TRST, petek 28. februarja 1958 Leto XIV. . Št. 51 (3896) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. M — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno 's, 8 ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir . FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poitm tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska n« v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnic« 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-375 Demokristjanski poraz v senatu Razprava o reformi se nadaljuje Upati je, da bo sedaj tudi zakon za volitve tržaških senatorjev prišel pravočasno na vrsto ■ Peyretitte je mobiliziral v svojo obrambo ves francoski tisk in vse tuje dopisnike v Rimu in vložil tožbo proti vatikanskemu glasilu (Od našega dopisnika) lini’ 27‘ ~ Nocoj so demokristjani v senatu s svo-ifP Puedlogom, naj se razprava o senatni reformi od-doživeli temeljit poraz. Potem ko se je zvrstilo govornikov in ko je končno demokristjan De loži? *6 enkrat prebral predlog svoje resolucije o od-atvi, so senatorji s tajnim glasovanjem in s 123 siasovi proti 99 demokrist- ----------------------- ^osko resolucijo zavrgli. To da niti demokrist-senatorji niso v ce-glasovali za predlog . °Je stranke. Predsednik ■"RTzagora je zaradi tega ™®agal, naj se jutri kas n- S®®*1 sejah senata raz-Ba?? 0 relormi. Socialist žit«, o6scbl le predlagal odio-nui? j torka- ker da bi bilo žak “? jutri pride na vrs£o mun" V°lnikih’ nakar je kc-erracini postavil kameri# Predl°g. naj bo jutri Za ,StJa za šolnike, druga pa sto ?ormo' Zgodilo se je tila’; se zSodi redko kdaj. Zolj cel° Predsednik vlade Pdsta?1 komunistični predlog Jak0 » krščanska demokra. la ;* fvojimi spletkami osta-biia L, j osamljena kot je la kv eIal’ kajti danes je bi-namrlxtl poražena. Ce bi g5 , M Prišlo do dolgotrajne, ali r^TRVlisnja o pravilnosti p0st-^)ravilnosti dosedanjega bi a 2a ustavne zakone, Vfsto .nu'ino priti tudi na no -.^rfšanje, ali je pravi'-ke n, * Predsednik republi UstavJ.°ncki. ki je na proti-Zalto-. hačin sprejete ustavne bi r® Podpisal. Razen tega stow\trpraya o ustavnosti po-senjt ovirala nadaljnje delo ttkf htdi poslanske zbor. ■ riamr-- - • - ■ slet ■“'1 VaU.Testo te®a Pa bo 0<1~ v'ltii:V za senat Pra- s?iijto Poganske zbornice. No. hiraj,-1.1 še vedno niso reši i "»nova ie pravzaprav b*«4,Vsega’ ali naj se srna-*tti w!n^a razprava o refor-cttaq£® senatom kot drugo ve (s«,!;a Vse tri čiane ustavo ™ ®0), ki se z rento ja 'Preminjajo ali pa saltov, ^katere izmed teh čle. X tt Tn n « m 1 n V, a AietoiA ?rave, T .--'-• le V _Taflko pa se reče, da letom ■ nem spor med se-^ kot v1 - Poslansko zbornico 1* hkfakaze 1— Tsšsn čenrav ‘et t ■ V ilotav 'i ko 56 bo razpra-st<3l>ku, nila pravilnika o podora Predlo z. demokristjansikeg: bi j,f,® Važen tudi za Trst. 1 namreč demoknst- vorjotn 'Prašanje bo ostalo * nerešeno ves čas raz- -- hkrati 2e ~ rešen, čeprav se id: Prav tako verjetno. 2ačel »d? v kratkem ponovno va a’ la'koj k0 ra hn ra7.r>rji- bil Padlo sprejet, bi od- i°. uPan‘ie’ da bo* hli Hi pravočasno odo- ‘*n Žan,- ^ piavocasno oao-SnatorjeVn t8 volitve tržaških i tako pa je sedaj Ni laJein°, da bodo sena-,?Pt zov ® Pravočasno tudi o i°"K la,hijle‘no' da bodo sena-r'n. 2&kon P,rav°časno tudi o ; tri Ponovno razprav- Predni, odobrili, kot no za vsak ustav- tutu denarne skupnosti, ki je "•»»m ''»UH..,,, Panes hnSCna£~eil09’ ki ima re-°li*anh, prisPevati k iz--Očja n, Mednarodnega o-]fttranskoT(i vsebovati obo-?a *narH;T k°ncesije. Glav-ki ?osi Poljskega na-?07n 2nan P0(l ime u tem R.apacke0a, 7« n, da ne temelji ni zakon. To pa se ne bo zgodilo ta/ko kmalu, ker se bo jutrišnja razprava zavlekla se ves prihodnji teden m šele na-to bo glasovanje o reformi. Ce bodo senatorji z razpravo hiteli, bodo voliitve lahko razpisane šele kakšno nedeljo v drugi polovici maja, če pa bo prišlo do komplikacij, potem bodo volitve šele v juniju, kajti med razpustom parlamenta in volitvami mora preteči najmanj 68 dni. Poleg tega je po sredi Gronchijev u-ra-dni obisk Veliki Britaniji, •ki bo prav v maju. Med današnjo razpravo so govorili poleg predsednika Merzagore še Molle. De Nico-la, Terracini, Pastore, Lussu in drugi. Molle je dejal, da nasprotuje demokristjanskemu odlaganju razprave o reformi, De Marsico (monarhist) je zagovarjal dosedanjo prakso glede postopka, De Niccla pa je predložil spreminjevalni predlog k demokristjanski resoluciji, tako da bi izpadel tisti Stavek, ki je govoril o pravilniku poslanske zbornice, v katerem naj bi se, sporazumno s poslanskim odborom za pravilnik, popravil tisti člen, ki govori o postopku za ustavne zakone. Dopoldne pa je senat izvolil 18 poslancev za člane skupščine skupnega evropskega tržišča in sicer demokristjane Santera, Duraniija, Carbonija, Guglielmona, Nemca iz Južne Tirolske Braitemberga, Tome. ja, Cerulli-Irellija, De Bosija, Tartufolija, Braccesija, Bat.ti-sto Boggiano-Pica in Galletta: dalje socialdemokrata Granzot-to-Bassa, republikanca Aro-dea, monarhista Guariglio. liberalca Baltaglio in fašista MaTino. Socialisti, ki so za-htsvali, naj se izvolijo tudi predstavniki levice, so iz protesta zaradi diskriminacije izročili bele glasovnice. Tudi poslanska zbornica je dopoldne izvolila predstavnike v slkupščino SET, toda samo 10 namesto 18 predstavnikov, ko* so se stranke med sabo glede kandidatov sprle. Med temi desetimi so demokristjani Pic-cioni, Edoardo Martino, Cavall--Rosel-li, Martinelli, Rubinacci, Droisi in Carcaterra, liberalec in bivši zunanji minister Gae-tano Martino. Desni socialdemokrat Simonini, republikanec De Vita, monarhista Can-talupo in Bonino, fašist An. gioi pr, niso prejeli predpisanega števila glasov. Tudi v poslanski zbornici so socialisti protestirali zaradi diskriminacije, toda brez uspeha. Socialdemokrati niso bili zadovoljni z izvolitvijo fašističnega predstavnika in Mat-teotti je ostro protestiral in zahteval, naj se fašistični kan-didat umakne, kar pa se ni zgodilo; prejel je le prenizke število glasov. Danes se je zunanji minister Pella vrnil iz Bruslja v Rim. Njegov podtajnik Folchi pa je sprejel sovjetskega veleposlanika v Rimu Semjona Kozireva, takoj za njim pa avstralskega veleposlanika Mae Guira. Pella je med drugim izjavil, aa so zunanji ministri SET razpravljali o sta- , - . —* '»C LC.ILCLJl _e?nbeč koncesijah, :?<% BA,, deua deatomi->Hdi?/oc!a na obeh itLi^hoa ^eJrte> ki l°- - - se °d Zahoda. Te tuBledam p?Javil davno na-> * korak bonnske h^Ptbnenn ki Predloga h wtu ylade proti »J itl neTt ega- Pole9 ?>b kneutemeljenih pri- iifie sfrniSkemu nočrtu, «o \°nkretnyS0V načrt tu' 1 '*-°f kavo Podloge, ki kitični e't °snovni adut O Predvif/UZivi B°nna. \ at°niskeaneva 'britev t, ?zhodnrlPodTo6ia nad h/' 7- rZVa &atedalJe Po- sicer le posvetovalni organ, medtem ko vprašanja sedeža SET tudi tokrat niso rešili. Iz IVashingtona pa je prišlo sporočilo, da je vodstvo Mednarodne banke za obnovo in razvoj odobrilo Blagajni za Jug 75 milijonov dolarjev posojila, o čemer bo sporazum podpisan jutri. Vatikanski radio pa je polemiziral ponovno s francoskim pisateljem Peyrefittom in z vsemi tistimi, ki ga zagovarjajo. Radio je zagovarjal zlasti povorko ((katoliških viso-košolcev*. ki bo v aprilu od Bolsene do Orvieta, češ «da ne gre za predvolilno propagando in za izzivanje». Opravičeval se je tudi glede manifestacije, ki je organizira Vatikan v Reggio Emilia za komemoracijo «po vojni ubitih duhovnikov#, pri kateri bo navzoč znani kardinal in kandidat za papeževega naslednika Giuseppe Siri. Predvsem Pa se je izgovarjal radio Vatikan zaradi velikopotezne manifestacije, ki jo pripravlja za 19. marca v Rimu eltalijanska mladina Katoliške akcijevi če£ da tudi ta manifestacija «ne spada v predvolilno propagando in klerikalno izzivanje#. Predvideno je, da bo na tem zborovanju govoril mladim klerikalcem predsednik Katoliške akcije prof. Luigi Gedda m drugi, nato pa se bodo vsi zbrali na Trgu Sv. Petra, kjer jim bo verjetno govoril sam pa pež. Prav gotovo bo navzoč tudi obtoženi francoski pisatelj Peyrefitte, ki si bo ob poslušanju vseh teh govorov nabral nove snovi za bodoče članke in knjige o Vatikanu. Peyrefitte je protestiral proti državni tožbi in izjavil, da bo on tožil odgovornega urednika vatikanskega glasila «Os-servatore Romano# zaradi raz' žalitve časti. Nikakor ni mogoče še reči, ali bo s tož.bo uspel, ker je urednik grof Della Torre državljan Vatikana ne pa državljan Italije. Zato je verjetno, da bo vatikanska sodna oblast tožbo e-nostavno zavrnila, tako da do sodne razprave niti ne ho prišlo Nekaj podobnega se je namreč zgodilo leta 1953 markizu Di Cuevas, ki je tožil istega urednika zaradi neke zabave v Biarrizu, nad katero se je Vatikan zgražal. Francoski pisatelj je še vedno v Taormini in je izjavil, dopisniku «Paese Sera#, ki je njegov članek «Rim papežev# objavil, da polemični ton vatikanskega glasila »prav gotovo ni vreden dnevnika, ki bi zaslužil takšno oznako#. Dejal je, da nikakor ni bil njegov namen sramotiti papeža in katoliško Cerkev, ki ostaja iznad polemike. Ce pa Vsebuje članek poleg zgodovinskih podatkov še nekatera novejša dejstva, potem «sem ta dejstva izvedel iz časopisov kot je rimski «Messaggero», ki mi ga vsak dan pošljejo v Pariz#. »Nerazumno uporabljajo ime papeža v napihnjeni polemiki tisti krogi, ki mi ne morejo odpustiti mojih dveh knjig »Malteški ritezi# in «KIjuči sv. Petra«. Tožil bom vatikansko glasilo tudi zato, ker je to moja dolžnost do italijanskih čitateljev, dolžnost avtorja knjige «Od Fezuoa do Etne«, ki jo je nagradila v Italiji žirija pod predsedstvom iCorrada Alvara#. Peyrefitte je zaprosil hkrati za solidarnost glavnega urednika največjega francoskega časopisa «France-Soir». ((-Osservatore Romano# in apostolska nunciatura — tako je brzojavil pisatelj v Pariz — sta zahtevala ukrepe pred italijansko sodnijo na način ,ki izdaja srednjeveški duh in popolno preziranje pravic svobodnega sveta in svobode izražanja.« Brzojavil je tudi predsedniku Združenja tujih novinarjev v Rimu, naj mu pomaga braniti svobodo tiska. A. P. Danes verjetno razsodba v procesa proti škofu iz Prata t ————— FIJORENCA, 2,7. — Na procesu proti škofu iz Prata Fior-delliju in duhovniku Aiazziju je danes govoril drugi zagovornik obtožencev advokat Pietro Agostino D'Avack. Kakor je znano, je včeraj državni pravdnik Mazzanti zahteval oprostitev škofa in duhovnika. Ugotovil je sicer, da gre za obrekovanje, toda ni bilo namena žaliti ugled drugih. Zagovornik D’Avack je zahteval popolno oprostitev obeh obtožencev. Za njim je govoril drugi zagovornik Giacomo Delitala, ki je med svojim govorom navajal tudi zakonodajo Švice in anglosaških držav, da bi dokazal, da se tudi tam, kjer ni konkordatov ali posebnih določb, ki dovoljujejo svobodo vere, priznava raznim Cerkvam možnost, da se branijo, s tem da na podlagi svoje avtonomne ureditve kaznujejo svoje vernike. •Naloga sodišča je torej samo, da ugotovi, ali gre za dejanje, ki se nanaša na izvajanje duhovne oblasti Cerkve, kateri je država zagotovila popolno svobodo. Sem spada io njegovem tudi pismo škofa ciordellija, ki da je samo ipredelil s stališča Cerkve ob-lašanje dveh svojih podložnikov in izvajal kazen. Glede načina, ki se ga je škof po-! lužil, pa je advokat dejal, 4a tak način dovoljuje kanonski zakonik in tudi zakon italijanske države. Zato je treba oba obtoženca popolnoma oprostiti, ker dejanje ne jomeni obrekovanje ali pa, ler dejanje ne predstavlja ziločina, ker je bilo izvršeno v. okviru izvajanja duhovne oblasti. Članice NATO se posvetujejo o pripravi sestanka najvišjih V Londonu menijo, da bi konferenca lahko bila julija v Ženevi - Za SZ je ta rok sprejemljiv kakor tudi omejeno število udeležencev, ki ga predlagajo na Zahodu - ^adsworth Stassenov naslednik WASHINGTON, 27. — Ameriški državni departma je danes zavrnil predlog bivšega Eisenhowerjevega svetovalca Stassena, naj bi sklicali konferenco naj višjih med Vzhodom in Zahodom v New Yorku pod pokroviteljstvom OZN. Predstavnik državnega departmaja White je na zadevno vprašanje odgovoril, da je cStassen zaseben državljan# in kot tak lahko postavlja predloge kakor «vsak drug zaseben državljan.# Zvečer pa so sporočili, da Je glavnl vzrok njegovega od- bo novi Eisenhowerjev svetovalec za razorozitvene zadeve sedanji član ameriške delegacije v OZN James Jutri bo govoril tudi zago- j-______ govornik obtožencev advokat | V,'adsworth. Kakor je zna-Sotti, nakar bodo odgovorili I J® Stass^n odstopil, ker predstavniki civilne stranke. | bo kandidiral za guvernerja Razsodba bo verjetno izrečena I v Pensilvaniji. Toda po že jutri. | mnenju političnih opazovalcev IIIIIIIIIIHIIINHIIIHIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIiniMIIITmBHIIIMItlllimmNIIIIIIMMIIIIMIIIMMIIIINHMUMIIIIMIIIIIIIIIinfllllllltllllNIIIliailllllllllllllllllllllllliliilllllillllillllllllllliMlimiMIIIIIIIIIIIIIIIHI Bur giba ponovno opozarja Francijo da z orožjem ne bo rešila Poziv ZDA, naj Franciji ne pošiljajo več orožja - Protest v OZN zaradi ustanovitve področja «brez gospodarja* - Opozorilo alžirske narodnoosvobodilne fronte Murphyju TUNIS, 27. — Tunizija je danes protestirala pri OZN, ker so francoska letala kljub opozorilom tuniških oblasti večkrat letela nad tuniškim ozemljem. Tuniški stalni predstavnik v OZN Mongi Slim je izjavil, da je tuniška vlada poslala odločen protest tudi francoski vladi. Mongi Slim je poslal tudi Hammarskjoeldu pismo, s katerim opozarja na posledice, ki jih bo imel francoski sklep o ustanovitvi «področja brez gospodarja# na meji med Alžirom in Tunizijo. V okviru tega sklepa bodo nečloveško izgnali z omenjenega področja okoli 250.000 Alžircev V svojem tedenskem go- IMIItlllllinillllllllHIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIttlllllllltllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllUMIHmtll Francozi pomagajo Spancem v vojni proti Marokancem Strupeni plini na prebivalstvo - Hudi boji na alžirskem ozemlju - 344 milijard lansko leto za vojno RABAT, 27. — Maroški zunanji minister Balafrej in drugi člani vlade, ki so včeraj odpotovali v Zagoro, kjer je sedaj maroški kralj, so se danes vrnili v Rabat. Ob povratku je minister Balafrej izjavil, da bo maroška vlada v kratkem zavzela uradno stališče do vprašanj, ki jih je o-tnenil včeraj maroški kralj v govoru, ki ga je imel v Mha-midu. Kralj Mohamed je na področju Sahare, kjer francoske in španske čete skupno delujejo proti osvobodilni vojski, resno opozoril Francijo; ((Svečano izjavljamo, da smo odločeni nadaljevati akcijo, ki se bo morala zaključiti s povratkom naše Sahare v okvir spoštovanja naših zgodovinskih pravic in v skladu z voljo prebivalstva#. Minister Balafrej je izjavil, da bo vlada zahtevala predvsem točno določitev maroških meja. Pripomnil je, da je maroška vlada zelo zaskrbljena zaradi francosko - španskega vojaškega sodelovanja. Span- 'Lna6r%ip?nlb k Polj-k Jhha Zlu> tedaj je nn- d »Oh°?nbeSnin £ak*ne s° V , ka1 * dlj S ? zatL^nntku. ko a kb ihodom ■ Ogovorov ?ko, voJsk° i«! najprej podpr-fa/Jdeja l ,n Zahodom,]o fra"Tko letalstvo, k! red- ....................... 