- na, čaka tudi naslednjo slo- vensko vinsko kraljico odgovor- na naloga pri opravljanju svoje- ga poslanstva. Slovenska vinska akademija bo rezultate izbora sporočila konec meseca, svečano predajo krone pa opravila ^' Gornji Radgoni na martinovo- NV pres Eno zadnjih dejanj slovenske vinske kraljice Irene Kupljen je bilo sodelovanje na trgatvi v najmanjšem vinogradu Radgonsko-kapelskih goric - na Pomurs- kem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so potrgali grozdje modre kavčine, potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta, in radgonske ranine; ob vinski kraljici viničar Peter Cvetkovič. Foto: L. Kramberger TEDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 7 mm NOVA VAS PRI PTUJU / PATER MIHA DREVENSEK NAS JE PONOVNO OBISKAL "Revšiina ne more prevlada- ti nad veseliem Afriianov" Prejšnji teden se je končal obisk našega rojaka misionarja patra Miha Drevenška, Id deluje v Zambiji. Tudi letos je po- peljal na evropsko turnejo otroke iz Afrike. Plesno-glasbena skupina Ba cangelo je s svojim izjemnim ritmom želela predstaviti veselje in življenje afriškega človeka, zato so tur- nejo naslovili: Z veseljem v novo tisočletje. Gostovali so tudi v cerkvah na našem območju. Mladi Afričani so zelo pril- jubljeni v našem okolju, saj so poslušalci napolnili do zadnjega kotička tudi cerkev sv. Leopol- da Mandiča v Novi vasi pri Ptu- ju, kjer smo se udeležili koncer- ta s snemalnimi aparati radia Ptuj. Pater Miha Drevenšek je še posebej izpostavil prijetnejšo plat Afrike in afriško veselje, o katerem se na žalost ne govori. Seveda pa je v Afriki še vedno veliko revščine, zato bodo mladi pevci s pomočjo dobrodelnih prispevkov, ki so jih dobili v Sloveniji, lahko nadaljevali šolanje. Veliko otrok živi v veli- kem pomanjkanju in nekateri so prepuščeni svoji iznajdljivosti, saj so ostali sirote in živijo sami. Misijonar Miha Drevenšek želi poleg svojega duhovnega poslanstva pomagati ljudem revnih držav, zato se je izkazal kot dober mizar, poprime skoraj za vsako fizično delo, skrbi pa tudi za izobraževanje; med dru- gim je ustanovil radio, časopis in tiskarno. Tisk in radio bi lah- ko primerjali z našim Ognjiščem. Pri afriških ljudeh opaža tudi izredne glasbene in plesne talente in kot duhovnik dela tudi veliko na tem. Zato vedno znova ustanavlja glasbe- ne skupine. Spomnimo se zelo priljubljene skupine Bastelle, ki je tudi gostovala v naših krajih. Takrat se je še posebej vtisnil v spomin zelo poskočen deček Daviš, ki je ostal sirota in smo mu prav Slovenci omogočili na- daljnjo izobraževalno pot. Po- dobnih pomoči iz Slovenije je še veliko. Vsi, ki bi želeli navezati stike s tistimi, ki so podpore najbolj potrebni, se lahko povežejo z misijonskim središčem v Ljubl- jani. Misijonar pater Miha Drevenšek je povezoval kon- cert, poleg tega pa se je rad pomudil pri radijskem uredniku Ivo Cianiju, ki je snemal koncert Poslušalci so člane plesno-glasbene skupine z nav- dušenjem sprejeli PTUJ / SLOVENSKI KREATORJI ZA MISS SLOVENIJE Judi letos aerazumliiv izbor Iztekel se je že četrti natečaj Ona in slovenski oblikovalci za fniss Slovenije., na katerem so izbirali najboljšo obleko za miss Slovenije. Gala modna revija, za katero je večerne in odrske kreacije prispevalo 23 slovenskih kreatork in krea- torjev, je bila 13. oktobra v viteški dvorani v Križankah. Tudi letošnje se je udeležila ptujska kreatorka Barbara Pla- več Brodnjak, ki je po mnenju mnogih ustvarila odlični kreaciji večerne plesne in odrske večerne obleke, a za komi- sijo nista bili dovolj opazni, čeprav je v imenu žirije Daija Vidic izjavila, da so dve večerni oblačili in eno odrsko, ki jih bo miss Slovenije Neda Gačnik nosila na različnih pri- ložnostih v Londonu, kjer bo potekal letošnji izbor za miss sveta, izbrali glede na njeno polt in glede na tisto, kar ji pristaja. Med številnimi manekenkami so bile tudi tri ptujčanke: Barbara Cenčič, Darja Koren in Maja Žunkovič; svoj nastop so dobro opravile. Čeprav so se letos organizator- ji trudili, da bi imena kreatorjev zaradi večje objektivnosti pri iz- biri do zadnjega ostala skrita, se to ni zgodilo. Upravičeno se postavlja vprašanje, zakaj stro- kovna komisija ne izbere res- nično najboljših oblek. Neda Gačnik bi bila v Londonu veli- ko bolj opazna, če bi oblekla odrsko večerno obleko iz ročno obarvanega in poslikanega sate- na v bordo in roza barvi, ki jo je kreairala Diana Kotnik, če sta že odpadli ptujski kreaciji, ki pa naj bi jih miss kljub temu vzela v London. Vprašanje je torej, kateri prestiž naj bi bil odločujoč, ali osebni ali širši, ker gre v prvi vrsti za promocijo države. Po štirih letih izbire in glede na to, kaj je videti na sve- tovnih izborih, kakšne naj bodo obleke, bi se komisija že morala nekaj naučiti, ker njeno jedro kljub napovedim ostaja nespre- menjeno (enako kot je stalno mesto predsednika komisije za izbor miss Slovenije). Če Slove- nija želi uspeti tudi na tekmo- vanju za miss sveta, mora res- nično izbirati najboljše - tako dekleta kot obleke. Če aktualna miss Slovenije Neda Gačnik ni tisto, kar je bila in je še vedno Miša Novak, potem bi jo morali podpreti vsaj z obleko. Tako pa Se, vsaj po letošnji izbiri oblek (roko na srce: izbrane obleke so sicer lepe, vendar za dogodek Svetovnega pomena neprimer- ne, ker jih zaradi skromnosti ne 1^0 nihče opazil) zdi, kot da bi jo hoteli narediti še bolj neopazno. Upravičeno pričakujemo, da bo kakšno rekel tudi lastnik licen- ce za miss Slovenije Zdravko Geržina, ki bi vendarle moral imeti prvo in zadnjo besedo v celem projektu. Tretjo nagrado za drugo večerno obleko je prejela Mateja Benedetti iz Kopra, drugo nag- rado za prvo večerno obleko Damjana Bitežnik Logar iz Ljubljane in prvo nagrado za zmagovalno odrsko obleko Pet- ra Grmek iz Prestranka. Po na- jnovejših informacijah naj bi obleko "popravili". Po vsem tem je vprašanje, čemu sploh takšni izbori, še bolj umestno. MG Odrska kreacija Barbare Plaveč; na reviji jo je no- sila Ptujčanka Darja Ko- ren Ptujska modna kreatorka Barbara Plaveč Brodnjak je zagotovo med tistimi slovenskimi kreatorkami, ki je doslej prispevala največ oblačil za slovenske mišice, za strokovno komisijo, ki oblačila izbjra, pa za zdaj ostaja "neopažena". Foto: Črtomir Goznik 8 mmm Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK PTUJ / ALI JE ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV RES IZGUBILA POMEN Liubiteliska kultura - stara »razvada« I\a letni skupščini Zveze kulturnih društev Ptuj, ki je poteka- la 22. septembra v Narodnem domu, je bila izrečena bojazen, da je s pojavom Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost zveza izgubila pomen. Po končanem srečanju smo se o dejav- nosti ZKD v zadnjih petih letih, spremembah, do katerih je prišlo v delovanju, in pomenu ZKD ob pojavu Slada RS za lju- biteljske kulturne dejavnosti pogovarjali z dolgoletnim pred- sednikom društva Francem Lačnom, vodjo ptujske izpostave sklada Nevenko Gerl ter predsednikom ZKD Slovenije Frančkom Rudolfom. F. LAČEN - VEČ KOT 10 LET PREDSEDNIK ZKD TEDNIK: Katere so po- membne prelomnice v zadnjih desetih letih, ki so vplivale na delovanje Zveze kulturnih društev, in kaj se je v tem času spremenilo? Franc Lačen: "Na skupščini v lanskem juniju se je zaradi us- kladitve s spremenjeno zakono- dajo iz Zveze kulturnih organi- zacij Ptuj naša zveza preimeno- vala v Zvezo kulturnih društev Ptuj. Ves čas je zelo dobro opravljala svoje poslanstvo na področju amaterskega kulturne- ga delovanja. V slovenskem me- rilu je bila med nadpovprečno aktivnimi in množičnimi. V svojih vrstah združuje skupine, ki se ukvarjajo z različnimi zvrstmi kulturnega delovanja, tudi takimi, ki jih v drugih ZKD ne poznajo. V mnogih občinah nimajo na primer tam- burašev ali plesnih skupin, tem- več zgolj tradicionalne skupine, ki se ukvarjajo s folkloro, gleda- liščem ter zborovskim petjem. Na Ptuju pa smo ves čas gojili tudi to vrsto kulturnega udejst- vovanja, ki je danes še bolj množično, kot je bilo nekoč. S spremembo političnega sistema v Sloveniji se je veliko raz- mišljajo o delovanju slovenske ljutiteljske kulture v prihodnos- ti. V katero smer bo šel razvoj, je bilo zelo odvisno tudi od ljudi, ki so o tem odločali na kultur- nem ministrstvu. V začetku je slabo kazalo, nato pa je le prev- ladalo spoznanje, da je področje ljubiteljske kulture pri nas tako razvito, da smo lahko vzor tudi tujini. Drugje v Evropi je kul- turno ljubiteljsko delovanje na nižjem nivoju kot pri nas, tudi takšnih organizacijskih oblik ne poznajo, v Sloveniji smo pred njimi. Izoblikovala se je ideja o Skladu RS za ljubiteljsko kul- turno dejavnost, ki naj bi omo- gočal, da se vsaj 20 odstotkov ljudi aktivno vključuje v tovrst- no dejavnost. Zakon, ki ureja to področje, se je dolgo rojeval. Sklad je zaživel šele v lanskem letu, najprej na državnem nivo- ju. V decembru 1998 pa smo tudi na Ptuju dobili območno izpostavo Sklada RS za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti, ki je državni organ, financira ga mi- nistrstvo za kulturo, deluje pa na področju sedanje Zveze kul- turnih društev, ki še vedno po- kriva območje bivše občine Ptuj. S pojavom lokalne samou- prave se je število društev povečalo, nekatere bivše krajev- ne skupnosti v starem sistemu svojih društev niso imele. Ker pa ministrstvo za kulturo naka- zuje novo nastalim občinam na- menska sredstva za kulturno dejavnost, so društva naknadno ustanovili, kar je pohvale vred- no. TEDNIK: Kaj pomeni za de- lovanje ZKD pojav Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejav- nost? F. Lačen: "Sklad je v veliki meri prevzel delo bivše Zveze kulturnih organizacij, ki je se- daj predvsem koordinator med društvi in organizator priredi- tev. O kulturni politiki v ljubi- teljski dejavnosti pa odloča sklad RS." TEDNIK: Ali to pomeni, da je ZKD izgubila veljavo in po- men? F. Lačen: "Mislim, da je res tako, in to sem na predsedstvu ZKD Slovenije, katerega član sem, tudi povedal. Se manj pris- tojnosti kot na občinskem pa ima ZKD na državnem nivoju. ZKD Ptuj še vedno skupaj s skladom prireja vse medobčin- ske revije, medtem ko na držav- nem nivoju odloča ZKD samo še o nagradah, plaketah in priz- nanjih. Formalno sicer spreje- mamo nekatere programe, a jih je predhodno že sprejel SLKD. Četudi jih mi ne bi potrdili, bi bili realizirani, kajti denar ima v rokah Sklad." TEDNIK: Menite torej, da gre za centralizacijo tudi na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti? F. Lačen: "Nedvomno, kajti •vse plane sprejemajo v Ljublja- ni, kjer jih tudi odobrijo. Mo- ram pa reči, da do nekih omeji- tev v dejavnosti zaradi tega ne prihaja. Lahko bi rekel, da se je dejavnost celo razširila. Poveda- ti pa je potrebno, da SLKD, se pravi država, skrbi za strokovno službo izpostave. Tajnik, stro- kovni sodelavec in administra- tor so isti ljudje, ki so bili prej zaposleni na ZKD. Občine pa morajo skrbeti za dejavnost svojih društev. Merila za finan- ciranje društev so urejena preko sklada, toda nekatere občine se tega držijo, druge ne. Ponekod je dovolj sredstev, a ker namen- skih sredstev za kulturo ni več, je od razumevanja vodstev občin in županov odvisno, koli- ko denarja bodo namenili za svoja društva. Pri nekaterih občinah imajo več razumevanja, pri drugih manj, kar se pozna pri dejavnosti. Tudi pri soorga- nizaciji medobčinskih revij ne- katere občine rade sodelujejo, druge pa se tega otepajo in svoj- im društvom ne omogočijo so- delovanja na revijah." TENDENCE NOVIH OBČIN PO SAMOSTOJNIH ZKD TEDNIK: Sedanja ZKD delu- je na območju nekdanje občine Ptuj. Ali se v novonas- talih občinah pojavljajo ten- dence po samostojnih ZKD? F. Lačen: "Nekateri kazalci resnično govorijo, da bi nekate- re občine rade imele svoje zveze. To je normalen pojav tendenc lokalne politike in politike nas- ploh - imeti vse svoje. Zgodilo se je že pri gasilcih in športnih zvezah. Na področju ljubiteljske kulture je to lahko dobro v občinah, ki imajo veliko društev. Na splošno pa to ni vse- binsko dobro predvsem za društva, ki bi se na ta način zaprla v ožji lokalni okvir. Če namreč sodelujejo na srečanjih in revijah, ki pokrivajo širše po- dročje, morajo pokazati kvalita- tivno več, kot če se zaprejo v ožji lokalni okvir. Vsekakor pa za- kon o društvih to omogoča." TEDNIK: Ali ima ZKD za- poslenega profesionalca? F. Lačen: "Preko ZKD, ki je upravi j alec Narodnega doma, sta zaposlena hišnik ter strokov- na sodelavka za glasbeno dejav- nost, ki jo plačuje 30 odstotkov občina, 70 odstotkov pa SLKD." NEVENKA GERL- VODJA OBMOČNE IZPOSTAVE SLKD TEDNIK: Kaj se je dogajalo v zadnjem petletnem obdobju z Zvezo kulturnih društev na Ptuju? Nevenka Gerl: "Doživela je predvsem povečanje svojega članstva, števila kulturnih društev in skupin, ki v njih de- lujejo. Od leta 1994, ko je bilo kulturnih društev v zvezi 32, je število narastlo na 47 društev v letu 1998. Hkrati se je povečalo število skupin s 93 na 135. Inte- res za združevanje v nekem lju- biteljskem ustvarjanju in poust- varjanju je torej zelo močan. Marsikje v novonastalih občinah so oživili ali pa na novo organizirali samostojna kultur- na društva. Narastlo je število prireditev in obiskovalcev na njih, povečala se je pestrost de- lovanja ZKD. Ob koncu svojega poklicnega delovanja, z letom 1998 ZKD namreč končuje po- klicno pokrivanje ljubiteljske kulture, se je pojavilo več novih oblik kulturnih prireditev. Naj omenim samo tri: Kulturni ma- raton. Festival mlade ustvarjal- nosti in Mednarodni otroški folklorni festival. Hkrati je ZKD doživela preselitev iz prostorov gledališča v Narodni dom. S tem se je tudi njeno po- dročje dela spremenilo. Sedaj upravljamo s stavbo Narodnega doma, pa tudi s staro steklarsko delavnico. Poleg rednih vaj lju- biteljskih kulturnih skupin v teh prostorih potekajo številne druge dejavnosti, za katere kot upravljale! pobiramo najemni- no in jo namenjamo za vzdrževanje zelo dotrajanih prostorov. Največja sprememba v tem času pa je prenehanje po- klicnega delovanja ZKD, saj je njeno delo in poslanstvo prevze- la območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturo." TEDNIK: Pomembna dejav- nost ZKD je tudi izobraževan- je mentorjev in članov skupin. N. Gerl: "Tudi število izo- braževalnih oblik in udeležen- cev izobraževanja narašča. Bist- veno je narastlo število lastnih izobraževalnih oblik, s katerimi pokrivamo interese ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, ki jih sami zaznavamo. Zato so zelo prilagojeni temu, kar ljudje na terenu resnično potrebujejo. Opažamo tudi, da se marsikdaj člani skupin ne morejo ude- leževati izobraževalnih oblik, ki so organizirane na državnem ni- voju, ker potekajo v oddaljenih krajih ali pa časovno strnjenih sklopih. Našim ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem po- skušamo ponuditi take izo- braževalne oblike, ki se jih dru- gače ne bi mogli udeležiti. Opažamo tudi in zadovoljni smo, da se našega izobraževanja udeležuje tudi pedagoški kader iz šol in vrtcev, pa čeprav za to ne morejo dobiti ustreznega potrdila, ki bi jim služilo za na- predovanje." TEDNIK: Na katerih po- dročjih se člani ZKD največ udejstvujejo? N. Gerl: "Največ jih poje v pevskih zborih. Kot novost se pojavlja večje število malih pev- skih skupin, od kvartetov do nonetov. Posebnost je, da ima- mo tudi šest tamburaških sku- pin; smo eni redkih v državi, ki pripravljamo svoje srečanje tamburaških orkestrov. V naši zvezi delujejo tudi pihalni orke- stri in ročk ansambli. Po šte- vilčnosti je na drugem mestu gledališka dejavnost, kjer od leta do leta število predstav niha. Gledališke skupine nam- reč redko delujejo kot stalne. Množična je tudi folklora, veli- ko je odraslih in otroških sku- pin. Izjemno je število ljudskih pevcev, nekaj pa je tudi sestavov ljudskih godcev. Po množičnos- ti je naslednje področje plesa, ki je zelo raznoliko in obsega raz- lične plesne zvrsti, od sodobne- ga plesa, ritmike, mažoret, družabnega plesa in šov densa do baleta. V ZKD delujejo tudi likovne skupine, literarne sekci- je, knjižnice in fotosekcija." TEDNIK: Tisti, ki se ukvarja- jo z ljubiteljsko dejavnostjo, se predstavljajo javnosti na raz- ličnih prireditvah. Kakšen je odziv publike? N. Gerl: "Veliko število obi- skovalcev je na prireditvah, ki se selijo iz kraja v kraj. Zato je težišče našega dela pri načrto- vanju prireditev v tem, da po- skušamo z gostovanji pokriti te- ren naših 15. občin čim bolj ce- lovito in v vsako okolje pripelja- ti vsako leto vsaj eno srečanje. Po drugi strani pa je res, da je publiko vedno težje dobiti, v zadnjem času se ljudje bolj zadržujejo doma. Prireditev se udeležujejo samo takrat, kadar čutijo, da bodo doživeli res ne- kaj posebnega in zanimivega." TEDNIK: Kako lokalne skup- nosti podpirajo ljubiteljsko kulturno dejavnost? N. Gerl: "Lokalne skupnosti čutijo domačo ljubiteljsko kul- turno dejavnost kot pomemben del svojega javnega življenja, zato jo praviloma vse finančno podpirajo. Višina sredstev pa je zelo različna, odvisna od gospo- darske moči posamezne občine. Zato se dojaga, da so nekateri odlični zbori ali gledališke sku- pine zelo slabo financirani, dru- god pa so povprečne in neambi- ciozne skupine, ki živijo v lokal- nih skupnosti z večjimi pro- računskimi sredstvi, dobro fi- nančno podprte. Pogoji dela za ljubiteljska kulturna društva so na terenu torej zelo različni. Za- enkrat tisti, ki so slabše financi- rani, še vztrajajo in tudi iščejo druge vire prihodka. Praviloma se vsa kulturna društva za iz- vedbo projektov obračajo na sponzorje. Odkar deluje SLKD, pa se kot nova možnost pojavlja sofinanciranje iz državneg pro- računa. SLKD vsako leto raz- piše natečaj za pridobivanje fi- nančnih sredstev za projekte, na katerega se lahko prijavijo vsa kulturna društva, ki v državi de- lujejo. Projekti pa morajo biti dobro napisani in utemeljeni." TEDNIK: Bi lahko rekli, da smo na območju Ptuja in širše okolice na področju ljubitelj- ske kulturne dejavnosti nekaj posebnega? N. Gerl: "Nekaj posebnega smo predvsem zaradi množičnosti, malo manj pa za- radi kakovosti. Ta je odvisna od usposobljenosti strokovnih ali umetniških vodij društev. Množičnost pa je pri nas izred- na, zato tudi potekajo marsikdaj srečanja naših skupin v dveh delih. Imamo namreč več kot 25 zborov in več kot 30 skupin ljudskih pevcev in godcev. Želi- mo pa si in naše poslanstvo je v tem, da bi iz te množičnosti po- skušali ustvariti skupine, ki bi presegale nivo ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja. Že sedaj se na vsakem področju ustvar- janja kakšna najde. Želimo pa spodbuditi dvig kvalitete, kar je možno doseči z resnim in red- nim izobraževanjem, vztraj- nostjo, motiviranostjo ter oseb- nim pogumom in zaletom tis- tih, ki se s tem ukvarjajo." TEDNIK: Kako poteka finan- ciranje ljubiteljske dejavnosti, odkar obstaja SLKD? N. Gerl: "Ena pot financiranja je direktno financiranje redne dejavnosti društev iz pro- računov lokalnih skupnosti - občin. Denar si pridobijo tudi pri sponzorjih, s pobiranjem vstopnine na prireditvah, ki jih pripravijo, in podobnim. Ko pa gre za nivo delovanje na po- dročju vseh 15 občin, na katerih področju organizacijsko deluje- mo, pa je sistem financiranja drugačen: polovico sredstev za izvedbo vsakega območnega projekta prispeva država iz svo- jega proračuna preko SKLD, drugo polovico pa moramo kot organizatorji najti na terenu. To pomeni, da si polovico stroškov vsakega srečanja ljubiteljskih kulturnih skupin ali seminarja. prevoza na srečanje razdelijo SKLD in lokalne skupnosti. Do sedaj smo uspevali pri nas te stroške pokrivati, je pa to zelo dolgotrajno, zamudno in nepri- jetno delo. Dodaten