LETO XXII APRIL, 1973 ŠTEVILKA 4 'LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15, 12) VSEBINA VelikonoCne misli — Fr. Bergant — stran 81 Pirhi — Franc Šaleški Finžgar — stran 82 Božji mlini — Franjo M-č — stran 84 Sveti križ (pesem) — F. Silvester — stran 86 Ukrajinski Mojzes (kardinal Slipyj) — P. Bazilij — stran 86 Za volanom iz Ljubljane do Kandčja (konec) — P. Hugo — stran 88 Velika nedelja (pesem) — Jože Dular — stran 91 P. Bazilij tipka — stran 92 Izpod Triglava — stran 95 Apostolska dela — razlaga p. Bernard — stran 96 Naši pirhi in pisanice — stran 98 O, domovina! — Zvone Kokalj (Novi Tednik) — stran 98 In kaj boste na to rekli? — Pepe Matulj — stran 99 Pamet se je odprla (povest) — P. Bernard Ambrožič — stran 100 Jurij Trunk - umrl — stran 100 Naše nabirke — stran 101 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 103 Z vseh vetrov — stran 106 Kotiček naših malih — stran 108 Križem avstralske Slovenije — stran 109 Pismo iz ameriških Aten — stran 111 • --gs* NAROČI IN BERI! ZA BOGOM VREDNA NAJVECJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. Spisal dr. Filip 2akelj. Cena dva dolarja. V zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje. V Argentini je Baragovo misijonišče izdalo novo knjigo: življenjepis velikega Slovenca — skopljanskega škofa, božjega služabnika JANEZA GNIDOVCA. 227 strani, s številnimi slikami. Spisal Alojzij Gendnič. Cena vezani knjigi $2.50, broširani $2.—. Iz Kanade pa je dospel prvi del življenjepisnega romana o škofu Frideriku Baragu: LE ENO JE POTREB-NO. Spisal Karel Mauser. Cena vezani knjigi $3.—, broširani $2.—. Iz ZDA pričakujemo novo pošiljko BELE KNJIGE, ki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945 ter vsebuje okrog 10.000 imen v tem od-dobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena pet dolarjev. oOo Priporočamo tudi angleško knjigo (iapna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepiano povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemn avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI * ; USTANOVLJEN LETA 1952 * Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckett Street, KEW, ;j Victoria, 3101. Tel.: 86 7787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo i Dopisov brez podpisa '! uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 A? '* r ffV. leto XXII. APRIL, 1973 ŠTEVILKA 4 Velikonočne misli To je noč, o kateri je pisano: In noč bo svetla kakor dan, in noč mi bo svetloba v mojem veselju. Te noči skrivnost prežene zlobo, izinije grehe in vrne padlim nedolžnost, žalostnim veselje; prežene sovraštvo, prinese složnost in ukloni vladarstva . . . in VH NAJVEČJI krščanski skrivnosti — BOŽIČNA se j 'PONOČNA — sta vzklili iz teme noči. V noči edina r°^‘'a Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka; in noč g0s|. Je ^ila priča iz groba vstale Svetlobe, ki je zma-d° .,no Pregnala temo. Bog je v svoji blagohotnosti veličjn° a hctel približati njegovemu razumevanju Žil s Pornena svojega odrešenja tako, da ga je zdru-tenjg . m P^otnim človeškim izkustvom noči in dneva, je SVetlobe. Simbolična moč teh dveh resničnosti £udno° neP°sredna, da je ne uvidi le kdor je slep. Ni va„ju ’ a tema in svetloba igrata toliko vlogo v opiso-*°fsk'h °Ve^°ve duhovnosti pri različnih verskih in filo-k!ep0v S,^j.ah. Noč je kraljestvo strahu, zlobnih na-je itr lzdajstva, zavetišče hudobije in smrti. Dan pa stvo veselja, uppnja, poštenosti in življenja. Jezus . Primer , se Je rad posluževal v svojih govorih teh Je slikal temno realnost človekove notra- ni 6r’ k° njosU it 2l°bna” atCri prinesel luč. “Človek, čigar dela so ker Se ! J.e Sovoril, “je v temi in se ne približa luči, aP°stol °J1' nje8°va dela postala očitna.” Ko je Je2Usa zapustil dvorano zadnje večerje, da izda P°rn )U^ovs*c'm prvakom, temu opisu evangelist Janez Isti eITl*,no d°da, da je bila noč: Juda je bil v temi! bila anEe*‘st v uvodu svojega evangelija pravi, da je ena Beseda Luč, ki sveti v temi, a tema je ni sprejela. Kraljestvo teme in kraljestvo svetlobe sta si v vednem nasprotju in v neizprosnem boju. V krščanstvu je velikonočni dogodek središče svetlobe in veselja. A Kristus je moral skozi noč trpljenja in hudobije in je na videz postal žrtev kraljestva teme. Toda premagal je temo z njenim lastnim orožjem — s smrtjo. Vstal je iz groba teme živ in poveličan ter tako iztrgal iz njenega hladnega objema človeštvo, ki je sedelo v smrtni senci. Tedaj je noč postala svetlejša od dneva. Strah in smrt sta bila premagana z božjo močjo. Vendar tema še ni' bila dokončno pahnjena v pogubo. Svet še danes po dva tisoč letih krščanske zgodovine trpi napade na smrt obsojenega kraljestva teme. To je skrivnost zla s svojimi privrženci, ki se upirajo vstali Luči, ki si ne upajo približati Svetlobi, da se ne bi razkrili njihovi sebični in pogubni nameni. A Kristus je vstal, Kristus živi! Njegova zmaga prve velike noči bo tudi Njegova končna zmaga nad zlom. V luči Njegovega vstajenja je tudi vsem, ki vanj verujejo, trpljenje in smrt — ŽIVLJENJE IN ZMAGA. ALELUJA! FR. BERGANT N\svit/,y/ FRANC S. FINŽGAR: PIRHI Kdor iz globoke verske resnobnosti ni prebil štiridesetdnevnega strogega posta, ne more umeti ne veličastnosti, ne lepote in dobrot velike noči. Pred stoletji so naši dedje vse to živo občutili s srcem in dušo in zato je tak praznik z vedrim veseljem in bogatim pogošče-njem prekosil vse druge dni v letu. V letu, ko se je godila ta povest, je bila velika noč šele v drugi polovici malega travna. Tudi vreme je pridodalo svoje k praznovanju. Ozhnina je bujno zelenela, travniki so bili potrebljeni, jaro žito vsejano. Veliki teden je redko kdo stopil na polje, da je še kaj malega postoril. Ljudje so se oprijeli dela doma. Vse, kar je zima navlekla v hišo, krog nje in še na skednje, je moralo biti potrebljeno. Javorova miza, ki ni bila brez sledov kolin, vsi stoli, premakljive klopi krog peči in sten — vse je moralo iz hiš na pomladno sonce. Ženske so umivale in čistile leseno opravo, ribale pode, nosile pernice in posteljnino na zrak. Ko je bilo to opravljeno, so začele pometati dvorišča. Moški so se lotili skednja in mlatilnih podov, naredili so zalogo rezanice za čez praznike, okrtačili živino, izpodkidali po hlevih in nastlali v njih po vseh predelih suhe stelje. Gospodinje so imele zadrege na pretek. Bročile so pirhe, pekle pogačo in kolač, kuhale gnjati in klobase. Do velike sobote je bilo že vse kakor v pristanu. Po hiši se je širil že štirideset dni pogrešani vonj po mesnini in pogači. Otroci se niso potepli na vas. V veži blizu kuhinje jih je obdržal vonj po dobrotah, da so si jih gospodinje morale poditi izpod nog. Velika sobota je bila že vsa praznična. Delo je počivalo. Ko so nakrmili in napojili živino, so pripravili pražnjo obleko, postopali po dvorišču in se veselili sončnega pomladanskega dne. Ob treh popoldne je prvi zagrmel največji možnar in zvonovi so se oglasili. Nič več ne počasno in postno žalostno. Kot pesem in vesela godba je začelo potrkavati. Otroci so oblekli nove, za pomlad in poletje pripravljene oblekice. Zbirali so se na vasi in v skupinah odhajali proti fari. Vsaka hiša je dala moških in žensk, da so šli k procesiji vstajenja. Tedaj so še pomenljivo rekli: “Gremo k vzdigovanju.” Župnik, ki je vodil procesijo, je dvignil monštranco iz okrašenega božjega groba za opomin, kako je naš Odrešenik, zmagalec smrti, vstal iz zapečatenega groba. Matere gospodinje so ostale doma in pripravljale, kar je bilo treba nesti k blagoslovu. Ko se je družina vrnila od vstajenja, je že čakal na mizi pisan jerbas, ki ni smel biti za nobeno drugačno rabo. Bil je prazen. Otroci so stopili krog mize, odrasli posedli krog peči. Z obredno slovesnostjo je mati začela skladati v jerbas. Najprej je položila vanj velik Žegen neso domov (France Gorše) j kolač: “Vidite, otroci, ta pomeni Kristusovo trflu krono.” — Potem je zataknila krog kolača 3 kore®*: hrena: “Te grenke korenine pomenijo tri žeblje, k*: bil z njimi Zveličar pribit na križ.” Nato je pet rdečih pirhov: “To so petere krvave rane na*f Gospoda.” Nazadnje je v votlino kolača vložila SnJ “To pomeni velikonočno Jagnje, darovano za naše 0“. šenje.” Otroci in odrasli so ob tem pomembnem redu molčali. K materi je stopila odrasla hči in jel^ zagrnila s prtom, vezenim z rožami, obrobljeni!1' čipkami. Potem je bila večerja. K mlečni kaši je dodala S°s^j dinja še za vsakega košček štruklja, ki ga je pripe* ob kolaču. J V ranem jutru, še pred tretjo uro, so začeli ^K jerbasi velikonočnih jedi potovati v cerkev. Odn*5^ sc jih fantje, da so postregli sestram in dekličem. *™.L ni bilo domačih fantov, so se ponudili hišni hlar Mati županja je naprosila gostača in stalnega del3'!. Tevža pri Lazarjevih, da je namesto še šibke h£* . ponesel že pred dnem težki jerbas v cerkev. Vsakd0 ^. natančno vedel, kam ga mora postaviti. Za vsako je bil po starem izročilu določen prostor. Na vrh J basov so položili nove pisane svitke. Ti so dekle’ . pokazali, čigav je žegen. Ko so odnašalci opravili, s° T zbirali pred cerkvijo. Vsak si je potegnil iz žepa kruha in klobaso, ki jo že ves post niso okusili. P° .. so se razdelili: nekaj jih je šlo za zvonarje v st°. nekaj v borov gozdiček za cerkvijo za streljavce * j so si zakurili, v ogenj vtaknili rašpe na dolgih Ies£ > ročajih, da so se razbelile za proženje topičev. narje so takoj začeli nabijati. Ko so prvega, največ Pr°žili, so zajgra|j tujj zvonovi: sveto jutro je bilo tanjeno. Ni se d0tj0|jra Z(j:tnilo, ko so počasi že prihajali Vseh potih proti cerkvi stari očanci in žene, da so mupred z°rno mašo počastili vstajenje Zveličarja in se Uro pri^oroč''' za srečno zadnjo uro. Že pred šesto ^ ie bila cerkev polna. Dekleta so stopile vsaka blizu bla 3 ,er^asa- Ko je bilo opravilo končano, je župnik ^a8cslovi| velikonočne jedi. Tedaj so vnovič zabučale glave’ Ukleta so segle po svitkih, si zadele jerbase na (.j . In hitele pri vseh treh vratih iz cerkve. Tista, Sotcn *3rVa st0P''a ^ez cerkveni prag, se je tekoče leto 0 omožila. Tako je prerokovalo staro izročilo, in ' re^e so se raztekle po cestah na jug, vzhod J od. Kakor šopki so se zibali jerbasi žegna, izza enega Triglava jih je pozdravljala rdeča pomlad-bo Zar^a' 'z zvonika jih spremljala pesem zvonov, izpod vse CCV S° erme*' možnarji. Vse samo veselje in lepota, ^Pesem strnjenih src. jn se žegna so bile prve doma. Zasople so posedle gPnil oc^ihale. Ko se je sešla vsa družina, je mati od-naVac) )er*3as- Oče gospodar pa je prevzel obredno vSaj. °' Najprej je prerezal pirhe na krhlje — za nar ^ Potem je z velikim krušnim nožem fj n a lesen plošček celo grobljo koscev gnjati. jerbaj3*' nastr8al hrena. Ko je dvignil kolač, je mati Prto .Uma^n‘'a z mize, ki je bila pogrnjena z belim r elikonočni žegen ima svoj simbolični pomen VESELE IN BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE VSTAJENJA ŽELE VSEM AVSTRALSKIM ROJAKOM slovenski duhovniki in sestre Božji mlini Neki ponedeljek sem se odzval povabilu mojega znanca Grega in šel na njegov dom gledat TV-program. Ko sva se naveličala gledanja, sva prešla na pogovor, ki se je največ sukal o trpljenju posameznih narodov. In znanec Grega je takole zamodroval: “Veš France, časi so se zelo spremenili in pravice za male ljudi ni več na svetu. Moj pokojni oče je večkrat rekel: Takrat bo hudo na svetu, ko bo hudobija zmagala in se ne boš smel potegniti za pravico! Sedaj so tisti časi, saj ostanejo vse največje hudobije nad narodi nekaznovane”. “Res je, kar si povedal”, sem mu odgovoril, “vendar ne smeš pozabiti, da je nad nami Bog, ki vse dobro plačuje in hudo kaznuje. Tako bo tudi te krivice in hudobije kaznoval, ki se danes dogajajo na svetu. Vedi, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo”. “Kaj si tudi ti tak praznoverec, da mi omenjaš božje mline? Zame je to pravljica za stare babe”. “Počasi Grega, boš kmalu videl, da to ni nobena pravljica”. “Ti mi samo to povej, kje in kedaj si že videl kak božji mlin? Kaj ga pa goni? Voda, veter ali stroji? Vidiš, da je vse to samo pravljica”. “Da, če si predstavljaš božji mlin res kot kak star mlin tam ob potoku, potem ti priznam, da takih mlinov Bog res nima. Bog je za nas neviden, pa ga s svojim razumom spoznavamo in priznamo. ‘Božji mlini’ pa so za nas le miselni pojem”. “Hm, malo učeno si začel. Bom videl, kaj boš še vse znesel na dan o teh mlinih”. “Hočem ti samo dokazati s preprostimi besedami, da ‘božji mlini' res obstojajo. In to je, kar ti tajiš!” “No, le hitro mi povej, kako si predstavljaš te ‘božje mline’, ali pa začniva govoriti o čem drugem”. “Dobro, naj bo na kratko! Jaz in z menoj še veliko pametnih ljudi si predstavljamo ‘božje mline’ kot vsak dan našega življenja. Vsak, ki ga preživimo, je za nas en ‘božji mlin’. Zato tudi govorimo o več mlinih in ne samo o enem. lz predstave SLEHERNIKA: Slehernik 0^\ Mihelj) Vera (Anica Srncčeva) ter Slehernik0’11 j !)