V središču Ptuj. „Nove strategije - kot bi v različne jezike prevajali očenaš" O Strani 6 in 7 Kronika Slovenija• Na neeksplodiranih bombah danes stojijo celo hiše O Strani 18 in 19 s 11 Štajerski Ptuj, torek, 18. aprila 2023 Letnik LXXVI • št. 31 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Videm • Dograditev obstoječega vrtca odpira več težav, kot jih rešuje o Stran 3 Gospodarstvo Podravje • Občine z dobrim izkupičkom na razpisu za nabavo elektrike o Stran 8 Kmetijstvo Podravje • Pridelek češenj, marelic in breskev v večini vzela pozeba o Stran 9 Izobraževanje Ptuj. Strojniki bodo zastopali Slovenijo v Singapurju o Stran 12 Črna kronika Podravje • Avstrijci nadzoru na schengenski meji ne zaupajo o Stran 24 v Šport Tenis • Naša dekleta v Kopru od pekla do raja o Stran 14 Spodnje Podravje • Znan koridor ptujske obvoznice Mesto bo dobilo prvi tunel in še en most Trasa bodoče ptujske obvoznice je načeloma določena: v Budini bo podzemni tunel, Spuhljo in Zabovce bo zaobšla po polju, v Markovcih za mostom čez dravski kanal se bo združila z odsekom, ki bo ob kanalu pripeljal z ormoške oziroma gorišniške strani. Več na strani 3. Ljubljana^ ^ Foto: Črtomir Goznik Družina Erjavec • »Vse, kar si iskreno želimo e le trajnejU bivališče« Ormoško • Projekt kolesarke ustavljen -župan noče razlastitev JHbp Stran 5 i AR0( ilTE STAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO tedÄST^ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagraao.^Ak Vse za zunanjo ureditev 2 Štajerski Aktualno torek • 18. aprila 2023 Podravje • Gostobesednost podravskih poslancev v hramu demokracije Zavčevih 72 besed ali tri kitice Zdravljice Mineva leto dni od državnozborskih volitev, ko so volivke in volivci izvolili predstavnike ljudstva, ki naj bi bili glas državljanov v hramu demokracije. Kako glasni oz. gostobesedni so poslanci in poslanke v državnem zboru, razkriva Parlameter. Po podatkih tega spletnega zbirnika je največ besed od maja do začetka aprila izrekel poslanec Levice Miha Kordiš, in sicer kar 235.863, kar je okrog 943 tipkanih strani. Poslanec s Ptuja, Dejan Zavec, je rekorder v obratni smeri, saj je izrekel daleč, daleč najmanj besed med vsemi - vsega 72 besed, kar je enako dolžini prvih treh kitic Prešernove Zdravljice. Programi kandidatov poslancev in poslank običajno temeljijo na lokalni problematiki, obljubah, da so ravno oni najbolj zaupanja vredni in da bodo z vso odgovornostjo zastopali svoje volivce. V hramu demokracije na obljube, zaveze (tudi) pozabijo, še posebej če se ne ujemajo z namerami njihove stranke, čeprav naj bi veljalo, da niso vezani na kakršnakoli navodila. Nekateri pa v parlamentu ostanejo tudi brez besed. Običajno je tako, da koalicijski poslanci postavljajo manj vprašanj in pobud, očitno pa tudi izgovorijo manj besed. Med desetimi poslanci, ki so izgovorili najmanj besed od maja do začetka aprila, jih je največ zavezanih stranki Svoboda. Z najmanj besedami še posebej izstopa ptujski poslanec Dejan Zavec, ki je izgovoril 72 besed, sledi Gašper Ovnik z 2.040 besedami. Poslanec s Ptuja naj bi se po podatkih Parlametra prvič oglasil oktobra lani na odboru za kmetijstvo: »Zahvaljujem se vsem posameznikom in pa organizacijam, ki skrbijo za preudarno ravnanje s prehrano. Jaz bi pa želel poudariti samo to, da je na vseh nas sedaj eno zelo pomembno opravilo, da človek ne bo umrl od lakote zraven polnega krožnika.« Drugič naj bi se oglasil na seji državnega zbora: »Hvala za besedo. Jaz mislim, da imamo tukaj veliko resnega dela, ne pa osebnega obračunavanja. Ministrica, močno in res iskreno vas podpiram. Hvala.« Kako aktivni so poslanci iz Podravja »Ostajam zagovornik malega in preslišanega človeka« Ne štejejo besede, temveč dejanja, mnogi radi rečejo. Zavec pravi, da to velja tudi zanj. »Obsega in uspešnosti poslanskega dela ni mogoče oceniti zgolj ali predvsem s podatki Parlametra. Veliko večino dela namreč tako jaz kot ostali opravimo brez prisotnosti medijev, ko nismo pred mikrofoni ali kamerami. Dejavni smo v svojih poslanskih skupinah, pri pripravi gradiv in stališč za seje delovnih teles in plenarna zasedanja ter v svojih poslanskih pisarnah. Ničesar od tega pa - žal ali na srečo -Parlameter ne beleži.« Na opazko, da naj bi se za funkcijo poslanca odločil, ker da je majhen človek neslišan in da se podaja v novo borbo, ker želi uresničiti ideje in načrte malega človeka, a da je na drugi strani izgovoril le 72 besed in ni postavil niti enega vprašanja ali pobude, pa je odgovoril: »Sem in ostajam zagovornik potreb in želja malega človeka, ki ga politika (pre) pogosto presliši. V tem se trudim Foto: Sta. Sašo Svigelj Devet poslancev ni postavilo niti enega vprašanja ali pobude, med njimi sta tudi Janez Janša in Dejan Zavec. Plača poslancev znaša 3.979 bruto oz. 2.437 evrov neto. Ob tem poslancem pripada še povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, regres za malico, regres za letni dopust, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov za izobraževanje ... biti načelen ter čim bolj dejaven in dosleden.« Ob tem pa je izpostavil dva projekta iz lokalnega okolja, na katera je ponosen: »Prejšnje vlade in ministrstva so za urgentni center na Ptuju namenili 3,2 milijona evrov, zdajšnja vlada pa skupaj 27 milijonov evrov. Prav tako je zdajšnja vlada omogočila izgradnjo brvi, ki povezuje kolesarsko pot s Ptuja proti Juriju ob Ščavnici v višini 900.000 evrov.« Kako uspešen je bil pri zastopanju malega človeka z Dravskega in Ptujskega polja, bodo ocenili volivci na prvih naslednjih volitvah, seveda če bo Trdobojec še kandidiral. Največ govori Breznik, največ vprašanj ima Furmanova Širše območje Podravja, torej od Lenarta do Haloz in od Slovenske Bistrice preko Ptuja do Ormoža skupaj zastopa šest poslancev, že omenjeni Dejan Zavec iz stranke Gibanje Svoboda, ostali so člani stranke SDS: Franc Breznik, Jožef Lenart, Suzana Lep Šimenko, Andrej Kosi ter Karmen Furman. Lenarški poslanec Franc Breznik izstopa po številu izrečenih besed, je četrti najbolj gostobeseden izvoljenec ljudstva. »V tem mandatu se bolj temeljito ukvarjam z evropskimi temami in vodim tudi parlamentarni odbor za zadeve v Evropski uniji. Ker je imel ta Odbor tudi največ sej, zgolj rednih 36, je tudi gostota mojih besed med vodilnimi.« O enem letu v državnem zboru pod novo vlado pa je dejal: »Edina stvar, ki se je v tem letu premaknila naprej, je bila ura! Na žalost.