Ta 1 i z m a o-
sgplo bil sem deček mladolet, :J$>Mi mati da spominek svet; \ Na vrat ga obešaje mi Pa te besede govori:
»V svetinjo včrtan plamen je, Ljubezni čisto znamenje, Iz srca polnega sipljoč Ljubezni luč, ljubezni moč.
V tri dele — v jasne žarke tri Nad srcem ogenj se deli, In dasi en jim je izvir, Narazen gre plamenov tir.«
Iz srede k Bogu žar kipi, Ki vir in tir je vseh stvari. Na dve strani pa plapola Za dom in brata bližnika.
Srce si tako vzgoji ti; V njem neugasni ogenj žgi, A smotri žarkom trem vsekrat Naj bodo: Bog in dom in brat.
Ko bil sem deček mladolet, Mi mati da spominek svet. — Neznaten dar in nekrasan, A svet je meni talizman.
L*>
A.  M.
Mladeniču.
g^gsfez morja ravan široko 3$b'Brzo plava mali brod, \ Reže brazde vanj globoko, Daleč zna za njim se pot. Kdaj brodar pristan doseže, Tega pač še sam ne ve: Ladja nove brazde reže, Prejšnje gladi spet morje. Strašna moč je tu viharja: Vale vzdiga iz globin, Strela pa za strelo vdarja Iz nebesnih visočin.
Bode li preplaval srečno Burno morje mali brod? Ali pa obstal za večno, Treščen ob pogubni prod?
Prosim, Bog, otmi ga sili, Varuj ga nevarnih zmot, Morske zvezde svit naj mili Kaže v temi pravo pot. Bodi, prosim te goreče, Bodi, Bog, mu ti krmar, Vodi ga v deželo sreče, Mlad, neskušen je brodar.
J. O.  Golobov.