vir financi- ranja je tudi možnost direktne- ga kandidiranja društev za sofi- nanciranje projektov na razpis Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti brez posredovanja naše območne izpostave sklada. Ven- dar je v našem okolju redkoka- teremu društvu to do sedaj uspelo, ker praviloma država podpre projekte, ki presegajo lo- kalni pomen. V lanskem letu je to uspelo plesni družini Gea, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj." LJUBITELJSKA KULTURA - STARA »RAZVADA« SLOVENCEV Letne skupščine Zveze kul- turnih društev se je udeležil tudi predsednik ZKD Slovenije Franček Rudolf. TEDNIK: Kaj se dogaja s slo- vensko ljubiteljsko kulturo? Franček Rudolf: "Z novo ure- ditvijo, s pojavomo SKLD, ki skrbi za razdeljevanje denarja, delovanje in pospeševanje delo- vanja ljubiteljske kulture, je ZKD osvobojena mnogih nalog. Sedaj civilna družba sorazmer- no ugodno kandidira za fi- nančna $redstva, tako kot so že prej kandidirale posamezne us- tanove. Neverjetno število društev poskuša kandidirati za denar pri skladu. V svojem domačem kraju poskušajo nare- diti nekaj lepega, dobrega, ust- varjalnega, pomembnega. Občutki ob tem so lepi. Soraz- merno s številom izvajalcev narašča tudi število gledalcev. Ljubiteljska kultura je stara "razvada" Slovencev, nismo se ji odrekli. Kadarkoli se pojavi možnost, se najdejo tudi ljudje, ki to dejavnost gojijo z ljubezni- jo, z veseljem ter povezujejo pre- tekle čase s prihodnostjo. Sočasno pa se sprašujem, kaj je z resnim, profesionalnim delom kulture. Tudi ta deluje prav tako gladko kot ljubiteljska - vedno več knjig, filmov, koncer- tov, gledaliških predstav ima- mo. Vendar me nekaj moti. Ne pravim, da bi se morala kultura ukvarjati z grdimi nasprotji, z zoprnimi zadevami, brskati po negativnih pojavih, povzročati konflikte, razčiščevati spore med občinami, strankami in ljudmi, ne pričakujem, da bodo ljudje vpili in kričali: 'Nočemo take, hočemo drugačno kultu- ro!' Nobenega razloga ni, da ne bi mogla kultura potekati tako, kot poteka: mirno, umirjeno, brez strasti. Samo tisti hip, ko: opazimo, da je tako, se Franc Lačen dolgoletni predsednik ZKD. Nevenka Gerl, vodja ptujske izpostave sklada. Franček Rudolf, predsednik ZKD Slovenije, na letni skupščini ZKD Ptuj. Foto: Majda FridI TEDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 OD TOD IN TAM 9 vprašamo, zakaj na področju jporta, politike ni tako idilično l^ot na področju kulture. Tisti }iip, ko opazim, da se kultura spreminja v nekaj idiličnega, postanem malo zaskrbljen." TEDNIK: Se vam zdi, da je to zadnja leta bolj potencirano Icot prejšnja? F. Rudolf: "Z uveljavitvijo Sklada se je pokazalo, da je mogoče v Sloveniji tudi marsi- kaj zelo lepo - evropsko - orga- nizirati. Postavili smo mehani- zem, ki ga nadzoruje država na vseh nivojih, na državnem in občinskem, preko območnih iz- postav Sklada. Civilna družba, se pravi stotine društev, lahko od tega mehanizma nekaj pričakuje in živi in ustvarja v sozvočju z državo. Se pravi, da se civilna družba in država lepo ujemata. Ko bi se na drugih po- dročjih tako ujela in našla idi- lično sožitje, če bi razmejili, kdo bo komu kaj dal in zakaj, vred- notili eni druge brez nekih strasti, prepirov, in pravnih ne- pravilnosti, potem bi se človek začudil, v kako idilični družbi živimo. Vendar so na vseh dru- gih področjih stvari drugačne." TEDNIK: Je ta idila torej posledica dobre organiziranos- ti in z realnostjo oz. vsebino dogajanja nima nekih trdnih povezav? F. Rudolf: "Slovenci smo se kot narod sto in več let borili za samostojnost, za svoj videz in pomen v neverjetno težkih raz- merah. Vedno smo bili na tem, da nas nekdo stre, zmaliči in po- dobno. Danes v svoji državi gle- de kulturne podobe nismo več ogroženi. Lahko gojimo ples, glasbo, govorimo in igramo gle- dališke predstave, skratka živi- mo kulturno življenje - in to nam uspeva. Ne produciramo pa kulture, ki bi bila tako učinko- vita, hudobna, nesramna, pro- dorna, da bi vplivala na druge veje, na turizem, gospodarstvo, politiko in tam povzročala pre- trese in takšne konfliktne situa- cije, ki bi zahtevale, da se pri- kažejo veliki ustvarjalci - pravi ljudje na pravem mestu. Za lju- bitelje, ki vedno poskušamo so- delovati, to ni nujno. To nam zadostuje. So pa druga področja, kjer potrebujemo reprezentante za Evropo in ostali svet. Pa nav- sezadnje tudi za to, da lahko sami za sebe rečemo: ODLIČNI SMO." TEDNIK: Kultura oz. Iju- teljska kultura lahko ima torej veliko moč? F. Rudolf: "Ljubiteljska kul- tura je imela v Sloveniji vedno izjemen pomen. Zdaj, ko se je pojavil drugačen, družbeni sis- tem in deluje država v dru- gačnih razmerah, ravno ljubi- teljska kultura napoveduje, da se da v Sloveniji veliko narediti in doseči. Civilna družba je iz- redno močna, živa in pripravlje- na sama iz sebe zgraditi po- membne reči." TEDNIK: Na različnih družbenih področjih niso stva- ri urejene tako, kot naj bi bile. Nekateri pravijo, da zato, ker se civilna družba še ni obliko- vala. Na področju ljubiteljske l^ulture pa nas deluje vedno Več. Ali je mogoče, da se Slo- venci, tako skromni, kot smo, •ntrovertirani, zatekamo v Iju- [•iteljsko kulturo zato, ker je življenje v teh časih velikih Sprememb tako težko in polno stresnih situacij? F. Rudolf: "Popolnoma se strinjam. Skoraj prepričan sem, da je tako. Civilna družba je ne- kaj, kar bo moralo v Sloveniji povsem drugače zaživeti, ko se bomo zares prebili v Evropo. Zaenkrat se nam je za silo ali srednje dobro posrečilo samo na tistem področju, ki smo ga gojili že stoletja dolgo. To pa je ravno ljubiteljska kultura." TEDNIK: Mogoče pa bomo nabrali na tem področju toliko moči, da bomo upali prestopiti mejo tudi drugih področij živl- jenja? F. Rudolf: "To bo nujno po- trebno narediti." TEDNIK: Kaj se je po vašem mnenju pravzaprav zgodilo z ZKD, ko se je pojavil SKLD? F. Rudolf: "Strokovni sode- lavci ZKD so postali del Sklada kot avtonomna državna služba. S tem se je civilna družba našla ločena od svojih strokovnih so- delavcev, ki so jim prej pomaga- li. Društva imajo zdaj popolno- ma ali deloma spremenjeno vlo- go. Sam sistem pa deluje tako, kot je deloval prej. Nastajajo razlike, ki lahko dolgoročno po- menijo izboljšave ali pa tudi ne. Zaenkrat lahko rečem, da se je nova organiziranost posrečila in da dovolj dobro poteka. Velika transformacija, ki je bila zelo mučna in je trajala tri leta, se je dokaj uspešno končala. Spre- memba je optimistična, če bo Slovenija urejena po evropskem smislu, kar pomeni, da bo civil- na družba izredno in nenehno zaposlena s kontrolo vseh možnih mehanizmov države. Država bo delovala močno, energično in veleučinkovito. Toda civilna družba jo bo mora- la nenehno zasledovati, kontro- lirati, kritizirati, ji pomagati, spodbujati. Ljudje se bomo mo- rali navaditi popolnoma dru- gačnega sodelovanja s politiko, strankami, občinami in raz- ličnimi drugimi mehanizmi, kajti to je v našem interesu. To so spremembe, o katerih je san- jalo samoupravljanje, pa jih ni uspelo realizirati, ravno zato ne, ker pač samo neka globalna vključenost v kapitalistični svet in dovolj veliko bogastvo in raz- voj lahko omogočijo dovolj učinkovito civilno družbo in državo obenem, brez konflik- tov, vojn, na idilični ravni, kot jo zaenkrat poznamo samo na področju ljubitelske kulture in žal nikjer drugje ne." TEDNIK: Kaj je torej bodoča vloga ZKD? F. Rudolf: "Bodoča vloga ZKD je, da omogoči ljudem opazovanje in sodelovanje, da ne organizira vseh teh društev togo, ampak da poskuša vplivati na klimo, ki bo omogočala raz- voj društev in ljubiteljskih umetnikov." TEDNIK: Nekateri pravijo, da je ZKD izgubila moč in po- men. F. Rudolf: "Če gledamo s tega vidika, da se je njena strokovna služba oddaljila od nje, potem to vsekakor drži. Če pa zagovarja- mo stališče, da je SKLD neločljiv del področja ljubitelj- ske kulturne dejavnosti in da gre pravzaprav za sodelovanje med državo in civilno družbo, ne vidim razloga, zakaj naj bi se tega bali." TEDNIK: Torej se bomo mo- rali Slovenci naučiti potegniti se zase in nastopiti kritično tudi do državnih organov? F. Rudolf: "Tak koncept zahteva od vsakega posamezni- ka izjemno angažiranost na po- dročju njegove civilne vloge v svetu, ki ga obdaja." TEDNIK: Pa smo Slovenci takšni, nam bo uspelo? F. Rudolf: "Zaenkrat ne kaže, da smo, počasi pa se učimo in mislim, da se bomo nekoč tega tudi naučili." Majda FridI PTUJ / SE O REKONSTRUKCIJI MINORITSKE CERKVE Z BAROČNIM PROČEUEM Rušitev v prvih zimddh mesetih Ko je v začetku septembra nekdanje ptujsko poštno poslopje prešlo pod mestno občino Ptuj, so postala vse bolj upravičena pričakovanja po njegovi skorajšnji rušitvi. Zato smo se pri ko- ordinatorici projekta rekonstrukcije minoritske cerkve z baročnim pročeljem Kristini Šamperl Purg zanimali za tre- nutno stanje projekta. "Z veseljem moram povedati, da smo v zadnjem času naredili dva pomembna koraka. Najprej je bila podpisana pogodba o pre- nosu poštnega poslopja na mest- no občino Ptuj, neodvisna stro- kovna komisija pa je dokončno potrdila idejni načrt izvedbe oziroma rekonstrukcije mino- ritske cerkve skupaj z baročnim pročeljem. Sedaj nas čaka pred- stavitev na svetu mestne občine (v tem mesecu sicer še ne), ker mora biti storjen še naslednji korak: mestna občina Ptuj mora prenesti poštno poslopje skupaj z zemljiščem ali samo zemljišče na minorite kot lastnike oziro- ma tiste, ki so vložili denaciona- lizacijski postopek. Z že storje- nima korakoma na mestni občini smo ta postopek nekako prehiteli, ker kot vemo, dena- cionalizacijski postopki tečejo zelo počasi. Ministrstvo za kul- turo se s tem strinja in je izrazi- lo zadovoljstvo, ker se znamo na terenu sami dogovarjati, da ni potrebno različnih soočenj in raziskovanj preteklosti. V tem trenutku čakamo na odločitev mestnih svetnikov, ki so pristoj- ni odločati o lastnini mestne občine, da se stori še ta korak, ki je načrtovan in razumljen že od leta 1990, ko je bil sprejet sklep takratne občinske skupščine, da se ta projekt izpelje." TEDNIK: Vsi v tem trenutku pričakujejo, da bo do porušitve stare pošte prišlo čim prej. K. Šamperl Purg: "Vsekakor, tudi jaz osebno. Naročeni so iz- vedbeni projekti, narejene son- de. V tem trenutku iščemo naj- boljši način porušitve poslopja. Sreča je, da ni direktno vezano na obstoječi prezbiterij, nekaj več problemov pa je, ker je del pošte vezan na del samostanske zgradbe, kar pomeni, da bo pro- jektu porušitve poštnega pos- lopja potrebno posvetiti poseb- no pozornost, da ne bi prišlo do kakršnekoli dodatne škode. Da- tuma, kdaj se bo to zgodilo, v tem trenutku še ne morem po- vedati. Računamo pa, da bi se to moralo zgoditi v prvih zimskih mesecih, ki so za taka dela naj- primernejši." TEDNIK: Kako pa je z denar- jem? Gre za objekt, ki bo stal 650 milijonov tolarjev? K. Šamperl Purg: "Rekon- strukcija je zelo kompleksna. Na zadnji seji neodvisne stro- kovne komisije smo se dogovo- rili o planu, kako bodo aktiv- nosti potekle v bodoče. S tremi sofmancerji moramo doreči ak- tivnosti za obdobje petih let in se dogovoriti o obsegu fi- nančnih sredstev oziroma nji- hovih deležev. Vsi dosedanji do- govori so tekli v smeri, da mi- nistrstvo za kulturo in mestna občina Ptuj vrneta mestu podo- bo v obliki te baročne fasade, cerkvena ladja pa bi bila v glav- nem na ramenih minoritov ra- zen zaključka prezbiterija, ki leta 1969 ni bil narejen, čeprav bi moral biti, ker je poštno pos- lopje poseglo v sam prezbiterij, to pa je naloga restavratorjev oziroma Urada za kulturno dediščino pri kulturnem mi- nistrstvu. Sedaj moramo doseči uskladitev za teh 650 milijonov med vsemi tremi financerji. Vsak bo iskal vire po svojih možnostih. Pot, kako do pro- računskega denarja, bolj ali manj poznamo. Minoriti v tem trenutku zelo uspešno peljejo projekt izvedbe ostrešja, mi- nistrstvo za kulturo pa je že po- vedalo, da vidi obnovo minorit- ske cerkve v kulturnem tolarju. V letih 2001 in 2002 bi moralo biti zagotovljenega največ de- narja, da bi dela na fasadi, cer- kveni ladji in slavoloku tekla sočasno. Dokumenti o rekon- strukciji minoritske cerkve z baročno fasado so sedaj pri vseh treh financerjih. Od njih pričakujemo, kot že rečeno, v najkrajšem času odgovor glede njihovih deležev pri celotni in- vesticiji in glede terminskega plana." MG Nekdanja ptujska pošta čaka, da jo porušijo. Foto: Črtomir Goznik V spomin Erni illesire Ema Meško iz Lahoncev, mama, babica, kmetica, pisa- teljica in navdušena planinka, je umrla. Sklenila je stokrat prehojeno pot od Lahoncev do Sv. Tomaža, kjer so jo na tam- kajšnjem pokopališču ob nje- nih najdražjih položili k večnemu počitku. Sklenjene so tudi njene številne poti po slovenj egoriških gričih ter bližnjih in daljnih gorah. Na letošnji prvi pomladni dan je praznovala 88 pomladi. Lepa in častitljiva leta. Veliko vsega je bilo v njenem življenju: lju- bezni, dela, veselja, pa tudi žalosti, vendar nobena za- pravljena minuta. Že v zibelko ji je bila položena ljubezen do planin, knjig in pisanja. Kljub trdemu delu na kmetiji in številni družini si je predvsem ponoči, ko je postori- la tisto najnujnejše pri gospo- dinjstvu, vzela trenutek povsem zase, da je prebrala lepo knjigo, razmišljala o življenju, še pose- bej pa je bila vesela, ko je poleti vsa družina odšla v planine. "Samo od kruha človek ne more živeti. Da postane življenje kva- litetnejše, je potrebno še kaj drugega. Tudi knjiga, pa seveda planine. Te sem vzljubila že zelo zgodaj. Moja mamika, Gri- zoldova, je bila doma s Smolni- ka na Pohorju, poročila pa se je v Prlekijo, vendar je ljubezen do planin nekako 'pretočila' vame, saj me je vse življenje vleklo v gore. Med prvo vojno, ko je bil oče na bojišču, se je mama z otroki preselila na Smolnik in tu smo bivali štiri leta. Veliko lepega sem doživljala v tistih in kasnejših letih, ko smo v te kra- je hodili na počitnice. Tudi moža in mene je družila ljube- zen do planin in to sva pre- našala ne samo na družino, tem- več tudi na vaščane. Veliko mla- dih Lahonščanov je v tistih časih prihajalo k nam. Nekaj za- radi literature, ki smo je imeli, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je moj mož obhodil veliko planin- skega sveta in jim je s svojih po- potovanj pripovedoval mnogo lepih in koristnih reči. Skoraj vsako poletje se je kam šlo, naj- prej do določene točke s kolesi, nato pa v hribe, bodisi na Uršljo ali Peco, kar od nas ni tako daleč. Obvezno pa je bila vsaj enkrat letno tura v Julijce ali Kamniške Alpe. Ljudje so nas že poznali. 'Kaj niste vi tisti Meški iz Prlekije?' nas je kdo ogovoril na kakšni turi. Otroci pa tudi odrasli smo vse leto marljivo štedili, da je bil potem denar za tisto turo. S sabo smo vzelo domačo hrano, tudi kruh. Spominjam se, kako se je nekoč iz nas norčevala neka mestna gospa, češ vsaj kruh bi si lahko kupili, ne pa da ga nosite od doma. Najbrž ni vedela, da kmet ni imel nikoli denarja na odmet, ob tem pa kmečki kruh drži dalj časa in je dober, četudi je star, pekovski pa se v poletni vročini kaj hitro pokvari," je Ema pred tremi leti ob enem izmed naji- nih številnih srečanj, ki so bili pri njej vedno nekaj posebnega, obujala spomine na nekdanje dni in planine. Narava je imela na Erno po- sebno moč že od najnežnejših otroških dni, ko se je učila živeti z njo. Kot kmečki ženi pa sta ji zemlja in narava pomenili preživetje. Gledala ju je z ra- dostjo in zaskrbljenostjo, vmes pa je bilo toliko lepih trenutkov, ki so ji plemenitih življenje. Kdove kolikokrat je prehodila pot med Lahnonci in Sv. Tomažem, kamor je zahajala k nedeljskim mašam! Poznala je vsak brežček in vsako jamico, lahko bi jo prehodila miže, ven- dar je hodila skozi ta čudoviti slovenjegoriški svet z ljubečim srcem, odprtimi očmi in ušesi. Vsak del te poti je imel zanjo poseben pomen, še posebej ko je jeseni na sepu ob poti zaslišala klopotec, ki je od časa do časa bahavo udaril svoj klipklap. Ve- liko vsega se je ob tem spomni- la, od tistih prvih trgatev, ki jih je doživela kot otrok, do izgube vinograda na Litmerku in dru- gega, kar je bilo v tistih prvih povojnih letih vezano na kmeta. Spomnila se je tudi, kako sta z možem Maksom med drugo vojno uspešno reševala sloven- ske knjige. Pa tudi o trdem živl- jenju kmečkih žena, o katerem je tako pogumno spregovorila na problemski konferenci o družbenoekonomskem položaju kmetice pred triindvajsetimi leti v takratni republiški skupščini v Ljubljani, je Erna cesto razmišljala. Veliko je dela- la s kmeticami, pomagala pri njihovem izobraževanju, jim širila obzorje z raznimi tečaji, predavanji, številnimi ekskurzi- jami, za kar so ji še danes nadvse hvaležne. Veliko tega, kar je doživljala v življenju in o čemer je raz- mišljanja, je zapisanega v njenih dveh knjigah: Rada bi vam po- vedala in Se bi vam rada pove- dala, ki sta izšli v redni zbirki pri Mohorjevi družbi. Da je bilo njeno pisanje resnično odmev- no in ljudem ljubo, pove poda- tek, da je po izidu prve knjige prejela več kot 600 pisem, v ka- terih so jo ljudje vzpodbujali, naj o sebi, kmečki ženi, o živl- jenju na podeželju, družini, otrocih ter drugem le še piše. In je pisala. V Planinski vest- nik, Kmečki glas. Rodno grudo, ptujski Tednik in še kam. Snov je zajemala iz narave, od soljudi in življenja z njimi. Oporo in moč pa je Erna Meško za svoje življenje našla tudi v krščanski veri. Ker ljudi ni sodila po njihovem pre- pričanju, temveč po njihovih dejanjih, je imela prijatelje tudi v krogih, ki s takšnim pre- pričanjem niso imeli dosti skupnega. Veliko spominov mi ob tem pisanju poroma v čas, ko sva se srečevali. Eden takšnih je ob odprtju Ormoške planinske poti v nemirnih časih spomladi 1991, tik pred vojno, in ob pros- lavi na Meškovi domačiji v La- honcih, ko je vse planince v lepi prleščini vzpodbudila in pova- bila, naj gredo na to pot, pri njih pa bodo ob pečatu dobili še kru- ha in zabla ter prijazno besedo. Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo poznali, še posebej njeni naj- bližji, otroci, vnuki in pravnuki in seveda vsi, ki so jo srečevali na njenih planinskih poteh, ob številnih srečanjih prisluhnili njeni kleni besedi in tudi tisti, ki so s tolikšno ljubeznijo prebi- rali njeni knjigi, pisani iz živl- jenja za življenje. Vida Topolovec 10 NASveri Četrtek, 2L oktober 1999 - TEDNIK Kuharski nasveti Rdeča pesa Rdeča pesa je priljubljena zelenjava v srednji in vzhodni Evro- pi in ravno v vzhodni Evropi poznajo celo vrsto različic znane specialitete, ki jo imenujemo boršč. Rdeča pesa, ki raste pri nas, ima povečini tanko lupino, je okrogla ali podolgovata, z značilnim pri- jetnim sladkastim okusom. Pred kuhanjem vedno pazimo, da ne poškodujemo tanke lupine, saj izteče iz nje rdeče barvilo betanin in sok. Najpogosteje jo kuhamo v vodi ali vodni sopari skupaj s ko- renino in nastavki listov. Lahko jo tudi pečemo v pečici. In ravno to kuhanje ali pečenje je pri večina jedi iz rdeče pese zelo zaželeno. Najbolj znane jedi iz rdeče pese so solata z laškimi orehi, rdeča pesa s svinjino, krompirjem in mletim govejim mesom, lahko jo narežemo tudi na kocke, prav tako narežemo na kocke neolupl- jeno jabolko ter dodamo malo fino naribanega hrena in jo ponu- dimo kot hladno uvodno jed ali kot solato, mednarodno najbolj znana jed pa je boršč, včasih slišimo tudi naziv ruski boršč, saj jed prihaja iz tega predela. To je neke vrste gosta enolončnica, ki jo pripravimo s čebulo, rdečim prežaganjem, repo, svinjino in iz- boljšujemo s kislo smetano. Pri nas najbolj znana jed iz pese je zagotovo solata iz rdeče pese, ki jo pogosto jemo v jesenskem in zimskem času, nekatere pridne gospodinje pa iz nje kuhajo tudi pesin sok, ki nas tudi ščiti pred prehladi. Solato iz pese si pripravimo tako, da peso temeljito operemo in pri tem pazimo, da ji ne poško- dujemo lupine, pustimo pa tudi nastavke listov in korenino. Ku- hamo jo le v toliko vode , da je z vodo pokrita. Pri kuhanju vedno pazimo, da izbiramo približno enako debele pese. Ko je kuhana, še toplo olupimo in jo ohladimo. Z nazobčanim nožemjo narežemo na tanke lističe in pomešamo z na tanke rezance narezanim jabol- kom ter dodamo še malo fino na- ribanega hrena. Od začimb doda- mo sol, kis in kiunino. Olje pri pripravi solate iz pese lahko opustimo. Za dekoracijo in lepši videz lahko čez solato potresemo na kocke narezan kuhan beljak. Najbolj znano jed iz rdeče pese boršč danes pripravljajo na več različnih načinov. Maloruski boršč pripravimo tako, da 30 de- kagramov pese, 20 dekagramov pora in 10 dekagramov zelene narežemo na tanke rezance. Vso narezano zelenjavo prepražimo na majhni količini svinjske masti ali druge maščobe, dodamo 2 žlici paradižnikovega pireja in zalije- mo z 2 litroma vode. Solimo, do- damo še poprova zrna in lovorov list. Ko juha zavre, poberemo pene ter dodamo 70 dekagramov govedine in 25 dekagramov slani- ne. Čez nekaj časa dodamo še par poljubne domače klobase. Ko so meso, slanina in klobasa kuhani, jih vzamemo iz juhe, narežemo na kocke ali rezance ter vsipljemo v skledo za serviranje. Posebej iz 30 dekagramov surove pese izti- snemo sok in ga zmešamo z 1 de- cilitrom kisle smetane. Iz juhe, v kateri se je kuhalo meso, pobere- mo listnate začimbe in vanjo za- kuhamo podmet iz pesnega soka in kisle smetane. Vročo juho ta- koj vlijemo na narezano meso in jed serviramo. Zraven ponudimo domači kruh. Kislo smetano lahko po želji serviramo še pose- bej v majhni skodelici ali omačinici. V naših krajih pa večkrat pri- pravljamo ruski boršč, ki ga pri- pravimo tako, da na maščobi pre- pražimo 1 fino sesekljano čebulo ter dodamo narezano jušno zelen- javo in prav tako narezano rdečo peso. Zalijemo z malo vode in ze- lenjavo dušimo. Posebej kuhamo prekajeno meso. Ko je zelenjava napol zdušena, jo pomokamo, do- damo še paradižnikovo mezgo in prilijemo juho, v kateri smo ku- hali prekajeno meso, ter po potre- bi še vodo. Dodamo na rezance narezan krompir in kuhamo tako dolgo, da se krompir zmehča. Nato prisipamo prav tako na re- zance narezano prekajeno meso, dobro prevremo in tik pred servi- ranjem dodamo še podmet iz kis- le smetane in soka rdeče pese. Tudi v tem primeru lahko ponu- dimo kislo smetani in sok rdeče pese zraven v skode- lici ali omačnici. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH, / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 247. NAD Zmkon^ družina in duševno idravle 109. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 26. nad. Analitska celostna terapija - 4. nad. Pa nadaljujmo z opisom splošne faze. Bolj koristno je, če se v terapiji močneje osredo- točimo na neposredne situacije, kot pa se izgubljamo v abstrakt- nih formulacijah (npr.: "Ali ste opasali, da se vedno dolgočasite, ko govori vaša žena?"; "Bodite pozorni, kako vedno segate v besedo vašemu možu."; "Ali ste opazili, kako vedno prikimavate sinu, nikoli pa hčerki?"). Takšna koncentracija na "tu in sedaj", kakor to metodo imenu- jemo, seže mnogo globlje v za- vest, kot če se ukvarjamo zgolj s preteklimi stvarmi. Ta tehnika je posebno koristna pri družinah, ki težijo k intelektua- liziranju in izolaciji aiektov. Koristno je tudi, da terapevt odkrito pove, kaj tisti hip čuti, npr.: "Delujete, kot bi bili mrtvi. Ali nihče nima veselja za karkoli?" Ali: "Tak način govor- jenja mi je tuj, ne morem mu slediti. ""Čudim se, da tako go- vorite. Ali mi hočete povedati to bolj preprosto?" Z vidika tehnike je odprto vprašanje, ali naj bodo otroci prisotni, ko starši razpravljajo med seboj o svojih seksualnih odnosih in problemih. Večina avtorjev je mnenja, da ob hujših seksualnih neskladjih in patolo- giji med zakoncema, ko pričakujemo zelo burno in na- zortto diskusijo, navzočnost otrbk ni zaželena (razen če so bili že v družini izpostavljeni pretiranemu razpravljanju in govorjenju o spolnosti). I^seben tehnični problem so doiiinantno-agresivne žene in mofžje. Pri njih je bolje spregle- dati, kaj počnejo, in posvetiti več pozornosti v terapiji temu, kaj so v življenju zamudili. To jim običajno pomaga odložili masko nekakšne zastrašujoče lažne moči in tako laže pokažejo svdj pravi obraz, to je občutke manjvrednosti, negotovosti idr. Naslednjič pa bomo zaključili temo o analitski celostni terapi- ji- mag. Bojan Sinko PREJELI SMO Sežigalnica odpadkov v Kidričevem DA ali NE? Potrošniška narzlica in gospodarstvo sta človeštvo in naravo pripeljala na rob zmogljivosti. Zaradi vedno večjega naraščanja količin različnih vrst odpadkov se je začelo razmišljanje o novih načinih tako odlaganja kot obdelave odpadkov. Rast potrošnje dviguje količino nastaja- jočih odpadkov. Več kot družba potroši, več odpadkov proizvede. V zadnjem času postaja odlaganje komunalnih odpadkov vse večji problem, saj zmanjkuje prostora za lokacijo odlagališč. Naselja se širijo in ljudje se običajno branimo živeti v bližini odlagališč. Zato se v mnogih državah ozi- rajo za drugimi možnostmi, kot so npr. kompostiranje, recikliranje in sežiganje odpadkov. Danes prevladujejo predvsem odlagališča odpadkov, katerih večina ni zgrajena po sodobnih zahtevah varstva okolja, zato so večkrat vzrok za one- snaževanje tal, zraka, površinskih voda in podtalnice. V nadaljevanju bi opozoril na tri načine reševanja problemov odpadkov, predvsem na njihovo sežiganje. Kompostiranje je cenen in enostaven način odlaganja organskih odpadkov. S kompostiranjem zmanjšamo skupno količino organskih odpadkov in hkrati pri- dobimo uporabni kompost. V nekaterih državah je ta postopek že močno uveljavl- jen, zahteva pa seveda določeno infrastruk- turo in natančnost pri ločevanju organskih odpadkov od drugih. Seveda v kompost ne smejo zaiti težke kovine in druge snovi, saj je tak zastrupljen kompost neuporaben in nevaren. Recikliranje je zelo učinkovito možnost za zmanjševanje količine odpadkov. Na- men tega postopka je zmanjševanje potreb po večjem izčrpavanju naravnih sitrovin, saj za izdelavo novih izdelkov uporabimo odpadni material. Danes lahko reciklira- mo večino odpadkov, ki se sicer odlagajo na deponijah oz. odlagališčih. Pri tem pos- topku je bolj problematična cena samega procesa in nato novih proizvodov. V svetu se trenutno največ reciklirajo papir, steklo in pločevinke. Postopek predelave se lahko ponavlja brez konca, je cenejši in zahteva manj energije. Tudi recikliranje ima lahko negativne učinke na okolje, saj lahko povzroča določeno količino novih odpad- kov. Sežiganje odpadkov je pravzaprav navi- dezno zmanjševanje volumna odpadkov. To je proces, da se nezaželeni materiali spremenijo v trdne in plinaste ostanke. Ta postopek se velikokrat omenja tudi z ener- getsko izrabo odpadkov, čeprav ti niso bo- gato energijsko gorivo. Cilj sežiganja od- padkov je tudi imičenje in zmanjšanje škodljivih snovi. Tu pa je največji prob- lem, ki se kaže v količinah emisij strupe- nih snovi v okolje. V večini držav sežiganje odpadkov predstavlja rezervno alternativo ravnanja z odpadki, saj še vedno prevladu- je njihovo deponiranje ali pa uporabljajo druge postopke. Pri nas ni prave strateške usmeritve glede reševanja te problematike, vse preveč je prisotna stihija ki pri ljudeh povzroča ne- zadovoljstvo. Pri sestavi komimalnih od- padkov ugotavljamo, da je njihova sestava zelo heterogena in odvisna od kraja njiho- vega nastanka. Ločimo mestne in indu- strijske komunalne odpadke ter odpadke s kmetijskih področij. Ker pri nas praktično ni ločenega zbiranja odpadkov, se v njih koncentrirajo odpadki iz gospodinjstev in delno iz industrije. To seveda povečuje ne- varnost odpadnih snovi na okolje. V tem primeru je naloga sežigalnice zmanjšanje prostornine in količine odpadkov, čeprav se dogaja nasprotno. Ozračje postane me- dij za razprševanje in redčenje plinov, ki seveda vsebujejo kontaminirane snovi, prav tako se postavlja vprašanje izpustov vodotopnih snovi. Preostanek se seveda odlaga na deponiji. Skupina kovin in dru- gih anorganskih snovi, ki se pojavljajo pri sežiganju komimalnih odpadkov, je dobro raziskana. V tem procesu sta kadmij in živo srebro kar dobro zastopana v polnilu sežigalnice. Sama tehnologija naprav za čiščenje plinov ne reši problema kontami- nacije ostankov po sežigu, ki se odložijo na deponijo. Odlaganje kontaminiranega pe- pela s kovinami ima za posledico koncen- tracijo kovin predvsem zaradi izluževanja. Ker bi v primeru občine Kidričevo pepel odlagali na že obstoječo deponijo, postane problem še večji. Kakšne bodo posledice širjenja kovin v ozračju in obremenitve okolja, je težko na- povedati. Vemo, da je Dravsko polje že onesnaženo s polutanti iz bližnje prete- klosti, saj je stopnja onesnaženosti in obre- menitev zelo visoka. V sežigalnicah pred- stavljata velik problem klor in klorovodi- kova kislina kot anorganski spojini, ne moremo pa tudi mimo žveplovega dioksi- da. V tem procesu nastajajo tudi organske skupine, omenil bi predvsem dioksine in fiirane, ki predstavljajo ene najbolj strupe- nih snovi, ki jih je ustvaril človek. Ko govorimo o občini Kidričevo kot eni od možnih lokacij objekta termične obde- lave odpadkov in deponiranja preostanka po sežigu, ne smemo mimo že omenjenega dejstva, da je ta prostor močno obremen- jen, vzroke za to najdemo v preteklosti. Posledice v lokalnem okolju in za zdravst- veno stanje prebivalstva niso bile nikoli ocenjene. Izgradnja sežigalnice v Ki- dričevem pomeni usmeritev objekta vprašljive tehnologije v socialno in eko- loško devastiran in-degradiran prostor. Z narodnogospodarskega vidika je izgradnja sežigalnice zelo vprašljiva, saj bo za to in- vesticijo porabljeno ogromno finančnih sredstev, ki bi jih sicer uporabili kot vire za prestrukturiranje umazane industrije oz. jih namenili za druge postopke reševanja problemov odpadkov. Teh dej- stev najbrž ne odtehta obljuba "sežigalni- ce" po odvzemu odpadne toplote, torej ogrevanja, proizvodnja el. energije in obljuba ekološke takse prizadetim prebi- valcem. Po nekaterih izkušnjah v tujini je sežiganje odpadkov v bistvu zelo učinkovi- ta pot za reševanje problematike odpad- kov, ki pa zahteva zelo visoke investicije in zelo zahtevno tehnologijo. Ker ta posto- pek še vedno vsebuje veliko neznank in izkušenj, je vprašljivo njegovo umeščanje v tem prostoru. Najbrž je bolj prisoten ekonomski in finančni princip, ki pa seve- da nima nič skupnega s tistimi načeli reševanja problemov okolja, ki so v veljavi v razvitem svetu. Vprašanje lokacije in izgradnje objekta termične obdelave odpadkov in deponi- ranja preostanka odpadkov po sežigu je postala glavna tema razprav in razmišljanj na področju občine Kidričevo in tudi širšem prostoru. Lokalna skupnost najbrž upravičeno postavlja vprašanja in pričaku- je odgovore, saj priprava projekta poteka že nekaj let. Menim, da je nezadovoljstvo upravičeno, saj nepoznavanje tega načina reševanja problematike odpadkov ustvarja nelagodje. Dejstvo je, da se s tovrstnim načinom predelave odpadkov srečujemo v Sloveniji prvič, zato je neznank še toliko več. Upam, da bodo ponudniki lokacije in drugi odgovorni zmogli dovolj moči ter nadoknadili zamujeno. Samo politična odločitev o izbiri lokacije v tem trenutku najbrž ni preveč pametna. Slavko Feguš, Kidričevo PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / t V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU V vrtu pred lesensko ohladitvilo Ko v jesensicem času ugibamo, Icakšno zimo je pričakovati, in ko nekateri godovnjaki napovedujejo dolgo in milo, drugi pa kratko in ostro, sicrben vrtnar, ne oziraje na vremenske pregovore, opra- vi pri rastlinju vse potrebno, da to dobro prezimi. v SADNEM VRTU sredi oktobra, ko so pospravl- jeni še poslednji plodovi letošnje sadne letine, opravljamo pri negi sadnega drevja dela, ki mu bodo že zgodaj pomladi omogočila dobre pogoje za začetek vegetacije in normalen razvoj. Se pre- den pride do občutnejših ohladitev, opravimo globljo obdelavo tal pod sadnim drevjem ter gno- jenje in varstvo pred rastlinskimi boleznimi in sadni- mi škodljivci. Vse sadne vrste jagodičevja, peškarji na šibko rastočih podlagah in koščičarji (breskve in nektarine) potrebujejo čisto obdelavo tal, to je v po- letnem obdobju plitvo okopavanje ali rahljanje, da pri koreninah vzdržujemo zračnost in preprečujemo zapleveljenost ter omogočamo zadrževanje vlage v tleh, v jeseni pa jih globoko okopljemo, da jim čim bližje koreninam pognojimo z organskimi in rudnin- skimi gnojili in da jim pripravimo takšen zlog prsti, ki bo sposoben sprejeti čim več zimske vlage na zalo- go za poletna obdobja, ko jo ozelenela rastlina naj- bolj potrebuje. Ko bo sredi oktobra, še posebej pa po prvih slanah, odpadla pri breskvah in nektarinah polovica listja, jih nemudoma poškropimo z enim od kemičnih pripravkov proti breskovi kodravosti. Jesensko škropljenje breskev mora biti opravljeno temeljito, da noben del na rastlini ne ostane nepoškropljen. Škropivo mora obliti sleherni cvetni in listni brst, ker prav tam prezimujejo zimski trosi te nevarne glivične bolezni. Škropljenje opravimo v to- plem in mirnem brezvetrnem vremenu, da je drevo poškropljeno s vseh strani in da se škropivo na dre- vesu posuši. Pri temperaturah pod zmrziščem ne škropimo, ker škropivo na drevesu ne sme zmrzniti. V tem času še z večjo pozornostjo sledimo možnosti prisotnosti in škodi talnih glodalcev poljskih miši in voluharjev, ki jo povzročajo na kore- ninah sadnih rastlin. Uničujemo jih na vse poznane in preizkušene načine. V oktobru, ko se pridelki vse bolj umikajo s polj, se divjad pričenja zatekati k nabiranju hrane v sado- nosnike, zato v tem času pričnemo priprave na za- varovanje sadnega drevja pred objedanjem debel in spodnjih vej po zajcih, srnjadi in drugi divjadi. V OKRASNEM VRTU v tem jesenskem času, ko postajajo dnevi vse hladnejši in ko pretijo prve je- senske slane, pospravimo in zavarujemo na poze- bo občutljive okrasne rastline. Gomolje gladiol, ki smo jih izkopali že pred nedavnim, so se na zračnem in senčnem prostoru doslej že dobro osušili. Preden jih shranimo, jim odstranimo ostan- ke stebel, ki smo jih o b izkopu prikrajšali na 10 cm dolge štrcije, odstranimo ostanek starega gomolja in oberemo okrog glavne čebulice nanizane drobne zarodne gomoljčke. Gomolje shranimo v papirne vrečke, te pa v suh in hladen prostor. Poleg shrani- mo tudi drobne gomoljčke, ki bodo spomladi služili za setev oziroma množenje. Kane izkopljemo z vi- lasto lopato in v košari prenesemo v senčen, zračen in pred pozebo zavarovan prostor, kjer se za silo osušijo, nadzemni deli pa ovenijo. Po nekaj dneh s korenike otresemo zemljo, očistimo in skrajšamo steblovje in tako nepoškodovane položimo v eni plasti v lesene sadne zabojčke tako, da so korenike obrnjene na glavo. Hranimo jih v zimovališču, zava- rovanem pred zmrzaljo, ne sme pa biti ne pretopel niti vlažen. Podobno kot kane pospravimo dalije, preden jih ujame prva jesenska slana. Ko se koreni- ke dalij primerno posuše, prikrajšamo stebla tik nad korenom, pri čemer smo pozorni, da v votla stebla ne pride voda, ker bi povzročala gnitje gomoljev. V ZELENJAVNEM VRTU še pred slano v lonec presadimo peteršilj in ga postavimo v svetel in pred pozebo zavarovan prostor, kjer se bo ob rahlem in ne prepogostem zalivanju sprotno obraščal in nam bo kot sveža jušna zelenjava na voljo skozi vso zimo. V cvetlično korito namestimo mešanico polo- vico vrtne zemlje in pol presojane dobro preperele kompostovke, kamor posadimo razdvojene grme drobnjaka. Korito postavimo na kuhinjsko okno, kjer se bo ob rahlem zalivanju in rednem rezanju sproti obraščal. Črni koren, por, hren in pastinak pustimo na vrtu na prostem in ga izkopavamo oziro- ma pulimo sproti po potrebi. Vrtnine pozimi izkopa- vamo le, ko so odtaljene, nikakor pa ne zamrznje- nih. Da bi se zelenjava čim dlje ohranila v shrambi, je potrebno, da je predvsem zdrava, dovolj zrela, po- spravljena v suhem vremenu in brez ostankov zemlje oziroma da ni spravljena blatna. V vremen- skih razmerah, kot so letošnjo jesen, ni potrebno hi- teti s spravilom korenja, rdeče pese, črne redkve, repe in drugih korenovk, ker oktobrske slane tem zvrstem zelenjave še ne škodujejo. Miran Glušič, ing. agr. f EDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 OD TOD IN TAM 11 pTUJ / DAN ODPRTIH VRAT POKLICNE IN TEHNIŠKE POKLICNE STROJNE SOLE Hajsodobneie opremljena šola v Sloveniii poklicna in tehniška Strojna šola Ptuj je skupaj z Zavodom za šolstvo RS organizirala v petek dan odprtih vrat v svojih pros- torih Šolskega centra Ptuj z naslovom Z računalnikom v novo tisočletje. Dan odprtih vrat je bil predvsem namenjen predsta- vitvi računalniške tehnologije in programov za računalniško opismenjevanje RO, ki jih šola uporablja zadnjih šest let. Predstavili so uporabo informa- cijske in komunikacijske tehnolo- gije pri poučevanju na Poklicni in tehniški strojni šoli ŠC Ptuj. Strojno šolo so obiskali predstav- niki institucij, ki so z njimi tesno povezani, ter vsi, ki jih je zanima- lo, kako v tej šoh pri pouku upo- rabljajo računalniške aplikacije. Predstavitve se je udeležil tudi višji svetovalec ministrstva za šolstvo Franc Najdič, ki skrbi za opremljenost srednjih šol t računalniško opremo - program Ro. Na kratko je prestavil pro- gram, predvsem pa je zadovoljen, da se toliko šol vključuje vanj. "Leta 1994 je državni zbor spre- jel zakon o šolskem tolarju. Ta je tudi omogočil nastanek in izva- janje šestletnega programa računalniškega opismenjevanja. S sodobno informacijsko in računalniško tehnologijo je dana jaožnost in priložnost, da si člo- vek poveča svoje umske sposob- nosti. Prepričani smo, da v našem šolstvu moremo in moramo uvesti novo kvaliteto, ki jo prinaša so- dobna informacijska tehnologija. To prepričanje opiramo na dolgo- letne pozitivne izkušnje z mladi- no, starši in učitelji. Nujnost pa temelji na skromnosti naših nar- avnih virov in povezanosti s sve- tom. Informacijska pismenost je nepogrešljiv vezni člen tako med posameznikom kot državo, z Ev- ropo in svetom. S programom Ro ustvarjamo možnosti za informa- tizacijo slovenskega šolstva tako na učno-vzgojni kot tudi organi- zacijski ravni. Informatizacija mora podpirati cilje prenove slo- venskega šolstva in mora zajeti prenovo kurikulmnov in s tem načinov in oblik vzgojno-izo- braževalnega dela." Vodja projekta profesor Robert Harb je pojasnil, da so pravzaprav osrednja šola računalniškega op- ismenjevanja v Sloveniji na po- dročju regulacije in krmiljenja, sami usposabljajo učitelje drugih šol in obrtnike preko seminarjev, saj je njihovo geslo: iz prakse za prakso. Izobraževanje je usmerje- no v didaktiko poučevanja in učenja ob račimalniku. Obiskovalci so se seznanili z računalniškimi programi s po- dročja strojništva in jezikoslovja (Intronet - Internet, delo z računalnikom, virtualni razred - video povezava z drugimi šolami, AutoCAD, CAD, CAM, CNC, automation studio ...), pripravili pa so tudi razstavo s področja so- dobne tehnologije in svojih pro- jektov. Predvsem zanimiva pa je bila predstavitev video kataloga znanj - izobraževalnega programa avtomehanik (dualni sistem), ki je leto dni nastajal pod mentorst- vom in vodstvom Stanka Kostan- jevca. Poklicna in tehniška Strojna šola Ptuj v sklopu Šolskega centra sodi med tehnično najbolje opremljene šole v Sloveniji. Na nedavnem obisku so člani delega- cije kongresa za multimedijsko izobraževanje na Ptuju dejali, da bodo ravnatelje svojih dežel pos- lali na Ptuj pogledat, kako