« S številom podanih pobud in vprašanj pa izstopa slovenjebi-striška poslanka Karmen Furman. »Eno od orodij poslancev so tudi poslanska vprašanja. Ta so zlasti pomembna takrat, ko se znajdeš v vlogi opozicijskega poslanca,« je pojasnila in poudarila, da so nekateri projekti tudi zaradi pobud in vprašanj stekli hitreje. »Npr. izgradnja zahodne obvoznice in podvoza na Pragerskem, s pobudo mi je uspelo tudi doseči, da lahko naši občani sedaj teoretičen del vozniškega izpita opravljajo na Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici. Žal sem bila v začetku tega mandata neuspešna s pobudo, da se občini Slovenska Bistrica podeli status mestne občine. Smo pa pred kratkim uspeli po mojih (še neuradnih) informacijah preprečiti nadaljnjo reorganizacijo upravnih enot v smeri njihovega ukinjanja.« »Leto izgubljenih priložnosti« Po aktivnostih izstopa tudi poslanka s haloškega območja Suzana Lep Šimenko, ki pravi, da s poslanskimi pobudami in vprašanji izpostavlja ali zahteva posebno obravnavo določenih tematik, povpraša po aktualnem stanju ali časovnici določenega projekta, včasih pa z njimi želi pridobiti več informacij, ki ji v nadaljevanju koristijo pri razpravah na sejah. »V preteklih dveh mandatih je bilo upoštevanih kar nekaj izpostavljenih tematik, v tem mandatu pa, kolikor mi je znano, poteka zaenkrat le vzpostavitev prehodnosti po vzporedni regionalni cesti čez mejni prehod Gruškovje.« V slogu opozicijskih poslancev pa je prvo leto pod mandatarjem Robertom Golobom ocenila kot leto izgubljenih priložnosti. »Še posebej za slovensko podeželje,« je dodala. Poslanci so izvoljenci ljudstva, glas državljanov in državljank v hramu demokracije, in odločajo o najpomembnejših pravnih aktih države, ki posredno ali neposredno vplivajo na življenja ljudi, volivcev. Morda Parlameter, ki spremlja aktivnost poslancev, res ne razkrije celotne slike, zagotovo pa odstira vpogled v delo izvoljencev v dvoranah na Šubičevi ulici. Mojca Vtič Okraj stranka Števil posla vpraš pobu* o nskih anj in d Prisotnost na sejah Število izgovorjenih besed Franc Breznik Lenart SDS 5 69 % 158.448 Jožef Lenart Ptuj I SDS 16 98 % 45.529 Dejan Zavec Ptuj II Svoboda 0 96 % 72 Suzana Lep Šimenko Ptuj III SDS 32 89 % 46.058 Andrej Kosi Ormož SDS 1 100 % 19.040 Karmen Furman Sl. Bistrica SDS 76 73 % 78.708 Pet poslancev z največ in pet z najmanj izgovorjenimi besedami Ime in priimek Število izgovorjenih besed Ime in priimek Število izgovorjenih besed Miha Kordiš, Levica 235.863 Dejan Zavec, Svoboda 72 Andrej Hoivik, SDS 194.524 Gašper Ovnik, Svoboda 2040 Branko Grims, SDS 163.165 Katarina Štravs, Svoboda 3239 Franc Breznik, SDS 158.448 Felice Žiža, narodne skupnosti 3267 Urška Klakočar Zupančič, Svoboda 142.287 Zoran Mojškerc, SDS 3712 Vir: Parlameter Vir: Parlameter Ptuj • Nekdanji Spar že v postopku prodaje Namesto trgovinske kmalu zdravstvena dejavnost? Že napoved o zaprtju trgovine Spar na Osojnikovije med Ptujčani sprožila val nezadovoljstva. Čeprav seje zdelo, da Spar posluje dobro, so konec februarja to poslovalnico, ki sojo obiskovali tako Ptujčani kot tudi številni uporabniki avtobusnega in železniškega prometa, saj je bila v neposredni bližini obeh postajališč, Razlog takšne odločitve naj bi bilo slabo poslovanje, na drugi strani pa potreba po obnovi prostorov. Z izpraznitvijo Spara se je ob njem »odprlo« tudi parkirišče s 50 parkirnimi mesti, ko so zadnje čase ves čas polna, saj za parkiranje ob dvignjeni zapornici ni treba plačevati. Glede na pomanjkanje parkirnih prostorov v mestu je to za marsikoga dobrodošla rešitev, čeprav verjetno ne za dolgo. Pričakovati je namreč, da bodo novi lastniki nekdanjih prostorov Spara to parkirišče uporabili za svoje zaposlene. Vodstvo Spara smo povprašali, v kateri fazi so prodajni postopki in do kdaj bo parkiranje (predvidoma) brezplačno. Pojasnili so, da je nepremičnina na Osojnikovi ulici še vedno v njihovi lasti, je pa že v postopku prodaje: »Prav tako je v naši lasti parkirišče. Dodatnih informacij vam zaradi spoštovanja korporativne politike Po neuradnih informacijah se je interesent za nakup prostorov nekdanje Sparove trgovine na Osojnikovi že našel. koncerna Spar v tem trenutku ne moremo posredovati.« Neuradno naj bi bil kupec enak kot v primeru hostla Kurent, ki je bil prodan lani. Šlo naj bi za Kirurški center Toš, ki ima očitno resne namene z urejanjem tega območja. Po zaprtju Spara tako v mestu ostaja ena sama živilska trgovina: Mercator na Novem trgu, ki pa je brez dvoma potreben osvežitve oz. prenove, tako zunanjosti kot notranjosti, kjer zgornja etaža že dolgo sameva. Z odgovori v zvezi z načrti s tem objektom so v Skupini Mercator precej skopi: »Mercator-jeva trgovina na Novem trgu dobro posluje, ostali prostori pa so na razpolago za najem.« Na vprašanja, povezana z morebitno obnovo, niso odgovorili, kot je razumeti, pa o zaprtju nekdanje Blagovnice v Mercatorju ne razmišljajo. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 18. aprila 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Znan koridor ptujske obvoznice Mesto bo dobilo prvi tunel in še en most Trasa bodoče ptujske obvoznice je načeloma določena: v Budini bo podzemni tunel, Spuhljo in Zabovce bo zaobšla po polju, v Markovcih za mostom čez dravski kanal se bo združila z odsekom, ki bo ob kanalu pripeljal z ormoške oziroma gorišniške strani. Iskanje najprimernejšega koridorja za nekoč hitro in danes še samo glavno cesto, ki bi mesto Ptuj razbremenila tranzitnega prometa, je vzelo debeli dve desetletji časa. Na DARSu, ki bo investitor gradnje, so predstavili predvideno traso. Šla bo čez Puhov most z obstoječo navezavo na avtocesto. V Budini bo v podzemnem tunelu (pokriti vkop), pod zemljo bo prečkala Ormoško cesto. Spuhljo bo zaobšla po polju na severni strani in bo nato čez polje pripeljala do Markovcev, kjer se bo najprej priključila na regionalno cesto in nato na novozgrajeni odsek ob kanalu proti Ormožu. Rešitve trase po pojasnilu Darsa sicer še niso dokončne in bodo podrobneje opredeljene med izdelavo državnega prostorskega načrta (DPN), ki je v pripravi. Izdelujejo študije variant, poteka drugi krog vrednotenja. „Ko bo proces umeščanja v prostor zaključen, to pomeni sprejeta uredba o DPN, sledijo izdelava projektne dokumentacije, odkupi ne- premičnin, potrebnih za gradnjo, in pridobitev dovoljenj za gradnjo. Šele nato se lahko začne gradnja. S končno oceno investicije ne razpolagamo, saj so projekti še v izdelavi," so o ptujskem delu nove ceste od Ormoža do navezave na podravsko avtocesto na priključku Draženci povedali na Darsu. Kaj kaže odseku Markovci-Ormož Za odsek ceste Ormož-Gorišni-ca-Markovci, kjer je država zem- DARS je že pred 20 leti nameraval zgraditi ptujsko obvoznico, a je zanjo vedno zmanjkalo političnega soglasja. Po zadnji verziji bo Ptuj