(;bra dela (Beti I! tičeva). Debra dela so bt**| moči na ležišču in z berglami, predno so oži116 j po Slehernikovem kesanju. Kolikor dni si že preživel, skozi toliko l si že šel. Malo težko razumeti, kaj?” “Ne preveč. A ko si že tako lepo razložil11 'mline', mi pa še povej, kdo je mlinar. Veš, " i mlin brez mlinarja ne bo ropotal. Pa ja ni ^ S Bog za mlinarja?” "Misliš zafrkavati, a boš tudi to zvedel. si zapomni, cla je Bog Oče samo lastnik j mlinov — to je vsakega dne našega življa H A ko je Njegova volja, pa jutri ne boš vstof j živ v njegov mlin”. “Ti namigavaš na smrt. Ampak jaz serfl S vprašal za mlinarja, ne za smrt”. “Tudi to ti bom povedal. Mlinar v teh bo"J mlinih je — čas!” “Hahaha, ti si pa dober! Božji mlini —- J vi našega življenja, lastnik — Bog Oče, >nlin\ — čas. Hahaha! Kaj pa meljejo ti mlini? $ j so zrna? Kakšna je moka?” “Zrna so tvoja dela vsakega dne. Iz dobflj in poštenih del se pridela moka, pleve so V j tvoji grehi!” Grega se je zamislil in nekaj trenutkov ^ oba molčala. Potem je resno povedal: “T° na kratko povedal. Nisem mislil, da si j brihten. No, če vse skupaj vzameva kot niisd j tvarino, si res dobro razložil te božje mline”-Vesel sem bil njegove spremembe. Grega, ali te smem nekaj vprašali?” sem dejal. J^ai pa?” se je zbudil iz zamišljenosti. Kaj misliš, ali pride iz tvojih del v božjih 171 [^ih dobra moka? Ali ti ostaja pleve?’' "Misliš ~ grehi?” "Da". Kaj ni e to sprašuješ, saj veš, da že več let ntSe>n cerkve od znotraj videl!” ^ ‘božje mline’ nisi verjel in vem, da še n° dvomiš. Ali v večnost verjameš?" • • • •” Grega je molčal. Uk V "se veruie's? Ali je v tebi še to-. 0 Vere v Boga, da priznaš, da je Bog pravi-n hodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje?” , Kaj si me začel nadlegovati s takimi vpra- i ■ Začniva raje kak drug pogovor!” nj ^e’ bova kar tega nadaljevala. Velikonoč-°as je in kot kristjan je tvoja dolžnost, da Sres k spovedi”. “Pr ' » r°sim te, naredi mi uslugo in molči o tem!” Skoraj z jezo so prišle te besede iz njega. Ker sem molčal, je sam čez čas začel: “Ne, vem, ali ste se dogovorili ali kaj? Naj govorim z ženo, z otroci ali s kom izmed vas, vsak pogovor se vedno konča s to nadležno spovedjo. Bodite mi že enkrat tiho o tem, saj veš, da ne morem iti. Že preveč let nisem bil”. “Grega, poslušaj! Bog ne plačuje vsako soboto, a ‘božji mlini’ meljejo vsak dan. Star si zadosti, pameten tudi, zato boš sam odločil, kaj bo mlinar — čas iz tebe namlel: ali dobro moko, ali še naprej pleve”. Ker je pogovor postal za oba mučen, sem raje vstal in se poslovil. Ko sem odhajal iz hiše mi je prišla v glavo misel, da imamo katoličani med seboj zelo veliko takihle Gregov in to — obojega spola! Dragi bralec, pa oprosti moji predrznosti, če te vprašam: “Kakšen Grega si pa ti?” Franjo M-č Mir vstalega ZVELIČARJA IN OBILICO VELIKONOČNIH MILOSTI ŽELI VSEM DOBROTNIKOM, Vsem sodelavcem, naročnikom in BRAVCEM — UREDNIŠTVO IN UPRAVA MISLI ^lsl>. April 1973 fl u SVETI KRIZ Ta pesem v obliki križa je bila objavljena leta 1865 v "Zgodnji Danici”. Spesnil jo je znani ljudski pesnik F. SILVESTER. Doma je bil iz vipavske doline. RES, ČEŠČEN, PREŠLA VUEN, SVETI KRIŽ! LE Tl DELIŠ TOLAŽILO REVNIM V SOLZ DOLINI, V TRPLJENJU MOČ IN HLAD V BOLEČINI. KO VSE ZAPUŠČA ME, SI UP EDINI MI SVETI KRIŽ NA GOLGOTE VIŠINI. KO UMIRAL, BOM OZIRAL ZAUPNO SE, O KRIŽ, V TE! SAJ SE TUDI V MUKI HUDI KRALJ NEBES JE NATE. LES NAŠ ČASTITI, DAL PRIBITI, IZ DOBROTE, ZA SIROTE. OČE VEČNI ROD PRESREČNI SPET VESELO JE OBJEL, V SVOJO MILOST SPET NAS VZEL. LE PO NJEM, ZNAMENJE MILO, ČAST IN SLAVO SI DOBILO. RES: ČEŠČEN, PREŠLAVLJEN, SVETI KRIŽ, TOLAŽILO V SOLZ DOLINI NAM DELIŠ! UKRAJINSKI MOJZES ZADNJIČ SMO PISALI o “zvezdi evharističnega kongresa” — materi Tereziji iz Indije, ki je s svojo vseobsegajočo ljubeznijo osvojila srca vseh. Naj bo teh nekaj skromnih vrstic posvečenih drugi kongresni osebnosti — ukrajinskem nadškofu in živemu mučencu vere, kardinalu JOŽEFU SLIPYJ-u. Brez dvoma je med vso številno skupino cerkvenih dostojanstvenikov, ki so se udeležili kongresnih dni v Melbournu, vzbujal največ pozornosti. Ni imel sicer javnih govorov in konferenc — govoril je verjetno le ukrajinskim priseljencem v njihovi stolnici — in tudi intervju z novinarjem za dnevni časopis nam ni povedal kaj izrednega. A že en sam pogled na tega 81-letnega starčka te je nehote spomnil na trpljenje ukrajinske Cerkve in njenih zapostavljenih vernikov. Kot da bi bil ta sivolasi mož poosebljena bol Cerkve za železno zaveso, ki trpi v krivicah in preganjanju najhujše vrste, ki tone v krvi mučencev, ki z zavezanimi usti molče prenaša udarec za udarcem in vendar vztraja na svoji trnovi poti križa . . . Kardinal Jožef Slipyj je bil rojen leta 1892 in je postal v decembru 1939 nadškof metropolitskega sedeža v Lvivu. A dolgo ni užival svobode, v kolikor jo je sploh. Leta 1945 je bil poslan v sibirsko koncentra- cijsko taborišče in njegovi preganjalci so upali, da ^ tam tudi končal. Drug za drugim so v Sibiriji uniiral' ostali ukrajinski nadpastirji zadnje dobe — deset P1’ številu — on je edini ostal živ. V trdem prisilnem lu, v pomanjkanju in mučenju je res do skrajnosti < bel, a niso mu mogli streti duha. Po dolgih oseffl<,^1,’ stih letih sibirskega ujetniškega življenja se je pap^ Janezu XXIII. posrečilo preprositi Kruščeva, da je krat že 71-letnega starčka pomilostil. Hotel je pač takratni rdeči mogotec pokazati svetu svoje "dobrS srce” — pesek v oči svobodnemu svetu. Slipyj je izpuščen na svobodo dne 9. februarja 1963, dva kasneje sta se v Rimu objela z Janezom Dobrim. A Kruščev se je zmotil v svojem upanju, da so ; temu izčrpanemu sibirskemu jetniku stekle ure živ^f nja. Slipyj, enkrat na svobodi, si je opomogel in rekel bi lahko — znova zaživel. Katoličanom vs«jf| svobodnega sveta je postal živi opomin, naj ohrafl')l svojo svobodo za svako ceno. Ukrajinskim begune61” po vsem svetu pa je postal voditelj bez primerjaj Pavel VI. mu je za njegove zasluge in zvestobo Cei*'’ 25. januarja 1965 podelil kardinalsko čast. Lahko dostavimo, da mu ukrajinska Cerkev na obeh strafl{ e ezne zavese daje čast nekronanega monarha, patri-a brez imenovanja, svojega Mojzesa . . . _ teh desetih letih svobode je napravil Slipyj prava čuda: a- V Rimu je ustanovil in zgradil Ukrajinsko ka- 'oliško univerzo sv. Klemena in krasno cerkev sv. Zo- j^)e' Obnovil je staro cerkev sv. Sergija in Bakha ter v .naPrav'l za farno cerkev ukrajinskih katoličanov nega mesta. Oživil je strodavni meniški red sv. Teo-gjl*.In ustanovil njegov samostan blizu Castelgandolfa. Slo^)e P°budnik za prevod liturgičnih knjig iz staro- I L,an Sa jezika v moderno ukrajinščino. In še bi 'ahko našteval. j 'etu 1968—69 je kardinal Slipyj kljub bolehnosti ^ starosti kot dobri pastir obiskal svoje vernike vseh ških*-SVOb°dne8a sveta- Konferenco ukrajinskih katoli-nje ^°^ov P° svetu je spremenil v sinodo ter preko v *esr>o povezal svoje razkropljene vernike. V no-ru -1971 je ta sinoda postala na pobudo Slipyja čan * Slnot*a 'n vodilno telo vseh ukrajinskih katoli-ne °V’ ^ tem )e ukrajinska Cerkev — po tradiciji vzhod-___ a obreda in smernicah drugega vatikanskega zbora Qer^nPva zadobila svoje starodavno mesto v katoliški sle^a'-Se kardinalu Slipyju in ukrajinskim škofom do-jiJ.1?1 uresničilo, da bi bil ustanovljen in potrjen ukra-vsi 1 patriarhat, ki ga tako enoglasno žele p krajinski katoličani in ga odobravajo tudi mnogi c>ja vaVn' Ukraiinci P° svobodnem svetu. Diploma-na at'kana ustanovitev patriarhata odlaga z ozirom PriJateljske odnose do ruske pravoslavne Cerkve, v tev em brezmiselnem upanju na njeno skorašnjo vrni-katr.i;cjzrnu grez rj Ukl'ajinci, da trojanski konj — ekumenizem ruki g ■> •> uu iivjuuoni iv v/11 j vnuiiivi..*—... ■ “ Intl. St'*a — ki ga dandanes Rusija stavlja pred vati- anske Poslej Z'^ove’ ne bo za našo Cerkev prineslo usodnih ,0--. Slipyj ne govori mnogo, a kadar odpre bese(j Usta izkušenj, privro iz srca živega mučenca vere reSnjcC' ^ so neustrašene, pretehtane in polne grenke ^iirien v juniju ruski pravoslavni patriarh Val tx or°dje v rokah sovjetske politike — imeno- vojn-* Vlc*acijo ukrajinske katoliške Cerkve po zadnji dogodek v zgodovini ruske pravoslavne njen ,6 ’ ie Slipyj s svojo sinodo dvignil glas kot ra- ev- Na škofijski sinodi v Rimu (septembra 1971) kardinal Jožef Slip.vj pred melbournsko stolnico med kongresom. Z njim je v živahnem razgovoru poljski kardinal Karol VVojt.vla. je pred papežem Pavlom VI. in cerkvenimi voditelji — okrog 250 škofov je bilo zbranih — javno izrazil svoje razočaranje nad diplomacijo Vatikana, ki pri vsem tem molči: molči zaradi poskusov zvez z Moskvo, katerih uspehi so kaj dvomljivi, če ne celo škodljivi. Ob neki priliki je izjavil, da bi raje ostal v Sibiriji, lam dalje trpel in umrl, kot pa da živi v svobodnem svetu in vidi uničujoči molk ob vnebovpijočih krivicah ukrajinskemu narodu in njegovi Cerkvi. Da, pcgled na starčka kardinala je pogled na trpečo ukrajinsko Cerkev, ki ji zadajajo oblastniki mogočne Rusije smrtne udarce. Diplomacija gre svojo pot — ne le z ozirom na Ukrajino, tudi z ozirom na mnoge druge dežele in trpeča ljudstva. Tudi krščanska ljubezen in prijateljski objem — še tako iskrena s strani Cerkve — sta z druge strani lahko zvijača in Judežev poljub. To ve kardinal Slipyj, to vedo preganjani Ukrajinci in ve še marsikdo. Naj nadomesti molitev, kar diplomacija zelo verjetno nikdar dosegla ne bo! Ko se je po kongresni maši bizantiskega bogoslužr kardinal Slipyj — kljub svojim letom visoko vzravn^ poleg papeškega legata kardinala Shehana, melboiiflj' skega kardinala Knoxa in melkitskega patriarha Ma*1' rnosa V. — odpeljal v avtu iz stadiona, je bil to ve’1' častni pogled. Vse ovacije iz tisoč in tisoč grl, se I"1 zdi. so v prvi vrsti veljale njemu, živemu mučencu v£' re. On pa je verjetno ob tem slovesnem dogodku 1 grenkobo v srcu mislil na svojo razbičano in s irnje^ saj smo bili pred vrati mesta. Privoščili smo si dovanje sončnega vzhoda. Čudovito sonce se je naS krat prikazalo na obzorju skoraj škrlatne barve naznanilo lep vroč dan. Med nadaljevanjem poti sl^ srečali dva Andorca s volksvvagnom: prosila sta me bencin. Res nista imela sreče. Za pot od Tamanras! ki smo jo mi naredili v dveh dneh, sta ona rabila dni: avto jima je osemnajstkrat obtičal v pesku ■ ' Bila sta vsa obupana in Afrike do vrha sita. Ko sn^ se drugi dan srečali v mestu, sta bila že drugaine-{|| mnenja. Prespana noč in občutek varnosti ju je SP ; napolnil z navdušenostjo nad črnim kontinentom. Agades je prestolnica severovzhodne Nigerije, k' * še čisto puščavski svet. Gradnja hiš je podobna lefI,w Tamanrassetu, prebivalstvo je po večini muslima0*.j s staro tradicijo — saj je posebnost mesta mošeja, zgodovinarji pripisujejo sedemstoletno starost. Ko sem se sprehajal po mestu, sem odšel tud' tržišče, da si kupim nekaj spominčkov in pa nove s; dale. Naletel sem na primerne sandale in rekel trinaJ nernu fantičku-trgovcu, naj mi jih da par, da jih po-im. Pri drugem paru je ob natiku na nogo jermenje ^ °J popustilo. Fant pa je istočasno zagnal vik in krik, se^sem sandale jaz raztrgal in jih moram plačati. Takoj , uganil zanko, vendar zvitec ni odnehal. Med gla-kle"11 kriČaniem me ie spremljal in zahteval denar, do-r mu ni resen možak nategnil ušesa in ga poučil, a se tako ne prodaja. Pr°ti mojemu afriškemu domu .?