Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pctll-vriln mali oglasi po 1 SO In 2D.vcCJl oglasi nad O mm vlSine po Din 2"30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din D Pri večlem □ naroČilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKa In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nefranhlrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 32S
Političen list za slovenski narod
Uprava fe v Kopitarjev1 ul.št.6 Čekovni račun: C/uhl/ana štev. 10.6S0 ln 10.349 xa tnserate, Sarafevo St. 756 1, Zagreb št. 39.0U, Praga In Dana/ št. 24.797
Borba proti Pašiču.
Kakor mnogim političnim voditeljem v njihovi starosti se godi tudi staremu predsedniku radikalne stranke, gospodu Nikoli Paši-ču: vse ga zapušča. Odkar je bil minulo leto bolan in se moral zdraviti v Karlovih varih, je njegova avtoriteta neprestano padala. V klubi. ga držita še Ljuba Živkovič in Dragovič, dve politično zelo malo vplivni osebnosti; v kabinetu je njegov zvest pristaš nekdanji Protiče-vec, finačni minister dr. Stojadinovič in novi minister poljedelstva dr. Vaso Jovanovid, o katerem se pa misli, da bi mogel plavati tudi v drugem pravcu. Dalje zgoraj Pašič sploh nima prijatelja.
Prvi, ki ga je zapustil, je bil pokojni Stojam Protič. Očital mu je, da se Pašič niti v mali Srbiji ni izkazal kot dober režiser notranje politike in d<a so ta posel morali upravljati drugi. Očital mu je nadalje popolno nepoznavanje razmer v prečanskih krajih ter imel tudi pogum javno povedati, da so ga posledice njegove visoke starosti že popolnoma onesposobile voditi notranjo in zunanjo politiko naše države. Stojan Protič je v dvoboju s Pašičem sicer podlegel, a njegovo mišljenje je prodiralo v vedno širše kroge radikalne stranke. Nasledniki Stojana Protiča niso bili pogumnejši, a previdnejši razven Nastasa Petroviča. Imeli so isto mišljenje kot Protič, a ostali so v klubu in stranki. Cela javnost je 1. 1924. z napetostjo gledala borbo Ljube Jovanoviča in tovarišev v radikalnem klubu. Ljuba Jovanovid ni podlegel, kakor mnogi mislijo, ker bi ne imel osebno dovolj poguma ali ker bi ne imel v klubu dovolj somišljenikov, ampak ker ni našel tam podpore, kjer jo je pričakoval. Ko je 1. 1925. tudi Pašičeva večletna zvesta avantgarda pod vodstvom dr. Lazice Markoviča krenila v drugo stran, in še vrhutega prišla neozdravljiva bolezen, se lahko njegovi »brezpogojni zvesti« pristaši preštejejo na preti ti obeh rok. Celo Aca Stanojevič, kateremu je Pašič — iz-vzem.ši svoje porodice — izkazoval večje dobrote nego kateremukoli drugemu Srbu, je pri zadnjih svojih belgrajskih obiskih priznaval, da s Pašičem več ne gre.
Pašiča smatrajo v lastni stranki zaradi njegove starosti in bolehavosti za nesposobnega za nadaljno vodstvo državne politike. Čakajo samo še na primeren trenutek, da se umakne s politične pozornice. Ni samo zgovornost zagrebškega junaka Radiča kriva, da je politična situacija trenotno tako negotova in kritična, ampak še v večji meri povzročuje sedanjo nervoanost v parlamentarnih krogih zavest, da se bo moral s političnega življenja umakniti Nikola Pašič, ki je bil pred nedavnim še jačji nego Stipica Radič.
Nocemu govoriti o Pašičevih zaslugah za Srbijo in srbsko stvar v prejšnjih časih, a kot političen voditelj najmočnejše stranke v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil velika nesreča za celo državo. Pod njegovim nesposobnim vodstvom je naše gospodarsko stanje prišlo na rob propada. Posebno prečanski kraji so gospodarsko popolnoma upropaščeni. Tudi finančna politika, ki so ji pomagale zadnji čas dobre žetve in ugodne cene na svetovnem tržišču, stoji zopet pred preokretom na slabo. Do notranjega miru nismo mogli priti, ker se je Pašič verno držal svojega velesrbskega programa, ki ga je izrekel n« povratku v domovino 1. 1918. v Sarajevu, da pozna samo en narod treh ver in to je zanj srbski narod. Za kulturne razlike v posameznih pokrajinah, iz katerih se je ustvarila nova država, ni hotel nič slišati in za to je namenoma pustil vse kulturne in gospodarske razmere nivelirati navzdol. V zunanji politiki ni pokazal prav nobene iniciative, ampak se dal rivati nekoliko od Francije, nekoliko od Češkoslovaške naprej, dokler ni prišel trenotek, da nas celo Grška upa pritiskati na sklepanje balkanskega garancijskega pakta, do katerega bo že na željo naših »velikih prijateljev« res moralo enkrat priti. Očigleden neuspeh Pašičeve zunanje politike lahko vidi vsak političen slepec v tem, da so razven Romunije vsi naši sosedi nepri-jatelji, a romunsko prijateljstvo nam je bolj nevarno kakor srečoobetajooe. Tudi zguba teritorija od Celovca do Reke, bajskega trikota, hrvatskih vasi ob romunski meji in Skadra, je zapisati na račun Pašičeve diplomatske nesposobnosti in nespretnosti.
Pravi način borbe proti Pašiču sta ubrala Stojan Protič in Našla« Petrovič. Govorila sta odkrito iu odločno. Drugi se poslužujejo za-hrbtnosti, intrig in prikritih napadov .Zato ta borba počasi napreduje. Toda cela država in š njo vred celn rnr«i/jalaa j&vjiost bi si oddah- '
Režim v agoniji.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) Vsi belgrajski časopisi, vladni neizvzeti, ugotavljajo težkoče sedanjega političnega položaja. Jasno je, da se pripravljajo radikali na to, da lahko v vsakem primeru sestavijo novo vlado, ki naj bi izglasovala proračun, če razpade sedanja vladna koalicija. Vidi se namreč jasno, da se tako en del radikalnih, kakor tudi eu del radičev-skih poslancev, obnašata tako, da prizadevata krogom, ki imajo vlado v rokah, hude skrbi. Glede na sedanji položaj, pravijo današnje »Novosti«: »Te dni pričakujejo važne dogodke, ki bodo v naši politiki izzvali in pomagali urediti razmere v naši državi.«
Dobro informirani »Odjek« pa piše: »Pašič prihaja, Radič odhaja, in sicer po nekaterih vesteh, da gre študirat prosvetne reforme v Franciji, Belgiji ali celo na Danskem. Po drugih vesteh na odmor v Primorje in na to radi zdravljenja v Karlove Vari. Na čem boleha Radič telesno, ne vemo, toda politično oba, Pašič, kakor Radič bolehata za isto boleznijo. Koliko jim bodo pomagala ta dolga potovanja, se bo šele pokazalo. Sedaj vemo samo to, da je dal Pašič nekaterim svojim poslancem naročilo, da naj prično proti Radiču protestirati. Zdi se, da bodo ta ogenj začeli bosanski radikali z vojvodinskimi in dalmatinskimi, toda zaenkrat samo posamezniki, ker še ni videti, kdaj se bo pričela kriza.
V nobenem slučaju pa ne bo pričel Pašič s temi manevri, dokler ne zagotovi sebi novih pristašev za nadaljevanje dela vladne
večine, ali pa dokler ne dobi jamstva za volivni mandat svoje homogene vlade po izglasovanju proračuna. V tej smeri tipljejo njegovi ljudje sedaj pri vseh strankah. Če bi v novi kombinaciji ne bilo Pašiča, Pašič ne bo čakal na sprejetje proračuna. Projektirajo se nove kombinacije brez Radiča, a tudi brez Pašiča. Ako bi se uresničilo poslednje, bi stopila v ospredje Ljuba Jovanovič ali dr. Ninčič. Nekateri mislijo, da bi z Ninčičem lažje uspeli, ker bi ga Pašič prej sprejel iz razloga, da ne bi triumfiral Ljuba Jovanovič. Opozicijske stranke, s katerimi so zamišljeni poizkusi novih kombinacij, izključujejo sporazum s Pašičem, a vse druge stranke stavljajo kot glavni pogoj, temeljita sprememba v režimu. Glede na finančne in gospodarske razmere v državi pa morajo biti opozicijske stranice pri sodelovanju v takih kombinacijah zelo oprezne, kajti vsaka kombinacija, katera se ne bi takoj ob svojem nastopu občutila kot nova, po načinu svojega delovanja in ne samo po imenih ministrov, bi prav tako končala, kakor današnja koalicija. Kot ena kombinacij se je pojavila kombinacija z Božo Maksimovičem. Kako se je moglo to zgoditi, ni še popolnoma jasno. V radikalnih vrstah kategorično izjavljajo. da bi taka kombinacija v radikalnem klubu ne mogla dobiti večine. Radikalci tudi zanikajo vesti o odhodu dr. Laze Markoviča iz aktivne politike. Pravtako molče tudi o Stoja-dinovičevem delu v Ameriki.«
Poslanec Klekl za obrtno zadružništvo.
RAZPRAVA 0 ZAKONU 0 OBRTNI BANKI. - JUGOSLOVANSKI KLUB ZAHTEVA PODRUŽNICI TE BANKE TUDI ZA LJUBLJANO IN MARIBOR.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) Skupščina je danes sprejela zakon o Obrtni banki. V načelu je treba ta zakon pozdraviti. Vlada ga je postavila na dnevni red predvsem na pritisk opozicije, ki je v tem pogledu vedno stavljala zahteve in poudarjala, da je prav
obrtni stan
po eni strani zelo obremenjen z različnimi daviti, po drugi strani pa od vlade povsod zapostavljen. Vendar je zakon, kakoršnega je predložila vlada, tak, da ne bo obrtnemu stanu nič ali prav malo pomagal. Neglede na velike napake, ki jih kaže zakon radi prevelikega centraliziranja in neupoštevanja pokrajinskih razlik, predvsem pa radi neupoštevanja domače industrije in obstoječih obrtnih zadrug, bo ostal brez finančnega efekta tudi radi tega, ker ni v sedanji proračun vstavljena
prav nobena vsota.
s katero naj bi se nameni zakona uresničili. Pri sedanjem načinu varčevanja, ko se črtajo potrebne postavke, puščajo pa veliki dispozicijski fondi, ni pričakovati, da bi se stavili v proračun potrebni krediti, ki bi zadostovali za namene obrtništva.
V današnji razpravi je prvi govoril posl. Behinen (JMO). Naglasil je potrebo, da se ustanovi tudi v Sarajevu podružnica Obrtne banke. Radikal Ž i v o j i n o v i č je poudarjal koristi zakonskega načrta, nakar je dobil besedo posl. K1 e k 1, ki je v imenu Jugoslov. kluba obrazložil posebno mišljenje, ki ga. je klub podal že v odboru, ki je obravnaval ta zakonski načrt. Posl. Klekl jo to priliko porabil, da je naslikal
poincn obrtnega stanu
in pokazal pota, kako bi mu bilo mogoče v resnici pomagati. Dejal je, da bi bilo nujno potrebno organizirati
samopomoč obrtništva,
kar pa novi zakon ne stori. Rešiti bi se dal obrtni stan samo na ta način, če se bi pomožna akcija zanj postavila na
načelo samouprave.
Poslanec je stavil tudi razne spreminjevalne predloge.
Poudaril je med drugim, da je treba odpraviti neenakopravnost obrtnikov in jim dati pomoč z dobrim zakonom o podporah obrtniškemu stanu. Predloženi zakonski načrt zamišlja posojila obrtnikom na male obresti in ustanavljanje zadrug. Ali za to so potrebna zadostna sredstva. Govornik tudi konštatira
važnost domače industrije.
Ta vrsta narodnega gospodarstva je tako važna, da bi se nanjo moral zakon posebno ozreti. Iz načrta se pa da povzeti, da je ta panoga popolnoma zapostavljena. Apelira na ministra trgovine in industrije, da izpolni obljube, ki jih je dal v svojem ekspozeju. Zahteva, da se ustanovita
podružnici Obrtne banke tudi v Ljubljani in Mariboru in da dobe besedo pri teh podružnicah tudi obrtniki. Obrtna banka bo dosegla svoje cilje samo tedaj, ako bo popularna. Popularna bo pa, ako bo slonela na zadružni samoupravi. Ker zakonski načrt načela samouprave nič ue upošteva, zato izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti zakonu, v podrobni debati pa stavila razne spreminjevalne predloge.
Nato je skupščina prestopila k glasovanju ter sprejela zakon v načelu s 140 proti 25 glasovom in v podrobni razpravi posamezne člene s 160 proti 22 glasovom.
Nato so sejo zaključili. Prihodnja je sklicana za pondeljek ob 9. Dnevni red obsega zakon o uporabi državnega rečnega brodovja, volitev dveh članov v odbor za vojno odškodnino in poročilo o zakonskem načrtu za zavarovanje vojnih letalcev.
JMO nadaljuje borbo za sporazum.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) Dočim je za vsakega jasno, da so razmere v vladi naravnost žalostne, da se njeni poslanci sploh ne upajo več pred svoje volivce, spuščajo vladni poslanci v svet fantastične vesti o razpadanju nekaterih opozicijskih strank. Namen, ki ga s tem zasledujejo, je jasen. Odvrniti hočejo pozornost javnosti od razmer v svojih lastnih vrstah. Ena taka najnovejša »raca« je vest o odpadanju muslimanskih volivcev od JOM in
nila, kadar bi se posrečila. Izgleda, da se borba na srečo cele države in vseh narodov približuje svojemu kraju.
o prestopu nekaterih volivcev v radikalno stranico. Neglede na zanikanje muslimanskega kluba, da bi bilo to res, je treba naglasiti tudi to, da imenujejo med drugimi tudi poslanca Saliha B a 1 j i č a, enega od najgorečnejših zagovornikov hrvatske smeri med muslimani. Za hrvatsko orientirane muslimane pa gotovo ni mesta v radikalnem klubu. Ob teh vesteh jo imel muslimanski klub danes zvečer sejo, o katerih je izdal tole poročilo: »Jugoslovanski muslimanski klub je imel danes od 4—7 sejo. Na tej seji so poslanci poročali o svojem delu med ljudstvom in o stanju stranke v Bosni in Hercegovini. Vsi soglašajo v tem, da so vrste JMO v vseh kraiih čvrste in liudstvo izredno
dobro razpoloženo. Nasprotno časopisje širi vesti o nesoglasju v vrstah JOM z namenom, da vladni stranki tem lažje zakrijejo razpadanje v svojih vrstah. Slične glasove so širili tudi prej, a so bili ti glasovi vedno demontirani. Klub je razpravljal tudi v sedanjem političnem položaju in je sklenil, da bo nadaljeval borbo skupno z vsemi prijateljskimi strankami proti režimu, kajti sporazum med radikali in radičevci ni obrodil onih sadov, ki smo jih pričakovali od pravega narodnega sporazuma.«
Seja radikalnega kluba.
Belgrad, 30. januarja. (Izv.) Danes je imel radikalni klub sejo, na katero je prišel tudi Pašič. Predsednik kluba Ljuba Živkovič, je pozval poslance, naj v javnosti nikar ne govore o notranjih prepirih v radikalni stranici, ker s tem ustvarjajo v javnosti slabo razpoloženje za stranko in pa mišljenje, da je sedanja vladna večina nesigurna. Dr. Rado. njič je poročal o delu fin. odbora in je tolažil poslance radi nevolje nad prevelikimi davki. Izrazil je upanje, da bo ostal proračun kljub velikanskim izdatkom aktiven in da bo mogoče vzdržati v njem ravnovesje, ker bodo upravne in fin. oblasti gledale na to, da zvišajo dosedanje dohodke. Anton Ž u j o v i č je zahteval poročilo o odplačevanju predvojnih in medvojnih dolgov, nakar pa ni dobil nobenega odgovora. Končno je govoril tudi Pašič sam. ki je razvijal svojo staro misel, da je treba sedaj v letih po vojni, ki je povzročila našim deželam toliko škode, zvišati dohodke, da se more država obnoviti. Nato so sejo prekinili. Posvetovanje nameravajo nadaljevati v pondeljek.
Nezavism radikali.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) Opaža sc živahno gibanje neodvisnih radikalov, ki so priredili zadnje čase več sestankov in sej. Na eni izmed teh so se odločili, da prično 1. februarja izdajati svoj list »Radikal« in započeti ostro borbo proti Pašiču in njegovim ožjim pristašem. Razen tega so si zagotovili tudi precej listov v pokrajinah, tako da je njihova sedanja akcija zasnovana precej na široko.
* 1	'	.	I......A
Seja imunitetnega odbora.
Belgrad. 30. jan. (Izv.) Danes popoldne je bila seja imunitetnega odbora, na kateri so razpravljali o zahtevah posameznih sodišč, da se jim izroče poslanci radikal Vasilje T r b i č, posl. Agatonovič, Došen, Vujič in sam. demokrat Drakalovič, zemljorad-nika Vujič in M o s k o v 1 j e v i č, radikal Srečkovič in član Jugosi. kluba Krem-ž a r. Izročitev posl. Kremžarja zahteva sodišče radi več slučajev tožba proti njemu kot odgovornemu uredniku »Slovenca«:. Imuniteni odbor je soglasno sklenil, da poslancev radi tiskovnih pogreškov ali radi pregreškov, ki so jih naredili kot časnikarji, ne bo izročal sodiščem. Pač pa je izročil sodiščem na njihovo lastno prbšnjo posl. Agatonoviča, Trbiča in Srečkoviča. Agatonoviča toži bivši minister Lukinič radi znane afere z veleposestvom Thurn-Taxisa, Srečkoviča toži Agatonovič radi žalitev, Trbiča pa bivši minister Kosta Ku-manudi.
ZNAMENJE POLOŽAJA — AVDIJENCE.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) Včeraj dopoldne je bil pri Nj. Vel. kralju v avdijenci skupščinski predsednik Marko T r i f k o v i č. Pozno zvečer je bil sprejet na dvoru Ljuba Jovanovič. Za to avdijenco se je zaznalo šele danes in je vzbudila v političnih krogih veliko senzacijo. Sinoči je bil sprejet nadalje tudi minister notranjih del Boža Maksi 111 o v i č.
DON STURZO VZTRAJA.
Rim, 30. jan. Listi objavljajo pismo voditelja katoliške ljudske stranke don Sturza, ki ga je poslal iz Londona katoliški italijanski omladini. V pismu poziva don Sturzo katoliško mladino, naj junaško vztraja v borbi proti fašističnemu režimu in prorokuje, da ni več daleč čas, ko se bo to nasilje zrušilo iu se bodo zopet upostavile državljanske pravice in svoboščine, ki jih je fašizem zatrl, Fašistovsko časopisje divja proti Sturzu in mu grozi, da bo vsled tega obtožen veleizdaje in se mu bo odvzelo državljanstvo. Tudi Corriere d lta-lia«, organ konsenativnih nacionalnih katolikov predbaciva don Sturzu, da so njegove navedbe glede ponašanja fašizma proti katoliški cerkvi netočne. Kot izgleda, je don Sturzo trdno odločen nadaljevati borbo proti fašizmu preko v.»eb zaprek od zunaj in v lastnih vrstah.
Tedenski pregled
Dne 29. jan. t. 1. se je zopet sešla narodna skupščina. Med interpelacijami je bila interpelacija posl. Vesenjaka in tovarišev zaradi prevelikega obdavčenja Slovenije. Skupščina je začela razpravljati o zakonskem načrtu za obrtno banko. .Jugoslovanski klub je bil glede tega načrta podal svoje posebno mnenje, v katerem se izjavlja proti nameravanemu centralističnemu ustroju banke in drugim, za obrtnike škodljivim določbam. — V finančnem odboru se je nadaljevala in končala razprava o proračunu. Kot eno zadnjih je predložil svoj proračun prosvetni minister. Proračun znaša 800 milijonov, ki so razdeljeni enako krivično kakor velja to za ostala ministrstva. Tako je za belgrajsko vseučilišče določenih 23 milijonov kreditov, za zagrebško 12 milijonov in za ljubljansko — 2 in pol milijona. Na splošno odpade na ministrstvo samo 61,762.823 Din, na vseučilišča 123,556.591 Din, na srednje šole 102,028.108 Din in za osnovne šole 421,415.616 Din; z redukcijami so prihranili 8,409.192 Din. Poslanca dr. Kulovec in Pušenjak sta tudi glede tega proračuna storila vso svojo dolžnost in prosvetni minister Radič je v »mogočem priznal opravičenost slovenskih zahtev in pritožb, večina je pa seveda proračun izglasovala, kakor je bil predložen. O dohodkih v pokritje državnega proračuna je poročal zastopnik finančnega ministra Uzunovlč. Ti dohodki so preračunani na 12 milijard 900 milijonov dinarjev. Nekatere pristojbine so znižali. zato so pa zvišali neposredne davke, in sicer: za Slovenijo od 83 na 88 milijonov Din, za Bosno in Hercegovino od 75 na 85 milijonov Din, za Hrvatsko od 115 na 120 milijonov Din, za Srbijo od 173 na 204 milijonov Din, za Vojvodino od 183 na 195 milijonov Din. Čisti dohodek državnega posestva Belje se določa na 10 milijonov Din. Potem je vlada predložila načrt finančnega zakona, ki daje vladi vsa mogoča pooblastila. Proti temu je podala opozicija sporazumno razne predloge, ki zahtevajo kontrolo nad izvrševanjem proračuna. Razen tega so podale proti proračunu vse opo-zicionalne stranke svoje posebno mnenje; najobsežnejše in najtemeljitejše je posebno mnenje Jugoslovanskega kluba, ki obsega 82 strani. Večina je končno z 18 proti 7 glasovom sprejela celokupni proračun. Opozicija, ki je bila podala nad 100 predlogov, je nekatere vendarle uveljavila. Za Slovenijo so sprejeli sledeče spremembe: V oddelku za Slovenijo se je izbrisala odredba, po kateri bi se morale
Budimpešta, 29. januarja. (Izv.) Višji drž. pravdnik dr. Strache je izjavil danes zvečer časnikarjem to-le: >S Francozi smo se '.menili, da bomo vrnili obtožnico policiji, da bo mogla nadaljevati poizvedbe tako in v tistih smereh, kakor jih žele Francozi. Francozi bd radi razjasnili nekatera vprašanja, zlasti nekatere tehnične plati afere. Jutri in pojutrišnjem bomo povedali policiji, v kateri smeri naj poizveduje.«
Budimpešta, 30. jan. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta je prišlo do divjega prerekanja in viharne polemike med vladno večino in opozicijo. Poslanec Farkas je v svojem govoru ponovno dolžil vlado, da je podpirala falzifi-katorje, jih ščitila in pripravljala državni prevrat.
Budimpešta, 30. jan. (Izv.) Socialistična stranka se je ponovno odločila, da v parlamentu izzove debato o ponarejevalski aferi in razkrije politično ozadje cele afere. Tudi demokratski blok se je odločil, da nastopi z vso silo proti vladi, ki jo smatra za odgovorno na sedanjem škandalu. Opozicija smatra, da je Bethlenova vlada zadnji zadržek za popolno jasnost v celi stvari. Opozicija objavlja tale sklep: »Parlamentarna preiskovalna komisija sc je ustanovila, da bi se preprečila politična debata o ponarejevalski aferi dokler preiskava ni popolnoma zaključena. Član komisje, poslanec vladne stranke dr. Karel Wolff pa je na konferenci svoje stranke poročal o tajnih sejah preiskovalne komisije in sicer tenden-ciozno in nepravilno, da bi ublažil nezadovoljnost javnosti z zadržanjem vlade. Ministrski predsednik Bethlen jc tudi govoril o tej zadevi in celo napadal opozicionalne člane preiskovalne komisije. Zato sc smatrajo opozicionalne stranke odvezane od dolžnosti molčečnosti.«
Budimpešta, 31. jan. (Izv.) Današnja parlamentarna seja je zopet potekla v znamenju ponarejevalske afere. Poslanec S z a b i a n (nar. demokrat) je grajal, da Nadossy še vedno opravlja uradne posle, ko je dokazano, da je prizadet v aferi. Škoda, katero je ta afe-
Iz Italije.
SPORI V FAŠISTOVSKI STRANKI.
Rim, 30. jan. (Izv.) Farinacci se je zameril Mussoliniju. Med fašisti nastajajo notranji spori tako v centrali, posameznih mestih, kakor tudi na deželi. V javnosti se spor čuti v polemiki poslanca Amicucci proti Fari-nacciju. Za Amicuccijem stoji tudi Federzoni
plačati izredne doklade namesto dosedanjih 30 odstot. celili 100 odstot. Ostalo je pri 30%. Davčna stopnja za hišno-najemninski davek, ki je za Ljubljano po fin. zakonu določen na 20%, se je znižal na 10%. Obresti za dolžne davke znašajo 8 odstot. Člani fin. odbora so dobili pregled, koliko so posamezne pokrajine plačale neposrednega davka in doklad za vsa leta do 30. septembra 1925 v letih 1919., 1920., 1921., 1922., 1923., 1924. Po tem pregledu je Slovenija v teh sedmih letih plačala 768,825.789 Din, Srbija in Črna gora skupaj pa 1.176,699.574 Din, Hrvatska in Slavonija 1.089,195 813 Din, Bosna in Hercegovina 704,612.036 Din, Vojvodina 1.322,870.419 Din, Dalmacija 136,258.384 Din. Skupaj se je plačalo 5.189,398.569 Din. — Te dni se je sestal odt)or za zakon o uporabi državnega brodovja. Zakon določa, da prevzame država s 1. januarjem 1926 vse brodovje v lastno režijo; zanjo ne bodo veljali predpisi zakona o državnem računovodstvu in o železniškem osobju. Za Jugoslovanski klub je govoril posl. Franc Smodej, ki je zakonski načrt vsestransko osvetlil kot nespremenljiv; zahteval je, da vlada sedanji zakonski načrt umakne in predloži drugega, popolnejšega. Minister je v svojem odgovoru izjavil, da zakona ne more umakniti, da bo pa skušal nedostatke odpraviti. — Pri konstituiranju upravnega odbora za kmetijske kredite sta prišla v nadzorni odbor po en Hrvat in Slovenec, oba sam. demokrata, in sicer dr. Juraj Gašparov, bivši veliki župan in član uprave Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva, ter Lovro Petovar iz Ivanj-kovcev. Na ponovno intervencijo Zadružne zveze v Ljubljani je kmetijski minister urgiral potreben sklep ministrskega sveta radi izplačila prvega in drugega obroka podpor bivšim podružnicam Verbanda. Pogajanja v Washing-tonu za odplačevanje jugoslovanskega dolga ne potekajo ugodno. Zahtevo naše delegacije, da bi nam Amerika dovolila podobne pogoje, kakor jih je dovolila Italiji, je ameriška komisija odbila. Jugoslovanski Amerikanci, ki žive sedaj v Jugoslaviji, so poslali ameriški komisiji brzojavko, v kateri jo prosijo, naj zaradi velikih žrtev in naporov Jugoslovanov v svetovni vojni s čim večjo naklonjenostjo reši vprašanje dolgov. — Kralj je te dni sprejel v avdijenci Ljubo Davidoviča. Pašič se je vrnil v Belgrad. Notranjepolitični položaj dozoreva za preobrat.
ra povzročila državi na ugledu, je nedogledna. Prizadeti so državni funkcijonarji, celo taki na najodličnejših mestih in glavno ponare je vanje se je vršilo v državnem zavodu. Zato je nadvse upravičena zahteva, da sedanja vlada takoj odstopi in se sestavi druga, ki ne bo niti najma-nje prizadeta pri tem škandalu. Posl. S z i -1 a g je izrazil svoje nezaupanje vladi in se je v svojem govoru obrnil proti vmešavanju tujih oblasti v preiskovanje te zadeve. Istotako so poslanci socialdemokratske stranke ostro napadali vlado in zahtevali, da odstopi.
Budimpešta, 30. jan. (Izv.) Zastopniki Ban-que de France so danes višjemu državnemu pravdniku predložili pismeno zahtevo po izpopolnitvi preiskave v ponarejevalski zadevi. Francozi so formulirali vsa vprašanja, ki naj se pojasnijo v njihovi navzočnosti. Windisch-graetz, Nadossy in Gero so bili danes prepeljani na policijo, da so jih francoski zastopniki zaslišali
Budimpešta, 30. jan. (Izv.) Ker so časopisi zadnji čas mnogo poročali o tem, kdo bi bil informator ogrskega dopisnega urada, ki je prvi opozoril na ponarejevanje, je bila ta zadeva vendar dosedaj še nepojasnjena, ker je bil ravnatelj urada Koszma zavezan k uradni molčečnosti. Danes je bil razrešen te dolžnosti in je pti seji parlamentarnega odbora povedal, da je bil informator iz trgovskih krogov in ne kakor so časopisi poročali, nek politik. Ime dotičnega trgovca ostane kljub temu še tajno.
Budimpešta, 30. jan. (Izv.) Notranji minister Rakovszky je odredil preiskavo v nacionalističnih društvih, ker so ta v precejšnji meri prizadeta pri aferi.
Budimpešta, 30. an. (Ijzv.) Parlamentarni preiskovalni odbor je imel danes štiri ure in pol trajajočo sejo, Ves potek razprav sc beleži v stenografskem zapisniku. Za redigiranje objav so izvolili 3 članski odbor, sestoječ iz dveh vladnih poslancev in enega socialdemokrata.
in nekateri trdijo, da celo Mussolini sam. Fa-Sistovski svet, ki bi se moral te dni sestati, je bil naenkrat odpovedan in prestavljen na konec februarja. Mussolini hoče dobiti časa, da poravna notranje spore.
NEMŠKO-ITALIJANSKI SPOR.
Berlin, 30. jan. (Izv.) Nemško časopisje .•Sc vedno vodi ostro propagando proti Italiji
in prinaša številke, s katerimi dokazuje, koliko koristi imajo Italijani od dobrih zvez z Nemčijo.
Rim, 30. jan. (Izv.) Italijanski dijaki so včeraj demonstrirali pred tukajšnjim nemškim poslaništvom. Tam so zažgali kopo nemškega časopisja in kričali. Policija je demonstrante
razgnala.
Rim, 30. januarja. (Izv.) Dijaki so danes zopet priredili burne demonstracije proti Nemcem, vendar se niso ravzile v večjem obsegu, ker je policija demonstrante takoj razgnala. Tudi v Genovi so bile demonstracije. Ko je policija ljudi razganjala, je nastala gneča pri kateri se je en demonstrant zlomil nogo.
CHAMBERLAIN O SESTANKU Z BRIANDOM.
Pariz, 30. jan. (Izv.) Angleški zunanji minister Cliamberlaiu je pred svojim odhodom iz Pariza izjavil časnikarjem ,da sta na sestanku z Briaudom pregledala vsa važna vprašanja mednarodne politike. O francoskih dolgovih v Angliji ni bilo govora. To zadevo bosta uredila angleški zakladni minister Churchill in francoski finančni minister Doumer, ki sta že pričela pogajanja.
Pariz, 30. jan. (Izv.) Briand in C h a m -b e r 1 a i n sta obravnavala zunanje-politična vprašanja, zlasti razorožitev Nemčije. Soglašala sta v tem, da mora Nemčija predvsem izpolniti vse razorožitvene obveznosti, šele potem bodo mogli zavezniki znižati okupacijsko armado od 75 000 na 60.000 mož. Oba zunanja ministra sta mnenja, da bo vstop Nemčije v zvezo narodov dal povod, da tudi Poljska zahteva mesto v svetu zveze. Francija bo to poljsko zahtevo podpirala, Anglija je doslej še proti, pa Briand upa, da bo mogoče vse tozadevne pomisleke odstraniti.
Pariz, 30. jan. (Izv.) Ministrski predsednik Briand in zunanji minister Chamberlain sta se razgovarjala tudi o madjarskem ponarejanju francoskih frankov. Popolnoma sta soglašala, da bi bilo nujno potrebno predlagati Zvezi narodov, da sc osnuje mednarodna komisija, ki bi strožje zasledovala in s kaznijo sankcionirala ponarejanje denarja.
ATENTAT NA UREDNIŠTVO CORRIERE D AMERICA.
Rim, 30. jan. (Izv.) Newyorška policija je aretirala časnikarja Cppuana, ki je pripravljal bombni atentat na uredništvo italijanskega časopisa, ki izhaja v Newyorku »Corriere d' America«. Atentator je izjavil, da so atentat pripravili italijanski emigranti, ker jih je Cor-iere d'America obdolžila, da delajo proti interesom Italije. Bomba, ki so jo našli atentatorju, je po izpovedi strokovnjakov napolnjena z dinamitom in ima silno eksplozivno moč.
"ŽADNJE SLOVESNOSTI SVETEGA LETA.
Rim. 30. januarja. (Izv.) Včeraj so se končale zadnje slovesnosti jubilejnega leta. Zazidali so posode s spominskimi novci v sveta vrata, katera so nato popolnoma zaprli.
IZPRAZNITEV KoLNA.
Koln, 30. jan. (Izv.) Danes popoldne ob 3 so Angleži slovesno sneli z državnega poslopja zastavo in ob defiliranju čet odkorakali na koledvor, kjer so se odpeljali v treh posebnih vlakih. Na mesto angleške zastave so zasadili kfilnsko mestno zastavo. Mesto je sedaj popolnoma prosto zavezniških čet.
Bonu, 30. jan. (Izv.) Francoske čete so danes slovesno zapustile mesto in se odpeljale z Goethejevega kolodvora.
Beležle
A Demokratska nepoštenost. Stari ata iz Knaflove ulice danes zopet pogrevajo govore naših članov v finančnem odbora povodom razprave o vojnem ministrstvu. Prav mu pridejo napadi belgrajske »Samouprave«, kjer ji že delj časa vedri in oblači oče dr. Lenard. Naša člana sta pri razpravi priznala, kar je priznanja vredno, a grajala, kar je graje vredno, ter glasovala proti kreditom vojnega ministrstva. Demokratska tigra pa sta tudi ob tej priliki ostala doma in si nista upala izgovoriti besedice ne za, ne kontra, in tudi glasovati ne kontra, čeprav je baje njih klub v načelni opoziciji. Da si tega stari ata ne upa povedati svojim čitateljem, to spada v poglavje o demokratski poštenosti.
A Nesrečna usoda. Mogočnost, da bo Radič moral kmalu, vsaj po sprejetju proračuna zopet v opozicijo, najbolj vpliva na razpoloženje bivšega demokrata, bivšega kmetijaca in sedanjega radičevca Puclja. Komaj se je spravil pod vladno streho, že mora zopet pod milo nebo, a obložen z vsemi grehi, ki jih vsebuje predloženi proračun napram Slovencem. Pucelj je v proračunskem odboru, kakor se hvali, pomagal ? šparati«, a najbolj je »šparal« tam, kjer bi trebalo kaj dati za Slovenijo. Slovenija gre pod hlapčevaujem Puclja Pašičevi vladi in ob tihi asistenci obeh slovenskih demokratskih poslancev svoji najhujši gospodarski dobi nasproti.
A Travo rasti slišijo vsak dan bolj v
»Jutrovem« uredništvu, ko fabricirajo notice o sporih v kat. akademskem starešinstvu. Da svobodomiselna klepetulja ne bo dalje klepetala, konštatiramo samo, da je prof. Remec že pred 5 leti odložil predsedstvo kat. akad. starešinstva in da je bil lelos isti predsednik že tretjič izvoljen in sicer per acclamationem. Kar bi bilo pač izključeno, ko bi v društvu obstojali kaki spori, Odbomiški listi sta bili
*
postavljeni dve, ki ste vsebovali deloma ista imena. Ena teh list je dobila večino, kar je parlamentarno popolnoma v redu. Dr. Gosar pa sploh ni bil kandidiran. Ostali funkcio. narji so se izvolili sporazumno brez ugovora. Imena pa zve »Narodni dnevnik«, če jih želi, na policiji. Sapienti sat! Babe naj pa dali' klepečejo!
A Resnica ali fantazija. Solunski listi pišejo te dni o občnem zboru zaupnikov »Srbske vojne lige«, ki da se je vršil pred dvemi tedni v Belgradu ob navzočnosti zastopnikov bolgarske agrarne stranke. Seja se je baje končala s sklepom, da se odstrani bolgarski car Boris in sploh vsa koburška , dinastija kot edina zapreka za združitev Bolgarske z Jugoslavijo. Dan pozneje — tako trdijo grški listi — je bil imenovan posebni zarotniški odbor, katerga člani sta dva srbska častnika generalnega štaba in bolgarski političar Nedeljko Atainsov. Odboru stoji na razpolago več milijonov dinarjev. Bodoča država se bo Imenovala »Jugoslavija« ali kraljevina SHBS«. Srbi niso hoteli ločiti SH, ker smatrajo Srbe in Hrvate za en narod. Populilo zedinjenje se prepušča bodočnosti v prvem času pa bi se naselil v Sofiji kot kraljev namestnik princ Pavle Kara-georgijevič »Reichspost«, glasilo nemške kršč. soc. stranke, pravi, da so izzvale te vesti veliko razburjenjev Atenah in Solunu. Grška vlada je takoj naprosila angleškega poslanika, da bi prijazno poizvedel v Belgradu ali je kaj resnice na tem poročilu. — Beležimo kot kronisti, prepuščamo odgovornst za to vest, ki se sliši sicer za naša ušesa prijetno, grškim listom, ki so zadnje čase jako neprijazno razpoloženi proti naši državii.