1,66 Pristašev. no oskrbuje obkoljeno špansko garnizijo v Ifniju. Sedaj pa sta tudi španska in francoska mornarica začeli sodelo- vati v boju proti Marokancem. Konvoji francoskega ladjevja so prišli v glavno luko Kanarskih otokov, ki so pod špansko oblastjo. Kakor poroča poveljstvo maroških prostovoljcev, se sedaj bijejo ostri boji proti skupnim francoskim in španskim kolonialnim silam na obmejnih področjih v Sahari in Mavretaniji. Francoska letala so na tamkajšnja naselja metala tudi plinske bombe, ki so uničile več oaz. Ubitih je bilo okoli 600 ljudi. Medtem se nadaljujejo boji tudi v Alžiru. V bližini Duvi-viera 40 kilometrov južno od Bone so se francoski padalci včeraj spopadli z večjo skupino Alžircev, oboroženih z modernim orožjem. Boji so se nay daljevali tudi danes. Francozi trdijo, kakor običajno da so Alžirci prišli iz Tunizije. Včeraj je padlo 50 francoskih vojakov, 40 pa je bilo ranjenih. Poznejša poročila trdijo, da je padlo 50 francoskih vojakov in 225 Alžircev. Posebna francoska parlamentarna komisija, ki img nalogo izračunati koliko stane Francijo vojna v Alžiru, je sporočila, da je za leto 1957 izredni obračun za to vojno znašal 344 milijard frankov. voru po radiu je predse d nik Burgiba pozval zahodne države, naj posredujejo v alžirskem vprašanju, «da pomagajo Franciji iz slepe ulice, v katero je zašla#. Burgiba je poudaril, da Francija uporablja orožje NATO proti Alžiicem, in je pripomnil, da morajo francoski zavezniki Francijo prepričati, da se rešitev alžirskega vprašanja ne bo mogla nikoli najti z orožjem. V glavnem je Burgiba izjavil: ((Mogoče je, da nismo več tako daleč od zaželene rešitve, do katere bi lahko prišlo na podlagi dobrih uslug.# Vendar pa ni Burgiba nič povedal o svojih razgovorih z Murphyjem. V zvezi z Alžirom je Burgiba izrekel prenesečenje, ker Francija, ki je sprejela načelo mešane komisije, ki bi ji predsedoval nevtralec za nadzorstvo nad mejo, zavrača načelo podobnih komisij, ki bi s širšimi nalogami omogočile pozitiven rezultat. »Ustanovitev takih komisij', je pripomnil Burgiba, onemogoča dejstvo, da so Francozi gotovi vojaške zmage v Alžiru.# S tem v zvezi je Burgiba izjavil, da je namen orožja, ki ga Amerika daje Franciji, »preprečiti komunistično nevarnost#, in ni namenjeno proti Alžircem. ((Dokler bodo EDA dobavljale orožje Franciji, je pripomnil Burgiba, bo ta nadaljevala svojo uničeval-no vojno v Alžiru. Potrebno je, da francoski zavezniki prepričajo Francijo, da se alžirsko vprašanje ne bo moglo nikoli rešiti z orožjem. Burgiba je ostro napadel sklep francoske vlade o določitvi področja brez gospodarja ob alžirsko-tuniški meji. Dejal je, da se že tu čutijo posledice' tega sklepa, ker v Tunizijo prihaja vedno večje število alžirskih beguncev. «Toda kaj se bo zgodilo z Alžirci, ki bivajo bolj na Zahodu?#, se je vprašal Burgiba ter poudaril, da je več sto tisoč človeških bitij prisiljenih zapustiti svojo zemljo, ki bo posejana z minami. Dalje je Burgiba dejal, da se alžirska vojna , nadaljuje, ker 3e uradna Francija, ne pa francosko ljudstvo, vedno prepričana o možnosti vojaške zmage v Alžiru. «Neprijetno je, je pripomnil, da je med Tunizijo in Marenkom, blizu zahodnega civiliziranega sveta- ljudstvo deset milijonov duš izročeno na milost in nemilost krvoločnih živali.# #Francija hoče, naj jo pustijo samo z Alžirci, in čeprav zahteva orožje od A-merike, se jezi, ko Tunizija dovoljuje Alžircem, da bežijo na njeno ozemlje.# Dalje je Burgiba poudaril, da ne bo mogoča nobena pozitivna rešitev, če ne bo Francija priznala brezsmiselnosti uničevalne vojne v Alžiru. Še. le tedaj se bo lahko upalo v rojstvo skupnosti, ki naj združuje zahodne države in Afriko na podlagi svobodnega sodelovanja. V zvezi z izjavo alžirske narodnoosvobodilne fronte, ki je bila objavljena včeraj, je Bur. giba izjavil, da je po njegovem mnenju konec izjave »različen od tona, ki se pogo-stoma sliši v oddajah moskov skega radia in drugih postaj na »Vzhodu#. Burgiba je mne. nja, da mora Zahod proučiti to izjavo z vso pozornostjo ki jo zasluži; predvsem pa tisti del. ki govori1 o širokem združenju med narodi Evropa in Afrilke. Izjava alžirske narodnoosvobodilne tronte pravi med dru. Tuniziji, tako «da bi Tunizij- rializma št. 1.» Prvi, ki ga je gim: «Ce bo Murphy omejil svoje poslanstvo na francosko. tuniško »krizo#, jn »e zaradi diplomatske oportunitete ne bo zanimal za vojno v Alžiru, bo gotovo pridobil na času, toda bo ponovno zavzel stališče in nudil s tem dragocena napotila afriško-azijskim narodom, katerih nevtralizem, ki se bo še bolj razvil, lahke postane vedno Dolj pozitiven. Mi ne zahtevamo niti izbire med Evropo in Afriko. Preden je prepozno, upamo, da bo Zahod znal pripraviti obširno zgradbo, v kateri naj bosta združeni Evropa in Afrika, toda ne v okviru kolonialnega bolj ali manj paternalistične-ga pakta, pač pa v okviru neodvisnosti dokončno in dejan. Sko svobodnih narodov. Alžirsko ljudstvo, katerega trpljenja Angleži in Američani niso še odkrili, je plačalo in plačuje preveliko dajatev za krvave fantazije Evrope, da ne bi točno vedelo, kaj hoče in kam peije njegova pot.# Medtem nadaljuje Murphy svoje razgovore v Tunisu. Danes je sprejel francoskega odpravnika posiov Benarda na njegovo zahtevo. Se praj se je razgovarjal z britanskim odpravnikom poslov. Francoski zunanji minister Pineau je danes v zunanjepolitični komisiji skupščine ponovno govoril o odnosih med Francijo in Tunizijo. Ponovil je, da je izključeno, da bi v okviru dobrih uslug govorili o alžirskem vprašanju.' Minister je dejal tudi, da ne bi ostalo drugega nego obrniti se na Varnostni svet, če dobre usluge ne bi imele uspeha. Glede napovedane pre-grupacije francoskih čet v Tuniziji je Pineau izjavil, da se bodo te čete razmestile okoli Bizerte in letališč. Izjavil je tudi, da bi morali dobili jamstva, kar se tiče akcije #fe-lahov# v Tuniziji in nadzorstva meje, če bi se nakazala možnost »pozitivne politike#. Toda potrebna bi bila tudi ci videli, da imajo interes tesnih odnosov s Francijo#. V nasprotnem primeru ne bi bilo druge rešitve «nego pustiti, da gredo stvari po svoji poti#. Naserjev napad na zunanja ministra Iraka in Jordanije DAMASK, 27. — Predsednik Naser je danes obiskal vojaške enote in naprave v severni Siriji. Ob povratku je imel govor, v katerem je dejal, da je blizu dan, ko bo ljudstvo zahtevalo račune od agentov imperializma, ki so dajali izjave proti Združeni arabski republiki v Bagdadu in Ammanu. »Izjave proti^ vaši republiki sta dala v iraku Fadhil al Jamali, agent imperializma, ter Bashay^in, drugi agent imperializma. Izjave proti vaši republiki pa je tudi v Ammanu dal Samir Ri-fai, že dolgo let agent impe- Naser imenoval, je bivši iraški ministrski predsednik, ostala dva pa sta iraški in jordanski zunanji minister. «Arabci drugih dežel se še bore proti imperializmu, je rekel Naser, in mi jim pomagamo.# Jemenski prestolonaslednik in zunanji minister El Badr bo nadaljeval v Kairu pogajanja o priključitvi Jemena k Združeni arabski državi. Menijo, da bo šel El Badr še v Damask na razgovor z Naserjem. Po vesteh, ki prihajajo iz Ryada, bi se dalo sklepati, da bo Saudova Arabija kmalu pristopila k arabski federaciji. Saudova odločitev bo znana, jutri, ko se bo vrnila iraško jordanska delegacija, ki je obiskala kralja Sauda. Po seji libanonske vlade se je izvedelo, da je vlada sklenila, da še ne odstopi. Zdi se, da so ostavko odložili za toliko časa, da se vrneta delegaciji, ki bosta v kratkem odšli v Kairo in Damask čestitat Naserju v imenu Libanona. stopa spor z Dullesom in stališče. ki ga je zavzel Eisen-hower v obrambo Dullesoye politike. V Parizu pa so danes uradno sporoč.li, da skupine strokovnjakov držav NATO preučujejo vprašanja, ki so povezana s pripravami morebitne konference najvišjih. To je sporočilo tajništvo NATO po posebni seji stalnega sveta. Sporočilo pravi: »Nedavno dopisovanje med maršalom Bulganinom in načelniki vlad članic NATO je pokazalo, da so ti mnenja, da je potrebna skrbna priprava, preden kakršna koli konferenca na najvišji stopnji lahko pride v poštev z možnostjo uspeha. V NATO se proučujejo važna vorašanja. ki so povezana s pripravami morebitne take konference, in tudi različni predlogi za zmanjšanje svetovne napetosti, Ta vprašanja proučujejo v Parizu uelovne skupiine strokovnjakov vlad NATO pod nadzorstvom glavnega tajnika in stalnih predstavnikov ob pomoči mednarodnega tajništva.# Opazovalci so mnenja, da na današnji seji niso govorili o predlogih zahodnih jrlad, pač pa o koordinaciji posameznih stališč. Verjetno bodo države članice po koordinaciji stališč poslale nove note sovjetski vladi, v katerih bodo sporočile svoje zadnje stališče in zadnje predloge. Zvedelo se je, da bosta Sel-wyn Lloyd in Dulles govorila o sedanji izmenjavi pogledov glede konference, ko se bosta prihodnji mesec srečala v Manili na konferenci SEATO. V Angliji so mnenja, da je mogoče ovire, ki so nastale glede priprave konference, odstraniti še pravočasno, da bo konferenca lahko že julija. Anglija je naklonjena omejeni udeležbi na konferenci, največ štirih ali sestih držav. Vendar pa bi na željo Sovjetske zveze razširili krog udeležencev, če bi Sovjetska zveza zahtevala «pariteto» z Zahodom. Priprave za konferenco mora- liilliDDtiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiniiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiktMiiiiiiiililiiiiiiiMiiiiiitiniiiiiiHil Včerajšnje volitve v Sudanu so zaključile prehodno dobo Izidi bodo znani šele po 10. marcu • Novi parlament bo izvolil predsednika republike in pripravil ustavo jo potekati po diplomatski poti v Moskvi. Poslaniki treh zahodnih držav so izjavili, da so pripravljeni za takojšnji začetek razgovorov v Kremlju. V Bonnu so sovjetski diplomati danes izjavili, da bi bila sovjetska vlada pripravljena udeležiti se konference na najvišji stopnji v Ženevi v vsakem trenutku. Za Sovjetsko zvezo je sprejemljiva tudi možnost, da bi konferenca bila julija. Diplomati so izjavili, da sovjetska vlada ne vztraja, naj bi se razširila skupina držav udeleženk konference, če b! zahodne države odklonile navzočnost predstavnikov držav Vzhodne Evrope ali Kitajske. Predstavnik bonnske vlade je v zvezi z izjavami generala Norstada dejal, da so »ideje vrhovnega poveljnika NATO vedno zelo važne in i-maijo neoporečeno tehtnost#. Toda vendarle «mora politične odločitve sprejeti zvezna vlada#. Zahodnonemški obrambni minister Strauss je danes komentiral svoj načrt in je dejal, da pravzaprav ne gre za noben načrt proti načrtu Ra-packega, pač pa da je on hotel samo povedati svoje mnenje pred demokristjansko parlamentarno skupino glede tega, kar je treba ugovarjati načrtu Rapackega. Pripomnil je, da je ((zemljepisno omejen razorožitveni ukrep, kakor ga predlaga načrt Rapackega, utopija#. Vendar pa bi zaslužil proučevanje, če bi bil zamišljen kot ena izmed stopenj splošne in učinkovito nadzorovane razorožitve. Po mnenju Straussa bi bil edin izhod iz mednarodne napetosti splošen sporazum o nadzorovani razorožitvi, ki bi po odpravi atomskega orožja vzpostavil ravnotežje med orožjem klasične vrste. Njegovo izvajanje pa naj bi poverili «neke vrste svetovni oblasti#. Po mnenju Straussa bi moralo biti stališče Zahoda do |SZ stedeče: 1. Ce je namen zunanje politike SZ zagotoviti zaščito SZ pred zunanjim napadom, mora Zahod biti pripravljen dati Moskvi vsa jamstva v tem smislu. V tem primeru bi bila rešitev vprašanj razorožitve in nemške združitve mogoča. 2. Ce je namen sovjetske zunanje politike boljševizirati vso Evropo z ošibitvijo Zahoda, tedaj ni mogoča nobena rešitev. 3. Ce bi se sovjetska zunanja politika obotavljala med dvema omenjenima namenoma, bi moral Zahod pokazati dobro voljo do SZ in vplivati tako, da bi sovjetske voditelje pripravil do tega, da izberejo prvo možnost. Iz Berlina pa poročajo, da se je dane*, začel iz Vzhodne Nemčije urnik 41.000 sovjetskih vojakov, kakor so to nedavno napovedali. Umik se bo končal v šestih tednih. KARTUM, 27. —- Danes so se začele v Sudanu prve parlamentarne volitve, ki bodo zaključile triletno p-odhodno obdobje iin začasni ustavni režim. Volivci morajo izvoliti 173 članov predstavniške zbor. nice. Poleg tega bo izvoljenih tudi 30 članov senata, medtem ko bo drugih 20 imenoval vrhovni državni svet. Med; 10 milijoni 500 tisoč prebivalci ima volilno pravico 2 milijona 500 tisoč državljanov. Novi parlameni bo izvalil prvega predsednika sudanske republike, izvedel bo investi-turo nove vlade in pripravil novo ustavo. Sudanskim volitvam pripi- . sujajo velik pomen, ker bosta francoska gospodarska pomoč morala novi parlament in vla- MimiiiitiiiimiiiiiiimmimiiiiniiiiiiiiMiiHiiiijiHiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiim Zopet 35 žrtev letalske nesreče Letalo je na poti z Maria v Manchester strmoglavilo približno 40 km pred ciljem BOLTON. 