*!. Kandeja me je ločilo še več kot 2000 km, zato r naslednji dan odrinil proti Taoua. Pot je bila j*"1 že ka v m!110 te^avna’ a za arheologa bi bila prava poslastica: živ i- namreč z lahkoto naletiš na fosilne ostanke nial ' *Z Pra£lavnine. Posebno v okolici In Gali je do-pr |.a vsa^ kamen fosil. Če se mi bo še kdaj ponudila p r' a’ se bom vrnil in si naložil nekaj okostij s poko- * lsža dinozavrov . . D .. se °] '<0 sem se bližal dahomejski meji, bolj gosta Postajala naselja. Zelena barva je dobivala na moči, Kčljti tr* • • rast Va )e ‘me*a v tei dobi leta še dovolj vlage za £re(j‘ ^ porečju Nigerja pa sem naletel na številne . ®oved, ovac in prav tako koz. Niger je v zapadni čisto ' *,rVa c*r?ava P° produkciji živinoreje in zato glavo UPrav^-eno najdemo v njenem grbu — volovsko v K,^a'° me eno Prečkanje meje pred prehodom Se *• To pa je bilo res svojevrstno. Poslužil sem pre^arnreč bližnjic, ker mi je mejni pas Toga že kar iste ,Znan' f>rav to je bila prava previdnost, kajti v 26 1 ,^asu’ k° sem prečkal mejo, je bil državni udar: ZVedel *?kra °b pol treh popoldne. Seveda sem zanj bili P°* ure kasneje v Kandeju. Dva dni so tUri- ZaPrtl vsi državni prehodi in to bi moralo doleteti 1 mene. Znamenita mošeja iz 12. stoletja v Agadesu Srečanje s sobrati, posebno še s p. Evgenom, je bilo res prisrčno. Radovednih vprašanj o potovanju ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so mi rekli, da so bili v skrbeh zame in so komaj čakali moje vrnitve v misijon. Iz-gleda, da so vsi drugi videli več nevarnosti in užili več strahu kot pa jaz, ki sem dva tedna užival lepoto in čuda Sahare. Pa mislim, da jih je moje pripovedovanje navdušilo in marsikoga misijonskih sobratov pridobilo, da bo kdaj v bodoče letalski sedež zamenjal s šoferskim za volanom od Pariza do Toga. TSelika ncSdia Bandero belo v vetru se lovi, čez polje gre, med hiše, skozi vas, za njim ljudje kot nepretrgan pas . . . Nad vsem prižgano sonce plameni. V monštranci stopa Bog zdaj čez polje in blagoslavlja njive in vode, gozdove trte, brda, celo vas. Kako je blizu, blizu Bog pri nas! JOŽE DULAR P. BAZILIJ SPET TIPKA 5. aprila 1973 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcmljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — franeiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874 £ Ravno sem zaključil prejšnjo številko MISLI, ko so mi prišli povedat žalostno novico, da se je smrtno ponesrečil z avtomobilom komaj 23-letni slovenski fant, ZVONKO URBANČIČ. Nesreča se je zgodila na Hume Highway nekako 17 milj severno od Seymourja, dne 13. marca proti večeru. Zvonka so prepeljali v bolnišnico v Mocroopno, a ni bilo več pomoči. Pokojni Zvonko je bil rojen 18. februarja 1950 v Vršcu v Banatu v družini Borisa Urbančič in Stanislave r. Bradač. Oče je iz Slovenskega Primorja, mati pa iz Brežic. S starši ter bratom Vilkom je tudi Zvonko 11. decembra 1969 dospel v Avstralijo. Družina se je nastanila v Melbournu (zdaj žive v Lalor-ju). Zvonko je bil vojaški letnik in po nesreči izžreban. Obleči je moral vojaško suknjo, bil tudi v Vietnamu, pa se srečno zdrav vrnil in nedavno končal vojaški rok. Zaposlil se je v Seymourju kot mehanik, zdaj pa je nesreča tako nenadno pretrgala nit njegovega mladega življenja. Zvonka smo prepeljali v slovensko cerkev dne 16. marca k pogrebni maši. Sledil je pogreb v Favvkner, kjer je bilo truplo upepeljeno na željo staršev, ki mislijo na morebitno vrnitev v domovino. Vsem žalujočim, zlasti staršem in bratu, naše iskreno sožalje. Pokojnega Zvonka pa se spominjajmo v svojih molitvah! 0 Naša dva gosta, škof dr. Stanislav Lenič in p. provincial Marijan Valenčak O.F.M., sta se nam že oglasila in nam sporočila, da sta srečno dospela domov. Spotoma sta se ustavila v Rimu, kjer sta imela intervju za slovensko oddajo vatikanskega radia. Odgovarjala sta na vprašanja o kongresu, slovenskih izsljen-cih v Avstraliji, njihovem verskem in kulturnem udejstvovanju ter dušnopastirskem delu med njimi. Tako so naši rojaki po svetu tudi preko močne vatikanske radijske postaje zvedeli o vtisih, ki sta jih visoka gosta odnesla iz petega kontinenta. Škof dr. Lenič kot p. provincial v pismu še enkrat Mel birmo pred lurško votlino v Kov vse avstralske Slovence iskreno pozdravljata ter zahvaljujeta za gesioljubnost. Obenem se oproŠ&j vsem tistim družinam, ki sta jim morda obljubila isk, pa je pri najboljši volji zaradi prenapolnjen^ spereda in raznih nujnih obveznosti moral odpasti- 0 V prejšnji številki je v poročilu o akademij' počastitev gostov (29. jan.) po nesreči izpadlo ime p® skega zbora Triglav, ki je pod spretnim vodstv0 g. V. Trampuža poživil spored z nekaj pesmimi. ^ pa zdaj: Iskrena zahvala za sodelovanje! 1 Q Zadnjič mi je zmanjkalo prostora, da bi n’ , vsemi drugimi slovesnostmi in prireditvami omenil ‘ j di MEDNARODNI KONCKRT (International V#**:; Show), ki ga je v okviru evharističnega kongresa P I redila v Melbourne Town Hall Vincencijeva konfefe I ca. Zelo pestra prireditev je bila na sporedu 17. fe® ,j ime arja zvečer. Med šestnajstimi narodnostmi smo svojo točko tudi Slovenci. Naš spored sta z nap'sU>'j SLOVENIJA v naših narodnih barvah oznanila l)u par v narodnih nošah: Mirjam Čeh in ,Iohnny Vid*1'^ Bratje Plesničarji so zaigrali in zapeli nekaj poskoC®^ mala Anita Sankovičeva pa je ob njihovi sprernlj^ odlično in neustrašeno zapela “Sanjaj, sanjaj”. Seve so želi vsi, zlasti pa naša komaj sedemletna dona”, obilico pleskanja nabite dvorane, kjer so menda zbrale vse narodnosti pod soncem in števl^ kongresni udeleženci. Da so se prireditve udeležil' ^1 di naši kongresni gostje iz domovine, menda ni ,re J posebej poudariti. Vsej skupini, ki je nastopila in nas predstavila “ i gim narodom na tem pestrem večeru, iskrena zahva ln obilo uspehov v bodoče! © Bar-B-Q na tretjo marčno nedeljo za cerkvi)0 : d^l odlično uspel. Piščalkarji in birmanci ter njihove u žine kot tudi botri so bili zadovoljni. Dež nam n' J gajal: začel je šele, ko smo se umaknili v dvoran0 j predstavi Disneyevih filmov. Škoda, da se vsi birm3 j niso odzvali, četudi so vsi dobili pismeno povabilo- l; Vsekakor je bil to prvi poskus napraviti domači p j; A i b-q Pfostoi Hiladin Pr> cerkvi r za in se je lepo obnesel. Novi asfaltirani parkiranje avtomobilov in za igrišče naše za h!6 k° res odlično služil v razne namene. Tudi Ob °^° dcsti velik in smo že nabavili mrežo. Pa bomo napravili balinišče, kjer se bodo kratkočasili Ce Sl°mškove naši očetje, ki čakajo ob nedeljah na učen- Ad; 'amič šole. Nič več jim ne bo dolgčas. Martin *a razredo mesa. že >n Stefan Srnec pa sta nam obljubila, da bosta m pozidala dokaj veliko ognjišče za pečenje vnaprej naša zahvala za dobro voljo! pr:^ Tudi na nedeljo 1. aprila smo se imeli za cerkvijo NlKeAno domače. Tokrat so se zbrali igralci SLEHER-^alo 'n Pcma8a^'- se jim je naš verski center vsaj hVaieV0t^0lž'l za trud in lep odrski uspeh. Vsem sem i .en za sodelovanje in upam, da bomo v bodoče Postavili na n r , BERNIK je pri obeh predstavah skupaj prinesel Pris etT1U cen*ru kar ieP° vsoto $235.38 prostovoljnih (jVe^ ^ °v. Stroški so bili malenkostni (izposoditev bi dog "' morali ne imeli lastne dvorane ter bi gostovali v tuji . ® Slovenskih porok tokrat pri nas ni bilo, krsti pa ka!. Postavili na naš oder EHPDViii/ • Verskemu ) dveh lasni- • ^ »suij m nekaj drobnarije). Drugače bi bilo, če si n ®a)anJa na odru ne prestavili v moderni čas in bi če bj 3 . 'zPos°diti vse srednjeveške kostume. Ali pa so n,cntaS'e^'*' *a nlesec takole: 10. marca so iz Heath-Jo; M. žefe Pnnesli Davida Jazona, sinka Alojza Jakša in r- Matičič. — Trije krsti so bili naslednji dan. dananiarca: Za Lovrenca bodo klicali sinka Gina Pro-ln Dragice r. Dogan, Mulgrave; Vinko Čendak na ‘n M J0; arija r- Štampek v Oakleigh sta dobila hčerkico 'annic pr'nesla — 18 Jurj; marca je krstna voda v naši cerkvi oblila sinka S01... Kocctl« Sorelle, iz East Keilorja pa je Marka Pavla družina Pavla Gustinčiča in Liljane r. Jelenič. uth. Lysbeth Irene r. Jenkins, Wantirna vsem Klicali ga bodo Matthew Jurij. staršem naše čestitke! deljsj._ lrrna Jc za nami in zdaj se je zopet začela nedelj a s^CVenska šola. Dolge mesece je bil vsako ne-redih feSn' pouk za birmanske kandidate: v treh raz-dilj 'n P° deseti maši. Skoraj vsi so redno ho- Pridno jer ]igr"‘,IU sodelovali in tudi končna pismena naloga _____________________ Srnčeva aP° usPe,a- Pouk s,a vodila p. Stanko m pa MELBOURNSKI SLOVENCI $ Sestanek cerkvenega društva sv. Eme, napovedan za nedeljo 25. marca, je potekel v prijetni domačnosti. Voditeljica, gospa Antonija Plesničar, je dobila nekaj novih moči v odbor, društveno blagajno pa je prevzela gospa Lucija Srnec. Članice so sklenile, da se bodo sestajale redno vsako tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši. Članice so v teh nekaj mesecih organiziranega dela lepe pokazale, koliko je vredna njihova dejavnost za našo skupnost. Kuhinja v dvorani pod cerkvijo je postala kaj priljubljena otrokom Slomškove šole, -pa tudi čakajočim staršem in ostalim, ki po maši radi posedijo in malo poklepetajo. Delo društva je bilo veliko vredno tudi ob zakuskah zadnjih visokih obiskov. Res smo članicam lahko hvaležni. Tudi finančno so se v tem kratkem času kar dobro postavile na noge. Grobega prihoda so imele $516.—-(samo prvi srečolov jim je prinesel lepo vsoto $257.—). Seveda so bili tudi izdatki: socialna pomoč, nakup jestvin in pijač, obloga kuhinjske mize . . . Sto dolarjev je odbor podaril našemu gostu g. škofu, sto dolarjev pa je društvo namenilo za melbournski dar sydneyski cerkvici: krstni kamen. Sem vsem članicam iz srca hvaležen, saj osebnih darov v fond daru Sydneyu še ni prišlo mnogo. Celotni znesek za sydneyski krstni kamen je $357.—. Društvu sv. Eme želim še obilo lepih uspehov za našo skupnost. Želim mu tudi, da bi se ostalim pridružilo še mnogo novih in aktivnih članic. 0 Iz domovine sem dobil sporočilo, (sestra v Novi Gorici bi rada kaj več zvedela o svojem pokojnem bratu) da je v W.A. preminul sredi marca Ivan MAGAJNA. Našli so ga tri dni po nesreči v reki Kissa, severozahodno od tnesta Onslow. Podrobnejših podatkov o nenadni smrti žal še nimamo; morda bi nam mogel kateri rojakov iz W.A. kaj več sporočiti. Pokojni Ivan Magajna je več let živel v Sydneyu. Pred par leti je bil nekaj časa tudi pri nas v Baragovem domu. Bil je še samski pri 25. letih, doma nekje blizu Postojne, če se prav spominjam. Še po odhodu od nas sva si izmenjala nekaj pisem, zadnji čas je C^Va a vaia , Anica> ki se je za naše birmance veliko žrtvo-ji bo _0t se žrtvuje tudi za našo Slomškovo šolo. Naj v,. ‘'-■ti mestu izrečena iskrena zahvala! *mSi Ni na tCm z birl6111 ornen|l- da smo na tretjo januarsko nedeljo Avt0falianskl'rn' kandidati in seveda starši napravili izlet. stan Sl so nas odpeljali v Tarravvarro, kjer je samo-Žrtev raP’s,ov- Kot je bil obisk kraja molitve in tihih kaj v?a v*e poučen, je bil izlet sam in domači piknik vse D S° 'n Prijeten. Ker smo bili ob reki, so otroci °dras]°P0*^ne čofotali po vodi kot žabe. Še nekatere Je zvabilo, da so se ohladili. vesi ®°tri in birmanci! Fotografije birmanske slo- 'CSnostj • uiiina.n.1. . uiugiaiijc ui......... Kew • .Sl ‘ahko ogledate v našem verskem centru 'n jih naročite po želji. ste vljudno vabljeni v Baragovo dvorano k proslavitvi naših mamic. MATERINSKA PROSLAVA bo na prvo nedeljo v maju (6. maja) po deseti maši. Otroci naše Slomškove šole nam je bodo pripravili. Nastopila bo tudi skupina piščalkarjev pod vodstvom Marka Plesničarja, ki nas je že s svojim prvim nastopom ob priliki škofovega obiska tako prijetno presenetila. Tudi BRATJE PLESNIČARJI nam bodo zaigrali in zapeli nekaj poskočnih. Po proslavi družine lahko ostanejo na Bar-B-Q na igrišču za cerkvijo, pa tudi v dvorani bo kaj za pod zob. VABLJENI! umolknil. Presenetila me je nenadna novica, da je v W.A. tako žalostno končal. Priporočam ga v molitev, sorodnikom v domovini pa izrekam iskreno sožalje. R.l.P. 0 Večerno mašo bomo imeli na 1. maja (Sv. Jožef Delavec) in na prvi petek v maju (4. maja), Šniarnično pobožnost bomo sproti objavljali, ob nedeljah pa jo bomo združili z obema mašama. Tu pa naj sledi še . . . NAŠ VELIKONOČNI SPORED MELBOURNE: Cvetna nedelja (15. aprila): Maša ob osmih in ob desetih. Blagoslov butaric in zelenja pri deseti maši, ki bo v lepem vremenu pri lurški votlini na prostem. Starši, mislite na butarice za Vaše otroke! Veliki četrtek (19. aprila): Maša zadnje večerje ob sedmih zvečer v cerkvi. Veliki petek (20. aprila): Ob enajstih dopoldne križev pot (v lepem vremenu na dvorišču pred lurško votlino. Po pobožnosti prilika za spoved. Obredi velikega petka oh sedmih zvečer v cerkvi, nato gremo v procesiji k božjem grobu v lurški votlini. Spovedovanje. Velika sobota (21. aprila): Prilika za velikonočno spoved ves dan, samo pokličite patra v Baragovem domu. Obredi vigilije se bodo začeli ob osmih zvečer (ob lepem vremenu pri lurški votlini). Blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode ... Po sveti maši vigilije bomo kot običajno imeli Vstajenje s procesijo, končali pa bomo z blagoslovom velikonočnih jedil. Ne pozabite prinesti s seboj stekleničke za novo blagoslovljeno vodo! Velikonočna nedelja (22. aprila): Maše ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. V lepem vremenu bo deseta pri votlini. Pred mašami prilika za spoved, po njih pa blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočni ponedeljek (23. aprila): Maša ob osmih in ob desetih. Spovedovanje pred vsako mašo. NEKAJ DRUGIH PRILIK ZA VELIKONOČNO SPOVED: ST. ALBANS: Spovedovanje v torek velikega ted®11 (17. aprila) ob 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusove?3 NORTH ALTONA: Prilika za slovensko spoved v cerk'| vi sv. Leona Velikega na veliki četrtek (19. aprfl®' od 6 — 7.30 zvečer. NOBLE PARK: Slovenska spoved na torek veliki tedna (17. aprila) v cerkvi sv. Antona od 7-8 zve#f’ GEELONG: Slovenska spoved na veliko sredo (^' aprila) od 6—8 zvečer v cerkvi sv. Družine, Bell' s park. VVODONGA: Slovenci v Wodcngi, iz Alburyja in oko* I lice morejo opraviti slovensko spoved v cerkvi Srt* j Jezusovega, VVodonga East, na ponedeljek veliki j tedna (16. aprila) od 6—7 zvečer. MORVVELL, Gippsland: Prilika za slovensko spoved J£ I za gippslandske rojake na veliko sredo (18. apf^l od 7—8 zvečer. ADEI A1DE, S.A.: Velikonočno mašo bomo