A Popravek »Jutro« trdi, da je v zadevi enotne davčne fronte, ki jo »Slovenec« danes predlaga, SLS lansko jesen zavzemala intrans-'igentno strankarsko stališče. Tedaj da se je g. Pucelj obrnil na vse slovenske stranke s pismom in pozivom za nekako enotno fronto v davčnih stvareh. Stranka samostojnih demokratov je takoj pristala, dočim SLS sploh odgovorila ni. — Konštatiramo, da je ta »Jutro-va« trditev čisto navadna laž. Res je to, da je SLS g. Puclju pismeno odgovorila in da je bilo to pismo objavljeno tudi v»Slovencu«. SLS predloga g. Puclja ni odklonila, pač pa je želela jasnih izjav, ki jih ni dobila. Konštatiramo tudi, da je iniciativa za enotno davčno fronto i šla od dr. Korošca, a g. Pucelj jo je prevzel. Sicer je pa naš list potrebo enotnega nastopa slovenskih strank v varstvo gospodarskih interesov Slovenije že večkrat povdarjal, prvikrat že pred štirimi leti. Torej je potemtakem popolnoma neumestna in neresna opazka »Jutra« češ, »ako prihaja »Slovenec« sedaj po štirih mesecih s predlogom, kateremu je šef klerikalne stranke nedavno rogal, potem je to pred vsem dokaz, da teče klerikalcem voda že v grlo.« — Resnica je, da teče voda' v grlo že vsem slovenskim davkoplačevalcem, tudi tistim, ki so »Jutrovi« pristaši. Pa še kako jim teče!
Cer&ueiii vestnih:
MISIJONSKI PRAZNIK.
Po vsej Jugoslaviji se praznuje letos na Svečnico (2. februar) kot misijonski praznik. Zato sc bodo tudi v Ljubljani vršile božje službe v znamenju misijonske ideje. Zvečer ob pol 8 pa priredi Misijonski odbor v veliki dvorani hotela »Union« misijonsko proslavo s sledečim sporedom:
1.	Kratka misijonska igra, ozir. misijonski prizori.
2.	Dve pesmici: Jezus je majhen (Pre-mrl in Avc Marija (Chcrubini) poje ga. Pavla Lovšetova, ki jo spremlja g. ravnatelj Premrl.
3.	Skioptične slike iz misijonov. razlaga prof. Ujčič.
Misijonski odbor vabi belo Ljubljano k obilni udeležbi. Vstop je prost.
Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: Na svečnico je zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob pol štirih pa slovesen shod.
Križanska moška Marijina družba ima na Svečnico družbino pobožnost v Križankah zjtraj in zvečer, vselej ob 6 uri. Pri zjutranjem opravilu skupno sv obhajilo.
NAJDBA STARIN V SCHWARZWALDU.
Berlin, 29. jan. (Izv.) V dolini Hexen v Schwarzwaldu so našli, kakor poroča »Vosi-sche Zeitung«, bivališča diluvialnega človeka, ki je tam pred kakimi 25—30.000 leti prebival. Naleteli so na tisoče kosov raznega orodja iz kamna.
NESREČE V RUDNIKIH.
Benthon, 29. januarja. (Reuter.) V nekem rudniku v West Fraukfortu so se užgali plini. Par oseb je ubilo.
West Frankfort. 29. januarja. (Wolf) Pri nesreči v tukajšnjem rudniku je zgubilo življenje pet oseb. Ker je vodstvo rudnika takoj ukrenilo vse potrebno, sodijo, da jc bilo več kot 1000 rudarjev rešenih smrti.
Vsled preselitve drogerije
od 1. februarja t. 1. dalje
pipiit io° o
droserila „ADR13A"
paifumeriia in fotomanufaktura. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 5.
Madjarska afera pride pred Zvezo
narodov.
VIHARNA SEJA MADJARSKEGA PARLAMENTA - FRANCIJA PREDLOŽILA V PISMENI NOTI SVOJE ZAHTEVE.
Narava in ljudje
T. Hyrtl:
O nosi.
Ce motrimo pregibnost skeleta v stopalu, sestoji noga (t. j. stopalo) iz dveh delov. Za-dešnji je zgrajen iz malih, a trdnih, med seboj le malo pregibnih kosti (tarsus in metatarsus). Ta del je zadosti močan, da pri iztegnjenem skočnem sklepu (t. j. sklepu med malimi kostmi v zadešnjem delu stopala in vzbočenim koncem golenice) podaljša kostno ogrodje spodnjega uda in pri hoji breme telesa nosi na prstih. Izraz: hoditi po prstih, je pravzaprav nepravilen, dasi splošno v rabi, ker moremo hoditi samo po kepah ob prstih, to se pravi po glavicah metatarzalnih kosti (dolge kosti v stopalu), ne pa po konicah prstov kakor vile Titanije. — Drugi del noge tvori pet prstov (digiti pedis), ki so prešibki, da bi pomagali nositi težo telesa, ki pa se pri stoji in hoji kakor elastična peresa dotikajo tal in tako stoji dajejo več trdnosti, hoji pa potrebno elastičnost. Brez prstov na nogi bi se na kepah ob prstih stoje ne mogli vzdržati v mirnem ravnovesju, pomikati bi se pa mogli samo z neprestanim stopicanjem sem in tja kakor na bergljah.
Noga se lahko primerja roki, če abstra-hiramo razlike, ki so v zvezi z različno uporabo obeh organov. Voljna in gibka roka je bolj spretna za prijem kot za oporo, noga pa je s svojo močjo in velikostjo primerna za piedestal telesa. Zato tvori pri stoji pravi kot z golenjo, dočim je roka, tudi če miruje, podaljšek lakti. Roka se vrti v komolcu, noga pa ne v kolenu, ampak med tarzalnimi kostmi. — Kirurgi in anatomi starega časa so imenovali nogo: »pes parvus« (mala noga), pod »pes magnus« (velika noga) pa so razumevali golen in bedro.
Oba dela noge — zadešnji trdnejši in sprednji prožnejši, prsti — predstavljata vzvod, ki se po potrebi uporablja kot enoramen ali kot dvoramen. Kot dvoramen vzvod deluje, že držiš nogo svobodno v zraku in jo iztezaš in upogibaš. Oporišče vzvoda je pri tem v skočnem sklepu. Krajšo ročico predstavlja grba na kosti petnici, daljšo pa pred skočnim sklepom ležeči del noge. Kot enoramen vzvod deluje, če se vzpnemo na kepe ob prstih. Tedaj je oporišče vzvoda na teh kepah, pri-•emališče bremena je v skočnem sklepu, kjer je teža telesa z golenico oprta na ogrodje noge, gibajoče sile (mišic, ki tvorijo meča in imajo skupno, takozvano Ahilovo kito) pa je |rča na petnici.
Na Kitajskem je nezmiscln običaj, da že-lam višjih stanov šiloma pokvečijo nogo, kar pomeni toliko, kakor nogo izgubiti. Mandžu-Tatari , ki so pred nekaj stoletji osvojili Kino .n jo do danes obdržali v rokah, se ne nagi-Dajo k temu običaju. Iznašli so ga v davnem iasu stari polnokrvni Kitajci, da bi princesi, ki se je na nečrečo rodila z nogami, zraslimi v kepe, dali vero, da imajo vse ženske take aoge. S takimi nogami je odličnim Kitajkam hoja po ravnih tleh muka, teči ne morejo, hoja po stopnicah pa jim je tako težavna, da iitajske gospodinje po navadi stanujejo v pritličju, če jim ne kaže imeti nosilca v hiši. Modeli tako pokvečenih nog kitajskih dam ie nahajajo skoraj v vseh anatomskih zbirkah.
Iz poročila nekega v Tšuzanu bivajočega ?dravnika sem zvedel naslednje o načinu, kako po kitajskih pojmih o lepoti pretvarjajo logo. Operacija se izvrši v dveh perijodah. Prva se začne tekom drugega življenjskega eta otrokovega. Z dolgimi, vse križem tekočimi povoji povežejo prste pod podplat. Samo palcu prizanesejo. S temi povoji, ki jih prevezujejo vedno tesneje in tesneje, dosežejo aaposled, da stopa otrok z zadešnjo stranjo
prstov. Noge mnogih otrok, ki jih je moj prijatelj preiskal v tem času, so bile vroče, rdeče in boleče. Polagoma nehajo prsti biti samostojni členi in s podplatom vred tvorijo nedeljivo maso. Tako je že v naslednjem letu, ko se začne drugi del operacije, če se starši ne zadovoljijo Ie z uspehom prve, kar pa je le pri ljudeh nižjih stanov navada. Noga s palcem se s povoji polagoma tako ukrivi, da se palec čim bolj približa peti. Ta procedura povzroča veliko večje polečine kot prva in mnogim slabotnim otrokom prinese smrt. Zato jo opuščajo starši, ki nočejo svojega otroka staviti naravnost v smrtno nevarnost. Povojev nikoli ne zrahljajo, temveč jih od meseca do meseca bolj in bolj tesnijo. Ko je dosežen cilj tega pretvarjanja, tvorijo nogo, če jo gledaš od spodaj: kos palca, kos pete in žulj med obema, meča pa izginejo (to se pravi, mišice v mečih degenerirajo, ker je njih funkcija, prepogibati nogo, odveč).
ATLETI MED ŽUŽELKAMI.
Človek večkrat nehote prezira majhne žuželke, ker se po svoji moči in okretnosti navidezno ne morejo z njim meriti. Toda ta človekov vtis je res samo navidezen. Žuželke lahko štejemo z ozirom na njih velikost, težo in njih delo, ki ga morejo opravljati, med najmočnejše živali. Konj na primer, ki tehta približno 750 kg, more vleči okroglo 3500 kg težko naložen voz. Teža tovora je torej petkrat težja od njegove telesne teže. To delo pa je jako majhno, ako ga primerjamo s tem, kar zmore čebela. Ta je zmožna prenesti tovor, ki presega dvajsetkrat njeno telesno težo. Na podlagi eksperimentov so dognali, da more navadna mesarska muha prenašati 150kratno težo svojega telesa. Obe živalici ne prekašata torej samo konja, ampak daleko tudi že človeka samega. Poznamo pa žuželke, katere moremo z ozirom na to šteti med prave atlete. Navadni kuhinjski ščurek, ki tehta komaj 2 grama, je v stanu prenašati tovor, ki je do 200 krat težji od njega samega. Ako bi ga s človekom primerjali, bi moral človek svoji teži sorazmerno 15.000 kg težek tovor prenašati. V tej prispodobi se šele jasno vidi, kakšno moč imajo posamezne vrste kobilic, ki skočijo lahko z enim samim skokom 200 krat dalj nego meri njih telesna dolžina. Človek bi moral v tem slučaju skočiti 350 m daleč. Nekatere muhe in mušice letijo po zraku tako hitro, da jim moremo komaj slediti z očmi. Končno pa prekašajo te male živalice človeka tudi po svojih ogromnih in izredno trpežnih zgradbah. Termiti, ali kar kor jih drugače imenujejo, bele mravlje zgradijo svoja mravljišča v obliki gričkov, ki dosežejo neredko višino 5 metrov. So pa tako trdno zgrajena, da jih govedo, ki se slučajno pase v njih bližini, ne more podreti. Kleopsova piramida v Egiptu, nesmrten spomenik človeštva, je 90 krat višja kakor človek, termitova mravljišča pa so celo več kot 600 krat višja kot termiti sami.
ŠIRJENJE ZVOKA NA VELIKE DALJAVE.
Že angleški fizik Tyndall je v sredi 19. stoletja dokazal na podlagi svojih številnih poizkusov, da se cesto majhen šum prenese na velike daljave, močan pok pa se v največji bližini včasih niti ne sliši. Kot vzrok temu se največkrat navaja veter, ki odnaša oziroma prinaša zvočne valove in s tem ojačuje oziroma ublažuje jakost zvoka. Toda pri tem imajo precej vpliva tudi razlike v terenu in različna poslopja, ki različno odbijajo zvočue valove. Dalje vpliva tudi dnevni čas na to. Marsikateri lovec ve povedati, da se ponoči mnogo bolj razločijo posamezni glasovi divjih živali in tudi iz mnogo večjih daljav. Sicer je res, da k
temu mnogo pripomore dejstvo, da dnevni ropot popolnoma ali pa vsaj deloma zabriše nekatere zvočne valove. Toda pri tem ima glavni vpliv različno ohlajanje zračnih plasti. Vsled tega se namreč povračajo na zemljo oni zvočni valovi, ki bi sicer odšli v svetovni prostor in ki so za nas potem izgubljeni. Na ta način se zvok zelo ojači, saj pride skoraj polovico vseh valov v tem slučaju do naših ušes. O vsem tem so se uverili zlasti vojaki na frontah. Moštvo, ki je bilo v etapi, je včasih čulo streljanje čisto blizu, tako da so večkrat že mislili, da je sovražnik predrl fronto, čemur so bili pa samo navedeni činitelji vzrok. Še večje razlike v zvoku so občutili oni vojaki, ki so polagali žične ovire. Kakor je bilo pač vreme, deževno, vetrovno, megleno, solnčno in suho, take vrste zvok je prišel do njih ušes. Sprememba zvoka se je zlasti spreminjala z množino vlage v zraku, ker so pri tem vodni delci več ali manj odporni za različne zvočne glasove. Slednjič pa zelo ojačuje zvok voda. Petje v čolnu se mnogo dalj razlega kot bi se sicer na kopnem, ker pripomore mnogo voda k razširjanju Zvočnih valov. Zvonenje se v krajih, kjer so velika jezera, zelo daleč sliši in na tem tudi temelje one pravljice in bajke, ki govore o zvonenju, ki se od potopljenih mest čuje iz morske globino.
S Koliko pojedo razne živali. Količino zavžite hrane moremo pri živalih določiti le približno, zlasti kar se tiče nedomačih živali. Kljub temu pa so dognali, da največ pojedo manjše živali in ne večje. Med največje požrešneže štejejo zoologi krta, ki neprestano žre. Ako je 12 ur brez hrane, tedaj že od lakote pogine. Požre pa vsak dan toliko, kolikor sam tehta. Enako relativno množino požre oziroma popije bolha, katere velikost postane še enkrat večja, kadar je nasičena. Divje zveri ne požro, pač pa napravijo jako veliko škode s tem, da mnogo živali ubijejo in jim izpijejo še gorko kri, dočim puste meso večinoma nedotaknjeno. Take mesojede živali imajo čreva primeroma kratka, ker se taka mesna hrana hitreje asimilira. Navadno so pri teh živalih
4—5	krat daljši čreva od dolžine celega telesa. Pri rastlinojediih živalih pa so čreva 20 do 28 krat daljša od telesne dolžine. Te vrste živali ne pojedo mnogo. Slone na primer lahko štejemo med one živali, ki relativno najmanj pojedo.
S Vpliv vegetacije na klimo. Da vpliva klima na vegetacijo, je vsakomur razumljivo, nekoliko neverjetno pa se sliši, ako rečemo, da vpliva obratno tudi vegetacija na klimo. Ako malo natančneje premislimo važnejše momente, ki pridejo tu v poštev, se bom kmalu uveril o tem. Predvsem je treba tu povdariti, da pridejo v poštev zlasti gozdovi, ne pa nižje rastlinstvo. Najprej dajo gozdovi močno zaščito proti vetrovom v nižjih zračnih plasteh. Velike gozdnate pokrajine so zato brez vetrov, ker jih odbijajo oziroma zelo oslabe. Pogozdovanje Krasa je imelo za cilj isti moment, namreč preprečiti oziroma oslabiti moč burje. Mnogo večji vpliv se kaže pri vlagi v zraku. Vsaka rastlina izhlapeva vodo in sicer mnogokrat precejšnje množiue. Navadna breza odda na dan iz svojih listov povprečno 60 litrov vode, bukev tekom enega leta celo 9000 litrov. Kjer so torej prostrani gozdovi, tam se brez dvoma izdatno poveča zračna vlaga. Na podlagi podatkov je izračunal znani meteorolog Hann, da povečajo gozdovi vlago v zraku poleti za 9 odstokov, pozimi pa za
5—6	odstotkov. Čim toplejši so kraji, tem več vlage oddajajo gozdovi. V tropskih pragozdovih izhaja iz rastlinstva toliko vode, da kar kaplja /. dreves. Ta tropski gozdni dež so nam opisali že mnogi afrikanski raziskovalci. Vpliv gozdov pa se izdatno zmanjša, ako vzamemo v poštev temperaturo. Vendar je na splošno znano, da ni samo notranjost, temveč tudi
okolica gozdov poleti precej hladnejša, pozimi pa seveda primerno toplejša. Končno se lahko omeni tudi še to, da so gozdovi nekako čistile zraka. Vsa nesnaga in ves prah, ki je v zraku, se ujame v drevju, zlasti onem, kjer so listi precej hrapavi. V kemičnem ozij-u nahajamo v obližju gozdov tudi več kisika in manj oglji. kovega dioksida, kar je za bolne na pij učit velike važnosti.
13 Kako raste otrok. Ob rojstvu je pri« bližno vsak otrok 50 cm dolg in zraste tekom prvega leta za 20 cm. Ako bi ohranil novorojenček ta tempo svoje rasti do dovršenega sedemdesetega leta, bi dosegel višino 140 nt V resnici pa hitrost rasti že po prvem letu takoj pojema. Med prvim in drugim letom zraste otrok samo za 6 cm. Od tedaj dalje zraste vsako leto povprečno po podatkih raznih antropologov za 3 in pol cm. Od šestnajstega leta naprej raste čolvek še počasneje. Prvo leto po tem letu zraste za 3 cm, naslednje leto za 2 cm, nato za poldrag cm in v dvajsetem letu samo še za 1 cm. Od tu dalje zraste do 25 leta, ko rast navadno preneha, vsako leto še za pol cm. To pa velja v splošnem samo za moške. Pri ženskah doseže rast svoj višek v štirinajstem letu, s šestnajstim letom pa navadno že popolnoma preneha, dočim dosežejo svojo polno težo šele v dvajsetem letu. Dečki so od rojstva do enajstega leta bolj razviti kot deklice, od enajstega do sedemnajstega jih pa deklice prekose, medtem, ko se razmerje obeh od sedemnajstega leta dalje zopet preobrne. V času od novembra do aprila otroci ne rastejo mnogo, pa tudi na teži ne pridobe dosti, dočim od aprila do junija najbolj rastejo, od julija do novembra pa pridobe največ na teži. Tudi vsi deli telesa ne rastejo vedno enako hitro. Noge so na primer koncem tretjega leta še enkrat tako dolge, koncem dvanajstega pa trikrat. Tedaj ko človek neha rasti, ima noge petkrat daljše kot jih je imel pri svojem rojstvu.
S Previdnost pri vazelinu. Nedolgo od tega je bil nek dunajski lekarnar občutno kaznovan, ker je po zdravniškem receptu predpisano mazilo ihtiol napravil iz vazelina, ki je še dišal po petroleju. Dotični pacijent, kateremu je zdravnik predpisal to zdravilo, je imel otečene žleze, ki bi po uporabi ihtiola zopet postale normalne. Toda začele so mu vedno huje otekati, izpuščati so se mu začeli veliki mehurji, trpel je pri tem neznosne bolečine in končno je bil že v smrtni nevarnosti. Zdravnik sprva niti slutil ni, da bi se bolezen poslašala vsled zdravila in je poslabšanje pripisoval drugim vzrokom. Ko pa je pacijent na zdravnikovo zahtevo pokazal zdravilo, je ta takoj opazil, da je narejeno iz neočiščenega, po petroleju smrdljivega vazelina, ki je silno škodljiv. Uporabo zdravila mu je takoj prepovedal in mu novo zdravilo sam preskrbe!. Že v par dneh se je pacijentu stanje tako izboljšalo, da je bilo brez vsakega dvoma, da je bil vsega smrdljivi vazelin kriv. Na podlagi tega je ovadil dotičnega lekarnarja, pri katerem so potem uvedli obširno preiskavo. Dognali so, da je imel lekarnar v svoji zalogi še mnogo takega neočiščenega vazelina, ki si ga je nabavil še med vojno. Tedaj namreč je bilo izdelovanje očiščenega vazelina zelo otež-kočeno, ker so vojne oblasti zasegle skoraj vso količino žveplene kisline radi izdelovanja municije. Žveplena kislina je namreč neobhodno potrebna pri čiščenju vazelina, kateremu odvzame vse bituminozne snovi, zlasti one, ki dišijo po petroleju. Dunajski farma-kognostični univerzitetni inštitut je pri tej priliki objavil, da je uporaba neočiščenega vazelina, ki vsebuje še petrolej, pri zdravilih nedopustna, ker zdravju zelo škoduje. Upati je, da so se zaloge vojnega vazelina že zdavnaj porabile in da je zdaj v prodaji povsod samo očiščeni vazelin.
Dr. L. Sušnik:
Kmetijske šole v Jugoslaviji.
Včeraj se ie vrinilo v besedilo več tiskovnih pogrešk. Tako naj bi stalo v 1. stolpcu aravilno: odlikuje, zbral, Štibler. v 2.: finančni, obsega osnovne, strokovne, v 3.: agrikul-'.urno kemijo), veterinarska visoka šola, v4.: slednji na podlagi, ostali si pomagata, šola (mariborska) traja 10 mesecev (razen avgusta in septembra) in ima sedaj vinogradniško-sadjarsko smer. Tudi nižja kmetijska šola v Kraljevu se bo me<nda preuredila s časom v Višjo.
(Dalje.)
Nižje kmetijske šole imajo večja ali manj-fa zemljišča s potrebnimi poslopji (ponekod se šele gradijo), da se morejo na njih učenci pr ktično izvežbati v vseh kmetijskih opravilih in panogah ter dobiti tudi potrebno tnanstveno podlago. Namen jim je da vzgoje »eščih in dobrih gospodarjev, ki so lahko za vzgled celi okolici, obenem pa intenzivno goje razne strani kmetijstva in tako pospešujejo njega napredek v dotični krajini. Nekatere se specializirajo na gotove stroke ter širijo s :ečaji strokovno znanje med kmetskim prebivalstvom.
Sprejemajo pa večinoma za učence le Ainetske sinove v starosti od 14—18 let, ki se ji.vežejo, da bodo ostali na domačem po-ioslvu. Stanovanje in oskrba je internatska. Sojene i so državni <in privatni; tudi slednji lubivajo razen obleke in knjig in od države
in so plačali preje zato 75 Din (v Srbiji in Vojvodini) ali 240 Din (v Sloveniji) mesečno, a sedaj se oskrbnina zvišala na 400 Din. Drž. gojenci se izberejo ofielno izmed priglašencev iz gotovih okrajev in v kolikor je teh premalo se sprejmejo v srbskih krajih še privatni, dočim je bilo pri nas razmerje obratno, ker je le nekaj prostih mest.
Študij traja večjidel 2—3 leta in sicer se prvo leto ali pol leta porabi za splošno pripravo, ostali dve leti pa za strokovni pouk. Za sprejem zadostuje spričevalo dovršene osnovne šole ,prosilci z dvema razredoma srednje šole lahko vstopijo koj v 1. strokovni letnik, ne da bi obiskovali pripravljalni tečaj. Predmeti (24) so nekako sledeči: verouk, državni jezik, zemljepis, domača zgodovina, računstvo, botanika, fizika, kemija z mineralogijo, zoo-logija, geometrija z zemljemerstvom, osnova gozdarstva, (ponekod) svilarstvo, čebelarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo s predelovanjem sadja, poljedelstvo, računovodstvo, zadrugarstvo, travništvo, živinoreja, mlekarstvo, vinogradništvo s kletarstvom, živinsko zdravništvo, higijena. Poleg tega dobe učenci najpotrebnejšo spretnost iz kmetijskih rokodelstev: ple-tarstva, sodarstva. mizarstva, podkovskega ko-vaštva itd. V glavnem prevladuje pri pouku na celi črti praktična plat. Učnih ur je v zimskem tečaju kakih 23, v poletnem pa le okoli 10. Pouk traja navadno 11 ponekod le 10 mesecev na leto, od septembra ali oktobra do avgusta ali julija, v različnih pokrajinah različno. — Ne elede na to, da se posamezne šole
bavijo bolj s tem ali onim specialnim poukom, so namreč tudi predpisi po raznih pokrajinah različni in se šele sedaj izenačujejo.
Velika važnost teh šol je še v tem, da pospešujejo izboljšanje gospodarstva v okolici z vzglednimi napravami, z rejo plemenske živine, z drevesnicami, trtnicami, boljšimi semeni, z naprednejšo gnojiitvijo, vzorno obdelavo preskuševališči itd. Prirejajo tudi številne krajše ali daljše tečaje za razne panoge, sprejemajo vajence i. dr. zanimance v uk in delo itd.
Število učencev, ki obiskujejo te šole, je razmeroma majhno. V prečanskih krajih redko 50—60, navadno komaj polovico te vsote, v Srbiji in Vojvodini so pa bolje po-sečane.
Največ nižjih kmetijskih šol ima S r b i j a. Predvojna Srbija je imela 3 pokrajinske šole: za živinorejo in pašništvo v središču (Kraljevo), za vinogradništvo in sadjarstvo na vzhodu (Bukovo pri Negotinu, ust. 1891) in za poljedelstvo na zapadu (Šabac, ust. 1904 oz. 1906) za živinorejo in poljedelstvo na ozemlju Stare Srbije in Makedonije (Bitolj, ust. 1913). Sedaj so take šole še v Aleksincu (po novem proračunu črtana), v Čupriji (ust. 1923, preje v Madžarevu pri Skoplju 1. 1914) in v Valjevu. V celoti so imele 1. 1924 kakih 630 učencev.
V6e predvojne šole, ki so imele velike zasluge za razvoj poljedelstva v Srbiji, so bile med svetovno vojno popolnoma porušene in oj>U8tošene, tako da ie bilo treba mnogo truda in
stroškov, da so se zopet obnovile in opremile. Zdaj zopet delujejo v polni meri. Ovira jih deloma to, da imajo prevelika zemljišča, ki naj bi jih racionalno obdelovale, kar je na škodo intenzivnemu pouku. Do sedaj so imele na razpolago dovolj sredstev budžeta, da so se kljub državnemu računovodstvu lahko razvijale, dočim šole drugod časih tožijo, ker ne morejo prosto gospodariti in v lastnem delokrogu skrbeti za povečanje dohodkov in investicij — čeprav pod dobro strokovno in računsko kontrolo. Na ta način bi si namreč same lahko pomagale do lepšega razvoja.
V Vojvodini sta 2 nižji kmetijski šoli v Adi (Bačka iz 1. 1885) in v Vršen (Ba-nat). Šola v Adi je poljedelskega tipa z dobro razvito živinorejo in drugimi kmetijskimi panogami; Madžari so jo med vojno zanemarili oz. uničili. Danes je zopet med najbolje urejenimi v državi. Ima 65 ha posestva, šola " Vršcu je vinogradniško-vinarska.
Črna gora je menda na tem, da dobi tovrstno šolo, dočim sta v B o s n i dve iz zadnjih let, in sicer v Butmiru in Banjalukl. Prva je izšlo iz ondotne kmetijske postaje, druga (iz 1. 1922-23) pa se nahaja še v začetkih, ker je treba zidati poslopja iznova; zemljišča ima 24 ha. V Dalmaciji je bila že pod Avstrijo kmetijska šola v Splitu iz 1. 1905, ki je imela filialke nn posestvu »Glavica« pri Kni-nu za praktični pouk, oglede in poskuse; 1. 1922 se je osnovala mesto nje na tt> mzem-ljišču samem nižji kmetijska šola poljedelsko« živinorejske smeri, ki je spočetka še ono-
Dnevne novice
Volitve v Delavsko zbornico.
Od 2.—7. februarja sc bodo oddajale kuverte z glasovnicami uradnemu volivneinu odboru.
Kjer še niso odposlali kuvert in glasovnic, naj to nemudoma store. Zberite povsod od vseh kuverte s podpisi, preglejte, čc je v vsuki uradna »glasovnica« s štampiljo in naš glasovalni listek. Potem pa takoj pošljite pod posebno kuverto ali ovojem pravilno opremljene kuverte priporočeno na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Na Štajerskem jih morate poslati na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Maribor, Aleksandrova cesta. Zadnje kuverte bo treba oddati uradnemu volivnemu odboru v Ljubljani v nedeljo 7. februarja. Skrbite, da torej nikjer ne odlašajo.
k Kako smo v Šoštanju »svobodno« volili.
Kakor povsod v Sloveniji, so se vršile tudi pri nas volitve v znamenju toli hvaljene socialistično »svobode«. Pri nas imamo veliko tovarno za usnje, ki zaposluje nad 500 delavcev. V tej tovarni zlasti se šopirijo in košatijo socialisti tako oblastno kakor bi bila tovarna sploh njihova lastnina. Saj drugomisleče delavce že ves čas terorizirajo na vse načine; pri tem jim pomaga tudi več zagrizenih pred-delavcev, ki napadajo naše delavce, naj gredo iz tovarne in si poiščejo dela drugod. Najlepše so sc pa izkazali »svobodoljubni« socialisti pri delitvi volivnih kuvert za delavsko zbornico. Mlajšim delavcem so pravili, da gre samo za znižanje prispevkov za bolniško blagajno in jih silili podpisati oddajne listke. Kuverte so seveda shranili kar sami. Delavce, ki so si drznili zahtevati kuverte, so nahrulili na naj-ostudnejše načine in jih obkladali s tako »dišečimi« cvetkami svojega bogatega slovarja psovk, da se nam jih gabi ponavljati. Največ so trpele seveda naše delavke, ki morajo že itak prestati cel pekel v svobodoljubni družbi, Da, gospodje socialisti, tako izgleda vaša hvalisana »svoboda«. Svoboden si delavec tako dolgo, dokler trobiš v njihov rog in pla-čuješ krvavo zaslužene dinarje zanje; a gorje, če hočeš res enkrat delati po svoji svobodni pameti! Gotovo bi se vsaj polovica delavcev, če bi volili brez nasilja, odločila za našo kršč. soc. listo, zato pa se morajo take volitve razveljaviti, sicer izgubimo vso vero v pravico in poštenost. Živela krščansko-socialna svoboda!
•k Poziv županstvu pri Sv. Gregorju. Ne-Raj mož iz Dvorske vasi, ki je v gre-gorski občini, berači po občinah ribniško-so-draške in dobrepoljske doline za novo šolo v Dvorski vasi. Ker se nam zdi to popolnoma nov način zidanja novih šol, poživljamo gregorsko županstvo, da nam pojasni ta imenitni način zidanja novih šol. — Eden v imenu vseh nadlegovanih.
k S posamnimi številkami rllustr. Slovenca« naša uprava zopet lahko postreza, ker se je zaloga spopolnila s preostalimi izvodi, ki jih je doposlala noša mariborska podružnica. Tudi nekaj celotnih letnikov bo še na razpolago, toda še le v drugi polovici februarja, ko se razdele vse te nagrade. Znesek 1 Din za vsako številko rllustr. Slovenca« L 1925 se pošlje lahko tudi v znamkah.
* Že za 3 Din morete naročiti oglas v ^Slovencu«, kakor je razvidno iz cenika, ki ste ga prejeli v novoletni številki »Slovenca«. Seveda tak oglas ne sme obsegati več kot 5 ali 6 besed. Za znesek 5 dinarjev se pa že lahko naroči oglas do 10 besedi. Oglasna pristojbina se lahko plača v pisemskih znamkah.
letna, a je potrebno, da se pretvori najmanj v dveletno.
Bolje je preskrbljena s takimi šolami Hrvatska s Slavonijo. Nižja kmetijska šola v Križevcih (Gornja Hrvatska) se je osnovala 1. 1920 v poslopjih in na zemljišču prejšnjega poljedelsko-šumarskega učilišča iz
1. 1860, iz katerega je izšla 1. 1919 zagrebška agronomska fakulteta. Šola je triletna, pouk traja na leto po 10 mesecev, sprejemajo se učenci med 12 in 14 letom, tako da lahko po dovršitvi prestopijo v srednjo kmetijsko šolo ali učiteljišče (na podlagi dodatnega izpita). Poleg že zgoraj naštetih predmetov se poučuje Se nemščina, risanje in lepopis, rudarstvo, pivovarstvo, kmetijsko zakonoslovje, kmetijsko in narodno gospodarstvo. Zemljišče meri 289 ha; zavod se bavi zlasti z živinorejo in goji, tudi perutninarstvo. Dobro je urejena dalje kmetijska šola v Požegi (Slavonija) iz 1. 1885, ki ima 172 ha posestva, izvefiine polj in vinogradov. Zato se ti dve panogi tudi najbolj gojita. Kmetijska šola v Iloku (Srem) iz 1. 1897 do 1901 ima nad 50 juter lastne zemlje ter 27 juter v najemu, goji pa največ vinarstvo in sadjarstvo. Te tri šole so v medsebojni zvezi, tako da se do razširjenja zavodov nahajajo prvi razredi v Iloku, drugi v Požegii in tretji v Križevcih; na ta način se bolje specializirajo v vseh strokah, šoli v Iloku in Požegi sta imeli navadno le malo učencev (10—13), čeprav je bilo prostora za mnogo več. Četrta se nahaja v Gospiču (Lika). Kmetijska šola se snuje nadalje v Karlovcu ob Kolpi.
(Dalje.)
* P. n, poverjenike »Domoljuba« in »Bogoljuba«, pro3i listova uprava, da jej čim prej sporoče definitivno število izvodov, ki naj se pošiljajo v letu 1926. Vse zadevne podatke potrebuje uprava najkasneje do 10. februarja. Zelo ustreženo bo tudi, če se obenem navedo imena onih posameznikov, ki so časopis doslej prejemali na svoj naslov, pa so se za leto 1926 /glasili pri skupnem poverjeniku.
k Radio na Jesenicah. G. Franc Torka v je dobil dovoljenje za radiopostajo, ki bo proti skromni odškodnini nudila vsakomur pošteno in poučno razvedrilo. Čuje se celo Amerika.
k Katoliško akademlčno starešinstvo je na svojem občnem zboru dne 24. t. m. izvolilo sledeči odbor: Prof. Evgen Jarc, predsednik; dr. Lovro Sušnik, podpredsednik; dr. Anton Kodre, tajnik; dr. Pero Popovič, blagajnik; dr. Filip Orel, dr. Jože Lavrenčič in dr. Anton Ogrizek, odborniki. — Pregledniki : dr. Anton Matelič, dr. J. Žitko, dr. Pavel Janežič. — Razsodišče: Miha Krek, dr. Lojze Remec in dr. Adlešič. — Podporni odsek: Dr. Ant. Kodre, dr. Stanovnik, Fr. Zmazek, Alojzij Vrtovec in prof. Silvester Kranjc.
■k Na Sv. Goro! Na razna vprašanja naznanjamo, da bo veliko skupno romanje na Sv. Goro pri Gorici koncem aprila ali pa v prvi polovici maja t. 1. Pogoje in stroške romanja prijavimo pravočasno. Priglasiti se bo pri župnih uradih, v Ljubljani pa pri stolnem župnem uradu (Pred škofijo 12), ki daje tudi vsa pojasnila.
k Angleški funt za Šmarnogorske zvonove ali 268 dinarjevnašega denarja je poslal naši uprava iz San Bernardo v Braziliji g. Anton Zrimšek-Dekleva, dva dolarja pa gospa Fani Kristan iz Madisona v Severni Ameriki. Naj bi našla še mnogo posnemalcev!
k Tekme za razpisane nagrade pri naših časopisih se udeležuje mnogo naših somišljenikov. Potrdilom, ki jih izdajajo gg. glavni poverjeniki, pa ni potreba prilagati poštnih potrdil o plačani naročnini, ker v ta namen zadošča potrdilo gospoda poverjenika. Z razpošiljanjem nagrad se prične prve dni tega tedna.
k Naročniki na nedeljsko izdajo, ki doslej še niso obnovili naročnine za leto 1926 in ki do prihodnje sobote ne nakažejo vsaj delnega zneska, prihodnje nedeljske številke ne bodo več prejeli. Vsak, kdor se čuti prizadetega, naj torej nemudoma stori svojo dolžnost.
k Litijski ribolov. Ker namerava okrajni glavar litijski oddati ribolov brez dražbe dosedanjim zakupnikom in to kar za celih deset let, kljub pismenim izjavam vseh interesentov proti temu, ga opozorimo tudi tem potonil da naj tega ne stori. Veliki župan pa naj tudi sam poseže vmes, da se ugodi upravičenim zahtevam vseh mnogobrojnih prizadetih, ker bi sicer nastala velika nevolja. — Več interesentov.
k Iz Zabukovice. Kako nasilni so bili pri volitvah v Delavsko zbornico socialisti, najbolje kaže njihovo postopanje pri nas. Vsakega posameznega so obdelavah. Na nekatere so s silo navalili in jim odvzemali kuverte. Zgodil se je slučaj, da jim je eden s kuverto utekel, pa so štirje leteli za njim, da mu jo iztrgajo, Nekateri so se dali prvi trenutek preplašiti radi teh nasilij, pozneje so zahtevali nazaj svoje kuverte, da volijo po svojem prepričanju. Toda socialisti jim jih niso hoteli izročiti. To so »prijatelji« delavstva! Pa bodo na vseh shodih govorili o delavskih pravicah, ko v resnici sami ne spoštujejo niti osebne svobode sodelavcev. Naše delavstvo si bo dobro zapomnilo, kakšni »osrečevalci delavstva« so socialpatrioti. — Za socialiste so najbolj izsiljeval neki Košak, Cestnik, Cozej, Golav-šek, Judec. Za Zerjavovo listo sta beračila pri delavstvu upravitelj g. Velikonja in paznik Kenda. Ker je rudnik državen, bi človek sodil, da se vsaj državni nastavljenci varujejo dejanj, ki bi se mogla napačno tolmačiti. Saj vendar vsakdo ve, kako vpliva beseda pazni-kova na delavca, ki je odvisen. Državne rudniške oblasti naj bi gledale, da sc kaj podobnega ne ponovi več. — Iz tega se vidi, koliko so bile vredne te volitve in kako drugače bi izpadle, če bi bile svobodne in res tajne.