mora biti šola opremljena oz. naj se naučijo pridobiti takšna sredstva, da bodo njihove šole tudi tako opremljene. Milan Krajnc Pavlica ^odja in mentor projekta Robert Harb, višji svetovalec v mi- nistrstvu za šolstvo in šport Franc Najdič in ravnatelj poklicne in tehniške strojne šole Ruj Milan Cimerman Vodja projekta video kataloga znanj Stanko Kostanjevec Učitelj računalništva in informatike (levo) David Drofenik pri predstavitvi video konference, ki jo z zanimanje opazuje Tinček Ivanuša. Foto: Nini Hov program iiobraževanio odraslih: raionalmški tehnik Na Šolskem centru Ptuj so v sodelovanju s Poklicno in tehniško elektro šolo ter Uradom za delo Ptuj organizirali nov program izobraževanja za odrasle. Ti se bodo sedaj lahko izo- braževali v trenutno najbolj iskanem poklicu v svetu - poklicu računalniškega tehnika. Izobraževanje in usposabljanje brezposelnih predstavlja enega najobsežnejših ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji; v obdobju od leta 1991 do 1998 je zajelo 126.805 ljudi. S tem ukre- pom država blaži problem vse večjega strukturnega neskladja na trgu dela, ki se kaže v razkoraku med ponudbo in povpraševanjem tako na področju poklicnih kvali- fikacij kot tudi specifičnih dodat- nih znanj in veščin. Z vidika po- samezne brezposelne osebe pa predstavlja ta ukrep priložnost ponovne socialne in delovne inte- gracije, saj si lahko v obdobju brezposelnosti pridobi manjka- joča znanja, izkušnje, spretnosti in veščine, ki jih potrebuje za po- novno zaposlitev. Izobraževanje in usposabljanje je namenjeno tudi povečevanju soodgovornosti brezposelnih oseb za svoj razvoj v smislu spoznavanja spreminja- jočih se potreb na trgu dela in s tem sprejemanja nujnosti po ne- nehnem izobraževanju, izpopoln- ■ jevanju in usposabljanju. Na Poklicni in tehniški elektro šole je trenutno program računal- niški tehnik namenjen le brezpo- selnim osebam, saj bodo v začetku oblikovali le en oddelek. Brezpo- selni se o tem lahko informirajo pri svojih svetovalcih za delo, ti pa jih nato usmerijo oz. svetujejo o vsem potrebnem. Program se bo začel izvajati v začetku novembra, tako da prijave pričakujejo do ko- nec tega meseca. Poklicna in tehniška elektro šola pa je v tem šolskem letu pričela tudi redno izvajanje pro- grama računalniški tehnik za dija- ke. Za to smer je bilo veliko zani- manje, saj je poklic v svetu zelo iskan. Ravnatelj poklicne in tehniške elektro šole Ptuj Raj ko Fajt je povedal, da se zavedajOj da morajo dijakom oz. vsem, ki bodo obiskovali njihovo smer, dati do- bre temelje iz vseh zvrsti informa- tike in računalništva, saj ves svet teži k razvoju in uporabi računal- niške tehnologije. Danes v svetu skoraj ni hiše ali proizvodnje, kjer ne bi srečali račimalnika; za pri- mer lahko navedemo, da samo v Ameriki primanjkuje 200.000 programerjev, kar je pravzaprav osnova poklica račvmalniškega tehnika. Z dobrim in kvalitetnim znan- jem, predvsem pa z nenehnim iz- popolnjevanjem lahko stopimo ob bok najmočnejšim na področju računalništva in tega se na Elek- tro šoli Ptuj prav dobro zavedajo. Milan Krajnc Pavlica Ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Rajko Fajt, univ.dipl. ing. Foto: Nini MARIBOR / DRUGA SLOVENSKA TURISTIČNA BORZA Slovenija fu/cem vse zanimivejša v hotelu Habakuk pod mariborskim Pohorjem je bila med 7.in 9. oktobrom 2. slovenska turistična borza, tako imenovana Slovenian Incoming Workshop 99, ki se je je udeležilo več kot 100 slovenskih turističnih ponudnikov iz 62 podjetij ter 110 organizatorjev poto- vanj iz 14 držav sveta. Izmed ptujskih turističih ponudnikov sta na njej sodelovala TIC Pe- tovio Vivat in Terme Ptuj. V petek zvečer pa so se pred hotelom Arena udeležencem borze predstavile tudi Haloze. Predstavitev je pripravila Lokalna razvojna agencija Halo, Haložani so obiskovalcem prikazali postavitev šestkrakega haloškega klopotca ter običaje ob martinovem, poskrbeli pa tudi za promocijo haloških vin in jedi. Udeleženci 2. turistične borze v organizaciji Centra za promocijo turizma Slovenije so v sobo- to v okviru zaključne študijske poti obiskali Ptuj, si ogledali njegove znamenitosti, nato pa pot na- daljevali proti Ljutomersko-ormoškim goricam in tamkajšnjim znamenitostim. Splošna ocena or- ganizatorjev proti koncu sicer že šeste slovenske tiu-istične borze, ki so jo letos v drugo pripravili na Centru za promocijo tiu-izma Slovenije, je bila, da postaja Slovenija čedalje zanimivejša organiza- torjem potovanj v Slovenijo, s čimer se na neki način že obrestujejo prizadevanja po promociji naše države v preteklih letih. Odmevnejša kot sama turistična borza je bila nedvomno petkova tiskovna konferenca ministra za tiirizem in malo gospodarstvo Janka Raz- gorška, prav tako pod mariborskim Pohorjem. Minister je zanikal očitke o politizaciji fundacije za razvoj slovenskega turizma ter dodal, da bodo sredstva, pridobljena iz koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo za zaokrožena turistična območja - gre za kar 30 slovenskih občin - namen- jena izključno vzpodbujanju razvoja te gospodar- ske panoge. Razgoršek se je na svoji zadnji tiskov- ni konferenci dotaknil tudi nastanka Nacionalne tiuristične organizacije, ki še vedno ni ustanovlje- na, čeprav zakonska osnova zanjo že obstaja. Gle- de imen za direktorja še ene tiu"istične institucije v Sloveniji, ki naj bi jih poznali le mediji, kot meni turistični minister, je bilo tokrat slišati le enega, podobno kot z imeni pa je tudi z lokacijo sedeža. Razgoršek poudarja, da ni pomembno, kje ta bo, zanj je pomembna le vsebina. Prizadevanja, da bi bil sedež v Mariboru, kjer je tudi resorno ministrstvo, so se najverjetneje izjalovila, pričakovati pa je, da bo Nacionalna turistična or- ganizacija svoje korenine pognala nekje na Pri-" morskem. Kaj to predstavlja za severovzhodno Slovenijo in tudi Ptuj, pa bo najverjemeje moral pokazau čas. AK ŠOLSKI CENTER PTUJ / MEDNARODNI KONGRES O UPORABI MULTIMEDIALNIH SREDSTEV V IZOBRAŽEVANJU Strakovniaki preseneieni nad apremlienostio ceitfra Minuli teden je v Sloveniji potekal kongres o uporabi multime- dialnih sredstev v izobraževanju in uporabi Interneta. Potekal je pet dni, od tega en dan tudi na Ptuju, saj je Šolski center Ptuj ena najsodobneje opremljenih šol v Sloveniji na področju multimedije. Zraven računalnikov in Interneta imajo na voljo svoj avdio-video studio, kjer ustvarjajo lasten TV program, ki ga lahko vsak petek zvečer spremljamo na internem kanalu ptujske kabelske televizije, imajo svoj radio in še veliko vsega, predvsem pa so ponosni na to, da lahko pouk in seminarji po- tekajo kot video konferenca. V najsodobnejšo medijsko tehnologijo uvajajo tudi svoje di- lake pod mentorstvom Miša Potočnika. Dijaki sami ustvarijo skoraj celoten program: sami po- snamejo, zmontirajo, dodajo glas- bo in tekst k video posnetkom, ustvarjajo radijski program in še veliko vsega. Šolski center Ptuj ima zelo "bogato" opremo; pri na- bavi jim je nekaj malega pomagata država in občina, največ pa so fi- nancirali sami, tako da so organi- zirali razne seminarje, nato pa prislužen denar vložili v nakup potrebne opreme in tako je nastal eden najsodobneje opremljenih avdio-video studiev v Sloveniji, za kar gre posebej pohvaliti prizade- vanja direktorja Šolskega centra Branka Kiunra. Na Ptuj je prišlo 54 uglednih članov mednarodnega kongresa o uporabi multimedialnih sredstev v izobraževanju iz 27 držav iz vse- ga sveta, delegacijo pa je vodil or- ganizator kongresa v Sloveniji režiser Milan Ljubic. Udeleženci iz veliko bolj razvitih dežel so de- jali, da na svojih fakultetah, ki so zelo ugledna v svetu, nimajo tako kvalitetne opreme, v veliki večini delajo še vse na analogni tehniki, kar je Šolski center že davno opustil. Bili so zelo pozitivno pre- snečeni s predstavitvijo in spreje- mom na Ptuju. Sprejel jih je podžupan mestne občine Ptuj Er- vih Hoj ker, ogledali so si zname- nitosti Ptuja in poskusili domače dobrote, navdušili pa so se predvsem nad vinom v ptujski kleti. Ta obisk je bil za Pmj velikega pomena - ne samo turističnega, temveč predvsem z vidika izo- braževanja in medijev, kajti ta veja je šele v razvoju, a se že kažejo zelo dobri rezultati. Milan Krajnc Pavlica ^Prejem v Mestni hiši: podžupan Ervin Hojker in predsednik ^^dnarodnega kongresa prof. dr. Richard Cornell. Foto: Nini 12 M> NASlH KRAJIH Četrtek, 21. uktober 1999 - TEDNIK MALI OKIČ - SLATINA / NA DEVEKOVI DOMAČIJI ^ PRIPRAVILI LIČKANJE 1 Trgatev in Iro^nAan/e - Iialosira zanimivost v Haloze nas jeseni najbolj pritegne trgatev, tej pa se ob hladnih večerih pridruži še ličkanje, ki ima na vasi prav tako svojstven čar. Haloški ljudje (pa še kje drugje tudi) temu kmečkemu opravilu še danes rečejo kožuhanje; prav poseben večer kožuhanja so si priredili na cesti klopotcev Slatina - Mali Okič, ko so se prejšnjo soboto zvečer na Devekovi domačiji v Slatini zbrali ljudje od vsepovsod - stari in mladi, muzikantje inpevci, {gospodar in gospodinja pa sta bila odlična gostitelja. Koruznih klasov je bilo za 80 globokih haloških košev, koru- za je zrasla na ilovnati zemlji, Lesjakovi pa so jo na zelo strmem klancu posadili, obdelo- vali in potrgali ročno. Gospodar Rajko Lesjak nam je tistega večera povedal, da ima letos še posebej lepo koruzo, klasje je iz- redno zrelo, kar kaže na dobro letino. Da pri delu ne bi ostal sam, je na ličkanje povabil oko- liške prijatelje in vinogradnike (prišli so tudi iz Cirkulan, Sto- perc. Rogaške Slatine in celo iz Ljubljane), ki povabila seveda niso zavrnili in so se v večernih urah odpravili na delo in zaba- vo. »Tako je nekdaj jeseni bilo pri nas, še bolj veselo in delavno, danes pa so drugi časi. V Halo- zah smo se kožuhanja zelo vese- li, še posebej mladi, in imamo na te večere prelepe spomine,« nam je zaupala starejša domačinka. Najstarejši v vasi Mihael Fridauer, ki mu je šlo delo dobro od rok, pa je dejal: »Poleg trgatve je bilo kožuhanje naše malo haloško bogastvo. Včasih smo se poleg trdega dela znali veseliti in fantje smo ob ta- kih večerih radi pogledali po dekletih; bilo jih je zmeraj na izbiro in spomnim se, da smo šli na kožuhanje tudi v sosednje kraje. Nocoj obujam spomine ...« Koruze je bilo dovolj za vse pridne roke, koš se je polnil in polnil, muzikantje so zaigrali nekaj poskočnih, slišala se je tudi ljudska pesem. Nekateri so ob koncu dela zasukali pete, po- pili nekaj kozarčkov vina, gos- podinja pa je poskrbela za vsa lačna usta. Tisti večer ni man- jkalo haloške in orehove gibani- ce, pa »ocvirkovke« in drugih dobrot iz kmečke peči, ki so se v poznih večernih urah znašle na mizi. Koruzo so domači drugi dan spravili v koruznjak, shra- nili jo bodo za zimo in od tam bo romala v lačna usta domačih živali - pujsov in kokoši. Gospo- dar Rajko je bil ob koncu dela vesel tako kot zmeraj po uspešno opravljenem delu, lju- dem pa je že obljubil, da se na Devekovi domačiji dobijo ob martinovem in potem še ob koncu leta, ko bodo že nazdravi- li novemu. T. Mohorko Delavna^ marljiva in skrbno v družini Anice in Marjana Petka v Žabjaku 25 je veselo praz- novala visoki življenjski jubilej Štefanija Petek, ki se je rodila 8. oktobra 1909 v družini Lesjak v Žabjaku. Njen oče je bil mi- zar v ptujskih železniških delavnicah, mati je delala doma. Os- novno in obrtno šolo je obiskovala v Ptuju. Leta 1941 se je poročila z Alojzom Petkom iz Žabjaka. V zakonu sta se jima ro- dila sinova Štefan in Marjan. Otroštvo je jubilantka preživ- ljala skupaj z svojimi starši, bra- tom in štirimi sestrami. Po končani osnovni šoli se je v obrtni delavnici Lucije Bo- rovšak v Ptuju izučila za šiviljo. Po uspešno končani obrtni šoli in opravljenem strokovnem izpitu se je leta 1927 kot kvalifi- cirana šivilja zaposlila v tovarni perila Delta v Ptuju, kjer je dela- la vse do odhoda v zasluženi po- koj leta 1965. Njeno življenje je bilo vsesko- zi najtesneje povezano z delom pri šivalnem stroju, doma pa na polju in v skrbi za družino, v ka- teri je bila vzorna žena, mati in gospodinja. Mož ji je umrl leta 1987. Sinova sta si ustvarila vsak svojo družino, babico pa sedaj najbolj razveseljujejo štirje vnuki in dve vnukinji. Ob nje- nem jubileju so jo obiskali tudi predstavniki Društva upokojen- cev Rogoznica. Izrekli so ji šopek čestitk in najlepših želja za njeno zdravje in dobro poču- tje v krogu njenih najdražjih. Posebno prijetno doživetje na njenem praznovanju je bilo srečanje z njeno sestro Olgo Potočnik iz Maribora, ki je v 94. letu, in sestrično Emilijo Os- wald iz Brstja, ki je v 91. letu. Pogovor z njimi je bil izjemno zanimiv, kajti njihova knjiga življenja je bogata zakladnica spominov o delu in uspehih, o veliki skrbi in ljubezni do najdražjih, pa tudi o bolečini in žalosti, skratka o vsem, kar s se- boj prinaša tok življenja. Štefa- nija živi skupaj z družino sina Marjana, v kateri se dobro počuti, ker zanjo lepo skrbijo, še posebej njegova žena Anica, zato si iskreno želi, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Čestitkam ob jubileju se pri- družuje tudi uredništvo Tedni- ka. Feliks Bagoi Štefanija Petek s svojimi najdražjimi in predstavniki DU Rogoznica na dan praznovanja v Žabjaku. Foto: Langerholc f EDNIK - Četrtek, 21, oktober 1999 PO NAŠIH KRAJIH 13 ZAVRČ, MOŠKANJCI / OB TEDNU PROMETNE VARNOSTI PolUiin odprtih vraf Ob zaključku aktivnosti v ok\iru tedna prometne varnosti soj na postaji mejne policije Zavrč v petek, 15. oktobra, pripravili' dan odprtih vrat. Da je promet čez mejni prehod potekal ne- moteno, so vse predstavitvene aktivnosti izvajali na letališču v Moškanjcih. Predstavitev in delo policijskih enot so si ogleda- li tudi predstavniki Policijske uprave Maribor, med njimi načelnik operativno-komunikacijskega centra Ivo Usar in načelnik inšpektorata policije Mirko Ploj. Dogajanje na letališču je bilo prava paša za oči predvsem za ne- kaj sto učencev iz osnovnih šol Zavrč, Cirkulane in Gorišnica. Ob spremljajočem komentarju so jim prikazali delo posameznih poli- cijskih enot, policistov specialcev oziroma posebne policijske enote, delo vodnikov službenih psov in policistov konjenikov. Razstavili so tudi ves policijski vozni park, od koles in motorjev do civilnih in policijskih avtomobilov z ra- darji, kamerami in specialnimi merilci hitrosti ter nepogrešljivih "maric". Občudovali so lahko poli- cijsko orožje, opremo in specialne pripomočke ter njihovo uporabo pa so delno tudi prikazali. Na posebni informativni stojni- ci so bile na voljo različne infor- macije in zloženke, na katerih je bila predstavljena organiziranost policije, še posebej Policijske up- rave Maribor, ki obsega območje sedmih upravnih enot in 34 občin, ter različne preventivne ak- tivnosti, ki so jih ali jih še izvajajo policisti. Ob letaliških hangarjih pa so postavili panoje z likovnimi deli, ki so nastala v omenjenih treh šolah ob tednu prometne var- nosti na temo policija in varnost. Policijski helikopter, ki bi doga- janje zagotovo zaokrožil v vrhu- nec, pa zaradi megle žal ni mogel pristati. Ob zaključku aktivnosti je ko- mandirka postaje mejne policije Zavrč Otilija Medved izročila nagrade učencem, ki so narisali najboljše risbe o policiji in var- nosti. Prejeli so jih Darja Podgoršek iz OŠ Gorišnica, Na- talija Borak iz OŠ Zavrč in Mat- jaž Voglar iz OŠ Cirkulane. M. Ozmec Varnostni ščit, ki so ga uprizorili policisti - specialci, so lahko šolarji tudi preizkusili, saj so vanj metali različne predmete Svoje delo so prikazali tudi policisti-konjeniki Foto: M. Ozmec Tudi informativni panoji o življenju in delu v Policiji so pritegnili pozornost šolarjev. PTUJ / TRGATEV NA GRAJSKEM HRIBU Dolira in Icaliovostna letina \ vinogradu na grajskem hribu, kjer sta trse renskega rizlinga zasadila župnija sv. Jurija in mestna občina Ptuj, skupaj jih je okrog 1150, so v ponedeljek v veselem razpoloženju, za katere- ga je skrbel harmonikar (ob koncu trgatve so se mu pridružili tudi člani folklorne skupine ptujske bolnišnice in pevska sku- pina Spominčice), in dobri malici opravili tretjo trgatev. Ob pmjskem županu Miroslavu Luciju, ki je nastopil v vlogi gos- podarja, so se je udeležili tudi župani občin Markovci, Juršinci in Dornava, svetniki ptujskega mestnega sveta prvega in drugega mandata, predstavniki Kmetijske šole Ptuj, Kmetijske pospeševal- ne službe in drugi gostje, med njimi zakladnik evropskega reda vitezov vina Jani Gonz, mestni viničar Ivan Skočir, poseben pozdrav pa je župan MO Ptuj na- menil poslancu državnega zbora Alojzu Vesenjaku in patru Maksu Klajšku, ki je pred 30 leti začel z vinogradništvom na grajskem hribu. Zadovoljen je župan izjavil, da mesto vina vse bolj postaja tudi mesto trte in vina. Strokovni vodja ptujskega mestnega vino- grada Andrej Rebernišek je pred trgatvijo ocenil, da naj bi na vsak trs nabrali po kilogram in pol do dva grozdja. Na koncu ga je bilo 945 kg, iz njega pa so izstisnili ok- rog 650 litrov mošta. Prvič letos so ga stiskali v svoji stiskalnici, pa tudi pute so kupili. Nosili so jih ptujski župan Miroslav Luci, pos- lanec držvnega zbora Alojz Vesen- jak in pater Janez Kmetec. Simbo- lično prešanje po eno puto grozdja iz mestnega vinograda in vinogra- da župnije sv. Jurija so opravili pred Mestno hišo. Ptujsko promocijsko vino so doslej polnili v stekleničke po 0,2 litra, z letošnjim letnikom pa bodo polnili tudi večje steklenice, po 0,7 litra. MG Po dobri uvodni malici pred odhodom v mestni vinograd (na ma- lico so povabili tudi trgače župnijskega vinograda) se je prilegla tudi dobra kapljica; tokrat je zanjo skrbel poslanec državnega zbora Alojz Vesenjak V ponedeljek so trgali tudi v vinogradu župnije sv. Jurija. Dobre- ga pridelka se veseli tudi Alojz Valenko, ki v njem preživi marsi- katero prijetno urico Iz župnijskega vinograda je grozdje že kmalu prišlo v stiskaln 00, ena puta pa je šla za simbolično stiskanje pred Mestno hiše Fotografije: Majda Gozn' OD TOD m TABU Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK MARKOVCI / DRUGA IZREDNA SEJA SVETA Vei sredstev za razvoi vseh vasi Svetniki občine Markovci so na 2. izredni seji nekoliko spre- menili vrstni red predlaganega dnevnega reda. Tako so zaradi pomembnosti najprej razpravljali o spremembah in dopolnit- vah odloka o občinskem proračunu za letos in se po krajši raz- pravi, v kateri je bilo slišati, da pogrešajo dolgoročno strategijo oziroma vizijo razvoja občine, s predlaganimi spremembami v celoti strinjali. Tako so namenili milijon to- larjev za štipendiranje in mili- jon za raziskovalne dejavnosti. Skoraj 31 milijonov so name- nili za razvoj oziroma investici- je v infrastrukturne objekte osmih vasi na območju občine; za infrastrukturne objekte v Bo- rovcih 2 milijona (za dva cestna priključka, 2 ponikalnici in cestne robnike); v Bukovcih 5,9 milijona za asfaltno prevleko in 2 ponikalnici; v Novi vasi 3,8 milijona za položitev asfaltne prevleke in gradnjo igrišča; v Markovcih 2,1 milijona za položitev asfaltne prevleke in ponikalnice; v Prvencih 3,2 mi- lijona za gradnjo ceste Prvenci - Sobetinci in polaganje robni- kov; v Sobetincih 3,1 mihjona za cesto Sobetinci - Prvenci in novo asfaltno prevleko; v Stojncih 5,1 milijona za cestni priključek, asfaltno prevleko, priključek Tašner, za robnike pri kapeli in za 2 ponikalnici; za Zabovce 5,5 milijona za gradnjo pločnika. Po 8,5 milijonov ali skupaj 17 milijonov so svetniki občine Markovci namenili za razvoj go- spodarstva in malega gospo- darstva. Po razpravi so za pospeševanje razvoja malega gospodarstva 14 prosilcem odobrili skupaj 53 milijonov ugodnega kredita z odplačilno dobo in po pogojih, ki jih določi nova KBM, po- družnica Ptuj. Pri tem so ugoto- vili, da gre za koristno naložbo, saj naj bi tako v občini pridobili skupaj 22 novih delovnih mest. Prav toliko sredstev, torej 53 milijonov, pa so namenili tudi za pospeševanje razvoj oziroma za kreditiranje treh prosilcev za investicije s področja kmetijst- va. V drugem delu izredne seje so se markovski svetniki strinjali s predlagano spremembo predlo- ga pravilnika o plačah občin- skih funkcionarjev in nagradah članov občinskih delovnih teles ter soglašali z začasnim preno- som soustanoviteljskih pravic do javnega zavoda Ljudska uni- verza na mestno občino Ptuj. M. Ozmec KIDRIČEVO Regijsko tekmovanje iz logike v soboto, 16. oktobra, je bilo v OŠ Ki- dričevo regijsko tekmovanje iz logike. Tek- movalo je 90 učenk in učencev iz 14 osnov- nih šol. Prvi trije so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je vsako leto v novembru v Ljubljani. Čestitke veljajo vsem, ki so letos tekmovali, posebej pa še prvim trem uvrščenim in njihovim mentorjem. V posameznih razredih so bili uspešni: 5. raz- red: Neja Roškar, OŠ Gorišnica (mentorica He- lena Šegula), Nuša Jerenko, OŠ Breg (mentor Milan Cernel) in Ajda Božič, OŠ Destrnik (mentorica Vida Gajser); 6. razred: Katja Zemljarič, OŠ Markovci (mentorica Marija Pe- tek), Toni Hazdovac, OŠ Ljudski vrt (mentori- ca Irena Vek) in Katja Šincek, OŠ Velika Nedel- ja (mentor Marjan Škvorc); 7. razred: Jan Emeršič, OŠ Olge Meglic (mentorica Majda Švagan), Tjaša Žargi, OŠ Ljudski vrt (mentori- ca Irena Vek) in Nika Urbančič, OŠ Olge Me- glic (mentorica Majda Švagan); 8. razred: Matej Kuster, OŠ Ormož (inentorica Darinka Rakuša), Jasna Zamuda, OŠ Cerkvenjak (men- tor Stanislav Toplak) in Ruben Sipoš, OŠ Breg (mentor Milan Šernel). Vodja tekmovanja Branko Tonejc DESTRHIK/2. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Kmalu intormatiiska pisarna UE Ptuj v ponedeljek, 18. oktobra, se je 2. izredni seji sestal svet občine Destrnik. Svetniki so razpravljali le o najaktualnejših zade- vah, kot so komunalna infrastruktura ter vzpodbujanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva. Svetniki občine Destrnik so šestim prosilcem odobrili za 17,5 milijona kreditov za razvoj kmetijstva ter malega gospodarstva. Seznanili so se s pred časom podpisano in kmalu ure- sničeno koncesijsko pogodbo z Europlinom, z investicijami na področju infrastrukture, preg- ledali pa tudi poročilo o opravljenem inšpekcij- skem pregledu na področju varstva pred narav- nimi in drugimi nesrečami. Imenovali so tudi tričlansko inventurno komisijo, odobrili vlogo za štipendijo za študij na gradbeni fakulteti v Mariboru, smer cestni promet, govorili pa še o opremljanju informacijske pisarne Upravne enote Ptuj, ki naj bi jo še letos odprli na Destr- niku. Pod točko razno se se svetniki seznanili s pripravljenostjo zimske službe, slišati pa je bilo tudi, da bodo glavna dela na področju komu- nalne infrastrukture, ki trenutno ovirajo pro- met v občini, končana še pred 1. novembrom. AK MARIBOR, PTUJ / MESEC NOVE KBM Julri v Plviu dan odprtiTi vrat Nova KBM je tudi ob letošnjem oktobru, mesecu banke, pri- pravila številne prireditve, od strokovno izobraževalnih do in- formativnih in zabavnih. Že sedmo leto zapored tako banka obeležuje svetovni dan varčevanja - 31 oktober. Kar okoli trideset je vseh pri- reditev, ki potekajo od začetka oktobra v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Dravogradu, Ravnah na Koroškem, v Krškem in dru- gih krajih, v katerih je s svojo dejavnostjo prisotna Nova KBM. Pripravili so vrsto izo- braževalnih srečanj za zaposlene in komitente, strokovno-pos- lovnih srečanj za poslovne part- nerje, kulturne prireditve za odrasle, mlade in najmlajše, iz- let za najzvestejše starejše varčevalce in nekaj zabavnih prireditev. Dnevi odprtih vrat bodo pote- kali v naslednjih dneh. Že jutri (v petek, 22. oktobra) bo dan odprtih vrat v osrednji bančni enoti v Ptuju, v ponedeljek v Slovenski Bistrici, v sredo v Lenartu in tako naprej. Vsebina letošnjih dnevov odprtih vrat bo predstavitev elektronskega bančništva, banka pa v oktobru omogoča vključitev v sistem Bankaneta brez pristopnine. Tudi letos Nova KBM podarja občanom gledališke predstave na štirih lokacijah. V petek, 29. oktobra, si bodo lahko komiten- ti v Slovenski Bistrici v mari- borskem gledališču ogledali ko- medijo Maister in Marjeta. Isto predstavo si bodo lahko komi- tenti ormoške ekspoziture ogle- dali v sredo, 3. novembra, v ptujskem gledališču, naslednji dan, torej v četrtek, 4. novem- bra, pa še komitenti Nove KBM podružnice Ptuj. Za komitente podružnice v Brežicah pa bo 4. novembra predstava komedije Policija d.d. Brezplačne vstop- nice za vse predstave je mogoče dobiti v lokalnih enotah banke. Najzvestejše starejše varčevalce bo Nova KBM letos 22. oktobra popeljala na izlet v Obsotelje, medtem ko bo za mlajše komi- tente, ki imajo pri banki odprt bančni račun študenta ali dija- ka, v četrtek, 28. oktobra, zvečer v mariborski dvorani ŠTUK nastopil Adi Smolar s skupino Leteči potepuhi. Nova KBM je v oktobru razpi- sala tudi nagradni natečaj na temo varčevanja in do 30.okto- bra pričakujejo predloge občanov o razlogih za varčevan- je. Najizvirnejši razlog bo banka nagradila s 50 tisoč tolarji. JB SREDIŠČE OB DRAVI / SEDMA SEJA SVETA KS Oblikovali bodo pnstordd phm Člani sveta krajevne skupnosti Središče ob Dravi so na seji 30. septembra sprejeli rebalans finančnega načrta za leto 1999. Izvedena je bila notranja prerazporeditev sredstev, fi- nančni načrt pa ostaja pri prihodkih in odhodkih nespre- menjen. Ugotovili so, da predvideni prihodki po pogodbah krajanov niso bili realizirani, ker se ni pričela gradnja kanalizacije, za katero naj bi tudi krajani pris- pevali svoj delež v skladu s po- godbo. Delo pa se ni pričelo, ker krajevna skupnost in občina v letošnjem proračunu nista mo- gli zagotoviti sofinanciranja. Pri odhodkih so se nekatere postav- ke zmanjšale, druge povečale za- radi slabega planiranja stroškov, manjše ali večje realizacije del, pojavili pa so se tudi nepredvi- deni sodni stroški. Dotacije ne- profitnim organizacijam so se zmanjšale za polovico. Investi- cija bodo v letošnjem letu reali- zirali 48-odstotno glede na plan. Dotok sredstev iz krajevnega sa- moprispevka v letu 1998 ni bil zadosten in sproten, pomemben strošek pa so bila tudi obnovit- vena dela na Sokolani in občin- ski zgradbi. Razen tega je mora- la občina vračati kredit, ki ga je najela v prejšnjem letu za pre- mostitev finančnih težav. V naslednji točki dnevnega reda so se svetniki odločili, da bodo na skupnem sestanku z večjimi obrtniki in podjetniki v krajevni skupnosti, predstavni- ki občine Ormož in podjetjem Urbis, d.o.o., zbrali predloge za urbanistično zasnovo Središča ob Dravi ter jih nato dali v jav- no razpravo. Oblikovan bo osnutek odloka o prostorskou- reditvenih pogojih, nanj pa bodo krajani ob javni razgrnitvi lahko dali pripombe in predlo- ge- Dogovorili so se tudi o pripra- vah za izdelavo plana investicij in vzdrževalnih del ter fi- nančnega načrta krajevne skup- nosti Središče ob Dravi za leto 2000. Člani sveta so sprejeli tudi cenik za tehtanje sladkorne pese na tehtnici v Središču ob Dravi. Na 1000 kg neto teže se bo v bodoče plačevalo 50 tolarjev. Majda FridI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI Zmage in klofute Slovenija se je v odnosu do Evropske unije znašla v vlogi zmagovalca in poraženca. "Slav- je" ob ugodnem letnem poročilu o pripravljenosti na vstop v unijo je (pre)hitro zasenčila grožnja iz Bruslja o začasni prepovedi uvo- za mesa parklarjev in kopitarjev zaradi nepravilnosti, ki jih je v delovanju slovenskih klavnic in mesnopredelovalnih obratov ugotovila evropska veterinarska inšpekcija. V obeh primerih "zas- luge" pripadajo predvsem Slo- veniji in njenim pristojnim orga- nom, čeprav si ti tedaj, ko ima- mo opravek z negativnimi oce- nami iz EU, zelo radi izmišljajo najrazličnejša opravičila. Kljub temu da kar naprej poslušamo, kako je EU prioriteta vseh priori- tet, se še prevečkrat zdi, da v za- vesti pristojnih še ni prevladu- joče spoznanje, da prizadevanje za vstop v unijo ne more biti ne- kaj ločenega od siceršnjega vsakdanjega življenja in ravnan- ja. S tega vidika je vsekakor ne- navadno, da Slovenija na svoji poti v EU "popravlja" svoje delo- vanje in obnašanje šele potem, ko dobi ustrezne pripombe in kritike od ustreznih evropskih or- ganov. Zakaj tega ne počne sproti kar sama, brez evropskih inšpekcij in služb? BAVČARJEV OPTIMIZEM Večer opozarja, da je minister za evropske zadeve Igor Bavčar izjavil, da obstajajo vsi razlogi za optimistično pričakovanje, da bo Slovenija v rokih, ki si jih je določila, se pravi do konca leta 2002, opravila vse naloge za polnopravno članstvo v Evrop- ski uniji. Položaj naj bi bil torej bistveno boljši kot lani, ko je bilo vzrokov za skrbi kar nekaj, čeprav so Bavčar in drugi vladni predstavniki takrat poskušali predvsem minimalizirati pomen za Slovenijo negativnih ocen iz Bruslja. Letos unija ugotavlja, da Slo- venija izpolnjuje politične pogo- je, v njej deluje tržna ekonomija in dosegla je globalno gospo- darsko stabilnost. Za EU je po- membno, da Slovenija nadaljuje strukturne reforme in da zakono- dajo usklajuje z evropskim prav- nim sistemom. Medtem ko so lani v EU ugotavljali, da so slo- venske reforme zastale, zdaj poudarjajo, da so reformna pri- zadevanja okrepljena in še po- sebej opozarjajo na sprejete spremembe v davčni politiki z uvedbo davka na dodano vred- nost in na reformo pokojninske- ga sistema. V EU pa mislijo, da Slovenija ni storila dovolj pri pri- vatizaciji državnega premoženja in za racionalizacijo in večjo učinkovitost poslovanja v držav- nih podjetjih. Za EU je kljub na- predku še vedno velik problem neučinkovitost sodne oblasti. Število nerešenih sodnih zadev (566 tisoč) je še vedno preveli- ko. Prav tako je po mnenju komi- sije prepočasna tudi denaciona- lizacija. "Z letošnjim poročilom EU o Sloveniji smo zadovoljni," je de- jal na tiskovni konferenci Igor Bavčar in poudaril, da je Evrop- ska komisija prepoznia dobro delo vseh vej oblasti v Sloveniji. Minister za evropske zadeve je tudi dejal, da je dan, ko bomo odločali o polnopravnem članst- vu v Evropski uniji, bistveno bližji, kot se nam danes morda zdi..." (Večer, 14. oktobra 1999) NEPRIJETNO "MESO" Veselje zaradi bruseljskega poročila pa so zagrenili najno- vejši zapleti z izvozom sloven- skega rdečega mesa v Evrop- sko unijo. Septembra letos so evropski veterinarski inšpektorji obiskali več mesnopredeloval- nih obratov v Sloveniji (Košake v Mariboru, Pomurko v Murski So- boti, zbiralnico divjačine v Ljubljani) in ugotovili več nepra- vilnosti v organizaciji in delovan- ju veterinarske službe ter nas- ploh pomanjkljivosti v sanitar- nem in veterinarskem redu. Pos- ledica teh ugotovitev naj bi bila začasna prepoved uvoza slo- venskega rdečega mesa (torej mesa govedi, prašičev, ovc, koz, gojene in streljanje divjadi) v dežele Evropske unije. Slovenija je od januarja do avgusta letos v EU izvozila skupaj 4760 ton me- snih izdelkov in 3184 ton mesa. Ugotovitve evropskih veteri- narjev so vsekakor neprijetna klofuta za Slovenijo. Očitno pa si jo je zaslužila, saj tudi najnovejši odzivi pristojnih in odgovornih potrjujejo, da na tem področju marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Pristojni tudi po nekaj dneh zmedenosti in negotovosti (zgodba v zvezi s prepovedjo iz- voza slovenskega mesa se je začela razpletati med zadnjim vi- kendom) niso znali nedvoumno pojasniti, ali gre za dejanske slo- venske pomanjkljivosti v organi- zaciji in praksi delovanja veteri- narske službe, slovenskih klav- nic in nasploh slovenske države ali pa zgolj za nekakšno (ne- pojmljivo in doslej nezabe- leženo) nestrpnost in nagajanje Sloveniji s strani "nekoga" iz Ev- ropske unije. Slišati je bilo nam- reč najrazličnejša namigovanja, da Evropejci v drugih primerih niso nikoli tako hiteli s sankcija- mi, da Sloveniji ni bila dana možnost odpravljanja ugotovlje- nih napak itd. Zakaj se pristojni niso takoj kljub vikendu nedvo- umno javno opredelili do dom- nevnih pripomb in očitkov iz Ev- ropske unije? Zakaj je edini kon- kreten ukrep, ki so ga medtem sprejeli, začasna prepoved izvo- za v Evropsko unijo? Kako je mogoče, da so se odločili za to, čeprav tega še ni uradno zahte- val nihče iz Evropske unije? Av- strija je ob začetku vikenda res- da zaustavila uvoz slovenskega mesa. Namesto da bi uradna Slovenija v zvezi s tem zahtevala uradna pojasnila in protestirala, se je še sama "kaznovala". Ukre- pali smo torej brezglavo in vna- prej, za "vsak primer", če bi se v naslednjih dneh Evropska unija vendarle odločila za prepoved uvoza rdečega mesa iz Sloveni- je. Nepojmljivo. Utemeljitev re- publiške veterinarske uprave, da naj bi to storili "preventivno", da bi se izognili morebitnim zaple- tom na meji, je neprepričljiva in smešna. Sicer pa so iz Pomurke sporočili, da jih je v petek (15. oktobra 1999) republiška veteri- narska uprava brez kakršnega- koli pojasnila obvestila, da bo v ponedeljek "ustavljen ves izvoz mesa iz naše države v EU". Zaradi kredibilnosti pred EU, predvsem pa tudi zaradi domače javnosti bi morali pris- tojni brez kakršnihkoli pomisle- kov in predsodkov povedati, kakšne napake je odkrila evrop- ska veterinarska inšpekcija ob letošnjem jesenskem pregledu slovenskih mesnopredelovalnih obratov in kaj misli o njih. Vseka- kor ni dovolj zgolj "ugotavljanje" direktorja republiške veterinar- ske uprave Zorana Kovača, da so inšpektorji res odkrili nekate- re pomanjkljivosti, "vendar take lahko odkrijejo kjerkoli, v kateri- koli državi..." Vsekakor je Evropski uniji pro- blematično očitati, zakaj "hiti" z obravnavanjem poročila svojih inšpektorjev, ker bi pač lahko bolj razvidno "hiteli" tudi sami pri odpravljanju posameznih po- manjkljivosti. Zakaj je šele strah pred prepovedjo izvoza mesa kmetijsko ministrstvo privedel do tega, da zahteva, naj na vete- rinarskem zavodu disciplinsko ukrepajo proti zaposlenim, ki so odgovorni za izvajanje nadzora v obratih mesnopredelovalne in- dustrije. Vsekakor gre za poseb- no vrsto slovenske arogance, če upoštevamo, da je ravno po- dročje mesa že nekaj let pred- met posebne pozornosti in kon- trole v Evropski uniji. Bo kdo za- radi tega tudi konkretno odgo- varjal? Jak Koprive "fEDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 PO HASIH KRAJIH OD TOD m TAM ORMOŽ • 12. seja občinskega sveta Ormoški svetniki so včeraj končali 12. sejo Qt)činskega sveta. Kljub zapletom so potrdili in jprejeli osnutek poslovnika, ki ga je predlagal župan Vili Trofenik. Dali so soglasje k rebalansu fi- nančnega načrta krajevne skupnosti Središče ob pravi ter k višini cen šolske prehrane. Potrdili so tjdi sporazume o odplačnem prenosu lastninske pravice na zemljiščih, uporabljenih za cesto. mf LENART • priprave na občinski praznik v lenarški občini se v teh dneh pripravljajo na občinski praznik, ki bo v začetku novembra. Po- sebni odbor lenarškega občinskega sveta je ko- nec prejšnjega tedna že podrobneje razpravlja o poteku praznovanja, slovesni seji ter podelitvi občinskih priznani. AK PORTOROŽ• Srečanje najstarejših mest v okviru srečanj najstarejših slovenskih mest Ruja, Škofje Loke m Pirana bo danes, v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri v avditoriju v Portorožu v or- ganizaciji Zveze kulturnih društev Karola Pahorja iz Pirana skupni koncert glasbenikov treh sodelu- jočih mest. Nastopili bodo ženski zbor Lucija in pi- halni orkester iz občine Piran, mešani pevski zbor Lubnik pod taimož, Hrastovec, pa tudi v domu upoko- jencev Danice Vogrinec. Tudi to- krat smo kot že leta poprej imeli srečo z vremenom. Delovni tera- pevti smo skupaj z bolniki pripra- vili bogat kultiu-ni program, v ka- terem so se predstavili s petjem, recitacijo in plesom, popoldan pa so potekale igre brez meja, v kate- rih so se pomerili varovanci, in se- veda peka kostanjev. V večernih turah smo pripravili zabavo s ple- som in bogatim srečelovom". "Delovna terapija je razmeroma mlada medicinska stroka, o kateri vedo ljudje le malo, čeprav se z njo srečujejo na različnih področjih," je povedala Manja Pfeifer, dipl. delovan terapevtka. "Delovni tera- pevti lahko s svojim visokostro- kovnim znanjem in s pomočjo različnih terapevtskih aktivnosti pomagajo ljudem z različnimi težavami: duševno bolnim, ose- bam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, osebam z začasno ali trajno okrnjenimi tele- snimi funkcijami, starejšim ose- bam in še bi lahko naštevali. Vsa- ko posamezno področje rehabili- tacije je specifično, v celoti pa si delovna terapija prizadeva za kva- litetnejše življenje bolnikov, za obnovitev posameznikovih priza- detih sposobnosti in vzdrževanje obstoječih zmogljivosti za čim bolj samostojno opravljanje vsa- kodnevnih nalog. Za doseganje le- teh pa se delovni terapevti pos- lužujemo različnih prilagojenih aktivnosti, ki so usmerjene k iz- boljšanju zdravstvenega stanja bolnika oz. ohranitvi funkcije. To pa so predvsem aktivnosti za kre- pitev fizične zmogljivosti, aktiv- nosti v zvezi z delom, aktivnosti za izboljšanje telesnega ugodja, aktivnosti za obogatitev medoseb- nih odnosov in socializacije ter aktivnosti za vzpodbujanje oseb- nega izražanja in kreativne izrabe prostega časa. V Sloveniji ima de- lovna terapija kot stroka velike potenciale razvijanja in uspešnega delovanja na vseh področjih, kjer je to v zdravstvu potrebno, saj je tudi v razvitih državah zelo poz- nana, razvita in cenjena." Ur Krvodajalci 5. OKTOBER - Alojz Petrovič, Pacinje 20, Zlatko No- vak, Stoperce 67, Miran Gojkovič, Hajdoše 64, Andrej Čuš, Placar 13, Jože Betšak, Popovci 5, Branko Šenkiš, Žabjak 61, Leopold Rodošek, Zg. Pristava 35/c, Franc Vaupodč, Popovci 15, Boštjan ^jšek, Skorba 71, Aloj- zija Spevan, Jurovci 18/a, Silvo Ceh, Spuhlja 143, Boris Petek, Dornava 88/d, Kamilo Kronvogei, Črmlja 7, Ivan Šešerko, Dornava 116/c, Stanko Vršič, Slavšina 36, Franc Štumberger, Nova vas 83, Rudi Stelcer, Pobrežje 118, Milica Vršič, Slavšina 36. 