imeli ^ običajno na velikonočni ponedeljek (23. aprila) f j štirih v Hindmarshu. Spovedovanje od dveh datr | Po maši Vstajenje z blagoslovom. BERRI, S.A.: Slovenska maša v torek po veliki not' (24. aprila) zvečer ob pol osmih. Pred mašo prilik* za velikonočno sveto spoved. SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA Vas vabi na DOMAČO VESELICO ki bo v soboto 26. maja od 7.30 dalje HUNTINGDALE HALL (nasproti železniške postaje) Igrajo BRATJE PLESNIČAR UPRAVNI ODBOR PLANICA Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Croce in Gerasalemine, 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! Izpod V LJUBLJANSKEM "DELU” je neki Matevž Krivic ov°lj pamelno napisal, naj bi se šole v Jugoslaviji vprašanj, ki jim svetna znanost še ni našla °8ibale vseh —odgovora ali ga pa sploh nikoli ne bo. Kec:— « U ^^CHega uu^uvuia an £ci pt» — --- ecim°: ali je j}0g ajj ga n,- kako je nastal svet, kaj □o - « • «** jv, uug an ga 111, rv ci w jv, j k 1 p° smrti in podobno. Le tako bi bile šole brezverske, °* zahteva ustava, ne pa protiverske, kar ustava prepoveduje 'T .. . • • • i • - - -1 xi« nek uje. Na to Krivičevo pisanje je objavil dolg čla- d Prof. Albin Simončič iz Radeč, kjer pravi med htegii*^" U^asPrctno ot* želje Matevža Krivica se za- i^aapiuiliu uu z.cijc mai^vta — — r '^a v naših šolah od vsakega učitelja, naj bo v ot keni vrtcu ali na univerzi, naj brezverstvo ob vsaki ? °£nosti vceplja naši mladini od prvih korakov do /v ieniske zrelosti . . . Tudi o zaslugah Cerkve in du-/|Cvnikov za slovenski narod naša mladina ne sme f ato*61' 'n kd°r b' povedal’ tvega’ da b° izgubil slu' c ^Se to kaže, da bi se morala papež Pavel VI. in veoSar I. ponovno sestati in se bolj podrobno dogo- Med tako imenovani “verski svobodi” v Jugoslaviji. t - BRIDKOSTMI KOROŠKIH SLOVENCEV je o ' ta, ki o njej beremo: “Na južnem delu našega vzernlja raste bariera nemških naseljencev. To vidimo j slovenskem Pliberku, v načrtovanem naselju v St. 2Qi?bu v Rožu, kjer nameravajo zgraditi naselje za ■ Nemcev iz Rajha, to vidimo v weekendih v Ri-^arJ* vasi in isto se ponavlja v Koprivni. Nekaj podob-ie bilo okoli leta 1930, ko so po južnem Koroškem naseljavali Nemce iz Rajha, ki so potem pri acističnem puču v juliju 1934 igrali vodilno vlogo.” kaP *NjiGAH GORIŠKE MOHORJEVE poroča v p0 °^erri Glasu, Gorica, dopisnik Matevž Božič. Svoje konČil° Zakl)u£uje: "Seveda je ob koncu vprašanje, in l b°do ali so letošnje muhorjevke kupovali im . Iiko lih bodo brali. Hudo dejstvo je namreč, da gaa)0 danes ljudje čas za vse, samo za branje knjig nj, n*rnaj°. In vendar ni televizija, niso ilustrirani čas-, ,*> ki človeka kulturno in duhovno bogatijo, ampak tuk^a te bogati, ki jo v miru prebereš. Bo kaj veliko kulturnih ljudi med nami v letu 1973? Goriška 0r)eva družba jim je lepo postregla.” .ARHITEKT ANTON BITENC je bil prvi, ki je pre-2v nov° razpisano “Plečnikovo nagrado”. Uvedla jo je eza arhitektov Slovenije in letos v januarju je bila prvič podeljena. Bitenc je bil izbran, ker je odlično prenovil Blejski otok in pri tem zares upošteval njegovo naravno lepoto in kulturnozgodovinsko vrednoto. Kor pravi poročilo, se je otok pod Bitenčevim vodstvom premenil v privlačen muzejsko urejen a vendar živo dihajoč kompleks, kateremu je bilo treba taktno prilagoditi potrebe kulturnega turizma z ureditvijo starih stavb za gostinske namene. O arhitektu Bitencu nam je med svojim obiskom povedal mnogo lepega tudi naš škof dr. Lenič. Saj stalno sodeluje nesebično pri mnogih prenovitvah slovenskih cerkva. V NEMČIJI je po zadnjih podatkih zaposlenih okrog 35.000 Slovencev, od teh jih je 6.500 tam na poslu že nad sedem let. Zadnji čas so se razširile vesti, da nemške oblasti tem zadnjim ne bedo več podaljšale dovoljenja za bivanje. Slovenski delovni urad je izjavil, da za morebitne povratnike ne bo skrbi brezposelnosti, ker imajo dovolj mest praznih. Po drugi strani so zdomci — doma na božičnem dopustu — na raznih občinskih sestankih ugotovili, da mnogo domačih podjetij s stotinami razpisanih prostih mest celo odbija zdomce povratnike, nekatera podjetja pa jim naravnost odsvetujejo, da bi se prijavili za razpisane službe. Ti delavci v zdomstvu so na teh sestankih tudi navedli vzroke ovir, da bi se vrnili v domača podjetja. Vzroki so isti kot so bili za odhod v tujino: nezadostne plače in pa premajhne možnosti napredovanja. Pri kvalificiranih delavcih je vzrok tudi premajhna možnost strokovnega izobraževanja. Za nekvalificirane kmetijske delavce pa je bil naveden vzrok tudi zaposlitev sama, ki je ni mogoče najti. KAJ ZANIMIVP RAZSTAVO in res edinstveno so priredili v Ljubljani. Njen naslov je bil: Stol v petih tisočletjih. Iz sedmih muzejev, dveh tovarn in zasebnih zbirk so za razstavo zbrali nič manj kot 350 stolov, poleg tega pa še s slikami pokazali razvoj stola v teku tisočletij. Najstarejši stolček na razstavi je bil iz leta 1500: našli so ga v gradu Bukovje pri Dravogradu. . UPOKOJENCEV ima Ljubljana 35.000, ostali kraji Slovenije pa 155.000. Kot beremo v domačih časopisih, bodo morali odslej sami plačevati pristojbino za poštno nakaznico, ko jim poštar dostavi pokojnino. Izračunali so, da bo skupnost na ta način prihranila kakih pet milijonov novih dinarjev letno. — Štednja na vseh koncih in krajih! V našem primeru na račun upokojencev. Res se jim morda mesečno ne bo dosti poznalo, po drugi strani bi si pa marsikdo drugi kje na višjih stolčkih lažje odtrgal te dinarje — za blagor narodne skupnosti. Kaj pravite? PREŠERNOV “KRST PRI SAVICI” je doživel prevod v italijanščino in sicer izpod peresa duhovnika. Franc Husu je bil rojen v okolici Trsta, deluje pa kot župnik v Rimu. Sam se je naučil slovenski jezik in se pri tem navdušil za Prešerna, Gregorčiča in Cankarja. Prevajalec je izrazil upanje, da bo prihodnje leto prevedel v italijanski jezik vse Prešernove poezije. >Thre« Taverns »Forum of Appius T H RAC E MACEDONIAPJmI'PP' Amphipolt^jfc|5j®a( »Nicaea oAncyra A RMENIA Lesbos P H R Y61 AAAntioch .7, A%I -------------' ^■iroodicoeooo'er°plollsPISIDIA*tr\ irogyllium °r«i,«cn» >- >yracuse LYCIA 'Malta' Foir Hovens Coesoredl:Romana - JoppofflAgmotris - AzotusjS , Ph . - -76 Jerusalem CREATER SYRTIS ap®tolska dela ZAKLJUČNE PAVLOVE BESEDE JUDOM V JERUZALEMU “Ko sem se pa vrnil v Jeruzalem in molil v templju, sem sc zamaknil in ga zagledal (Jezusa), ko mi je govoril: Pohiti in pojdi brž iz Jeruzalema, zakaj tvojega pričevanja ne bodo sprejeli. Kekci sem: Gospod, sami vedo, da sem jaz zapiral v ječe in pretepal po shodnicah tiste, ki so v tebe verovali. Ko sc je prelivala kri tvojega pričevalca Štefana, sem tudi sam zraven stal in to odobraval in čuval oblačila tistih, ki so ga pobijali. — Pa nii je rekel: Pojdi, zakaj poslal te bom daleč med pogane.” RIMSKI VOJAKI REŠIJO PAVLA Do te besede so ga poslušali, nato pa so povzdignili glas in v pili: Proč s sveta s takim! Ni prav, da živi. — Ko pa so vpili in proč metali oblačila in dvigali prah. ga je poveljnik ukazal peljati v vojašnico in je naročil, naj ga zaslišujejo med bičanjem, da bi zvedel, zakaj so nad njim tako vpili. Ko pa so ga bili nategnili za bičanje jc Pavel rekčl zraven stoječemu stotniku: “Ali vam je dovoljeno brez sodbe bičati rimskega državljana?” Ko je stotnik to slišal, je šel v poveljniku in sporočil: “Kaj misliš storiti? Ta človek je vendar rimski državljan!” Poveljnik je torej prišel in Pavlu rekel: “Povej mi, ali si ti rimski državljan?” — “Da”, je odgovoril Pavel. Poveljnik jc pristavil: “Jaz sem si to državljanstvo pridobil z veliko vsoto.” Pavel pa jc odgovoril: “Jaz pa že z rojstvom.” — Tako so tisti, ki so ga hoteli zasliševati. od njega odstopili. Pa tudi poveljnik se je zbal, ker je zvedel, da je rimski drža\ ljan in ga je dal vkleniti. STRAŠNO JIH JE RAZKAČIL Ves ta Pavlov govor ni bil kar nič primeren za judovska zakrknjena učesa. Sovražnost do Pavla in njegovega nauka o Jezusu je bila v njih tako globoka, da jim še tako izbran in dobro premišljen govor ni mogel ničesar dopovedati. Menda jih je ob koncu najbolji razkačilo to, kar je Pavel povedal o svojem poslanstvu med pogane. Kakor sicer sami nikakor niso bil' voljni poslušati o Jezusu in misliti na krst, prOv tako jim je bilo neznosno misliti, da bi šel kak Jud pridigat poganom in jih krščevat. JUDJE BI PAVLA ZMLINČILI Nastal je strahoten nered, sovražni Judje so bili kakor ob pamet. Med divjim vpitjem zopef Pavla so dvignili prah, da se je kar kadilo. Pa' vel mora umreti! Vojaški poveljnik, Rimlja>h seveda ni mogel ničesar razumeti, ker sta P°' vel in za njim vsa druhal govorila po hebrejsko-Hotel je na vsak način zvedeti, kaj Pavlu očitajo, pri tem je pa pozabil na pravičnost, ki drugače tudi Rimljanom ni bila čisto tuja. Pavel sam naj pojasni po grško, kaj mu Judje očitajo, toda najprej naj bo bičan! Nepošteno početje — Pavel se je uprl. Ni bilo velikokrat, da se je skliceval na svoje rimsko državljanstvo. ki ga ima že od rojstva, v tem primeru pa nl mogel molčati. Preveč bi Judje uživali, pa tud‘ Napisal evangelist sv. Luka RAZLAGA P. BERNARD PAVEL PRED VELIKIM ZBOROM ^cr ja pa hotel poveljnik zanesljivo zvedeti, zakaj Judje tožijo, mu je drugi dan odvzel vezi, ukazal, !*ai Se zberejo veliki duhovniki in ves veliki zbor, in ,e Privedel Pavla ter ga postavil prednje. Pavel Jaz jc pa pogled uprl v veliki zbor in rekel: "Bratje, Jefini “Bi sem živel pred Bogom z dobro vestjo do tega dne —" Veliki duhovnik Ananija je ukazal poleg njega sto-naj ga udarijo po ustih. Tedaj mu jc Pavel rekel: °S te bo udaril, stena pobeljena! Ti sediš tu, da bi bif>’SOt^ **° Pos*av‘’ Pa n,c boš zoper postavo dajal '• Navzoči so rekli: “Velikega duhovnika božjega ^aniotiš?" Pavel je rekel: “Nisem vedel, bratje, da je lk> duhovnik. Zakaj pisano je: Vodnika svojega ljud- stva ne sramoti!” „ .. er Pa jt Pavel vedel, da so v zboru deloma sadu- ’ deloma farizeji, ja zaklical: “Bratje, jaz sem fari- ’ sin farizejev; zaradi upanja v vstajenje mrtvih me sodijo”. K raz.° Je to izrekel, jc med farizeji in saduceji nastal v ,0r 'n zbor se je razcepil. Saduceji namreč trdijo, da Jenja ni in ne angelov ne duhov; farizeji pa prizna- . in ono. Nastalo jc veliko vpitje in nekateri Sov '°Uk' farizejske stranke so vstali in sc prerekali rtc: l,Na tem človeku ne moremo najti nič hudega; »iu i yelik jc pa govoril duh ali angel?” — Ko je nastal trga|, r?zd°r 'n sc je poveljnik zbal, da bi Pavla raz-0)j ' Je ukazal, da ga vojaki iz njih srede iztrgajo in jejo v vojašnico. “^'ednjo noč je k njemu pristopil Gospod in rekel: bodi! Kakor si o meni pričeval v Jeruzalemu, je treba pričevati tudi v Rimu." (Dalje prihodnjič) Rimljanom je treba dati nauk: prepovedano je bičati rimskega državljana . . . Ta opomin je spravil poveljnika v hudo zadrego. Tu imamo pred seboj soočenje dveh rimskih državljanov. Poveljnik mirno prizna, da si je moral državljanstvo kupiti z lepimi denarji; Pavel še bolj mirno pove, da ga ima od rojstva. Čigavo bolj drži? TUDI PRED VELIKIM ZBOROM SE JE ZNAŠEL Z bičanjem torej ni bilo nič, poveljnik je moral seči po drugem sredstvu, da bi dognal, kaj mu Judje očitajo. Odločil se je za najbolj ustavno pot: sam veliki zbor judovskih prvakov naj ga zasliši in njegovo krivdo presodi. Ko si po človeško predstavljamo prvi prizor pred velikim zborom, dobimo vtis, da se je Pavel kljub svoji prebrisanosti zapletel v neroden položaj. Kako da ni spoznal v Ananiju velikega duhovnika in je moral potem “besedo nazaj jemati?” Sv. Luka ni dal nikakega pojasnila. Morda je Bog dopustil ta Pavlov spodrsljaj zato, da je v isti sapi pokazal na Pavlovo ponižnost. Čeprav je bil udarec na ukaz velikega duhovnika očitna krivica, Pavel zdaj obtožuje — sebe . . . Toda njegova “prebrisanost", naj že bo zgolj človeška ali tudi božja, ga ni zapustila. Bister pogled po navzočih — članih velikega zbora in drugih zbranih — mu je navdihnil, kako naj ravna. Verjetno Pavel ni mislil na pregovor, ki pravi: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Verjetno je vrgel “jabolko razpora” med navzoče bolj zato, da je lahko spet enkrat poudaril svojo vero v vstajenje — najprej Kristusovo, potem vseh ljudi -— zakaj prav ta verska resnica je bila vogelni kamen Pavlovega evangelija. Vsekakor je bilo vsako razsojanje velikega zbora onemogočeno, Rimski poveljnik je končno uvidel, da bo treba Pavla samega zaslišati in mu dati priliko, da priča o sebi. Svobodno, brez bičanja. Dal je spet Pavla rešiti iz judovskih pesti. V naslednjih dneh je dobil Pavel besedo pred rimsko oblastjo — in je uspel. O tem bomo brali v nadaljevanju. Velikonočni pirhi segajo daleč v preteklost slovenskih navad. Škoda je le, da slovenska pisanica izginja pod pritiskom industrijskih neokusnosti, ki nam jih vsiljuje velikonočna prodajna tehnika z naraščajočo nadležnostjo. Domovina najlepših slovenskih pisanic je Bela Krajina. Tu je prirojeni umetniški čut