k Iz volitev v Delavsko zbornico. Z ozi-rom na tozadevno našo notico od 28. I. 1926 iz škofjeloškega okraja smo prejeli sledeči popravek: »Tvrdka Franc Dolenc ni dala podpisati svojim delavcem nikake pole, temveč jc- resnica, da jc zaupnik Delavske zbornice izročil glasovnice v navzočnosti g. Franc Dolenca prvim trem v listi navedenim delavcem. Na slednje sc ni izvršil nikak pritisk gledv. volitev niti v enem, niti v drugem smislu. Za slučrj, da posamezni niso vpisani v volivni imenik, jc to njih zadeva, ker niso pravočasno reklamirali svojega vpisa.«
k Skrivnostna noč v Okrožnem ura 'u v Ljubljani. V tej zadevi smo z ozirom na našo tozadevno notico v rubriki »Volitve v Delavsko zbornico« dne 19. I. 1926 dobili sledeče pojasnilo: »Okrožni urad je po določilih zakona o zaščiti delavccv in po drugih predpisih volivnega reda za volitve v Delavsko zbornico dolžan po svojih seznamih zavarovanega članstva sestaviti za volitve v Delavsko zbornico volivni imenik pri uradu obvezno zavarovanega članstva. Tej dolžnosti je urad zadostil in sicer na ta način, da se je sestava imenikov izvršila v nadurnem delu 1 uradni-štva. ki se je za to delo prostovoljno prijavilo. Nadzorstvo nad scstavlianicm volivnih
! imenikov je bilo poverjeno osebam, ki so po j svoji stalni uradni zaposlitvi za imenike član-I stva odgovorni. Strankarska pripadnost ni od-i ločevala, ampak le uradni položaj in delokrog j pristojnih uradnikov. Volivne imenike jc bilo ' sestaviti v clobi dvajsetih dni. Na izrccno željo uradništva, ki je bilo s tem delom poverjeno, jc bilo nadurno delo prvotno dovoljeno do 9. ure zvečer; deloma sc je to zgodilo t"Hi radi tega, ker jc bila točna kalkulacija tega dela nemogoča in bi urad eventualno prišel v položaj, da bi volivnih imenikov nc mogel pravočasno dovršiti. Takoj prvi dan sestavljanja imenikov pa jc pokazal, da bo volivni imenik pravočasno dogotovljcn; zato in pa iz razloga, da ni uradništvo prekomerno zaposleno in ker sem hotel preprečiti predolgo nočno bivanje v uradu, sem odredil, da jc dopustno preko-urno delo lc do 7. ure zvečer. To so bili motivi in pravi razlog za ureditev delovnega časa. Zato je namigavanjc v članku, kakor bi se to odredilo v druge, morda strankarske svrhe, pogrešeno in nikakor ni v skladu z dejanskim stanom. Iz trditve v članku, da jc v pisarnah urada naslednjo noč gorela luč, in iz celega smisla članka bi sc moglo sklepati, da je nekdo to noč uporabljal v to, da je nedovoljeno prepisoval volivne imenike. Predvsem ne odgovarja dejstvo, da je luč gorela v dotičnih pisarnah (kjer so bili shranjeni imeniki), ampak v neki drugi, povsem oddaljeni le eni sobi. Luč je pač zadnji uradnik pozabil ugasniti. Taki slučaji so vedno mogoči. Dalje pa odločno ugotavljam in izključujem vsako možnost, da bi sc volivni imeniki v času, ko jih je sestavljal urad, uporabljali v kakršnekoli druge svrhe. Sestavljeni imeniki so se s p r o t i in to v treh izvodih oddajali Glavnemu volivnemu odboru za volitve v Delavsko zbornico, tako, da uradu niso bili in niso mogli biti nikomur nedovoljeno ali nedopustno na razpolago, Z ostrimi dredbami sem hotel preprečiti, da bi bil urad v volivnem boju predmet javnih napadov. V kolikor pa vkljub temu, se to izvrši neutemeljeno. V Ljubljani, dne 19. januarja 1926. Ravnatelj: Dr. Bohinjec s. r.«
k Samoprodajo pisalnega stroja »Continental« — izdelek Wandererwerke — je pridobila tvrdka Ivan Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, za Slovenijo in obmejne dele Hrvatske. Tvorniško novi pisalni stroji »Continental« se dobijo odslej samo pri omenjeni tvrdki in njenih zastopnikih.
k Čevlje na obroke dobe državni in privatni nameščenci pri »Voika« Ljubljana, Krekov trg 10.
* Zlatnik so našle v Zlatorog terpenti-novern milu sledeče osebe: Ela Jonke, Oplot-nica, Ivana Kavčič pri gospej Kline, Gornja Radgona, Marija Murko, Maribor, Aleksandrova cesta 6, Agica Sluga, Maribor,. Marija Kristan, Predterg in Ivana Klemene, Maribor, Gruberjeva ulica 5.
k Pri zaprtju, gorečici, motenju prebave, navalu krvi, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in droge-rijah.
k Opalograf kupim. A. Blažič, Žirovnica, Gorenjsko.
Za Ljubljano in okolico velja, da morajo biti vse kuverte v našem tajništvu v Jugoslovanski tiskarni, v pondeljek 1. febr. 2. febr. jih je oddati uradnemu volivnemu odboru.
Uradnemu volivnemu odboru nobenih kuvert po pošti.
k Na ponovna vprašanja s strani c. trgovcev in konsumentov sporočamo, da se dobivajo priznano dobre čajne mešanicc z znamko »Buddha« v glavni zalogi tvrdkc Tea Import, družba z o. z„ Ljubljana, Sodna ulica 2, odnosno v vseh boljših prodajalnah in pri en-grosistih.
k Zdravnik dr. Milan P e r k o v Novem Vodmatu se je preselil iz Društvene v Vod-matsko ulico 3 ter od 6. febr. zopet redno ordinira.
k Novi tečaji za -strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Pri boleznih radi želodčnega kamna pij požirkoma precl in po operaciji, čašo tople Radenske vode
*
Če klinopis bi brati znal, in hieroglifov bi poznal značaj, Uganko staro bi tamkaj razbral: Pijača vseh pijač je Buddha-čaj
0 Veliko žensko zborovanje, ki je bilo napovedano za danes, pa se je na nedoločen j čas preložilo, se vrši v torek, na praznik ; ob treh popoldne v Akademskem domu na j Miklošičevi cesti. Govori dr. K o r o š e c. Opo-| zarjamo vse naše krščansko ženstvo, da se zborovanja udeleži v obilnem številu. Po zborovanju bo ob štirih redni občni zbor Slov. krščanske ženske zveze.
0 Somišljeniki! Vse kuverte in glasovnice za volitve v Delavsko zbornico iz Ljubljane in okolicc moramo imeti do pondeljka 1, febr. Prosimo, opozarjajte vse, da gotovo vsaj do j jutri prineso kuverte z glasovnico v tajništvo ; SLS. Jugoslovanska tiskarna. Ker ic še mnotfo
POSODO
razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdki
Stanko Florfančič
trgovina z želeinlna
Ljubljana. Sv. Petra c. 33
kuvert med delavci in delavkami, je nujno potrebno, da vsakogar opomnite na ta zadnji dan. —
O Ljudska visoka šola v Ljubljani. V ne-
deljo 31. t. m. predava v univerzitetni zbornici g. Josip Vidmar o temi »Literatura in kritika«. Začetek točno ob 10, vstop prost, prostovoljni prispevki sc hvaležno sprejemajo.
© Predavanje v Geografskem društvu. V četrtek dne 4. februarja ob 6. zvečer bo v balkonski dvorani univerze g. prof. S. Kranjec predaval o temi: Gcografični oris naše države. Vstop prost.
0 Miklova Zala v Ljudskem domu. Danes priredi dramatični odsek »Krekove mladine« ob priliki 25 letnice jubileja tov. Ivana Peter-lina, kar deluje na diletantskih odrih, narodno igro »Miklova Zala«. Predprodaja vstopnic danes cel dan v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, Stari trg 2, I. nadstr. Da damo priložnost vsem okoličanom, se igra ponovi na praznik (Svečnico) 2. februarja ob treh popoldne. Predprodaja vstopnic istotako od 9. ure 'o-poldnc na Starem trgu 2, I. nadstr. Pri današnji predstavi sodeluje salonski orkester. — K obilni udeležbi vabi odbor.
O Nove knjige Goriške Mohorjeve družbe, o katerih jc včeraj poročal »Slovcnec«, si lahko izposodiš v knjižnici Šcntpcterskega prosv. društva. Odprta jc ob nedeljah od 10 do pol 12 in ob sredah zvečer od 6—7.
O Naš magistrat in poprava hodnikov (trotoarjev). — Preteklo leto je bilo v Ljubljani popravljenih nekaj trotoarjev, nekaj pa celo na novo napravljenih, n. pr. v nekdanji Kravji dolini (menda se imenuje ta del sedaj Vidovdanska cesta); potem ob levi strani Ko-menskega ulice od hiše znanega sedese-prvaka do Resljeve ceste. — Popravljeni in preasfal-tirani pa so bili med drugim na trgu pred stolnico od znanega Likozarjevega parka tja do magistrata in naprej, ob Dunajski ter Miklošičevi cesti. Deloma so bili tudi razširjeni; to je res. — No, sedaj pridejo pa na vrsto stroški. Zvedeli smo, da je poslal naš magistrat plačilne naloge posestnikom, ob kojih hišah so bili popravljeni — povdarjamo: popravljeni! — trotoarji. Vprašujejo nas: Ali je magistrat upravičen izterjavati del stroškov od hišnih posestnikov? Poglejmo, kaj pravi zakon. Za Ljubljano velja še vedno precej moderni »Stavbni red« — saj je bil izdan in sankcioniran po potresu — kot Zakon z dne 25. maja 1896, dež. zak. št. 28, 21. kos izdan 10. junija 1896. Ta določa v § 71, al. 3, da so dolžni zidalci novega poslopja ali prezidave napraviti pešpoti proti strani javnih ulic nc samo po daljavi poslopja, ampak tudi ob zemljišču; struge (»mulde«) pa mora napraviti cestni posestnik (t. j. mestna občina). — To veija glede naprave novih pešpoti (trotoarjev ali hodnikov). Kaj pa s takimi, ki že obstoje, ker so hišni posestniki izpolnili dolžnost, ki jim jo je nalagal zakon, in sicer v obsegu, kakor se je zahteval od njih tedaj, preden jim je bilo po predpisu zakona podeljeno uporabno privolilo? l'udi v tem oziru določa zakon v navedenem § — al. 4. — čisto jasno: »Nadaljno vzdrževanje pešpoti prevzame občina.« — Sedaj pa pride punetum saliens. Vprašujejo nas: Po kakšnem zakonu in po kakšnem pravu zahteva naenkrat magistrat od hišnih posestnikov povračilo dela stroškov za popravila trotoarjev? Kajti za ničesar drugega ne gre nego zgolj za popravila, torej za v zakonu predvideno vzdrževanje pešpoti ob hišah. To dolžnost pa nalaga zakon v celoti občini; posestnikom prav nobene. — Iz lega sledi, da se je le-tem čisto neopravičeno in protipostavno predpisalo povračilo dela stroškov za vzdrževanje trotoarjev. — Že v naprej se zavarujemo proti ugovoru, ki ga pričakujemo z matematično gotovostjo od jurista z ljubljanskega magistrata, češ: peti odstavek § 71 leg. cit. določa, da mora plačati hišni lastnik eno tretjino stroškov, če je treba napraviti pešpoti ondi, kjer obstoječe ne zadostujejo predpisom, ki jih izda občinski zastop. — Ta določba v našem primeru absolutno nc drži. Prvič nam ni prav ničesar znanega, da bi bil občinski zastop (— saj ga ni! vsaj ne legalnega! — op. ur.) izdal kake predpise na podlagi kakega pravnomočnega sklepa. — Iz tega sledi tudi za lajika ne-jurista dovolj jasno, da že iz tega razloga terjatve mestnega magistrata niso v ničemer utemeljene. — Drugič: Kdo pa pravi, da obstoječi trotoarji niso zadostovali predpisom? Saj so zadostovali; seveda, bili so pač razbiti, ker mestna občina desetletja ni izvrševala svoje postavne dolžnosti in jih desetletja ni vzdrževala, t. j. popravljala. Toda kako pa pride sedaj hišni posestnik, ki itak od svoje razpadajoče hiše nima drugega nego skrbi in bremena, da bo plačeval nekaj, kar po zakonu ni dolžan; plačeval zato, da bodo sedanji mestni očetje bahato oznanjali: mi smo to storilil — Jok! — Nc gre zato, če so se razbite ka-menite plošče nadomestile sedaj s trpežnejširo asfaltom. Saj bo glede na dolžnost vzdrževanja to Ic v korist občini sami in prebivalstvu; hišnim posestnikom pač prav nič. In če sc je ttotuar tuintam za kako ped razširil, nc upliva to na obveznost hišnih lastnikov niti v najmanjši meri. Sicer pa sploh niso bili vprašani noprej! A to jc važna točka. Uoamo, da bo tc
zadostovalo, in da bo magistrat uvidel, da nima . orav.	!
0 Delikatesna trgovina in higijeničro urejena mlekarna se otvori v prihodnjih dneh na Sv. Petra cesti št. 18.
0 Pri Tičku ua gričku domače koline. Na Svečnico se odpre gostilna ob 4. zjutraj: iz-boren guljaž. Enako v nedeljo, 7. in 14. februarja ter pustni ponedeljek. Od danes naprej se točijo priznano dobra graščinska vina s Knežije: cviček, rizling, traminec, kakor tudi prvovrstna štajerska vina. Komur je za res dobro kaplj co, naj pricle!
O Prodaja čevljev po ameribansem sistemu. Velike amerikanske tvornice nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajalcu • dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina & Ko., Tržič, da od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čavljev po znatno znižani ceni. Cenj. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20 (glej današnji inseratl).
©Tržne cene v Ljubljani. Kilogram govejega mesa Din 15—19, jezika, jeter, led ic, možganov 18—19, vampov 9—10, pljuč ti—8, loja 7.50—13, teletine 17—20 jeter 25—30. pljuč 20, prašičjega mesa 20-25, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 22.50— 25, glave 7.50—10, parkljev 5—7.50, slanine 19— 22, prekajene slanine 30, masti 26—27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29.50—32, prekajenih parkljev 10—12, prekajene glave 12 50, jezika 35, ko-štrunovega mesa 14—15, kozličevine 20, konjskega inesa 6-8. krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 32—40, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih 0;. Kokoš 25—35, petelin 30—40, raca 20— 30, domač zajec 8—25, kg krapa 26—32 50, linja in ščuke 25—30. sulca 50. klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50. Liter mleka 2—3, kg surovega masla -10, čajnega 50—55, masla 45, bohinjskega sira 35, sirčka 9—10, par jajc 2.50—3. Kg belega kruha 6. črnega in rženega 5. kg jabolk 1—8, ena oranža 1.E0—2, limona —-75, kg vožičev 10. fig 10—16, dateljnov 25, orehov 12,' lušenili orehov 35, suhih češpelj 10—12, sunili hrušk 16. Kg kave 40—76. pražene kave 56—100, kristalnega sladkorja 13.50. sladkorja v kockah 15, kavne primesi 20, riža 10—12, liter namiznega olja ?0, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7. kg soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike lil vrste 20, sladke paprike 56, 1es'e-tiin 9—12, pralnega lega 3.75, čaia 75. kg pšemč-ne moke š':. :>0« 5.75, >1« 5.25, ,3. 4.50, »5« 3.75, .6« 3, kaše 6—7, ješprenja 6—8 ješprenjčka 10— 13. otrobov 2—2.F0, koruzne moke 3.50—-I, ko> uz-iiega zdroba 4—4.50 pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8—9, ržene moke 5, stot pšenice 350— 360, rži 200—290. ječmena 240—260, ovsa 245— 260, prosa 275—300, koruze 215—225, ajde 300— 325, fižola 350—860, graha 400 500, leče 600, stot I premoga 40—46, kub. meter trdih drv 160—180, j mehkih 100, stot sladkega sena 75—80. pol sladkega 60, kislega 50, slame 50 kg endivije 15—20, motovilca 25—28, radiča 15—20, poznega žel a 2— 2.50, rdečega zelja 4—6, kislega 2.50—3, olirovta 3, karfijol' 8—9. kolerab 8, ko'erab-pcdzemljic f —75—1, špinače 15—18 čebule 2—3, česna 15, krompirja 1.25—1.50, korenja —.75—4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8.— Mes no tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 30. januarja 1926.
GSasbersa Matica v Mariboru.
Maribor, 29. I. 1926.
»Ne samo v Mariboru, tudi v Celju in Ptuju mora stati glasbena kultura najmanj tako visoko kot pred vojno, to je lekcija, ki jo daje nemška propagandna knjiga v članku o spodnještajerski glasbeni kulturi je dal naročile petkov »Slovenec-:. Da se mora o naših centralnih takih zavodih tudi javno razpravljati, o tem pa že gredo mnenja narazen in mi moramo sebe seveda braniti, ker moramo zdržati tezo, ki smo jo izpostavili zadnjič ob priliki kritike zadnjega koncerta, kakor tudi zgornjo. Ad informandum, da se v teh dneh rahlega valovanja ne pozabi: Ob prevratu so tukajšnji slovenski glasbeni krogi, predvsem g. Dev in tovariši, prevzeli filharmonično društvo in ker je bilo dovolj inventarja, so hoteli posnemati ljubljansko .-/Glasbeno Matico«, ozir. konservatorij. Prišel je 1. 1919. iz Trsta sedanji ravnatelj g. Topič, ki je delo prevzel. Začel se je pouk violine, glasovi rja, solopetja, vpeljal je po vzoru drugih šol dijaški orkester, komorno glasbo za dijake in mlad. zborovo petje. Šola je pod vodstvom g. ravnatelja Topiča tako pro-sperirala, da danes poučuje 18 učiteljev 15 predmetov. Lansko leto se je še ustanovila dramatična šola, katero obiskuje ca. 70 učencev in katero vodi g. Bratina.
Cela šola podaja javnosti sliko svojega delovanja v polletnih in celoletnih produkcijah, kjer so bili zastopani vsi predmeti in ki so redno trajale po dva dni in katere so dobile priznanje tudi od državne oblasti.
Osnoval se je po načrtu g. ravn. Topiča program za informativne vzgojne mladinske koncerte in kateri program je sprejel tudi odbor in ki naj bi se začel proizvajati že z mesecem decembrom. V januarju bi naj bil informativen koncert za orgle v frančiškanski cerkvi, v februarju pa komorni večer, v drugi polovici pa prireditev šole. V naslednjih mesecih pa slični koncerti ločeno po narodih.
Poleg šole pride j>redvsem v poštev pevski zbor in orkester. Pevski zbor okoli 100 moči po Številu, se je visoko dvignil in številni koncerti po štajerskih in južnih mestih pričajo o močni, strokovni moči, ld ga je vodila.
Pod istim vodstvom ustanovljen orkester je še vedno pomanjkljiv, prava in resnična dobra volja in sredstva pa ga bodo dvignila do viška — o tem smo prepričani in tudi želimo.
Zakaj podajamo to novico življenja naše Glas-oene Matice? Da jih spričo dogodkov, ki se tičejo zlasti našega lista, nekaterim gospodom obudimo.
Menda so še vsem v spominu vehementni liu-padi v »Taboru« na Glasbeno Matico, spremljani z odkrito grožnjo, da se bo Glasbena Matica razbila. Menda so tudi shranjena grozilna pisma posameznih faktorjev med seboj in menda so še shranjeni nevredni pamfleti v redakcijah dnevnih časopisov. Rankontri jx> cestah, samoljubje do idiotizma, pridobivanje časopisov, ki naj bi sprejemali diktirane kritike, napadi v domačih listih, borbe zu premoč v pevskem zboru, napadi na tega in onega predsednika, ostri nastopi pri pevskih vajah, intri-gantstvo po turnejah, devanje v nič tega. kar se je že pred nedavnim v nebesa kovalo in koncem vseh koncev v sovraštvu do nekaterih oseb medsebojno sklenjeni divji zakoni onih, ki so se .lo tedaj grizli med seboj — sedaj samo v interesu čiste umetnosti brez kake osebne ali strankarske primesi! 1
Zakaj, smo torej spregovorili o Glasbeni Matici daljšo besedo? Naš list je bil menda nekoč vsled koncertne kritike vzrok, da so nekateri gos|>odje izstopili iz G1 M. in ji poslej nasprotovali. Ko je pred nedavnim nas list prijel Gl. Matico, zakaj je odpovedala sodelovanje pri prireditvi Prosvetne zveze, dovolila pa je sodelovanje pri Zvezi kulturnih društev iu smo zagovarjali neutralno stališče Gl. Matice, so nam zopet nekateri krogi očitali licemerstvo, češ da napadamo Gl. M. radi tega, ker ustanavljamo svoje pevsko društvo Maribor In ko smo podali kritiko zadnjega koncerta Gl M., so nam krogi, ki so še nedavno pisali proti Gl. M., očitali, da smo pisali nekritično, ker nismo vsega hvalili, da smo glasbeno neuki, da smo glasbeni otroci in da je to mišljenje mišljenje vseh glasbeno naobražeiiili krogov in da to delajo iz čistili namenov brez osebnosti ali strankarstva — samo iz. ljubezni do čiste umetnosti.
Zato smo izpregovorili daljšo besedo: zgodovina je poučna za vse — kdo je kako vlogo igral in kakšna je bila, ve sam najbolje. Zato imamo o takih tudi mi svoje mnenje. Devati v nič, kar se je nekdaj v zvezde kovalo, se nam zdi neniožato. Vse stene j)rostorov Gl. M. govore o tem! Sestanki in občni zbori so j>onovno naglasili, da bodi intrigant-stva konec, da vladaj mir in delo. Zato želimo tudi mi, da bodi temu tako. Odločno pa se zavarujemo proti neokusnim napadom, ki se umetno širijo med krogi Gl. M., da ne pišemo kritik popolnoma objektivno, smo glasbeno — neuki ter odklanjamo nazor o ego-centričnem zistemu. Proste kritike si ne damo vzeti, ker bo nedvomno objektivna kritika Gl. M. k uspehu več pripomogla kot naročeno hva-lisanje. To je naša bodočnost in od te glasbeni »Slovenčevk kritiki ne krenemo niti za korak na stran.
□	Starešinski klub ima v prostorih kolodvorske restavracije v sredo, 3. t. m ob 8. uri zvečer redni mesečni sestanek Dnevni red: Poročilo iz občnega zbora v Ljubljani in notranje zadeve kluba.
□	Mariborčani - somišljeniki - prijatelji! Danes 31. t. m. ob petih popoldne priredi tuk. Orlovski odsek v dvorani Zadružne gospodarske banke svojo letno telovadno akademijo s slikovitim sporedom. Apeliramo na Vašo zavednost in naklonjenost ter pričakujemo obilno udeležbo.
□	Aljažev večer v Mariboru. Po lepo uspelem planinskem večeru v petek zvečer, kjer je znani planinec g. Rotter s spreniljeva-njem krasnih skioptičnih slik pokazal lepoto naših planin po zimi, priredi Aljažev klub v zvezi s Prosvetno zvezo prihodnji petek Aljažev večer, na katerem bo predaval g. Janko Mlak ar o Mont Blancu. Slike so naročene za to priliko naravnost iz Pariza. Večera se udeleži tudi starosta slovenskih planincev, triglavski župnik g. Aljaž. Mariborski planinci mu pripravljajo slavnostni sprejem na kolodvoru in prijetne dneve v štajerskem Meranu. Natančnejše objavimo pravočasno.
□	Za konverzacijski tečaj ruskega jezi'ra na Ljudski univerzi v Mariboru se je posrečilo pridobiti izborno učiteljico gospo A'eksandro Andrejevno Zaharovo, bivšo gimnazijsko profesorico na Ruskem, kar bo sigurno zadovoljilo vse zanimance. Prijave za tečaj kakor tudi za začetniški tečaj, ki ga bo vodil g. prof. dr. K o t n i k , se še sprejemajo. Dne 3. februarja ob 20. uri bo prvi sestanek prijavljen-cev iz obeh tečajev v dekliški šoli, Cankarjeva ulica. Tudi takrat se še sprejemajo prijave. Gospa A A. Zaharova je tudi diplomirana učite*jica srbohrvaščine in obvlada tudi nemščino. Učnina bo znašala na uro 3—4 Din, za dijake bo na 2 znižana.
□	Koncert »Ruska pesem« na Ljudski Univerzi v Mariboru. Dodatno k že objavljenemu najnovejšemu programu »Ljudske Univerze« poročamo, da se jc vodstvu kljub prvotnim težkočam posrečilo pridobiti za nameravani koncert »Ruska pesem« prvega baritona ljubljanske opere in bivšega prvega baritona moskovske opere g. Pavla H o 1 o d k o -v a. G. Holodkov jc ljubimec ljubljanske publike in je že z ogromnim uspehom nastopil v Zagrebu in Belgradu. Ta koncert, ki ga bodo sigurno vsi prijatelji glasbe pozdravili z navdušenjem, se bo vršil v petek dne 5. februarja t. 1. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Na sporedu so pesmi Sokolova, Čajkov-skega, Kornilova, Borodina, Rubinsteina, Rah-maninova, Jakobsona in Gračaninova: posebna atrakcija je slovita pesem »Hristos voskres« Rahmaninova. Predprodaja vstopnic je v trgovinah ge. Zl. Brišnik in g. Hoferja od pondelj-ka naprej. Vstopnice so po 30, 25, 20, 15, 10 dinarjev, stojišča po 8 Din, dijaška 5 Din. Radi tega koncerta se na petek dne 5. februarja napovedano predavanje g. inž. Kukovca o Tolstem preloži na pondeljek 8. februarja.
□	Svetozar Pribičevič v Mariboru. Danes sc vrši v Mariboru, kakor upamo, zadnje dejanje politične komedije »Politična avijatika.. Likvidator demokratizma v prečanskih '-.rajih bo govoril o demokratizmu, likvidator in spe slovenskega nacionalizma bo govoril o slovenskem narodu, likvidator uradniške stalnosti bo razmotrival o pravicah uradnikov, likvidator slovenskega gospodarstva bo govoril o bogati Sloveniji in likvidator mirnega političnega življenja, državljanske svobode in zavednosti bo govoril o politični smrti SDS. Avel Svctozarcl Morituri demokrati Tc salutant!
□	Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj odprta. Točijo se najboljša ljutomerska vina, kakor: rulandec, rizling. Dnevno sveže domače pecivo, žganje in likerji najboljše vrste. Za obibn poset se priporoča vodstvo kavarne.
□	Narodno gledališče. Da dobre stvari vzbujajo zanimanje pri vseh krogih, kaže zlasti uprizoritev »Evangeljnika«. Preprosto ljudstvo nas naproša, da naslovimo na upravo glcJi-lišča prošnjo za prireditev popoManskc predstave »Evangelinika« oo znižanih cenah, Do-
kaz naše ponovne trditve, da le operete nc polnijo gled. blagajne. — Kakor sc nam poroča glede repertoirja vnaprej, pride na vrsto opereta »Grofica Marica«, ponovi sc »Tosca« z Mitrovičevo, »Manon«, »Cavallcria Rusti-cana« z Mitrovičevo, »V vodnjaku« in Ipavčev »Možiček«. O drami poročamo prihodnjič.
□	Poroke v stolnici. Včeraj 30. t. m. sta se poročila v stolnici g Martin Safran, črkoslikar in gdč. Gabrijela G r o b i n, uradnica ;danes 31. t. m. so poroče istotam: g. F ran G n j u š e k , trgovec in gdč. Neža M a r k r a p , kuharica; g. F r a n c S a b 1 e r, delavec in gdč. F ran j a Habijančič, kuharica. Jutri 1. februarja pa se poroče istotam : g. Pavel D r o f e n i k, mizar in gdč. Terezija škafar, oskrbnica; g. Josip Jenko, pisar na železnici in gdč. A m a n -da G o 1 n a r, zasebnica.
□	Načrt za vajo Ljudskega odra v Mariboru. 2. februarja v banki za v V Ljubljano jo dajmo , 3. februarja ob 7. zvečer v banki: Isto. 4. februarja oh pol 8. uri istotam: Isto.
5.	februarja ob (i. uri na Koroški cesti: Isto.
6.	februarja vaje odpadejo. 7. februarja ob 8. uri zvečer v banki predstava: »V Ljubljano jo dajmo«. 8. februarja v banki ob pol 8. uri za: »Divji lovec«.
□	Narodno gledališče. G. intendaut dr. Brenčič se je te dni nahajal v Belgradu, kjer je dosegel višjo subvencijo kakor do sedaj ter je upati, da bo gledališče letos izšlo iz večne finančne krize.
□	>Jutro in šolarji. Zadnjič je »Jutro--iz, Maribora poročalo z sadistično naslado, da so na neki šoli vprašali učence, naj odgovorijo na listkih o svojih bodočih poklicih in da je le eden odgovoril, da hoče postati duhovnik. Kako je do tega prišlo, bo »Jutro« pač vedelo, da so se namreč trgali listki kakor so nam otroci povedali, če je kdo napisal, da bo duhovnik »Jutro : bo nam tudi znalo povedati, kdo je te listke pobiral. Ker pa »Jutro;< noče priobčiti uspeha tega glasovanja, oziroma zanj ne ve, mu povemo mi uspeh z druge šole, kjer so učenci v veliki večini odgovorili, da hočejo poslati učitelji. In na vprašanje, zakaj, so odgovorili: zato, ker je treba malo študirati, so dobro plačani in imajo veliko počitnic! Kaj bi se iz tega odgovora učencev dalo sklepati, prepuščamo »Jutru«. — Mi in sploh noben pameten človek na taka otroška glasovanja ne damo ničesar.
□	Afrikanski čarovnik v Mariboru. Dne 2. februarja bo obiskal afrikanski čarovnik iz mogočnega Bantu plemena Maribor in bo ob-
; enem pripeljal seboj nekaj članov svojega zamorskega rodu. S svojim spremstvom bo javno nastopil pri misijonski prireditvi popoldne ob 5. uri v dvorani v Zadružne gospodarske banke«, kjer bo pokazal zanimive običaje svojih rojakov, ki so še na precej nizki stopnji kulture. Kakor nam sporoča radio iz Centralne Afrike, bodo proizvajali ti zamorci v Mariboru svoje divje plese, med njimi tudi ples okoli žrtve, ki jo je obsodil čarovnik na smrt. Te plese bodo spremljale njihove bojne pesmi v pristnem Bantu-jeziku, ki slovi vsled 1 svojih številnih samoglasnikov po hlagoglas-nosti. Poseiniki te misijonske prireditve bodo dobili tudi globok vpogled v zablode poganske vere, zrli bodo vso duševno nesrečo in družabno bedo, v kateri brezupno trpijo tisti nesrečneži, ki ne poznajo pravega Boga. Upamo, da bo ta zanimiva misijonska prireditev privabila mnogo občinstva, ki bo spoznalo pomen misijonskega gibanja in obenem tudi dolžnosti sodelovanja pri tem plemenitem delu.
Celfe
0 Na Svečnico dne 2. februarjn t. 1. pri-I redi Kat prosv. društvo igro »Vestaika« v | vrtni dvorani hotela »Beli vol« in sicer ob pol štirih popoldne. Ker je igra po vsebini : jako zanimiva, pričakujemo polnošlevilne udeležbe. — Odbor.
& Olepševalno društvo je prav lepa institucija in se mu imamo zahvaliti za marsikatero udobnost kakor tudi olepšavo v našem mestu. Nehalo bo pa biti lepa in koristna institucija, ako se bo vmešavalo v agendc, ki spadajo samo in edino v okvii občinskega sveta.
Južno vreme, ki jc sedaj nastopilo, je spremenilo cestc v našem mestu v pravo jezero samega blata To je bilo tudi pričakovati, ker nismo videli, da bi skrbela mestna uprava pravočasno za izdatno čiščenje ulic, ki so bile polne snega.
oVVVJn,;,'/"/•
Opozarjamo ponovno na koncert, katerega priredi na Svečnico pevsko društvo Ljubljanski zvon iz Ljubljane Prireditev obehi nuditi višek umetniškega uživanja. Vrši se ob 4 popoldne v dvorani .Celjskega doma .
& Vse pride na dan. Samo način je različen. Tako sta živela pred leti mož in žena v lepem, mirnem skupnem zakonskem življenju. Manjkalo jima ni ničesar. Mož železničar jc zaslužil običajno mesečno plačo, poleg tega je pa prinesel domov razna živila, kojih izvor tudi ženi ni ostal prikrit. Pa je že nesrečni slučaj nanesel, da sta se sprla in siccr tako hudo, da sta sc sodno ločila. Mož je šel k drugi gospodirji, kar je imelo za posledico, da se je pri ločeni ženi vzbudila grozna ljubosumnost. Morda je bila ta ljubosumnost neupravičena, a jc bila združena z maščevalnostjo, katera je segala do vrat policijo in tako odkrila vso tatinsko železničarsko družbo v Celju.
•Gr Upokojen jc na svojo lastno prošnjo g. višji davčni upravitelj in bivši predstojnik davčnega urada v Celju g. Al. Knez, ki je bil do sedaj 6 mesecev na bolezenskem dopustu.
& Znižana tarifa nočnega električnega toka jc nastopila pri odjemalcih tega toka in to glasom posebnega dogovora, ki ga je sklenila mestna občina s falsko elektrarno. Po tem dogovoru se bo oddajal električni tok ponoči v obrtne svrhe in za javne zavode po 35 para, za hišno gospodinjstvo in za druge zasebne uporabe pa po 70 para za kilovatno uro. Ta nočni čas sc šteje ob delavnikih med 10 uro zvečer in pol 7 uro zjutraj.
& Gonja okoliški šoli nenaklonjenih krogov se jc razgalila ob priliki komisionclncga pregleda različnih prostorov za zgradbo okoliške šole. Tako pišejo razni listi — mislimo tukaj na »Jutro« in »Novo dobo<, katera poslednja dobesedno rabi gornje izraze. Pri tem oba imenovana lista pravita, da sc jc komisija izrekla za omenjeni prostor na Dolgem polju kot najbolj primeren za šolo in sicer s pedagoškega kakor tudi z zdravstvenega in gradbenega stališča. Glede zadnjih dveh stališč nc maramo in z ozirom na v ozir prihajajoče prostore tudi nc moremo strokovnjakom ničesar ugovarjati. Če se bo tekom časa izkazalo, da je bilo njihovo mnenje morda napačno, bodo pač nosili posledice šolo obiskujoči otroci. Odločno in z vsem poudarkom pa moramo ugovarjati takemu pedagoškemu stališču, ki bi zahtevalo, da morajo ubogi otroci hoditi po sedem kilometrov daleč v šolo. To jc bilo pri komisiji uradno ugotovljeno in radovedni smo, kateri vladni organ bo prevzel nase odgovornost, da bo pošiljal otroke — ne svoje — v najhujši zimi po poldrugo uro daleč v šolo, ako so tozadevni starši odločno za to, da na svoje lastne stroške zidajo šolska poslopja tako, da bodo vsi otroci imeli do šole kar najkrajšo pot. Povemo prav odločno, ..a morajo tukaj igrati gotovo vlogo kaki drugi interesi, ki jih seveda nimamo najmanjšega pevoda podtikati uradni komisiji, katera je imela pač pred seboj izdelan stavbni program. Mi smo bili proti š.,li na Dolgem polju v bistvu samo v toliko, v kolikor se tam hoče zidati poleg še precej obsežne stavbe za učiteljstvo samo in edina šola za celo obširno okolico. Proti temu naši okoličani odločno 1 protestirajo tn se sami ponujajo, da bodo sezidali na svoje lastne stroške dve šolski po-; slopji, čeravno bi za enkrat odpadla stanovanjska hiša za učiteljsko osobje, ki ima itak v centru občine svoja stanovanja. Kdor temu stališču podtika namen zavlačevanja, ima p. svoj okus. Izjavljamo pa še enkrat, da zasi pajo to stališče brez razlike vse stranke okoliškem občinskem svetu Od tega stali? i ne odstopimo, ker sc bo zidala šola z naš; •> denarjem!
•© Predzgodovira sklicanja občinske s v našem mestu je prav zanimiva. Kakor v .• no, jc prve dni preteklega tedna zahte\ ' i opozicija v občinskem svetu od g. župana, v smislu obstoječih predpisov skliče ncmudci i občinsko sejo z določenim programom, na k terem je stala kot prva zahteva točka o formi mestnega gospodarstva. G. župan i.-j zahtevi kljub jasnim zakonitim določilom ri ustregel ter je izjavil, da delo v odsekih i v toliko pripravljeno, da bi bil material go. -za sejo, čeravno je g. župan po teh določi zavezan skrbeti, da se vrše seje najmanj <. -krat na mescc. Tudi intcrvcncija pri velik i županu v Mariboru prvotno ni izdala ničes . Šele na brzojavno ponovno urgcnco jc di ' ! g. župan uradni nalog iz Maribora, ki je stavljen v zelo energičnem tonu in ki pr. vi,