27. — V tem mesecu je Anglijo prizadela ie druga velika letalska nesreča in zopet se v njeni zvezi omenja ime Manchester, čeprav to pot to mesto samo ni prizadeto. Strmoglavilo je namreč letalo, ki je letelo z otoka Man v Manchester. Letalo je bilo transportni štiri-motornik »Bristol# in je pripadalo zasebni družbi »Silver City», ki oPrav'ja nekatere notranje angleške proge, Najela ga je skupina poslovnih ljudi, ki so hoteli v Manchestru obiskati neko tovarno. Vsega Skupaj je bilo na letalu 42 oseb in med temi trije člani posadke. Za nesrečo se je zvedelo na svojevrsten način; eden od preživelih pri nesreči je uspel dospeti do televizijske oddajne postaje, ki je potem poslala poziv na pomoč. Letalo je namreč treščilo v »neg na hribu »VVinterhill#, kjer se nahajajo antene britanske zasebne televizije za severnozahod-ni del Angliie. približno 40 km severno od Manchestra. Prvo pomoč ponesrečencem je nudilo osebje televizijske postaje. Od devetih preživelih je eden umrl že v prostorih televizijske postaje, kamor so ga z drugimi ranjenci prenesli, eden pa pozneje v bolnišnici, tako da znaša število mrtvih 35, živih je pa samo 7. Medtem ko je osebje televizijske postaje prispelo na mesto nesreče peš Po snegu, pa drugim reševalcem ni bilo tako lahko priti do razbitega letala. Pot na hrib je namreč zelo strma in bila je močno zasnežena, tako da je bilo treba najprej cesto očistiti. Zaradi megle je tudi od treh helikopterjev le enemu uspelo priti na pomoč ponesrečenim. medtem ko sta se dva morala vrniti, ne da bi našla letalo. Reševalne skupine so našle letalo popolnoma razbito, samo zadnji del je bil še dobro ohranjen; in prav v tem delu so se nahajali tisti, ki so pri nesreči ostali živi. Mrtve so začasno prenesli v metodistično cerkev v Horwich, ki je pet km oddaljen. da jasneje opredeliti politiko Sudane. Glavne stranke, ki so sodelovale v volilni kampanji, so srtranka bivšega predsednika vlade Azharija — stranka narodnih unionistov, ki je v opo. ziciji. Bila je najmočnejša stranka v Sudanu m parlamentu. Na volitve ieta 1953 je šla pod geslom združitve z Egiptom in tudi močno zmagala. Po prihodu na oblast je spremenila stališče in glasovala za neodvisno sudansko državo. Leta 1956 pa je v stranki nastal razkol, iz katerega je izšla narodno demokratska stranka sedanjega notranjega ministra Rahmana. Azharijeva stranka se poteguje za ‘ esno sodelovanje z Egiptom na gospodarskem ir. zunanjepolitičnem področju. Azhairi je nastopil tudi proti zadnjim ukrepom sudanske vlade in' se je zahvalil Naserju, ker je obmejni spor od godil na čas po sudanskih volitvah. Najmočnejša stranka v vladi «UMMA» se je na prvih volitvah potegovala za neod visni Sudan. Vodi jo poglavar verske sekte »Ansan#, fevdalec Mahdi. Giavni tajnik »franke je sedanji predsednik vla de Ben Halil. Vaditelji stranke se potegujejo za miroljubno koeksistenco, sodelovanje z Egiptom in drugimi arabskitn-. državami, podporo afriškim narodom v Okviru bandun-ških resolucij. Toda med spo rom z Egiptom je stranka sprožila gonjo proti tej državi. Na valitvah nastopa tudi «protiimperialistična fronta# ki je imela v prvem parlamentu samo en sedež, ki pa ima baje vpliv v nekaterih vrstah delavcev im inteliger. ce. Fronta podpira Azharije-ve kandidate tam, kjer nima svojih. Nova vlada bo med številnimi vprašanji morala rešiti spojitev severa in juga. Se ver je bolj naseljen, bolj razvit in v večini islamski. Jug pa je zelo zaostal. Liberalna stranka juga, ki je imela parlamentu 15 sedežev, se je potegovala za federacijo med severom in jugom. Na jugu, ki je v veliki večini poganski, so zelo dejavne skupine britanskih in ameriških «mi-sionarjev#. 2enake nimajo vohln« .pravic«. Se dve eksploziji vodikove bombe v SZ WASHINGTON, 27. — Komisija za atomsko energijo EDA je sporočila, da so v Sovjetski zvezi napravili danes nov poizkus z eksplozijo močne jedrske naprave. Eksplozija je bila v nekem kraju severno od Severnega tečajnika. Pozneje je komisija sporočila, da so v Sovjetski zvezi napravili danes še drugi poizkus z vodikovo bombo. V zadnjih petih dneh so torej v Sovjetski zvezi preizkusili tri vodikove bombe. Aretacije v Tunisu TUNIS, 2/. — Tuniški državni tajnik za informacije je objavil nocoj izjavo, ki pravi: »Ker so nekateri listi poročali o aretacij, nekaterih Tunizijcev, potrjujejo pooblaščeni krogi, da se je začeia preiskava zaradi zarote proti notranji in zunanji varnosti države.# Poročajo namreč, da so v zadnjih 48 urah aretirali 38 oseb zaradi »jusefistične zarote. Med aretiranimi je baje tudi bivši glavni tajnik splošne zveze za kmetijstvo Ibrahim Abdalah, ki je zbežal v Tri-politanijo po begu Ben Juse-fa in se je vrnil v Tunis Janško leto, ker je bil amnesti-ran. »iiiiiMiiiiMimmiiiiMiiimiiitiimiiiiiuiHiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiimiHiiiimiiiiiHmitiiii« Zelo slabo vreme v raznih krajih Evrope BONN, 27. — V Bonnu je Ren narastel včeraj zvečer za 8,5 m nad normalo ter je preplavil vhod v parlament kljub tisočem vreč, ki so jih postavili, da bi to preprečili. Vstop v parlament je sedaj možen samo pri vhodih na nasprotni strani, ki so nekoliko višji kot tisti ob Renu. Z vseh strani Nemčije prihajajo poročila o snežnih viharjih, zlasti pa iz Bavarske in Schleswig - Hollsteina, kjer je več železniških prog prekinjenih ter mnogo krajev izoliranih. Tudi promet po rekah je močno oviran, prav tako pa je ustavljen promet na hamburškem letališču. Mnoge ceste so na več mestih tako poledenele, da je vožnja po njih nemogoča. ŽENEVA. V. — Kakih sto delavcev je ostalo zaradi snega odrezanih od drugih naselij visoko v dolini D’Herens. »Pilota ledenikov# Geiger in Mar-tignoni sta uspela, da sta jim v zelo težkih razmerah odvrgla s padali kakih 300 kg živil, zdravil in oblačil. PARIZ, 27. — Ze nekaj dni traja po vsej Franciji zelo slabo vreme. Poleg snežnih metežev, ki divjajo po mnogih predelih Francije, ae tudi ve- like poplave; ki so že povzročile velikansko škodo. Ze sedaj je možno govoriti o več milijardah frankov škode; bilo pa je tudi deset človeških žrtev. Med temi sta dva otroka dveh in treh let nekega drvarja, ki sta se izgubila v gozdu že pred 48 urami. Ze tako je bilo malo upanja, da bi ju še našli, toda snežni metež je odvzel še zadnjo nado, da bi otroka lahko ostala živa. LONDON, 27. — Takega snežnega meteža v Veliki Britaniji ne pomnijo že U let. Tri četrt cestnega omrežja v Angliji in Walesu je blokiranega. Z nekim avtobusom se je 38 žensk odpeljalo na neko gledališko predstavo v Brad-ford, pa so na povratku morale ostati 14 ur v snegu. Vlak, ki je odpeljal iz Black-poola je prispel v Manchester s 14-urno zamudo. Vlak, s katerim se je 800 pristaniških delavcev peljalo v Immingham, je moral vso noč stati v Gox-hillu. V šoli v Ixworthu (Sof-folk) je moralo 200 učencev prespati v šoli. Podobnih primerov je bilo še vse polno. Vremenske napovedi pa govore še o mrazu in snegu na Škotskem in drugih vzhodnih pokrajinah Anglije, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,8, najnižja 5,9, zračni tlak 1007,5, veter 6 km, vlaga 81 odst., padavine 13,5 mm, morje razburkano s temperaturo 8,1. Vreme danes: Se bo nekoliko izboljšalo. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 28. tebruarja Homan, M amida Sonce vzide ob 6.47 in zatone od 17,49. Dolžina dneva 10.02, Luna vzide ob 12.04 im zatone ob 2.29. Jutri, SOBOTA, 1. marca Albin, Zorko Odmevi nedopustnega ukrepa vladnega gen, komisarja Luzzatto Fegiz zanika trditev da je podal prosto voli no ostavko Ogorčenost gospodarskih krogov - KPI obsoja v svoji resoluciji očitni znak nasiistva klerikalne stranke Poslanci PSI in PSDJ so v parlamentu zahtevali odstranitev dr. Palamare Bivši predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto-Fegiz je poslal generalnemu vladnemu komisarju dr, Palamari sledeče pismo: Trat, 27. februarja 1955 eGospod generalni komisar, prejel sem Vaše pismo od 26. t. m., s katerim mi sporočate, da ste me odstavili s položaja predsednika trgovinske zbornice in se Vam zahvaljujem za prijazne besede. Ker namigujete na moje pismo z dne 9. oktobra 1957 (na katero nisem dobil nobenega odgovora) in ker se v uvodu svojega včerajšnjega odloka sklicujete na to pismo, želim pojasniti, da sem bil pripravljen obdržati omenjeni položaj, potem ko so skupščina kon-zulte in šest od osmih sekcij zbornice izrecno odobrile moje delovanje, kar je sicer razvidno tudi iz poročila, ki ga je 13. t. m. zvečer objavila trgovinska zbornica. To sem hotel povedati, ker mi ugaja točnost in ne želim, da bi se me spominjali kot predsednika trgovinske zbornice, ki je prostovoljno zapustil svoje mesto z ostavko, kljub temu da so mu someščani izrekli svoje zaupanje. Z dr. Caidassijem sva se sporazumela in določila, da bo formalna predaja poslov 7. marca. Sprejmite, gospod generalni komisar, moje najlepše pozdrave.» P. LUZZATTO FEGIZ Iz pisma je razvidno, da bo prof. Luzzatto Fegiz predal posle novemu predsedniku 7. marca pri čemer bodo prisotni vsi člani dosedanjega izvršne, ga odbora. Se vedno pa bodo ostali na svojih mestih člani pokrajinske gospodarske kon-zulte, ker teh ne imenujejo predstavniki oblasti temveč izvršni odbor trgovinske zbornice za dve leti. Obnovitev imenovanj je izrekel dosedanji izvršni odbor pred kratkim in bodo torej ostali predsedniki in člani sekcij na svojih mestih. Prav v tej zvezi se med različnimi vestmi o načinih protesta čuje tudi možnost sklicanja sekcij ob istem času, da se na ta način sfkliče pokrajinska gospodarska kon-zulta. ki naj bi razpravljala o položaju v trgovinski zbornici. To je seveda samo ena izmed možnosti in so včeraj tajništva gospodarskih združenj vneto razpravljala o stališču, katerega naj zavzamejo do tako malo popularnega u-krepa vladnega generalnega komisarja. Do sedaj je samo združenje trgovcev na drobno izdalo uradno poročilo, v katerem obsoja ukrep vladnega generalnega komisarja in izraža začuden.e, da se take stvari sedaj sploh lahko še dogajajo. Po mnenju tega združenja pomeni ta ukrep ostro kršitev načel demokracije in je zlasti v Trstu zelo nevaren. Ostro interpelacijo so včeraj vložili v parlamentu socialistični poslanci, med katerimi je tudi Nenni, ki vidijo v odstranitvi prof. Luzzatta Fe-giza očitno zvezo s kritikami, ki jih je izrekel na račun nepravilne vladne politike v Trstu. Poslanci so končno zahtevali imenovanje novega vladnega komisarja v Trstu. Podobno interpelacijo je vložil tudi socialdemokratski poslanec Preti v imenu svoje skupine, ki je zahteval, da vlada pojasni razloge za odstavitev prof. Luzzatta Fegi-za in istočasno tudi zahteval odstranitev Palamare iz Trsta. Pričakuje se, da se bodo v kratkem izrekla v Trstu vsa gospodarska združenja, saj je ukrep vladnega komisarja o-čitna Žalitev prav zanje, ker so predstavniki teh združenj odobrili tako poročilo predstd. nika kot tudi zahtevali, da ostane na svojem mestu. O-menili smo že, da je bilo v tej zvezi včeraj več sestankov, da pa ni prišlo do objave uradnega poročila. Verjetno je to že v zvezi z zakulisnimi manevri, grožnjami in pritiskom povsod pričujoče KD. ki je prav sedaj postala izredno aktivna in skuša preprečiti vsak ostrejši protest. Vendar pa po nekaterih vesteh združenja vztrajajo na svojem ostrem stališču, kar velja za večino predstavnikov malih in srednjih tako industrijskih in obrtniških kot tudi trgovskih podjetij. Predsednik in podpredsednik združenja industrijcev pa sta bila včeraj ge odsotna in se to združenje še ni sestalo in zavzelo uradnega stališča, vendar pa bo verjetno — prav tako po indiskrecijah sodeč — vztrajalo na svojem dosedanjem stališču, nasprotnem vladnemu generalnemu komisarju, To potrjuje tudi pisanje nekaterega ne sama tržaškega tiska, ki običajno izraža težnje prav teh gospodarskih krogov. Izvršni odbor tržaške avtonomne federacije KPI je na včerajšnji seji sprejel sledečo resolucijo: Odstavitev predsednika trgovinske z bom kje prof. Lua- zatta Fegiza in razpustitev izvršnega odbora zbornice, pomenita skupno z odločitvijo vlade, da spremeni zakon o sestavi omenjenega odbora, kar bo povzročilo, da predstavniki trgovcev na drobno in malih industrijcev ne bodo več zastopani v tej ustanovi, hud udarec vsemu mestu. S tem dejanjem je bilo odvzeto trgovinski zbornici vodstvo, ki je v preteklih letih in zlasti v zadnjih mesecih učinkovito vključilo izvršni odbor zbornice v mestno življenje in v borbo za gospodarski napredek mesta. To nasilno dejanje, ki ga je vlada sprejela pod pritiskom tukajšnje Krščanske demokracije, je očiten znak nasiistva klerikalne stranke, ki ne trpi neodvisnega mišljenja in izključi iz vodilnih organov vsedržavnega življenja vsak nasprotujoči glas. S tem hoče KD izključiti iz izvršnega odbora zbornice predstavnike trgovcev na drobno in malih industrijcev, in sicer tiste sloje, ki 'so pokazali borbenost v obrambi gospodarskih interesov svoje kategorije in splošnih interesov tnesta. Hkrati pa hoče KD prepustiti trgovinsko zbornico v rokah «Confintese». S tem dejanjem politične nepoštenosti nudi tržaška KD prebivalstvu novo gradivo za oceno politike, njenih vladnih metod in ga opozarja na nevarnost, ki preti Trstu in državi, če bi se demokristjani uveljavili na prihodnjih volitvah. Izvršni odbor tržaške avtonomne federacije KPI protestira proti temu nasilnemu vladnemu dejanju in poziva vse prebivalstvo, delavce, male trgovce, obrtnike in male industrijce, naj skupno izrazijo svoje ogorčenje proti teinu ukrepu, ki žali in škoduje našemu mestu. Predložen proračun miljske občine Predsinočnjim je bila rfedna seja miljskega občinskega sveta, na kateri so začeli razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Občinski odbor je predložil svetu v diskusijo in odobritev proračun, ki predvideva 132.149.000 lir izdatkov in 120.114.000 lir dohodkov, kar pomeni, da bi morala država kriti 12.035.000 lir primanjk- KMEČKA ZVEZA in ZVEZA MALIH POSESTNIKOV v .vbita vse svoje člane na kmečko konferenco ki bo v nedeljo, 2. marca ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani na Ul Roma 15-11. z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav obeh predsednikov 2. Kmetijsko poročilo 3. Diskusija 4. Bolniško zavarovanje kmetov 5. Slučajnosti. Vabljeni vsi člani, tudi oni, ki niso dobili vabila! Nov načelnik urada za lisk in informacije Vladni komisar dr. Palama-ra je imenoval za novega načelnika tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata dr. lommasa Riccardija. Ob tej priliki se je' dr. Palama-ra zahvalil prof. Renatu Le- Ijaja, s čimer bi krili izredne fevru, ki je leta 1954 organi-stroške proračuna. j ziral tiskovni urad. Ob delnem izboljšanju ekonomskega položaja šolnikov Le skromno zvišanje prejemkov nestalnim slovenskim šolnikom To se dogaja, ker slovensko šolstvo še ni bilo uzakonjeno Zato bi morali po toliko letih končno uzakoniti slovensko šolo Mnogo so pisali časopisi v zadnjem času o različnih dobrinah, ki jih prinašajo novi zakoni in dodatki k temu in prejšnjim zakonom učnemu o-sebju na šolah. Ni to pravzaprav nič novega za onega, ki je sledil zadnja leta sindikalnemu gibanju učnega osebja in vsem obljubam, ki so jih spočeli in dali razni ministri prejšnjih vlad in sedanje vlade; je to morda samo zaključna faza vse sindikalne borbe za izboljšanje službenega in ekonomskega položaja posameznikov in celote in trenuten prehod ministrskih ohljub k delni uresničitvi zahtev. Široki sindikalni sestanki, stavke in grožnje z njimi ter razgovori sindikalnih zastopnikov z ministri v