domačega okolja in ohranjenih starovetnosti tako slikovit in številen na or-namcntični raznolikosti, da so ga mnogi nabiralci narodnega blaga uvrstili v prave umetniške zbirke. To pristno domačo umetnost so razkrili slovenskemu in ostalemu svetu. Na Dolenjskem domača dekleta “počrkavajo” pisanice. Na čista, trdo kuhana in napol ohlajena jajca narišejo s kurjim peresom, ki ga pomakajo v raztopljen vosek, razne stilizirane cvete, vejice in srčke. Pogostokrat jajce tudi popišejo z velikonočnimi pozdravi ali s kratkim srčnim izlivom, če je pisanica namenjena dekletu ali fantu. Ko je risba posušena, položijo jajce v znano velikonočno tekočinasto barvilo. Barva se jajca prime le tam, kjer ni povoščene risbe. Morda je tehnika za izdelavo današnjih klišejev prav tu našla svojo osnovno zamisel. Pred dobrimi štiridesetimi leti sem kot mlad študent osebno raziskoval izdelavo pisanic. Takrat mi je stara teta, ki je štela že nad devetdeset let, odkrila, da je v svoji mladosti sama na ta način “počrkovala” jajca in se te spretnosti naučila od svoje matere. “Počrkavali” pa so takrat surova jajca z voskom ali lojem, jih vlagali v čebulno vodo ali pa v zavretek hrastovega lubja in nato jajca skuhali. V Beli Krajini uporabljajo za “črkovanje” posebna pisala. Še pogostejše pa v domovini pisanic postopajo tako, da že pobarvane in skuhane pirhe ostržejo z ostrU11 nožem in s strganjem oblikujejo vso risbo. Ta postop®* zahteva mnogo več spretnosti in priročnosti, zato pa )e tudi izgled mnogo lepši. Po nekaterih slovenskih kraj''1 poznajo tudi še druge načine za pripravljanje pisan*0. Zanimivo je preučevanje okrasja na raznih slove*1' skih pisanicah. Na notranjskih in dolenjskih pisanic^1 opažamo ornamentiko rastlinskih motivov, v kater® se vpletajo srčkasta polnila. V Beli Krajini pa srečati'0 pretežno geometrijske like z raznimi skrivnostnimi ZI,a” ki, kar priča, da so tam še živo ohranili mistični P°' men pisanic. Tudi v ostalih predelih Jugoslavije je pisanica mo2n° razširjena. V Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, ŠumadiJ1 in v Makedoniji so pisanice slikovite, ornamentika f še skrivnostnejša. V mnogih krajih slovanskega j°®8 pripisujejo ljudje pisanicam čarovniško moč. Na velik0" nočno nedeljo zakoplje bosanski gospodar pisanico 1,8 njivo, da bo pšenica boljše obrodila. Drugod pisani0 razbijejo otroku na glavi, da bi ostal zdrav in se raZvl v pametnega človeka. Ponekod mečejo gospodarji PlSa3 nice čez sleme domačih hiš, da s tem prikličejo na srečo in božji blagoslov. V nekaterih krajih trosijo ^ pine pisanic okrog gospodarskih poslopij, da s teflj odvračajo od hiše nadležni mrčes in .roparice. Tu 1 velikonočni hren ima podobno “čudežno moč". Seve*)3 morajo biti ta “obrambna sredstva” blagoslovljena. Na Vipavskem pisanice otroci “sečejo”. Na vrh čenega klobuka položijo pisanico, nato pa z novčič£fll merijo na jajce. Kdor v treh lučajih porine novec v P1 sanico tako. da se ga ne vidi, postane lastnik jaJc;1' Stave potekajo po starosti dečkov, šibkejši se zadov° 1 j ujejo samo "za sek”, kar se pravi, da za dobiiek zad°" stuje. da se novec vseče v jajce, pri starejših pa ve^8 strožje pravilo “za skriti". Ista pravila veljajo tudi z3 “sečenje” pomaranč. Tudi pri nas bi lahko obnovili pristno slovens^0 navado in bi s slikovitimi pisanicami lastnega izde^a gotovo bolj razveselili velikonočne goste kot pa z nč* okusno kupljeno šaro. O, DOMOVINA! Članek je objavil v domovini NOVI TEDNIK (16. nov. 1972). V odgovor je urednik® sicer pripisalo: Zgodbo objavljamo, ker je napisana prizadeto, sicer pa mislimo, da J avtor nekoliko enostranski in prečrnogled. — Mislim, da našega komentarja k žal°s zgodbi ni treba: je sama dovolj “Ekspresni vlak DALMACIJA EKSPRES iz Splita prihaja na tretji peron in nadaljuje vožnjo za smer Jesenice, Salzburg, Muenchen, Stuttgart . . .” Truma potnikov se zažene proti peronu. Nekoga spremlja dekle, drugega žena z otrokom, enega gruča prijateljev, tu in tam hiti kdo tudi sam. Vsi pa imajo isti cilj — NEMČIJA . . . Vsak ima zgovorna. — Urednik. svojo zgodbo, svoj motiv, ki ga je privedel do te ločitve. Zgnetejo se v kupeje in razložijo tistih nekaj valk po policah. Eni se poslavljajo od žene in de*1 ’ nekdo podaja ženi kar skozi okno otroka, ki Sa i hotel spremiti prav do kupeja. “Očka. mi boš P°* ^ vlak?” Ne pozna še bridkosti slovesa . . . Neki južni3 P^klinja Nemčijo in Švabe. Najstarejši med njimi, ka- Petdeset jih že ima, pa molči. Nekdo mu pomoli s Plenico z žganjem. "Na, brate, pij!" Vzame in na8ne, potegne požirek, dva. Kmalu tudi on sprego- ri- Besede so težke, padajo iz ust kakor kamni: "Rodil Se na Kozari in boril sem se tam. Ko mi je zmanj- bil°.rnun'c'je’ sem podiral Švabe z nožem. Ranjen sem > 'zgubil sem zdravje in mladost. Za svobodo, sem te 23 enak°st> Zil bratstvo . . . Zdaj grem sam med e hudiče, med Švabe, da bom lahko plačal za šolo nCerk; 1 • M> Ki medicino študira ...” ®esede mu zamro v grlu. Z namrščenim čelom se e skozi okno. Tako joka mož, ki nima več solza. SQ^uPe onemi. Vsak pomisli na svojo zgodbo. Mnoge nted' P0^°kne' njimi ie inženir, ki ga je podjetje študijem štipendiralo, ko pa je doštudiral, so ga ili na cedilu in mu niso dali službe. Spet drugi se v* ZaP°slil z željo, da bi izredno študiral, pa so mu Podjetju to onemogočili. Razumljivo: ljudje z nest i2obr‘>zbo so se upravičeno zbali za svoje k6- Zdaj fant razočaran odhaja. '3rZ' V no^' ^otem se n11'')0 ustavi. Ljudje v 0rmah pridejo pogledat potne liste. "Vse v redu, 0 P°t . . ." To je tudi zadnji pozdrav domovine, ki svojim otrokom ni znala, ni hotela odrezati velikega kosa kruha. Hip za tem je vlak že na tujem svetu. Zgodba se ponavlja iz dneva v dan. Odhajajo. Vedo, da jih bo vsrkal sistem, ki je nam tuj: kapitalizem. Prepričani pa so tudi, da bodo za svoje delo dobili, kar zaslužijo. Tisti, ki so nadarjeni, vedo, da bodo imeli možnost napredovanja. Ni jim do fraz. Ko ti gre za večji kos kruha, za človeka bolj vredno življenje, tedaj pač ne misliš na ideologije in sisteme . . . Mi pa ostajamo in mirno prenašamo, da nam nekateri krojijo usode in režejo kruh, kakor se jim zdi. Mirno gledamo, kako eno govorijo, delajo pa drugo. Ničesar ne storimo, ko vidimo, da si nekdo lahko privošči -— vikende, vile, jahte, barvne televizorje, najdražje avtomobile . . ., drugi pa morajo iz dneva v dan računati, koliko kruha, mleka, sladkorja lahko kupijo, da jim ne bo zmanjkalo pred prvim . . . Mirno gledamo in ne storimo ničesar. Le včasih kdo tiho, brez besed odide. Sinoči je odšel on, nocoj greš ti, pojutrišnjem morda pojdem jaz. Modri ljudje pa pravijo, da je ČLOVEK naše največje bogastvo. Mnogo ljudi smo prodali. Pa vendar smo kljub devizam, ki smo jih dobili zanje — iz dneva v dan siromašnejši. — ZVONE KOKALJ. IN KAJ BOSTE NA TO REKLI? PEPE METULJ ET SE MORAM OGLASITI s koščkom svoje je-je 0rnščine, čeprav ste me menda že siti. Tako me pr--il že prejšnji urednik, s sedanjim se pa prav za poznava ne. Kar pošljem, gre preko prejšnjega Zj].. n'ka, ki ima gotovo veliko več veljave pri p. Ba-kot kakšen Pepe. Ijj*"1 namreč oni dan bral v eni starih številk Ijub-*jj p 6 DRUŽINE izraz: Rebulina knjiga. Pisatelj Aloj-ebula v Trstu napiše marsikaj, tudi cele knjige, SVe[ne Prav drobne. Mislim, da 99% Slovencev po vsem lak ®0Vor' 'n piše: Rebulove knjige, ne pa Rebulinc. pa 0 nerodno je zapisal v DRUŽINI neki visokošolec *ak ne' Z 'luhljanske univerze. Morda mož spada med Ue u^ene slovničarje, da se je naučil tako pisati. Mene Ha ° I5rePri^al- Ostanem rajši med abecedarji, ki jim Muh-1SC' ne Pr'de> da bi rekli na primer: Samsina hiša, je s11,8 ^ena’ Coljin recept. In tako naprej. Zmerom veil tams°vo, Muhovo, Coljevo. Tako je treba po slo-■Otk' v*’ ^Er 'mamo v mislih moške, čeprav se njih pri-nčujejo na -a, kot da so ženskega spola. rnoram Faganelu, da po eni plati piše o U ln* knjigi kar dosledno, če hoče potegniti s Hrvati. Ij ^Os'edno tudi zato, ker sklanja ime Rebula — po 3^0: Rebula, Rebule, Rebuli, Rebulo, pri Rebuli, z Rebulo. Tako je Vseskozi svojih šest sklonov pisatelj Alojzij Rebula — ženskega spola! Kdor ga hoče obdržati med moškimi, bo sklanjal: Rebula, Rebula, Rebulu, Rebula, pri Rebulu, z Rebulom. Le poslušajte abecedarje, ki niso hodili na univerzo, kako govore o Matiju, nikoli o Matiji, ali pa o Luku, ne pa o Luki. In tako je še polno drugih imen za moške, ki se končajo na -a. Sicer meni ne gre toliko za tržaškega Rebula, čeprav ga primerno spoštujem — gre mi za BARAGA. Močno se čudim, da na primer dva tako slavna peresnikarja, kot sta Karel Mauser in dr. Filip Žakelj, pišeta: Baraga, Barage, Baragi, Barago, pri Baragi, z Barago. In cela dolga vrsta drugih za njima. Kar nas je abecedarjev, ki govorimo po naše in včasih tudi kaj pišemo, se nam kar v grlu zatika, ko to beremo. No, zdaj, ko je gra-matikar Faganel prinesel na dan Rebulino knjigo, še malo počakajmo, pa bomo brali tudi o Baragini beatifikaciji, o Baraginih knjigah, Baraginih častilcih in tako naprej. Zdaj, hvala Bogu, je vse to še Baragovo tudi pri naših mojstrih peresa, če jih le Rebulina knjiga v Faganelovem jeziku ne bo speljala — golujufiva kača! Že samo misel na to človeku — želodec obrača . . . JURIJ TRUNK — UMRL. O tem najstarejšem slovenskem duhovniku in kulturnem delavcu smo že večkrat pisali v MISLIH. Danes moramo žal objaviti: umrl je dne 11. marca v San Franciscu, ZDA, v 103. letu starosti. Bil je skoraj do zadnjega svežega duha, saj je še po svoji stoletnici celo dopisoval v AMERIŠKEGA SLOVENCA. Rajni je bil žilav Korošec, velik narodnjak in Slovan starega slovanofilskega kova, kulturni delavec in pisatelj filozofskih, potopisnih, nabožnih in avtobiografskih knjig. Rojen je bil dne 1. septembra 1870 v Bačah ob Baškem jezeru na Koroškem. Znano je in vedno je bil ponosen na to, da je njegova mati kot mlado dekle prva zapela našo prelepo in zdaj ponarodelo pesem: Nmau čez izaro . . .V Celovcu je končal gimnazijo in stopil v bogoslovje ter bil v mašnika posvečen 19. julija 1895. Po kaplanskih slu- žbah na raznih mestih je župnikoval na Peravi v Beljaku, a bil prav zaradi narodne zavednosti med prvo svetovno vojno odstavljen in hudo preganjan, ter večkrat zaprt. Nekaj časa je bil politično konfiniran na Jezerskim, zadnje leto vojne pa župnik v Borovljah. Po prvi svetovni vojni je bil na mirovni konferenci v Parizu izvedenec jugoslovanske -vlade za Slovensko Koroško, kasneje eden jugoslovanskih članov zavezniške plebiscitne komisije. Po krivično neuspelem plebiscitu v oktobru 1920 je naravno moral zapustiti svojo ljubljeno Koroško. Naslednje leto ga že najdemo v Ameriki. Leta 1924 je prevzel slovensko župnijo v Leadvillu. Colorado, in bil njen župnik do upokojitve 1946, ko sc je preselil v San Francisco uživati svoj zasluženi pokoj. Pokojni Trunk je bil izredno šaljive narave, ki jo je obdržal do zadnjega. Kot stoletnik se je šalil, da so to “najbolj zdrava leta človekovega življenja, ker jih v teh letih najmanj umrje . . Nagovor pri njegovi pogrebni maši je imel škof Guilfojle ter je vanj nadrobil več posrečenih anekdot iz Trunkovega življenja. Med drugim je povedal, da mu je pokojnik obljubil zapustiti pet do- PAMET SE JE ODPRLA Povest iz zgodnje mladosti P. BERNARD AMBROŽIČ O.F.M. ČE ČLOVEK začutiš potrebo po prijetni družbi, da b°s mož med možmi izmenjaval duhovite domislice v neprisiljene111 pomenku, nikar ne sili med upokojene profesorje! Malo je 113 svetu ljudi, ki se ti tako hitro priskutijo kot ti upokojeni šol' niki. Niti ni treba, da čakaš na učene besede iz njihovih ust' Dovolj je, da preletiš z očmi obupne pleše, profesorske nosovi in prežeče oči, ki dosti rajši mečejo svoje strele iznad očal k° skozi debela stekla. Če pa le hočeš počakati, da se odpro u_sl3 in zaslišiš iz njih kruto obsojanje vsega dandanašnjega, v ist! sapi pa globoke poklone časom, ki jih že davno ni več, Pfl najboljši volji nimaš drugega izhoda kot da ukazujoče zakličeš “Gospodje, bomo vrgli tarok?” Izjeme so pa povsod. In taka izjema je bil upokojeni profe' sor France Drnulje. Vsi smo vedeli, da se v resnici ni tak° pisal. Tako se je reklo pri hiši, kjer mu je tekla zibelka. že v študentovskih letih se je sam rad tako nazival, pa se ga je ^ prijelo in se ga držalo do smrti. Ta mož je imel dvojno mik*1!' nost: čmernosti in godrnjanja ni poznal. In pripovedovati r znal tako prijetno, da bi živa duša ne zaslutila v njem dolg0' letnega profesorja. Bolj ko so se mu nabirala leta, rajši se je v mislih 111 pomenkih vračal v svojo zgodnjo mladost. Celo prav v otrošk dobo. Ko sem ga nekaj kratov poslušal, sem mu rekel: “Gospod profesor, zakaj ne sežete po peresu, da bi nam °e’ kaj teh svojih dogodbic napisali? Meni se zdi, da bi bilo pra' sočno branje”. Nasmehnil se je. Po premisleku je dejal: “Jezik mi teče, je res. Pero pa mi nikoli ni teklo. Pri vas je obratno: pero yal1 bolj teče kot jezik. Če vam je prav, naj vam moj jezik prip0' veduje, da se ga boste naveličali. Vaše pero naj pa iz mojeS pripovedovanja izbira, kar mu bo všeč. če napravite iz te£ povest ali kaj takega, svobodno vam”. Udarila sva v roke. Profesor je nabrusil jezik, jaz pa pef februar—marec. Najdete ga pa tudi v veliko-Cn' številki "Rafaela”. Naj povzamem tu le na krat-’ da je v svetem tridnevju — veliki četrtek, petek in ota — služba božja v Merrylandsu vsak večer ob osmih. Na veliki petek pa tudi ob treh popoldan ^■chhardtu. 