čez Dravo za lokalni promet dobil še en most, v smeri od Puhovega mostu proti parku. Izvoz z mostu v mesto - na Ormoško cesto naj bi bil po novi cesti med Kmetijsko-gozdarskim zavodom in Elektrom Maribor. Ijišča za gradnjo ceste odkupovala že pred 20 leti, DARS sedaj pridobiva novo (integralno) gradbeno dovoljenje. Do četrtka, 20. aprila, poteka javna razgrnitev projekta, dokumentacija je objavljena na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor. Za ta odsek ima DARS izbrane potencialne izvajalce gradnje, ki bodo v drugi fazi razpisa oddali le še zneske svojih ponudb. „Objavo druge faze javnega naročila bomo nadaljevali po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja," so dejali. Gradnja 16 kilometrov nove ceste med Markovci in Ormožem z navezavami na lokalne ceste, mostom čez Pesnico in novim 270-metrskim mostom čez dravski kanal na ormoškem delu bo trajala najmanj dve leti in pol. Pred objavo razpisa za izvajalca (septembra 2020) so gradnjo ocenili na 50 milijonov evrov. „Vendar bo zaradi podražitev v zadnjih dveh letih gotovo višja," so navedli na Darsu. Takšnega gradbišča 50 let tukaj ni bilo Glede na vse izpeljane postopke za novo obkanalsko cesto med Markovci in Ormožem sedaj več ne bi smelo biti dvoma, da do gradnje ne bi prišlo. Lahko se celo zgodi, da bodo cesto gradili v istem času, ko bodo obnavljali dravski kanal in forminsko elektrarno. Vse investicije skupaj bodo presegle 200 milijonov evrov, na terenu pa bo to pomenilo na desetine težkih tovornjakov in različne gradbene mehanizacije. Mojca Zemljarič Cirkulane • V občini 80 zemeljskih plazov Zaradi plazu neprevozna cesta V občini Cirkulane so v teh dneh evidentirali že okoli 80 zemeljskih plazov, kar je v primerjavi s sosednjimi občinami daleč največ. Lokalno cesto so zasuli zemlja in podrta drevesa. Foto: Anton Lesjak Zadnji se je v petek sprožil večji plaz pod hišo v Malem Okiču. Hiša trenutno še ni ogrožena, a ob morebitnem nadaljnjem plazenju bo. Na lokalno cesto je zgrmelo okoli 30 kubičnih metrov zemlje in nekaj dreves. Bližnji prebivalci so o dogodku obvestili cirkulanske gasilce, ki so nemudoma priskočili na pomoč, vendar kaj dosti niso mogli storiti, saj je bilo nasutega materiala enostavno preveč. Območje so zavarovali, cesta Pristava-Mali Okič-Žutec pa je še vedno zaprta. Cestno podjetje Ptuj je sanacijo ceste, ki je ocenjena na okoli 20.000 evrov, začelo včeraj. Dokler bodo dela v teku, bo moralo nekaj občanov do svojih domov voziti po drugi poti. V Cirkulanah je to že drugi plaz v zadnjem letu dni, ki je zaprl cesto. Prvi se je zgodil v naselju Gradišče, občina pa ga je že uspešno sanirala. Letos nameravajo urediti še večji plaz pod gradom Borl, za kaj več pa sredstev v proračunu nimajo. Županja Antonija Žumbar je ob tem dejala, da bi država morala v takih primerih priskočiti na pomoč, sicer bodo proračunski denar lahko namenjali zgolj še za sanacijo plazov in cest. Vzdrževanje cest na hribovitih je namreč bistveno dražje kot v ravninskih predelih. Z Uprave za zaščito in reševanje so prejeli odgovor, naj pošljejo zahtevek za povrnitev škode. Sicer pa je na cestah tudi veliko t. i. posedov, ki jih morajo čim prej urediti, preden povzročijo še več težav. EK Foto: CG Videm • V novo vrtčevsko leto 53 novinčkov, od tega 16 na Selih Dograditev obstoječega vrtca odpira več težav, kot jih rešuje Vrtčevska prostorska stiska je zadnja leta zimzelena tema v Vidmu, v novi sestavi občinskega sveta jo je izpostavila Andreja Marinič Kozel. Ob tem je izzvala svetnika Petra Jagarinca ter ravnatelja in svetnika Roberta Murka, ki sta v prejšnjem mandatu glasno opozarjala na nujno razširitev vrtca, v novi sestava pa ta tema v ni v ospredju. Župan Brane Kolednik je zagotovil, da vrtec ostaja občinska prioriteta. Dilema, ki naj bi bila rešena še to pomlad, naj bi bila le, ali dograditi obstoječi vrtec ali zgraditi novega. »O tem pa boste odločili svetniki.« Zdi pa se, daje odgovorjasen. Vrtec v Vidmu deluje na treh lokacijah, v vrtcu, v šoli in v prostorih športnega društva. Vrtčevski otroci pa prva prijateljstva sklepajo še v enotah vrtca v Leskovcu in na Se-lih. Že dolgo je znano, da vrtčevske igralnice pokajo po šivih. Povsod je v oddelke vključeno maksimalno število otrok, a še vedno premalo, glede na potrebe. Na Selih bodo vrtčevsko igralnico uredili v modularnem vrtcu, v Vidmu še pretresajo ideje, čeprav je občina, kot je izpostavila Andreja Marinič Kozel, za razširitev obstoječega vrtca že v preteklem mandatu pridobila milijon evrov državnega denarja in gradbeno dovoljenje. Župan Brane Kolednik je pojasnil: »Vrtec potrebujemo, vemo pa, da občini lani ni uspelo najti izvajalca, ki bi za pričakovano ceno dogradil vrtec. Pojavilo pa se je tudi vprašanje, ali širiti obstoječi vrtec ali zgraditi novega. Informacije še pridobivamo, nato pa boste o variantah svetniki odločali še to pomlad, rok za črpa- nje denarja pa je podaljšan.« Peter Jagarinec pa je hčerko nekdanjega župana spomnil, da je že leta 2020 predlagal, da bi občina zgradila mo- dularni vrtec v Leskovcu. »Takrat bi postavitev enega modularnega vrtca stala okrog 100.000 evrov, danes vsaj enkrat več. Glede razširitve vi- demskega vrtca pa me nekdo težko prepriča, da je bolje razširiti vrtec za pet oddelkov na obstoječi lokaciji kot pa za podobno ceno zgraditi novega, 10-oddelčnega na drugi.« V razpravo se je vključil tudi izzvani ravnatelj in svetnik Robert Murko. »Menim, da je vsem jasno, da če se število otrok povečuje v vrtcu, bomo potrebovali več prostora tudi v šoli, ob tem pa je tudi obstoječa kuhinja poddimen-zionirana.« Dodal je, da je Stališče Zavoda OŠ Videm, da je bolje vrtec zgraditi na novi lokaciji, prostore vrtca pa da bi bilo smiselno preoblikovati v oddelke prvega in drugega razreda, kar bi pomenilo rešitev prostorske stiske tudi v šoli. »Sicer pa si želim, da se v tem mandatu ne bi toliko govorilo o prostorski stiski vrtca kot v preteklem mandatu, temveč da se na tem področju več naredi.« Svetniki bodo imeli na pladnju teoretično vsaj dve možnosti, torej ali podpreti izgradnjo novega predvidoma deset oddelčnega vrtca, ali dokončati začeto zgodbo dograditve obstoječega. Vendar pa se vsaj pri slednjem scenariju odpira več dilem, tudi glede omejenosti z zelenimi zunanjimi površinami, ki jih mora biti po vrtčevskih normativih vsaj 15 m2 na otroka oz. 3.000 m2. To pomeni, da bi bila šola ob športne površine, širitev obstoječega vrtca ne bi podala rešitve glede premajhne kuhinje, obstoječi projekt ne naslavlja prostorske stiske v šoli ... Na vprašanje, zakaj vse do zdaj ni bilo vseh teh pomislekov, pa je Kolednik že pred časom odgovoril: »Kot svetnik nisem bil seznanjen z dokumentacijo, šele kot župan sem spoznal, kaj dobimo oz. kaj izgubimo z obstoječim načrtom.