e

7>
k

'mmsmmmmm^.
Z Osram-zarnicami k boljši svetlobi!
T

mr/mmmm
da bi moral g. župan iej zahtev! opozicije takoj ugoditi in da je samo njegova skrb, da delo v odsekih napreduje. Vsled tega je veliki župan kot čuvar zakona sklical sam sejo in sicer na dne 3. februarja, ker je to opustil g. župan. Glede programa te seje pa nam tudi ni uSlo dejstvo, da je bila druga točka dnevnega reda, to je točka, ki sledi po čitar.ju zapisnika, prvotno radirana. Kaj je prvotno tam •talo, tudi vemo.
P/u/
© Predavanje. V poročilu o predavanju vseuč. asistenta dr. Kolariča z dne 28. t. m. je treba popraviti: Slovenski je ik je narečje praslovanščine, kakor so tudi drugi slovanski jeziki mrečja praslovanšč ne (ne pr;~ slovenščine!). Samo v tem slučaju moremo govoriti o hrvaščini kot praslovanskem dialektu.
©Slovensko pevsko društvo je imelo dne 28. t. m. letni občni zbor. Po poročilih odbornikov so se vršile volitve. Po dolgi debati je bil izvoljen za predsednika g. Valentin Kajnih učitelj na okoliški soli. G. predsedniku gotovo ne manjka dobre voljo in agilnosti, ki jo pričakuje odbor tudi od izvršujočih članov. Slovensko pevsko društvo v Ptuju je bilo nekoč matica drugih pevskih zborov na bivšem Spod. Štajerskem. Zato naj posebno v narodni državi ookaže, kaj zmore.
© Čas ženitev. Preteklo nedeljo je g. pater Viktor vrgel 17 parov z leče v župnijski mino-riteki cerkvi.
© Brezposelnosti med ptujskimi občinskimi delavci letos ni, ker je dovolj snega, da ga spravljajo z ulic. Svetovali bi občini da naj se ne zanaša preveč na moč februarskega «ofaica.
© Na rasi smo. Ptujski spomenik na Slovanskem trgu, ki predstavlja božanskega pevca Orfeja (Orfejev spomenik) oblega na eni strani stojnica nekega mesarja, na drugi pa »der grtine Heinrich« — kakor imenujejo Ptujčani zeleno krlil>o, ki tam stoji. Mestna uprava naj-brže nima popolnoma nič estetionega čuta in smisla za lepoto, ali pa nič ne vidi, olepševalno društvo tudi nič ne protestira, Muzejskemu društvu pa je to moderno bleganje rimske starine menda tudi po volji, nam in še mnogim Ptujčanom pa ne. Zato svetujemo gospodu ,županu da si to vaško idilo natančneje ogleda.
Trbovlje
^Redukcija delavstva. Da se ustavi na-Saljna redukcija delavstva pri rudnikih TPD, «e je oglasil v četrtek zaupnik II. rudarske ikupine pri centralnem ravnateljstvu trbov. premogolrcpne družbe ter predlagal odnosno bil cd celokupnega delavstva pooblaščen izjaviti, da se n~j pri rudniku delavstvo zaposli samo 48 ur tedensko in uveljavi nedeljski počitek, kakor je z zakonom o zaščiti delavcev z dne 28. februarja zagotovljeno. Izvede naj se redukcija, ako bi bilo potrebno, najprej pri onih, ki so posestniki in nedomačini.
tž Umrla je v četrtek Alojzija Ule, roj. Dolin-ek iz Petelinove vasi v 41 letu starosti.
JČz Tržne cene. Ze z ozirom na plačilni dan Je bil trg v soboto, dne 30. januarja prilično dobro obiskan. Cene so bile rauiirn stvarem sledeče: govedina I. Din 14, teletina 19, svinjina sveža 20, prekajena 27, šunka 27.50, svi-nina 23—24,mast 23—25, klobase svinjske 5, klobase mešane 3.25, kokoš 40—42, petelin 85, gos 75, puran 100, jajce 1.25—1.50, smetana kisla 1 20, sladka, 20, maslo surovo 40, maslo čajno 45, mleko 3, 3ir domači 1 10, zelje glava 1—2, jabolka kisla 6, sladka 5, krhli jabolčni 3, hruševi 5, radič 15, motovileč 15, peteršil (snopič) 1, korenje (kom.) 0.25. če- j bula (venec) 6, pesa (kom.) 0.50, orehovi i oderci 1. 12.50.
2y. Na Doberni pri podjetju Dukič in drug I sta ustavljena dva bagerja. Delavstva so od- j dali nekaj nazaj na rudnik, kamor so faktično spadali, druge so uporabili pri drugih poslih. Govcrilo se je tudi, da se bo tudi pri tem podjetju delavstvo odpustilo, ker jih ie pa v sad njem času večje število samo zapustilo delo, redukcija ni potrebna.
HUhnica
Umrla je dne 24. t. m. v Goričivasi Marija Oražein v cvetočih 21. letih. Bila je članica tukajšnje Marijine družbe. Na zadnji poti so jo spremljala v lepem številu družbena deseta z zastavo. — Istega dne je umrla v Da-neh pri Ribnici Marija Šile, roj. Pucelj, v starosti 58 let. Hirala je že več let na želodčnem raku. Zadnja leta je stanovala pri svojem bratu Ivanu Puclju, županu v Daneh, ki ji je tudi oskrbel lep pogreb.
Katoliško prosvetno društvo priredi dne 31. januarja in 2. februarja po litanijah v društveni dvorani igro > Dekle z biseri«. Kakor vselej se bodo naši igralci tudi pri tej igri pokazali, da so kos svojim vlogam. Prijatelji lepih iger iskreno povabljeni.
Poroke. Dne 27. L m. so bili v ribniški cerkvi poročeni: g. Alojzij Ambrcžič iz Goriče-vasi št 61, z gdč. Nežo Lesar iz Kota št. 31; g. Janez Atnbrožič iz Goričevasl §t. 61, z gdč. Marijo Prijatelj iz GoriČevasi št. 19; g. Peter Jecelj iz Hrovače št 5, z gdč. FrančiSko Šega iz Hrovače št. 9; g. Filip stupica, mizar, iz Male Hrovače, z gdt Angelo Zidar iz Brež štev. 4
med
, Kol odgovor g, županu KKendl na dopis v »Jutru« št 22, v katerem trdi, da izhaja dopis | z Bleda v »Slovencu« iz širokega kroga 7 Blejcev, ugotavljamo, da je g. Kenda sam videl i in slišal na sestanku interesentov v hotelu j »Beograd«, da so bili vsi zbrani in teh ni bilo malo, proti zvišanju taks in ravno tako se je sam prepričal v nedeljo 24. L pri zborovanju h Sni hp sestnikov v gostilni Al. Majcen, da je cd pribl žno 90 navzočih bilo gotovo 80 proti zvišanju ta! s, dasirnvno se je g. župan v potu j svoje?" obra a trudil dokazati, da je to po-| trebno, ker obalna nima dohodkov. Neresnično I je, da je obč. ■ dbor soglasno sklepal o napra-1 va'i škarp, zidov, zdraviliškega parka itd. O • tem ob odbor sploh ni sklepal iu g. župan je i v javni sel pri?nal da je dolg -a te naprave j krivič n. Sicer pa je oporicija vedno krepko j ugovarjal takim nezmiselnim in potratnim j napravam, kljub temu da je g. župan dosti-| krat zaraditega vehementno kričal na njo, I kakor jo »Slovenec« svoječaslno že poročal. Obč nski odbor je z večino 4 glasov sklenil zvišanje taks na pritisk g. župana in ti so taki, ki niso in'eres'rani na teh taksah. Potrdimo, da ra "glednega stolpa ni debla občina, ampak kakor se je šele pri zadnjem občnem zboru javno zvedelo, prometno društvo, ki je pa itak pod vplivom g. Kende. Vendar pa je g. župan načrt za ta nesrečni stolp in še 3 druge take j nestvore, ki naj bi stali ua *Straži?% na sOsoj- ; niči« in na »Dobri gori«, predložil obč. odbornikom v javil; seji. Imenovani stolp se je delal tako nntihoma, da niti predsednik prometnega društva o tem ni bil informiran. Glede cen, i radi katerih »Jutro« napada hotelirje, nam je znano le toliko, da imajo isti ljubljanske ho- j telske cene, katerih tam nihče ne napada. \ Koliko >simpatij« pa ima g. župan še na i Bledu, se bo pokazalo najbolje pri prihodnjih ! volitvah, če ne prej!	i
Št. Jernej
Igra. Zadnjo nedeljo uprizorjena igra »Mi-1 lova Zala« je imela nenavadno 'e puspeh. Igra je že sarna po sebi zelo privlačna — saj ima jako zanimivo zgodovinsko snov: — kruto vpade krvoločnih Turkov na naša ozemlja. Rar.u tega pa je postal glas o naših dobrih igralcih že splošno znan. Za dobro predna-šano igro pa vsakdo rad žrtvuje nekaj dinarjev. Tcpet smo spornali v ge. Drevčevi dobro novo moč, ki bo našim igralcem skupno s svojim soprogom v zelo dobrodošlo oporo. Pri tej igri smo se lahko že posluževali novoprizi-danega p r štora za oblačilnioo za odrom, katerega smo dozdaj zelo pogrešali. Igra se na splošno željo ponovi.
Umor. Žalosten slučaj, katerega žrtev je poslalo m'ado življenje, se je pripetil preteklo ni del j;) zvečer v Apneniku nad Ploterjem. Tamo. nji posestnik Tomšič je opazil, da hodi za njegovo pastorko Jože Klemenčič, pos. sin iz Zvabovca, kar mu pa nikakor ni Irilo ljubo. Očim je radi tega dekleta že večkrat ostro prijel. Ko pa je v nedeljo zvečer opazil, da prihaja dekle zopet v spremstvu Klemen-čičevem domov, mu ?avre kri. Ves razburjen steče po 35 cm dolg kuhinjski nož ter ga porine nič hudega slutečemu spremljevalcu v prsa. Klemenčič je na mestu izkrvavel. Storilca so zaprli.
Najstarejša žiipljiuika umrla. V pondeljek 25. t. m. smo pokopali na Orehovškem pokopališču najstarejšo ženo nase župnije, 92 let staro Marijo B a k š e . kočarico iz Kire. Ran>ka ni poznala nikakih naslad tega življenja, trdo delo jo je zvesto spremljalo do pozne njene starosti. Zapet dokaz, da treznost in zmernest, zvezana s primernim delom dolgost življenja najbolj pospešuje.
Harofalt® ,$šwsyscas!
Inž M K 1 o d i S, Zagreb:
Železniška zveza z morjem.
G. Ilc se obrača v svojem zadnjem članku v predmetu naravnost na mene. Zato mu tukaj rade volje odgovorim.
Glede stroškov in nekaterih drugih podatkov
Dolžina
Proge	kni
Kočevje—.Stari trg—Lukovdol—Vrboveko	44.74
Črnomelj—Vinica—Lukovdol	85.6
Sevnica—Št. Janž	14
Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravicc	£0.5
Črnomelj—Vinica—Ogulin	43.76
Straža-Toplice - Kočevje	41.1
V stroških tirnice in kretnice niso vštete. Skoro gotovo je, da se bodo dali stroški pri prvih dveh progah še zmanjšati pri vsaki za 10 milijonov dinarjev.
Mimogrede konstatiram, da znaša razlika med mojimi številkami, ki sem jih izračunal leta 15)25 le na podlagi karte in obhoda terena, in temi uradnimi številkami pri prvih treh progah skupaj le 10% pri zadnjih štirih skupaj pa le 4%. Ni se torej »Klodič prevaril«. kakor je Fr. Šuklje rekel, kar za 40—(30%, ampak more bili z mojimi rezultati vsak strokovnjak zadovoljen Z veseljem konstatiram, da tukaj niso stremili za pretirano nizkim proračunom. Vem tudi, kako so Šukljctovc številke nastale, toda o tem morda drugikrat kaj.
Kar se gradbenega časa tiče, povem g. lici:, da zgradim naše proge s predorom od uradno določene dolžine ne 6, ampak 5 km med Lultovdo-lom in Vrbovsltem vred, lahko v treh in pol letih in tudi še prej, ako bomo imeli ^kredita:. Ako r>e, bomo potrebovali pa 10 ali tudi še več let.
Kar se slabega terena okrog Broda na Kupi— Brod ivloravice tiče, verjamem jaz uradnemu mnenju geološkega zavoda v Budimpešti, mojim lastnim očem in slednjič v tem slučaju dr. Musilu, ki je leta 1920 o tamešnjem terenu izrekel naravnost uničujočo sodbo. Da je pozneje to svoje mnenje spremenil v nasprotno, je sicer neprijetno, ali ne za mene.
G. Ilc navaja tudi kratko direktno zvezo Kočevje—Brod Moravice z mos-om čez Kvlpo ameri-kanski dimenziji. Moreni mu tudi tukaj točno po-sluiiti. To varijanto je proučil in po pravici zavrgel dr. Musil leta 1920 Pred seboj imam skico tega mosta, ki jo je Musil napravil Most je visok 226 m, dolg pa 650 m Slal bi danes približno 170 milijonov dinarjev. Most pri SLnrem trgu jc projektirala direkcija za zgraObo železnic, a ne jaz; jaz ga samo zagovarjam, ker je popolnoma upravičena osnova. Višina mostu ie uradno določena na 83 m. stroški so uradno izračunjčni na 25—30 milijonov dinarjev, kakor so pač cene železu, torej iznašajo
* Priobfujemo z običajno re/.ervo. Op. ure,hi.
posameznih varijant prinašam r sledečem prvič uradne številke ravnateljstva eu zgradbo novih železnic v P.cljrradu, ki je proge v letih 1023—25 tra-sirala in proučila. Niso nobena tajnost.
Skupna dolžina število viaduktov S! roška grad be
predorov	in mostov	v mili j. Din
0800	10	345
—	7	160
241	3	62
10.178	21	380
1680	5	182
2920	2	176
okroglo 7r/o stroška Musilove proge, a ne 50%. Kar piše g. Ilc v tem oziru, so debelo tiskane tehniške demagogije, ali pa tehniška budalost. Mostu sem posvetil v moji hrvatski in slovenski predmetni razpravi celo poglavje s točnimi podatki in grafikonom. G. Ilc pa pravi, c!a sem glede mostu zelo — redkobeseden. Tudi pravi, da ni utemeljitve za naš projekt. Utemeljujem ga že šiiri leta neprestano 7, vsemi mogočimi razlogi, posebno s strogo tehniškimi, stavil sem na nasprotnike celo konkretna vprašanja, da vglobim debato, čakal sem na tehniške argumente, seveda podprte s številkami in tehniško iskušnjo — čakam zastonj.
G. Ilc pa se mi zdi kakor ptica noj, skrije glavo v pesek, piše stvari, da se jim vsak tehniški otrok smeji in misli, da potem moje razprave ne eksietirajo; in najbrž tudi službeni podatki, ki jih tukaj prinašam, zanj kratko malo ne eksi-stirajo. Ali naša javnost zna hvala Bogu sama citati in misliti in ni ji nič potreben oblastni poziv g. Šukljeta: Rojaki pamet! Vse neverne Tomaže pa, ki mor.la mislijo, da moji podatki niso avtentični, vabim vljudno v mojo pisarno, da jim pokažem vse dopise in načrte v originalu. Morem ;>oslužiti tudi s podrobnostmi, ne -jamo s pavšalnimi podatki. Ako hočejo gospodje nasprotniki še naprej debatirati na podlagi navedenih službenih ugotovitev, dobro. Ako bodo pa pisarili zopet mimo njih, bo vse le prazna slama in škoda za čas.
Spoštovanega g. župana osilniškega opozarjam na sledeče — vedno iz mojega stališča —, da hočemo samo »zvezo Slovenije z morjem — in to cele Slovenije, in ničesar drugega: Proga Kočevje— Stari trg Lukovdol stane okroglo 215 milijonov dinarjev. Ako naj jo izločimo iz našega programa in jo nadomestimo s progo Kočevje—Brod Moravice, stalo bi lo državo za 165 milijonov dinarjev več, samo, dn se le zbliža želeenica tamošnjim njegovim krajem; ali tudi državni meji! Ali ne bi bilo bolj umestno, izboljšati obstoječe cestne zveze ra-barskega okraja v Kočevje in Delnice, kar bi stalo ie mali del gornje vsote na eni strani, na drugi ; strani pa bi vendar bilo ustreženo tamošnjim tež- ! njam gotovo večinoma?
T
4»ar—a
miMjmMVOSM
+ Vandervelde — S<;si(!<wct!e«nik. 25. t. m. je obhajal belgijski zunanji minister Emil Vandervelde svojo šestdesetleiniro. Rodil r-?. je in rasfcl v času rapidnega razvoja industrije, v čaru, ko sc je med industrijskim delavstvom vzbujala razredna zavednost. Ravno Belgija je bila dežela posebno nizkih plač, zato posebno ugodna za razmah novega socialističnega gibanja. Avgusta 1885 je bila us!a-novljena belgijska delavska stranka. Vandervelde je kot develnajstletcn dijak vstopil v delavsko ligo bruseljskega predmestja l.\elles. Pet let pozneje je že veljal za duhovnega voditelja delavske stranke Ko je bil 1912 odpravljen cenzus, je Vandervelde pri*el s 27 drugimi poslanci delavske stranke v parlament. Od začetka tega stoletja do svetovne vojne je bil predsednik permanentnega odbora II. internacionale. Ob izbruhu vojne avgusta 1914 je postal minister; 1916 je prevzel resort ministra za prehrano. Ko so nemške čete zapustile Belgijo, je obljubil kralju, da bo preprečil revolucijo, ki se je pripravljala; za to je dobil zagotovilo, da se uvede splošna in enaka volivna pravica in noemurni delav-
nik-. Vstopil je kot minister za pravosodje v ' vlado narodne sloge, ki je 11321 razpadla. Do j zadnjih volitev 1923 je bil v opoziciji, v novi vladi pa jo posla! zunanji minister.
-f- C»rof Knto umrl, lz Tokia poročajo, da je v četrtek umrl ministrski predsednik vis-kont Taka-akira aKto. Vlada je odstopila. Po- | kojnik jc dosegel starost 67 let. Rodil se je
1. 1859. v Nagoyi. študiral je pravo v Tokiu, bil po promociji (1881) zaposlen v privatnih j poklicih in vstopil 1887 v ministrstvo za zuna- j nje zadeve kot zasebni tajnik ministra grofa Okuina. Ko je bil 35 let star, je bil imenovan 7T\ poslanika v Londonu Na tem važnem mestu je ostal pet let (1804-1899). Ta čas je ustvaril podlag.i za poznejšo anglflško-japon-sko zvezo. 1900—1001 je bil prvič zunanji minister, 1005 drugič. Decembra 1912 je prišel zopet kot poslanik v London, a se že februarja naslednjega leta vrnil domov kot zunanji minister v Katsurovcm kabinetu, ki pa ni dolgo vladal. Ko je 1914 Okuma sestavil vlado, je postal Kato kot njegov protežč zopet zunanji minister, to pot že četrtič. Stavil' je Nem- j čiii kmalu no izbruhu svetovno vojne ultimat
zaradi člngtava; Nemčija ultimatumu ni ugo. dila in Japonska ji je napovedala vojno. Maja 1915 je stavil kitajski vladi znanih 21 zahtev, ki so pa povzročile diplomatski poraz Japonske. Kmalu nato je moral Kato s svojim šefom vred odstopiti. Odslej je nastopal le kol voditelj stranke Kensejkej v senatu, kamor je bil imenovan 1911 kot baron in 1916 kot grof. Junija 1924 je sestavil novo vlado, ki v notranji politiki ni stala preveč trdno; pač pa se ji je v zunanji politiki posrečilo skleniti pogodbo s sovjetsko Rusijo. Danes je premier Kato mrtev in vlada v krizi, ki je najbrž ne be lahko rešiti.
-f- Kometi v lotu 1926 Za letošnje leto napovedujejo zverdoslovci prihod petih kometov, katere bo mogoče videti s prostim očesom. Ti kometi nosijo po svojil najditeljih sledeča imena Giacobini, Kopf, Finlay, Holmes in Tuttle. Prvi štirje končajo svojo pot okoli svoje osrednje žareče zvezde v sedmih letih, zadnji pa v 13 letih in 8 mesecah. Tega so astronomi nazadnje videli oktobra 1914, njegove štiri tovariše pa 1. 1919.
učiielfstvo
širša odborov« seja »Slomškove zveze« bo dne 1. febr. 1 1. ob 16. uri v Jugoslovanski tiskar-j ni. Na dnevnem redu bo razprava o nnšetn stališču napram deklaraciji UJU. Vabljeni vsi predsedniki podružnic ali njihovi namestniki. — š.
Podružnica Slomškove zveze za novomeški in črnomaljski okraj vabi svoje člane, podporne člane in goste na redno mesečno zborovanje v soboto dne 6. februarja t. 1. ob pol desetih dopoldne v Rokodelski dom v Novem mestu. Na dnevnem redu je tudi predavanje tov. Borisa Grada: »O Kergizih« ter nadaljevanje predavanja akad. Bajuka, s katerim je pričel ob zadnjem zborovanju.
Šolstvo in
Vrtec in Angelček 1925-26, št. 6. Tudi ta številka bo napravila mladini bralcem veliko veselje z zanimivo zabavno ier poučno vsebino in lepimi slikami. Dobe se še vse dosedanje številke tekočega letnika. Vrtec z Angelčkom stane do konca šolskega leta 22 Din, Angelček sam 8 Din. Številka čekovnega računa je 10.470. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
Orlice.
Na Svetnico, dne 2. februarja ob pol 5. url popoldne priredi Orliški krožek svojo letno akademijo z jako pestrim sporedom. Ker je povpraševanje za vstopnice veliko, prosimo, da se jih pravočasno oskrbite. Pester spored, ki ima na programu tudi rajolne in simbolične vnje. Gor čez karo s spremijevanjem petja nam zagotavlja lep večer, ki ga boste imeli med Orliško mladino v Ljudskem domu.
Občni zbori.
Podružnica S. P. D. Jesenice, ima redni občn) zbor dne 7. svečana t. L ob 14. uri v prostorih g. Kobal (Vergles) na Savi, radi velike važnosti naj se občnega zbora udeleže člani kakor tudi prijatelji planinstva — Odbor.
Organizacija absolventov strojne delorodske šole ima svoj I. redni občni zbor 2. svečana t. 1. ob 8. uri dopoldne v prostorih tehnične srednje šole v Ljubljani. Vabljeni so vsi absolventi strojne delovodske šole. — Odbor.
Kolesarsko in mntoriklistično društvo »Sava« v Ljubljani vljudno vabi gg. člane in članice na U. redni občni zbor, ki se vrši dne 2. febr. 1926. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, gostilna Kavčič-a Privoz št. 4.
TP&izsve&ovanja
Ušel je pes volčjak. Sliši na ime Lux. Znamka št. 156. Najditelja prosim, naj javi svoj naslov upravi tega lista.
išeorsanizacija prodaje trbove^s ega premoga.
V zvezi s svojedobnimi vestmi o novi ureditvi prodaje trboveljskega premoga moremo poročati, da se v okrilju trboveljske premogokopne družbe v resnici deluje na novi obsežni preuredbi, ki bo imela pred očmi dvoje:
1.	Pocenitev premoga ua temelju združenja (koncentracija) v vseh danih gospodarskih področjih, kar na eni strani zvišuje delavno zmožnost, z druge strani pa omogoča intenzivno delovanje na polju prodaje, oboje skupaj pa daje možnost, da se surovina, v tem slučaju premog, more konzumentom cenej« prodajati.
2.	Poenostaviti se hoče organizacija pro. daje, ki je bila doslej pri našem največjem premogovniku t. j. pri Trbovljah zelo zamotana in raznolika. Doslej so obstojale kot znano različne tozadevne organizacije, ki so bile kot nujna posledica prevratnih razmer lakorekoč le pomožna sredstva. Zbog tega so bile neodvisne druga od druge in se niso mogle prilagoditi celemu poslu tako, kot bi zahtevala potreba.
S tega stališča moramo torej le pozdraviti reorganizacijo prodaje trboveljskega premoga, ker odgovarja ne le potrebam prebivalstva, ampak v enaki meri tudi koncentraciji moči, l akršno zahtevajo gospodarska načela.
tf PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA T. L.
se vrši
domača predpusfna veselica
v restavraciji na Glavnem kolodvoru. — Začetek ob 8. uri zvečer, — Vstop prost. Cenjeno občinstvo prijazno vabi
JOSIP MAJDIČ,
rtatavrater
a si)eia
Ur. F r. G r i v e c :
Skof A.
(Slomškove zasluge za vesoljno Cerkev.)
Po globoko preprostih evangeljskih besedah se luč ne postavlja pod mernik, marveč na svečnik, da sveti ljudem. In čim svetlejša je luč, tem večji krog ožarja s svojo svetlobo. Taka luč so dobra in slavna dela velikih mož. Veliki možje z dobrimi in slavnimi deli razsvetljujejo svoj narod in svetijo še preko ozkih domačih mej. Hvaležni narodi postavljajo luč svojih slavnih mož kolikor mogoče visoko na svečnik, da svetijo tudi drugim narodom.
Taka svetla luč so dobra in slavna dela škofa Aniona Martina Slomška. Hvaležni ea-stivci njegovega spomina ne smejo biti zadovoljni, da bi se njegovo ime svetilo samo v tesnih slovenskih mejah Slomšek je z lučjo velikih del že v svojem življenju svetil preko ozkih domačih mej. Še bolj visoko na svečnik bi se morala postaviti luč njegovih del sedaj, ko je še bolj očividno, da je s svojim prav po Slomškovo preprostim delom izvrševal važno poslanstvo v okviru vesoljne Cerkve v korist vsem krščanskim narodom.
Pripravljajo se koraki, da se Slomšek kot blažen in naposled kot svetnik povzdigne na oltaq'e naših cerkva. Slomšek je bil škof. Pri tako'velikem škofu se pač upravičeno pričakuje, da je imel veliko ljubezen do vesoljne Cerkve in da je svoje narodno delovanje za prezirani domači rod ožaril z verskim sijem in ga postavil v službo Kristusove Cerkve, ki ne sme poznati razlike med narodi. V tem slučaju smemo pričakovati, da bo naša želja našla ugoden odmev v središču katoliške Cerkve in da bo v žarišču vesoljnega krščanstva odsevala tudi Slomškova luč
Božja Previdnost v vseh važnih dobah obuja može, ki imajo vzvišeno nalogo, da Cerkvi pomagajo vršiti sveto poslanstvo z odrom na razmere in potrebe dotične dobe. Ako bi mogli dokazati, da je škof Slomšek po božjem navdihu kot orodje božje Previdnosti izvrševal tako važno poslanstvo v slavo neveste Kristusove, potem bi bilo to morebiti celo odločilno na sveti tehtnici Slomškovih dobrih del. In res se da to dokazati vsaj z veliko verjetnostjo.
Franc Košar, najboljši Slomškov životo-pisec, ob koncu životopisa (izdan v Mariboru JS63) opisuje Slomškove zasluge za vesoljno Cerkev. Na prvem mestu omenja ustanovitev Bratovščine sv. Cirila in Metoda, na drugem mestu vizitacijo avstrijskih samostanov in nazadnje rimsko romanje. Očividno je, da druga in tretja zasluga nima trajnega pomena. Večje pozornosti je vredna prva zasluga. Ime te zasluge je skromno in preprosto, kakor je bil skromen in preprost Slomšek sam. Toda mi vemo, da je preprostost pečat velikih in svetih del. Poglejmo v zgodovino!
Okoli leta 1848. je zopet oživelo tisočletno vprašanje cerkvenega zedinjenja. V Parizu so odlični ruski katoličani širili zanimanje za krščanski Vzhcd. V Rimu je to zanimanje budil Vincencij Palotti s slovesnimi vzhodnimi liturgijami v osmini sv. Treh Kraljev Papež Pij IX. je 1. 1848 z okrožnico »In supre-ma« vzhodne kristjane povabil k vesoljni cerkveni edinosti. V Parizu, Bruslju in Rimu so se pojavljali poskusi, ustanoviti v ta namen posebne pobožne družbe. A noben poskus se ni posrečil. Te ustanove so bile večinoma omejene na tako majhen krog, da niso mogle ♦rajno živeti.
Leta 1851 je na smrt bolni škof Slomšek svojim duhovnikom, zbranim pri duhovnih vajah v Brežicah, predložil ustanovitev Bratovščine sv. Cirila, in Metoda za zedinjenje ločenih vzhodnik kristjauov, posebno Slovanov. Nepričakovani predlog je bil sprejet z nepričakovanim navdušenjem. Naslednje leto je dobila bratovščina najvišjo odobritev v Rimu in se je pričela širiti med ljudstvom. — Uspeh je bil čudovit. Skromno gorčično zrno božjega kraljestva je naglo zrastlo v veliko drevo, h kateremu so prileteli ne samo Slovenci, marveč tudi tuji narodi. Bratovščina se je širila med Slovani, posebno med Čehi in Slovaki, a tudi med Nemci v Avstriji in je : segala celo v Nemčijo. V desetih letih izkazuje bratovska matica že okoli 70 000 udov. Košar piše, da je bilo ob Slomškovi smrti (1. 1862) število udov že okoli 150.000; to pa morebiti ni točno.	I