Rimu.so pripravili pot do resnejšega razmišljanja in dela odgovornih ljudi za rešitev težavnega stanja, v katerem živi veliko število učnega osebja, na katerega pri- ........................................................................................................................................................................................................................ iiiiiiiifiiiMiitimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinnitiMiiii Izjava koordinacijskega odbora KZ in ZMP Zaradi nepopustljivosti CRDA Za pravično zastopstvo kmetovalcev Brezuspešna v novem odboru trgovinske zbornice o desetih Protest zaradi odstranitve prof. Luzzatta Fegiza z mesta zborničnega predsednika - Kdo naj predstavlja kmete in kmetijstvo v zbornici V zvezi z odstranitvijo dosedanjega predsednika tržaške trg. zbornice in napovedjo reorganizacije izvršnega odbora zbornice, je koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sinoči podal naslednjo izjavo; »Koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je z nezadovoljstvom sprejel vest, da je bil predsednik tržaške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo prof. Luzzatto Fegiz z dekretom vladnega generalnega komisarja odstavljen s položaja zborničnega predsednika. Prav tako nas je presenetil način in postopek razpustitve zborničnega izvršnega odbora. Koordinacijski odbor Kmečke zveze jn 2jveze pialih posestnikov meni da gre za u-krep političnega značaja, ki nima nobene zveze z delom, ki ga je prof. Luzzatto Fegiz opravljal kot predsednik tržaške trgovinske zbornice. U-gotovljeno dejstvo je, da je dosedanji predsednik zbornice užival podporo interesiranih gospodarskih kategorij in simpatije prebivalstva, predvsem zaradi svoje borbe za gospodarski preporod Trsta in tržaškega področja. Čeprav predsedstvo tržaške Zbornice za trgovino, indu-. strijo in kmetijstvo v začetku svoje poslovne dobe hi u-poštevalo zahtev in želja Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov ter njihovih članov, da bi bili njuni predstavniki zastopani v ustreznih sekfcijah zbornice, se koordinacijski odbor KZ in ZMP kljub temu pridružuje protestom številnih gospodarstvenikov, strank in sindikalnih organizacij zaradi odstranitve prof. Luzzatta Fegiza s položaja predsednika trgovinske zbornice, ker je ta ukrep v nasprotju z demokratičnimi načeli. V zvezi z napovedano reorganizacijo izvršnega odbora tržaške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo pa koordinacijski odbor KZ in ZMP opozarja na ogorčenje, ki je nastalo ob objavi dekreta vladnega generalnega komisarja št. 311 od 22. novembra 1955, s katerim so bili imenovani člani dosedanjega izvršnega odbora trgovinske zbornice. S tem dekretom sta bila za predstavnika kmetijstva in neposrednih obdelovalcev imenovana človeka, ki s kmetijstvom in kmeti nimata nobene zveze (kar sta kasneje pri delu v odboru s svojim zadržanjem tudi potrdila), medtem ko so bili povsem prezrti dejanski predstavniki kmetovalcev, ki so v veliki večini slovenske narodnosti in Člani obeh kmečkih strokovnih organizacij. Koordinacijski o‘dbor Kmečke zveze In Zveze malih posestnikov ob tej priliki pOnoV-no zahteva, da se za predstavnika kmetijstva in predstavnika neposrednih obdelovalcev imenujeta zastopnika, ki bosta dejansko predstavljala kmetovalce tržaškega področja. Koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov meni, da je treba popraviti krivico, ki je bila z dekretom 311 storjena našim nesporno pravico, da so zastopani v zbornici kot neposredni obdelovalci in da odgovarjajo za kmetijstvo na našem področju. Koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov končno poudarja, da bi bila vsaka, kakršnakoli druga odločitev pri imenovanju kmetijskih zastopnikov v izvršni odbor tržaške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v nasprotju z dejanskim položajem in bi potemtakem pomenila novo diskriminacijo proti slovenskim kmetovalcem, ki jih je 95 odstotkov od vseh kmetovalcev tržaškega področja. Pribiti je tudi treba, da bi bila vsaka drugačna rešitev v nasprotju s točnimi določili Posebnega statuta, ki je priložen london-•skemu mefhorandumu. Koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Nov urnik mesnic Od jutri dalje bo veljal za mesnice naslednji urnik: ob ponedeljkih bodo ves dan zaprte, ob drugih delavnikih bodo odprte od 6. do 13. ure, ob nedeljah pa od 6. do 11. ure. KMETIJSKA* ZADRUGA V TRSTU vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo 9. marca t. 1. ob 9. uri v Ul. Zonta št. 2-1. (na sedežu Delavske zbornice). Priporočamo vsem članom, da se udeležijo občnega zbora. Dnevni red in eventualna pojasnila dobite na ' našem sedežu v Ul. Foscolo št. 1 in v pogajanja odpu stih Z novo delovno pogodbo dobe delavci v ope-karnali osem in pol odstotka poviška mezde Kakor je bilo napovedano, so bila včeraj dopoldne na sedežu sindikalne delegacije podjetij IRI v Ul. Teatro Romano pogajanja glede odpustov 10 delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Za Zvezo kovinarjev FIOM so se udeležili sestanka prof. Sema, Semilli in j Burlo, CRDA je zastopal direktor Mosetti, sindikalno delegacijo pa dr. Goti. Sestanek je bil brez uspeha, ker vodstvo ORDa še vedno vztraja na svojem odklonilnem stališču in noče preklicati omenjenih odpustov da bi prizadete delavce spet sprejeli na delo. Zaradi tega so pogajanja odložili za nekaj dni. Zaradi neupravičenega in krivičnega ukrepa vodstva CR DA je te dni protestirala tudi pokrajinska Zveza komuni- poslovalnicah v Ul. Flavia št. stične mladine ki je prizade 23 m v Miljah. (jm delavcem izražala svojo UPRAVNI ODBOR | solidarnost in pozvala vso MiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiimuiiiiiiiiiniMiimiiiimiiimiiimiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiimiiiiiiimtiiiitmiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiii Kratkotrajna pustolovščina zakrknjenega «grešnika» Policija aretirala slepar zaradi razpečavanja p Mož je menjaval ponarejene tisočake po trgovinah in opeharil s tem številne trgovce / Razpečevalec Luigi Giliberti iz Castelvetrana pri Palermu Pred desetimi dnevi so začeli prihajati v krajevne ban ke številni ponarejeni bankov ci, kar je ne samo presenetilo funkcionarje, temveč jim je povzročilo precej preglavic in skorajda panike. Od kod ponarejeni denar? To je bilo vprašanje, ki ga je bilo treba nemudoma rešiti, ker bi lahko le z identifikacijo razpečevalca preprečili nadaljnje kroženje ponarejenega denarja. Brž ko so o inflaciji ponarejenih bankovcev po našem mestu izvedeli policijski funkcionarji, so nemudoma uvedli preiskavo in razposlali po mestu patrulje, ki so bile med seboj v stikih z radijskimi sprejemniki in oddajniki. Kolegom so pomagale tudi ženske - policistke, ki so v glavnem pregledovale sezname o-seb, ki so prišle okoli 28. t.m. kmetovalcem, saj imajo le-ti v Trst in ki so najele sobe s ponarejenimi tisočaki st je polju/ dobrot nakupil poln kovček za prenočevanje. Točno poldrugo uro po začetku akcije je skupina agentov opazila v Ul. Fonchielli nekega človeka, ki je ustrezal podatkom, ki so jih preiskovalni organi dobili pri prevaranih trgovcih. Moža so hoteli aretirati, a ta je spoznal nevarnost in se spustil v tek. Daleč pa ni prišel, ker so bili agenti hitrejši. Čeprav je bil odpor brezupen, je neznanec zaigral zadnjo karto in se hotel iztrgati agentom. Posrečilo pa se mu ni in tako je moral s policisti v bližnjo kavarno, kjer so ga preiskali in mu našli v žepih 20Q ponarejenih tisočakov. Na kvesturi so ugotovili, da se je predstavljal za Giacoma Firenza in je imel pri sebi tudi poštno izkaznico, a v resnici ni bil nihče drug kot stari znanec policije in sodnij* zaradi ropa, oboroženega napada, izsiljevanja, 30-letni Luigi Giliberti iz Castelve-trana pri Palermu. Tožilstvo v njegovem rojstnem mestu je celo izdalo za njim zaporni nalog, ker bi se moral zagovarjati zaradi prisvojevanja čekov za 760.000 lir v škodo Ustanove za sicilski vodovod. V naše mesta je Giliberti prišel iz Bologne kjer so pred nedavnim aretirali njegovega sodelavca pri razpečevanju ponarejenih tisočakov Vincenza Messiho, ki pa je hotel dokazati, da je žrtev in ne razpečevalec. V žepu so mu našli le tri tisočake in mož je izjavil, da so mu jih dali po zamenjavi 10.000-lirskega bankovca. Giliberti je hodil po trgovinah našega mesta in kupoval manj vredne reči kot mila, čokolado, steklenice likerjev ter cenene kravate in vselej plačeval s ponarejenimi bankovci. Trgovci so mu seveda vračali drobiž. Vsega skupaj je potrošil približno 150.000 Ur V zameno je imel poleg pristnega denarja tudi poln kov ček vseh dobrot. Kdo je denar ponaredil, še ni znano. Huda nesreča železničarja Na openski železniški postaji se je včeraj proti večeru pripetila huda nesreča, ki se je na srečo končala brez smrtne žrtve, pa čeprav je železničar Agostino Zordanaz.zo iz Železniške ulice na Opčinah v nevarnosti, da podleže hudim poškodbam. Do nesreče je prišlo, ko je vagon, ki ga je lokomotiva pognala po tiru, privozil do križišča .kjer je Zordanazzo o-pravljal službo kretničarja. Mož se ni pravočasno umaknil in odbijač ga je zadel v prsni koš ter ga vrgel nekaj metrov na stran. Zordanazza, kateremu So u-gotovili stisnjenje prsnega koša z zlomom številnih reber in resne notranje poškodbe, so nujno sprejeli na II. kirurškem oddelku. Ni nič čudnega, če so si zdravniki pridržali prognozo, pa čeprav bodo napeli vse sile in uporabili vse pripomočke, da rešijo 40-letnemu železničarju življenje. mladino, naj protestira proti krivičnepiu ravnanju CRDA. * * * V sredo zvečer so na sedežu Zveze industrijcev dosegli sporazum glede obnovitve delovne pogodbe za delavce v opekarnah. Na našem področju se ta pogodba tiče opekarne pri Orehu in bo prinesla delavcem povprečno osem in pol odstotka poviška prejemkov. Vodstvo opekarne se je obvezalo, da bo upoštevalo vsedržavno delovno pogodbo za to stroko, medtem ko je do sedaj veljala deželna pogodba, ki v marsičem ni bila tako ugodna za delavce. Protestno pismo vodstvu Acegata Oba sindikata uslužbencev ACEGAT sta te dni poslala u-pravni komisiji in vodstvu tega podjetja protestno pismo, ker sta direktorja Silvio Zen-naro in Paolo Grilli odbilk prošnjo uslužbencev, da bi jim dovolili prisostvovati predavanjem o vprašanjih dela in odnosih v podjetjih, ki jih | ima sindikalist Calabria. O - menjena člana ravnateljstva sta odbila to upravičeno zahtevo uslužbencev, češ da ne gre za sindikalna vprašanje, medtem ko je iz seznama predavanj in njihove vsebine jasno razvidno, da gre za vprašanja, ki zelo zanimajo vse uslužbence in se tičejo zlasti delovnih odnosov, pravilne razdelitve . dela, sodelovanja med uslužbenci in delodajalci itd. Prizadeti delavci poudarjajo, da bi taka predavanja koristila gotovo vsem, ker bi prispevala k izboljšanju razmer V tem občinskem podjetju ter k njegovemu razvoju. tiska vedno bolj in bolj porast cen pri nespremenjenem službenem in ekonomskem položaju. Po deset, dvajset in še več let učijo že nekateri brez možnosti napredovanja z le v toliko premičnimi mesečnimi prejemki, kolikor se premikajo dnevne cene navzgor; brez možnosti prave državne pokojnine, ki jo dajejo sedanji zakoni samo stalnemu, ne pa tudi začasnemu in poverjenemu učnemu osebju. Vsi ti so sicer zavarovani za starost in onemoglost, vendar ne pri pravem državnem pokojninskem skladu, ampak pri poldržavni ustanovi INPS, ki še od daleč ne daje takih možnosti uživanja zaslužene pokojnine kakor državna ustanova. Razumljivo je tedaj, da se tu mora nekaj spremeniti, da se mora najti izhod iz zastarelih in nesodobnih zakonov, odredb in predpisov k novim, sodobnim in bolj socialnim zakonom, odredbam in predpisom. Kaj bo ta premik k izboljševanju prinesel slovenskim šolam na Tržaškem? Zal, prav malo. Učno osebje, ki je skoraj vse na začetni stopnji, razen nekaj prav redkih izjem, ki pa imajo svoje stalno mesto na italijanski in ne na slovenski šoli, bo zaradi neuza-konitve slovenskega šolstva deležno le skromnega povišanja mesečnih prejemkov, ki se v odstotkih povišanja nikakor ne bodo mogli meriti z odstotnim povišanjem cen življenjskih potrebščin. Nič čudnega tedaj, če nekateri opravljajo državne usposobljenostne izpite za italijanske šole ali se nanje pripravljajo, da si na tak način izboljšajo svoj službeni in ekonomski položaj Vprašujemo se, če je to prav in če veljajo ti izpiti tudi kot usposobljenostni za slovenske šole? Morda je to prav v toliko, v kolikor je v vsakem človeku nekoliko sebičnosti pri utrjevanju osebnega položaja; ni pa to prav v vsakem pogledu, k^r se s tem krši borba Sindikata slovenske šole za pravično ureditev slovenskega šolstva in vsega njegovega osebja in za njegovo postavitev na enakopravno in e nakovredno zakonsko raven z italijanskim šolstvom. Pri tej svoji borbi zahteva Sindikat slovenske šole, da se imenuje posebna komisija iz članov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik v govoru in pisavi,. ki paj izprašajo slovensko učno osebje in ga potrdijo ali odklonijo za poučevanje na slovenskih šolah. Zdi se nam, da je tako edino pravilno in tudi pravično, dokler velja in bo veljala odredba, da lahko uči na slovenski šoli samo tisti, ki popolnoma obvlada slovenski jezik. Danes, ko se pomikajo vedno mrtve črke londonskega sporazuma o slovenskem šolstvu na Tržaškem proti četrti obletnici, ko glede slovenskih šol in osebja na njih ni še prav nič z zakonom rešenega, ko noben šolnik ne ve pri čem je in kaj bo z njim jutri, te mrtve črke grozijo marsikomu, obenem pa naravnost kričijo, da se sestavijo v zakon v duhu ustave in po sebnega statuta. Po skoro šti rih letih londonskega spora zuma ne more biti nobenega opravičila za tiste, ki so bili odgovorni in kompetentni za tolmačenje in oživitev njegovih črk in duha, zakaj ni še danes zakona za slovensko šolstvo in ureditve službene- A D I O PETEK, 28. lebruarja IM* TRST POSTAJA h 7.00 Jutranja glasba; 11.30 B«*" obvezno, drobiž od vsepovsou » Življenja in usode: «M»rij Schell«; 12.10 Za vsakogar^ kaj; 12.45 V svetu kulture: Miadžarske narodne pcsnn; Glasba po željah; 17.30 Pl«*1, glasba' 18.00 Boccheriin-i: K°nce‘‘ v B-duru za čelo in orkesur> 18.25 Lahke priljubljene dije; 18.55 Slovenski . vokw» kvintet; 19.15 Znanost bi.18, ka- »Napredek v ogrevanju stanovanj«; 19.30 Pestra glasba; . Šport; 20.30 Glasbena fantazija-ga položaja na njih. Italija jj.oo Umetnost in priredi«e gre proti volitvam, šola in Trstu; 21.15 Velika dela sla zlasti slovenska šola gre v mojstrov; 21.45 Ansambel 'L pozabljenje in vsa borba vse- co Vallisneri; 22.00 D^hte j ga slovenskega ljudstva na ghieri: Božanska komedij , 'Orkester Frank Chacksfield^* 13.30’ tem torišču Ostaja na Trža- I bf11?”181. dirru ** škem ob tem brez uspeha. ^™”; V^ «’00 Kdo ve, kdaj bo prišla zopet Trio r>aVe Brubeck. na dnevni red bodoče vlade T H S T I uzakonitev slovenskega šol-1 u 30 0p6rna gIasba': 12.10 NJ itoliinnel/o vNrtrVPVkfC Df7 stva? Čutimo, da postaja slo- I iLaUj^nske "popevke; ... venska šola vedno bolj m bolj Glasbeni album; 14.30 «0™, M-t tria P°luz^ vanju za ministrskimi stolčki, I Simeone-Luzzat to; 18.45 na katere sedajo možje, ki jim glasba; 21.00 Simfonični slovenska šola ni nikoli toliko KOPER pri srcu, da bi se pobrigali za 257 m, 1169 kHz jaja njeno dokončno ureditev. O- Poročila v slov.: 7.00, 7.30, snutek zakona za slovensko | ^JOO. ..... 