« Mojca vtič Na Selih delujeta dva vrtčevska oddelka, za oddelek otrok iz Sel pa gosti igralnica vrtca v Vidmu. Občina je že lani napovedala, da bo prostorsko stisko na Selih rešila s postavitvijo modularnega vrtca, sedaj je objavila tudi razpis za postavitev montažnega vrtca. Predvideno je, da bi se dela ob šoli začela maja letos in bila končana do 1. septembra, v proračunu pa je za postavitev vrtca predvidenih 234.000 evrov. Foto: Črtomir Goznikc V novem vrtčevskem letu bo Vrtec Videm povezal 228 otrok, od tega 53 novinčkov, 27 v Vidmu, 10 v Leskovcu ter še 16 na Selih. 4 Štajerski Podravje torek • 18. aprila 2023 Ormož • S praznovanja krajevnega praznika Plaketa kulturnemu društvu Velikonočni ponedeljek je že tradicionalno v Veliki Nedelji še posebej prazničen, saj obeležujejo krajevni praznik ob spominu na pomembno bitko na veliko noč leta 1199, po čemer je kraj tudi dobil ime. Praznovanje se je začelo s turnirjem v malem nogometu in šahu, v popoldanskem času pa so pripravili osrednjo proslavo, na kateri so nagradili najzaslužnejše krajane in krajanke. V Kulturni dvorani Zadružnega doma sta župan Danijel Vrbnjak in predsednik sveta KS Velika Nedelja podelila tri plakete krajevne skupnosti. Zlato plaketo je prejelo Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Na predlog Kolpingove družine je srebrno plaketo prejela Stanka Špindler, bronasto pa Amalija Kosi s krajevne organizacije rdečega križa Velika Nedelja. Prireditev so obogatili s kulturnim programom ter z nagovorom predsednika KS Velika Nedelja Janka Meška. Foto: arhiv KS Velika Nedelja Letošnji nagrajenci so: domače Kulturno društvo Simona Gregorčiča, Stanka Špindler in Amalija Kosi. Po proslavi je na košarkarskem igrišču potekalo še druženje, kjer so krajani in gostje ob prigrizku in kozarčku nadaljevali praznovanje, obratovala je tudi velikonedeljska tržnica, na kateri se je predstavilo sedem lokalnih ponudnikov. Za otroke so bila postavljena napihljiva igrala. S tem pa se praznovanje krajevnega praznika še ni končalo, saj je do konca leta predvidenih še kar nekaj dogodkov, predvsem športnih. Naslednja prireditev bo že to soboto, ko bo v telovadnici potekal turnir v badmintonu. Monika Horvat Markovci • Ob 24. prazniku številne prireditve Namesto veselice Poljub v slovo V Markovcih se je v teh dneh začelo praznovanje 24. občinskega praznika. Domača društva bodo vse do konca maja organizirala številne kulturne, športne in druge dogodke, ki so jih začeli z odprtjem fotografske razstave na temo fašenka. Obeležili bodo tudi nekaj častitljivih obletnic. Foto: ČG Praznovanje občinskega praznika bo letos trajalo več kot mesec dni. Minulo soboto je bil v večnamenski dvorani OŠ Markovci koncert ob 85-letnici Folklornega društva Antona Jožeta Štrafele. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v soboto, 22. aprila, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Markovcih. Po uradnem dogodku bo na ogled predstava Avdicija v izvedbi Špas teatra, nato bo sledila pogostitev vseh obiskovalcev. Na ta dan bodo nebo preletali zmaji Zmajarskega kluba Lastovka. Po pozni sveti maši na markovo nedeljo bo pred cerkvijo nastop FD Antona Jožeta Štrafele, v župnijski dvorani pa razstava ročnih del DPŽ Markovci. Do konca aprila se bodo zvrstili še turnir med vasmi v Športnem parku Stojnci, tradicionalni Markoton in pohod po mejah občine z ogledom muzeja starodobnikov. Dogajanje ob občinskem prazniku bodo nadaljevali tudi v maju. Še posebej slavnostno bo v Stojncih, saj gasilci načrtujejo svečano obeležitev 100-letnice. Skoraj mesec in pol dolgo praznovanje bodo sklenili z gledališko predstavo Poljub v slovo, ki jo pripravlja KUD Markovski zvon. EK Ptuj • Predlog za ozelenitev nekaterih delov mesta Zasaditi bi morali še veliko dreves Na sečnjo dreves so Ptujčani zelo občutljivi. Daleč največ razburjenja je požela odstranitev katalp na ptujski tržnici. Številni občani so to doživljali zelo čustveno. Takrat je prejšnje vodstvo občine obljubilo, da bo novih dreves po mestu v prihodnjih letih veliko. Ena izmed mestnih svetnic je pripravila konkreten predlog, kje vse bi jih lahko zasadili. »Takoj, brez odlašanja je treba pristopiti k aktivnostim, da bi čim več zasaditev izvedli v zgodnjem pomladnem času. Nato pa bi vsako nadaljnjo jesen in pomlad nadaljevali z dodatnimi zasaditvami, tudi na drugih lokacijah,« je predlagala svetnica Metka Petek Uhan. Prepričana je, da so predlogi, ki so jih pripravili v Gibanju Svoboda, hitro in lahko uresničljivi. Predlagajo, da se pri knj ižnici na platoju ob Prešernovi ulici, kjer je že urejen prostor za posaditev drevesa, to tudi zasadi. Smiselno se ji zdi ozeleniti tudi betonski zid pri stopnicah ob cerkvi sv. Jurija: »Ozka uličica k tem stopnicam je bila nekdaj ozelenjena, ko pa je bil prejšnji zid zamenjan z betonskim, ni bilo poskrbljeno za ponovno zasaditev vzpenjavke - ker ni bil puščen prostor za saditev, bi bilo treba ob zgornjem robu zidu posaditi na primer bršljan, da bi se ta s svojo rastjo prevešal po zidu navzdol in prispeval k lepši podobi uličice, pregrevanje v času sončne pripeke pa bi se zmanjšalo. Ni sprejemljivo, da v času sončne pripeke ne moremo hoditi po senci.« Predlaga še zasaditev treh drevoredov Petek Uhanova pa je predlagala tudi zasaditev kar treh drevoredov. Prvega na poti od peš mostu proti Termam, drugega od mestnega parka do Rance in tretjega ob potoku Grajena mimo gimnazije ... Ob tem je, očitno zavedajoč se najverjetnejšega odgovora občine, poudarila, da dejstvo, da zemljišče ni v lasti občine, ne sme biti razlog ali izgovor, da se ne pristopi k aktivnostim: »Temveč je treba voditi aktivnosti z upravljavci zemljišč in najti najprimernejša mesta za posaditev dreves, da bo na sprehajalnih poteh dovolj sence v najbolj vročem delu dneva.