Škof Slomšek je bratovščino negoval z i /sares očetovsko skrbnostjo. Vsako le'o je v ! >Zgodnji Danici« objavil letno poročilo v ob- i liki prisrčnega pisma in pozdrava, vabil je k 1 pristopu, poučeval in navduševal; podp'soval se je ket brat, kot »prijatelj in brat v Kristu- j su«. V teh pismih sb razodeva očetovska skrbnost in materinska nežnost, po kateri se je odlikoval tudi veliki apostol Pavel. To niso učene razprave, marveč preproste in tople Slomškove besede. Slomšek tega vprašanja ni mogel globoko znanstveno proučevati, a z evangeljsko preprostim in obenem bistrim očesom je videl marsikaj, kar je skrito uče i njaškim očalom; za uspešno agitacijo je zastavil vse bogastvo svojega globokega verskega živlienja in notranjega doživljaja. To je
Slomškova luč, ki sveti, in ogenj, ki vžiga.
Po Slomškovi smrti je njegova bratovšči na ostala zapuščena sirota, še se je širila in j.istla, a ni bilo več skrbnega očeta, ki bi ji vsako leto prilival novega življenja, jo varno vodil, modro učil in ogreval na svojem srcu. Avstr jska vlada se je pripravljala, da Slomška zaradi njegove »prevelike« ljubezni do slovenskega naroda odstrani s škofovskega prestola. Umevno je, da so nastale razmere, ki bratovščini niso bile ugodne. Izgubljala je na eni strani stik z ljudstvom, na drugi strani pa stik z vesoljno Cerkvijo in z Vzhodom. Taka bratovščina bi morala izdajati dobra letna poročila, ohranjati mednarodne stike, se prenavljati z Ozirom na razmere in po možnosti izdajati svoj časopis in poljudne knjige.
Leta 1885 so na Moravskem sklenili, da naj se Slomškova bratovščina prenovi; bratovščina je bila na Češkem in Moravskem jako razširjena. To so izvršili leta 1891 z ustanovitvijo »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« s sedežem na Velehradu. Apostolstvo se je prilagodilo časovnim razmeram, a smatralo se ie kot nadaljevanje Slomškove bratovščine; imelo je vnete pospeševavce, med katerimi se je odlikoval dr. A. C. Stojan. V tej prenovljeni obliki se je Slomškova ustanova razširila tudi med Slovenci in Hrvati. V prvem desetletju našega stoletja je Apostolstvo zbudilo pozornost v inozemstvu in postalo središče velikega mednarodnega znanstvenega gibanja, proslavilo se je z velehradskimi kongresi in 7. ljubljanskim kongresom ter si pridobilo ugled in priznanje v središču katoliške Cerkve. Prenovljena Slomškova bratovščina je pod zastavo Apostolstva zopet dobilo prven-st\ 'o v okviru katoliške Cerkve, zopet je za-žarela luč, ki sveti daleč v inozemstvo. Zadnja leta je vprav iz inozemstva in iz središča krščanstva dobivalo toliko pobude, da je moglo vztrajati in napredovati kljub nepotrebnim oviram.
V mariborski škofiji je Slomškova bratovščina ohranila še prvotni nasiov. A neugodne razmere so ji izpodkopavale življenje. Sedaj je vse pripravljeno, da se bo pridružila Apostolstvu sv. Cirila in Metoda Ohranila bo prvotno ime, a v družbi Apostolstva sv. Cirila in Metoda bo v Slomškovem duhu obnovila življenjske zveze in posegla preko domačih mej, da bo Slomškova ustanova zopet postavljena na svečnik, kamor spada.
Zadnje mesece se je veliko govorilo iu pisalo o Slomšku. Nisem opazil, da bi se zadosti poudarilo delo, s katerim je svetil daleč preko domačih mej in si je pridobil toliko zaslug za vesoljno Cerkev. A vendar je gotovo, da se je vprav " zadnjih letih očividneje pokazalo, kako važno poslanstvo je po božjem navdihu Vršil škof Slomšek s svojo skromno bratovščino. Zopet je prišel čas, da Slovenci v duhu Slomškovih tradicij v družbi sorodnih narodov stopijo na čelo velike mednarodne akcije. Jasno je, da ima to delovanje tudi velik izobraževalni pomen za vzgojo narodne in državne zavesti med našim ljudstvom.
Vzhod se probuja in išče nove orientacije. Pij XI. z višine apostolskega prestola opozarja, da bije odločilna ura, za katero kato- ! ličani še niso zadosti pripravljeni. Očividno je, da so Slovani najbolj sposobni in najprej poklicani, da ob vzhodnih mejah izvršujejo važno poslanstvo v korist vesoljnega krščanstva. Francozi so že izvršili veliko delo na drugem mednarodnem apostolskem polju; Nemci so ono delo podprli in pospešili s sistematično praktično iu znanstveno organizacijo. Ni se bati, da bi se pri nas prezrlo ono apostolsko delo, pri katerem imajo prvenstvo Francozi in Nemci Saj zapadni narodi zadosti skrbe, da le ideje prehajajo v bogoslovno znanost, v učne knjige in v poljudno književnost. Že doslej -se je pri nas na onem polju neprimerno več delalo kakor za Vzhod in za Slomškove tradicije. Velika je nevarnost, da bomo prezrli to, kar nam je bliže in nam potrebnej-še. Lepo urejene cvetoče organizacije z bogato znanstveno in poljudno književnostjo je laglje prenašati na naša tla, nego samostojno ustvarjati in pospeševati domačo organizacijo, ki potrebuje bolj samostojnega dela in v začetku ludi širšega obzorja, več duševne gibčnosti in vztrajnosti.
Ideja Slomškove bratovščine zahteva sedaj mnogo več proučevan;a in previdnosti kakor nekdaj. Ljudstvo ima mnogo smisla za to idejo. A tisti, ki ga morajo učiti in voditi, se morajo potruditi, da bodo sami dobro poučeni. Tu ima važno nalogo naša bogoslovna znanost ne samo na bogoslovni fakulteti, marveč tudi na bogoslovnem učilišču, ki ga je Slomšek s tolikimi žrtvami ustanovil. Poznavanje krščanskega Vzhoda in Slomškove ideje vesoljnega cerkvenega edinstva mora preiti v snlošno bogoslovno izobrazbo in potem ludi med inteligenco in ljudstvo. Kakor so se nekdaj duhovniki vneli za Slomškovo bratovščino, tako naj bi se naša duhovščina zopet vnela za Slomškovo idejo vesoljnega edinstva iu naj bi se v ta namen združila v zvezo, kakor so pred dobrini desetletjem nemški duhovniki ustanovili duhovsko zvezo za apostolsko delo na drugem polju.
Vrnimo se k Slomšku, še je čas. da po njegovem zgledu stopimo na čelo velike medni rod ne akcije in v zvezi z najboljšimi za-padnimi možmi izvršujemo poslanstvo, za ka-
i tero nas je usposobila in poklicala božja Previdnost. Ne bojmo se! Slomšek nam je pokazal pot. Njegov zgled naj nam sveti, da bo mogel še bolj kakor nekdaj svetiti tudi drugim narodom.
Ako hočemo, da bodo na merodajnem mestu priznali izredno krepostnost Slomško-
vega življenja in odlično zaslužnost njegovega providencialnega dela za vesoljno Cerkev, moramo tradicije njegove bratovščine dvigniti na tako višino, da se jim bo poznal pečat velikega in svetega škofa.
'mi pregled
Prosvetna zveza.
Maskerski točaj se vrši danes v Ljudskem domu v prostorih Ljudskega odra in sicer od pol 0. zjutraj do 12. ure in od 2. do 6. zvečer. Tečaj vodi g. Ivan Pengov, akademik. Priglašenih je 2! udeležencev z dežele.
Knjipoveški tečaj za knjižničarje se vrši dne 2. februarja in sicer se začne ob 8. zjutraj v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti št. 7.
Krekova prosvetn vabi na skioptično predavanje o sv. Tereziji, katerega priredi dnnos popoldne. ob 5. v Alojzijevišču, Predava g. m srn- Viktor Steska.
Dol pri Ljubljani: Na praznik 2. lebr. bo v novi dvorani P ros v društva predavanje o starem poganskem in krščanskem Rimu. Predava g. prof. Moder. Predavanje bodo pojasnjevale številne slike iz katakomb, Koloseja itd.
Ocrkljo ob Krki. Ob priliki misijonskega dne priredi Prosvetno društvo predavanje o sv.' Frančišku s številnimi skioptičnimi slikami. Predava g Tomazin.
Jesenice. Prosvetnc-socialna šota se vrši danes v župnijski dvorani ob pol 4. do G. Danes nadaljuje dr. Karel Capuder svoi predmet: Zgodovina socialnih razmer v srednjem in novem veku.
Koroška »da: Danes zvečer ob pol 8. priredi I rosvetno društvo skioptično predavanje o Carigradu. Predava g. župnik Žbontar.
Črnomelj. Izobraževalno društvo vabi člane kakor tudi prijatelje društva na skioptično predr-vanje o zgornjeitalskih mestih zlasti o Benetkah. JNadv-se so zanimive slike iz Benetk. Predava g župnik 1. Bittner, ki je preteklo leto obiskal vsa ta mesta
Dobrepoljc. Cerkev in bratstvo je naslov predavanju, ki ga priredi na misijonski praznik 2 febr po večernicah naše Prosvetno društvo, številne ski-optiene sliko nam bodo kazale krščanske heroje, ki so v dejanju pokazali pravo bralovstvo nasproti človeštvu. Predava g. Fr. Preselnik.
Cerknica. Prosvetno društvo opozaria na lepo versko predavanje: Marija v slikah, ki se vrši dne lebr. po večernicah v društvenih prostorih Pre-. davanje bodo pojasnjevalo številne skioptične sliko
Breznica. V novi dvorani bo danes po večernicah lepo skioptično predavanje o Lurdu Predava g Kaolan Gostiša.
Tržič. Na svečnico zvečer bo v dvorani sv Jožefa skioptično predavanje o zgledih krščanskih junakinj : Judita in Devica Orleanska. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
Groblje. Prosvetno društvo opozarja svoje člane ni prijatelje na zdravstveno predavanje: Kako ostanem zdrav. Predava zdravnik in predavanje po-jasnujejo filmske slike. Predavanje bo ob 3. v društvenih prostorih.
Radovljica. Na praznik 2. febr. priredi naše irosvetno društvu skioptično predavanje o Lurdu in turških čudežih. Prijatelji društva vljudno vabljeni Predava g. knptan Gornik, ki je sam že obiskal to znamenito božjo pot.
Občni zbor S. Krščanske Ženske Zvezo «« vrši v torek 2 febr. ob 3. pop. v Akademskem domu. Članice, udeležite se občnega zbora v obilnem šte-
le/1;o pričakovanj prvi zvezek je izšel Nekoliko pozno sicer, a nas zato odškoduje s polno vsebino, la ja-sio spričuje, da letošnji letnik nikakor ne bo zaostajal za prejšnjimi in bo vreden nadaljevalec častne tradicije in važen, ,vež kažipot v bodočnost. V 39. letu je dozorel mož. ki ve zakaj živi in kaj hoče; in je mlad. kot ni mlad mor-... n?tben nas list. Ko! morda šc v nobeni prejšnjih številk sta se v tej našli na isli pnti dve neraciji: tik predvojna in povojna: in ne sa-mo v beletristiki kot sicer, ampak predvsem v prosvetnem 111 kritičnem delu. Dom in svet je danes list brez katerega ne sme biti noben slovenski niteligent, ki mu je slovenstvo mar. ki mu io za lepo I o materinega jezika in za njega obliko-stvorstvo, ki mu je za požlahfnienje življenja in tenkoslusnost živcev, skratka: noben inteligent, ki živi in ki se zaveda življenja, njega lepote in tragike, svojega odnosa do Boga in ljudi In nihče ki se zan:ma za svojo rast in za rast slovenske kulture, katere tvorec in sodnik je Dom in cvet Ivorec in sodnik!
Že v naslovni sliki (morda Plečnikovi?) je letos kot se nikdar, zajeto vse poslanjo Doma in sveta: samobitni slovenski dom t svojo lepoto kot s pesmijo, ki jo poje iz harmonije vsega sveta, ki mu je v temelj predložen; in soince božje objeva dom in svet in meglica ob rjem je ket rahel dih iz onostranstva .. Točno in lepo, morda premalo krepko, pa idilično, kot se z idilo tudi vs bina odpre: z .0 s m e r i m i pesmim k Pregljevimi. Vlastelin z Okroglega Tomo Zupan, prelit v zgodovinsko osebo prof Orešca poje, poje za spoznanje sreče, ki je v šolskih reklih ni. je le v mladosti in je — ljubezen. Vseh 80 let se je učil življenja iz knjig, in latinski citati mu meg'e oči, dan e izprevldi. Mulies semper fallax: lepota naj-tisje ljubezni, ki je ne vidi vsako oko, mojster-ki opis kretenj, in 70rak dih mladih brodnikov in še rahlejši tragos Mete... Že bolj jasno se staremu šolniku odkriva življenje ob vsakdanjem slavo-spevu v vlaku, bolj kot iz knjižnih eklog Kosega-stenovih. Idila vsakdanjosti, nevidne vsakemu, ki živi daleč od življenja, ah pn, ki je sredi življenja ze otopel za rahlosli, za pesem. Bevkov - Julij n n Sever je analitično psihološka študija, prefino opazovanje odnosov moškega'do ženske, tragedija mladeniča, ki je bolan in ljubi.. krog štirih ljudi, ki se plcto v tragedijo — ljubosumnosti? Seciran je živčevja pod drobnogledom, .dočim je J are a »Doživet jo gospoda K a šteli ca« ceciranje absolutne duše, Icj se zave svoje prave bitnosti in se ne moro več uravnovesili, ko je bila enkrat premaknjena s tečaja. Močno koncipiran začetek izzveni v dinamiki, ki pretrese celo postavo materialtslovo, da se v samoti poišče, se v duševni bolezni najde in — životari razdvojen, pa vendar obogaten z novim spoznanjem Močno poudarjena je brutalnost dana nje družbe, "a človeka skoraj privsde v nihilizcni, v zanikanje človeka, če ne bi občutili lepote pri rodu in svoje veličine... Enako se kaže brutalnost družbe v M n g a j n o v i Slivarick. tej živi, neposredni sliki kraških delavk, ki iih izrnblia debeli laški trgovec.
Trpeče je njihovo nebo — rdeče so zvezdice naše rdeče so zvezde kot kri —
poje pri delu, da si prislužijo za svojo Verice, ne« zakonske otroke — le Irenea se je po osmih letih uprla temu življenju in zahrepenela drugam, ka-inerkoli. — Dušn njena je začutilo ponižanje — m v največjem gnusu, v globoki zavesti vrednost zenstva zaluči trgovcu v obraz: Podlež! V napeti dramatičnosti se konča la živo, polnob.irvno pisana črtica, z globoko tragiko slivarice, ki se ji hoče solnca.
Tako bi bila vsebinsko razbrana proza te prve številke in jasno se nam razodene težnja današnjega Človeka, ki poudarja etos in prenovo družbe, poglobitve zavesti in lepoto doživljanja. V poeziji je to pot zapel zopet naš S i I v i n S a r d e n k o s pesmijo Evangelista (Kreka) in z lepim, nežnožalostnim Spominom na mater, sredi draveljskpga polja. »Življenje Toneta S e 1 i š k a r j a pa je morda ena naikrep-kejših njegovih: zavest življenja in skrivnost življenja:
Smo mesojedni Črvi — v človeška srca grizemo, pijavke smo — v tem& spočetnic se zajedamo, ujedne ptice — ostre kljune v resnico mečemo, netopirji silni — s perotmi v svetlobo bijemo, bogoskrunitelji — možgane ob večnosti si trgamo, — skrivnost življenja.
^Poplavljena pokrajina« je mogočno ka-raktemirana s temnimi, mokrote napetimi zaganjali in iz občutja smrti se iztrga krik po življenju, ki zmaga. V celoti se mi pa zdi nekoliko tea-tralna, nabrekla. Preprosto, narodno epiko je prispeval dr. Robida s »pesmijo o mladi mlinarici«, dobro imitacijo vsebinske kakor tehnične plati tradicionalne slov. baladne povesti, le v drugem delu je nekoliko razvlečena in motivno preobložena. (Tudi rime na i preveč motijo.)
Leposlovni del lepo zaključuje D e bel jako v a prestava modernega katoliškega misteri-ja: Marijino o z n a n e 11 j e francoskega državnika P a u 1 a C 1 a n d e 1 a . sovrstnika Romaina Rollanda. Po srednjeveškem največjem katol delu Dantejevi C o m m e <1 i j i pač ni moglo kaj drugega slediti, kakor novodobno najpriznanejše kat. delo, in za drugo leto bi priporočal Sor^e-jevega Berača, ki ga je tako lepo prevel Jože Pogačnik in čaka zastonj založnika. Da je Sorgeja umel, kaže pač najlepše njegov esej o njem v tej številki, s katerim je otvoril serijo portretov iz nemške moderne. Vse umetnostne razstave v letu 1925 sta skupno pregledala urednik Stehe in mladi, izredno kritični R L o ž a r, ena najboljših mlajših pridobitev Doma in sveta. Opozoril je na novo pojtnovunje forme pri Kraljih in na možnost njihovega razvoja. V kritičnem delu je pač najzanimivejše Ložarjeva ugotovitev področja antike 111 današnje pojmovanje antične vzgoje, ki se popolnoma loči od naših, dosedanjih humanističnih, filoloških mnenj. Tine De beljak piše oceno Pregljevih >Božjih mejnikov«, France K o b 1 a r pa o Prijateljevih izdajah Jurčiča in Tavčarja, in o Šlebingerjevi Podlimbarskega, ler Zbašnikovih »Žrtvah«. Ostali kritični drobiž je prispeval Pregelj. O glasbenem življenju poroča točno dr. S. Vurnik o gledališču pa urednik K o b I a r.
Ves Dom in svet krase lepi posnetki že realiziranih novejših del prof. Plečnika, katere spremlja Steletov Članek o bistvu arhitekture.
* « •
Nakratko «anio sem podal vsebino te i. št o-vilko, ki nain je nakazala pot v nov letnik, in nam že deloma dala spoznati njega vsebino. Obetajo su nam v drugi številki ilustracije s portretno raz- ■ stavo in obširna študija o njej; predvsem pa se nam je veseliti in nadejati uvoda v razumevanje slikarske umetnosti, ki ga je priredil znani strokovnjak iu je vsem kar najpotrebnejši in naravnost nujen. Po vsem tem, kar se nam je nudilo in kar se nam obeta, pač ne bo nikogar, ki bi bil dvomil o upravičenosti Doma in sveta: ki ga no bi z veseljem naročil in bral. Ne delamo reklame kot se drugod; iz potrebe v tebi snmr.m moraš za-lirepenofi po Domu in svetu.	T. Debrljak.
»Socialna Misel«. Točno, kakor je ob novem letu obljubila, je izšla zopet »Socialna Misel«, ki prinaša v svoji februarski številki izredne pestro vsebino. Fr. E r j a v e c objavlja v njej izčrpno razpravo o naši delavski zbornici ter njenem dosedanjem delu, ki bo glede na volitve vanjo gotovo zanimala najširšo javnost. Naš list je iz te razprave posamezne odlomke že objav'1 M. Lilleg zaključuje svojo globoko zasnovano študijo >0 so-lidarizmu«, prof. K. O z v a 1 d objavlja zanimiva iu tehlna izvajanja o ljudski univerzi. Dr. J Je-raj razpravlja o vprašanju moderne stanovske kulture, dr. Gosar pa objavlja svoj sistem sociologijo. Jako pester in bogat je tudi pregled, ki je razdeljen v politični, kulturni, socialni in gospodarski del, kjer se opozarja zlasti na aktualna dnevna vprašanja ter važnejše pojave v tozadevni literaturi. — Ne glede na to, da je ^Socialna Misel danes edina slovenska publicistična revija, b! jo moral imeti tudi zaradi njene bogato in aktualne vsebine vsak izobraženec, ki hoče slediti času. Prve številke je še nekaj v zalogi in uprava novim naročnikom šo lahko postreže. Naročnina znaša le 50 Din za vse leto.
Razpis natečaja ia idejno »li dekorativno
fliko Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani razpisuje tri nagrade zh najboljše skice za slike iz slovenskega življenja, slovenske prošlo-sti ali slike idejne vsebine, nanašajoče se na delo in namen Jugoelovandske Matice Definitivno se izroči delo v izvršitev na podlagi najboljše skice kakor razsodi razsodišče Slika bi na to služila za reprodukcijo. Prva nagrada 2000 Din. druga nagrada 1000 Din, tretja nagrada 500 Din Velikost iu tehnika poljubna, želeti ie skico v barvali. Rok ■/.a vpošiliatev skic do 1. marca t. I. na običajen način (geslo, ime v zaprti kuverti) na naslov l'o-krajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Sclcnburgo\u ulica 7-11 Udeleže se konkurenci lahko vsi jugoslovanski umetniki — Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani.

Moda
BLUZA.
Dosedanja moda skoraj ni poznala bluz, tako da je ni bilo treba niti poleti ui jeseni, pozimi pa imamo cele obleke in komplete brez bluz. Za pomlad je prišla pa bluza spet na površje. Že so tu kostimi z bluzami in so tako zvane »Jumper«- (žemper-) obleke. Bluza l>odi v barvi prikladna krilu, najmodernejše barve pa so /.daj: bledorožasla, zelenkasta, ki se nagiba na rumenkasto in modričasto in pa
vodeno-rdeča. Nove bluze imajo prav enostaven kroj in jih moreš izlakko prikrojiti po vzorcu na sliki.
Za šport je prikladna bluza v načinu moškega telovnika. Tako bluzo okrasiš m obšiješ l našitki iz usnja, posebno krog ovratnika so taki in pa v zapestju Barva bodi skladna z barvo blaga vsega kostima. Paziti moraš, da je potem vsa obleka v enotnih, prijetnih barvah. Tako bluzo si moreš napraviti iz kakega
že nošenega krila, posebno zato, ker utegneš našiti vsakovrstne okraske in vložke iz drugega blaga na bluzo. V modi je zdaj, da ima bluza na prsih monogram (i/, srebra aii sploh blestečih se snovi). Druga vrsta modernih bluz je tako zvana ;B o i e r o«-oblika, ki jo vidiš na prvi bluzi v spodnji vrsti. Ta bluza se končuje spodaj s širokim pasom, da je videti kakor majhno krilce. Ovratnik in rokave zapneš s kako primerno zaponko. To bluzo napraviš iz blaga dveh vrst — iz svile, ki blesti, in iz take, ki je bolj motna. Prav lepa je taka bluza za v goste in promenado.
Bluze imajo pa tudi vsepolno okraskov iz vezenin, kar vidiš na drugi bluzi zgornje vrste. Vsakovrstne vzorce vezenja in umetnih šivov moreš spraviti na tako bluzo, ki je pa navzlic temu prav preprosta in fina. — Na tako zvano Kazak«-bluzo (kozaška bluza) spominjajo dolge, zvončaste bluze, ki jih napraviš iz prejšnjih "kozaških bluz«, če jim na straneh všiješ zvončaste vložke. Če znaš količkpj šivati, si boš izlahka prenaredila in modernizirala tako bluzo. Okrasiš jo lahko z našitki iz usnja ali z bleslečimi se trakovi. Pričakovati je, da bodo prav le bluze najbolj v modi za spomlad.
PLETENI KOSTIMI ZA ŠPORT.
Kakor šivani, tako so zdaj tudi pleteni •kostimi prav različnih razvrsti in oblik in so posebno za šport neobhodno potrebni. Vsepo-
vsod jih vidiš in so tako lepi in bujni, da se zdi, kakor bi cvetele rože nad belo gladino snega. Za tak kostim potrebuješ tudi »Pull-Over«. Pleteni kostimi so zato bolj pripravni kot iz blaga, ker se jih ne prime sneg tako — kot volne sploh ne — in se torej tudi izlahka ne premočiš v njih. Prav 'ako so spletene tudi
čepice, nogavice, rokavice in pahovka okx-og vratu. Vse je enotno in zato lepo.
NOVI KLOBUKI
za spomlad so ozki in precej visoki in so takin ali podobuih barv kakor obleke, torej: rdečkasti, rumenkasti svetlorjavi. Novi klobuki so zelo podobni športnim klobukom za moške in jih krasijo le igle, ki imajo dvoje lesenih kroglic. Tudi te kroglice se morajo vjemati z
Po širnem sveiu
Teozofski mesija.
Malokdo se še spomni teozofov. »Slovenec« je priobčil lani povest Križanovske, ki je bila poleg znamenite Blavatske utemeljite-ljica tega gibanja. Obenem z ameriško učite-teljico Anny Besant je navdušila Blavatska v kratkem času za »novo vero« najvišje angleške amerikanske in francoske kroge. Okrog 1. 1886. je bila Blavatska pravi orakel londonskih in pariških salonov. Sprejele so jo najvišje po-lilične osebnosli do kronanih glav, časnikarji so hiteli zabeležiti njena prerokovanja. Nepri-like z mediji, neuspeh spiritističnih sestankov in slično so zagrenili sicer Blavatski marsikatero uro, toda povodenj razkrinkanj ni zajezila napredka teozofije. Po smrti Rade-Baya (brah-rnansko ime Blavatske) so zakopali njen pepel na treh krajih: v Ameriki, Angliji in Indiji. Po vojni smo pozabili na teozofe, toda zdaj so zopet obrnili na se pozornost sveta z ustoliče-njem »novega odrešenika«, ki se je izvršilo na zelo slovesen način. Če smemo verjeti brzoja-vu iz Madrasa, se je udeležilo slavnosti 20 tisoč zaupnikov iz vseh delov sveta. Slavnost se je vršila v lastnem templju teozofske družbe.
Ime »novega mesije« je stopilo prvič pred široko javnost pred kakimi 15. leti, toda človeštvo ima kratek spomin. Anny Berant se je morala takrat zagovarjati radi svojega posi-novljeiica dečka Krishna Murte, sinu zelo znanega bralunana. Gospa Berant je že takrat sklenila, da bo deček nekoč »odrešenik sveta«. Izročila ga je v oskrbo svojega pristaša Lead-beeterja, ki si je nekako pridobil škofovsko čast v prezbiierijanski cerkvi, toda ni l il posebno čednosten v osebnem življenju. Imel je z mladim Indijcem neke nečedne namene. Deček se je pritožil očetu. Stari brahman je tožil in ludi dobil dečka nazaj. -- Med vojno se je t., nekoč senzacionalna zgodba pozabila.
»Odrešenik« je postal zdaj 30 let star, in gospa Besant je sklenila, da naznani svetli njegov prihod. Mladi Indijec je študiral v Londonu in Parizu. Pariški listi zatrjujejo, da je bil priden, celo preveč priden obiskovalec različnih ponočnih zabavišč na Moutmartru, ki so sicer dosti skrivnostna, vendar nimajo na sebi ? dč teozofskega. Gospa Besant pnčakuie. da bo
barvo klobuka in dotične obleke.
Tako nam je prinesla pomladna moda preccj novosti, ki pa niso izumetničene m zoprne, temveč so pripravne za vsakdanje življenje. Ti pa se obleci, kakor je prikladno zate in tvoj stan. To je zmeraj in povsod moderno.