12.30, iiiiiiiiim.iii.iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiTiuiiiiiMiMiiiimiMiiiiii.iiiiii .riiiimiimnmiii.i.luni.iiiiiiiimiHimni Iz sodnih dvoran Oprostitev mladeniča iz Padove ki je šel na «izlet» v Postojno Fant je seveda prekoračil inejo nezakonito - Oproščen tudi policijski inšpektor, ki je povozil starega upokojenca - Neuspešen priziv šolstvo, ki se že dobro leto vleče skozi različne predale Poročila v Ital.: 6.30, 17.15. 19.15, 22.30. .. ... ... ... ... ., | 5.00-6.15 ~i« 7.0017.15 Prenos italijanskih vlad in različnih 7 15 Glasba za dobro jutro, »■‘TJ komisij, bo verjetno zopet za jj 00 prenos RL; 12.00 Glasbil j" daljšo dobo ostal nekje v po- željah; 13.40 Kmetijski n8®L,i|| zabljenem predalu, preden se «Za5čita nekaterih drevSdi-ga bo kdo ponovno resno lo- vrsta; 13.45 Popoldanske js: til z iskrenim namenom, da ie.: Gošpodars Kopru, ga spravi v življenje. Upra- ° ir^ln 4 40 SP^ vičeno gledata torej slovensko solJ#it„ei zborovske in °rkestra>-učno osebje in vsa slovenska ne gjasbe; 15.25 Domači Pev,J 40. javnost z ogorčenostjo na ta- ansambli pred mikrofonom; jn ko ravnanje, ki gotovo ni dr- 17.00 Prenos RL; 17.00 Ri™ žavi. ki hoče veljati v kul- popevke: 17.25 Od melodij*^ turnem in prosvetnem življe- rr-el^ije; 1810 G. Ver i_. nju za eno izmed prvih, v notranjem pogledu v korist, v zunanjem pa v čast. E. K. [ letto«; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 05 5.00 Pisan glasbeni spored; • Odprimo glasbeni atlas; 9.0« L; dijski roman — Roger Vam .. SNG v TRSTU Danes 28. t. m. ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, jutri, 1. marca ob 20. uri v Borštu, v nedeljo, 2. marca ob 15. uri v kino dvorani v Skednju DANILO GORINŠEK Rdeča kapica Vesela pravljica v treh dejanjih «325.000 frankov«; 9.20 SP*SK! italijanske in francoske POP'^j. 10.10 Dopoldanski spored *- | stične glasbe: 11.00 Pesmi >n raznih narodov- 11.30 Za dom žene; 12.00 Fe]ix Mendel®«1 Scenska glasba k «Snu kr noči«; 12.30 Kmetijski nas* 12.40 Gorenjski vokalni kvn 13.15 Od arije do arije; '7 . ,540 dijska šola za nižjo stopnjo- jj Iz svetovne književnosti; ' j Koncert ob štirih: 17.15 zabavne glasbe; 18.00 IZ y kolektivov; 18.30 Umetne >« rodne pesmi; 18.50 Družmsk ( govori; 20.00 Petnajst m‘n fe ^ -leč- Jackiem Gleasonom; denski zunanje-po-litični pr,*L|, 20.30 Iz del skladatelja, An*a. Vivaldija- 22.15 Ritmi 1Z-,-caba-ne; 22.35 Nočna melodij- TELEVIZIJA .j30 17.00 Spored za otroke; j,,; Poročila; 18.45 Oddaja za 20.30 Poročila; 20.50 «Caros ^ 21.00 «Dom punčk«, ig-ra V GLASBENA MATICA TRST Z 10.000 lirami v žepu in zaradi obtožbe nenamernega trdno voljo, da se oprime kakršnegakoli dela, se je 19-letni Graziano F. iz Padove, a sedaj stanujoč v Bellunu, odpravil maja meseca 1. 1956 idoma in se napotil v Trst Tu je bila njegova prva etapa, a že s prenočevanjem je imel sitnosti. D‘>k'umentov namreč mladenič ni imel, zaradi česar mu je pretila nevarnost, da bo moral prenočevati pod milim nebom. Toda slika njegovega očeta v uniformi mestnega stražnika mu je odprla vrata nekega penziona. Petega maja *e je nadobudni mladenič odpravil na Opčine, kjer se je pošteno sprehodil, Noč je prebil v gozdu in naslednjega dne je bil zopet pod streho. Tokrat pa so mu ponudili zatočišče organi javne varnosti v Postojni, ki so Graziana F. ustavili. Iz Postojne je romal v Sežano in devet dm po ilegalnem prehodu meje je moral 7-°P6t čez obmejno črto, a v družbi agentov, ki so ga izročili tukajšnjim obmejnim organom. Fanta so po zasliševanju izpustili domov. Sedaj je ponovno prišel v Trst, kjer se je moral zagovarjati pred sodnikom. Svojo prvotno izjavo je fant popolnoma spremenil: medtem ko je prvič izjavil, da je nartienoma šel v Jugoslavijo, je sedaj pojasnil, da je med hojo po Opčinah nehote zašel čez mejo. Ko je spoznal, da ni več v domovini, pa je bilo že prepozno. Mladoletnost pa ga je rešila sicer mile, a gotuve kazni. 4* *H *K Tudi Ettorino Vatta iz Ul. Cespucci, inšpektor civilne policije, je moral stopiti pred sodnike, kjer »e je zagovarjal umora kot posledica nesreče ki se je pripetila decembra 1955. leta in pri kateri je izgubil življenje 70-letni upokojenec Ivan Sluga iz Ul. Mat-teucei. Vatta se je izgovarjal, da je med vožnjo s svojim avtom po Ul. Giulia opazil Slu-gd in da je bil prepričan, da bo lahko zavozil mimo, Toda pešec je hotel steči pred njim, zaradi česar je bilo trčenje neizbežno. Čeprav so preiskovalni organi bili mnenja, da je prehitro vo-zil in da na cesti ni bilo niti najmanjšegp znaka zaviranja, so sodniki Vatto oprostili, češ da dejanje ni kaznivo, Vatta je bil zelo vesel oprostilne razsodbe, a baje je njegovo veselje skalil priziv, ki ga je proti razsodbi vložil tožilec. * * * Duilio Danelis s Stare Istrske ceste si je pred dvema letoma hotel prislužiti nekaj lir s prodajo starega železa. Toda železa, ki bi ga moral prodati, ni imel in je zato sklenil, da ga ukrade iz kleti družine Salomoni iz Stramar-ja pri Miljah. S' seboj je povabil mladoletnega Alda S. Imela pa sta »molo, ker ju je Guerrina Salomonijevu 0-pazila z okna in poklicala moža, ki je bil v bližnji gostilni. Tata sta hotela prelisičiti zakonca in sta železo skrila pod snegom, ki je pokrival polja in vrtove okoli hiš. Hotela sta se tudi rešiti aretacije in medtem ko se je Aldu to posrečilo, je Danielis padel v roke Salomotiiju, ki ga je izročil karabinjerjem. Identifikacija sokrivca pa je bila lahka in tako sta se moralk oba novembra 1. 1957 zagovarjati pred sodniki, ki so Danielisa obsodili na 8 mesecev zapora in na 6.000 lir globe, Alda S. pa na 3 mesece in 17 dni zaporne ter na 2.700 lir denarne kazni. Priziv proti razsodbi pa je vložil samo Danielis, vendar zaman; tudi prizivni sodniki so bili mnenja, da prvotna kazen ustreza njegovemu prekršku, zaradi česar so jo v celoti potrdili. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 20 dneh so morali včeraj popoldne sprejeti na dermatološkem oddelku 22 let starega Antonia Marchesinija iz Ul. dei Giardini, ki se je ponesrečil v livarni «ILVA». ■■iMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniuiiiHiiiiimiiitiiiiiiiiHiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiitiiifimiiiiiiMmiiiiiii Miro Cuk M-mm Žarko Hrvatič JUTRI, 1. marca 1958 ob 20.30 v Avditoriju KONCERT Sodelujejo solisti: Elvira Piščanc - sopran, Renato Kodermac . tenor, Miro Cuk , bariton, Tatjana Uršič - klavir, Andro Vuga - oboa, Žarko Hrvatič - violina. Orkester Glasbene Matice >n pevski zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle«. Dirigent Oskar Kjuder Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. F rančiška 20, telefon 37338 ter jutri od 19. ure do pričetka koncerta v Ul. Roma 15*11. VERDI Danes ob 21. uri: D’An^pi zio: «Jorijeva hči«, gledališka skupina Fr , mer - Albertazzi - Ja?_|jeti' Mauri - Toccafondi - ArzV» zi. Ponovitev iutrl,jne. čer in v nedeljo popo'0 TEATRO NUOVO ^ Danes ob 21. uri: «DaVid Goiijat«. Abonma L. 1 "w~cT^) Excelsior. 15.30, 18.20 21.40-niki iz Peytona», Lana * yStoP Hope Lange. Prepovedan mladini ped 16 leti. Frnlce. 16.00: «Možje ' „nto, G, Moll, Salvadori, Tari« Valeri, , rii &0" Naziouale. 16.00: «Panterj^8It£j rij«, Ronald Reagan, Supemnema. 16.00; izgubljeni Safari», Goro novi Tarzan. Filodrammaiico. 15.00: « paljub», Frank 9 h1® fo* Grayson, R. Montalt>an-«E1 metodo infaHibil^ y Grattacielo. 16.00: «Ro)8nad 6* cu», Jacqiueline briele Ferzetti in Tr rio Valdemarm, Arcobaleuo. 16.00; «Znak jrppd* na«, A. Perkins Vistavlslon. in H. v8>< Astra Rojan. 16.00: «HdLvul»<' slanika«, O. De , tecbnicolor. v i,t, Capitol. 16.30: «Pepe|ka a*1* zu«, A. Hepburn, r. tecbnicolor. ob 21G Crlstallo. 14.15, zadnja Durn,11 •Vojna in mir«, A. ,e Ferrer, H. Fonda. doI) *) Alabarda. 16.00: Severni tečaj« ~ C. Jurgens i-n D. A spdfge Aldebaran. 16.00: «^lSS rello». pikantni fi»n ^g/ffi Bardot. Mladoletnim uj dumo. „.lire j. Ariston. 16.00: «Av«n Babe», J. De rek. E-J* #2 Armonia. 15.00: j ^ nosna sulica«. Teol. • . R, Cameron. tnn° Aurora. 16.30: »Dbr”. A. Griffith, P. Nea- jjvlffi, Garibaldi. 16.00; P. P** se začne v Malest«^ M Mc Kenna. „.ivO v Ideale. 16.00: «Vohun« -|. kiu«, Joan ColIIn?- 30: (t. Impero. 14.30, 1890. gant«, J Dean, *• p Hudson. OD VČERAJ DO DANES ( UUD8KA PKONVKTA ) Prosvetno druStvo >Rado Pregare« Iz Rojana-Skorklje bo Imelo v soboto dne 1.III.1958 ob 20, url na svojem sedežu drugi občni zbor. Izvrinl odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo danes, 21. t. m. ob II. uri na sedežu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. februarja t. I. se je v Tistu rodilo 12 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene, UMRuI SO: Vtttorio Pltansi, 78-ietfia Luigla Orli vd. Gropazzl, 81-letma Glrolatna Maine vd. Ll-pol, 69-1 etna Cateriua Grego oor Holeo, 27-letni Gaetano Magglo, 73-letna Tereaa Babic vd. Amo-1 oso, 78-1 etng Domenka Dabri vd. Olgnnlnl, 95.1etna Marija Ra-gusin vd. Brajak. NOČNA SLVJ ZB A LEKARN Italia. 15.30: «Interludl)”1 ,, ]yson, R. Rf^ŠloveJK' r ^ Moderno. 16.00: Tre*0 Richard Vidmark, ward, onročfl , S. Marco. 16.00: ... >' mit«, A udi e Muri1 Savona. 16.00: f‘*n, ^ ^ Hunter, B. SulHVa‘ v scope. Vlale. 15.30: «Og«nJ ju«, R. Hayvvortn. jl^' tecbnicolor. . Vltt. Veneto. t. «Gigant», J. IX »o. , «Gig-------- Barbo-CarnieJ. Trg Garibaldi 5; ( R Hudson. ote' •nJ* Henuasi, iiici, lifc udi ludiui o, n nwwn. i», Ul. Cavana 11; Al Ga. Belvedere. 15.30: ‘Keiiy. MiljC. < t- leno, ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivin); S. Granger, G. V o’,»sS>f I Marconi. 16.00: «-Cosptta Grreo Aila Minerva, Trg S. Francesco 1; Marconi. Ravaslnl, Trg Llbgrtii 6. Valute «pek'e, gtei*er- Milan Rim /JM funt . . Marengo Dolar .... ! Frank franc. Frank Švicar j Sterllng . . . i Dinar . . . . I šiling . , . Zlato . . . . 1 Zah, n. marka 5.700,— 4 600,— 623.— 129 — 144,— 1.630,— 79 — 23,50 707,— 146.— 3.850.— 4.800.— j 627,— 133— j 146— | I 690,-83 — Enrlco Paga ni, Massimo. 16.00: D. Dors, R. Mlaid. prep. Novo cine. 16.00 ter ^ , Jones. G. Mw ,n« V Odeon. 16.00: »Nejgjtfl*. ^ Radio. 16.00: «R»sce‘ Franica Ram^- c MAH 24.25! PODI I/ FUllNII^jaJO 09,- kv m - se P*0M 709. 148, kv. m GambitR J. Koncert O, ML jutri v Avditorij u Ivan Zajc Uhald Vrabec Pomen hrvatskega skladatelja Ivana Zajca ni samo ® in ' *** nap*sa* vrsto kvalitetnih glasbenih del, marveč morda prvenstveno zarad! tega, ker je v času, ko je v hruški prestolnici se prevlad ival nemški in madžarski kul H živelj, pripomogel kot ravnatelj zagreške Opere k temu. *° s« na sporedih pričela uveljavljati tudi domača dela. Zajc je bil v letih 1870—t.900 osrednja osebnost zagrebške dil K asber>ega življenja, saj je poleg opernega gledališča vo-certe ' 80,0 Glasbenega zavoda ter prirejal in dirigiral kou- st lv*n» Zajcu so bile sicc vzor mojstrovine glavnih za-diin" V operneBa ustvarjanja 19. stoletja, vendar pa zašle nie° V n^'*1 ze brvatsko narodno motiviko. Isto velja tudi za n«80Va s*evilna dela s področja simfoničnega in komornega “s'varjanja. Jutr*1V,ik0la Subip Zrinjski«, katerega odlomek bo izvajan na ^isnjem koncertu Glasbene Matice, Je najboljše Zajčevo rno delo ter predstavlja s svojimi preprostimi, a efektni melodijami eno najbolj popularnih domačih opernih del. Ska at* bosta orkester šo c G. M. in pevski ®bor "S lov m?er*e’' izvajala tudi "Bilečanko« Ubalda Vrabca, Haend-Uqv tlegro«, Koncert za ob.;o in godalni orkester in Hayd-*• stavek iz klavirskega koncerta v D-duru. r i TRI TEDNE MED ALŽIRSKIMI PARTIZANI i .J Pred tremi leti so imeli lovske puške danes so oboroženi s sodobnim orožjem Niti ena niti druga stran ne more zadati odločilnega udarca, zato se ta vojna lahko nadaljuje v nedogled, toda ali more Francija sprejeti takšno perspektivo? Da pazijo le na to, da bi se ne zadeli ob hlode, ki ležijo preko steze, da ne bi zabredli v blato in da bi se s kakršnimkoli ropotom ne izdali «sovražniku». Toda na obrazih mlajših vojakov, morda tistih, ki se bodo to pot prvič srečali z ognjem, je opaziti večjo pozornost in napetost, kar je verjetno znak globokega vznemirjenja. Ob 19. uri pridemo na kilometer od Ain Žane, in sicer v grmovje ob robu gozda. Trije metalci min so že postavljeni na razdalji 500 metrov drug od drugega in usmerjeni so na Ain Zano. Kakih 30 mož se po trebuhu priplazi na 100 metrov od francoske postojanke. Vtem je luna že vstala in poslopja pred .nami so povsem vidna. Osrednje poslopje obdaja visok zid, ki ga na določeni višini na enakih razdaljah obkrožajo pravokotna okenca. Ob straneh sta dve strojnični gnezdi. Močan žaromet osvetljuje notranje dvorišče francoske postojanke. Vse okoli taborišča se vije trojna žična ograja. Vojaki, M so v moji bližini, se krijejo za drevesi in v jamah in si iščejo čim boljše položaje. Strojnične cevi so uper- ""iiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiminmtiliiiiiiHiiiiiiiiiiillMiiiHliiiilitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMliiiniitiiiiiiiiiiiiimMa ^ODA ČUVARJEV SVETILNIKOV OB OBALAH FINISTERRE V ija in bela palica Rodovina Pierra Le Bretona, Leona Kefridana in mnogih rilgih se iz generacije v generacijo nadaljuje in ponavlja So j,''11 Martone ali na kratil 3r^ je doma iz Amalfi-z morjem pobratil Je pod nosom zra" Bo, j 1 Puih. Vse do pred voj-Ba ^ **ta 1938 je bil vedno jJU- ®'I je tedaj že zrel t»0rjx, )eSova zadnja pot po Sov^i ga ie na neki stari tr-W adji privedla do Le BftK. ■ Tu — 9 kate Priilo so vozili premog, C«" Pa je med kapita-bekim podjetnikom, °Vrh j ne, ko je Peiatanij. epela v «meglenem J^ilil ,eu>>- Po konzulatu je žep J. °dp- in ravn'no, jo strpal v V L°,tel