« Na Mestni občini Ptuj so predlog Petek Uhanove ocenili kot dober, pojasnili so, da je bil lani na Mlinski cesti vzpostavljen in urejen urbani sadovnjak, kjer so zasajene stare sorte dreves, ki so tudi odporne na škodljivce. O sami odstranitvi dreves pravijo, da pred vsako potrebujejo pet predhodnih soglasij, saj je večina območja pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. »V večini primerov, kjer je to mogoče, odstranjena drevesa nadomestimo z novimi. V okviru novoletne okrasitve vsako leto dobavimo več deset smrečic, ki jih kasneje tudi posadimo v naravo. Enostavni predlog pri zasaditvi bomo upoštevali, glede izvedbe drevoredov pa je treba pridobiti ustrezen projekt in soglasja, saj so za izvedbo slednjih potrebna večja proračunska sredstva,« na pobudo mestne svetnice odgovarjajo pristojne službe občinske uprave na Mestni občini Ptuj. Dženana Kmetec Podlehnik • Šolska knjižnica v novih prostorih Po pol leta knjige ponovno na policah Na Slovenskem je 59 splošnih knjižnic, ki imajo skupaj okrog 280 krajevnih knjižnic oz. enot in 14 bibliobusov, ob njih znanje in zgodbe hranijo še visokošolske, specialne... in šolske knjižnice. Slednjih je okrog 450, med njimi je tudi knjižnica v OŠ Podlehnik, kije letos zadihala v novih prostorih. Knjižnica je običajno več kot le prostor, kjer knjige čakajo na zvedavega bralca, da jih vzame v roke. Je zatočišče, ki omogoča branje ter s tem vstop v svet znanja ali domišljije, je prostor druženja. Učenci OŠ Podlehnik so z nadzidavo in energetsko sanacijo šole tak prostor oz. knjižnico, ki meri kar 90 m2 (kar je skoraj trikrat več kot prej), tudi dobili. Pol leta omejenega dostopa do knjižnega gradi- va zaradi prenove šole je tako že pozabljenega. Knjige so ponovno razpostavljene, sicer še po starih knjižnih policah, založenost šolske knjižnice pa je, glede na velikost zavoda, zakonsko ustrezna oz. Višina proračunskega denarja za knjižnično dejavnost 1 Občina I Obseg denarja I Dostopnost bibliobusa Majšperk 53.304 € Enkrat na tri tedne Podlehnik 22.440 € Enkrat na tri tedne Žetale 20.330 € Enkrat na tri tedne Makole 43.800 € Dvakrat tedensko, krajevna knjižnica Foto: Mojca Vtič Ravnatelj Dejan Kopold v novih prostorih šolske knjižnice. Osnovna šola Podlehnik je v zadnjem letu doživela korenito prenovo. Občina je šolo zaradi širitve vrtca nadzidala, energetsko obnovila, šola je pridobila dvigalo in nov večji prostor za zaposlene, manjkala je le še šolska knjižnica, ki je vrata odprla minuli mesec. število knjig presega normative, je povedal ravnatelj Dejan Kopold. Pomembno dopolnitev knjižne zbirke v Podlehniku pa omogoča bibliobus Knjižnice Jožeta Potrča Ptuj, ki učencem, kakor tudi ostalim občanom, omogoča dostop do najrazličnejšega asortimaja zgodb in znanja, povezanega v knjige, kot tudi do najnovejših knjižnih izdaj in neknjižnega gradiva. Krajevna knjižnica dražja, a dostopnejša Na širšem Ptujskem za dostopnost do sveta knjig tako skrbi potujoča knjižnica, na območju slovenjebistriške Knjižnice Josipa Vošnjaka pa so občine in krajevne skupnosti vzpostavile krajevne knjižnice. V Makolah krajevna knjižnica, ki jo gosti osnovna šola, sprejema bralce že več kot desetletje. Vrata knjižnice so odprta dvakrat tedensko, za izposojo pa je na voljo knjižno in neknjižno gradivo, obenem pa knjižnica prireja tudi številne prireditve in predavanja za obiskovalce. Tudi v Podlehniku bi lahko občina šolsko knjižnico dopolnila s krajevno, vendar za zdaj na občini še o tem ne razmišljajo, saj da je osrednja pre-preka primanjkljaj denarja. Krajevna knjižnica je, če primerjamo po številu prebivalcev primerljivi občini Makole in Podlehnik, resnično večji finančni zalogaj. Makolčani za delovanje knjižnice letno namenijo okrog 44.000 evrov, Podlehniča-ni za obiske bibliobusa polovico manj, a medtem ko je razlika v letnem strošku velika, je ta še večja v dostopnosti. Mojca Vtic Vir: Občine torek • 18. aprila 2023 Politika Štajerski 5 Ormož • Bioplinarna in sodinska čistilna naprava spet burita duhove Kljub nadgradnji težavam s čistilno napravo ni videti konca Zgodbe zaradi smradu imajo tudi v občini Ormož dolgo brado. Gre za ormoško bioplinarno in sodinsko rastlinsko čistilno napravo, ki sta bili pred leti zgrajeni v urbanem prostoru - prva v neposredni bližini cone in le streljaj od mestnega središča, druga pa tik ob hišah. Kot smo že poročali, je sodu izbil dno neznosen smrad iz bioplinar-ne, ki se je proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta znova intenzivneje širil v okoliška naselja in vdiral v sam center mesta. Občina je po tem sklicala skupni sestanek, ki so se ga med drugim udeležili tudi lastnik in direktor bioplinar-ne. Na njem so dorekli nekatere ukrepe za zmanjšanje emisij. »Ker se je marec iztekel, me zanima, ali so upravljavci bioplinarne v skladu z dogovorom zatesnili vhodno do-zirno in izhodno jamo ter ali dela oz. koordinacija del na pokrivanju obeh zalogovnikov z baloni potekajo v skladu z dogovorom. Ker je v vmesnem času spet prišlo do onesnaženja okolice s smradom, me nadalje zanima, ali so stanje v bioplinarni pregledale pristojne osebe z občine in kakšni so bili njihovi zaključki,« je povprašal Matej Hebar. Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da so bili ukrepi, predvideni do konca marca, v celoti izvedeni ter da so v izvedbi tudi ostali, za katere je rok konec junija. Od sestanka so prejeli zgolj eno prijavo (pred več kot mesecem) zaradi smradu okrog trgovin na Ljutomerski cesti. Še isti dan so jo preverili in ugotovili, »da v tistem času smrad ni mogel prihajati iz bioplinarne, saj je bila zaprta«. Kljub nadgradnji čistilne naprave so grede spet poplavljene ... Hebar pa je pripomnil, da bi bilo treba obvestiti občane, da ob zaznavi smradu obvestijo občino, saj tega najverjetneje ne počno. Vroče zaradi čistilne naprave V občini pa imajo že leta težave tudi s smradom iz rastlinske čistilne naprave v Sodincih, ki je v neposredni bližini hiš, pred nosom tamkajšnjih občanov. Vse odkar je začela delovati, tarnajo zaradi smradu in odplak, ki se občasno širijo iz čistilne. Kot kaže, pa tudi lanskoletna nadgradnja in ponovni vložek občine nista prinesla izboljšav. Zakaj so s seje umaknili problematiko izdaje gradbenih dovoljenj Tudi zadnja, več kot štiriurna ormoška seja kakšnih presenečenj ni prinesla. Še največje je bilo, da se seje niso udeležili predstavniki UE Ormož, zaradi česar so z dnevnega reda umaknili obravnavo izdaje gradbenih dovoljenj. »Meniva, da sklicatelj nima pravne podlage, da bi od mene kot predstojnice UE in zaposlenih zahteval obvezno udeležbo na seji in zagovor pred občinskim svetom. Po 16. členu statuta Občine Ormož spada v pristojnost občinskega sveta med drugimi tudi sprejemanje prostorskih in drugih planov razvoja občine, imenovanje predstavnika občine v sosvet načelnika upravne enote, nikakor pa ne problematika izdaje gradbenih dovoljenj oz. nadzora nad delovanjem upravne enote. Za to so pristojne druge institucije. Upravna enota je namreč pri svojih odločitvah na prvi stopnji samostojna. Menimo, da gre za neutemeljeno oz. celo nezakonito vplivanje na delo in poseganje v pristojnosti drugega organa,«je v obvestilu zapisala načelnica Irena Meško Kukovec. »Celotno pomlad so spet vse grede poplavljene, fekalije