ŽENSKI IZUMI.
Lanska zadnja izdaja seznama v Zcd. državah veljavnih patentov preseneča po velikem številu ženskih izumov. Njih število presega 5.000. Med njimi so najduhovi-tejši pripomočki za gospodinjstvo, vrtnarstvo in poljedelstvo od kuhinjske mize z ledeno omarico do stroja za žetev. Ženski izumi so ludi: Avtomobilski motorji in železniške kretnice. Nekatere ženske so torej dobri inžeherji in matematiki, četudi ne odgovarja to dejstvo splošnemu nazoru o ženskem značaju. Neka Amerikanka je izumila pripomočke, ki obvarujejo ravnotežje podmornice. Druga izumitelj ca veliko zasluži s patentom za pridobivanje kositrn in rudniških odpadkov. Pred kratkim umrla gospa Ayrton je imela 20 rudarskih izumov, med njimi tudi dosedaj naj-lH)ljši sistem prezračevanja preniogokopov.
Go^pa Henry ima 33 patentov tehnične vsebine od šivalnega stroja do kuhinjske posode. Amerik nke so bolj praktične, v stari Evropi pa so žene be lj ženi lne. Gospa Curie je svetovno znani učenjak. Gdč. Ida Točke je našla v laboratoriju prof. Noddacka dva nova elementa in si torej priborila ime v vsakem kemičnem kurzu na visoki šoli. Ga. Montesori je izvršil: preobrat v pedagogiki iu se omenja poleg Pestalo/. ija ali Trobelja. In vendar ni pričakoval moški svet, da bo ženska tako pametna. V amerikanskem zakonu o zaščiti pravic izumitelja stoji dobesedno tole: ; Varstvo zakona o patentih vživa vsaka oseba ne glede na svtje družabno stališče, tudi nedoletni otroci, zaprti zločinci in celo (!) ženske.«
Ženska imena v se-nnmu izumiteljev so pač najboljše maščevanje onim državnikom, ki so »pisali ta zakoni
izvršil njen gojenec visoko nalogo: rešil bo človeštvo nove svetovne vojne, ki bi sicer po-v„ročila nebroj nesreč. Novi »odrešenik« si je izvolil »12 apostolov-". V svoji poslanici pravi, da je novo vtelešenje... Krista, Buddhe in Orpheja.
KRALJESTVO BELEGA MOLKA.
Daleč nad polarnim tečajnikom —, piše »Krasna gazela , — sredi neskočne močvirnate »tundre«, ua obrežju Karskega morja in ob ustju velikih sibirskih rek, Jeniseja, Oba, zvesto čuva veliko morsko ceslo osem ruskih radio-postrj. Razven opazovanja zraka, morja in ledu nadaljujejo magnetna opazovanja, ki so mednarodnega pcmena vsled b! žine magnetnega tečaja. Pomagajo ludi ladjam v vodovju Ncve Zemlje in na veliki severni morski poti do Jeniseja.
"Polarnikk karskih postaj imajo težko službo. Jeklena volja in trdno zdravje sta predpogoj. Vsako leto dob;jo postaje v avgustu zalogo živil in ostanejo enajst dolgih mesecev odrezane od celega sveta. Samo radio jih veže z ostalim človeštvom.
Kratko, megleno in mrzlo poletje se prične koncem julija. Solnce privabi žalostno polarno 1'lcro. Koncem avgusta pa se že prične mraz in tundra hitro dobi navadno tožno lice. Septembra je že vse belo in do junija traja dolga polarna zima. Viharji nagajajo še bolj kakor mraz. Človek ne more včasih tedne in tedne iz hiše, ki jo je zasul sneg, da si privošči vsaj požirek svežega zraka. Meteorološki pripomočki se nahajajo zunaj, kjer vrže človeka burja na tla. Opazovanja ob takem vremenu so nevarna. Kolikokrat so zgrešili polarniki pot, dasi so bili samo 10 do 15 metrov od doma! Kolikokrat so se povrnili z zmrznjenimi rokami, nogami, obrazom!
Polarna neč je strašna, trimesečna tema. Električna luč gori takrat brez pres'anka, solncu ni videti in botf ne daj, da bi se človek
udal obupu! Saj stojijo poteg vsake postaje skromne gomile žrtev težke službe. Enolična hrana, nezadostno gibanje in dolgčas pogosto pripravijo tla za škorbut. Seveda izrabijo polarniki službe prosti čas in ugodno vreme za lov na morske in divje zveri, spomladi celo na gosi in race. Toda previdnost je potrebna tudi tu. Neki sotrudnik radio-postaje »Vajgač« je postal žrtev burje, medtem ko je zasledoval ranjenega medveda. Izgubil je pol v snežnem metežu ua poti proti domu. Našli so ga šele pomladi, zmrznjenega samo 75 m od hiše.
Mornariško ministrstvo skrbi za zdravila in hrano, izdatne knjižnice, glasovire, šah in sliene zabave. Celo osebje postaj posluša dnevno moskovski radio-koncert. Edini goslje po-larnikov so Sanrojedi, ki pridejo po zdravila in novice. Njih deoa izrabi edino priložnost, da se uči pisati in čitati vsaj ruski.
Težko življenje in slaba plača! Radio-te-legrafist dobiva (poleg obleke in prehrane) samo 46 rubljev mesečno (1100 Din), medtem ko dobivjao njih kolegi na sovjetskih oceanskih ladjah 98 rubljev. In vendar ni treba misliti, da je malo ljudi, ki jim je všeč to življenje. Veličastno kraljestvo belega molka ima s oje oboževatelje. Čez 50 odstotkov »polarni-kov« je prezimilo že večkrat in so torej »zastrupljeni po iečajuv. Nekateri izmed njih so prestali po sedem Jo deset let »na kraju sveta«.
USODA METROPOLITA PETRA.
Glava ruske cerkve se nahaja v moskovski Butir-ki ječi v družbi 30 tatov in roparjev, izpostavljen v uira-ani smrdeči ječi stalnemu zasmehovanju straže in scujetn kov. Metropo-litovo zdravje je zelo slabo. Oblasti mu ne dovolijo, da bi prejemal pošiljatve prijateljev, je torej slabo hrano navadnih zločincev: kislo zelje in rženi kruh. »Začasni osrednji cerkveni sovjet«, ki je insceniral zaroto Petra, da se polasti vedslva cerkve, je obdolžil metropol ta nečuvenega zločina. Založil ga je. da je zastrupil patriarha Tiliona, da bi stopil na n egovo me to. Na odredbo načelnika cerkvene čeke, Tu kova, bo odprt patriarhov grob v svrho preiskave, ali je res umrl vsled zastrupljen a. Gi tovo bedo izrabili raztelešenje ostankov v svrho zasmehovanja patriarhove »svetosti«. Takih primerov je bilo dosti.
Spiritus agens : začasnega cerkvenega sovjeta je škof Boris možajski, krasni govornik iii častihlrpuež. Deluje v popolnem soglasju s Tučkovim, ki je prepričan, da je čas : zatreti gnezdo tihrnovcev, ker posamezni izstopi iz cerkve nič ne zaleže jo«. Živocerkvena in druga gil anja so bila premalo številna.
Zarotni'.;i so lud: prigovarjali melropnlitu Ag fargelu. prvemu namestniku patriarho-vega prestola ki živi ped policijskim nadzorstvom v Jarcskr lju. naj pristopi k njim. Boris je poslal k nJemu svoje zaupnike, leda metropoli je od' lonil pogajanja in je povedal izda-jalcem resnico v obraz.
CARJEVI DRAGULJI.
V Nswyork je dospel sovjetski pooblaščenec, ki bo pričel prodajo krenskih draguljev Romanovih v skupni vrednosti. 250 miljonov delajev. Plačal je gerestasno carino, toda dolga p; gajrnja v Amsterdamu so bila brez-urpešna. Nizozemci n'so kazali posebnega vesela, da bi poplavili svoj trg in znižali vrednost lastne zaloge draguljev. Ponujali so baje smešno ni ko ceno. — Najdražji izmed nastavljenih i'c'elkov je 2 kg težka krona Katarine II. Ok;n"ana je s 34000 karatov dragocenimi kamni in stane 52 miljenov delarjev. Zlat') že lo s 179 karatov br ljr.ntov, ki ga je poklcnil Katarini grof Orlov, stane 30 milj. dolarjev. Carsko j bolko in žezlo s 157 karati safirov staneta 24 miljonov dolarjev Dve 1 r.mi ruskih cesaric sta vredni 4 mil. dol. in dve diamrn ni verižici 4 in pol mil. delarjev. Izmed pc. amczn h draguljev so najdražji tzv. šahov briljant ki je težek 89 karatov. Perzij-s' i šah ga je bil podaril Nikolaju I. kot znak obžal vanja umora ruskega poslanika pesnika Griboj dova v Teheranu. Dragulj stane 14 in p 1 mil. dolarjev. Lepi so tudi indijski saphiri v isti vrednosti. Vse te i klicne cene odgovarjajo le sedanji vrednesti na trgu, nikakor pa ne zgodovinski vrednosti razstavljenih stvari
ZOPRN DUII TOBAKA.
Tibetanska vlada je poslala nedavno dopi9 Združenim državam v katerem sporoča, da je uvoz tobaka v tibetansko deželo prepovedan po sklepu celokupnega ministrstva. V tem in-teresantnem dokumentu je zapisano še sledeče: »Dežela Tibet je sveta dežela trdne vere, dežela, v kateri prebiva veliko bogov in svečenikov. Tobakov vonj pa bi vse to pregnal, zoprni vonj, ki bi se razširjal, bi škodoval ljudem in živalstvu in povzročil zlo, bolezen in sn rt. V blagor ljudstvu pa bi mi radi to nesrečo preprečili; zato ne sme noben Tibetanec kaditi cigarele, čeprav bi vlada imela lahko velike dohodke s pobiranjem tobačnih pristojbin.«
Prepričajte se o ii-pctiiosilt
vrvarsVJh Izdelkov
iz p r v e kranjske v r v a r n e
Ivan N. Adamič
Uubrns, Sv. Petra c. 31
in ori nodrn"nlti M rifor. Ve'tlr, sta 20 cr Krm ik Sntna 4
Spori
Sporini leden
V	Chamonix na Francoskem se je izvoje-valo evropsko prvenstvo v drsanju na ledu. 500 m je predrsal Finec Skutnabb v 44.8, 1500 m isti v 2 : 26.4, 5000 m spet Skutnabb v 8 :44, 10.000 m pa Avstrijec Polaček v 18 :46.3. Finec Pietilae se ni mogel sprijazniti s podnebjem in ni dosegel svojih običajnih uspehov. V končni klasifikaciji je bil Skutnabb prvi, Polaček drugi, Pietilae tretji. — Zelo zanimivo je bilo hitrostno drsanje v Oslo na Norveškem. Kljub hudemu snežnemu me-težu je dosegel Ballangrud na 10.000 m izvrstni čas 18 :01.1 (primerjaj zgoraj); 1500 m je dobil tudi Ballangrud, v 2 :26.3, 5000 m spet on, v 8 :42.9; samo 500 m je dobil Lar-sen v 45.5. — V Helsingforsu je pihal hud nasproten veter in je zato čas ruskega zmagovalca Melnikova prav dober: 500 m v 46.3, 1500 m pa v 9 :10 6. — Evropsko mojstrstvo v hockeyu na ledu so dobili 1. 1910. Angleži, 1911 Cehi, 1912 50 prvenstvo anulirali, 1913 so bili zmagovalci Belgijci, 1914 Cehi, 1921 in 1922 Cehi, 1923, Švedi, 1924 Francozi, 1925 Cehi, 1926 Švicarji. Napram Kanadcem so pa vsi ti zmagovalci prave ničle in jih Kanadci kar posrebajo; rezultati 20 :0 ali 30 :0 v boju Kanadcev proti Evropejcem oiso nič nenavadnega.
Znani »nogometni kralj« Scha-ffer je pustil sodelovanje pri praški Sparti in se je preselil ua Dunaj. Bilanca Sparte za preteklo leto je ta-le: 71 iger, 56 dobljenih, 5 zgubljenih, 10 neodločenih. Od 35 mednarodnih iger je Sparta zgubila 2, 7 neodločenih, 26 jih je dobila. Dvoraček je zabil 59 goalov, Poldček 45, drugi vsi pod 30. — Bilanca Sla-vie je pa sledeča: iger 80; 60 dobljenih, 10 neodločenih, 10 zgubljenih. Število goalov v vseh 80 igrah 327, število nasprotnih goalov pa 118. Kajne, lep zaključek!
V	tenisu se ne spoznamo toliko, da bi mogli kaj prerokovati. Po doslej igranih igrah bi pa sodili, da je vendar Suzana boljša kot Helena. Sicer opravičujeta Willsovo podnebje in francoska žoga, pa vendar. Prvič se bosta udarili — tako beremo — 1. februarja v Nizzi; Willsova pravi, da bo zmagala; če pa ne, se bo pa 2. julija v Parizu revanširala.
V	lahki atletiki bo 4. februar pomemben dan; Houten se bo kosal s črncem Hubbardom in Murchisonom na razdaljo 40, 50 in 60 yardov. Pripomnimo, da je Hubbard svetovni prvak v skoku na daljavo in da je zato ravno na prav kratke razdalje še prav posebno dober. Spomnimo se na Catorja, ki preteče na 100 m skoraj zmeraj v 11 sekund.
Kdaj bo Rigoulot prenehal? se' nehote vprašamo. Polagoma bo ostale t e ž k o a t -letske vrste čisto odločil; sedaj na primer je obojeročno potegnil 130 kg, nov svetovni rekord. To bi ne bilo nič takega, če bi mu bil kdo za petami; a prvi za njim so komaj pri 110 kg.
Pogajanja med Spallo in Tunneyeni so bo razbila; za pripravo za boj s Tirpojem se bo boksal Spalla morda z Breitenstraeterjem,
—	Menda prihaja nova zvezda na b o k s e r -sko obzorje; Delaney namreč mladega Fitz-simmonsa ni mogel potolči v 10 rundah k. o.
—	Navadno mislimo, da so v taboru bokserjev samo prejšnji mesarji, mornarji itd. Pa ni tako. Townsend na primer je sin pastorja in je bil advokat; spremenil je poklic in je sedaj bolj zadovoljen in bolj — bogat. Svetovni amaterni mojster mušje teže La Barbara je visokošolec; mati mu je bolna, pustil je ama-terstvo, postal je profesional in zasluži dosti za mater in zase. — Teže pri bokserjih niso 'ste kakor pri težkih atletih. Zapisali jih bomo: mušja do 50.8 kg, bautam do 53.524 kg, peresna do 57.152 kg, lahka do 61.235 kg, welter do 66.680 kg, srednja do 72.574 kg, lahka težka do 79.378 kg, težka pa od tod naprej. Nam se decimalke čudne zdijo; to pa zato, ker so teže preračunjene po angleških funtih in je razmerje med kg in funtom izraženo v dolgi vrsti decimalk.
Dne 27. marca bo veslaška tekma med Oxfordom in Cambridgeom. V zadnjih dneh je Oxford opravičen favorit, ker je iz moštva Cambridgea izstopil Wansborough, eden najboljših veslačev in trenerjev.
Aviatik Franco nadaljuje svojo pot v Ameriko. Na Kapverdskih otokih je že bil; če je odletel naprej, sedaj ne vemo. — Mednarodna aeronavtska zveza je priznala lani Francozom 45 rekordov, Amerikancem 33, Italijanom 24, Dancem in Holandcem pa po 2. Leta 1924 je bilo pa razmerje sledeče: Amerika 53. Franrja 27, Danska 5, Češkoslovaška 4, Italija 3, Švedska 1. V. Š.
JlMIoinc zimske snortne prireditve S. K Ilirije. S. K. Ilirija je absolviral pred dnevi kot prve prireditve v jubilejnem 15. letu svojega obstoja medklubsiko smuško tekmo v okolici Kranjske gore ter medklubsko tekmo v umetnem drsanju na svojem športnem drsališču v Ljubljani. Obe tekmi sta bili dobro organizirani, zlasti velja to za drsalno tekmo v nedeljo dopoldne, ki se ie pod vodstvom dr. Fucbso razvila v dosedaj najlepšo nrpireditev na naših drs-diščih. Dekorirano .drsališče, mnogoštevilna nublika in sodelovanje godbe so dali tekmi v resnici značaj jubilejne nrireditve Pozornost je vzbudilo med tekmo posebno prosto drsanie ing. Bloudka. elegantni nastop srospodične Urbančičeve. jako dober utis so napravili juniorji. 7, odobravanjem je pozdravila publika krasno produkcijo mojstra dr. Furhsa in dvoiiVe gdč. Urbančič—Schvvah. — Rezultati tekem so bili sledeči:
L seniorska IV, tekma za prehodno darilo dr. G. Fiu-hsa: (lanski zmagovalec ing. St. Bloudek, doseglj, 204 točk): 1. ing. Rloudek Stanko, točk 17(5.7, mestna štev. 5 (pri vseh 5 sodnikih soglasno prvi); 2 Vodišek Viktor, točk 155 9, m. št. 10; 3. Kavšek Ivo, točk 137.3, m. št. 15.
II.	tekmo druge seniorske skupine zn Jubilejno darilo SK Ilirije (dosegli. 132 točk): t. Betetto Evfren, t. 84.17, m št. 3 (soglasno prvi pri vseh treh sodnikih); 2. Wisiatk Engelbert t. 78.33, m. št. 6; 3. Juvanc Milan, t. 71.5, m. št. 8.
III.	tekma rlam za j'ibi|p>no darilo SK Ilirije (doseglj. 13? točk): 1. Urbančič Hilda, t. 107 7, m. št. 3; 2. Sirca Almira. t. 67, m. št. 6; 3. Urbančič Mejita, t. 44.5, m št. 9.
IV.	tekma juriorjov (dosegljivih 132 točk): 1. Avč'n Franc, t. 88, m. št. 3: 2.' Bleivveis Janez, t. 81 66, m. št 6; 3. Dovgan Danilo, t. 64.33, m. št. 9.
Smuško tekmo v Kraniski gori so vodili: dr. Berce, Vrančič (IHriia) in kot delegata J. Z. S. S. dr. Souvan in dr. Paulin. Tekme se je udeležilo tudi vojaštvo, v program je bila upletena nadalje tekma šolske mladine. Rezultati:
I. seniorji 32 km (33 tekmovalcev): 1. Stanko Kmet (L S. K.) 2 : 47.24. 2. Fran čeme (Skala, Jesenice) 2 :57 46. 3. Predalič (Skala, Ljubljana) 2 : 58.50. — Prvi je prispel sicer na cilj Joško Janša (Ilirija), ki je vsled nejasne markacije zgrešil določeno progo, ter bil vsled tega diskvalificiran; pnsnel je v česu 2 : 27.20. — Klubsko prvenstvo si je priboril Janko Janša (Ilirija) 3 : 4.43. Kot 4. je prišel na cilj pod p. Grujičič (vojaški smučarski tečaj) v času 2 : 59.10
II tekma junioriov 20 km (9 udeležencev):
1.	Primožič Avgust (S. K. Tržič) 1 : 33.11.
III.	Dame 5 km (4): L Milči Bloudek (Ilirija) 31.15; 2. Rabič Minca (Skala) 36.4; 3 Talka Šepe-tavec (Ilirija) 39 24.
IV.	Mladinska tekma 3 km za dečke do 12 let (35 tesmovalcev): 1. Knap Leon 16.35, 2. Gregorič 18.57.
Prvenstvo Evrope v teku na ledu so se vršile pretečeno nedeljo v Chamonixu. Po predpisih mednarodne drsalne federacije je mora) preteči vsak udeleženec progo na 500, 1500, 5000 in 10.000 m. Prvenstvo je dosegel Finec Skuttnah, Id je zmagal na 500 m (44.4 sek), 1500 m (2 min. 26 sek.) in 5000 m (8 :44), dočim je dunajčan Polaček bil prvi na 10.000 m (18:48.3). Končua klasifikacija: 1. Skuttnab (Finska) mestna številka 5; 2. Polaček (Avstrija) 10; 3. Pretila (Finska).
Nogomet. V Zagrebu se je prejšno nedeljo kljub snegu odigralo drugo kolo pokalnih tekem zagrebške podzveze. Izidi so bili med drugim: Gradjanski : Sokol 9 : 1, Hašk : Borongaj 12 0; Železničarji : Sava 5:1. — V Beogradu so se vršile ze prve letošnje prvenstvene tekme z izidi: Jugoslavija : Jedinstvo 6 ■ 0; B. S. K. : Soko 5:1. — Na Reki je Zagrebška Concordia zgubila proti Gloriji z 1 : 6. — V Berlinu je delavsko moštvo Moskve porazilo delavsko moštvo Berlina s 7 :0.
Drsalne tekme za prvenstvo Jugoslavije, razpisane za jutri v Ljubljani na drsališču SK Ilirije, so vsled južnega vremena preložene na praznik
2.	februarja Prijavni rok se podaljša s tem do L februarja do 18. ure — J. Z. S. S.
Mladinska drsalna tekma JZSS-a je ponovno preložena na 7. februar
Planiuski Vestnik v novi obleki. Pravkar je izšla 1 številka Planinskega Vestnika za letošnje teto. Opremljena je z novo lepo naslovno risbo Jalovca, ki jo je narisal akademični slikar France I odrekar. Sprememba naslovne slike je bila že res potrebna. — Planinski Vestnik prinaša zelo zanimivo vsebino: Dr. Josip Ciril Oblak: Etna — Dr. Klement Jug: Plezalni zapiski — Vilko Mazi: Blegas od zapadne strani. - Zorko J.: Iz pozabljenih planin. - P. Cevc: Dinara. - Kotiček: Planinski čar — Društvene vesti: Pravila Asocijacije Slovanskih Turistovskih Društev. - Pregled po-seta planinskih koč SPI), ki so v oskrbi Osrednjega odbora SPD v Ljubljani v I. 1925. Statistika je temeljito in skrbno sestavljena. — Številki je priložena lepa slika g. Jankota Škrlepa: Kočna s Storaca.
Orel
Orlovski odsek na Jcžici priredi na Svečnico one 2. febr. ob osmih zvečer v Društvenem domu telovadno akademijo z bogatim sporedom, katere cisti donos je določen za spomerik padlim v svetovni vojni. Sodeluje črnuški tamburaški zbor. — Pridite vsi! Bog živi!
. Orlovski odsek v Konjicah priredi na Svečnico dne 2. februarja ob treh popoldne v Katoliškem društvenem domu svojo !e:no akademijo. Ker bo prireditev zelo lepa, z bogatim sporedom, vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da sc je udeleži v obilnem številu Predprodaja stopnic bo isti dan dopoldne v Društvenem domu. Kličemo: na veselo svidenje! Bog živi!
Scntpetorska orlovska srenja v Ljubljani priredi dne 2. februarja 1926 (na Svečnico) ob osmi uri zvečer v Društvenem domu v Mostah svojo letno telovadno akademijo s sodelovanjem orliških krožkov z izbranim sporedom. SentpeU rska orlovska srenja pričakuje od somišljenikov in prijateljev telovadbe da čim v večjem števiiu poselijo io akademijo. Vstopnice se dobijo danes od 9. do 12. ure in jutri dne 1. februarja od 8. do 6 ure zvečer pri br. predsedniku Gradišku v Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, I. nadstr. levo, dne 2. fe-
bruarja (na Svečnico) se bodo vstopnice prodajale v Društvenem domu v Mostah od 10. do 12. ure dopoldne in 14. ure naprej.
To in ono
-f Al: bo Dunaj izumrl? Dunaj šteje letos 165 611 prebivalcev manj kakor 1. 1910., kar pomeni na adovanje za priličnih 10 odstot. Vedno več je na Dunaju žensk. L. 1913. je pa prišlo na tisoč: Dunajčanov 1077 žensk. Danes je pa razmerje 1000 proti 1254, kar pomeni, da je žensk 20 odsl. več kot možkih in da je vsaka peta Dunajčanka obsojena na samski stan. Dejansko je seveda stanje še slabše ker se ne oženijo vsi možki. Odstotek ludi starostna ra lika, ki je nastala vsled dolgotrajne svetovne vojske, ki je en del žensk gotove starosti obsod.l na samski strni. D Ije socirlne razmere iid. Vsled teh vzrokov bo Dunaj v n-s!ednj'ii desetletjih po številu prebivalstva močno nazadoval.
Gospodarstvo
Položaj na denarnem trsu.
Ljubljana, 30, januarja.
Naš urednik je imel danes priliko govoriti z uglednim bančnim ravnateljem, ki mu je podal o trenotnem položaju na denarnem trgu sledečo sliko:
Na denarnem trgu vlada napetost, ki se je začela v Zagrebu in Belgradu in se sedaj čuti tudi v Sloveniji, Navzlic dejstvu, da je likvidnost denarnih zavodov v Sloveniji precejšnja, so vendar postali denarni zavodi pri podeljevanju kreditov in določevanju obrestne mere vzdržljivi. Ce se položaj ne izpre-meni, je pričakovati, da bo debetna obrestna mera ostala neizpremenjena, ker je odpadla potreba, da se denar za vsako ceno plasira. Glede pogojev za kredite v tekočem letu ni računati z omiljenjem sosedanjih kondicij.
Uspehi poslovanja denarnih zavodov v letu 1925. so v primeru z izidom leta 1924. manj ugodni, ker je bil prehod na nižjo obrestno mero vsled številnih vezanih vlog in vsled predčasnega padanja debetne obrestne mere združen z velikimi žrtvami. Dalj časa so bile denarnim zavodom na razpolago ogromne vsote denarja, ki jih niso mogli pravočasno plasirati, ozir, ki so jih morali deloma plasirati pod pogoji, ki pomenjajo izgubo.
Definitivni uspehi poedinih zavodov za leto 1925. še niso znani, vendar se lahko že v naprej trdi, da je čisti dobiček v primeri z letom 1924. nazadoval.
Režije vsakega zavoda so zelo visoke in znašajo 5—6 odstotkov zavodu na razpo'ago stoječih kapitalov. Glavna točka režij so ogromni davki in ostale splošne državne dajatve (koleki, porto, telefon, brzojav itd.), ki jih denarni zavodi nc morejo znižati. Pri plačah uradništva, ki na splošno ni boljše si-tuirano kakor državni nameščenci, je omeniti, da se ne morejo znižati, ker tega draginjske razmere še ne dopuščajo. Zaradi tega bo ostala najnižja obrestna mera za kredite v Sloveniji 14 odstotkov, srednja celo 16 odstotkov in za manj mobilne kredite brez prometa bo najbrže ostala dosedanja obrestna mera 18 odstotkov.
Splošna stagnacija v trgovini in kriza v industriji vpliva seveda tudi na promet pri denarnih zavodih in na njih zaposlitev.
Tudi pri izvozni trgovini se mora konsta-tirati zmanjšanje prometa in to v prvi vrsti radi tega, ker so napram letu 1924. in enaki množini izvoza padle cene skoro za polovico.
Dotok denarja jc v splošnem zadovoljiv in naraščanje vlog pri denarnih zavodih je konstantno.
Za leto 1926. ni mogoče prorokovati dobre konjunkture, ki je odvisna od mnogih momentov. Največ zanima gospodarske kroge stanje dinarja, ki je ravno v zadnjih tedn h nekoliko popustil. Bodočnost dinarja je odvisna od uspehov naše finančne politike. Nadalje je važno tudi, kakšen uspeh bo imela misija finančnega ministra v Ameriki, o kateri prihajajo nasprotujoče si vesti in če bo uspelo finnačnemu ministrstvu dobiti novo posojilo, ki bi uplivalo tudi na tečaj dinarja.
Od novega proračuna ne pričakujejo pridobitni krogi nobenih olajšav, ki bi opravičevali prijaznejši pogled v bodočnost.
&uski hvoz.
Sedanji ruski izvoz ni nič sličen onemu iz predvojnega časa. Do 1. 1914. je izvažala Rusija pred vsem ali poljedelsko (žito) ali industrijsko blago (špirit, sladkor in nafto). Sedaj so se umaknili ti pridelki drugim. V letu 1924-25 so na prvem mestu: kožuhovina — 68 mil. rubljev, lan — 55 mil. in lan. seme — 26 mil. in les — 40 mil. rubljev. Bežen pogled na zemljevid zadostuje, da pokaže temeljito razliko med novo in staro dobo. Gospodarsko težišče se je premaknilo od juga na sever. 2itnice južne Rusije, nafta Bakuja in Groznega so odstopili svoj prostor mur-manskim in sibirskim šumam (les, krzna) ter močvirnatemu kraju pskovske in novgorod-ske gubernije (lan). Uradni sovjetski podatki za 8 zadnjih mesecev (od okt. 1924 do maj-nika 1925, proračunsko leto se prične namreč s 1. oktobrom) kažejo, da stoji na prvem mestu lan (40 mil.), na drugem kožuhovina (39.6 mil.), na tretjem les (25 mil.), nafta je šele na četrtem mestu. Na petem je laneno seme (19.6 mil.) in šele na šestem je žito (17.6 mil.). Vzroki nazadovanja izvoza žita so pred vsem v razpoloženju kmeta, ki nc mara prodati svojega izdelka. Vlada mu ne nudi zadosti tekstilnega blaga in železnine po sprejemljivih cenah. Izvoz nafte jc nazadoval vs'cd previsokih pridobitnih streškov, ki niso kos svetovnemu standartu. Tudi les je vsled istega vzroka za 20 odstotkov draži nego v inozemstvu. Vzhodna Sibirija uvaža deske iz Amerike, domače žage pa počivajo. Izvoz lana in kožuhovinc sc izplača edino vsled monopolnih cen, katere narekuje vlada proizvajalcem. V splošnem je postala torej Rusija iz nekdanje poljedclsko-industrijske dežele — dežela kolonialnega značaja, ki živi z izvozom naravnih pridelkov. (»Ekrnomi-cesk. Ziznj, Moskva, 19. januarja 1925.)
Borzni teden.
Ljubljana, 30. febr. 1928,
Medtem ko sp pri naših sosedih gosjiodarski položaj presoja optimistično, pri nas ni znakov za skorajšnje izboljšanje, ludi borza presoja položaj gotovo bolj pesimistično, kar je razvidno iz tega da je nivo kurzov prilično stalen. V borznih krogih vlada mnenje, da bo vlada izdelala nov zakon proti draginji, ker je uvidela iz vala ogorčenja in nasprotovanja. katerega je izzval sedanji projekt, da je zanič Tudi o proračunu, ki obeta zlasti Sloveniji slabe čase, se mnogo diskutira. Najbolj pa zanima borzne kroge izvedeti, kako bo uspel finančni minister v Ameriki. Po dosedanjih vesteh ni prevei nade za ugodno ureditev vojnih dolgov, še manj ps (e upati na dosego novega posojila, ki naj bi služilo ali v investicijske svrhe ali pa za stabilizacije valute. Ljubljansko efektno tržišče se je nekoliko [»pravilo šele v drugi polovici tedna.
Na deviznem trgu je omeniti samo popu. sčanje kurza dinarja, ki je leden začel z 9.175 in nehal v soboto na 9.125—9.175.
V	državnih papirjih je malo prometa Vojna odškodnina je le malo variirala; v splošne pa je izkazovala tendenco navzdol. Danes je beležila v Zagrebu kur/, 311. Nasprotno pa je 7 odstot. investicijsko posojilo nekoliko čvrstejše. V ponedeljek je notiralo v Zagrebu 76—78. danos pa javljajo kur/ 77.25-77.50. V Ljubljani ni bilo v držav-nih papirjih nič prometa. Zabeležiti je poizkuse, spraviti odškodnino v široke mase z obroki.
Bančni papirji so ostali neizpremenjeni Promet majhen.
Interesa za industrijske papirje ni Trboveljska je v pondeljek zaradi dviga na Dunaju narasla, vendar je proti koncu tednu padla V Ljubljani je nadalje izprememba v kurzu Stavbne družbe (od 100-110 na 90-100). Promet je bil v Ljubljani pa tudi v Zagrebu malenkosten.'
V	naslednjem podajamo kurze v začetku in na koncu tedna v Ljubljani (prvi kura v pondeljek -io. januarja, kura v oklepaju 30. januarja)-
7 odstot. investicijsko posojilo 77 70 (76.78), vojna odškodnina 310 den. (309-312), zabavni listi 20— 22 (20—22), kom. zadolžnice 20.22 (20-22) Celjska posojilnica 200-202 (zaklj 202), Ljubljanska kreditna 210-220 (200 den.). Merkantilna 100-104 (100-104), Praštediona - (962- 966). Slavenska •>0 den. (50 den.). Kreditni zavod 175—185 (175— 185), Strojne 120-125 (--). trboveljska - (342— 246), Vevče 110 den. (110 den.), Slavbna družha 100-110 (90-100), šešir 115-120 (115 zaklj.™
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 21 januarja 1926. (Vse v milijonih dinarjev — v oklepaju razlike napram stanju z dne 15. januarja 1926). Aktiva: Kovinska podlaga: 453.6 (-(- 2.7), posojila: na mcnicc 1164.6, na vrednostne papirje 163.0, skupaj 1327.3 (— 7.2), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun zač. zamenjave 347.9 (-j- 0.3), državni dolg 2966.3, vrednost zadolženih drž! posestev 2138.3, saldo raznih računov 807.8 (-h 8.0), skupaj 9193.6; pasiva: glavnica 28.4 (+ 0.1), rezervni fond 7.3, bankovci v obtoku 5745.4 (- 122.3), račun začasne zamenjave 347.9 (-)- 0.3), državne terjatve 234.2 (+ 94.9), obveznosti: po žiru 544.5, po raznih računih 160.6, skupaj 616.1 (+ 30.3), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažija 75.9 (+ 0.5), skupaj 9193.6; obrestna mera je ostala neizpremenjena.
Zanimanje za izložbo v Filadelfiji. Kakor čujemo, bo na izložbi v Filadelfiji častno zastopana tudi slovenska gospodarska delavnost po več tvrdkah,
Kartel avstrijske elektricitetne industrije, Z Dunaja poročajo, da so 4 največje avstrijske elektrotehnične tvrdke: AEG Union, Sie-mens-Schuckert, Brovvn-Boveri in Elin sklenile sporazum za enoten nastop pri določitvi dobavnih pogojev b plačilnih kondicij na enotni podlagi. Nadalje so sklenile, da bodo tudi pri velikih dobavah enotno nastopale.
Koi^c?
Dne 30. januarja 1926 Denar.
Zogrrb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči kurzi- Perlin 13.495 (13 445—13 545) Italija 228.75 (227.48-229.88), London 275.825 (274.78-276.78), Newvork 56.65 (56 35—56 95) Pariz 215 (212 50-216^0). Praga 167 40 (167-169), Dunaj 8 (7.9416-8.0416), Curih 10.94 (10.898 —10.978).
Curih. Belgrad 9.125—9175 (9 145). Budimpešta 72.50-72.80 (72 60), Berlin 123 50-123 00 (123,40), Italija 20 88-20.92 (20 89). London 25.225 -25.235 (25.215), Pariz 19.60-19.70 (19.53), Praga 15 325-15 375 (15.345), Atene 7-7 25 (7 30) Bukarešt 2.30-2.35 (2.21). Sofija 3.525-3.625 (3.60), Bruselj 23.55-23.65 (23 60), Varšava 70.75 (72.50), Amsterdam 207.80—208.15 (208.10)
Cuvalte svet obraz
Miito za umivanje Ul	r»<»ri5Un emulzijo »vishuu«
tokov priporočano "e'!«1,™!^?.™Tratno"vežost polti o ArteUna pWi«. «	kože Priznanja dohajajo
so osvobodite vseh "f,Vkar„ah. drogerliahin par-vsak dan "ob.va se v	I. Kiwinlc0. Glavno skla-
fumorijah ceno D, ,, » .	(OVova S.
OSTANKE
za smešno nizko ceno,
VSE ZIMSKO BLAGO
pa globoko pod lastno ceno
prodaja »Tekstflter«
Ljubljana, Krekov trg 10 I. nadstropje in pritličje, naspr. Mestnega doma
£fublfansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja 31. jan. ob 8 zvečer: OBRT GOSPE \VAR-RENOVE. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Pondeljek 1 februarja ob 3 pop.: KRALJICNE VIDKE KRESNA NOČ. Otroška predstava !» znižanih cenah Izven. Torek 2. februarja ob 3 pop.: VERONIKA DESE-NIŠKA. Gostovanje g. Adolfa 1'feiferja Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: NAŠA KRI. Ljudska predstava po znižanih cennh. Izven. Sreda 3. februarja: OBRT GOSPE \VARRENOVE. Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Nedelja 31. jan. ob 3 pop.: TRUBADUR. Gostovanje baritonista Roberta Primožiča iz Zagreba. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek 1 febr.: Zaprto.
Torek 2. febr. ob 15 pop.: RIGOLETTO. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven Sreda 3. febr.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red B.
Mariborsko gledišče
Nedelja 34. jan. ob 20. uri: VESFLA VDOVA. (Kuponi.)
^Vesela vdova«. V nedeljo dne 30. t. m. ob 20. uri ponovno vprizori zabavna opereta »Vesela vdova«, kjer bo pel topot grofa Danila zopet g Bratuž.
MALI
Vsaka drobna vrstica DJn 1'50 ali vsaka beseda SO par. Naj
manjši S Din. Oglasi nad devei vrstic se računajo više. Ze odgovor znamko
FOTOGRAFA
(hkratu retušerja)
za negativne in <?iapozitivne plošče, sprejme »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.
Gostovanje ge. Ančicr in Andro Mitroviča.
V začetku februarja, najbrže 3. in 4. bosta gostovala zadnjič v »Stambulski roži« ga Ančica in g. Andro Mitrovič, na kar že danes opozarjamo cenj. občinstvo.
Ljudski oder » v Mariboru
7. februarja: V LJUBLJANO .10 DAJMO! 14. februarja: SOVRAŠTVO, socialna drama 28. februarja: DIVJI LOVEC.
Ljudski oder v Mariboru si je nabavil, kakor smo zaznali, draperijo s pomočjo katerih mu bo mogoče na sicer majhnem odru, vprizarjati tudi večja dramska dela.
Naše prirecfižve
Ljudski oder v Radovljici ponovi danes v nedeljo dne 31. jan. Nušičevo komedijo Protekei-ja . Vlaki imajo zelo ugodno zvezo. Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi. Okoličani vabljeni na smeh.
Kranjska gora, 30. jan. ob 7 zjutraj: —4" C, barometer pada, mirno brez vetra, pršič, suh sneg 50 cm, saninec ugoden.
Boh Bistrica, 30. jan. ob 7 zjutraj: —3° C, snega 35 cm, zimski šport še mogoč.
IBRTV3J53EM TiKim
Takoj sprejmem v službo
STENOTPISTINjO
ne začetnico, ki dobro obvlada sloven. in nem. stenografijo, nemški pravopis in strojepisje Per-fektno obvladanje nemščine je prednost. - Pis. ponudbe z navedbo plače, priloženimi prepisi spričeval in kratkim opisom dosedanje prakse sc pošlje upravi lista pod: »Služba St. 582.«
Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani vabi
svoje člane na redni občni zbor na dan 2. februarja t. 1. ob dveh popoldne v justično palačo, soba št. 28 v Ljubljani.
Drugi letošnji družabni sestanek članov Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo dne 1. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v posebni sobi restavracije »Ljubljanski dvor«. Vsj člani so vljudno vabljeni.
Vremensko poročilo
dno 30. januarja 1926.
Kraj	Cas	Barometer	Tempe-ratura	Rel. vlaga v X	Veter °blaf' 1 nosi i		Padavine v mm	
Minltiinitn	i 14	i 765-3	+ 2-9	81	sev. vzh.	V*	0-2	dež
		764-3	+ 5-4	78	jug. vzh.	Vi	—	
	21	764-9	+ 3-4	90	jug	Vi	—	dež-megl.
Maribor	7							
Zagreb	8	764-3	+ 4-0	93	vzhod	Vi	0-2	dež
Belgrad	8	763-4	+ 4-0	91	mirno	Vi	0-4	deš
Sarajevo	8	764-9	+ 4-0	91	mirno	Vi	0	
Praga	7	762-0	-3-0	—	j. jug. vzh.	*/«	4-0	(dež)
Gi už - Dubrovnik	7	764-1	f 7-0	65	mirno	Vi	17-0	(dež)
Shopije	8	766-5	— 4.0	97	mirno	Vi	0	megla
								