7. OKTOBER - IVtojca Toplak, Gorišnica 8/'a, Milan To- plak, Gorišnica 8/a, Silvo Topolovec, Arbajterjeva 1, Ptuj, Janez Kokd, Suha veja 8, Jakob Janžekovič, Stre- jaci 7, Dragica Šori, Sp. Velovjek 41, Marjan Veršič, Sel- ška C. 39, Ruj, Silva Cafuta. Čučkova 13, Kidričevo, An- ton Cafuta, Pobrežje 89/a, Jože Šentak, Stogovci 53, Franc Murko, Pobrežje 113, iVterija Burjan, Hajdoše 53/a, Mirko Čuš, Bukovci 24/a, Štefan Mlinaric, Zg. Haj- dina 75, Ciril Predikaka, Majšperk 51. Marjan Seguia, Reševa 7, Ruj, Marija Gaiser, Jiršovci 74, Ruj, Marjan Horvat, Krčevina pri Ruju 72, Hedvika Korošak, Trubar- jeva 10, Ruj, Rado Bohak, Dravski dvor 5, Miklavž na Dravskem polju, Vladimir Ferk, Zadružni trg 1, Ruj, Al- fonz Strnad, Hajdoše 43/a, Janez šijanec, Jamna 12/a, Videm ob Ščavnici, Martin Šlamberger, Skorba 2Jc, Ma- tija Murat, Lackova 13, Igor Kožar, Mlinska c. 3/b, Ruj, Božidar Vasiljevič, Vrablova20, Maribor, Vlado Perhač, Mestni Vrh 7, Jože Kurnik, Žikarce 92/'b, Roman Karo, Dravska 6, Ptuj, Branko Kumik, Žikarce 92/b, Miran Ek- art, Ul. 8. februafia 47, MiWavž na Dravskem polju. Peter Veleč, Ob Blažovnici 77, Limbuš, Danijel Sužnik, Gočova 22, Martin Ravčak, Kupčinji Vrh 28, Branko Rakuša, Sarajevska 8, Maribor. Siivo Koren, C. talcev 33, Rače. Žeijko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ruj, Bojan Žibek, Pod vrhom 27, Maribor, iger Anžel, Vintarovci 21/b. MAKOLE / JESENSKI VEČER Z UUDSKIMI PEVCI, GODCI IN FOLKLORISTI^^ Pri KUD Anice Černejeve iz Makol so sklenili, da bodo enega, izmed sobotnih večerov posvetili jesenskim opravilom. Tokrat^ so kožuhali in se ob tem spominjali nekdanjih časov, ko je i bilo to eno osrednjih jesenskih opravil. Da ne bi bili sami, so i v goste povabili še sosede. Prišle so ljudske pevke z Laporja in^ Venčeslja, tamburaši Kavkler iz Hošnice, nastopili pa so tudij člani domače folklorne skupine ter ljudske pevke iz Ložnice^ Kožuhanje še ne tako davno ni bil samo pomemben "gospodar- ski" dogodek za gospodarja in go- spodinjo, saj sta tako pod streho spravila velik del letine, temveč in predvsem družabni dogodek na vasi, za katerega pa danes tako ali tako nimamo več časa, ker se nam neprestano nekam mudi. Tako so v "starih časih" na kožuhanje po- vabili sosede, prišli so stari in mladi, bilo je veselo, veliko so si pripovedovali, peli pesmi in zgan- jali norčije. Najlepši del večera je bil prihod mtizikanta. Ta je raz- tegnil svoj meh in potem se je ple- salo tja do zgodnjih jutranjih ur. Nič ne de, če je bil drugi dan de- lovnik, naspali se bodo že pozimi. Gospodinja je pripravila jedačo za lačne želodce, gospodar pa je k temu primaknil še pijačo, da je pogrela telo in dušo. Vzdušje tega narodnopisnega dogajanja so domačini poskušali pričarati kar na domačem odru, kjer ni manjkalo koruze, pa tudi pijača je bila, jedača pa po končanem nastopu. Da bi v nekoliko hladni dvorani makolske krajevne skupnosti ogreli še gled^stvo, so folkloristi KUD Anice Černejeve iz Makol ob zvokih domačih godcev prešerno zaplesali, da se je kadilo. Za njimi so zapele makolske ljud- ske pevke, nato še sosednje. Naj- prej tiste bližnje iz Laporja, krona] vsega pa so bili kleni glasovij venčeseljskih ljudskih pevk. Zai- grali in seveda zapeli so tudi tam- biuraši Kavkler iz Hošnice. Nasto- pajoči iz domačega kulmrno- lunetniškega društva, ki so večer pričeli, so ga tudi sklenili. Od koncu je bilo na sporedu še neka) domačih plesov, pa tudi makolske ljudske pevke so zapele nekaj hu- domušnic. V splošno zadovoljstvo gledalcev so folkloristi uprizorili še tlačenje koruze za obleko. Bilo je prijetno in mnogi si takšnih večerov še želijo. Vida Topolovec Nastopile so tudi venčeseljske ljudske pevke. Foto: VT NORIŠNICA / MED MLADIMI RAZISKOVALCI NA OSNOVNI SOLI Izbrali so si Kelie "Za uspešno raziskovalno delo potrebuje raziskovalec motiv,; predhodno znanje o raziskovalni materiji in začetno stimula-^ cijo," meni Boštjan Rihtar, likovni pedagog na OŠ Gorišnica,] ki je mentor nove raziskovalne naloge pod naslovom: Kelti na< območju občine Gorišnica. Delovni elan za raziskovanje so< mladi raziskovalci v družbi mentorjev poskušali pridobiti na: pni strokovni ekskurziji, ko so bili na obisku v Inštitutu za hme^arstvo in pivovarstvo v Žalcu, v muzeju Brežice in lekar-, ni Olimje. Ekskurzija je dala mladim gorišniškim raziskovalcem kar nekaj znanja. V Žalcu so denimo spoznali zeliščni vrt (podobnega naj bi drugo leto turedili tudi na Dominkovi domačiji), v Posav- skem muzeju Brežice so se dodo- bra seznanili s Kelti in keltskim načinom življenja, v Olimju pa so jim bila na široko odprta vrata najstarejše lekarne v Evropi \^ tudi tam niso mogli mim^ zeliščnega vna. Celo šolsko leto ne bo nastajalj le ena raziskovalna naloga, tem, več jih bo več združenih v razj, skovalni projekt, je povedal Boštjan Rihtar. Prva naloga bo govorila na splošno o Keltih v naših krajih, druga o keltskih oblačilih, tretja pa bo usmerjena v zeliščarstvo, kajti zdravilna zelišča so bila cenjena že v davnih časih. Mentorji in ziuianji stro. kovni sodelavci, ki bodo mladim raziskovalcem v oporo, so; Boštjan Rihtar, Zdenka Zver, Al- eksandra Hojnik Bezjak, Mira Ivanuš, Ivan Žižek, Maja luš, Dragica Petrovič in Simon Petro- vič, podporo pa so našli še pri rav- natelju Branku Sircu in županu Slavku Visenjaku. Luka Roškar, Borut Šegula, Sandi Domajnko, Martin Gsel- man, Katja Vajda, Miha Horvat, Ines Bezjak, Mateja Kelenc, Da- niela Zorli, Nejc Cestnik, Karina Laura, Ina Sok, Saška Emeršič, Mateja Vinkovič, Eva Kokot, Alenka Matjašič in Mateja Rožmarin so mladi raziskovalci, ki jih do Junija prihodnje leto čaka precej dela in lahko se že ve- selimo, da bomo tudi z njihovo pomočjo lahko o Keltih slišali še veliko zanirdvih podatkov. T. Motiorko Gorišniški raziskovalci so bili prvič v pravem zeliščnem vrtu. Foto: TM 20 ZANIMIVOSTI, RePORTAŽE Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK ŽETALE / DEVETI KOSTANJEV PIKNIK Nova obilna je zaživela v Zetalah so pni kostanjev piknik pripravili leta 1990 in nanj j povabili slovenski državni vrh ter številne goste iz vse Slovenije,, ki so si prišli ogledat od neurja razdejane, a gostoljubne Halo-j ze. Morda je bil prav to začetek odpiranja Haloz in začeteki izhoda iz pozabljenosti in nerazvitosti. Kostanjev piknik je z j izjemo leta 1991 postal tradicinalna prireditev in v novi občini > Žetale razmišljajo, da bi ga v prihodnje združili z občinskimi praznikom. 1 Številne prireditve so že teden dni prej naznanjale, da bo že letošnji kostanjev piknik neke vrste občinski praznik. Predvsem osrednja prireditev minulo soboto je bila priložnost za prvi obračun dogajanja v novi občini Žetale, ki je zaživela z začetkom leta 1999. Kar pet let so trajala prizadevanja za samos- tojno občino, zadovoljstvo občanov je sedaj po prvih uspe- hih toliko večje. Župan Anton Butolen je poudaril, da je bilo v razvoj tega dela Haloz v letošnjih devetih mesecih vloženih že okoli 200 milijonov tolarjev, kar je največ doslej in kar je že v tem prvem obdobju ovrglo bojazen, da tako mala občina sama ne bo mogla živeti. "Poleg tradicionalne pridnosti in prizadevnosti ter skrbnosti tukajšnjih ljudi, ki v težkih na- ravnih razmerah uspešno kme- tujejo, imamo nekaj sposobnih podjetnikov in obrtnikov, za ka- tere sem prepričan, da bodo v prihodnje aktivno soustvarjali razvoj občine," je dejal župan Anton Butolen. Za živahno in uspešno življenje v občini imajo zasluge tudi osnovna šola, ki ni samo izobraževalna, temveč tudi kulturna ustanova, ter društva: Društvo podeželskih žena, ki je eno najmnožičnejših in uspešnih društev ter se lahko pohvali s številnimi medaljami in pohvalami za kakovostne ku- linarične izdelke na raznih pri- reditvah, predvsem na Dobro- tah slovenskih kmetij v Ptuju. Nadvse uspešno deluje Strojni krožek Žetalanec, ki je eden prvih in najbolje organiziranih v Spodnjem Podravju in širše. Prostovoljno gasilsko društvo, ki združuje skoraj desetino prebivalcev občine, pa Lovska družina Žetale, Društvo upoko- jencev in športni društvi Žetale in Rim. Po devetih mesecih je že mogoče trditi, da je občine Žeta- le zaživela. Sedemčlanski občinski svet je doslej sprejemal potrebne občinske akte ter dru- ge pomembne in dobro preteh- tane odločitve soglasno. Med prvimi v Sloveniji je nova občina Žetale sprejela delitveno bilanco s s prejšnjo skupno občino Majšperk. Pred dnevi je bila delitvena bilanca ures- ničena, kar je pomembno za de- lovanje občine in vodenje inves- ticij. Delitvena bilanca in pre- hod na samostojno financiranje sta bila tudi pogoj za ustanovi- tev tričlanske občinske uprave, za naloge na področju urejanja prostora in prostorsko planiran- je ter področje komunalne inšpekcije pa so pristopili k skupni upravi 13 občin na ptujskem območju. Skupaj z občino Majšperk so v Žetalah rešili problem zdravstvene oskrbe, z občino Podlehnik pa uspešno sodelujejo na področju oskrbe z vodo, kar kaže na odpr- tost občine in njeno pripravlje- nost za sodelovanje na enakop- ravni osnovi. Župan je naštel še nekaj konkretnih pridobitev prvih mesecev življenja nove občine: uspešno nadaljujejo gradnjo nove osnovne šole, ki je investicija stoletja, saj je bila obstoječa šolska stavba zgrajena že davnega leta 1892. Uredili so zdravstveno ambulanto in pri- dobili zdravnico, sanirali plaz in uredili del struge Rogatnice na Kančecu ter novo asfaltno igrišče ob šolski novogradnji. V tem času sta v gradnji dva cestna odseka, pripravljena je doku- mentacija za nadaljnjo sanacijo plazov, pa tudi za gradnjo vodo- voda Kozminci - Žetale. V teh mesecih so urejali tudi lokalne ceste, javne poti in gozdne ceste, z občinskim deležem so sodelo- vali pri širitvi elektroomrežja in še bi lahko naštevali. Ob tem, ko se je župan zahvalil posamezni- kom, organizacijam in društvom za dosedanje sodelo- vanje, jih je prosil, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo v pri- zadevanjih za čim hitrejši razvoj občine. Osrednjo prireditev devetega kostanjevega piknika so s kul- turnim programom popestrili učenci osnovne šole Žetale, gos- podinje so pripravili zanimivo razstavo domačih dobrot, člani strojnega krožka so prikazali nekdanje in sedanje načine obdelave lesa v Halozah. Prire- ditev se je nadaljevala v družabni del, v katerem ni man- jkalo pečenih kostanjev, mošta in drugih dobrot ter kulturnih in drugih zanimivosti. J. Bračič Pred devetim^ kostanjevim piknikom so v Žetalah izvedU številna tekmovanja. Rezulta- ti občinskega prvenstva v šahu - pionirke: 1. Vanja Bu- tolen, 2. Petra Kojc, 3. Alen- ka Žajdela. Pionirji: 1. Blaž Vodušek, 2. Ivan Fišer, 3. Si- mon Skledar. Člani: 1. Jože Kopše, 2. Anton Butolen, 3. Anton Jus. Namizni tenis: 1. Jože Kopše, 2. Matej Gajser, 3. Janez Jus. V nedeljo 10. ok- tobra je bila otvoritev novega rokometnega igrišča, po otvo- ritvi pa je bilo občinsko pre- venstvo v malem nogometu. Rezultati - mladinci: 1. Žeta- le, 2. Tečne mladenke iz ce- lotne občine Žetale^ 3. Čermožiše. Člani: 1. Žetale II, 2. Kočice, 3. Dobrina - Ravno. Županji Izole Bredi Pečan in županu Majšperka Francu Bezjaku so izročili spominski "haloški torbici" - v resnici majhna koša s haloškimi dobrotami - v znak zahvale za dosedanje uspešno sodelovanje Anica Korez se še vedno ukvarja s pletarstvom Še danes Je živa dejavnost izdelave lesenih kolov za vinograde TRNOVSKA VAS / MERCATOR OBNOVIL SAMOSTREŽNO PRODAJALNO Da iif Iii7f fciipcf ladovaljni Mercator SVS, d.d., Ptuj, na- daljuje posodobitve in obnove svojih prodajaln skladno s svoji- mi standardi. Najnovejša prido- bitev je obnovljena in posoblje- na samopostrežna prodajalna v Trnovski vasi. V njej so trije za- posleni, poslovodkinja je Mari- ca Požegar. Na skoraj 72 m površine ponujajo tudi več blaga kot doslej. MG Obnovljena samopostrežna prodajalna v Trnovski vasi. Foto: Langerholc 22 Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDNIK Info- glasbene novice! Letos smo ljubitelji ročka prišli na svoj račun, saj sta v Sloveniji nas- topili skupini Metallica in R.E.M. Pregovor pravi, da gre v tretje rado, In tako bo 23. oktobra v ljubljanski dvorani Tivoli nastopila ameriška ročk skupina BLONDIE, ki se lahko pohvali s hiti, kot so: De- nis, Sunday GirI, Heart of Glass, Union City Blue, Atomic, Call me, The Tide is High, IVIaria... Izredni glasbenik CARLOS SANJANA je trenutno izredno popularen v ZDA s skladbo Smooth, ki jo poje Rob Tho- mas, pevec skupine Matchbox 20. SANJANA je z odličnega albuma Su- pernatural (na njem sodelujejo tudi Eric CIapton, Lauryn Hill, Eagle Eye Chen7, Everlast...) Izdal atraktiven la- tlno obarvan plesni komad MARIA MARIA {ttt^, ki ga rapajo in po- jejo PRODUCJG&B. SARAH BRIGHTMAN je navdušila re- snejše poslušalce s klasiko JIme to Say Goodbye, ki jo je zapela v duetu z italijanskim slepim tenoristom Andre- om Bocellljem. Vrhunska vokallstka je s svojim čistim vokalom v pop/rock verzijo priredila klasiko DUST IN JHE WIND (^Melej^, ki so jo v originalu izvajali člani skupine Kansas. Ameriško grunge zasedbo FOO FIGHJERS sestavljajo Dave GrohI - ki- tara in vokal, Pat Smear - bas kitara in VVilliam Goldsmith - bobni. Jrije roc- kerji izvajajo sodoben ročk komad LE- ARNJOFLY(*^. Ameriški raper EMINEM je zablestel s komadom My Name is in Guilty Cons- cience, pri katerih je rapal tudi takšen mojster, kot je Dr. Dre. EMINEM si je izmislil in obdelal novo zanimivo temo z naslovom ROLE MODEL (^|B|e|^ z albuma Slim Body LP. Britanski studijski band CHEMICAL BROTHERS sta DJ Jom Rovvlands in Ed Simons. Kemična brata uporabljata visoko računalniško tehniko v "beat" komadu OUJ OF CONJROL ki ga je vokalno podprl Bernard Sum- mer iz skupine New Order. HOLLY JOHNSON je bil zloglasni pe- vec skupine Frankie Goes to Hollywo- od in se je na solo poti izkazal s hitom Americanos. Sedaj zavija v modeme plesne ritme v komadu DISCO HEA- VEN ()K)K)K), vendar temu komadu primanjkuje pozitivne energije. Ameriška pevka MANDY MOORE bi lahko bila nova Britney Spears ali Christina Aguilera. Komaj 15-letna MANDV predstavlja "sladko" pop pe- sem CANDY (^MB^^ in z njo bo okužila predvsem najstniške pos- lušalce. CHER je ponovno neverjetno zaslove- la z uspešnico Believe in tako bo pev- ka v novembru poslala na tržišče al- bum z največjimi uspešnicami. Končno pa bo na formatu male plošče izdala poletno obarvan plesni komad DOVE L'AMORE ()K)K)K)K)»), ki te- melji tudi na odličnem igranju na kas- tenjetah. Ples in glasba sta nerazdmžljivo pove- zana in tako vam ponujam nekaj so- dobne disco glasbe za ples: Get Down - JUNGLE BROTHERS, Another Way - PAUL VAN DVKE, The Avvakening - YORK, How do Vou Feel Right Now - FANCY, Do that to me One More Time - AMBER, VVaiting for the Sun - RUFF DRIVERZ, English Channel - MOODV BLUES, I Cry - RAY HORTON, Throw your Hands up - JASON NEVINS, The Sound of Nature - MARIO LOPEZ, On & On - TONI COnURA, lt's on - AK & SWIF, 1,2, 3...RhymesGalore-DJ TOMEKK, The Sailor Song - TOV BOX, Stay with me TIH Dawn - LUCID, Rich inParadise99'-FPI PROJECT, I Wan- na be your Toy - 2 EIVISSA, Boogie VVonderland 99' - EARTH, WIND & FIRE, I Wanna be your Man - MARC, Mambo No. Sex - E-ROTIC, Another Day - THE DOME PROJECT & RA- CHEL, Angel - TINA COUSINS, Lies - KAREN RAMIREZ, Wild Thing 99' - TONE LOC & ZZ BROS, Responsible - ŠPIKE, Vour Love - MARK'OH & JOHN DAVIES... Britanska skupina HONEVZ do sedaj blesti s tremi soul popevkami z naslovi Finally Found, End of the Line in Love of a Lifetime. Tri čedne pevke izvajajo preprosto pesem NEVER LET VOU DOWN (^MBM^ z resničnim besedi- lom in soul pridihom. Ameriški country duet BROOKS & DUNN je pred slabim mesecem izdal novi album z naslovom Tight Rope. Priznana country glasbenika sta dobi- la nekaj countryjevskih prijemov v čudoviti baladi MISSING VOU {tt^, ki jo je v izvirniku pel John Waite. David Brezniic Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrazite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ruj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Josipa Lisac, je uganila Mojca Vinko, llčeva 2, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ruj. Rok: četrtek, 28. ok- tobra. 1. Genie in a Bottle - CHRISTINA AGUILERA 2. Heartbreaker - MARIAH CAREY & JAYZ. 3. Larger than Life - BACKSTREET BOYS 4. (Vou Drive me) Crazy - BRITNEV SPEARS 5. Burni ng Down the House -TOMJOHNS &THECARDIGANS 6. VVaiting for Tonight -JENNIFER LOPEZ 7. If I Could Turn Back the Hands - R. KELLY 8. NewYork City Boy - PET SHOP BOYS 9. Ain't that a Lot of Love - SIMPLY RED 10.1 Got a GirI - LOU BEGA Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer-j nem sporedu radia Ruj. mMladi dopisniki OTROKOVE PRAVICE: PRAVICA 00 ŽIVUENJA o tem, ali ima otrok ob samem spočetju pravico do življenja ali ne, je bilo že ogromno napisanega, ogromno povedanega in še danes so mnenja različna. Razlikujejo se tudi razlage za nasprotujoča se mnenja. Rimskokatoliška cerkev namreč odločno nasprotuje pravi- ci do splava, medtem ko se odbor za ženske pravice bori za svobod- no odločitev vsake matere pose- bej, da sama odloča o sebi in o svojem telesu. Jaz s svojo prepros- to miselnostjo pač mislim, da bi naj vsak otrok imel pravico do življenja, čeprav potem ni vse tako preprosto, kot se sprva zdi. Prem- nogokrat se pojavijo socialne sti- ske mater; dekleta ostanejo brez fantov in žene brez mož, zato ne vidijo drugega izhoda, kot da na- redijo ta korak. Po moje bi bilo boljše, da bi se ta otrok rodil in bi ga matere pač dale v posvojitev tistim, ki ne morejo imeti otrok in si jih srčno želijo. Toda v življenju ni vse tako pre- prosto, nasprotno, zelo zelo zaple- teno je. To včasih vidim v kakšnem filmu. Na videz prepros- te stvari se zapletejo in skoraj ved- no najbolj trpi ubogo, nebogljeno, nedolžno bitje - otrok. Vsem nam je znano, čeprav včasih nočemo vedeti, da na svetu nekateri otroci trpijo in doživljajo strašne stvari. In te grozote jim marsikdaj povzročajo lastni starši ali odrasli ljudje brez srca in vesti. Sama si želim, da bi bili vsi rojeni otroci zaželeni v svojih družinah in srečni med svojimi najdražjimi; tako kot sem jaz. Janja Zavratnik, 6. a, OŠ Gorišnica ŠPORTNI OAN Na športnem dnevu smo se imeli zelo lepo. Borili smo se za uspeh. Tekli smo po dolgi progi. Ko smo pritekli na cilj, smo si oddahnili. Potem smo navijali za druge učence. Za malico smo imeli pizzo in sok. Na koncu so najboljši učenci dobili diplome. Barbara Silak, 2. a, OS Domova MOJA OTROŠKA LETA Od tistega dne, ko sem privekal na svet, je vse drugače. Postali smo tričlanska družina. Ime sta mi dala ati in mami po kralju Matjažu. Ob rojstvu dojenčka je vedno živahno, saj je to velik do- godek za starša in najbližje. Ko sem bil majhen, smo se igrali v peskovnikih, si nagajali, skakali, se tepli in počeli vse mogoče vra- golije. Prišla so leta, ko sem moral v vrtec in v malo šolo. Učili smo se pisati črke, risati in vse mogoče stvari. Imel pa sem tudi eno željo: da bi dobil bratca. Ta želja se mi je po devetih mesecih uresničila. Dobil sem bratca po imenu Mitja. Z njim se rad igram. Prišel sem v sedmo leto, ko sem prvič sedel v šolske klopi. Dobil sem tudi nove prijatelje, s kateri- mi se zabavamo in počnemo vra- golije. Najbolj smo bili srečni, ko so prišle počitnice. Na vasi smo imeli več dejavnosti, kot so na pri- mer: gasilstvo, nogomet in tenis. Temu vsemu bi lahko rekli aktiv- ne počitnice. Ko je bilo počitnic konec, smo vsi kot prerojeni sto- pili v šolske klopi. Kaj moremo, leta pač gredo!!! Matjaž Podhostnik, 5. a, OŠHajdina MOJ VZORNIK Najprej vam bom izdala, kdo je moj vzornik. To je moja mama. Izbrala pa sem si jo zato, ker je preprosto nekaj posebnega. Stara je nekaj čez štirideset in je za svoja leta precej živahna. Meri okoli meter petinšestdeset in nje- na postava je popolna. Njene oči vedno zelo pozitivno gledajo v svet. So zeleno rjave. Lasje ji že malce sivijo, pa je to posebej ne skrbi. Obraz je lepo oblikovan in zagorel. Usta in nos so tanka. Oblači se vedno po zadnji modi, vendar sebi primerno. Nikoli ne pretirava pri ličenju in to mi je zelo všeč. Zaposlena je v Perutni- ni Ptuj. Njeno delo je zelo napor- no in je veliko na terenu. Veliko ljudi ji zavida njen položaj. Nihče pa ne pomisli, kako težko je njeno delo. Mislim, da ima zato tako zahtevno in težko službo, ker je zanesljiva in pametna. V družbo ne gre rada. Je zelo samostojna in ne pogreša svojih prijateljev. Veli- ko raje se doma, po težkem delu, vleže na posteljo in bere. Seveda v vsaki družini ne gre brez čiščenja in pospravljanja. Ko pride do tega, je zelo natančna. Občudujem jo tudi zato, ker se nikomur ne pusti prestrašiti. Če imam težave, mi rada priskoči na pomoč. Včasih je popustljiva, včasih pa trmasta, da je kaj. Svojo mamo občudujem in mis- lim, da bi vsak moral svojo. Na svetu so otroci, ki jim je bila pra- vica do matere odvzeta, zato jo imam jaz toliko raje. Daša Cizerl, 7. c, OŠ Olge Meglic, Ptuj RAZMIŠUANJE Domovina. Nisem še občutila, kako je pri srcu človeka, ko zapušča svojo domovino. Moja domovina je polna zelenih travni- kov, razgibanih gorovij, modrih rek ... A ko pridem v kakšno tujo deželo, se mi zdi vse mračno. Ni- kjer ni tistih zelenih travnikov in nikjer niso reke tako modre kot v moji domovini, v Sloveniji. Župančič je v svoji pesmi Z vla- kom orisal slovo od domovine, kar mu je bilo zelo težko in žalost- no. Bal