so na površini, čeravno bi morale biti odpadne vode 20 do 40 cm pod nasipom. Denar, ki je bil namenjen za samo nadgradnjo, je bil očitno vržen skozi okno in mislim, da bi občina morala reklamirati sanacijo,« je bil neposreden Hebar. Po županovem pojasnilu so lani poleg nadgradnje izvedli tudi vzdrževalna dela, ki so skupaj stala nekaj več kot 88.000 evrov. »Meritve odpadnih voda iz čistilne naprave, ki jih za upravljavca izvaja nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, so bile po posodobitvi v letu 2022 skladne s predpisano državno zakonodajo,« je ob tem še odvrnil. Razprava se je v nadaljevanju razvnela, toda župan več podrobnosti ni želel razkriti, saj je zadeva na sodišču: »Nobena čistilna naprava ne dela 100 %. Potekajo pregledi raznih izvedencev na tem območju, zato več izjav na to temo ne bom dajal. Sodišče bo odločilo, kdo ima prav, ali so upravičeni do odškodnine ali ne,« je kljub Hebarjevemu vztrajanju zaključil razgreto razpravo. Sicer pa so svetniki vse točke potrjevali skorajda brez razprave, še najbolj dinamična je bila (če pustimo ob strani besedne dvoboje med svetnikom Simonom Kolma-ničem na eni in županom Danijelom Vrbnjakom na drugi strani pri obravnavi zaključnega računa) pri točki pobude in vprašanja svetnikov, kjer so izpostavili več tem. Monika Horvat Foto: MH Sveti Tomaž • Zakaj je/bo v vodo padel projekt kolesarke? Župan noče razlastitev, Grašič meni, da so prehitro obupali Na Ormoškem so načrtovali izgradnjo kolesarske steze, ki bi povezala občini Sveti Tomaž in Ormož. Toda vodstvo tomaževske občine je zavzelo stališče, da v projekt ne bodo zagrizli, saj, kot trdijo, najmanj dva večja lastnika ne želita odstopiti potrebnih zemljišč, po katerih bi ta potekala. Razlastitev pa ne želijo izvajati. Pri večjih projektih, kjer morajo občani odstopiti zemljišča, imajo občine nemalo težav s pridobivanjem soglasij. Tako je bilo nazadnje tudi pri izgradnji kolesarskih stez v MO Ptuj in okoliških občinah. Kljub nasprotovanju nekaterih lastnikov gredo marsikje »na silo« v projekt in v skrajnem primeru uporabljajo tudi razlastitve. Nasprotno pa so se v primeru izgradnje kolesarske steze odločili v Sv. Tomažu. Organizirali so sestanek z lastniki Tomaževski svetniki so sicer ob prvi seznanitvi z načrtovano naložbo dejali, da jo načeloma podpirajo, a so skupaj z županom sklenili, Zaradi izraženega nestrinjanja najmanj dveh večjih lastnikov potrebnih zemljišč v izgradnjo kolesarske steze po besedah župana Mirka Cvetka ne bodo šli. Župana Mirko Cvetko da bodo najprej lastnike zemljišč, kjer naj bi potekala kolesarka, povprašali, ali se z umestitvijo sploh strinjajo oz. ali so pripravljeni odstopiti potrebna zemljišča. Ta bi namreč ponekod zarezala v njihove vrtove oz. ohišnice. Pred časom so tako organizirali sestanek, na katerega so povabili omenjene lastnike. Po besedah Cvetka se sicer sestanka niso udeležili vsi vabljeni, a sta najmanj dva večja lastnika izrazila nestrinja- Svetnik Ivan Grašič nje. »Na podlagi tega smo zavzeli stališče, da na silo v ta projekt ne gremo in da zadevo na tej točki zaključimo. Umestitev kolesarke in prijava na razpis tako ne pride v poštev, saj ni soglasja vseh lastnikov zemljišč. V postopke razlas-tninjenja pa ne nameravamo iti, v zadnjem mandatu si s tem ne želim mazati rok. Tudi časa za kaj takega je premalo. Na razpis se je namreč treba prijaviti še letos, pred tem pa urediti tudi vso potrebno doku- mentacijo. Predlog, da bi kolesarko raje speljali ob potoku, pa prav tako ne pride v poštev, saj se s tem ne strinja direkcija, ker gre za kmetijska zemljišča,« je dejal in svetnikom še dal vedeti: »Razen če boste rekli, da se skliče izredna seja in da gremo v to na vašo željo. Toda jaz v tem primeru dvignem roke!« Grašič bi šel še enkrat do lastnikov Toda svetnik Ivan Grašič se z županovo odločitvijo ne strinja oz. meni, da se ne bi smeli kar tako »predati«. Po njegovem bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo, ki bi še enkrat preverila mnenje dotičnih lastnikov. Prepričan je, da bi bila večina pripravljena odstopiti potrebna zemljišča. Ob tem je še dejal, da je na sestanku zgolj eden izrazil nasprotovanje, drugi pa se po njegovem ni povsem »izjasnil«. Četudi bi omenjena lastnika vztrajala pri svojem, pa bi po njegovem bilo v skrajnem primeru smiselno iti v postopke razlastitve, tako kot to počno tudi v drugih občinah: »Pojdite si pogledat v Borovce, do praga so jih razlastninili in delajo! Gre za projekt širšega pomena. Velika škoda je tudi, da ne bi izkoristili tega evropskega denarja, kajti takšne priložnosti najbrž ne bomo več imeli. Sam sem poklical nekatere občane, saj jih dobro poznam. Niti eden ni projektu nasprotoval. Računali na kar 1,9 milijona evrov evropskega denarja Kot smo poročali, sta občini Ormož in Sv. Tomaž razmišljali o izgradnji kolesarke od ormoških Sodincev do tomaževskih Savcev. Okoli 6,6 km odsekje ocenjen na približno 2,7 milijona evrov, pri čemer so računali na 1,9 milijona evrov evropskega denarja. Kljub temu pa bi morali obe občini skupaj zagotoviti še dodatnih dobrih 800.000 evrov - od tega tomaževska kar približno 570.000 evrov, kar je za njihov proračun precejšen zalogaj. Toda to po besedah tomaževskega župana Mirka Cvetka ni glavna težava. Če bi lastniki s posegi v svoja zemljišča soglašali, bi potrebna sredstva zagotovili tako, da bi nekatere načrtovane projekte zamaknili. Predvidevam, da bi se marsikateri, za katerega mislite, da na to ne bi pristal, strinjal. Želel bi, da bi ustanovili komisijo in se zares z vsemi pogovorili, a tega nam župan, žal, ni omogočil.« Svetnica Lea Majcen Bratuša pa je v razpravi pripomnila, da bi morali to točko uvrstiti na občinsko sejo ter da bi končno odločitev morali sprejeti svetniki, čeravno bi bil rezultat glasovanja najbrž enak ... Monika Horvat Foto: MH Foto: M H Foto: MH 6 Štajerski V središču torek • 18. aprila 2023 Ormož • Petčlanski družini grozi izguba strehe nad glavo »Vse, kar si iskreno želimo, je le trajnejše bivališče« Družini Erjavec iz Ormoža, ki živi v najeti hiši, grozi izguba strehe nad glavo. Lastnika, za katera sicer nimajo niti ene slabe besede, želita nepremičnino prodati. Erjavčevi so bili s temi načrti seznanjeni že ob vselitvi, ko so postali najemniki. Toda denarja za hišo, kije sicer potrebna obnove ter zaradi ozkih in strmih stopnic neprimerna za bivanje invalidne punčke Neže, nimajo. Erjavčevi so preživeli že veliko. Pred približno petimi leti se je mladi mamici Ines in očetu Dejanu predčasno, v šestem mesecu oz. 28. tednu, rodil tretji otrok, po imenu Neža. »Težka je bila 1,2 kilograma in dolga vsega 37 centimetrov. Četrti dan po rojstvu so jo prehitro izključili z aparatov za dihanje. Posledično je zakrvavela v pljučih, možganih. Doživela je tudi srčni zastoj, dobila sepso ... Ne more hoditi, do sedaj ji je uspelo izgovoriti samo besedo ata,« je opisala mamica Ines in nadaljevala, da Nežo, ki ima dobrih 11 kilogramov, zaradi težav s hrbtenico vse težje prenaša po ozkih in strmih stopnicah, ki vodijo v spalne prostore: »Na dveh mestih imam hernijo diska. Glede na poškodbe so mi že svetovali operacijo, a zaradi let se še zanjo nismo odločili. Lahko bi dvignila največ do 5 kg.