Barometer je reduciran na morsko gladino.

Odda se služba
cerkvenika
prf kapitel!ski in raestni župni cerkvi v Novem mestu. Nastop 1. marca t. 1. — Pojasnila daje »Mestni župni urad« v Novem mestu.	651
Ionom bo,'ša zast°P"
ioli^lil stva za Štaicr-ako. Potujem za svoje predmete. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Samostojen« št. 663.
ženitev!
Starejši vdovec, boljši posestnik, želi znanja s i starejšim dekletom ali z j vdovo brez otrok v svrho ; ženitve. Premoženje ni ; potrebno. - Ponudbe na [ upravo lista pod šifro: »Srečna bodočnost« 659.
Strojna PLETILJA
izurjena, išče službe. Naslov: Boh. Bistrica 129.
UČENKA
r dežele, ne pod 15 let stara, pridna in zanesljiva, se sprejme v večjo trgovino. - Ponudbe od staršev na: Jos. Rudman, Krška vas—Brežice.
' URADNIK
r. večletno prakso pri denarnih zavodih, trgovini in industriji, samostojen knjigovodja in korespon-dent, išče s 1. aprilom stalnega mesta. Cenjene dopise prosi na upravo pod: »Knjigovodja« 635.
UČENKO
poštenih krščan. staršev sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo hčere železničarjev. Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Učenka« štev. 615.
Trgovsko izobražen mlajši gospod
; je zmožen tudi knjigovodstva, strojepisja in slovenske stenografije ter cirilice, išče primerne službe. Ponudbe na upravo lista pod Stev. 616.
Dobroidočo KOVAČNICO vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod:
»Kovečnica« Stev. 673.
KNJIGOVODJA
bilancisl, sloven. in nem. korespondent in zmožen vseh trgovskih del, IŠČE »lužbe. Ponudbe upravi pod: Knjigovodja« 656.
Trgovski Domočnik
bivši trgovec, star 25 let, prost vojaščine, priden in postrež., vešč tudi knjigovodstva, izučen v meš. stroki, želi mesta v dobri trgovini v mestu ali na deželi r. takojšnjim nastopom. Ponudbe na upravo pod : Bivši trgovec« 603.
1.0.000 DIN KAVCIJE
tudi več, položim proti varstvu dobremu podjetju, ki me vzame v službo kot slugo, hišnika ali kaj sličnega. Star sem 38 let, zdrav in krepak, zmožen slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi. Ponudbe upravi pod šifro: »Kavcija« 671.
Kavar. vajenec
ali kavarn, donašalka
se sprejme v Ljubljani. -Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko vred je poslati na uoravo lista pod značko »Kavarniška«.
TŠ LETNI FANT
bi se rad izučil knjigo-: veštva. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: ; »Knjigovez« St. 644.
j PRODAJALKA
začetnica galanter. trgovine, zmožna sloven. in nem., želi službe; gre tudi na deželo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Izpopolnitev poklica«.
X v, ;<£ ♦ »>a	a}*, t »r- »J«. »!«..sfe-t s!«..it«.-ste,
frcehaniCiio umetno fczcisfc*
i t raaleh & liiheš, Ijubljana L
Damtu i^ovo ulica šle*. !3 r,
tj Edinobrezkonkurenčno podjetjc.najflncjša	i,
•J.	najnižje cene ln najkinantnejsa postrežba. iv
X"
Učenca (-Ro>
za trgovino s špecerijskim blagom, s predpisano predizobrazbo, takoj sprejmem - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »UČENEC« šiev. 654
Pekov« vajenca
sprejmem. Sinovi revnih staršev imajo prednost Hrana in stanovanje v hiši. - IVAN KOPRIVEC. Vel. Lašče.	633
nolflirS Pridna in UCIMIuu poštena, se sprejme v službo, siara 14-15 lei, z dobi šol. spričevali, event brez staršev, se sprejme v vso domačo oskrbo — Ponudbe na upravo lista pod: »Vestna šl. 100.«
IŠČEM MESTO
kuharice in gospodinje Nastop 1. marca. Ponudbe upravi pod: 540.
Perfektna kuharica in gospodinja
stara 34 lei, želi službe v boljši družini na Štajerskem ali Kranjskem Glavni pogoj versko življenje Za odbrano mesto sc oglasi v 14 dneh Dopisi na upravo lista pod: »Kuharica« 611.
HIŠNI UČITELJ
ali vzgojiteljica se sprejme k 10- in 8-letnim fantkom. - Pouk zraven slovenščine nemščina in francoščina in glasovir. Vsak dan od 2—6 pop. Ponudbe upravi lista pod »HiSni učitelj« štev. 670.
Prodam branjarijo
z vsem inventarjem v sredini mesta (Iiicaj radi drugega podjetja. Vpra-šrnja na: JAGIČ, Zagreb, ILICA 89.
Vrtnarske vajence sprejme Ivan Bizovirar, vrtnarsko podjetje, Ljubljana — Trnovo. 561
Dobra KUHARICA
zdrava, z večletnimi spričevali, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče k dobri kršč. družini. - Ponudbe pod šifro »Trajna dobra služba« na upravo »Slovcnca«. 676
Trgovski POMOČNIK
vojaščine prost, za večjo manufakturno in špecer, trgovino na deželi, SE IŠČE. - Ponudbe s prepisi spričeval in z zahtevo plače pod: »Na deželo 1926« upravi »Slovcnca«
KROJAŠKA PEČ
z ali brez likalnikov, se ugodno proda, event. na obroke. Ogleda se v trgov. Schvvab, Ljubljana
Prodam 2000 kg pocink.
EODEČE ŽICE.
Naslov v upravi: št. 614.
ODDA SE MEBLOV. SOBA
s prostim vhodom, elektr. razsvetljavo in ev. uporabo kopalnicc. Naslo'>v upravi lista pod št. &6.
PRODA SE~
j prvovrst. irak, klečalnik,
igralna miza, \verthcime-rica (varnostna blagajna), nekaj velikih zabojev za shrambo in drugo. - Miklošičeva cesta 6/II.
Sprejme se več, samo v tapetniški stroki dobro
izurjenih pomočnikov
za boljša dela v usnju in blagu. Naslov v upravi lista pod štev. 605.
Sprejmem tudi takoj
SLUGO
ki je zanesljiv, vesten in zmožen njemu primernih pisarn, poslov. Prednost imajo upokojeni orožniki ali železničarji z dobrim rokopisom. - Pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače upravi lista pod šifro: »Služba 581«, Priložiti je kratek življenjepis.	581
Prodam osebni auto
znamke »Opel«, popolnoma ohranjen s 4 manjšimi sedeži, za 25 000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 524.
zim. blago in ostanke v lastno izgubo.
Vse drugo blago pa po zelo znižanih cenah. —
Šenfpeterski bazar
Ljubljana, Martinova c, 8.
POZOR
ŽENINI IN NEVESTE!
ŽIMNICE
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in tapetniške iz c'-"1 dobite najceneje pri :)OLFU RADOVANf ^tniku, Krekov trg št. V (poleg Mestnega doinaj. 203
POZOR DRUŠTVA!
: Kino-aparat
se proda po jako nizki ceni ali pa se odda v najem. — Atelje I. Pogač-| nik, Ljubljana, Aleksan-Idrova cesta št. 3. 683
Partiia novih ŠIVALNIH STROJEV po zelo nizki ceni naprodaj. — F, BATJEL, Ljubliana, Karlovska cesta 4. 340
z gospodarskim poslopjem in dobičkanosnim vrtom v Planini pri Rakeku, naprodaj. V hiši se je dolgo let vršila trgovina z mešanim blagom in mesar, obrtjo; nahaja se ob cesti, tik državne meje Interesenti naj se obrnejo na Jakoba BUČAR, Rakek. 566
Cjvnl dobite ceneje ■ "tUl nego otrobe, popolnoma zdravo blago za prehrano, po 170 Din za 100 kg pri Fran POGAČNIK, Ljubliana, Dunajska cesta št. 36. 688
Diskretno posredovanje za vsakovrstna
POSOJILA
po nizki obrestni meri. Dopisi pod »Zanesljivo in hitro« št. 332 na upravo »Slovenca«,
Prodajaln. OPRAVA
OMARICA z 39 predali, omare s steklenimi vrati, prodajalniška miza, ogledalo, peč itd., se zaradi selitve poceni proda. -Več v trgovini MERŠOL, Mestni trg 18.	596
želez blagajna
štev. 2, se zaradi selitve proda. - Več v trgovini MERŠOL, Mestni trg 18.
Kupim VEČ VAGONOV
bukovih hlodov
dolžina 2-20 m in 4-<10 m od 28 cm naprej. - Fran GAJŠEK - TIVOLI — Ljubljana.	559
"šivalni stroj-'
čevljarski, znamke »Elastik« - dobro ohranjen -prodam po ugod. ceni -Naslov v upravi št. 589.
1h7ša~naproda7
oddaljena 10 min. od glav kolodvora v Ljubljani. V njej se nahaja dobro ido-ča pekarija z vsemi priti-klinami, 4 sobe, 2 kuhinji, obsežne drvarnice k stanovanju in pekariji. Naslov v upravi pod šl. 496
Veletrgovina z vinom
v Sloveniji išče POSLOVODJO, strokovnjaka v kletarstvu in vinski trgovini. Ponudbe na upravo lista ood: »Vino« U. 649.
j RESNA MOŽITEV!
Vdova srednjih let z ! nekaj premoženja, želi poročiti značajnega gospoda enakih let s stalno službo. - Resne ponudbe na upravo lista pod šifro »Stroga tajnost« 6b0.
TRGOVSKA HIŠA"
s stavbiščem, ležeča ob železnici in državni cesti med Mariborom in avstr. mejo, zelo sposob. točka za vpostavitev eksport. I trgov, z jajci, perutnino, : sadjem in dežel, pridelki spoh, se proda. Ponudbe pod »Eksport« na Oglasni zavod Kovačič, Mari-j bor, Slomškov trg 16.
posojilo"
proti vknjižbi iščem. Objesti event. mesečno. Ponudbe pod »Varno« 675 na upravo »Slovenca«.
Kompletno moško
SALONSKO obleko
primerno za gg. duhovnike, in modne hlače, vse predvojno blago, prodam. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 682.
zelo dobro ohranjen, naprodaj za 3000.— Din. Informacije in ponudbe: Spodnja Šiška, Aljaževa cesta 24, L nadstr., levo.
Železniške
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posopinid
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d, — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Pozor! Ugodna prilika! Naprodaj pohištvo
skoraj novo, radi izselitve in lesena stena. Kakovost in cena se izve pri Ani Žir vnik, Sv. Petra c. 13, podstrešje.	655
PREMOG-ČEBIN
VPollova ulica 1/11. - Teleion 56
5 pisarn. SOB
lepih, v II. nadstr., odda
takoj skupno ali posamič Pokojninski zavod, Ljubljana, Gledališka ulica.
Modna Šivilja
«1)111311 IIDEU
LJUBLJANA
Beethovnova ulica 9/11.
prage
Dac Broder AUTO
v popoln, dobrem sianju še skoraj nov, se takoj proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 619.
s vilo
v Ljubljani - kupim.
Eno sianovanje treba, da je prosto do konca iega Icla. - Pismene direktne ponudbe na upravo lista pod šifro »Resen kupec« do 6. februarja. 632
Harmonij naprodaj,
skoraj nov, amer. sistem z 10 reg., 2 kol., 5 okt. Črn hrastov les, tvrdke Meyer, Fulda. Naslov v upravi lista pod št. 606. Znamka za odgovor.
PERJE!
kokošje, pnrje, račje, gosje in gosji PUH,
prodaja in razpošilja po najnižji ceni
Čakovec, Medjimurje
BENCIN-MOTOR
kupim, dobro ohranjen, 4—6 HP Ponudbe na N. Pustinek, Sevnica o. Savi.
Trgovski LOKAL
v Ljubljani, iščem. Naslov v upravi pod št. 653.
Meblovana SOBA
s souporabo kuhinje, se išče za dobo 3 mesecev. Blag. ponudbe na uprav, ništvo lista pod št. 610.
Hočevarieva aromatična
železn. tinktura
priznano najboljša zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za od-rastle in otroke. Ne kvari zob! Pollitrska steklenica 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 stekl. Izdeluje in razpošilja samo lekarna HOČEVAR, Vrhnika 23.	417
naznanja preselitev svoje notarske pisarne s Kralja Petra trga
v Sodno-Tavčarjevo ulico 5.
klobučar, SP. ŠIŠKA, Sv. Jerneja cesta ift priporoča si. občinstvu MOŠKE klobuke
lastnega izdelka. — Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila ter jih izvršuje točno in solidno.
večjo količino, 16X26, 3.20 do 5 m proti gotovini takoj kupim. - Ponudbe pod »železniški pragi« na upravništvo »Slovenca« v MARIBORU.
LEP, IZVRSTEN
PIANIN0
in HARMONIJ naprodaj.
Naslov v upravi: št. 674.
Nanrodaj GOZD
25 oralov, poln, smreka, bukev, bor, hrast itd okoli 1 ure oddaljen od postaje za občin, cesto, 50 let star, najsigurnejše naložen kapital. Ponudbe na upravo lista pod šifro »GOZD« št. 285.
Prodam novo, še nerablj.
OPRAVO
za jedilnico, spalnico iu ' sobo za gospode, vse iz i hrastovega iesa, črno, ter 'opravo za kuhirjo (mehki , les). — Naslov v tip-avi i »Slovenca« nnd St. 634.
POSLOVNE KNJIGE
P. //. bančnim zavouom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v fini in trpežni vezavi v najkrajšem času.
KN jIGO VEZNI CA IN ČRTALNICA A. JANEŽIČ, Ljubljana, Florijanska ulica št. 14.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev! - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašalo nad : 20 miiijonov kron

Kuhinjsko emajllrano
posodo
vseh vrst in dr potrebščine, dobita najceneje
pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni trg St. 5.
Si sek
prioroc« boljša. rt«ml)iir<ce, n, titure, struni iol« In v e potrebščine za vsa glasbila
Spis* Odlikovan na pariški Cen fci Ironko. razstavi
»Orlovska himna«, »Oj Doberdob«, »Vigred se povrne«, »Koroške narodna pesmi«, in mnogo drugih lepih slov. posnetkov na gramofonskih ploščah sc dobe samo v tovarniški zalogi pravih angleških gramofonov, A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5. - Seznam vseh slov posnetkov zastonj in franko. 424
Naj bo staro ali mlado — vse gre k
»KROŠELJ-NU«
na MARTINOVO CESTO kupovat rado, ker sc moški štofi in perilo, raznovrstna kotenina, kakor tudi drugo manufakturno blago dobi dobro in poceni, kakor drugje nikjer tako.	638
Zahvala.
Rodbina Verhovšck so tem potom najprisrčnejše zahvaljuje za vse dokaze odkritosrčnega sožalja povodom izgube ljubljenega soproga, očeta, tasta, starega očeta, strica gospoda
Franceta Vrhovšek
delovodja Kranjske industrijske družbe.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno velečastiti duhovščini, godbi Katol. del. društva, mojstrom Kranjske industrijske ter uradništvu Kranjske industrijske družbe.
Srčna zahvala tudi za vse vence in
cvertje.
Naj mu bo ohranjen lep trajen spomin.
Na Jesenicah, dne 25. januarja 1926.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
LOVSKO DRUŠTVO »Prepelica« v Sisku
išče za svoje lovišče (nizki lov) v okolici Suka blizu Zagreba izvežbanega
lovskega paznika
(Slovenca), ki je vešč vzgoje nizke divjačine, a vrhu tega zelo energičen v preganjanju divjih lovcev. — Prednost imajo oni, ki sc morejo izkazati s spričevali o dosedanji lovsko-pazniški službi. — Ponudbe z označbo plače naj se pošiljajo na društvenega tajnika g. Ivo Šuperina, Sfcak.
Restavracija Čateške toplice
pri Breiicah
se odda v zakup
Pismene ponudbe sprejema do 10. februarja uprava veleposestva v Brežicah
Tudi Vi se lahko prepričate,
da je v Vašo korist, ako si naročite vsakovrstne sobne opreme pri tvrdki
PETER KOBAL - KRANJ
podružnica Ljubljana—Kolizej
kjer imate vedno na izbiro solidna pohištva, od najpreprostejšega do najfinejšega, kakor tudi tapetniške izdelke, žimo in morsko travo.
Ce hočete Vaše oči varovati
poslužujte se samo lepo in pregledno Črtanih
En grds
poslovnih knjig Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani
ki jih Izdeluje po nizkih cenah
Kooitar eva ulica 61II
En detalV
Mnogo ljudi je zmrznilo
kakor se /e čitalo v časopisih. Da še Pas ne zadene enaka usoda, preskrbite se pruuočasno s toplim zimskim blagom, katerega dobite po izvanredno ugodnih cenah v manu/aklurni trgovini VALENTIN HLADI N CELJE, zraven nemške cerkve
Kdor si želi nabaviti solidno in poceni
vo
Ivan Strah
posestnik in gostilničar
danes dne 29. januarja ob 4. zjutraj v 39. letu starosti nenadoma preminul._ — Pogreb predragega rainkega se bo vršil v nedc jo dne 31. januarja ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnji Kašelj št. 6, na pokopališče k Dev. Mariji v Polju.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Dev. Mariji v Polju.
Predragega rajnkega priporočamo v blag spomin.
Spodnji Kašelj, dne 29. januarja 1926.
MARIJA STRAH, soproga.
IVAN, sir.ček.
	■' '•■.• WjR>..! • 'Mj .	'X	
			

Premog, drva, oglje, Meti in koks.
»ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8, Ljublj. - Tel. 220
Družabnika
avto tU. stavbenega inženerja
ali arhitekta se išče k snujočemu se podjetju. Ponudbe pod: »Družabnik-inženjer« na upravništvo
ZLATO in
ftakor tudi zlati in srebrni kovani denar, briljante in bisere kupujem po najvišjih dnevnih cenah !
R. ALMOSLECHNER, zlatar in juvelir, Celje, Prešernova ulica 1.
Veliki poslovni prostori
v palači Ljubljanske Kreditne Banke v
II. nadstropju ob Dunajski cesti, obstoječi iz:
velike dvorane 56 nr in ene sobe 21 m2
se takoj oddajo. — Reflektanti naj se zglase pri upravi bančne palače.	585
Telefon štev. 16
Novo poslopje
v »redim metta Ljubljane
pripravno za večjo obrt, skladišče ali tovarno, se takoj proda. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod šifro: »Gospodarstvo« št, 687.
Ustanovljena 1. 1S89
10
naj se „I jjpfl// zadrugo mizarjev, ŠT. VID nad Ljubljano, :brne na ^ 1 U - Imamo bogato zalogo spalnic, jedilnic ter kuhinj po nizkih cenah. Garantirano solidni izdelki. Damo tudi na obroke, — Pišite po ceniki
........................................................... umnimi,.......................................
w Preselitev
Pisarna Francoske linije, (French Line.)
Cie. 6la. ]\mMm in Cie. Meurs-lleis, SuMlMp,
se je preselila iz hiše štev, 41
v Hišo štev.
v Kolodvorski ulici
Zastopnik:
IVAM KRflKER
LjUBLjJiNfl.
.uimilltllllltliillilliliiiilllli:
Poštni ček 10.533
illitiliiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiii.l
ŽIVINOZDRAVNIK
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
jubljana
Prešernova ulica
pnsHa
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premožen.em ter davčno močjo. Vprav radi tega nalaga-o pri nje| sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Kaši rojaki u Ameriki nalagaj svoje prihranke iir^efi»naši hranilnici, ker .c denar tu liopoinoma varen
ilSSJT Hrenilnca da e poso ila po nizki obrestni meri na posestva in menice. "^S®
stanuje od 1. iebruarja t. L dalje v MARIBORU, Beograjska 8 (tik artilerijske vojašnice).
Id d m3
smrekovih Hlodov
od 25 cm naprej debelih, 4 m dolgih
kupi
parna žaga
Slograd d. d.
Ljubljana
Spodnja Šiška