se je vsega, kar ga bo čaka- lo tam daleč stran, tam, kjer niko- gar ne pozna in mu bo vse tuje. Tudi jaz se bojim časa, ko bom mogoče morala zapustiti dom. Ta- krat vem, da mi bo hudo in da bom pogrešala svojo domovino. Upam, da se mi to ne bo zgodilo in bom lahko zmeraj gledala moje zvezdnato nebo, zelene travnike, modre reke ... Zupančič obljublja, da bo mislil na domovino in jo spoštoval ter ohranil v spominu za vedno. Včasih zrem skozi okno in vem, da me bodo narava, gozdovi in travniki, torej vsa moja domo- vina varovali pred vsem hudim. Moja domovina, tako živa in pri- jazna, mi daje zavetje in mi poma- ga, da se zazrem vase in najdem svoj notranji mir. Nina Valentan, 8. a, OŠ Kidričevo NENAVAONO TEKMOVANJE Med poletnimi počitnicami sem obiskovala kreativne počitniške delavnice, ki jih vsako leto prireja Center za socialno delo Ptuj. Le- tos je bilo še posebej zanimivo, zato so vsi dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, hitro minili. Za petek, zadnji dan, pa so nam pri- pravili posebno presenečenje. Sez- nanili so nas z razporedom tega dneva. Na začetku je bilo tekmo- vanje v snedenju kremne rezine. Sprva smo bili vsi zelo prese- nečeni. "Nobenega ugovarjanja, tekmovali boste vsi," nas je nago- vorila Vida. Vsi smo že nestrpno čakali na pravila igre. Ko smo vse izvedeli, smo čakali samo še na start. "Pozor, zdaj!" je rekla Gabi. Vsi smo se z obrazom pogreznili v kremno rezino in pričeli jesti. Inštruktorice so nas glasno vzpod- bujale: "Dajmo, kdo bo prvi, še malo, hitro ..." Napetost je naraščala, vzdušje je bilo prijetno, vse glasneje pa se je slišalo navi- janje. Niti za trenutek nisem zati- snila oči, gledala sem samo svojo kremno rezino in jedla. "In Boja- na je prva, tudi drugo mesto že imamo, čakamo samo še na tretje mesto. Dajmo! Tretje mesto je za- sedla Meli!" Ob teh besedah sem si oddahnila. Bila sem vesela. Tudi drugi so počasi pojedli svoje rezine. Za nagrado sem dobila pa- ket efa plasta. Če bom imela pri- ložnost, bom še kdaj šla na krea- tivne delavnice. Morda se bom spet tako pomerili, da se bomo zraven posladkali. Aieli Butnbakovič, 7. b, OŠ Ljudski vrt, Ptuj KAKO SEM ŠEL V GOZD Nekega dne sem šel v gozd. Vi- del sem zelo grozne živali, nekate- re pa niso bile grozne. Izgubil sem se. Nisem znal poti domov. Sel sem naprej po gozdu. Približala se je noč. Nisem vedel, kje bi spal Videl sem veliko drevo. Ko sem se približal, sem zagledal globoko jamo. Sel sem vanjo. V drevesu sem videl posteljo, v postelji pa je bila majhna, lepa vila. Nisem ve- del, kaj bi naredil. Odločil sem se, da jo bom zbudil. Vila se je zelo prestrašila. Vprašala je, kaj bi rad od nje. Odgovoril sem, da ne naj- dem poti domov. Rekla je, da me bo začarala, da bom doma. In res sem bil doma. Tako sem preživel to lepo dogodivščino. Marko Breznik, 3. r. OŠ rvANiKOva . LUJZEK Dober den vsoki den! Toto pi- smo pa vam pišem gnes iTJemoma v torek, dvo dni pred izidom našega in vašega Tednika. Zaj v jesen je pač tejko dela, ke se enos- tavno nesen moga spravti k pisaji. Bija pa sen tudi tak zmontrani kak stori pes, ki celi den z jagri po polji in šumah leče. Naenkrat je tak mrzlo grotalo, ke so pre snoči vsiftiči v luknjah trde klune meli, meni pa moja Mica kak ta prova dohtarca za moške zadeve duge gate predpisa- la, da se ne bi prehlada v tiste moške zadeve. Saj sen vam enkrat Že rmpisa, da smo vsi Udje po na- ravi poljedelci in vinogradniki: Ženske majo njivice na eno brazdi- co, moški pa vinograd na en ko- lek. Oboje je treba pridno obdelovati, pipati plevel, špricati in poleg tudi malo švicati. Po radiji sen čuja, ke majo na Pohorji že sneg in smeh. Na našem Suhem bregi se snega še ne veselimo, saj nas čoka še dosti dela vse to do božiča. Bliža se nam 1. november, den vseh svetnikov in mrtvih. Mija z Mico srna že družinski grobek zrihtala in krizanteme pred poze- bo očuvala. Tudi svečke sma že nabavla. Pravzaprav je žalostno, da se na mrtve spunimo v večini samo enkrat na leto, namesto da bi njihovi grobeki bli celo leto cve- toči vrtek s svečkami, predvsem pa lepega spomina na tiste, ki smo jih meli radi in so se za večtw poslovi- li od rms. Tokšno je pač živleje. Z rojstvom začnemo vmirati, pa nam je to prav ali pa ne. Saj vete, kak je napisa naš pesnik: "Odprta noč in den so groba vrata, al dne- va ne pove nobena pratika!" V nedelo bomo meli na našem bregi piknik z moštom in pečenimi kostanji. Zbroli se bomo stori in mlodi in se zahvalili za darove je- seni, tak kak so to naredli ob kun- ci prejšnjega tjedna v Juršincih. Tan vsoko jesen zvalijo kraljico je- seni, ki predstovla eno od kmetij- skih panog, predstavijo pa tudi druge z delom povezane običaje. Tak, pa smo skoro na kunci. Zaj grema z Mico runkl pipat, ki se mu pa slovensko reče krmilna pesa za pujceke, ne za pese. Pa srečno. Lepa vas podavlja LUJZEK EDNIK - Četrtek, 21. oktober 1999 ŠPORT Z3 Športne novice KEGLJANJE • Visoki zmagi Drave Tekmovanje v novi sezoni so pričeli tudi kegljači ptujske Dra- ve. Odigrali so dve srečanji in dvakrat visoko zmagali. V prvem srečanju so ugnali ekipo Raden- ske carine s 7:1 /4971:4762/. Posa- mezni izidi: Amuš 869, Haladeja - Ivančič 758, Sušanj 891, Vranješ 820, Cuš 805, Plajnšek 828. V dru- gem srečanju pa so premagali eki- po lendavske Nafte II z 8:0 /5049:4742/. Posamezni izidi: Arnuš 864, Haladeja 846, Sušanj 876, Vranješ 847, Čuš 802, Ilič 814 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek ŠPORT MLADIH • Še ena zmaga O. Meglic v ŠKL v soboto, 16. oktobra, ob 10. lui je bila v Lenartu odigrana tekma 2. slovenske šolske košarkarske lige (II. skupina - vzhod) med KK Mas-com Lenart in KK Ptuj. Tekmo so po razburljivem in pre- cej časa enakovrednem boju dobi- li Ptujčani z 60:76 in tako nanizali že 5. zaporedno zmago. Za Ptuj so zaigrali: kapetan Tine Ačimovič (4), Timotej Petemik J^15), Samo Kralj (14), Tomaž Štumberger (12), Miha Požgai (9), Niko Kralj (9), Blaž Bedenik (6), Marko Fer- me (4), Žiga Omladič (2), Rado- van Korošec (1), Jiu^ Smigoc in Igor Peter. Naslednja tekma je v Ptuju (športna dvorana Mladika) v soboto, 23. oktobra, ob 18.30 lui. Samo Kralj KOŠARKA • Kadeti zmagali še četrtič! Kadeti KK Ptuj so še četrtič zmagali in nadaljujejo uspešni niz zmag, saj so še edini neporaženi v svoji skupini. V soboto, 9. okto- bra, so se v Zg. Kimgoti pomerili s tamkajšnjo ekipo KK Ktmgota ter jih premagali z rezultatom 111:47 (50::^1). Ekipo je vodil tre- ner Tomaž Žmauc. Za KK Ptuj so igrali: Peter (19), Kralj (20), Smi- goc (8), Mencigar (7), Štumberger (5), Korošec (7), Bedenik (12), Stojakovič (3), Ferme (15), Peter- nik(15). Igor Peter MALI NOGOMET • Razpis za rekreacijsko ligo Medobčinska nogometna zveza Ptuj objavlja razpis za rekreacij- sko ligo malega nogometa. Pravi- co nastopa imajo vsi klubi in orga- nizirane skupine igralcev, ne gle- de na to, kje so registrirani. Tek- movanje bo ob sobotah in nedel- jah po v naprej objavljenem urni- ku v šponni dvorani Center na Ptuju. Začetek tekmovanja je predvidoma v drugi polovici no- vembra. Pisne prijave je potrebno poslati na naslov MNZ Ptuj, p.p. 121,2250 PTUJ. Franc Slatič BOKS# Revija mladih Boksarski klub Ptuj je v svojih prostorih pri športni dvorani Mladika izvedel 17. turnir mladih boksarjev. Ti so prikazali solidno znanje. Za konec sta se v ekshibi- cijskem dvoboju pomerila znana ptujska boksarja Zavec in Amuš ter prikazala tehnično zelo kvali- tetno borbo. Zaradi obveznosti se tiu-nirja na Ptuju niso udeležili mladi boksarji iz Maribora in Do- lomitov. Rezultati: peresno lahka: D. RobarySlovenska Bistrica/ -1. Horyat /Cakovec/ 0:2; polvelter: D. Sel /Slovenska Bistrica/ - V. Car /Ptuj/ 2:0; poltežka: S. Ačko /S. Bistrica/ - J. Kiš /Cakovec/ 2:0; težka: R. Petrovič /Ptuj/ - N. Strbad /Cakovec/ k.o. 3.r.; velter: U. Tkavc - U. Bradač /oba Sloven- ska Bistrica/ 0:2; ekshibicija: B. Horvat - S. Arnuš /oba Pmj/ 1:1. Danilo Klajnšek NOGOMET 2. SLOVENSKA UGA Rezultati tekem 11. kroga: Aluminij - Elan 3:1, Zagorje^- Drava 1:1, Železničar - Črenšovci 4:1, Nafta - Živila Triglav 2:0, Koper - Šentjur 3:0 p.f.. Tabor - Jadran Sepič 2:0, Esotech Šmartno - Avto- plus Korte 2:0, Ivančna Gorica - Montavar Rogoza 3:0. 1. TABOR 11 9 1 1 26.4 28 2. KOPER 11 7 3 1 31:8 24 3. ŽELEZNIČAR 11 7 2 2 18:7 23 4 ELAN 11 7 1 3 22:12 22 5. ESOTECH ŠMARTNO 11 6 2 3 22:16 20 6. ALUMINIJ 11 6 1 4 18:10 19 7. ŽIVILA TRIGLAV 11 6 O 5 15:12 18 8. ZAGORJE 11 4 3 4 16:15 15 9. MONTAVAR ROGOZA 11 4 2 5 11:15 14 10. JADRAN ŠEPIČ 11 3 4 4 10:15 13 11. ŠENTJUR 11 3 4 4 9:14 13 12. DRAVA 11 2 4 5 13:15 10 13. NAFA 11 2 4 5 10:18 10 14. IVANČNA GORICA 11 2 1 8 11:26 7 15. ČRENŠOVCI 11 1 3 7 8:30 6 16. AVTOPLUS KORTE 11 O 3^ 8 3:26 3 Razpored tekem 12. kroga: Črenšovci - Monta- var Rogoza, Železničar - Aluminij, Drava - Ivančna Gorica, Avtoplus Kprte - Zagorje, Jadran Šepič - Esotech Šmartno, Šentjur - Tabor, Živila Triglav - Koper, Elan - Nafta. ALUMINIJ - ELAN 3:1 /Ul/ STRELCA: 0:1 Sever /37/, 1: 1 Emeršič/45/, 2:1 Emeršič /89/, 3:1 Emeršič /91/ ^ALUMINIJ: Šeremet, Z. Bezjak, Gorše A/idovič/, Žolek, Kancler, Prapotnik, Pucko, Golob, Emeršič, Kolar, Hojnik /M. Bezjak/. Gostje so pred gostovanjem v Kidričevem bili optimistično razpoloženi, saj so vedeli, da bo Alu- minij nastopil brez Perkoviča, Francija in Korena. Gostje iz Novega mesta so imeli v prvem polčasu več od igre, vendar pa se je vse skupaj dogajalo predaleč od domačih vrat. V 37. minuti so gostje po napaki Kanclerja, ki je slabo posredoval, po- vedli. Zadnji trenutki v prvem polčasu so bili vroči. Najprej je Emeršič rezultat izenačil. Minuto kasne- je pa so gostje ostali brez Hasanagiča, saj je ta udaril kapetana domačih Hojnika brez žoge. Pričakovali smo, da bodo nogometaši Aluminija krenili bolj ofenzivno, vendar ni bilo tako. Preveč hitro so izgubljali žoge, zraven tega pa niso prika- zali dobre igre. Gostje so bili več pri žogi, kljub temu da so imeli igralca manj. Zadnje minute pa so minile v znamenju nogometnega virtuoza Mila- na Emeršiča. Ta je v 89. minuti iz prostega strela zadel sam zgornji desni kot gostujočega vratarja, v zadnjih trenutkih igre pa premešal vso gostujočo obrambo in dosegel svoj tretji zadetek na tem srečanju ter postavil tako končni izid srečanja. ZAGORJE - DRAVA 1:1 /1:1/ STRELCA: 0:1 Korez /29/, 1:1 Poglajen /43/ DRAVA: D. Golob, Meznarič, S. Golob, Emeršič, Lenart, Vršič, Klinger, Korez /Jurčec/, Habjanič, Čeh, Kljajič. Nogometaši ptujske Drave so bili uspešni in na 'Vročem" igrišču v Zagorju osvojili pomembno točko. Gostitelji so v tem srečanju veljali za absol- utnega favorita, vendar so jim mladi ptujski nogo- metaši preprečili pot do zmagoslavja. Rujčani so povedli v 29. minuti, ko je po podaji Kljajiča bil uspešen Korez. Malo je manjkalo, da bi gostje odšli na odmor s prednostjo zadetka, kar v nogo- metu veliko pomeni, toda dve minuti pred koncem prvega polčasa je Zagorjanom uspelo izid ize- načiti. V drugem polčasu so domači imeli priložnost za zmago, vendar jim je ptujski vratar to preprečil, saj je ubranil enajstmetrovko, ki jo je streljal Petrušič. Sicer pa bi Rujčani lahko z malo več sreče iztržili še kaj več, vendar so na koncu bili zadovoljni tudi s točko. 3. UGA - SEVER Rezultati tekem 10. kroga: Tim Laško - Gerečja vas 5:1, Hajdina - Mons CIaudius 2:0, Pobrežje - Paloma 2:6, Krško - Fužinar 1:1, Zreče - Dravinja 1:1, Bistrica - Usnjar 0:0, Starše - Kovinar Mas- Com 0:2. 1. PALOMA 10 7 2 1 24:14 23 2. DRAVINJA 10 6 3 1 18:7 21 3. TIM LAŠKO 10 6 2 2 33:18 20 4. FUŽINAR 10 6 2 2 18:14 20 5. ZREČE 10 5 3 2 15:9 18 6. GEREČJA VAS 10 5 O 5 16:16 15 7. KOVINAR MAS-COM 10 4 2 4 10:7 14 8. USNJAR - 10 3 4 3 18:13 13 9. HAJDINA 10 3 3 4 12:19 12 10. STARŠE 10 3 2 5 15:16 11 11. KRŠKO 10 2 3 5 15:16 9 12. BISTRICA 10 2 3 5 11:22 9 13.M0NSCLAUDIUS 10 2 2 6 10:20 8 14. POBREŽJE 10 O 1 9 14:38 1 Razpored tekem 11. kroga: Gerečja vas - Starše, Kovinar Mas-com - Hajdina, Usnjar - Tim Laško, Dravinja - Bistrica, Fužinar - Zreče, Paloma - Krško, Mons CIaudius - Pobrežje. HAJDINA - MONS CLAUDIUS 2:0 /0:0/ STRELCA: 1:0 Vrbanec /56/, 2:0 R. Krajnc /94/ HAJDINA: Brodnjak, M. Krajnc, Bauman, Koc- mut, VrabI, Zelko /Rozman/, Princi, Vrbanec /Pihler/, R. Krajnc, Lončarič /Kralj/, Gaiser. Po manjši seriji neuspehov so končno do zma- ge prišli tudi nogometaši Hajdine. Toda pot do zmage je bila težavna, saj so se gostje iz Rogatca predstavili kot zelo čvrsta ekipa. Mogoče bi lahko osvojili kaj več, če se ne bi ubadali bolj s komenti- ranjem sodniških odločitev kot igranjem nogome- ta. Domači nogometaši so izkoristili svoje pri- ložnosti in tako je zmaga ostala doma. BISTRICA - USNJAR 0:0 BISTRICA: Hvaleč, Sagadin, G. Regoršek, A. Regoršek, Sep, Romih, Dovnik /Merčnik/, Ivetič, Stražišar, Prapotnik, Višnar. V Slovenski Bistrici so si končno oddahnili, saj so njihovi nogometaši končno zopet osvojili točko proti močnemu Usnjarju iz Šoštanja. Priložnosti za zadetek so bile na obeh straneh, vendar so tokrat obrambe bile boljši del moštev. Na koncu so bili z delitvijo točk vsi zadovoljni. TIM LJkŠKO - GEREČJA VAS 5:1 /2:1/ STRELCI: 1:0 Kocjančič /7/, 2:0 Kidrič /18. iz 11 m/, 2:1 Verlak /35/, 3:1 Žurej /67/, 4:1 Pašalič/69/, 5:1 Kaisesberger/75 avtogol/. GEREČJA VAS: Lampreht, Paveo /Fridauer/, Slaček, Zajšek, Lečnik, Kmetec, Emeršič, Ciglar, Verlak, Perko, Kaisesberger. Vedelo se je, da nogometaše Gerečje vasi v Laškem na ozkem igrišču čaka zahtevno delo. Da pa bi gostje doživeli tako visok poraz, vsaj po pri- kazani igri v prvem polčasu nihče ni pomislil. Toda nogometašem TIM Laško je v drugem polčasu uspelo doseči še tri zadetke. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ - I. RAZRED Rezultati tekem 8. kroga: Videm - Dornava 2.2, Eltehšop Rogoznica - Pragersko 2.2, Središče - Stojnci 2.1, Slovenja vas - Boč 1:1, Ormož - Mar- kovci 6:1, Gorišnica - Polskava 1:0. 1. STOJNCI 8 7 0 1 29:11 21 2. DORNAVA 8 5 2 1 20:7 17 3. BOČ 8 5 2 1 19:10 17 4. ORMOŽ 8 3 3 2 23:13 12 5. ELTEHŠOP R. 8 3 3 2 20:21 12 6. VIDEM 8 3 2 3 17:16 11 7. PRAGERSKO 8 3 1 4 14:20 10 9. SREDIŠČE-1 7 3 12 13:13 9 9. GORIŠNICA 8 2 1 5 15:18 7 10. MARKOVCI 8 2 1 5 9:20 7 11. SLOVENJA VAS 7 1 2 4 9:14 5 12. POLSKAVA 8 1 0 7 6:31 3 MNZ PTUJ - II. RJkZRED Rezultati tekem 8. kroga: Lovrenc - Zavrč 2.1, Pago Leskovec - Grajena 2:2, Podvinci - Hajdoše 2:1, Tržeč - Skorba 0:2, Apače - Podlehnik 4:3. 1. SKORBA 7 5 2 0 28:8 17 2. TRŽEČ 7 4 2 1 11:6 14 3. APAČE 7 4 2 1 18:14 14 4. LOVRENC 7 4 12 13:11 13 5. ZAVRČ 8 3 2 3 13:14 11 6. HAJDOŠE 7 2 3 2 18:12 9 7. GRAJENA 7 2 3 2 14:21 9 8. BUKOVCI 7 2 3 2 9:15 9 9. PODLEHNIK 8 2 2 4 14:18 8 10. PODVINCI-1 8 116 7:16 3 11. PAGO LESKOVEC 7 0 1 6 12:22 1 MALI NOGOMET / 2. SLMN VZHOD Rezultati tekem 4. kroga: Slovenske gorice - Dobovec 3:2, Marco Polo - Valšped 4:6, Mak cola - Pušenci 11:6, Oplotnica - Mizarstvo Širovnik 2:2, Križevci - Draža vas 4:4. 1. MAK COLA 3 3 0 0 21:13 9 2. MIZARSTVO ŠIROVNIK 4 2 1 1 23:14 7 3. DRAŽA VAS 3 2 10 12:8 7 4. KRIŽEVCI 4 2 11 12:10 7 5. DOBOVEC 4 11 2 12:12 4 6. SLOVENSKE GORICE 3 11 1 11:11 4 7. VALŠPED 2 111 11:11 4 8. VITOMARCIPETUA 3 11 1 10:11 4 9. PUŠENCI 4 112 15:22 4 10. OPLOTNICA 3 O 2 1 8:9 2 11. MARCO POLO 4 0 0 4 11:25 O ROKOMET / 2. SRL - ŽENSKE ŽRKPhH-Sava Krmi 20:20/13:11/ ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Bojeva, N. Potočnik, Šijančeva 8 /4/, Pučkova, Bezjak- ova, Majeričeva 2, Petkova 1, A. Potočnik, Černetova 4 , Žampova 4. Rokometašice Ptuja so zamudile veliko priložnost, da pridejo do uvodne zmage v novem prvenstvu. Velika okrepitev za mla- do domačo ekipo je bilo igranje izkušene Ines Čeme, ki je bila pravi vodja ekipe in ji je pomagala z bogatimi izkušnjami. Pmjčanke so skoraj ves prvi polčas vodile in si do odhoda na odmor priigrale pred- nost dveh zadetkov. Tako je bilo tudi v na- daljevanju, povedle so s tremi zadetki. Žal pa se je pri vodstvu 19:16 ustavilo. V raz- burljivi končnici so gostje povedle dve mi- nuti pred koncem srečanja, toda Petkova je rezultat izenačila. V zadnjem domačem na- padu pa je enostavno zmanjkalo časa za zmagoviti zadetek. Svoje sta na tem srečanju dodala slaba sodnika. Ne moremo pa mimo tega, da ne omenimo skrajno nešportnega in nesramnega obnašanje gos- tov na klopi, predvsem njiho\ega trenerja. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS Petovia - Krka 1:6 Igralci namiznoteniškega kluba Ptuj so proti novomeški Krki izgubili zelo pomembno srečanje v borbi za obstanek med prvoligaši, kljub temu da se je prvenstvo komajda pričelo. Ekipa Petovie je nastopila v spremenjeni sestavi, saj nista nastopila brata Zafoštnik, ekipe pa ni vodil trener Marinko Grbič. Z mladima Danilom Pil- jakom in Nejcem Janžekovičem ter starejšim Darkom Drčičem ekipa ni zmogla več kot osvojiti samo točko, ki si jo je priboril Piljak v srečanju s Kraljem. Rezultati: Janžekovič - Hri- bar 0:2, Piljak - Kralj 2:1, Drčič - Retelj 1:2, PUjak - Hribar 0:2, Janžekovič - Retelj 1:2, Drčič - Kralj 0:2, Janžekovič/Piljak - Hribar/Retelj 0:2. Arrigoni - Petovia 1:6 Namiznoteniške igralke ptuj- ske Petovie so brez večjih težav osvojile nove točke proti izol- skemu Arrigoni ju in tako do- segle drugo zaporedno zmago v tem prvenstvu. Posamezni izidi: Ludvikova - Goličeva 0:2, Rahotinova - Ste- blovnikova 2:0, Jauševčeva - Zalezina 0:2, Rahotinova - Goličeva 0:2, Ludvikova - Zale- zina 0:2, Jauševčeva - Steblov- nikova 0:2, Rahotino- va/Jauševčeva - Goličeva/Zale- zina 0:2. Danilo Kl^nšek Devet najboljših slovenskih ekip se je v soboto pomerilo na uvodnih bojih v I. slovenski judo ligi. Tekmovanje je potekalo po prenovljenem tekmovalnem sistemu, kjer se vse ekipe v treh krogih pomerijo med sabo. Judo klub Šiška je v Ljubljani gostil favorizirano ekipo Impola in Branik Broker iz Mari- bora, Slovenj Gradec je bil prizorišče dvobojev med ekipami Kopra, celjske Ivo Reye in Jonson Control iz Slovenj Gradca, na Ptuju pa je že v prvem kolu žreb določil srečanje med zelo kakovostnimi ekipami Olimpije, Gorišnice in domače Drave, j V prvem dvoboju sta v soboto v dvorani Center na blazine stopili večni tekmici Gorišnica in Drava. Slednji so proti gostujoči ekipi začeli odločno. Sebastijan Koled- nik je v kat. do 60 kg po nekaj uspešnih akcijah povsem nadigral Grega Kovača, okrepitev Gorišničanov iz vrst bistriškega Impola, in še pred iztekom petih minut z zmago 10:0 popeljal Dra- vo v vodstvo z 1:0. Z zmago Tomaža Matholta z 10:0 v uvod- nih sekundah borbe proti Vinko- viču je domača ekipa že vodila z 2:0. V kat. do 73 kg mladinski državni prvak Denis Rus ni dovolil prese- nečenj. Z nekaj atraktivnimi meti je povsem zasenčil na- sprotnika iz Gorišnice in zasluženo povišal vodstvo domačih na 3:0. V zelo izenačeni borbi med Tomažem To- polčnikom, po- membno okre- pitvijo Gorišnice iz Im- pola, in Nikolo Seničičem je zmaga pripadla Topolčniku, ki je znižal rezultat na 3:1. V nadaljevanju pa so se Gorišničanom vse želje po zmagi kaj hitro razblinile. V kat. do 90 kg je Bogdan Lešnjak mojstrsko opravil z Bezjakom, mladinske- mu državnemu prvaku Mihu Primcu je v kat do 100 v nekaj se- kimdah uspelo opraviti z Iva- nušo, z 10:0 pa je Marko Kram- berger ugnal še Marica Petka v kat. nad 100 kg. Končna zmaga Drave s kar 6:1 je le dodaten do- kaz o odlični pripravljenosti pmj- ske ekipe. V drugem dvoboju je ekipa Gorišnice, tesno a zasluženo slavi- la proti izbrani ekipi Olimpije s 4:3. Za Gorišnico so zmagali: Bol- car (do 60 kg), Topolčnik (do 81 kg), M. Petek (do 100 kg) in Iva- nuša nad 100 kg. V tretjem dvoboju pa sta se po- merili ekipi Drave in Olimpije. Domači judoisti so z zmagami v prvih treh borbah (Kolednik, Marholt, Rus) svojo ekipo popel- jali v vodstvo 3:0. Debitant Egon Predikaka je z 10:0 premagal fa- voriziranega Omahna in Dravi priboril odločilno zmago. Juretu Simicu je nato uspelo ugnati Lešnjalca v kat. do 90 kg, nakar je Ljubljančane doletela podobna usoda kot ekipo Gorišnice. Miha Prime in Marko Kramberger sta z zmagama 10:0 dodala le še piko na i sobotnemu uspehu in Olim- pija je morala na koncu priznati visoki poraz. Kljub zadržanim napovedim vodstva ptujskega judo kluba pred sobotno tekmo so judoisti I>rave več kot upravičili pričakovanja. Dve visoki zmagi s 6:1 proti izkušenima ekipama je več kot do- bra napoved za nadalje. Simon Starček I. Slovenska judo liga Rezultati 1. kroga: Drava:Gorišnica 6:1(60:5), Drava :Olimpiia 6:1(60:10), Gorišnica:Olimpija 4:3 (40:30), ImpolSiška 7:0 (70:0), Impol: Branik Broker 5:2 (50:20), Šiška:Branik Broker 2:5 (15:45); Slovenj Gradec:Koper 4:3 (37:27), Slovenj Gradec: Ivo Reya 2:5 (17:45), Koper: Ivo Reya 0:7 (0:70) 1. DRAVA Ptuj n 2 n O W^ 120:15 |l 2. IMPOL H 2 Q O 120:20 |1 3. IVO REVA H 2 n O 115:17 El 4. BRANIK B. || 1 || O 65:65 Q 5. SL. GRADEC H 1 || O ^Q 54:72 Q 6. GORIŠNICA H 1 H O 45:90 Q 7. OLIMPIJA H O n O QQ 40:100 [1 8. KOPER n O Q O 27:107 Q 9. ŠIŠKA H O Q O QQ 15:115 Q Najuspešnejši judoisti I. kola I. slov judo lige; Rus (Drava), Petetinšek (Ivo Reya), Simic (Olimpija), Sevšek, Hašaj, Skerbiš (vsi Impol), Rajh (B. Broker), vsi po dve ippon zmagi. 