« Pomembno je, da imajo šolo in vrtec blizu Poleg ljubljene 5-letne Nežike, ki nam v času obiska nameni tudi Za Erjavčeve zbirajo denar Trenutno potekata dve zbiralni akciji, kjer zbirajo denar za Erjavčeve, in sicer preko Sklada Ivana Krambergerja (nakazilo je možno na: SI56 02922-0019831742, s pripisom za Erjavčeve, sklic-na št. 7259, ali pa preko SMS-sporočil: SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov) in Iskrice Nedeljskega dnevnika (prispevek se lahko nakaže: ISKRICA" POMOČ OTROKOM" koda namena CHAR. Namen: Iskrica ali priimek in ime otroka, ki mu pomoč namenjate, TRR: SI56 0400 1004 7454 911, Nova KBM, d. d. Referenca: SI99 - drugo okence pustite prazno). Foto: M H Hiša, v kateri zadnja tri leta prebivajo Erjavčevi, je naprodaj. prisrčen nasmeh, 32-letna Ines skupaj s 34-letnim Dejanom skrbi še za dva sinova, šolarja, zgovornega 8-letnega Anžeta in prisrčnega 12-letnega Lana, ki pa je prav tako otrok s posebnimi potrebami. Ima motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo in znaki avtiz-ma. Obiskuje šolo s prilagojenim programom v Ormožu, Nežika pa ormoški vrtec, kjer imajo oddelek za otroke s posebnimi potrebami. Vsi trije tako imajo šolo oz. vrtec v neposredni bližini doma, kar Erjavčevim še kako ustreza. »Ines nima vozniškega izpita. Bo pa ga šla opravljat, toda leto dni bo že trajalo, preden bo vse naredila,« je dejal Dejan, ki služi kruh za družino. Pred kratkim se je na novo zaposlil, pravi, da ima minimalno plačo. Žena Ines pa skrbi za otroke, še zlasti za invalidno Nežo, ki ima tudi epilep-tične napade, prav tako v Ormožu hodita na fizioterapije in delovne terapije, obiskujeta tudi logopedi-njo, enkrat do dvakrat na leto pa gresta na terapijo v inštitut Soča v Ljubljani. Čeprav je družina prestala že precej, pa imajo še eno težavo. Lastnika, s katerima se sicer dobro razumejo, želita hišo prodati. Seveda sta jo najprej Erjavčevim kot podnajemnikom ponudila v odkup, a si tega ne morejo privoščiti. Povrhu vsega je hiša potrebna tudi obsežne obnove, saj je precej stara, Petčlanska družina, starša Ines in Dejan ter trije otroci - sestrica Neža z dvema bratcem Ptuj • S Srečkom Lovrenčičem o novi ptujski turistični strategiji „Nove strategije - kot bi v različne jezike prevajali očenaš" Srečko Lovrenčič je človek z več desetletnimi izkušnjami na področju turizma, začel je leta 1985, do leta 1997je delal na Ptuju. Vzel je pot pod noge, ker je v tistem času že tudi razpadel GIZ Poetovio Vivat. Od takrat naprej je v tujini delal z velikimi korporacijami in hotelskimi verigami, podrobneje spoznal turizem na lokalni ravni, organizacijo in delo turističnih zavodov, informacijskih centrov, v katerih je oseba za določen trg hkrati promotor in tržnik, tako daje rezultat sproti viden. Posebna pozornost je namenjena kadrom, skrbi, da so ekipe resnično barvite, približno enako žensk kot moških. Vedno so bili skupaj starejši in mladi. Te svoje izkušnje je želel deliti tudi na Ptuju, a je bil prestar za novo ptujsko ekipo Zavoda za turizem. Do arabske revolucije, do leta 2011, je delal v Afriki kot predstavnik Atlas Air Toursa, kjer je skrbel za Severno Afriko. V zadnjem času je strokovni sodelavec Karavane Štajerskega vala. Delajo za organizirane skupine in tudi posameznike, kar 80 odstotkov je povratnikov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je pomagal soustvarjati tudi našo rubriko Nagradno turistično vprašanje. Zelo se je v tistem času angažiral tudi na področju turističnega vodenja, si prizadeval za to, da bi imel Ptuj kakovostno vodniško službo. Po muzejskih zbirkah je v tistem času popeljal tudi številne znane Slovenke in Slovence, med njimi je bila tudi Bernarda Marovt, ena najbolj znanih slovenskih manekenk, ki si je ustvarila izjemno mednarodno kariero, ki traja še danes. Zaposlen je bil v takratnem Pokrajinskem muzeju Ptuj kot organizator obiska in promocije in bil med pobudniki enotnega nastopanja vseh ptujskih turističnih ponudnikov na trgu. V samostojni državi je Ptuj prvo turistično strategijo dobil leta 1992. Srečko Lovrenčič je še danes prepričan, da je to bila doslej najboljša turistična strategija, ki jo je imelo najstarejše slovensko mesto. Kje bi bil danes Ptuj, če bi jo uspelo uresničiti? Najmanj eden od petih glavnih turističnih simbolov Slovenije, kot je bil cilj. „Od takrat se samo ponavljamo. To je tako, kot bi v različne jezike prevajali očenaš. Malo drugače, pa moderno se sliši, vsebina pa je popolnoma ista. Že takrat so njeni pripravljavci zapisali, da imamo dediščino, termalno vodo, zaledje Haloz in Slovenskih goric ter da imamo vino. To je baza, na tem smo na Ptuju takrat delali in gradili na daljši rok. To se je pokazalo kot pravo,« je najprej povedal Lovrenčič. Ko se turizma gredo »odsluženi« politiki Mati vseh težav ptujskega turizma pa je po njegovih besedah kadrovske narave: »V vseh dosedanjih organizacijskih oblikah ptujskega turizma so se zaposlovali neki zaslužni ali bolje Foto: Črtomir Goznik Srečko Lovrenčič: „Nova turistična strategija je bolj ali manj prepis prejšnjih, konkretnih rešitev pa je malo." rečeno odsluženi politiki, ljudje brez prakse na področju turizma. Vmes se je s svojimi strokovnjaki vmešala Bistra z Regionalno destinacijsko organizacijo. Porabilo se je veliko evropskega denarja, vključenih je bilo več kot 20 občin, stvar ni nikoli zaživela, čeprav je bila narejena z dobrim namenom. V čem je bila poanta? To so delali neki strokovnjaki - teoretiki, ki turizma od blizu niso nikoli videli. Edina, ki je bila s turizmom na 'ti', je bila Irena Bezjak, zelo dobra lokalna turistična vodnica in poznavalka praktičnega turističnega dela. Kot edina strokovnjakinja je bila takrat na Bistri zaposlena preko javnih del, kar je žalostno.