domov. Baj ^m? cemu? Kaj pa >«aU p!!"6’ pa nima x,0,1,a i« pa’ Ker nima ®itje' v nieSov dom povsod iz morja angleški rešilni čolni, Amalfitanec je ostal sam. Ker ga je kos železa močno ranil v roko, ni mogel plavati.' Rešilni pas pa ga je držal na vodi. Štiri dni so ga morski tokovi ob plimi in oseki zanašali k obali in spet daleč stran. Peti dan pa je močan val Martoja vendarle vrgel na kopno, kjer je obležal v nezavesti. Čuvaj svetilnika Grande Le-jon se je kmalu potem znašel na obali v družbi z nekaterimi drugimi Bretonci. Obvezal mu je ranjeno roko, pa čeprav so bili vsi mnenja, «da bo že višje odlikovanje, red Legije časti, hkrati pa mu da tudi belo palico slepca, ki mu jo poklanjajo gospe mornariških častnikov. In tako se je končno zgodilo tudi z njim in mnogimi drugimi predniki, razen s Pierrom Le Bretonom, ki se je 20. novembra 1921 vrgel z enega svetilnika «Crnih čeri« v morje, ko so se mu nekega večera začele oči solziti in se je zavedel, da naslednjega dne ne bo več videl svojcev. In Marto, ki je točno 'vedel za zgodovino Pierra Le Bretona. saj mu jo je bil tast do večera usahnil«. Drugi je j Heon Kefridan že mnogokrat sicer bil mnenja, «da bi se j ponovil, in ki je videl pred mogel izlizati«, če bi ga zane- seb°i tudi ugašanje vida svo-sli v vojaško bolnišnico. To- , 'e&a tasta in njegovo odliko- da »kaj pa naj stori mornar ! vanie *n belo palico, je pre- brez ene roke«. I vzel nal°go na svetilniku. In po tri tedne zaporedoma *lji1 —•%. M. M, WV L>atCc?7.e7o .sob°' samem Le Havru je “šli. tiici 1 kupil železno po- K°I*atrešIio zanesel v svoje f»teljl tar jo vrinil med ev. u., eh drugih brezdom- 0* kak«en *ini 'e n'l.nekem kraJu v tu Je bil tudi sam. ^je v PravPtt iužnjakov, se bo-PO* Ot°vo že v tednu L Bern« 'n se sprijateljili. s Biti 7 polton, ki nima u 0 je v i Po*rebuje razlage, truplu T\Havru tudi Mar-“» ■1""1 »a,, vočera , n mu je delt:,?9*! da ; kozarcu vina F -Pii .L 'udi #t‘l>r‘‘čala J9nko’v,'A‘ [f Prihranil 20.0(10 CM* ' > d > ^. Met’ ihla,_vzela v naiem Ib tane d0„ v Martojevem e^aka vsota — takoj sklene- elr j , . vauid — W “»govor f‘h, )et plovbe- itj- • da bi ,, takoj i ne ieža> Be Jtlet in i Vzela v m V n° sklaa°i preuredila v K,4i in l— 1'Bia ,‘ežko uhna*, * *podjet- |*Vie Ptinesel ko*'' P“ ^ b »o ‘ kor>junkturo. H , e,Sijo in'Se5 Holandsko V.Urlj« hežni Z' Le Havre VU Prna Proti ................. =- '»M: prodajali V, b°Biti , ' u l'e '* , ' 8o z« * spboi- za *'U , Panik vsako Proti jugu in česar niso In pro- ceno, Nato V„Udi samihr7 r/Ci,ti l0- »vh,9 in ti _ mešcnnov Le .. pLkwR<1V rojak at:l adi , n« P^evala in služi- S/Papir S'’ akuSa>' vsak < ter -''Ozirati«. in H v UPuJe ^ e Hai, <plave» ^ajti ^Hrtoju je !Sid^ «Av,.::t0 na. 'talijan- V>a v 7'“». ki je bila 0llPluu I|IaVru' *Aver- d ' junij. Pristanišča f>i p poldne 40 'n 10- ju- ^io sn'nisterre Jy. blla med s(p°ro6i| j' .m pa je Si>a 0 tud‘ Ita- S JAvarsa. V°m°' Po- Nh f«ki vo?'.m0gla uba‘ Popolrth mornarici. * t0rp"ri0 W aL aAver- t0t°PU rimoa‘va se je ' UeI so pobrali Čuvaj svetilnika Grande Le-jon Leon Kefridan je ponesrečenega Amalfitanca odnesel domov, pa čeprav je vedel, da se s tem izpostavlja I '"‘“'L ’ ..... . . mudi v «peklu kristalne celi- nevarnosti, če bi za to zvede lii Nemci. In krepak mornar- j vsako noč, po osemkrat vsa-! ko noč ob začetku vsake ure I pregleda svetilnik, obriše kristale in se za deset minut po- jev organizem je prebolel, rana se je zacelila in sledilo je toliko groznih' in nemogočih stvari, kakršne so možne le v času vojne. Martč je životaril do konca vojne, kot je životaril njegov gostitelj Leon Kefridan in .svetilnik Grande Le-jon, katerega je v vsej vojni zadela le ena granata, ki mu je odnesla streho. Toda med onimi, ki so se povzpeli na vrh visokega svetilnika, je bil tudi Amalfitanec, ki se je čutil že na pol Bretonca in nekakšnega nujnega naslednika Leona Kefridana na njegovem mestu; ko bo ta stopil v pokoj. Pravico do tega mu je dajalo tudi to, da se je bil v tem času oženil z njegovo hčerjo. In vsakokrat, ko je »tari Leon Kefridan po treh tednih samevanja na svetilniku prihajal na kopno, ga je z enajtimi drugimi veslači prišel iskat tudi Mart6. Po vsakih treh tednih, ko je Leon Kefridan prihajal na »svojih deset dni«, pa je bilo vedno bolj kazno, da je njegova služba pri koncu. Vsakokrat, ko je stopal v čoln, si je z dlanmi zakril oči, ki so bile vsakokrat veriho bolj rdeče obrobljene, dokler niso nekega dne iz njih začele kar curljati solze: znak, da bo naslednji dan že slep. Na to je bil Leon Kefridan že pripravljen, saj je za to točno vedel. Vedel je točno za leto, mesec, skoraj tudi za dan, kdaj bo oslepel. Ko je bil pred desetimi leti pri zdravniku v Le Conquelu, mu je ta rekel: «Vse je v najboljšem redu, Kefridan, še enkrat se bova videla.# In to je bilo tako gotovo, saj se dogaja e-nako vsem čuvajem svetilnt-kov ob bretonski obali. Se ni bilo tu čuvaja, ki bi bil šel v pokoj ž zdravimi očmi, pač pa gre vsak v poko) slep. Prefekt v Brestu vsakemu čuvaju ob upokojitvi pripne naj- ce» in se vsakokrat po osemkrat na noč pripogne nad »razbeljeno čebulo«, ki z mogočnim snopom svetlobe nakazuje mornarjem na morju pot, hkrati pa iz dneva v dan v njegovih očeh ugaša vid. Toda, ko bo odslužil, bo tudi njemu prefekt v Brestu pripel odlikovanje častne legije in mu izročil belo palico. jene proti okencem osrednje zgradbe. Od francoske strani nam veter prinese oster klic, mo-rda kako povelje. Nato je spet vse tiho in mirno. Zdi se, da v Ain Zani ne pričakujejo napada. S skupino minerjev, ki imajo nalogo minirati cesto, ki vodi iz Ain Zane v Miton, se odmaknem od zasede. Po večjem ovinku skozi gozd prispemo na cesto, kilometer od taborišča. Mine so primitivno izdelane iz granat kalibra 105. V naglici in čim bolj tiho, toda z mirnimi in točnimi gibi jih vojaki zakopljejo v zemljo in nato nad njimi zemljo spet poravnajo. Ob 20. uri je že vse pripravljeno in začenja se pričakovanje. Mraz postaja čedalje bolj o-ster in prodira skozi lahke platnene vojaške obleke. Neki vojak poleg mene zaduši v pesti kašelj. Drugi pošepeta na uho svojemu kolegu: «La-bes?« »Kako gre?« Drugi mu odvrne s tem, da zmaje z glavo in zapre oči, s čimer je verjetno hotel reči, da gre slabo, da mu je mraz, da je njegov položaj zelo neprimeren, da mu oster kamen vrta v trebuh, da bi dal ne vem kaj za skodelico kave ali kos prepečenca. Nekdo potegne iz žepa pek a j drobnih živordečih sadežev, ki jih je med potjo nabral v gozdu rn mi jih ponudi. Bel-Khacem seže po majhni usnjeni torbici, iz katere vzame ščepec tobaka in si z njim nežno drgne dlesni. To je eden izmed številnih načinov, s katerim preganjajo željo po cigareti. Nato se Bel-Khacem izmuzne, pomakne še nekoliko nazaj in stopi k nekemu metalcu min. Do 21. u-re, ko je bil določen napad na Miton, manjka le nekaj minut. Ob 21. uri razpara zrak prva eksplozija. To se dogaja na naši desni strani, v smeri Mitona. Tej eksploziji sledi druga, tretja itd. So to prvi streli novega spopada. Povsem določno slišimo tope eksplozije bazuok in vztrajno regljanje strojnic. Ob 22. uri slišimo nekaj o-strih eksplozij na cesti, ki veže Ain Zano z Mitonom. Dva oklopna avtomobila in en tank so vdrli iz Ain Zane, da bi šli na pomoč Mitonu in naleteli na mine, ki smo jih vkopali v cesto. Čelni oklopni avtomobil se je spremenil v gorečo plamenico. Drugi je poškodovan. Moštvu prvega oklopnega avtomobila ni u-spelo rešiti se. Moštvu drugega pa je uspelo vrniti se v Ain Zano pod zaščito tanka. Na vsak način Francozi iz Ain Zane ne bodo mogli pohiteti na pomoč onim v Mitonu. Iz Ain Zane se vsuje plaz ognja proti gozdu. Bel-Khacem da ukaz, da se na napad ne sme odgovoriti. Francozi streljajo z metalci min in strojnicami. Posadka Ain Zane strelja proti svojemu najhujšemu sovražniku: proti gozdu, ki krije v sebi vojsko ALN. Počasi pa ogenj pone-huje, dokler povsem ne utih-ne. Tudi streljanje v Mlitonu počasi pojenjuje in sliši se le francosko topništvo. Ura je okoli polnoči. Bel-Khacem u-kaže, naj stopijo v akcijo metalci min. Gozd nenadoma oživi. Proti poslopju, ki se širi proti nam, je poletelo ka- Francoski legionarji ^zaslišujejo« tudi z električnim tokom, na sliki vidimo posledice takega "zasliševanj««. IIMIHIIMIIII MIMI MIMI II minuli m IIMMM ■MIHIH, MMMMIIIIMMMMIMM.MIMIIIMMIIMII POMENEK 0 JEZIKU NI PRAVILNO: Ponesrečenka je bila 5 letna deklica. Ob 5.-obletniCi ustanovitve društva... 5 letna 5.-obletnica 5-let na 5. obletnica PRAVILNO JE: Ponesrečena Je bila 5-letna deklica. Ob 5. obletnici ustanovitve društva.... S-anio spremenili v večji uspeh. Ugiba se tudi, kako bo kaj sestavljena vlada Artura Fron-dizija. Splošno mnenje je, da bo zunanji minister sedanji veleposlanik v Moskvi Dona-to del Carril. Omenjajo se še Alfredo Vitolo, ki naj bi bil notranji minister, Luis Mackay, poljedelski ministen ter Hec-tor Noblia, visoki funkcionar radikalne stranke, naj bi bil minister za higieno. Glede ministrstva za delo je Frondizi dejal, da namerava ta resor prepustiti kakemu sindikalnemu voditelju. Omenjajo se v tej zvezi Alberto Lema, voditelj sindikata električarjev ter Valentin Suares, ki je tudi važen sindikalni voditelj. Nič se še ne ve, ko- . , . . tnU namerava Frondizi dati ne občutke ob večernem spre- ministrstvo financ in obrambe. Orkester sole Glasbene Matice in mešani pevski zgor »Slavko Škamperle., ki nastopita jutri na koncertu v Avditoriju. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII,,UH,l„,m||||||||||||||||||||||m|| iHIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIICIIIIIKIIIIlinillllllllllllll II IM um,,||,mu ttlllllll ||||,| || nill H || llHlli tlim, IIIHHH Posebni filatelistični Poleg splošnih filatelističnih katalogov se filatelistični trg napolnjuje dan za dnem z novimi specialnimi katalogi, ki obravnavajo posamezne države, posamezna področja, posamezne posebnosti. Svetovnoznanim Yver-tu, Bolaffiju, Sassonu, Zum-steinu, Scottu, Michelu in Gibbons-u se tako priključijo manj znana imena, o katerih vedo le tiste osebe, ki se ukvarjajo s tistim področjem. V zadnjem času je cela vrsta takih katalogov obogatila filatelistični trg. Nekateri so le navadne brošure, sestavljene v hitrici, drugi pa so prava znanstvena dela. Poleg teh pa se tiskajo tudi dela, ki niso katalogi v pravem pomenu besede, ki se pa pečajo s filatelijo in s poštno službo. Paul Staedel (174 route de Lyon, Itlkirch-Graffen-staden, Bas-Rhin, Francija) je izdal eSpecialni katalog za Posarjet) za leto 1958. V tem delu obravnava pisec žige iz let 1753-1&50, prve posarske žige na pruskih in bavarskih znamkah v letih 1850-1869, posarske znamke iz let 1920-1935 in znamke iste dežele od leta 1945 do današnjih dni. Objavljene so številke o nakladah, njihova vrednost, posebnosti, letalske znamke. Delo je bogato ilustrirano in stane 750 francoskih frankov. Kdor se tanima ra avstrijske znamke, bo brez dvoma posegel p0 ((Avstrijskem katalogu«, k) sta ga sestavila Gertruud llein in Luduig Herinek (Mugnertgasse 3, Wien IX), ki stane 8.50 šilinga. V katalogu obravnavata avtorja znamke lom-bardsko-beneške kraljevine, avstrijskih poštnih uradov na Kreti, na Bližnjem vzhodu, vojaške pošte, in seveda vse avstrijske znamke. Cene so primerne za avstrijski trg. Znano je, da je v preteklem stoletju vladal v državah Južne Amerike pravi kaos kar se poštne ureditve tiče. Mnoge pokrajine so izdajale lastne znamke, ki tvorijo danes pravo redkost. Obširno študijo o eni izmed argentinskih pokrajin, o pokrajini Corrientes, je napisal Louis Stich (The Collec* tors Club, 22 East 33th St.., New York 16, USA), ki je prvič znanstveno prikazal te znamke z vsemi posebnostmi Knjižica stane (juo dolarja. Izraelski filatelistični trgovec in založnik Yehuda Hugo Kolar (P. o. BoX 62, Gi-vatapim, Izrael) je izdal že vrsto brošur, v katerih ob-ravnava razna področja filatelije. Zadnje brošure (od Št. 11 do Št, 14) so bile po-sveče ne znamkam s športnimi motivi. V prvi je obrau-naval znamke vseh dežel, ki so bile izdane med leti 1896-1936, v drugi znamke izdane med leti 1937-1946, v tretji dobg od leta 1947 do 1950, v četrti pa dobo od leta 1951 do 1953. Ze po razporeditvi let vidimo, kakšno važnost so zavzele znamke s športnimi motivi. Posamezna brošura stane 0.75 ameriškega dolarja. Kuverte prvega dne ob- ravnava poseben katalog, ki ga je izdala «Associazione Internazionale Collezionisti First Day Covets» (C. P. Ferr. 3758 Milano). V tem katalogu so prikazane kuverte prvega dne naslednjih držav: Italija, Vatikan, San Marino, Trst A, Somalija, Izrael, OZN, Francija, Posarje, Monaco, Maroko, Tunizija, Alžir, Severna Afrika, Libija. Cena knjigi je 1200 lir. Egiptovsko ministrstvo za promet je izdalo knjižico o egipčanskih znamkah od leta 1952, ko se je izvršila revolucija, do današnjih dni. Republikanske znamke so zelo podrobno obdelane, prikazane so tiskovne posebnosti, označene so naklade, resnično prodane znamke in o-stanki, ki so bili upepeljeni. Iz brošure zvemo, da sta najnižjo naklado imela dva bloka ob priliki skavtskega Jamboreeja leta 1956; tiskali so 3800 blokov, izmed katerih je bilo prodanih le 1037. Brošura nima označbe o ceni in verjetno jo lahko dobi vsakdo, ki se zanima za egiptovske znamke, če se le obrne na egiptovsko prometno ministrstvo. M. V. ■HIIHIIHMIIMIIHIIIIIII HHHHHHHHHHMHIMHMMHHHHHI . UltEZ BESED Gori§ko-bene§hi dnevnik Furlani s trebuhom za kruhom Emigracija v videmski pokrajini tudi v letu 1957 zelo velika Skupno se je izselilo 24.993 oseb Emigracija v videmski pokrajini je bila do nekdaj zelo razširjena. Tudi v lanskem letu je zapustilo svoje domove in se izselilo na delo v tujino veliko število Furlanov, Kar-nijcev in Benečanov. Izseljevanje se vrši na dva načina: ■li s pomočjo urada za delo ali pa s pomočjo poklicev iz inozemstva, kakor se zainteresirani delavci odpravljajo na avoje stroške. Skupno je lani emigriralo v inozemstvo 24.993 prebivalcev videmske pokrajine. S pomočjo urada za delo 6.854, svojevoljno s pomočjo poziva pa 18.139. Pokrajinski urad za delo je preskrbel delo predvsem po evropskih državah. V Afriko in na Srednji Vzhod se je izselilo 146 oseb, 254 v Ameriko in 229 v Avstralijo. Tudi od 18.139 delavcev, si so odšli v inozemstvo na poziv, se jih je okoli 90 odstotkov izselilo v evropske države, v Afriko in na Srednji Vzhod 198, v Ameriko 1172, v Avstralijo 157. Med evropskimi državami, kjer je največje povpraševanje po delovni sili iz videmske pokrajine, je na prvem mestu Francija, kjer je lani našlo