Otroke kapitana Srania.
185
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Veme. — Poslovenil A. B.
Bil je maorski glavar, eden najuglednejših. To si mogel zaslutiti na prvi pogled, če si premotril na drobno in na gosto poslikano telo in obraz. Od nosnic orlovskega nosa je izhajalo dvoje črnih krivulj, ki sta se vili okrog rumenih oči, se zopet zlivali na čelu in izgubljali v krasnih, bujnih laseh. Brada in usta z bliščeče belimi zobmi so bila prav tako pre-prežena s pravilnimi vrezami, kojih krasni loki so segali do mogočnih prsi.
Tetoviranje ali »moko«, kakor pravijo Novoze-landci, je najvišji znak časti. Samo tisti je vreden teh častitljivih brazd, kdor se je hrabro boril v kaki bitki. Sužnji in nižje ljudstvo ne smejo niti pomisliti na takšno visoko odlikovanje. Slavne glavarje spoznaš po gostoti in natančni izvedbi brazd, ki pogosto rišejo na njihovem telesu živalske podobe. Nekateri prvaki prestanejo petkrat ali celo šestkrat bolestne muke »moka«. V tej Novi Zelandiji je že tako: čim slavnejši si, tembolj si poslikan.
Dumont d'Urville nam je podrobno popisal to zanimivo šego. čisto pravilno je primerjal tetoviranje s plemiškimi grbi, ki so nanje nekatere evropske družine tako ponosne. Pripomnim pa, da je vendar nekaj razlike med to dvojico znamenj časti in slave: evropski grbi povedo samo to, da je bil tisti, ki si ga je priboril, zaslužen mož, bogve kakšni pa so njegovi potomci, ki se ponašajo ž njim; novozelandski »moko« pa je jasen dokaz izredne osebne hrabrosti.
Ne oziraje se na visoko čast, ki jo podeljuje »moko«, ima tetoviranje še drugo dobro stran. Po njem se koža izredno odebeli, zato tak človek z lahke to prenaša vremenske nezgode in tudi ne čuti pikov nadležnih novozelanskih muh in komarjev.
Kar zadeva glavarja, ki je krmaril čoln, ni mogoč noben dvom glede njegove slave. Ostra albatrosov« kost. ki io rabijo pri Maorih za tetoviranje, mu
je petkrat zarezala globoke in gosto brazde na obrazu. Njegovo ošabno obličje ni skrivalo, da se zaveda svojega dostojanstva.
Njegovo telo je bilo zavito v pletenje iz formija (neka vrsta vlaknastih rastlin). Rame mu je pokrivala pasja koža. V ušesih so se svetili zelenkasti kamni, okrog vratu mu je rožljal venec nabranih pu-namujev, ki je Novozelandcem svet kamen Mislijo, da ima v sebi čarovno moč. Obstrani mu je počivala puška iz angleške tovarne in orožje, podobno sekiri, samo da je imelo dvojno ostrino. Bilo je zelenkaste barve in je merilo kakih osemnajst palcev.
Okrog njega je sedelo devet navadnih vojščakov. Vsi so bili divjih obrazov in dobro oboroženi. Nekateri so bili še bledi vsled ran, ki so jih bili dobili v zadnjih bojih. Tudi vojščaki so bili odeti v podobne plašče kakor glavar. Pri nogah jim je ležalo troje divjih psov. Veslači spredaj so bili najbrž služabniki ali pa sužnji. Veslali so, kar se je dalo. Zato je brzel čoln s precejšnjo hitrostjo po Vajkati navzgor, posebno ker voda ni deroča.
V sredini čolna je sedelo deset evropskih ujetnikov. Roke so imeli proste, noge pa zvezane. Tiščali so se drug k drugemu.
Ti ujetniki so bili Glenarvan in lady Helena, Mary Grantova, Robert, Paganel, major, John Man-gles, kuhar in oba mornarja.
Prejšnji večer se je bila četica, ki jo je premotila megla, utaborila prav sredi številne divjaške čete. Okrog polnoči, ko so popotniki mirno sanjali, so jih Maori presenetili in ujeli. Zjutraj so jih spravili v čoln. Doslej niso ravnali grdo z ujetniki, vendar pa bi bila blaznost upirati se jim. Puške in smodnik so jim divjaki pobrali, zato bi jih njih lastno orožje pobilo, če bi se hoteli upirati.
Glenarvanovi so prisluškovali, kako so se divjaki menili, iz maloštevilnih angleških besedi, ki so jih mešali z maorščino, je bilo spoznati, da so angleške čete razredčile njihove vrste in jih pognale v beg. Ostanki močne čete so se sedaj vračali v svoio gorato domovino ob Vajkati. Maorski elavar, ki je vi-
del, kako so mu vojaki dvainštiridesetega polka kljub trdovratni obrambi pobili večino borcev, je sedaj hitel domov, da pozove nove rodove in mlajše borce k orožju. S temi bi se vrnil k Williarnu Thomp-sonu, ki se je še upiral osvajalcem. Ta glavar se je imenoval Kajluimu, kar ima v maorščinj strašen pomen: mož, ki je sovražnikovo meso. Bil je hraber, predrzen, pa nič manj krvoločen. Od njega ni bilo pričakovati nobenega usmiljenja. Angleški vojaki so vztrepetaii, če so zaslišali njegovo ime. Upravitelj Nove Zelandije je razpisal na njegovo glavo visoko nagrado.
Ta strašni udarec je zadel lorda Glenarvana vprav v trenutku, ko je že mislil, da gotovo pride v aucklandski pristan in od tam domov na Škotsko. Toda, da si videl njegov hladnokrvni, mirni obraz, bi dejal, da ga vse skupaj prav nič ne skrbi. In vendar ga je skrbelo, ali plemeniti lord je bil mož, ki je znal prenašati nesrečo. Čutil je, da mora njegov vzgled dajati poguma ženi in tovarišem. Pripravljen je bil vsak hip, da se žrtvuje zanje, če jim bo ž njegovo žrtvijo le količkaj pomagano. Ker je bil glo-bokoveren, ni obupaval nad božjo pravičnostjo niti vzpričo najhujše nesreče, ki ga je zadela pri njegovem požrtvovalnem in nesebičnem podjetju. Niti v ljudožrčevi sužnosti ni obžaloval ničesar, kar je bil storil za kapitana Granta.
Njegovi tovariši so bili vredni Glenarvana; bili so prežeti z istimi plemenitimi mislimi kakor on. Da si videl njih mirni in ponosni obraz, bi ne verjel, da jih peljejo v smrt. Na Glenarvanov nasvet so se bili namreč domenili, da se pred divjaki ne smejo udati žalosti, ker bi jih potem vrhu vsega še zaničevali. Edino na ta način je bilo mogoče vzbuditi v divjih srcih spoštovanje, če že ne občudovanje. Splošno imajo divjaki, posebno pa še Maori, neki smisel za dostojanstvo, ki ga nikdar ne zataje. Hladnokrvnost in pogum sta zanje vedno vredna občudovanja. Glenarvan je vedel, da more le nn ta način prihraniti tovarišem in sebi marsikatero bridko uro in slabo ravnanje.
jžjEsns =111=111
S -ž
a m fcC s
- w
.S	=0
3	§
50
s	<->
«	£
O	-C
"35	g
§-,	S
3	«
-s	x!
*	'Se
V	N
O	•=
'=	o
'a	>
-m	o
2	-OJ
T3	n B
a
M
a
o 00
J
0 o > *
c I
S d
22 S
v,
JQ
N f 0>
S *
o' >
T3 03 c*
a
C
o oo
• t-b _a ce
S
ta
9 M)
> ~
N si
Oi «
0 H
(C
»u -e
* s
o £ ft-g
U •J
a >
=m=iii
J C
N o
g> ®
N B
a
Od 1. do IS. fel^ru.a.rJaL
prodaja se velika količina čevljev tovarn PEKO

Bregu 20.
Oglejte si cene v izložbah!
Slav. občinstvu naznanjam, da sem se h Poljanske ceste št 18
preseli! na Poljansko cesto 49.
Za nadaljnjo naklonjenost se priporočam.
I
emm
»OVAL MAH. LINE
Kr. onaieško f
DOSJO-
p rotirodna linij 3.
Generalno zas oostvo za kraljev no aHS.
Zagreb
Trg I. Stev. 17
Redni potniški promet:
Hamburg —Cherbnurg—Southampton v Novi York in Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov I., 2„ 3. razreda. - Kabine 8. razredf 2 2 in 4 posteljami. - Udobnoit. - Sigurnost. — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Vera;a. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek,
Kralja Aleksandra 4. Brzoj. naalov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino. Dalmacijo in Črno goro Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
JUGOSLOV. ELEKTR. D. D.
BROWN DOVER!,
PODRUŽNICA V LJUBLJANI
naznanja tem potom p. n. občinstvu, da je v ovojih prostorih, Resljeva cesta štev. 4 in Ko-menskega ulica šlev. 20, OTVORILA
postajo za popravljanje in preizkušanje
števcev ter vsakovrstnih inšlnunentov in
postajo za polnitev akumulatorjev
vseh napetosti in kapacitet - Naprava za preizkušanje je ena najmodernejših in opremljena z vrtilnim in istomernim tokom za vse napetosti do 600 Voltov in za iakost do 100 Amp - Postaja za polnitev akumulatorjev dopušča potom Dosebnih agregatov polniti vse katodne in anod-ne radio-balerije in vse avto-baterije
w krp M!
Popolnoma krojiti in urezati obleko po vsakem modnem listu se v kratkem času naučiš v Kr :ni šoli, Stari trg 19, I. nadstr., Ljubljana. Prihodnji tečaj za šivilje z dežele se piične 29. januarja. Izdajanje modnih listov za krojenje s priloženim učnim zvezkom v slovenskem ieziku Vsak krojač more sam po tem pouku urezati obleko po vs;iki podobi na modnih listih ali pa specialno naročiti poljuben kroj po številki Cena modnih listov z veliko stensko podobo 120 Din polletno. Vpisovanje od 13. naprej celodnevno Za zamudnike čas do 1 febr. — Od min za trgov, in obrt konces do 3. febr. — Od min. za trgov, in obrt korces.
•A^ffi??!^ - I..M1V1M
Stari trg št. 19, I. nadstr.
iektro-motorii
clektr. lestenci, svetilke (anipel), žarnice, radio-apnrate in materija)
LJu&IJarca, Sv. Patra «ests, 25
perets z
71RT0R0G ferpsss tingtfiiii en Jim i
'MG^rft^ I
Da vpeljemo Zlatorog terpen-tinovo milo tudi tam, kjer se dosedaj še ni uporabljalo, vprešamo od 1. avg. 1925 v vsaki tisočeri komad tega mila pristen zlatnik po 10 Irankov. Dosedaj se je že mnogo zlatnikov našlo. Kupite Zlatorog terpent. milo in prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti. Mogoče, da najdete tudi Vi zlatnik I
DVA DOBRA,
za plinovodne naprave
se iščeta za takojšnji nastop. Mesti sta stalni in dobra plača Ozira se na neoženjene reflektante, ki morejo dokazati, da so že delovali kot samostojni inštalaterji-monterji v plinarnah. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo referenc ter fotografijo pod šifro: »ZA 7501« na »PUBLICITAS« D. D., oglasni zavod, ZAGREB, Gunduličeva 11. 629
Podizanje dve zsrade za stanovanje i četiri četvoro-struke sporedne zsrade na stanici Brod.
Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju rešenja Generalne Direkcije Državnih Železnica G. O. Br. 4257 od 4. novembra 1925. godine i u smislu članova 86—98. Zakona o Drž. Računov, raspisuje na dan 25. februara 1926. godine prvu ofertalnu licita-ciju za izvršenje Zemljanih, zidarskih, tesačkih, limarskih, stolarskih, staklarskih, mazalačkih, farbarskih, pečarskih, tapetarskih i vodovodnih radova oko podizanja dve zgrade za stanovanje sa osam stanova i četiri četvoro-struke sporedne zgrade na stanici Brod.
Kaucija od 5 % ponudene sume za naše, odnosno 10 % za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88 Zakona o Dr-žavnom računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečače-nom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izvršenje zemljaniih, zidarskih, tesarskih, limarskih, stolarskih, staklarskih, mazalačkih, farbarskih, pečarskih, tapetarskih i vodovodnih radova oko podizanja dve zgrade za stanovanje sa osam stanova i četiri četvoro-struke sporedne zgrade na stanici Brod od ponudara N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II. sprat, vrata br. 9.j.
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje.
Zastupnici ponudača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, predračuna tro-škova i ugovora, opšte i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 50 Din nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
Iz "Mrekcije Državnih Železnica n Subotici
Br. 48.652/1925.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon štev. 57, 470 in 979
Račun poštno ček. urada št. 11.943	"	~
Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—, vloge nad Din 200,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Sales deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
knjižice.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v f tuhliant. Karnl <">£,
Izdaiatcli; dr. Fr, Kulover.
Urednik: Franc Teraetflav
Testenine
©o najboljše!
99 Gritmer" stroji,
šivalni
99
dosedaj najboljši za rodbinsko in obrtno rabo,
specialni šivalni stroji 8<WB za obrt in industrijo.
Galanterijsko, modno, toaletno blago, potrebščine za šivilje, krojače, čevljar e, sedlarje in
fapefliks. Pktenine in nogavice za otroke, dame in gospode. Srajce, bele in barvaste, za gospode itd. Vse to dobite najceneje edino pri
Josipu Peielincu mizu Prešernovega spomenika, levo ob vodi.
Ti o debelo.
prvovrstna ICOšSSsi.
Deli za vse sisteme šivalnih strojev, igle in olje kakor tudi jermena, pneumatika itd.
IV« drobno.
IzSreD. števtlJk efekt loterije DlfaSteega podpora, društva v tfubllaii;.
1.	Fordov avto št. 99.683.
2.	Konj in voziček št. 72913.
3.	Sobna oprava št. 70,517.
4.	Kolo št. 53.934.
5.	Slamoreznica 23.200.
6.	Radio št. 95.548.
Pot dobitkov po 1.00« Din: 7. 33.227, 14027, 9. 41.693, 10. 85.507, 11. 29.597.
Dosot dobitkov po 500 Din: 12.
13. 71.934, 14. 55.983, 15. 54.381, 16. 17. 75.229, 18. 43.545, 19. 48.027, 20. 47.451.
20 dobitkov po 250 Din: 22. 156, 24. 91.011, 25. 80.210, 26. 32.623, 28. 5.148, 29. 79.636, 30 54.397, 32. 57.563, 33. 12.178, 34. 14.722, 36. 96.656, 37. 64.173, 38 97.435, 40. 60.862, 41. 59.014.
21.
23. 27. 31. 35.
75 dobitkov po
44. 78.196, 48. 89.276, 52. 81.816, 56. 49.980, 60. 62.887, 64. 68.982, 68. 5.703, 72. 3.421, 76. 98.289, 80. 41.420, 84. 78.012, 88. 55.208, 92. 25.779, 96. 82.020, 100. 64.003.
43. 9.593, 47. 58.476, 51. 49.604, 55. 82.877, 59. 20.277, 35.832, 67. 91.946, 71. 73.486, 75. 44.975, 79. 33.117. 83. 62.901, 87. 52.753, 91. 49.614, 95. 67.439, 9!). 51.991, 103.43.922, 104.93.803, 107. 6.090, 108.11.974, 111. 88.224, 112.92.184,
109
45. 49. 53. 57. 61. 65. 69. 73. 77. 81. 85. 89. 93. 97. 101. 105. 109. 113.
Din: 42. 75.413, 46. 27.913, 50. 37.689, 23.726, 73.857, 1.144, 21.680, 80.326. 78.141, 68.659, 95.299, 86.280, 79.155, 57.571, 11.004, 102. 10.153, 100. 39.722, 110. 6.155. 114.
54. 58. 62. 66. 70. 74. 78. 82. 86. 90. 94. 98.
75.779, 5.927, 99.571,
10.037, 83.074,
78.765, 27.301, 15.222,
69.376, 91.970, 52.788, 50.514, 60.745, 56.902, 7.996, 22.218, 16.659, 27.248,
72.766, 86.667, 17.503, 79.193, 49.457, 83.44.0, 26.749, 86.564, -10.184,
115.32.508, 116.41.505,					
30!) dobitkov po 50 Din:					
616,	894,	950,	1.373,	1.559,	1.660,
1.677,	2.270,	2.452,	2.610,	2.631,	3.671,
4.021,	4.113, 7.234,	4.319,	4.722,	5.007,	5.902,
6.702,		7.642,	7.676.	8.155,	8.499,
8, C 90,	9.188,	9.212,	9.302,	9.767,	10.209,
10.461,	10.779,	11.075,	11.489,	11.623,	12.188,
12.367,	12.624,	12.836,	12.864,	13.352,	13.363,
13.486,	13.470,	13.508,	13.617,	13.877,	13.988,
14.322,	14.510,	14.542,	15.026,	15.055,	15.140,
15.323,	15.597,	16.891,	17.217,	17.448,	17.453,
17.456,	17.482,	17.502,	17.548, 17.669,	17.706,
18.015,	18.498,	19.593,	19.692, 19.859, 20.303,
20.943,	21.040,	21.280,	21.307, 21.313,	21.422,
21.534,	21.682,	21.784,	21.898, 2?.008,	23.263,
25.074,	25.400,	25.884,	25.949, 26.154, 26.168,
ali
Vam ne moremo nuditi — žrebanje srečk je končano! Ako Vam loki-at sreča ni bila mila, Vam je na drug način dana prilika, da pridete lahko brez izdatkov do zlata! Kakor Vam ic znano, vsebuje vsak tisoči komad Zlatorog-ierpenlinovega mila
ZLATNIK.
Zato zadostuje, da si ob potrebi kupite zaradi svoje izredne, nedosegljive kakovosti splošno priljubljeno Zlatorog - teipsnlinovo milo, v katerem se je že mnogo zlatnikov našlo.
raogoCe isssele i©s«rai srečo m ajja čudi vi nojditel
28.874,	27.598, 27.652,	27.900,	28.209,	28.315,
29.537,	29.970, 30.003, 30.093,	30.162,	30.178,
30.331,	30420, 30.526,	31.188,	31.795,	32.039,
32.298,	32.430, 33.077,	33.388,	33.667,	34. i 70,
34.580,	34.740, 35.701,	35.780,	36.664,	37.399,
PopoiiMoma v&mo wa!oiita svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z.,
na Miklošičevi cesti poleg hotela „Unlon". Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Varnost nudijo lastna palača, botel „Union", hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižb: na posestva itd. — Denar se naloži lahko tudi po poltnih položni :ah.
2
3f. januarja 1926
-SLOVENEC«
37.021,
80.311,
40.820,
42.503,
42.946,
45.514,
47.440,
50.766,
52.607,
54.474,
56.315,
58.076,
60.730,
62.460,
65.913,
«7.066.
70.027,
72.056,
75.352,
78.248,
81.654,
82.521,
86.011,
87.508,
89.069,
90.582,
93.115,
94.241,
96.330,
09.175,
37.054, 39.352, 40.946, 42 607, 4:3.199, 45.628, 47/178, 50.8:6, 53.6'J9, 54 943, 56.505, 58.656, 61.234, 03.931, 65.976, 67.910, 70.460, 73 010, 76.349, 80.6 H, 81.769, 82.580, 86.020, 87.638, 89.169, 91.084, 93.670, 94 623, 96.380, 99.552,
37.975, 39.442, 41.465, 42.712, 43.643, 45.633, 47.928, 51.113, 53.859, 55.000,
56.590, 58.660, 61.503, 63.996, 66:191, 67.916, 70.518, 73.153,
76.591, 80.597, 81.951, 83.020, 86.261, 87.790, 89.744, 91.199, 93.712, 94.717, 97.144, 99.567,
38.019, 40.339, 41.728, 42.768, 44.633, 45.930, 48.332, 51.212, 53.921, 55.754, 56.758, 58.764, 62.286, 64.895, 06.685, 68.393, 70.748, 73.328, 76.908, 81.147, 81.979, 83.916, 86.312, 88.147, 89.801, 91.245, 93.834, 95.443, 98.137, 99.653,
38.398,
40.462,
42.100,
42.845,
44,738,
45.979,
49.208,
51.510,
54.295,
56.147,
57.212,
59.088,
62.307,
6-1.900,
67.010,
68.952,
70.935,
73.572,
77.083,
81.289,
82.177,
84.538,
86.501,
88.988,
90.381,
92.592,
94.087,
96.087,
99.001,
99.609,
38.857,
40.605,
42.353,
42.928,
45.426,
46.785,
50.525,
51.959,
54.347,
56.177,
57.820,
60.207,
62.363,
65.491,
67.580,
69.593,
71.040,
73.784,
78.162,
81.487,
82.255,
85.157,
87.420,
89.020,
90.571,
92.688,
94.179,
96.123,
99.025,
99.954.
dobitkov po Din 25.
160, 1.356,, 2.905, 3.446, 3.965. 4.368, 4 884, 5.922, 7.024, 8.050, 8,529, 9.155, 9.905, 10.752, 11.420, 12,422, 13,114, 13.665.
330, 1.008, 2.933, 3.563, 4.030, 4.424, 4.928, 6.027, 7.189, 8.113, 8.532, 9.433, 10.321, 10.773, .11.844, 12.557, 13.145, 13.723, 15.211, 15.457,
850
78, 111, •"36, 1.224, 2.796, 2.811, H. 190, 3.315, 3.687, 3.876, 4.212, 4.323, 4.607, 4.871, 5.297, 5.769, 0.890 0.006, 7.'>23, 7.9G4, M.302, 8.445, 9.X>9, 9.124, '!.069, 9.405, 10.734, 10.739, 11.294 11.367, 112.205, 12.314, 12.908, 13.017, (13.605, 13.627,
14.529, 14.934,	15.206,
15.390, 15.409,	15.448,
15.891, 16.000,	16.181,	16.305,
46.502, 16.667,	16.708,	16.773,
16.967, 17.216,	17.222,	17.300,
17.619, 17.710,	17.711,	17.727,
17.947, 18.072,	18.105,	18.169,
>18.376, 18 627,	18.728,	18.998,
19.687, 20,019,	20.232,	20.687,
21.173, 21.205,	21.249,	21.266,
21.788, 21.941,	22.026,	22.285,
22.818, 22.962,	23.019,	23.077,
23.147, 23.224,	23.433,	3.518,
23.774, 23.869,	24.181,	24.260,
24.651, 24.690,	24.755,	24.827,
25.137, 25.166,	25.352,	25.447,
25.674, 25.704,	25.947,	26 000,
26.127, 26.545,	26.675,	26.762,
26.919, 26.996,	27.099,	27.155,
27.586, 27.025,	27.642,	27,707,
28,061, 28.085,	28.189,	28.306,
28.347, 28.401,	28.487,	28..703,
29.010, 29.136,	29.202,	29.231,
29.875, 30.086,	30.324,	30.387.
30.891, 31.020,	31.029.	31.241.
366, 2.402, 2.943, 3.662, 4.048, 4.499, 4.978, 6.129, 7.235, 8.176, 8.712, 9.595, 10.440, 11.003, 11.944, 12.599, 13.415, 14.135, 15.349, 15.537, 16.332, 16.820, 17.378, 17.740, .18.310, 19.330, 20.778, 21.286, 22.535, 23.087, 23.705,
24.382, 24.909, 25.513, 26.036, 26.813, 27.191, 27.854, 28.325, 28.891, 29.332, 30.450,
31.383,
495, 2.572 2.905, 3.683, 4.205, 4.515. 5.290, 6.147, 7.430, 8.301, 8.846, 9.018, 10.602, 11.026, 11.978, 12.876, 13.516, 14.473, 15.378, 15.564, 16.419, 10.S63, 17.470, 17.803, 18.358, 19.425, 21.013, 21.771, 22.720, 23.099, 23.707, 24.560, 24 944, 25.630, 26.049, 26.907, 27.328, 27.889, 28.346, 28.900, 29 436, 30.775, 31,151,
sa
Kersnikova ulica 7
Tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija
Pohištvo iz upognj<fre.<!a lesa
Opreme za .
restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledališča.
Pohištvo
za pisarne iz trdega lesa.


Zlata kolajna na mednarodni razstavi, Bruxelle, septembra 1925
O dt .8 a is. o v .-3! rt J :
Okles:
(oklenjeni les -Sperrholz) za mizarstvo. Vodoparno prešnni furnirji za stole. Specialni lesni izdelki
nn gros: Otroški kotači, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, zložljivo gospodinjske stiskalnice za sadne soke.
/.lata kolajna, častni pokal na mednarodni razstavi, Pariš, Deccmber 1925
V pj-OCSiijiliajnii
dobiš najraznovrstnejše slike v raznih velikostih in kakovostih, fine umetniške in navadne oljnate.Velika izbira podob presv. Srca Jezusovega po zelo nizkih cenah, po 9, 12-50, 18 in 25 dinarjev, itd. Islo-tam je velika zaloga raznih molitven ikov od preproste do najeleganfnejše vezave in vseh potrebščin za Marijine družbe.
„ «« i)
P Najboljšo
dobite pri
Osrednji mmil mM
Celovška cesta 77

l.
Slovenska kuharica. Priredila .S. M. Felicita Kalinšek, učilc-ljica na Gospodinjski Soli. — Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Elegantno vezana stane snmo Din IGO-—.
Uvod v perotuinarstvo. Kako vzgajajmo, gojimo in negujmo domače ptice. Din -10'—, vezano Din 50'—.
Domači vrt. Praktični na*od, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Din 33'—, vezano Din 40-—.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Vezano Din 80*—.
Breskev in marelica. Navod, kako ju vzgajajmo in oskr-bujmo. Din 10'—.
Sadje v gospodinjstva. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači 9adni uporabi in o kouserviranju sadja in zelc-njadi. Din 24—.
SPISI (Jurčič .los., uredil dr. Iv.
Grafenauer):
L zvezek: jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — itd.
II.	zvezek: Jurij Kobila, — Tihotapec. — itd.
III.zvezek:	Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	zvezek: Cvet in sad. Dva brata. — itd.
V.	zvezek: Sosedov sin. — .Sin kmetskcgtt cesarja.
VI.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer,
VII.	zvezek: Lepa Vidu. Pipa tobaka. — Lipa. — itd.
VIII.	zvezek: Bojim se to. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — itd.
IX.	zvezek: Rokovnjači. — Ponarejeni bankovci. — itd.
X.	zvezek: Slovenski svetcc in učitelj. — Veronika Dcseu.
Vsak zvezek slane broširan Din 16 —. vezan Diu 20'—, v platno vezan Din 40'—.
POEZIJE. I. zvezek. Zložil Simon Gregorčič. Din 20'—■, vezano Din 32'—.
ZBfKIvA slovenskih narodnih pesmi. Din 16' , vezano Din
POEZIJE. Zložil Fran Levstik-Golar. Trije zvezki. Z veze 1. Din G'—, vezan Din 10'—, vsi trije skupaj vezani Din 26'—.
PESMARICA, narodnih in drugih pesmi. Din tO' , vezano Din 20'—.
Zadnja pravda, iioiiian. Spisal J. S. Baar-Hybašek. Din Iti'—, vezano Din 2(j-—.
Gruda umira. Napisal K. Baziu-Caukar. Din 25'—, vozano Din 10'—.
Mali iord. Roman. Napisali« F. II. Burnett- Pribil. Din 20-—. vozano Din 3!."—.
Kazan, volčji pes. Roman. Spisal I. O. Cunvood. Din 18' . vezano Din 30—.
Kralj gora. Roman. Spisal E. Aboul-llafncr. Din iS—, vezano Din 30--.
31.634, 32.036, 32.486, 32.772, 33.152, 33.698, 84.518, 35488, 36.260, 37.281, 37.432, 37.774, 38.415, 38.771, 39.280, 39.725, 40.093, 40.253, 41.328, 41.833, 42.461, 43.334, 44.315, 44.998, 45.560, 15.939, 47.031,
47.265, 47,907, 48.753, 49.716, 50.560, 51.096, 51.478, 51.998, 52.494, 53.867, 55.181, 56.008, 56.886, 57.301, 58.283, 58.668, 59.231, 59.530,
60.266, 61.238, 62.323, 62.651, 63.179, 63.552, 64.068, 65.356, 65.677, 66197, 67.179, 67.822. 68,824, 69.673, 70.436, 71.278, 72,189, 72.841, 73.899, 74.571, 75.068, 76.046, 76.709, 77.468, 78.337, 78.699, 79.036. 79.777, 80.418, 81.301.
31.782, 32.248, 32.572, 32.900, 33.198, 33.706,
31.922, 32.300, 32.58.1; 32.910, 83.204, 33.886,
34,975. 35.015, 35.581, 35.639,
36.496, 37.291, 37.484, 38.036,
36.677, 37.304, 37.481, 38.147,
38.464, 38..667, 38.951, 09.115,
39.304, 39.763, 40.139, 40.429,
39.387, 39.891, 40.183, 40.501,
41.374, 41.436, 41.947, 41.959,
42.539, 43.537, 44.435, 15.059, 45.607, 45.971, 47.057, 47.418, 47.933, 49.007, 49.885,
42.625, 43.846, 44.447, 45.252, 45.708, 46.072, 47.085, 47.665, 48.112, 49.218, 50.024,
50.572,	50.604.
51.147,	51.218,
51.528,	51.589,
52.054,	52.080,
52.854, 54.169, 55.183, 56.085, 56.929, 57.306, 58.361, 58.831, 59.260, 59.683, 60.468, 61.274, 62.439, 62.856, 68.319, 63.649. 64.482, 65.407, 65.774, 66.510, 67.192, 67.871, 69.020, 69.701, 70.625, 71.686, 72.310, 73.221,
53.010, 54.485, 55.286, 56.224, 56.935, 57.822, 58.388, 58 931, 59.271,
59.741, 60.615, 61.323, 6-2 484, 62.909, 63.330, 63.672, 64.507, 65.511, 65.925, 66.516, 67.283, 68,410, 69.258,
69.742, 70.771, 71.89-1, 72.335, 73.289,
74.056, 74.155, 74.608, 74.974,
75.574, 76.120, 76.901, 77.589, 78.368, 78.746, 79.073, 79.908, 80.595, 81.338,
75.618. 76.175, 77.017, 77.693, 78 398, 78.875, 79.171, 79.950, 80.886, 81.852,
31.924, 32,391, 32.624, 33.0G9,
33.376, 84.026, 35.064, 35.733, 37.010, 37.330, 37.514, 38.257, 38.672, 89.144, 39.450, 40.046, 40.214, 41.064, 41.513, 42.110, 42.957, 43.875, 44.472, 15.466, 45.728, 46.423, 47.205,
47.669, 48.430, 49.292, 50.232, 50.627, 51.314,
51.670, 52.303, 53.053, 54.512, 55.610, 56.556, 56.943, 58.017, 58.488, 59.006, 59.407, 60.030,
60.727,
61.671, 62.548, 62.991, 63.422, 63.716, 64.565, 65.644, 66.066, 66545, 67.349, 68.425,
69.377, 69.947, 70.819,
71.941, 72.508, 73.335, 74.302, 74.998,
75.728, 76.252, 77.021, 78.144, 78.427,
78.942. 79.219, 80.036, 80.927, 81.354,,
31.988, 32.446, 32.644, 33.099, 33.423, 34.225, 35..205, 36.146, 37.131, 37.369, 37.549, 38.327, 38.676, 39148, 39.631, 40.072,
40.225, 41.215, 41.621,
42.324, 43.130, 44.000, 44.938, 45.486, 45.804, 46.683, 47.230, 47.774, 48.472, 49.607,
50.423, 50.938, 51.377, 51.710,
52.424, 53.236,
54.523, 55.997, 56.663, 57 173,
58.226, 58.497, 59.008, 59.503,
60.183, 60.788, 62.088, 62.598, 63.114, 63.429, 63.811, 64 625, 65.657, 66.203, 66.609,
67.524, 68.685, 69.382, 69.975, 70.973, 71.946, 72.547, 73.403, 74.534, 75.050, 75.737, 76.355, 77.289, 78.261, 78.507, 78.957,
79.325,
80.184, 81.003, 81.431,
lliHUlHtlU luiitinitiliti m i lui ilii ti itiillllTIlIIIIIVIIlIlIlll if t£ltlltfliiTIT)TtiTrtii¥i^¥iiiFtflii?ItM


Naiiioimsnešši s« sjsivs U
-i
im
m
ta
o s
II
Za vsahovrseno ostri ita ssuicssuiio sasiftoii *m-porongivi. vefieino iamsivo.
Brezplačen pouii v vezenju.
znižane ceii^! i^loCijivo na obroke?
5j eanat
Kovo mesto
s&Ligo-konti
šfirace
iostfnale
©€licioalM€ hnjiticc šolsSit imhe Soisice mape lisšilisiSte i. i. d.
m izr€H§i0 ii^oHiiili cenili f
§¥cinicaMXD.liiiS»ltano
Kopitarjeva ulica Ua. 0/fil
IMHlilHIMI
MMMMMMMM
Jt>
3i. januarja 1926
»SLOVENEC*
® a® a
81.643, 82.288, 83.109, 83.743, 84.845, 85.479, 87.114, 87.787, 88.697, 89.388, 90.339, 91.232, 92.258, 93.062, 93.740, 94.255, 95.112, 95.512, 96.994, 97.169, 98.169, 98.715, 99.382, 99.791,
81.786, 82.360,
83.254,
83.753,
84.931,
86.174,
87.314,
88.070,
88.887,
89.457,
90.424,
91.377,
92.358,
93.232,
93.794,
94.302,
95.123,
95.703,
97.011,
97.434,
98.298,
98.779,
99.436,
99.849,
82.074, 82367,
83.344,
83.832,
85.000,
86.247,
87.563,
88.097,
88.933,
89.664,
90.683,
91.516,
92.374,
93.341,
93.798,
94.524,
95.262,
95.750,
97.020,
97.760,
98.319,
98.824,
99.531,
99.949,
82.231, 82.673,
83.468,
83.909,
85.015,
86.383,
87.609,
88.183,
89.022,
89.798,
90.873,
91.942,
92.445,
93.480,
93.887,
94.607,
95.271,
95.842,
97.022,
97.782,
98.437,
99.015,
99.560,
99.953.
82.283, 82.712,
83.507, 84.171, 85.044, 86.542, 87.689, 88.331, 89.149, 89.941, 91.007, 92.002, 92.871, 93.662, 93.966, 94.657, 95.356, 96.313, 97.043, 97.899, 98.626, 99.304, 99.631,
82.284, 82.906,
83.575,
84.325,
85.366,
86.740,
87.773,
88402,
89.294,
90.048,
91.015,
92.129,
93.024,
93.728,
93.969,
94.866,
95.385,
96.445,
97.114,
97.959,
98.700,
99.370,
99.681,
Dobitki se izdajajo od 1. do 28. februarja 1926. Do 28. februarja nedrignjcni dobitki zapadejo v prid efektni loteriji. Številko srečke, ki je zadela, je treba tri dni prej, preden se dvtgue dobitek, javifi odboru DPD, Ljubljana, Miklošičeva cosfa 5.
MfSBajtB povsod česlje domače tovarne
»ETER »iii S Ko.. Tižič
Lastne prodajalne:
Ljubljana Zatrli Beograd r=pbg zd RačHoga 3 finsz Miliailosa fiiitesnčrDva	M

LEKARNA D* G. PiCCOU
-------------1-- ■	.1 . ----U
Ljubljana, Dunajska cesta 6
priporoča sledoče lastne Izdelke:
ŽeSezmaJo vino
ki krepča molokrvne
Želodčno tinkturo
ki učinkuje odvajalno
Mallnovec
pristni naravni Izdelek Naročila io£no proti povzeliu
=1
AH veste4?
da dobite najboljše in najfinejše
sobne oprave kakor tudi tapetniške izdelke
žimo, morsko travo etc. pri tvrdki
PETER KOBAL, KRANJ Podružnica Ljubljana - Kolizei
©
Naša
prava
cioatra^isca
Jako
dlc&ibral
Tt>rHka Snfon Krispcr, Cjubljana
Jltcstni trg % in Stritarjeva ulica 3
priporoča p. n. občinsfou st>ojo relil^o iz« biro galanterijskega in norimberšl^ega blaga l^al^or tudi čevljev lastnega izdelka
Spominjajte se Dij. podpornega društva v Ljubljani
Z
Q)
s- o
o<
0) CD
O)
ffo, <0

L
O)
r-c P> B
TO
N
Bi "S" sc m
Ca) O
O S"
N PJ
C!
O
M
ta
Cfl
S S1
$
C/)
tnt
o
<
i? a (t g a: 3
3- co
< <Q
o
w< <
p
03
a 8
sr
U1
0) 09
o
K-'
m
o ta p