26 POSIOVNA SPOROČlUk IN ŠPORT Četrtek, 21. oktober 1999 - TEDN|j( MESTNA OBČINA PTUJ Občinski urad Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Komisija za oddajanje poslovnih prostorov Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 3/96) razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v najem A. Poslovni prostor na Ruju, Slovenski trg 8/!., v velikosti 59,35 m^. RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: Pod A. Poslovna dejavnost 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas in v skladu s stro- kovnimi podlagami za urejanje starega dela mesta Ruj, ki so ses- tavni del odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje P11 -01 staro mestno jedro Ruj (Ur. vestnik občin Ormož in Ruj, št. 38/89). 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na svoje stroške za opravljanje registrirane dejavnosti pod pogoji, ki jih je določil Za- vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in drugimi po- goji, ki jih določi lastnik. 4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno pred- ložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovol- jenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik). 5. Varščina 100.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju vrne, udeležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge^ ponudnikov in ki bodo predložili dokazilo o vplačani varščini na ŽR Mestne občine Ruj št. 52400-630-20701. Rok za prijavo na natečaj je 7 dni po obja- vi. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o od- daji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za pri- javo. Interesenti pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROVV NAJEM. Mestna občina Ptuj Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 1999 (Uradni vestnik Radia Tednik Ruj, št. 5 /99) in Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ruj, št. 8/99), Župan Občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV, NAMENJENIH POSPEŠEVANJU RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 13.2. Razvoj v ostalem gospodarstvu. 1. Nameni, za katere se dodeljujejo nepovratna sredstva: - za samozaposlovanje, - povečanje zaposlovanja oziroma pridobitev novih delovnih mest, povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva, - za zagotavljanje sistema kakovosti (priprava na ISO standarde ipd.), - za predstavitev programov, - za sodelovanje na stalnih razstavah občine, - za kritje stroškov moratorija odloga začetka odplačevanja kredi- ta, - za izdelavo investicijskih programov, - za posodobitev oziroma razširitev obstoječe proizvodnje in stori- tev ter sofinanciranje novih podjetniških, proizvodnih, storitvenih in izobraževalnih programov, ki jih v občini primanjkuje, - za sofinanciranje izobraževanja, sofinanciranje sodelovanja na sejmih, sofinanciranje strokovnih ekskurzij, - za subvencioniranje obrestne mere. 2. Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 1999 na podlagi tega javnega razpisa, znaša 8.500.000,00 tolarjev razpoložljiva sredstva na proračunski postavki 13.2. Razvoj v osta- lem gospodarstvu. 3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev: Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe z registrirano de- javnostjo ter sedežem oziroma obratovalnico na območju Občine Markovci, kot tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma so pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in pred- ložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. 4. Rok za oddajo prijav je 30 dni od dneva objave javnega razpisa na naslov: Občina Markovci, Markovci 33, 2281 Markovci. 5. Pogoji, pod katerimi se dodeljujejo sredstva: Sredstva se dodeljujejo kot sofinanciranje za namene, določene pod točko 1. tega razpisa. Višina odobrenih sredstev praviloma ne sme presegati 50% vrednosti investicije oziroma sredstev, katere je ali jih bo vlagatelj namenil za razpisane namene. 6. Osnovni podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi: Osnovni podatki: navedba vlagatelja, višina sredstev, namen pri- dobivanja sredstev Dokumentacija: - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v skla- du s 3. točko tega razpisa, - predračun oz. račun za nakup ali posodobitev opreme in prosto- rov, - predračun za projekte, ko gre za obsežno novo dejavnost, - investicijski program, - dokazilo o opravljenem izobraževanju, sodelovanju na sejmih, o udeležbi na strokovnih ekskurzijah ter dokazilo o višini vloženih lastnih sredstev za ta namen v tekočem proračunskem letu. 7. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, ne- popolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pos- peševanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka. Župan Občine Markovci Franc KEKEC, l.r. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 1999 (Uradni vestnik Radia Tednik Ruj, št. 5 /99) in Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 1999 z dne 15.10.1999 Občina Markovci RAZPISUJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 1999/2000 DVE ŠTIPENDIJI in FINANCIRANJE RAZISKOVALNE NALOGE S PODROČJA TU- RIZMA V OBČINI MARKOVCI I. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 9. Raziskovan- je in izobraževanje. II. V študijskem letu 1999/2000 razpisujemo štipendije za študente, ki niso v delovnem razmerju, in sicer za naslednja področja: - 1 štipendijo za visokošolski študij na akademiji za glasbo, smer kompozicija, - 1 štipendijo za visokošolski študij na akademiji za glasbo, smer glasba na pihala. K prijavi na razpis je potrebno priložiti: - potrdilo o vpisu v študijskem letu 1999/2000, - potrdilo o stalnem prebivališču na območju Občine Markovci, - fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (o maturi), študenti višjih letnikov pa potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah in drugih študijskih obveznostih, - kratek življenjepis. Z izbranima kandidatoma za razpisano štipendijo se sklene po- godba, v kateri se štipendist zaveže prevzeti določene obveznosti do Občine Markovci, kot je sodelovanje na področju kulturne de- javnosti občine idr. Predpisani rok za vložitev prijave za dodelitev štipendije po tem razpisu je 15 dni od datuma objave razpisa. Vloge z nepopolno dokumentacijo in posredovane po razpisanem roku ne bodo upoštevane pri obravnavi za dodelitev štipendije. Kan- didati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po izteku razpisnega roka. Prijavo z zahtevano dokumentacijo naj kandidati pošljejo na nas- lov: Občina Markovci, Markovci 33, 2281 Markovci. III. Razpisujemo financiranje raziskovalne naloge s področja turiz- ma v Občini Markovci, katere podlaga oz. izhodišče je lahko dip- lomska naloga z opredeljenega področja. Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj na objavljeni razpis, roka vložitve prijave in izbire kandidata ter sklenitve pogodbe o prevzemu določenih obveznosti do financerja se smiselno upo- rabljajo določila, opredeljena v točki II. tega razpisa. Zupan Občine Markovci Franc KEKEC, l.r. ODBOJKA / 1. DOL ŽENSKE: Marsel Ptuj - Bled 3:0 Marsel Ptuj: Terbučeva, Mohorkova, Blažičeva, Pustoslemškova, Krebsova, Šeronova, Frumnova, Vindiševa. V uvodnem nastopu v novo sezono v 1. A državni odbojkarski Hgi so odbojkarice Marsela brez večjih težav ugnale mlado ekipo Bleda. Kljub temu da so domačinke nastopile brez Nataše Prauhart, v igri ni bilo nobenih težav. Dober sprejem nasprotnikovega servisa, dober blok in raznovrstna igra v napadu so bili enostavno preveč, da bi gostje nudile večji odpor. Nekoliko so Blejčanke presenetile samo v drugem nizu, ko so uspele celo povesti, vendar je večja kvaliteta in izkušenost bila dovolj, da so Ptujčanke tudi drugi niz odločile sebi v prid. Novo štetje točk pri odbojki pa je ta šport naredilo zanimivejši. Rezultati ni- zov: 25:15, 25:19, 25:14. I. A DOL - MOŠKI • Granit - Fužinar GOK Igem 0:3 GRANIT: Zorenč, Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Kotar, Z. Bračk( Rajh, Jurak, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Pivko. V zaostalem srečanju prvega kroga v 1. DOL za moške so odbojkai Fužinarja prišli do načrtovanih točk. Ne glede na to, da so domači p dolgem času zopet nastopili na prvoligaški odbojkarski sceni ter im< nekoliko večje apetite v tem srečanju, se jim enostavno ni izšlo. Rezi tati nizov: 14:25, 23:25, 18:25. • Granit - Žužemberk 3:1 GRANIT: Zorenč, Kavnik, M. Bračko, Kotar, Z. Bračko, Rajh, J rak, Lampret. Pivko. Pipenbaher. Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so po treh odigranih krog le prišli do prvih točk. Veliki hendikep za domačega trenerja je bil^ odsotnost Dušana Jesenka. Rezultati nizov: 26:24. 25:23. 22:25. 25:23 Danilo KlajnšeK PU MARIBOR / PROGLASILI NAJBOLJŠE POLICISTE ^rugl nnjbellši Ivtm Sbicelr ix Ormoža Da bi zagotovili še boljše policiste in tesnejšo vez med po- licijo in lokalno skupnostjo, so v Policijski upravi Mari-; bor tudi letos izvedli akcijo Izjbirajmo najboljšega policis- ] ta. Potekala je v času od oktobra '98 do letošnjega avgus-i ta. Ob zaključku akcije so prejšnji četrtek, 13. oktobra, v| prostorih policijskega kluba v Mariboru svečano proglasi- li šest najboljših. Med njimi je tudi Ivan Šincek, vodja; policijskega okoliša v Ormožu, ki je med policisti preven-j tivci dosegel 2. mesto. Kot je povedal Stanislav Mlakar, predsednik komisije za preventivno delo pri Poli- cijski upravi Maribor, je ocen- jevanje policistov potekalo v dveh kategorijah: v kategoriji preventivcev in tistih, ki op- ravljajo dela v različnih special- nostih. Pri ocenjevanju so upoštevali tudi mnenje javnos- ti, saj je glasovanje potekalo po telefonih in Internetu. Kljub temu so imeli pri končni razvrstitvi zelo težko delo. Vlogo sodobnega policista, ki mora biti drugačna od tiste pred nekaj leti, je predstavil načelnik inšpektorata policije Mirko Ploj in pri tem ugotovil, da je policist kot strelovod za potrebe, želje in težave ljudi. Kljub temu je njihova osnovna naloga zagotavljati varnost občanov v vseh pogledih, njiho- va največja vrlina pa pra- vičnost. Nositi uniformo pome- ni veliko odgovornost, kajti po- licist je vsem na očeh. V lanskem letu so na območju PU Maribor izrekli 235.000 repre- sivnih ukrepov. Med policisti, ki opravljajo delo različnih specialnosti, so za najboljšega proglasili Stanis- lava Čuriča, vodjo skupine vodnikov službenih psov, na drugem mestu je Ivo Dorič, vodja izmene na Postaji mejne policije Šentilj, na tretjem pa Damjan Frajzman, kriminalist policijske postaje Maribor 2. Med policisti preventivci pa je na prvem mestu Franc Vir- tič, vodja policijskega okoliša na PP Maribor, na odlično dru- go mesto se je uvrstil Ivan Šin- cek, vodja policijskega okoliša na PP v Ormožu, tretje mesto pa je Otmar Spindler, vodja po- licijskega okoliša v Šentilju. Med prvimi, ki so za odlično uvrstitev čestitali Ivanu Šincku, je bil komandir ormoške policijske postaje Dar- ko Najvirt, ki je povedal, da je policist Šincek pri svojem delu izredno strokoven, saj nenehno skrbi za samoizpopolnjevanje in ga sproti tudi nadgrajuje. V preteklosti je pokazal zelo veli- ko mero inovativnosti, prav tako pa je izredno kreativen in samoiniciativen. Zelo široko je izpeljal akcijo Stopimo iz teme, ko je za občane z ormoškega po- licijskega okoliša nabavljal od- sevne trakove. To je naletelo na zelo velik odmev v javnosti. Na policijskem okolišu ima vzorno urejeno vitrino s preventivnimi sporočili, na področju promet- ne varnosti pa preventivno so- deluje pri izobraževanju otrok v vrtcih ter na OŠ Velika Nedelja in Sv. Tomaž. M.Ozmec Ivan Šincek Iz PP Ormož, dru- gi najboljši v PU Maribor. Foto: M. Ozmec Odšel /e Vlado Šerc Le kdo bi lahko pomislil, da je bila 24. ribičijada slovens- kih novinarjev v Bodkovcih zadnja priložnost za srečanje z Vladom Sercem, pobudnikom teh srečanj, televizijskim sne- malcem, karikaturistom, sli- karjem, humoristom in še kaj. Le dobrih 14 dni zatem, ko smo mu vsi veseli segli v roko ob njegovi 70-letnici, nas je pretresla žalostna vest, da je njegovo srce klonilo pritiskom njegovega drugega poklica. Od njega smo se zadnjič poslovili v sredo, 6. oktobra, na pobreškem pokopališču v Ma- riboru. Vlado Šerc je bil sin pohors- kih gozdov in skoraj ni de- javnosti, ki se je v življenju ne bi lotil. Pri tem je bil običajno zelo uspešen, saj je v vsako delo vložil ves svoj napor, znanje in izkušnje. Kot mlade- nič se je preizkusil na amaters- kih gledaliških odrih, izučil se je za urarja, bil odličen fmo- mehanik, postal je jadralni pi- lot, karikaturist, slikar, ribič, humorist, televizijski snema- lec in še kaj. Večji del svojega življenja je pustil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, kjer se je tudi upokojil. Kot eden pionirjev - snemal- cev za slovensko televizijo je posnel tudi več avtorskih do- kumentarnih TV filmov, kot slikar pa se je najraje posvečal starim propadajočim haloškim in slovenskogoriškim hišam, idilam, kot humorist pa je bil najbolj izrazit v vlogi pohors- kega Brkoclja. Bil je velik ro- doljub in je sovražil krivice, ki jih je tudi sam večkrat grenko občutil na svoji koži. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil v svojem duhovno bo- gatem in vedrem življenju! Društvo novinarjev Slo- venije - Aktiv novinar- jev Ptuj Kulturni Imžemk^^ s PREHITEVANJEM V SMRT Po magistralni cesti Gruškovje- Hajdina je v soboto, 16. oktobra, okoli 21. ure vozil osebni avto 30- letni B.S. z območja Žeta!. Zunaj naselja Podlehnik je začel prehite- vati kombi, ki gaje vozil 30-letni F. P., državljan Ekvadorja. Prav te- daj mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 31-letni Š.B. iz Sarajeva, državljan BiH. Avtomobila sta čelno trčila. Pri tem se je B.S. tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče, voznik Š.B. pa je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. RANJENA OBA VOZNIKA v sredo, 13. oktobra, ob 17.30 je po lokalni cesti skozi naselje Gornji Ključarovci, občina Orrpož, vozil osebni avto 25-letni F.Č. iz Gornjih Ključarovcev. Na območju naselja Vičanci je v nep- reglednem levem ovinku zapeljal na nasprotni del cestišča, po ka- terem je vozil osebni avto 23-letni B.B. iz Lešnice. Avtomobila sta trčila, oba voznika pa sta bila pri tem huje ranjena. HUDA NESREČA PRI DELU Na gradbišču v Jiršovcih, občina Destrnik, sta v sredo, 13. oktobra, okoli 8. ure z rovoko- pačem izkopavala namakalni ja- rek dva delavca podjetja Gra- neks-SGD iz Slovenj Gradca. Ko sta delavca v jarku polagala cevi, je nenadoma prišlo do udora iz- kopane zemlje in oba delavca za- sulo. Njuni sodelavci so nemudo- ma priskočili na pomoč in ju pos- kušali rešiti. Vendar za 22-letnega M.V. iz Slovenj Gradca ni bilo pomoči, zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Tudi nje- gov sodelavec je bil hudo poško- dovan, zato so ga nemudoma odpeljali v mariborsko bolnišnico. Pristojni organi so začeli preisko- vati vzrok nesreče. PTUJČAN PREVAŽAL OROŽJE Italijanski policisti so v sodelo- vanju s slovenskimi kolegi v pe- tek, 8. oktobra, v Trstu ustavili osebni avto, ki ga je vozil 26-letni D.K. iz Ptuja. V avtomobilu so našli skrbno skritih 11 avtomats- kih pištol z dušilci, 30 mini pištol, pištolo z dvema okvirjema, 250 nabojev kalibra 9 mm in 130 na- bojev kalibra 2,2 mm. Preiskovalci so mladega Rujčana , ki naj bi bil samo prevoznik, pridržali na kves- turi v Trstu, ob tem pa skrbno poizvedujejo za drugimi člani sku- pine tihotapcev orožja, ki naj bi bilo namenjeno v eno od severnih držav Evropske unije. Druge podrobnosti preiskave zaenkrat še niso znane. RAZBIL IZLOŽBENO OKNO IN ODNESEL URE v noči na petek, 15. oktobra, je neznanec vlomil v Kovinotehnin center Super mesto v Ruju, razbil izložbeno okno in iz vitrine odne- sel kar 36 moških in ženskih ur priznanih znamk. Po oceni je škode za okoli 4 milijone tolarjev. Policisti za vlomilcem poizveduje- jo. ZGOREL V BARAKI v noči z nedelje na ponedeljek, 18. oktobra, 10 minut po drugi uri je zagorela zasilna stanovanjska hiša - lesena baraka v Malem Okiču 51. Kljub sorazmerno hitri intervenciji gasilcev iz Cirkulan in gasilskega centra Gorišnica je \& seno poslopje pogorelo do tal Med gašenjem so opazili zogle- nelo moško truplo in pozneje ugotovili, da je skupaj z barako zgorel tudi njen lastnik, 56-letni A.E. Vzrok njegove smrti krimina- listi še raziskujejo, po vsej verjet- nosti pa naj bi se med spanjem vnela njegova oblačila ob pečici, zaradi česar naj bi se zadušil in v ognjenih zubljih zgorel. (-0M) FF Gasilci iz Cirkulan ob pogoreli baraki, v kateri je zgorel njei lastnik. Foto: M. Ozmec Rodile so - čestitamo: Lidija Silak, Dravska 1 Ptui . dečka; Dannela Kckec. Huko- vci 1.^0 C, .VlarKovci - Nastio; .Minana .Viajcenovič, Zg. Haj- liina 69 - dečka; Simona Koro- la). Dolga lesa 4, Ormož - de- klico; Zlatka Sovec, Rucmanci 33 - Tjašo; Irena Horvai-Mag- dic, Langusova 10, Piui - Kat- jo; Nataša Mohorko, Kornno 25, Majšperk - Matejo; Jovita Mere, Pobrežje 119/a - Karin; Ksenja Verblač, Brunšvik 26, Race - Jana; Andreja Žinko, Za kol(Hiv()roni 14, Ormož - Mašo; \'an)a Zuran, Kraigher- jeva 1/, Piu) - .'\ljaza. Poroke - Ptuj: Aleksander Le- tonia. Mariborska c. 14, Sv. Trojica v Slov. goricah, in An- dreja Ules, Lovrenc na Drav- skem poljn l()7/a; Aleš Simo- nič, Pernovo 37/a, in Rahela Kušar^ Ul. Lackove čeie 45, Ptuj; Štefan Turnšek, Ge-re- čja vas 40/g, in Danijela Ter- zič, Tomislavova 21, Križevci; Robert Kotolenko, Stojnci 131, in Simona Munda, Zamušani 17. Umrli so: Jakob Cebek, Zg. Pristava 10, * 1926 - t 5. ok- tobra 1999; Avrelija Vihar, ro- jena Zorko, Videm pri Ptuju 40, * 1928 - 1 8. oktobra 1999; Marija Gole, rojena Zafošnik, Lancova vas 84, * 1916 -1 10. oktobra 1999; Anton Poto- čnik, Arbajterjeva ul. 2, Ptuj, * 1919 - t 5. oktobra 1999; Ana Prstec, rojena Erjavec, Remčeva ul. 12, Ptuj, * 1933 - t 7. oktobra 1999; Stanko Kresnik, Zagrebška c. 44, Ptuj, t- 1932 - t 8. oktobra 1999; Marija Žuran, rojena Tetičkovič, Cirkulane 89, * 1918 - t 8. oktobra 1999; Jožefa Babšek, rojena Kraut, Sestrže 81, 'A^ 1934 - t 10. ok- tobra 1999; Edvard Ber, Pod- vinci 107/a, 1929 -1 9. okto- bra 1999; Milica Rajič, Dobr- nje 130, * 1913 -1 7. oktobra 1999; Jožefa Hvaleč, Ul. Hero- ja lacka 3, Ptuj, 1913 -1 13. oktobra 1999; Rozalija Vaupo- tič, rojena Svenšek, Maribors- ka C. 14, Ptuj, [ 1926 - 14. oktobra 1999.