22' aprila. VELIKONOČNA NEDELJA, KRISTUSOVO VSTAJENJE 8.30 Merrylands, sv. maša z ljudskim petjem 10.30 Msrrylands, slovesna sv. maša z zborovskim petjem 29 5.00 pCp. Wcllongong aprila. Bela nedelja 9.30 Merrylands ^ 6-00 zvečer, Hamilton-Nevvcastle n'aja, 3. vl likonočna nedelja y-30 Merrylands maja, 4. velikonočna nedelja 9.30 Merrylands 20 ^popoldan, Wollongong ^aja, 5. velikonočna nedelja y-30 Merrylands 6.00 zvečer. Canberra. etek in sobota, 4. in 5. maja, sta PRVA v mesecu. Mikm do velik «18. a cato os le obakrat v Merrylandsu večerna maša ob pol °sn 'k Ve^erna maša je sploh vsako soboto ob pol ,jCl^ • Pri tej sv. maši že lahko opravite nedeljsko nost, če naslednji dan ne morete k sv. maši. s?i!;ON<;ONG’ NEVVCASTLE. — Wollongong Uri Ve''k°nočno službo božjo na veliko nedeljo ob 5. sl0 J3°P°'clan na običajnem kraju. V Newcastle pride 2^ tnski duhovnik za službo božjo na belo nedeljo, aPr>la. Kraj je isti kot navadno: Sacred Heart Hamilton. Pred službo božjo (na obeh krajih) 1 °nočno spovedovanje. ^ CANBERRO IN BRISBANE sporoča Father dr. a- V Canberri bo slovenska maša na veliko sre- aprila) ob sedmih zvečer v Garanu, enako na tair| 1 ^elrte^ (19. aprila) ob isti uri v isti cerkvi. Prav 0 na veliki petek (20. aprila) ob eni uri popoldne Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaePs Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W., 216* Telefon kot zgoraj. križev pot, ob drugi uri pa obredi velikega petka in sveto obhajilo. Slovesna maša Gospodovega vstajenja na veliko nedeljo (22. aprila) ob šestih zvečer. Spovedovanje eno uro pred mašo. — Enako prilika za sveto spoved pri ostalih zgoraj objavljenih mašah in obredih. V Brisbanc. Qld. bo v St. Mary’s Church, South Brisbane, na veliko soboto (21. aprila) prilika za slovensko spoved od 4—5 popoldne, nato križev pot in blagoslov velikonočnih jedil. Na velikonočno nedeljo (22. aprila) istotam slovesna maša vstajenja ob 11 uri. Eno uro pred mašo spovedovanje. KRSTA Barbara Grželj, Wollongong. Oče Dušan, mati Magda, roj. Cetin. Botrovala sla Gino in Jerica Grželj. Wollongong, 11. 3. 1973. Martin Anton Okroglic, Blacktown. Oče Marjan, mati Irena, roj. Okroglič. Botrovala sta Jože Leban in Roza Obid. Merrylands, 18. 3. 1973. POROKE Ivan Vitez, iz Brestovice na Krasu in Margita Bulič iz Virovitice. Priči sta bila Alojz Slatinšek in John Dernaj. Merrylands, 17. 3. 1973. Nigel L. Gregory iz Adelaide in Violeta Marija Pen-ca, rojena v Ljubljani (živeča v Canberri). Priči sta bila Max Baker in Amanda J. Gregory. Garran, A.C.T., 18. 3. 1973. Jože Pogačnik, rojen na Jesenicah in Julijana Chat-terjee, rojena v Kalkuti, Indija. Priči sta bila Venceslav Hruška in Evelyn Chatterjee. Merrylands, 24.3.73. Ivan Gostan, rojen v Odrancih in Marija Chatterjee, rojena v Kalkuti, Indija. Priči sta bila John Vella in Arlene Chatterjee. Merrylands, 24. 3. 1973. PIKNIK v Horsley Parku smo imeli zadnjo nedeljo v februarju. Otvoritev je bila opoldne s sv. mašo. Vreme je bilo kar ugodno; v začetku sicer oblačno, pozneje popoldan pa sončno, vendar milo. Opazili smo novo ograjo in novi vhod na zemljišče. Odborniki, člani in prijatelji so to delo opravili v prostem času. Vsi smo bili veseli sporočila, da je gradbeno dovoljenje končno le dano. Društvu želim dosti uspeha in složnega sodelovanja za skorajšnjo dosego cilja! — Za sedaj lahko omenim, da bo tak piknik na slovenski zemlji v Hors-ley Parku zopet v nedeljo. 27. maja. Začetek oh dvanajsti uri s sv. mašo in šmarnično pobožnostjo ter petimi litanijami. Rcjaki vabljeni! Dobrodošli ste seveda tudi kadar koli pozneje v teku popoldneva. O HOTKIH PRI KRSTU je potrebno od časa do časa spregovoriti. Izgleda, da naši starši dostikrat nimajo pravega pojma, kaj je prav za prav sv. krst. To se vidi tudi iz tega, kakšne botre izberejo otroku. Krst ni le neka pobožna tradicija. Naj se ne opravi samo zato, "ker so naši starši imeli to navado, jo hočem tudi jaz držati". Tudi ne sme biti krst zaradi "party", ki mu sledi, ampak kvečjemu “partv" zaradi krsta. Krst je vendar najvažnejših dogodkov v otrokovem življenju, saj je njegovo včlanjenje v božje ljudstvo. S krstom postane otrok posinovljenec božji: dobil je božje, nadnaravno življčnje. Dolžnost je staršev v prvi vrsti in botrov v drugi vrsti, da ti početki božjega življenja v otroku s časom in starostjo rastejo. Torej ni dovolj samo krstiti otroka. S tem dejanjem je zvezana dolžnost otroku preskrbeti versko vzgojo. Težko bodo starši to nalogo izvršili, če sami nimajo nikakega verskega življenja. Za otrokov nauk sam bi morda še preskrbeli, če ga pošljejo v katoliško šolo. Toda otroku bo manjkalo najvažnejše: dober zgled verskega življenja doma. In kaj imajo opraviti pri krstu botri, ki sami priznajo, da niso verni? Treba je. da so starši pri izbiri botra svojemu otroku načelni. Niti ni krst zgolj privatna zadeva, zato je prav, da pridejo povabljenci tudi h krstu v cerkev in ne samo na domače praznovanje. Ker je krst včlanjenje v božje ljudstvo, pa naj bi se izvršil, v kolikor je mogoče, v prisotnosti božjega ljudstva, pri nedeljski službi božji. SLOVENSKA KARITAS vas vljudno vabi na PIRHOVANJE ki bo v Paddington Tovvn Hall, (vogal Oxford St. in Oatley Rd.) na velikonočni ponedeljek. 23. aprila 1973 #d 5. pop. do 9. zvečer Ijra “JADRAN” Čisti dobiček za cerkveni gradbeni fond v Merrylandsu Vabljeni in dobrodošli ****** •PROJECT COMPASSIOV' šparovčki so postali k»r popularni. V Merrylandsu smo jih imeli dovolj na raZ’ polago vsakomur, ki jih je hotel vzeti domov. je v tem. da si v postnem času pritrgamo vsaj neka) od naših užitkov. S temi prihranki se bomo pridruži'1 milijonom ostalih kristjanov po Avstraliji in skušali p svojih močeh zmanjšati bedo mnogih v manj raZvl' tih deželah. Akcija je usmerjena v to. da tem manj raf vitim deželam pomaga, da si pomagajo same. Na Prl mer: preskrbi možnost, da se ljudje izurijo v urnOel# \ poljedelstvu, da jim nabavijo potrebno orodje, itd. Da’ nes. ko so sredstva obveščanja tako razširjena, se nfljgl ne more zapirati v svoj majhen krog, kot da ga ne ostali svet. Treba je, da pogledamo okrog sebe in SP°” znamo in priznamo, da smo vsi ljudje člani ene in velike božje družine, torej bratje in sestre med set10)' Iz tega pa tudi izvira dolžnost, ki je jasnejša kot kdal koli v preteklosti, da se med seboj ljubimo in dej3'1 sko pomagamo. "Kar ste storili kateremu izmed te mojih najmanjših bratov, ste meni storili". Mt. 25, VELIKONOČNI PRAZNIKI bodo že pred vrati. k beste čitali te vrstice. Naši pevci pod vodstvom g. kočerja se že tedne in tedne pridno vadijo vsak pel. zvečer za nove velikonočne pesmi, da bo praznoval NAŠ JUBILANT P. BERNa^ bo 20. aprila obhajal svojo * letnico. K rojstnemu dnevu v nu MISLI in vseh naročniko' naše iskrene čestitke! — Ure**01 Škof dr. Lenič pred glavnim dom pri blagoslavljanju nove ve sv. Rafaela. velike Prcgram noči čim lepše. Zbor ima že kar precej obsežen novih Jobe. 2a obeh kdo bo pesmi. Temu programu vsako leto doda par pesmi za veliko noč. za božič in ostale cerkvene veliko noč se zepet obeta obilna udeležba pri mašah v Merrylandsu (ob 8.30 in 10.30). Marsi-moral morda ostati zunaj cerkve, ker bo zmanj-prestora. Tem rojakom, ki le redko vidijo cerkev aJ (lahko hi jim rekli “božično-velikonočni kristja naJ velja, da je velika noč krščansko doživeta le kalo ?ncir; ni”, tul- nasUt' lma Pr'PraV0’ ki P°stni čas. Sv. Cerkev 0čišfV°^' Pre^° pokore postnega časa in duhovnega Še eVan^a (sv- spoved) do dneva Kristusovega in na-jjr a duhovnega vstajenja. Saj ne bi bilo velike noči ^ velikega petka. Ta temeljna resnica naše vere o da|StUS°Veni vstajenju )e tako velika, da je Cerkev vsaki nedelji vstajenjski značaj. Vsaka nedelja je namreč velika noč v malem. i p,RHovanje” na velikonočni ponedeljek. 23. apri-v Paddington Tovvn Hall, bo letos že popoldne. Za- cetek *a to ob 5. uri, konča se ob 9. uri zvečer. Razlog Ud i V Iem' ^er se lc Pr*reditve mnogi rojaki radi ezi" a jim brani naslednji dan, torek — delovni d0tn ^at° letos ta poskus. Vsak bo lahko ob deseti uri bo In se spočil in naspal za naslednji dan. Igral Ve adran". Dobiček bo zopet za odplačevanje cerk-8a dolga v Merrylandsu. Lepo vabljeni in še dru-se|, r.C]a'es: vsakdo bo imel priliko zasaditi na slovenski zemlji svoje drevo. W Opoldne se bo pričel piknik ter bomo vse popoldne preživeli v domačem veselem razpoloženju. VABLJENI! Z Vseh Vetrov PET MILIJARD DOLARJEV stane vsako leto ZDA strast za mamili, ki je zajela del ameriške mladine. Tako je izračunala univerza v Los Angelesu. Posebna študija je pokazala z vso resnostjo na to visoko številko. Med jemalci mamil je tudi hud porast brezdelja in pa smrtnih slučajev. Samo za proučevanje te moderne bolezni in za prepričevanje javnega mnenja o škodljivosti mamil letno potrošijo pol milijarde dolarjev. Pa se človeku zdi, da je vse zaman. Vedno se najdejo ljudje, katerim so mamila samo “zabava mladih ljudi, res ne čisto nedolžna, pa vendar — zabava . . Kako daleč bo ta “zabava” privedla mladino, je težko vprašanje, ki mu nihče ne zna odgovora . . . O SLOVENCIH V HAMILTONU blizu Toronta v Kanadi beremo poleg obilne hvale tudi to: Veliko ljudi je zaposlenih v bolj ali manj koristnih družabnih dolžnostih. Nekateri se pa zapro sami vase in ne vidijo nič drugega okoli sebe, ne zanimajo se za nič drugega razen za svojo lastno osebo in korist. Ti samoljubno usmerjeni ljudje niso na pravih potih. Postanejo življenjsko neplodni izkoriščevalci človeške družbe, ker hočejo le prejemati, nuditi pa ničesar. — Ali so taki samo v Hamiltonu? V “KLICU TRIGLAV A”, LONDON, je neki dr. Franc Felc med nekaj pametnih pripisal naslednje: “Pravijo: mora! je priti Janez XXIII., da je Cerkvi odprl okna in vrata. Da, papež Janez! Bolj ko premišljujem njegovo papeško delo, bolj se mi razodeva kot sicer dobrodušen, a lahkomiseln starček. Marsikaj si je predstavljal preveč nalahko in nikoli ni bil na višini Pija XI. in XII. Njegov koncil današnjega obupnega stanja sicer ni ustvaril, toda povod je dal. Sklicati koncil je bilo kakor odpreti vrata norišnice in izpustiti njene prebivalce na svobodo. To bi papež lahko predvideval.” — Priznajmo: Škoda res, da Janez XXIII. in Pavel VI. nista vsaj dr. Franca Felca pridržala v tej norišnici. Pod Pijem XI. in XII. bi si ne bil upal tako pisat niti v Klicu Triglava, ki niti ni verski list in se sam dr. Felcu — čudi. TOLIKO HV ALE O SLOVENCIH po širnem svet" še ni bilo, kot jo najdemo dandanes. Pridni, dela''"1' podjetni, trezni, pošteni, varčni, celo verni, odloČ"0 krščanski, če že ne tudi pobožni. Tako vsaj na splošn0' dasi skoraj vsaka pohvala dopušča tudi izjeme. To prihaja od tega, kot da so bili naši predniki manj Pc hvale vredni, pač pa od tod, ker je danes ves poln Slovencev in nas hvalijo tujci, mi sami pa od vseh strani pošiljamo pohvale drug drugemu. svet tud' >Iai bo! Le na to še čakamo, da bo nekje objavljen dop11, od nekod: pri nas verniki ob nedeljah in praznikih 'e liko rajši zasedejo najbolj sprednje sedeže, namesto bi med vso mašo in pridigo stali v ozadju in ob kofcl1 prvi pohiteli skozi vrata . . . NAJDRAŽJI PRSTAN, ki je bil kdaj koli naprej na svetu, je šel nedavno v New Yorku na dražbo in ^ lastnica dobila zanj nič manj kot 385.000 dolarie'' Smaragdni prstan je bil 34.3 karatno zlato. Istočas^ so na dražbi prodali še 75 primerkov drugega nakit8 skupni prodajni ceni 3,226.225 dolarjev. — Na sVe! so ljudje, ki res ne vedo, kam z denarjem. Mati Terez'J‘ bi jih verjetno opredelila, da so "najrevnejši med re' nimi, ker so nezmožni ljubezni: ne spoznajo Kristus3, ko hodi mimo njih v podobi lačnega in nagega veka . . .” t\o- JEZUIT MIHA ŽUŽEK iz Ljubljane je v DRUŽl^’ opisal svoj obisk rojakov v Argentini. Piše pa še marsičem. Na primer: “Velik del argentinske zernlje ! v lasti veleposestnikov s 5.000 hektari in več. Najve ^ tako posestvo ima menda 300.000 ha s pol mil')0, govedi. Pa ti veleposestniki sami obdelujejo zeirl.