zaposlitev 305 družin, med iz-veoevropskimi državami pa Kanada, kjer se je zaposlilo 294 družin. Delovanje ECA v mesecu januarju Občinska podporna ustanova ECA v Gorici je v januarju izdala za podpore v denarju 827.884 lir. za pomoč v hrani 1.693.440 lir, dodatno pomoč v znesku 244.000 lir, 110.607 lir za posebno pomoč, 724.000 .ir za hiralnico, 245.000 lir za plačevanje najemnin v «Kazerme-tah»: Skupno 3.846.000 lir. Obenem je pomagalo 1246 družinam, ki štejejo 3077 članov. V javnem prenočišču je bilo 1365 nočnin, v hiralnico, kjer so zaoeležili 2077 nočnin, so sprejeli še eno osebo. Hiralnica je prejela v dar 20.000 lir za eno posteljo, meščani pa so darovali v mesecu januarju 3000 lir. Skupno je ECA v januarju potrošila 7.529.000 lir. Na goriški okrajni sodniji Ukradeno Kolo peljal v zastavljalnico Najemnik v pismu razžalil družino lastnika stanovanja . Pogojna kazen mladeniču, ki je prešel državno mejo brez potnega lista Kljub dežju dobre kupčije Včeraj je bil zadnji četrtek v mesecu in s tem tudi se-manji dan; kljub slabemu vremenu so že zgodaj zjutraj postavili kramarji vzdolž Ljudskega vrta in Ul. Ober-dan svoje stojnice. Verjeli so, da bodo napravili vsaj nekaj kupčij in res se niso zmotili! Domačinov sicer ni bilo veliko, toda avtobusi, ki vozijo z jugoslovanskega obmejnega področja v Gorico, so bili včeraj še precej polni in okoli 9. ure ,pa tudi pozneje je bilo v središču mesta, posebno okoli pošte, Ljudskega vrta, v Raštelu in v Ul. Carducci precej jugoslovanskih državljanov, ki so hiteli z nakupom blaga. Kupčij je bilo razmeroma manj kot ob drugih četrtkovih semnjih, vendar pa so bili z obiskom tako trgovci, kakor kramarji lahko zadovoljni. Kakor se mu je že večkrat petilo, je bil nekaj dni p.ed božičem leta 1956 40-letni Bruno Buttignon zopet brez denarja; ker možak ni hotel kar tako brez beliča v žeipu dočakati prazničnih dni, je v središču mesta, ne da bi se zmenil za zakonske predpise, ukradel še precej dobro ohranjeno kolo in ga nesel v zastavljalnico, kjer je zanj dobil 2.800 lir. Toda tudi To vsoto je kmalu potrošil, in ko mu je njegov znanec Ruggero Fontana predstavil Luigija Capulutti-ja iz Ul. Canova, je slednjemu za 1.500 lir ponudil listek za zastavljeno kolo in izginil. Capulutti je Buttignona čez nekaj dni srečal in ga zaprosil naj mu vrne izposojeni denar, toda Buttignon o tem ni hotel ničesar slišati in moža končno prepričal, naj si obdrži listek za goriško zastavljalnico, v kateri je imel zastavljeno kolo, ki je bilo vredno vsekakor več kot 1.500 lir. Capulutti, ki je bil včeraj z Buttignonom na zatožni klopi goriške okrajne sodnije, bi bil moral vedeti, da ni nihče tako nor, da bi prodal še dobro ohranjeno kolo za 4.300 .lir, toda pred sodnikom je trdil, da je Buttignonu verjel, ker ni vedel za njegova prejšnja nezakonita dejanja. Sodnik je Bruna Buttignona odsodil na 3 mesece in 20 dni zaporne kazni ter plačilo 3.000 lir globe, Capuluttija pa je oprostil, ker ni storil kaznivega dejanja. Vsekakor pa si bo mož zapomnil za vse življenje, da ni mogoče za 1.500 lir priti do kolesa, ki je vred- tllllfllllllllllllllllltllllll HI IIIIHtll III ItlllllltllllMHIIMIHI IIIH lllllllltllllllllltllllllllltlllll III lllllllltlllllllllMItllllllllllllllllllllllll, MIH IIIHHIIIiiii,, Od tatvine do zapora je samo en korak Razkrita tolpa mladoletnikov ki so ponoči vdirali v trgovine Policija je tatove takoj izsledila in jili danes prijavila sodišču Kriminalistični oddelek goriške policije je včeraj z uspehom opravil še eno izmed tolikšnih akcij, ki bo nekoliko razredčila vrste nepridipravov, ki postajajo iz dneva v dan drznejši in lakomnejši na tujo lastnino. Začelo se je s prijavo tatvine. y mesnici Alfreda Mininija s Placute št. 7. Minini je prišel včeraj na policijo, kjer je podrobno popisal, kaj vse je odkril. ko je zjutraj stopil v svoj lokal. Našel je odprt predal, iz katerega je manjkalo oncoli 20.000 lir. Tatovi so prišli v lokal tako, da so preplezali neki zid in razbili zelezno mrežo na oknu lokala. Pobrali so denar — mesa se niso dotaknili * m neopazno izginili v noč. Ko je policija prišla na kraj vloma in pregledala nekatere znake (odtise podplatov itd.) je takoj pričela z zasledovanjem. Pri tem jo je vodil tudi sum, ki ga je gojiia do nekaterih začetnikov, ki so se hoteli specializirati v tem nehvaležnem poklicu. Tako so zjutraj potnkah na vrata 17-letnega Euge-na Planinsiga iz Ulice Orso-m 9, 17-lctnega Anurea Pa-celle iz Ul. Bon Bosco 2 in 18-letnega Luigija Ravena iz Ul. Torriani 33. Odpeljali so jih na policijo. V začetku zasliševanja je triperesna deteljica mladih tatičev vztrajno zatrjevala svojo nedolžnost. Polagoma pa se jim je jezik razvezal in takrat je postalo jasno, da so mladeniči okradli mesnico m da so vzeli na muho tudi nekatere druge lokale v mestu, ki so jih izpraznili, kolikor se je dalo. Priznali so, da so vdrli v noči od 24. na 25. februar v Orzanovo trgovino z mešanim blagom na Korzu Italia 37, v Spelotovo trgovino v U‘l. Boc-caccio, kjer prodajajo .gramofonske plošče in note, ter v lokal agencije Appiani na Korzu. Sreča jih ni spremljala na vsakem koraku. Medtem ko so odnesli le nekaj radijskih žar- nic pri Speiotu, so imeli pri Appiamiju smolo. Skušali so priti v lokal z dvorišča. Ker pa so se ušteli pri določanju razdalje, so skopali luknjo v zid in prišli v frizerski salon. Predvčerajšnjim so poskušam svojo srečo tudi pri neki mesnici in prodajalni s sadjem in zelenjavo, toda ustavili so se že pri prvi oviri. Nadaljnje zaslišanje je pokazalo. da je bil voditelj tolpe Planinsig, ki je čez dan pregledoval teren, izbiral žrtve, koval načrte in razmišljal, kako bi jih izvedel, ponoči pa je v družbi svojih pajdašev Skušal načrte uresničevati. Čeprav se je smatral za duhovnega voditelja vseh akcij, je vendarle upošteval mnenje svojih sodelavcev, kajti oba-dva, predvsem pa Raveno, ’-mata pri tem že nekaj prakse. Raveno je bil že večkrat prijavljen sodišču; svojo kariero je začel že z devetimi leti. Leta 1957 je bil kar trikrat prijavljen sodišču zaradi manjših prekrškov, vendar ga je sodišče oprostite Ko so tatvine opravili, so s', razdelili plen. Pri Plani,nsigu so našli radijske žarnice in nekaj denarja. Paceila je svoj del plena skril v kopalnico, Raveno pa je najprej zatrjeval. da ga je vrgel v Sočo. potem pa je priznal, da ga je skril nekje v Drevoredu XX. septembra. Vsi trije so sedaj za zapahi, kjer čakajo na proces na katerem jim bodo sodili zaradi vlomov in združevanja v tatinsko tolpo. Nesreča delavcev v livarni SAFOG V goriški livarni SAFOG sta se včeraj ponesrečila na delu dva delavca. Ob 8.30 si je pri dviganju težjega bremena pretegnil mišico na hrbtu 49-letni Diego Cescon z Rafuta št.. 1. ki so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ob 15. uri pa se je z železom u-daril po levem kolenu 42-let-ni Bruno Brossi iz Ul. E. Toti 10. Odpeljali so ga v ambulanto INA1L, kjer so mu nudili prvo pomoč. * * * Ob 9.30 je na Travniku nenadoma postalo slabo 50-1 et-nemu Antonu Lesici iz Ul. Morelli 27. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. Nesreča dveh Tolmincev v Benečiji V čedadsko bolnišnico so sprejeli dva jugoslovanska državljana iz Tolmina, in sicer Alojza Miklavca in 12-letnega Jožefa Miščka. Miklavec se je potolkel pio glavi, Misček pa si je zlomil prst na roki. Oba ponesrečenca so pridržali na zdravljenju. Pojasnjena tatvina pošte v Gradežu 28. decembra lani je s poštnega poslopja v Gradezu zmanjkala kovinska škatla, v kateri je bilo nekaj položnic. Včeraj so škatlo našli na vrtu bara Centrale. Tatovi so jo ukradli in jo zapustili nedotaknjeno. Zdi se, da je niso mogli odpreti. Snežne razmere Tudi v mesecu marcu 1.1. bo vozil izletniška avtobus Nova Gorica-Lokve z odhodom od obmejnega bloga v Rožni dolini ob 6.45 vsako nedeljo, dokler bo sneg ugoden za smučanje. Stanje snega je naslednje: Lokve,- sneži v višjih legah, Livek: sneži. Kobarid: sneži v višjih legah. Bovec; sneži v višjih legah. Log pod Mangartom: sneži. no vsaj 10.000 lir in da se človek ne more zanesti na človeka, ki ga pozna komaj 10 minut. * * * Pogojno na dva meseca zapora in 10.670 lir globe so včeraj obsodili 29-letnega Giusep-pa Fenpija iz Belluna, ki je 12. oktobra lanskega leta brez potnega lista prešel državno mejo pri Mirnu. Ze pet dni zatem so ga jugoslovanski obmejni organi izročili italijanski policiji na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši. Ferpi, ki je po poklicu kvalificiran delavec, se je izgovarjal, da je bil primoran storiti ta korak zaradi brezposelnosti. Toda tudi ta dokaj upravičen izgovor, sodnija ni mogla upoštevati in mladenič se bo moral odslej naprej dobro premisliti, preden jo bo mahnil v drugo državo brez predpisanih dokumentov. * sjc * Skoraj ne mine teden, da se na sodniji ne srečajo lastniki hiš in njihovi najemniki. Je že tako, da eni drugih ne prenašajo; vzrokov je več ln ne bomo jih tu naštevali. Tako je bil včeraj na zatožni klopi zopet eden izmed številne kategorije najemnikov prof. Luigi Furlanetto iz Ul. Alviano 7. Tožila ga je lastnica staitovanja Anita Gu-glielmi, češ. da je s pismom, ki ga je naslovil nanjo 20. maja lanskega leta žalil celo njeno družino. Omenjenega dne je namreč prišel v hišo Guglielmovih dimnikar Ivan Sirk, ki bi bil moral očistiti vse dimnike in je zato hodil iz stanovanja v stanovanje. Lastnica hiše ga je opozorila, naj ne hodi k profesorju, ker je z njo v sporu zaradi najemnine, toda mož, ne bodi len, je le opravil svoje delo tudi v Furlanettovem stanovanju. Po odhodu dimnikarja pa je Guglielmova prejela od profesorja pismo, ki jo je po njenih besedah »kar vrglo v zid», ker je bilo namreč tako napisano, da je bila z njim prizadeta čast vseh članov njene družine. V pismu je namreč med drugim prof. Furlanetto izjavil; «da so vsi barabe, in da to dokazujejo tudi s svojim obnašanjem«. Zenski je bilo to dovolj, da se je odpravila k odvetniku in prof. ,'urlanetta tožila za razžalitev časti. Sodnija je včeraj, po zaslišanju tožiteljice, obtoženca in nekaterih prič, spoznalo profesorja Furlanetta za krivega in ga obsodilo na 10.000 lir globe. «»------- V soboto seja občinskega sveta V soboto 1. marca se bo ob 20. uri zopet sestal števerjan-stoi občinski svet. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj in med drugim tudi zadnji popolni načrt o elektrifikaciji še tistih naselij občine, ki so še vedno brez električne razsvetljave. n-------- DEŽURNA LEKARNA Dane« posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Kocka je padla«, J. Gabim. VERDI. 16.30: «Godo mesto«, D. Hard. VITTORIA. 17.15: «Crni škorpijon«, M. Korday. CENTRALE. 17.00: »Uporniki Pitter ridga«, L. Baxter. MODERNO. 17.00: »Dežurni kriminalec«. «»----- T/ • m v • v Kino v Irzicu EXCELSIOR. 16.00: »Vojn- meč glavarja Siouksa«, B. Crabbe in J. Smith. AZZURRO. 17.30: «Zenska iz sanj«, P. Booni in T. Moora. PRINCIPE. 17.30: «Cirkus s tremi arenami«, D. Martin in J. Levvis. Technicolor. Vi-stavision. 'O n Italijansko prvenstvo v alpskih disciplinah Gino Bnrrini in Pia Riva nova prvaka v veleslalomu V ženski konkurenci Carla Marchelli šele šesta za najboljšo juniorko SPORTINI A, 27. — V Spor. timii, majhnem naselju v dolini Suše, se je danes dopoldne začelo italijansko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah za moške, ženske im ju-niorje. Obilen sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh, je omogočil dobro pripravo proge, ki pa bi bila se boljša, če je ne bi nekoliko otežkočil sneg, ki je padal vso zadnjo noč im prav do začetka tekmovanja, ki se je celo zakasnilo za tri četrt ure, da so lahko vsaj nekoliko odstranili sveži sneg. Na programu prvega dne je bil veleslalom. Proga za moške je bila dolga 2800 m s 600 m višinske razlike in 76 obveznimi vratci, proga za ženske in jumiorke pa je bili skrajšana za 300 m in je ime- ; la le 500 m višinske razlike I z okrog 60 vratci. Za moškn j konkurenco se je prijavilo 10C . tekmovalcev, od katerih je 1 startalo 85, za žensko. Vključno z juniorkami, pa 48, od katerih jih je startalo le 38. V moški konkurenci je zmagal Gino Burrini, ki si je tako že tretje leto zaporedoma priboril naslov državnega pr-vaika v veleslalomu in še enkrat potrdil, da je veleslalom res njegova specialiteta, saj je progo prevozil s precejšnjo prednostjo pred svojima naj-večjima konkurentoma, ki sta bila Bruno Alberti m Par id e Mili mti. Alberti je vozil sicer zelo dobro, vendar pa je bilo očitno, da ga je oviral sveži smeg im slabo mazanje smuči. Šestoplaisirani Siorpaes je bil najboljši od tekmovalcev 2. kategorije, Felice t>e NicoJo, ki je prišel na cilj 13., pa najboljši med juniorji. Diskvalificiranih je bilo 7 tekmovalcev -n med njimi Sche-none. Vrstni red: I. Burrini 2’51”2, 2. Alberti 2’51”4, 3. Milianti 2’54”4, 4. Zulian 2'54”5, 3. Gluk 2’56”1, 6. Pompanin 2’56"3, 7. Siorpaes 2’56”3, 8. Zecchini 2’57”2, 9. Viotto 2’57”3, 10. Pic-chiottino 2’57"9, 11. Pianelli 2' 38”, 12. David 2’59”7, 13. D* Nicolo 3W4, 14. Pedroncelli 3’00”7, 13. Doney 3’0r’6. V ženski konkurenci je precej nepričakovano zmagala druga kategornica Pia Riva pred Jerto Sehir, ki je zaostala za 2”4 m pred Vero Sche-none. Carla Marchelli se je morala zadovoljiti s šestim mestom im pred njo se je u-vrslila celo juniorka Tina Poloni s 5/10 sekunde boljšim časom. Danes se bo prvenstvo nadaljevalo s slalomom za moške. Vrstni red za ženske: 1. Pia Riva 2’22”4, 2. Jerta Schir 2’ 24”8, 3. Vera Schenone 2’26’’ 4. Jole Poloni 2’26”3, 5. Tina Poloni 2’27”3 (juniorska prva kinja), 6. Carla Marchelli Z' 27”8, 7. Francesca Salminci 2’29”1 (prvakinja 3. Kat.), 8 Carla Ucelli in Lisa Zecchini 2’29”6, 10. Rosangela Bertari-ni 2’33”2, 11. llde Senoner 2’ 36”2, 12. Lidia Pedroncelli 2’ 36”3, 13. Lidia Barbieri Sac-conaghi 2’39”9, 14. M. Adele Bertolaia 2’41”3, 13. Franca Quaglia 2’42”8. kot v tujim. V resoluciji zahteva komisija, naj zveza ne pošlje svoje reprezentance na Švedsko, če bi ta morala nastopati tudi v nedeljah. * * * BRUSELJ, 27. •— Trener belgijske nogometne reprezentance Madžar Geza Toldi je izjavil. da je zaradi globokih nesoglasij glede treninga in selekcije belgijske nogometne re. prezentamce, včeraj zaprosil belgijsko nogometno zvezo naj sprejme njegovo ostavtko na položaj trenerja, ker ne misli več obnoviti pogodbe, ki ga veže do 15. avgusta letos. AVTOMOBILIZEM Fangio se ne bo udeležil 12-urne dirke v Sebringu MIAMI, 27. — Argentinski pilot Juan Manuel Fangio se verjetno ne bo udeležil 12-urme avtomobilske