^ sem vprašal. Kje pa! Sploh jih ni tam. Imajo oskrbo' pastirje in druge uslužbence, ki garajo zanje in ^ , k recimo polovico dohodkov. Kaj pa potem lastnik SP dela, sem še vprašal. Afne gunca po Londonu in ^ sterdamu, se je glasil pristno slovenski odgovor. Ko beremo take reči, hitreje razumemo Zveličar)6 besede: Prej kamela skozi šivankino uho kot bogatf nebesa . . . TOBIN BROTHERS funeral directors VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundarv Road, MALVERN, 1382 High Street, SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park, MENTONE, 3 Station Street, FRANKSTON, 232 Cranboume Road, 329 6144 50 4720 546 7860 93 2460 781 2115 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA SVo. ^ JANEZ JENKO iz Kopra je doma pisal o j-, m niisijonarjenju in birmovanju med Slovenci v fo nadi- Beremo tudi to: V cerkvi Brezmadežne v To-ntu je (,ilo nad 90 birmancev. Ves obred je bil vse- I 1 v slovenščini, pozneje sem pa opazil, da otroci b0|nia'° razumejo slovenski. Čeprav imajo zgledne so-ne šole za pouk otrok v slovenščini, uspehi niso 0 odlični. — že zgoraj omenjeni Miha žužek pa ^Se v isti številki DRUŽINE: "Vozimo se po ogrom-bli?1 ^Uenos Airesu. Ponekod je toliko slovenskih hiš v U. skupaj, da slišiš otroke, ki se igrajo na ulici, go-Vej.1 1 slovensko”. — Vemo, da imajo tudi v Argentini 0 slovenskih sobotnih šol, vseeno skoraj dvomimo, 8- Miha dobro slišal. prj S\ ETOVNI POPOTNIK je tole napisal: "Če ^ v kakšno tlijo deželo za en teden, že lahko napi- 0 njej celo knjigo. Če si v deželi mesec dni, lahko ]a^ei napišeš vsaj kak članek, čeprav ne več tako ker °' ,^c Pa s' lam leto dni, si sploh ne upaš več pisati, po prepričanja, da dežele sploh še nič ne s ^n<1^ 'n še manj razumeš ...” — G. Vinko Zaletel po 0r°škega je bil med nami v Avstraliji dva meseca. Mn neni mesecu ie res že napisal nekaj člankov, ver-lln • P0Zneje ne več. Ali pa bo napisal tudi knjigo? nie^m°' Saj je do enega leta manjkalo še celih deset ko C6V' ^'avo ima pa mož tudi zasajeno na pravem •'incU ln mU go,ovo 'z Prve8a tedna med nami še ostalo v spominu. Le pogum, gospod Vinko! neki ovca pri nas ne pride v poštev. ta iČenj,T,a Za seboj bogate Amerike. Našemu listu v zado * Pravkar beremo, kaj objavlja uradni “Baragi 'n v Ameriki: Dobivamo toliko darov za Bara- prjjEč MESA pojedo v Novi Zelandiji: na oseba 13 |C *etno povprečno 105 kilogramov (52 kg govedine, stu 8 svini'ne ‘n 40 ovčjega mesa). Na drugem me-(jj Argentina s 93 kilogrami na osebo (80 kg gove-’’ ® kg svinjine in 5 kg ovčjega mesa), za njo pa (jr’1 r;'liia z 9i kilogrami na osebo (40,14 in 37). Sledi pa ,l®Vaj (89 kg), ZDA (84 kg), Kanada (69 kg), Za-ie j11, Nemčija (64.5 kg) in Anglija (63 kg). Jugoslavija kg ,a sPoc*aj: 23,5 kg povprečno letno na osebo (8 Upor°Vedine’ 1 svinjskega in 2 kg ovčjega mesa). Po dnu 3 S°vejega mesa je tudi v evropskem merilu na drj. estv'ce. Slovenija sama je med jugoslovanskimi prej arri' višja od ostalih: letno pride na osebo pov-dox- ° ^1,5 kg mesa: 16,5 govedine in 15 kg svinjine, i(jJCer n' n>kjer rečeno, da je meso najbolj zdravo: ve{ t * ,rdijo ravno nasprotno, da mesa uživamo pre-priz 0 razvac*ili smo se z vsakdanjo mesno hrano, kat nainio. Doma si tega ne morejo privoščiti. »«‘4“?Sov' BEATIFIKACIJI V PRID naše MISLI Ca]e n,k°'i zbirale denarnih prispevkov in ne priporo-venslcnabirko- Ker je Baragova beatifikacija ne le slo-li^nj3 amPak ameriška zadeva, bodo ameriški kato-Mis, sami zložili dovolj denarja za potrebne izdatke. objavi- so Pa toliko bolj priporočale, sprejemale in Ja,e darove za SLOMŠKOVO beatifikacijo, ker j NOVO PLOŠČO is ŠTIRIMI ! VERSKIMI PESMIMI ■ Jso izdali ;za priliko KONGRESA BRATJE PLESNIČAR Plesničar, ter pri slovenskih duhovnikih. Dobite jo lahko na naslovu Bratov Cena: DVA DOLARJA govo beatifikacijo, da nikakor ne moremo objavljati imen in vsot darovalcev. Bi morali ves Bulletin na osmih straneh porabiti za to, torej se bomo vsakemu posebej po pošti zahvalili. SVETNIŠKI KANDIDAT A. M. SLOMŠEK je znan le rojakom Slovencem doma in po širnem svetu. Da, med nami bi moral biti celo vse bolj znan, kot v resnici je. Drugi narodi ga le malo poznajo, ali pa sploh ne. Za delo v prid njegove beatifikacije se moramo v prvi vrsti zanašati samo nase. Tudi stroške, ki so združeni z raziskovanjem dokumentov, bomo morali pretežno nositi sami. Tu moramo resno poseči vmes Slovenci v Avstraliji. Naši rojaki v Ameriki, ki poleg drugih ''ernih Amerikancev toliko storijo za Baraga, so tudi z darovi za Slomškovo zadevo med prvimi. Vendar v tej reči jih ne smemo pustiti samih. Na žalost napravljamo tak vtis — redki so darovi za Slomška, objavljeni v MISLIH. Prav zares se moramo poboljšati. “LE ENO JE POTREBNO" je naslov romanu o Baragu, ki ga piše pisatelj Karel Mauser in objavlja v kanadski Božji besedi. Vse kaže, da bo ta zgodovinski roman med najboljšimi deli plodovitega pisatelja. Prvi del je izšel že tudi v knjigi — do Baragovega odhoda v Ameriko. Veliko zgodovine je v romanu, vendar ni samo kak življenjepis. Dolgo vrsto prizorov je pisatelj vzel iz svoje lastne domišljije, vendar vse tako, da do pike .'odijo v dani zgodovinski okvir. V knjigi je tudi precej latinskih citatov iz sv. pisma, pa nekaj dosti dolgih dokumentov v nekoliko zastareli nemščini. Čudno je, da pisatelj sam, ali torontski lazaristi, ki so knjigo založili in izdali, niso poskrbeli za prevod teh vložkov, recimo pod črto. ATOMSKIH ELEKTRARN je na svetu vedno več: že lani je delovalo 110 jedrskih reaktorjev, do leta 1980 pa bo njihovo predvidevano število 360. Največ jih bo v ZDA (okrog 150), na Japonskem 30, v Nemčiji jih bo 23, v Angliji 21, v Franciji 16 in v Kanadi 7. Vsaj pa eno atomsko elektrarno bo imelo 30 držav. Med ostaiimi moramo omeniti slovensko atomsko elektrarno v Krškem, ki bo imela predvidoma 600 MW moči. APRILSKA VOLK SI RANE LIŽE TAM OB ČRNI HOSTI: VGRIZLA GA JE OVCA DA IMA ZADOSTI. GLEJ, LISICA ZVITA V KURNIKU LEŽI, KER JI POLOMILA KURA JE KOSTI. Branimir Kozinc DANES PA GREMO iskat slovenskega fanta z0!^* na športno polje. Naš IGOR MUKAVEC je kljub ‘>v0' jim mladim letom že priznani nogometaš. O njem le pisal eden zadnjih VESTNIKOV Slovenskega društva Melbourne in objavil njegovo sliko. Kar prav je, da ^ ga spomnijo tudi MISLI in zvedo zanj rojaki — zlaS" mladi bralci Kotička — tudi iz\en Melbourna. Igor je bil rojen v Ljubljani leta 1956 in bo imel sedemnajst let. V Avstralijo je prišel s svojimi stal*1, ko mu je bilo komaj dve leti. Družina živi v melboUfj1' skem mestnem okraju Favvkner. Da se je Igor v doraščanja vživel v avstralsko življenje, je razumlji'0' Še to lahko pristavimo, da je v šoli eden najboljših 111 je bil izbran tudi za Captain-a. Jajčasta žoga avstt*'-skega nogometa se mu pa le ni priljubila: od mlad*®* je imel raje okroglo žogo in pri tem je ostalo. Igor že dolgo let resno trenira nogomet. Kot £*** nogometnega kluba JUST se je že dostikrat odlič”0 izkazal. Dve leti je igral v mladinski reprezenMjt Viktorije (izpod šestnajst let). Da so ga tudi zdaj 'f brali za člana viktorijske nogometne reprezentance. jc samo dokaz, da se na lestvici dobrega nogometaša * vedno dviga in mnogo obeta. Igorju čestitamo k lepim nogometnim uspehom te ""I želimo obilo športne sreče! Pa tudi v življenju ostane značajen fant in nikoli naj ne pozabi, da je venec! DRAGI KOTIČKARJI! Tako glede uganke kot Vaše pošte ste me ta mesec zopet pošteno (Pepe Metulj bi rekel: nepošteno!) pustili na cedilu. Morda je bilo res premalo časa, ker je bila prejšnja številka tako zakasnela. Pa vseeno . . . Nič mi ni všeč. Vsaj do prihodnje številke se potrudite s kakim pisemčkom Kotičku! Pri UGANKI napišete najprej po vrsti vse črke iz belih polj, nato črtastih in končno črnih. Tako dobite rek: KDOR SE JE PREVEČ NAJEDEL, POST HVALI! To velja za velike, pa tudi vas je verjetno že kdaj trebušček bolel, ker ste užili preveč dobrot. Pri svojem obilju mislite na tiste otroke po svetu, ki nimajo niti vsakdanjega kruha. Imejte poseben šparovček zanje in vanj nabirajte cente, ki jih prištedite z odpovedjo od-višnih sladkosti. Kakšno veselje boste napravili p. Hu-gonu ali p. Evgenu ali p. Poderžaju, če bo preko uredništva MISLI prišel Vaš dar v misijone za lačne otroke. Pravilno rešeno uganko je poslal samo Johnny Marolt in bo seveda dobil nagrado. NOVA UGANKA je pa že pred vami, zgoraj pri naslovu Kotička. Poglejte skupino otrok na sliki! Nekaj se igrajo. Verjetno to igro poznate tudi vi, saj ste jo gotovo že igrali na kakem pikniku. Kdor ho sliko oz. igro pravilno opisal, ho imel priliko biti izžreban za nagrado v prihodnji številki. Zadnji datum je: prvega maja — dosti časa za razmišljanje in opis. Zdaj pa na delo! • Dragi striček! Naj se še jaz enkrat oglasim. Rad bi povedal, da sem se udeležil kongresne mladinske maše na stadionu. Šli smo z avtobusom iz šole. Bilo je zelo lepo in smo vsi peli. Mama pravi, da bomo šli enkrat v Kew k maši, da tudi tam pojete. Tam bo pela mama, ker jaz slovenskih pesmi ne znam. — John Sivec. Shep-parton, Vic. ^ OINT PIPER. N.S.W. — Predno sc poslovim od So stralije, naj v duhu še enkrat obiščem vse kraje, kjer je].nie rojaki tako gostoljubno in z zanimanjem spre- . • Adelaide, Svdnev, Canberra, Melbourne in Gee-°ng. ^arsikdt me je vprašal, čemu sem prišla semkaj. a oddih? Na počitnice? Morda kak družinski obisk? °ngres? *~e bi bili samo ti vzroki, vsi skupaj ne bi imeli toliko moči j , . " . > aa bi me zvabili semkaj. In vsakdo bi v tem prida^' !ahk0 upravičeno rekel: Tale ima pa čas in denar, Sl lahko privošči take počitnice . . . akaj sem se torej podala na dolgo pot? — Zato, t je nekdo, ki ima smisel za zunanje misijone, \e povabil: “Edina Slovenka ste v Maleziji — pri- !akole dite j. ,n govorite nam o življenju in potrebah v tej Vaši in 6 ' ^'ovenci se navadno zelo zanimajo za misijone b^i radi pomagajo ...” V tem sem videla nekak Poziv. Kongres je bil samo povod, da sem prišla ^oaV v tem času: privedla me je med Vas želja biti j^stna misijonom in rojakom v Avstraliji. cPrav moj obisk med Vami ni imel tak odmev kot ^ avanja g. Vinka Zaletela — kaj sem jaz v primeri Je "i,'01' — sem Pa^ storila, kar se mi je zdelo prav in Pred; bilo v moji mogočnosti; saj ni odvisno samo od |e’ ali sem dobro opravila ali ne. Vse drugo pre-Njemu, ki daje rast in blagoslov. "len, Piščam pr^e^aJ pa bi pred odhodom le rada poudarila: če-j^t .Malezija ni nazadnjaška in nerazvita dežela, v C(jeri ^i ljudje umirali od lakote, je vendar še daleč ?iv|>, da bi imeli vsi ljudje to, kar je za običajno treb)enic potrebno. Veliko je še ljudi, ki bi jih bilo a rešiti moralne bede, katere se še sami popolnoma dru^V0c*ajo- Tu je mati s kopico otrok še prava sužnja, tfter'nS^' dohodki pa v popolnoma neznatnem raz-jasj)U'. Kako bi mož z dvanajstero usteci lahko dovolj naj . » ko pa je nepismen in si more privoščiti le 2ak U^e p*a^ano službo, pa četudi bi garal noč in dan? s tremi ali več otroki morata že oba v službo, 7 nadurami, da svojo družino preživita. (Seveda, *ad, ‘m ?°tr°šniškem avstralskem standardu še to najbrž ostuje • ■) b0s(° c*eIate načrte, kam boste šli na počitnice, kje se kaj u Us*avili na poti domov na obisk ... ko računate, vitla °StC na'{llP''' za domačo zabavo in kakšne vrste 0(r0,'n P'va boste prinesli — pomislite včasih na tiste Par |C’ ^ bi rat^i hodili v šolo, ako bi imeli starši v&aj ^•Ud' °*frjev za knjige . . . Pomislite na tiste, ki bi radi k j a'' se izučili v kaki obrti, pa nimajo nikogar, v sv Se zanje zavzel . . . Pomislite zlasti na tiste, ki se rnan^j]6111 °^UPU vržejo v vrste kriminalcev in uživalcev Vsem tistim rojakom, ki so odprli svoja srca med tem kongresom in v dejanju pokazali, kaj pomeni "ljubiti se med seboj”, pa bodi tukaj izrečena iskrena zahvala in prisrčen Bog plačaj! Med veselji, ki sem jih v teh dveh mesecih v Avstraliji doživela, ni najmanjše to, da sem spoznala dragega p. Bernarda in si pridobila toliko novih prijateljev, zlasti še slovenske sestre. Ko bom odslej čitala MISLI, bodo imena rojakov vsa oživela v celici mojega spomina. Moja molitev Vas bo spremljala povsod, kot naj Vas vselej spremljajo tudi dobra dela. Še enkrat lepa zahvala vsem: patrom, sestram, rojakom! Božji blagoslov z Vami vsemi! — Hvaležna s. Ivanka Pokovcc FMM. AVALON IJEACH, N.SAV. — Prav lepa' hvala za koledar, ki je bil priložen decembrski številki MISLI. Prosila bi še enega, še je mogoče, ker sem prvega poslala v Slovenijo in upam, da ga bodo v redu prejeli. Naj vidijo na koledarjevih slikah, kako rastejo naša verska središča po Avstraliji. Komaj smo slavili jubilej gospe Mire Lajovčeve, že smo se začeli pripravljati, da proslavimo ugledni slovenski par Ivana in Julko Plesničar, o katerem je bilo kratko poročilo v jan. številki. Zbralo se nas je okoli njiju kar čedno število prijateljev in znancev iz vseh koncev Slovenije, di smo jima prav iz srca zapeli “Kol’-kor kapljic tol’ko let . . .” Oba sta bila ves večer zelo dobro razpoložena; ob polni mizi in krasno okinčanem pečenem prašičku na njej sta pela z nami naše stare narodne pesmi. Bog jima res daj še dolgo vrsto let življenja! Presenečenje zase je bil k nam na morje napovedan obisk — našega dragega p. Bernarda v družbi njegovega kanadskega nečaka dr. Alojzija Ambrožiča in terijjma^Jio dolgem času smo se spet znašli z našim patrom Bernardom v