dirke v Sebrin-gu, ki bo 22. marca. To je iz- javil Stirling Moos, kateremu je Fangio dejal, da bo 22. marca v Evropi. Kot znano, je Fangio zmagal v Sebringu v letih 1956 s Ferrarijem im lani z Maseratijem. Moos bo dirkal letos v Se-bringu z avtomobilom angleške znamke «Aston Martim«. TELOVADBA VARŠAVA, 27. — Na mednarodnem turnirju v vajah na orodju je zmagal Titov (SZ) s 57,15 točkami, Jugoslovana Petrovič in Markulim sta se plasirala na 10. in 11. mesto med 14 tekmovalci. ODBOJKA PRAGA, 27. — Za evropsko prvenstvo v odbojki, ki bo od 29. avgusta do 10. septembra v Pragi, se je doslej prijavilo 11 držav: Poljska, Nizozemska, V. Nemčija, Tunis, Albanija, Bolgarija. Romunija, Švica, E gipt, Italija im Francija. Nogometno prvenstvo rezerv Triestina B-Marzotto po obojestransko živahni igri V vrstah Tnžačanov so se odlikovali Rumich, Dudine in Bonetti Kljub dežju, ki je spremenil igrišče v pravo močvirje, .e bila včeraj popoldne odigrana na tržaškem občinskem stadionu nogometna tekma za prvenstvo rezerv med Triestino B im Marzottom B iz Valdagna Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah' TRIESTINA B: Rumich; Dii-dine, Costelli; Petagna, Mer-kuza, Tulissi; Renosto, Bonetti, Clemente, Freschi, Attilli (Olivieri). MARZOTTO B: Pozzan; Car. ta, Formica; Tibaldo, Oddone, Galvagnin; Parisi, Spanghero, Temelin, Mirabelli Frizzi. Tekma je bila kljub nemogočemu terenu zelo živahna in borbena vseh 90 minut. V prvem polčasu sta obe enajsterici igrali sicer boij previdno in zaupali večji del bremena obrambam, v drugem polčasu pa je bila igra predvsem po zaslugi Tržačanov polna lepih ofenzivnih akcij, ki so bile v glavnem plod koristne igre na. sprotnikov na sredini igrišča. Posebno dramatična je postala borba po prvem goiu, ki so mmiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiiiiiiiiiiiiiiiMitmiiiiiiiiiiiiii 5. etapa kolesarske dirke po Sardiniji Zaradi silnega snežnega meteža dirka zaustavljena pri 91. km Samo Monti in Sabbadin vztrajala do iilja ■ Razsodiščna komisija je etapo razveljavila NOGOMET Nemčija - Španija po «Eurovisione» RIM, 27. — Z dovoljenjem FIGC bodo tudi v Italiji prenašali po «Rurovisione» potek mednarodne nogometne tekme med Nemčijo nn Španijo, ki bo v Frankfurtu v sredo 19. marca ob 16. uri. Irska cerkev ne odneha BELFAST, 27. — Posebna komisija irske presbiterijansKe cerkve je sprejela resolucijo, v kateri zahteva od severnoirske nogometne zveze, da spoštuje pravila, ki prepovedujej .■ klubom in reprezentanci nastopanje v nedeljah tako doma ALGHER0, 27. — Zaradi silne snežne nevihte, ki je zajela udeležence kolesarske dirke po Sardiniji, je bila današnja 5. etapa Oristano - Alghe-ro prekinjena pri 91. km. Razsodiščna komisija dirke, ki se je kmalu po dogodku sestala, je izdala naslednje poročilo; «Glede na poročilo direktorja dirke, po osebni ugotovitvi posameznih članov raz-9odiščne komisije, da je zaradi vremenskih pogojev cesta nevarna, po ugotovitvi, da direktor dirke zaradi vremenskih in krajevnih pogojev ni mogel stopiti v stik s komisarjem UVl in priznavajoč višjo silo, ki jo predvideva člen 104 tehničnega pravilnika, se priznava za veljavno odločitev direktorja dirke o prekinitvi etape Oristano - Al-ghero pri 91. km in se sprejme zahteva organizatorjev glede razveljavljenja etape.« Poročilo so podpisali predsednik razsodišča Conca in člana Peretta in Cassani. Do nenadnega, snežnega neurja, ki je zajelo vso hribovito področje zapadne Sardinije, je prišlo na planoti Campeda. Snežiti je začelo v trenutku, ko je glavnina, ki je sledila pobeglemu Carlesiju, dospela do vzpona na Sindio na cesti proti Macomeru. Carlosi, ki je ušel pri 60. km, je kljuib neurju vztrajal v solo-vožnji, glavnina pa se je v zasledovalni vnemi razdelila v dva dela. Pri Carlo Felice je prvi del glavnine Carlesija skoraj dohitel, vendar pa je ta vztrajal še nekaj časa, dokler se ni zaradi izčrpanosti in pre-mraženosti ob 12.45 ustavil na planoti Campeda. Med karavano je zavladala negotovost. De Bruyne, Rolland in Fabbri so dohiteli Carlesija, vendar so se ustavili tudi oni. Astrua in še nekaj drugih pa se je ustavilo že prej in poiskalo zatočišča na spremljevalnih avtom ob lih. V splošni negotovosti skoraj nihče ni opazile da je medtem Monti nadaljeval vožnjo in da sta se mu pridružila še Sabbadin in Dante. Direktor Faccettt, ki je uvidel, da je v takih vremenskih pogojih nemogoče nadaljevati dirko, je karavano zaustavil in odredil časomerilcem, da so izmerili čas v trenutku prekinitve, trije ubežniki pa so nadaljevali vožnjo, dokler jih ni direktor dirke dohitel in obvestil o svojem sklepu. Toda medtem ko se je Dante ustavil, se Monti in Sabbadin nista zmenila za direktorjevo opozorilo in sta sama nadaljevala vožnjo. 5 fcm pred Al-ghero je Monti prehitel svojega spremljevalca in privozil sam na cilj, kjer so medtem že odstranili napis. Sabbadin je privozil minuto in pol za Montijem. BOKS Smith in Anderson prispela v Milan MILAN, 27. — S precejšnjo zamudo sta danes pristala na letališču Malpensa ameriška boksarja VVallace «Bud» Smith, bivši svetovni prvak lahke kategorije in Jay Anderson, k: se bosta v soboto zvečer v milanski športni palači pomerila z Duiliom Loiem in Italom Scortichinijem. Ameriška boksarja bosta jutri trenirala v neki milanski telovadnici. Larry Baker, ki se bo 8. marca boril z italijanskim prvakom Garbellijem, bo prispel v Milan jutri. Loi in Scortichini se medtem še vedno pripravljata za borbo, ki ju čaka v soboto, v telovadnici Vigorelli. Loi je v zadovoljivi kondiciji, v veliki formi pa je predvsem Scortichini. «»------- Hitra zmaga Browna nad Kubancem Echcvarrio HAVANA. 27. — Svetovni prvak lahke kategorije Ameri-kanec Joe Brown je včeraj zvečer v Havani premagal s K. O. v 2’50” prve runde Kubanca Orlanda Echevarria. Dvoboj ni veljal za naslov. V začetku dvoboja se je 27-letni Kubanec vrgel na svetovnega prvaka, ga potisnili v kot in močno zadeval s kratkimi udarci v telo in obraz. Browa je odločno reagiral in po siloviti izmenjavi udarcev podm nasprotnika za 8 sekund. Toda Kubanec se je dvignil in spre- jel odprto borbo. Svojega nasprotnika je zadel z direktnim levim udarcem, kmalu nato pa ga je Brovvn ponovno zrušil z dvojnim udarcem v obraz. Echevarria se je še enkrat dvignil in začel borbo z desnico, toda Brovvn ga je tokrat z močnim desnim udarcem v čelo podri do končnega sodnikovega štetja. ME STRE, 27. — V okviru sinočnje boksarske prireditve v Mestrah je v težki kat. Italijan Scarabellin premagal po točkah v 10. rundah španskega prvaka Gonzalesa. CARACAS, 27. — Svetovni prvak mušje kat. Argentinec Pascual Perez bo branil svoj naslov 19. aprila v Caracasu proti Venezuelcu Ramonu A-riasu. ga dosegli gostje v 38’ po srednjem napadalcu Temeiinu, je prisebno izkoristil uj> is predložek Parisija s kril?, prevaral budnega Rum:ic Tržačani so zo vsako ceno teli doseči izenačenje, kar P jim je uspelo šele v zaceW drugega polčasa, ko je v Bonetti pa osebni akciji ****'[ sel mrežo mimo dobrega tarja Pozzana. Toda že v 12’ bi lahko g<» je prešli ponovno v vod*1 ’ če ne bi Rumich z odlično rado odvrnil v kot Fnž®J® strel iz neposredne bha ’ 4’ kasneje je moral Runu' enkrat posredovati na P»“l> način, ko je odvrnil v kot p sti strel Galvagnina. Po tem ofenzivnem interrP®^. zu gostov, so spet prevze^UP budo domači, ki bi v 25 lu prešli v vodstvo z On rijem, ki je z giavo poslat go v vrata v sam zgornji ' toda Pozzan je v zadnjem nutku odvrnil nevarnost., Triestina je bila nato s*'. , kaj časa v ofenzivi, konc pa se je obema enajstoric začela poznavati utrujenost radi blatnega terena,, i* ;. se je ustalila na sredini * Neodločen rezultat odg°v>£ ja poteku igre. Obe ensl. rici sta igrali solidno,, P®* no močni pa sta bili v O”*,., bah. ki sta na zelo način odvračali n^var”ara-Triestina je na splošno « la v prvem polčasu boij zA to. v drugem pa je naPavaj-z izredno prizadevnostjo, boljši v njenih vrstah so ■. Rumich. Dudine in Bonetti. ^ gostih pa se je odlik? . vsa obramba ter Temen*1 Parisi v napadu. S A H 4. kolo v Sarajevu SARAJEVO, 27. — V 4. jugoslovanskega šahovske? venstva so bili doseženi slednji rezultati: .,uno* Čirič - Dimc remi. Trii ^ vič _ Karakiajič prek., ševič - Sofrevski remi, L ^ man - Ghgorič remi. ■ - Vukčevič remi. Matul0 ^ Milič prek.. Janoševič - j.), prek.. Bogdanovič -Ivkovič - Lukič remi, v vič - Matanovič 0:1. , jjf Vrstni red po 4. kol^Jsi7 tulovič 3 (1). Ivkov 3 (*. jjj-žena). Čirič 3. Sofrevski. ,jj, tanovič 2.5. Milič. PuC,s«vič' Lukič. Djuraševič, Vu». GligoTič 2, itd. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod 2TT ' Kilte na 02S229! obvešča vse svoje obiskovalce, da bo v soboto, ned*' ljo, ponedeljek in torek predvajal zgodovinski -bavni film v barvah: Mlada cesarica SISSI m Igrajo: ROMY SCHNEIDER iin KARLHEINZ B VLADIMIR BARTOL «Brrr. Ne maram Jih. Hudobni so.» »Zakaj?« »Deklice napadajo.« Mirjam in Sara sta se nasmehnili. »Kdo neki ti je to natvezel, ljubi otrok?« Halima se je ustrašila, da je nemara spet zinila neumnost. ■evidno je odvrnila: »Moj prejšnji gospodar mi je rekel: ,Boj se dečkov! če eskočijo zid in vderejo na vrt, bčzi pred njimi. Pod suknjo >tovo skrivajo kuščarja ali kačo. Spustili bi ju nate, da bi te jriznila.'« Mirjam in Sara sta se na glas zasmejali. Sara je pozirala alimo z očmi, Mirjam pa je, grizoč si ustnice, dejala. «No, tukaj ni hudobnih dečkov, pa tudi naši kuščarji so sto krotki in domači. Nikomur še niso nič Zalega storili.« Nato je zalčela žvižgati. Kuščarji so obračali glave na vse rani, kot da iščejo, kdo jih poziva. Halima se je stisnila med Mirjam in Saro. Tako se je itila dovolj varno. Rekla je: »Zares. Lepi so.» Iz razpoke v skali se je prikazala koničasta glavica ln jblisknila nekajkrat s preklanim jezičkom. Halima je otrdela 1 strahu Zmerom više se je dvigala glava in zmerom daljši . postajal njen vrat. Zdaj ni bilo več dvoma: iz pokline je al& velika rumenkasta kača, ki jo je bilo očitno privabilo Mirjamino požvižgavanje. Kuščarji so se razbežali na vse strani. Halima Je kriknila. Hotela je potegniti Mirjam in Saro za seboj. Zadržali sta jo. »Nikar se ne boj, Halima,« jo je mirila Mirjam. «To je naša dobra znanka. Kličemo jo Perl in če požvižgamo, prileze iz svoje luknjice. Prav pridna je in nihče se ne more pritožiti čeznjo. Sploh smo si v teh vrtovih med seboj vsi prijatelji: ljudje in živali. Od vsega sveta smo odrezani in drug drugega se veselimo.« Halimi je odleglo, vendar si je le želela proč od tega mesta. »Prosim, pojdimo,« jima je prigovarjala. Smeje sta jo ubogali. »Ne bodi tako plašna/« jo je pokarala Mirjam. »Saj vidiš, da te imamo vse rade.« »Ali imate še druge živali?« «še mnogo jih imamo. Na enem vrtu je cel zverinjak. Toda tja Je treba s čolnom in ko boš kdaj prosta, prosi Adija ali Mustafo, da te popeljeta tja « »O, rada! Ali je kraj, kjer prebivamo, zelo obsežen?« »Tako obsežen, da hi umrla od gladu, če bi v njem zašla.« »Joj! Nikamor več ne pojdem sama.« »Tako hudo spet ni. Vrt, na katerem prekrivamo me, je pravzaprav otok, ki ga oklepa z ene strani hudournik, z vseh ostalih pa umetni prekopi. Ni zelo velik in če ga ne zapustiš, to se pravi, da ne greš čez vodo, se ne moreš v njem izgubiti... Toda tam, pod onimi skalnatimi stenami, tam so gozdovi in v njih divji gepardi...» »Od kod ste dobili Ahrunana, da je tako priden in krotak?« »Prav iz onih gozdov. Ni dolgo tega, ko je bil še čisto podoben mladi mačici. Pitale smo ga s kozjim mlekom in tudi zdaj ga ne hranimo z mesom, da bi ne podivjal. Mustafa nam ga je prinesel.* »Mustafe ne poznam.« »Dober človek je, kakor so vsi naši skopljenci. Nekoč je bil baklonosec pri imenitnem knezu. Trda služba je bila to in zato je pobegnil. Z Moadom nam čuvata vrtove ... Toda čas je, da se vrnemo v učilnico. Fatima in Sulejka nas bosta urili v glasbi in petju. Fatima poje 'zelo prijetno.« »O, to imam rada!« • • • Ura petja in glasbe je bila deklicam v prijetno razvedrilo. Mirjam jim je dovolila vso svobodo. Menjavale so prostore, piskale na tatarske piščali, brenkale na harfo in plunko, udarjale na egipčansko kitaro, zlagale in prepevale šaljive pesmice, se med seboj kritizirale in prepirale in Fatima in Sulejka sta se zaman trudile, da bi si pridobile potreben ugled. Smejale so se, si pripovedovale zgodbe in uživale v razposa j enostih. Sara se je spet prilepila k Halimi. «Ti si zaljubljena v Mirjam. Videla sem.« Halima je skomizgnila z rameni. »Meni ne moreš skriti. V srce ti vidim.« «No, in kaj potem?« Sari so privrele solze v oči. »Rekla si, da me boš imela rada.« »Ničesar ti nisem obljubila.« »Lažeš! Zato sem ti bila toliko zaupala.« »Nočem se več pogovarjati o takih stvareh.« Vse je umolknilo in tudi Sara ki Halima sta prisluhnili. Fatima je vzela kitaro in spremljajoč se nanjo je začela peti. Stare, lepe, zaljubljene pesmi. Halima je bila vsa prevzeta. »Te besede mi moraš napisati,* je dejala Sari. »Bom, če me boš imela rada.« Hotela se je stisniti k njej, toda Halima jo je zavrnila: »Ne moti me zdaj. Poslušati moram.« d*1®; Po uri so ostale v učilnici. Vsaka je vzela pf so - - - - se*11 o dvorano nekaj lepo izrezljanih kolovratov, ^ njim in začele vrteti kolo. Pogovarjale so se med jP * u uh ču lotdic v uiaiiiiui. v .Dcbfvd, jtr v šivale so in vezle, nekaj se jih je spravilo k veliki, ze ^ pr1' dovršeni preprogi, in nadaljevale z vbadanjem. Dru%e «ie > vlekle v ,i,.,. —. —. —. — .i... i i „n—ii-ni/m«.«1oV, . ° „1 VI LIT LI r-IIIU. r V 0.1 J ,11C ati *- nAitjjl ',Ii domačih zadevah, o svojem prejšnjem življenju, o m o ljubezni. Mirjam jih je nadzirala, sprehajajoč se na hrbtu med njimi. a po5. Halima je razmišljala o njej. Svojega posebn f^ier , še ni imela. Prisluškovala je zdaj tu, zdaj tam. stš , končno niso njene misli osredotočile okrog Mirjam- (rf&ju bila s Seiduno dobra, kaj se je tedaj dogajalo meo Ali je tudi ona, ko je še bila v haremu, počela stvari. je govorila Apama? Tega ni mogla verjeti, otepala se grdih misli, prepričevala se, da to ne more biti res. -lf, TOJ Večerjale so tik pred sončnim zatonom. Potem ‘^jjjrii sprehod. Iznenada je legla tema na vrtove. Nad zasijale prve zvezde. % Halima je stopala po stezi roko v roki s Saro m o£l 4 Polglasno so se pogovarjale. Žuborenje hudournika in pokrajina se je, tuja in neznanska, razrasla Prf> bridk° 4 nedogled. Halimo je stisnilo okrog srca. Bilo ji -'e j^gub'1^ sladko obenem. Kot da se je bila, čisto majhna, ^ pf® tuj, čaroben svet. Vse se JI je zdelo skrivnostno, sk za njen razum.