prijetnem domačem vzdušju. Žal nam je, da ga je bolezen zopet potisnila na posteljo in vsi upamo in želimo, da bo mogel izpolniti obljubo ter še priti med nas. Upam, da je tudi g. Gašper Jug veselo slavil svojega patrona v krogu svoje prijetne družinice v Orange. Tudi njemu želimo še na mnoga leta. Uredniku pa želimo obilo uspehov v novem letu. In pa poln koš korajže pri oranju slovenskih njiv vere in kulture med nami po širni Avstraliji. Obenem pozdravljam vse čitatelje MISLI — Heda Stankovič. PASCOE VALE, Vic. — Toliko lepih spominov imamo na obisk škofa dr. Leniča med nami in mnogo smo brali v zadnji številki o njem. Pa naj pride še tole v naše drage MISLI, kako je obiskal Pascoe Vale. Ravno sem dala kuhati večerjo, ko me je poklical telefon. P. Stanko se je oglasil iz Kew in me prosil, če bi obvestila Zavadlalovo družino, da bo g. škof na poti iz Tullamarine v Kew (prispel je iz Tasmanije) obiskal tudi bolno Sonjo. Desetletna Sonja je že več let na postelji in mama ji streže s tako materinsko ljubeznijo, da bi jo težko opisal. Nikoli še ni potožila, nobena žrtev ji ni pretežka, vsa se žrtvuje tudi za ostale otroke (dva sina pridno študirata in sta res v ponos staršem, triletni ljubeznivi Pavlek pa je tudi vedno okrog mame). Skrb za prijetni domek in družino jo vso zaposluje, za drugo ji ni mar. Ko sem govorila s patrom in vse to mislila, mi je mimogrede prišlo vprašanje: “Morda pa bi gospa želela, da bi bila Sonja birmana?. . .” On pa: “Za vsak slučaj bom vzel sveto krizmo in obrednik s seboj”. Ugasnila sem plin, da takoj hitim k Zavadlalovim, saj je bila ura že pet. Kar čez travnike sem jo urezala, da sem gospe hitreje naznanila novico. Nič se ni ustrašila dobiti v tako kratkem času goste v hišo, le vzdihnila je: “Kako bi bilo lepo, če bi g. škof Sonjo birmal . . .” Kako so se srečale najine misli! Povedala sem ji svoj razgovor o birmi s p. Stankom. “Kaj pa botra?” jo je zaskrbelo. “Tukaj sem”, sem odgovorila in ganjeni do solz sva se objeli. Hitela sem domov, ker časa ni bilo več mnogo. Menda so mi sami angelci pomagali v kuhinji, kajti večerja je bila za moža gotova kot običajno. Začudil se je, ko stm mu povedala, kam se mi tako mudi. Na vrtu se0 natrgala nekaj cvetlic, mali spominček sem imela P ■ rokah — in že sem hitela nazaj k Zavadlalovim, da l>e pridem prepozno. Moram povedati, da mi je bilo i neredno, ker sem tisto soboto v Slovenskem domu 01,0 škofovo šalo tako resno vzela in to tudi pokazala-ko je stopil g. škof s spremstvom v hišo in nam vse!” ljubeznivo stiskal desnico, mi je njegov smehljaj p°ve" dal. da mi ni nič zameril. Hitro je bilo dogovorjeno in Sonjica je, ležeča 1,8 svojih belih blazinah, prejela sveto birmo, jaz pa senl bila botra. G. škof nam je za uvod povedal nekaj kra ; snih besed o smislu trpljenja, ki ga ljudje včasih tak° težko razumemo in sprejmemo. Vsi smo bili ganjenl do solz. Še triletni Pavelček je pazljivo gledal, kaj se godi v bolniški sobi. G. Vinko Zaletel nas je vse skupaj ujel v svoi 1 “škatlo”. Naj mu na tem mestu želim dolgo življenj' da nas bo še dolgo kazal bogsigavedi kje po škem in da bi čitala še kaj njegovih lepih potopis®1 knjig. Prehitro je minil čas in gospodje so se posiov* G. škof nam je vsem pred odhodom podaril lepe P° dobice s svojim podpisom. Ta nenadni obisk in birma bolnice na domu mi ostal v trajnem spominu. Gotovo tudi dobri Zavadp ovi družini. G. škofu pa smo za ljubeznivost in r®211 mevanje vsi iz srca hvaležni. — Marcela Bole. PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu je Esibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorimo slovensko Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH 3 VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich Vam nudi za letošnje e\ropsko poletje po izredno zmerni ceni polet iz MELBOURNA naravnost v LJUBLJANO Odhod dne 30. maja Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev Vam lahko preskrbimo tudi za kadar koli v letu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich Čez dan: Po urah: 72 Smith Street, 1044 Doncaster Road, CoIIingwood, 3066, Vic. East Doncaster, 3109, Vic. Tel. 419-1584 - 419-2163 Tel. 842-1755 ^arbord, N.S.W. — Ko ravno pošiljam za na-<*»>. naj se oglasim tudi s par vrsticami. Saj že 8° čutim dolžnost, da se Vam enkrat javno zahvalim redno pošiljanje MISLI. Ne vem, kaj bi brez njih, ^ 1° Za mene vsa leta tu v Avstraliji kot košček kruha njjtva^ne®a človeka. Občudujem nesebično delo ured-^ a m uprave in žal mi je za dragega p. Ambrožiča, ,1® v svojem delu omagal. Bog mu daj zdravja, v bo- 1,1 Pa potrpljenja! j TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 j, STANISLAV FRANK I 4 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5«13 I 7 |po LICENSED LAND AGENT: , Sfeduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. ; ^rLNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje I redno in po zmerni ceni. . ^RVice ZA LISTINE: napravi vam razne do-; kumente, pooblastila, testamente itd. ; ^AKl! S polnim zaupanjem se obračajte na nas ; v teh zadevah! :.,>yEL- “7-2363 TEL. 47-2363 Leta in leta sem čakala, da naša ljuba Istra postane del Jugoslavije, da bi moji otroci mogli govoriti in se učiti naš jezik ter ne bi bili več sužnji tujcev. Ko pa je prišla tako težlco pričakovana “svoboda”, smo pa morali razočarani po svetu ... V tolažbo nam je bilo, da smo v izseljenstvu našli domače duhovnike in dobivamo mesec za mesecem domače branje MISLI. Srčne pozdrave vsem in Bog Vas živp- Enako slovenskim sestram! — Valerija Sedmak.^^^ PISMO IZ AMERIŠKIH ATEN (Zakasnelo, ker je bil prejemnik v bolnišnici) Dragi p. Bernard! Najprej Vas prosim, da mi oprostite, ker sem tako dolgo odlašal odgovor na Vaš poziv v listu MISLI. Sem v pokoju sicer, ali čas je drag. Od padca v preteklem januarju se nisem počutil dovolj trdnega za delo v tovarni, pa sem z mesecem avgustom stopil v pokoj. Žena še dela, pa tudi težko, k sreči nima preveč delovnih ur. Rada bi še malo potegnila z zaposlitvijo, da bi bila pokojnina večja. Z nama sta zdaj doma samo še hčerki Marinka in Ivanka, pa sta obe že v službi. Ko sem prebral Vač članek v listu MISLI, sem bil zelo iznenaden. To je vse preveč priznanja za mojo skromno osebo, kar preveč časti ste nametali name. Po mojem mnenju nisem storil več, le svojo dolžnost kot oče devetih otrok. VAŽNO! VAŽNO! DOBER ZASLUŽEK Povečujemo delokrog naše potovalne agencije. Nujno potrebujemo sodelavce — ugledne osebe obeh spolov, ki imajo dobre stike z našimi ljudmi v Sydney-u, VVolIongong-u, Newcastle-u, Canberri i.t.d. V kratkem bomo odprli podružnice v Blacktovvn-u. Liverpool-u, Marrickville-u. Za vse informacije se obrnite na: THEODORE TRAVEL SERVICE P/L 66 Oxford Street, DARLINGHURST. N.S.VV., 2010 Tel. 33-4155 g. RATKO OLIP Če pa Vi mislite, da bi se splačalo popisati vso storijo, odkar smo zapustili taborišče v Avstriji, bom napravil malo pozneje, ko bom bolj prost in bom imel več časa. Zdaj pred božičem je veliko dela, na vso moč vpijejo vse sobe, ker že osem let niso bile popleskane. Čez poletje sem si postavljal garažo. Moramo je imeti ker pozimi je hudo v takem mrazu spravljati sneg in led z avla. V Lemont bom pa še šel, če Bog da in bo zdravje. Od tu do Clevelanda je ravno 500 milj. To pet naredim s svojim avtom, naprej pa v skupini z avtobusom. Ko sem bil leta 1943 v Begunjah v geštapovskem zaporu, sem se zaobljubil na božjo pot na Brezje, če bom zapora rešen. Nisem imel v mislih takrat Ameriških Brezij, kamor sem zdaj poromal. Pa upam, da vseeno drži. Naj Vam povem, da je bilo zame v Lemontu zares nekaj čudovito lepega. Po 22 letih se je sprostila moja notranjost spet enkrat v slovenskem okolju. Našel sem tam več rojakov, ki smo bili skupaj v taborišču. Naj omenim samo dr. Puceve. Svidenje je bilo zares prisrčno. Bog daj. da b^to spet mogoče. Prav prisrčne pozdrave in voščila za blagoslovjene praznike Vam pošiljamo vsi iz družine Peter Gerkman, Athens, N.Y. Op. ur.: Kdor je prebral p. Bernardov članek S SLOVENSKIMI “GRKI” — V AMERIŠKE ATENE v lanski septembrski številki, mu bo ime družine Petra Gerkmana še v spominu. Petrovo pismo je lepo dopolnilo k članku. SVETOPISEMSKA UGANKA . . . ... in se glasi takole: V knjigi APOSTOLSKA DELA beremo, da je ska gora od Jeruzalema oddaljena za "sobotno p°* '1 Razlaga pravi, da je to toliko, kolikor je bilo Jud010! dovoljeno potovati ob sobotah. Je pa ta pot ko"’” j kilometer dolga. Kako pa to, da sta dva učenca — oba Juda — 0 veliki noči potovala v Emavs, saj je pot iz JerllzaIe,,,9 do Emavsa znašala kar trideset kilometrov? Kot P°,e| sveto pismo, sta šla še isti dan tja in nazaj. S kaWS®9 pravico? Kdor zna odgovoriti, naj se oglasi! Pravilni odgov<,t;j bo nagrajen. — Urednik. BOLNIŠKA. — "No, sestra, kako je danes z naš' pacientom?" — "Fantazira, gospod doktor.” — mogoče! To je pa slabo znamenje. Kako dolgo pa — “Ko ste šli včeraj od njegove postelje, je rekel: > je ta idiot že odšel? — To so bile njegove zadnje P* j metne besede." “Jurja stavim, da ne veš, po kaj sem prišel k teb1’ “Po denar na posodo, kot obično.” “Ne! — Stavo si izgubil. Jurja sem!” MED KVARTOPIRCI. — "Zdaj mi je pa že tega: iz mojega rokava mi pa že ne boste vlekli kart-“Sita sem te do skrajnosti, da veš! Nazaj k niate(1 grem”, je žena vrgla možu v obraz. On pa ji je nesel: “Zakaj boš kriva ...” kaznovala mater, saj ni ona REŠITEV “TREH UGANK” PREJŠNJE ŠTEVILKE: I. Nos — II. Žebelj — III. Črka "m”. Nisem mislil, da bodo tako trd oreh. Samo dva sta poslala pravilno rešitev: Jože Trinko in Amalija Šen. Žreb je določil .nagrado Amaliji. No, bomo videli, kdo se bo lotil uganke te številke. Rekli ji bomo . . . “Ali bi mi lahko posodil deset dolarjev?” — mi je, imam samo dva v žepu.” — “Nič zato. Pa daj dva in mi jih osem ostaneš dolžan!” Komaj dobro poročena žena toži materi o svoj' možu: “Ko sem mu skuhala prvič kosilo, je de" be'° pogledal v lonec, nato povohal in končno rekel, na) silo vržem psu . . .” Mati pa: “O ti zlobnež! ■ vedno govoril, kako rad ima živali . . .” j_a DOVTIPI IN ŠALAMI včasih najdemo tudi tragičnega. Na primer, vzemite ta dovtip: “Dober • Mimogrede sem se ustavil pri tebi, da dobim dežnik, ki sem ti ga oni dan posodil” — “Veseli ’ se spet vidiva. Na žalost pa dežnika nimam r°fci» sem ga posodil prijatelju, ki ga bo Sele jutri SLOVENSKE MESNICE ** WOLLONGONG, NAW. IN OKOUCO ; TONI’S butchery • Lacooa St, BARRACK POINT (TeL »5-1752) Pltace* Hlgkw«y, FAIRY MEADOW la K St, HOSPITAL HILL, W. VVoIloDgcMBg Toni in Remhild OBERMAN priporočata »vrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske S®nke, slatino, sveže in prekajeno meso itd. pVse po naj bolj Setn okusa in najnižjih cenah. r'Pnčajte in opozorite na nas svoje prijatelje! Raaimemo vse jezike okolSkih ljudi! vrnil. Ali ti je dežnik nujno potreben?” — “Meni ravno ne, ampak moj dober prijatelj ga na vsak način hoče čim hitreje nazaj. Mi ga je namreč pred dobrim tednom velikodušno posodil”. TISKARNA P0LYPMNT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim | podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela VASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najmlje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste. * Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati * Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. * Dokumente za Vale potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tndt samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $71S.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič ŽELITE urediti in olepšati kuhinjo ali kopalnico? Obrnite se na domače podjetje MARTIN ADAMIČ 8 Dixon Street, Malvem, Vic. 3144 Telefon: 50-3905 V razprodaji imamo veliko zalogo keramičnih ploSčic vseh vrst po zelo zmerni ceni. Priporočamo se za večja ali manj la delal Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFTELD WEST, 2165 NAW. TELEFON: 72-1S83 Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in r slovenskem jezikn? CONTINENTAL GALA restaurant 201 Bnmswick Street, FlTZROY, Vlctori* Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah Za posebne prilike (poroke, krsti tke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za Štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOVIC Telefoa: 413651 1 38-8162 38-5421 SLOVENSKI FANTJE! HRANO IN POSTELJO TER DOMAČO POSTREŽBO DOBITE V NASI HISI: 27 Paul Street, Bondi Junction (Sydney) Priporoča se MILENA LOCHNER TURISTIČNA AGENCUA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155 # mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte • urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta # izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente — brezplačno- • organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo • geslo naše agencije je: resnost, poštenje in sigurnost. Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za C^antas V uradu: RATKO OLIP