« Mladi ljudje hodijo hitreje, starejši poznajo pot Prva publikacija, ki jo je izdal Zavod za turizem Ptuj pod vodstvom Tanje Srečkovič Bolšec, ki je pred tem delala v mariborskem Zavodu za turizem, ko je ta kakovostno delal in prehiteval tudi Ptuj, je bila po besedah Lovrenčiča uporabna: »Sistem pa je zelo hitro razpadel, kakovostni kadri so ga zapustili. Bilo je več razpisov za nove ljudi, takrat sem delal kot informator na OŠ Ljudski vrt. To je bil čas korone, ko dela v turizmu ni bilo. Z ravnateljico OŠ Ljudski vrt Tatjano Vaupotič Zemljič sva se strinjala, da se prijavim na ta razpis. Prijavil sem se, poklicali so me na razgovor. Še preden pa sem dobil rezultate, sem torek • 18. aprila 2023 V središču Štajerski 7 « na Lanom in Anžetom. polna vlage. »Žal kreditno nisem sposoben, pa čeravno najemnino v višini 300 evrov in vse tekoče stroške, ki so pozimi zaradi ogrevanja tudi precej visoki, sproti poravnavamo.« Doslej primernega , • v • vit stanovanja se niso našli Erjavčevi so tako prepuščeni nenehni skrbi, ali se bo našel kakšen kupec in odkupil objekt. »Do sedaj smo imeli že veliko obiskov. Težko je, ko pridejo ljudje, sploh za otroke. O tem sicer ne želiva pred njimi kaj dosti govoriti ... Sicer nam rečejo, da bi nas s težkim srcem 'vrgli' ven, a vsem poveva, da bomo že nekako ... Je pa res, da nam je lastnik dejal, da četudi se bo našel kupec, se nam ne bo treba takoj izseliti. O lastniku res nimava slabe besede, je prava duša,« sta poudarila in dodala, da so se v zadnjih letih že večkrat selili. Ko jim je bilo lani rečeno, da bodo hišo prodali, so šli v akcijo, v iskanje primernega stanovanja ali hiše, toda do sedaj ga še niso našli: »Edina želja je, da bi bilo stanovanje ali hiša zares naša oz. bi bil najem trajnejši, da se nam ne bi bilo več treba seliti. Ustrezalo pa bi nam, da bi ta bila nekje v okolici, saj tako otrokom ne bi povzročali dodatnega stresa zaradi spremembe šole, sošolcev. Tudi za Nežo je tukaj odlično poskrbljeno, tako v vrtcu kot v zdravstvenem domu... « Ker se je družina zasmilila enemu od potencialnih kupcev, je tudi prišla zgodba o Erjavčevi stiski v javnost. »Nismo se želeli izpostavljati, saj veste, kakšni so včasih odzivi ljudi. Želeli smo sami urediti, toda ni nam uspelo ...,« je pokomentiral Dejan. Ob tem pa je dodal, da so jim številni po objavi zgodbe priskočili na pomoč. Poleg posameznikov, ki so jim pošiljali bone za nakup hrane, je pohvalil tudi ormoško občino ter tamkajšnji center za socialno delo, ki jim je pomagal pri plačilu nekaterih zapadlih dolgov, toda primernega stanovanja jim za zdaj še ni uspelo najti. Tudi ustreznega občinskega stanovanja ni na voljo. CSD: »Občina nima primernega stanovanja« »Na CSD smo takoj, ko smo izvedeli za morebitno ogroženost mladoletnih otrok zaradi možne izselitve, vzpostavili kontakt z družino, jih obiskali na domu z namenom ugotavljanja težav ter iskanja možnih rešitev. Za reševanje stanovanjske stiske smo se povezali tudi z občino,« je zatrdila Tanja Gašpa-rič z ormoškega centra in pritrdila, da občina za zdaj ne razpolaga z ustreznim stanovanjem oz. nepremičnino: »Vsi skupaj si želimo, da bi nam uspelo družini najti stanovanje ali hišo, ki bi bila ustrezna za družino z invalidnim otrokom. Za dolgoročno rešitev stanovanjskega problema družine bi bil nakup stanovanjske hiše ali prilagojenega stanovanja najprimernejši. V zvezi s tem mora biti izpolnjenih več pogojev, kot je kreditna sposobnost staršev ali pa zbrana denarna sredstva.« Kot so še pritrdili na centru, družina do denarne socialne pomoči ni upravičena, mama Ines je upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek za invalidno hčerko, ki potrebuje stalno nego, oče pa se je pred kratkim ponovno zaposlil. »Upravičeni so do otroškega dodatka in dodatka za nego invalidnega otroka. Na pomoč smo jim priskočili z izredno denarno socialno pomočjo za rešitev trenutne materialne stiske.« Monika Horvat »Ker smo vedeli za finančne težave, smo s prodajo počakali dve leti« (So)lastnica hiše Renata Jaušovecje za naš časopis povedala, da so se že pred leti odločili hišo prodati oz. dati v najem z odhodom mame v dom upokojencev. Med večimi interesenti za najem je bila takrat tudi družina Erjavec. »Odločili smo se zanje, saj so pokazali, da so zares v stiski in si želijo streho nad glavo. Tukaj so bili trije otroci in želeli smo jim pomagati. Takoj pa smo jih seveda seznanili, da imamo v prihodnje interes hišo prodati. Ponudili smo jim predkupno pravico in ceno po dogovoru. Pripravili smo tudi najemno pogodbo, kjer je bilo zapisano, da mi hišo še naprej prodajamo, in če najdemo kupca, je njihov odpovedni rok 30 dni. Pogodbo smo vsako leto podaljševali za eno leto. Ker smo vedeli, da so v finančni stiski, smo s prodajo počakali še dobri dve leti. Lani pa smo se odločili hišo prodati, ker s solastnikom ne živiva v Ormožu in nama predstavlja samo breme. Seveda so se mi začeli javljati potencialni kupci. Vsaj dva dni pred vsakim ogledom sem obvestila družino Erjavec, da bomo prišli na ogled skupaj s kupcem; ti niso nikoli sami zvonili na naslovu,« je povedala lastnica ter poudarila, da so imeli z najemnik ves čas korekten odnos. Že pred letom je obvestila tudi župana Jauševčevaje še izpostavila »Razumem pa, da ni prijeten občutek, ko ne veš, kam bi šel, če bodo tvoji najemodajalci prodali hišo. Zato sem, brez vednosti družine Erjavec, pred enim letom kontaktirala župana Ormoža. Dogovorila sva se za srečanje, kjer sem mu razkrila situacijo družine z željo, da jim pomagajo pri njihovem stanovanjskem problemu. Posebej sem poudarila, da so socialno šibki. Kljub županovi obljubi, da se bo povezal s centrom za socialno delo (CSD) in me kontaktiral, se to ni zgodilo. Po objavi članka, prejšnji mesec, na Prlekija.net, kjer je bilo zapisano, da ne CSD in ne župan niso bili seznanjeni s problemom družine Erjavec, sem župana ponovno poklicala. Dobila sem občutek, da si žogico podajajo, tako župan kot CSD, čeprav bi morali delovati z roko v roki. Kljub moji empatiji do družine Erjavec, imamo žal še vedno namen hišo prodati. Še vedno imajo predkupno pravico in še vedno je zanje cena po dogovoru. Hiše do sedaj še nismo prodali, cene tudi za zdaj ne znižujemo... Zakaj? Ne vem, mogoče pa še vedno v podzavesti želimo pomagati družini Erjavec, da ima še vedno streho nad glavo.« Foto: M H zvedel, da sem prestar za to ekipo. Direktorici Zavoda za turizem Ptuj sem napisal vljudnostno elektronsko pošto, da se ji zahvaljujem in da sem neizmerno srečen, ker je ptujski turizem v še boljših rokah, da jaz sicer nekaj o tem vem, da pa je očitno izbrala še boljše, kot sem jaz. Potem pa sem videl, da ni tako," pove Srečko Lovrenčič, ki ob tem spomni na francoski pregovor: L'homme jeune marche plus vite que l'ancien mais l'anciene connâit la route. (Mladi ljudje hodijo hitreje kot starejši, ampak starejši poznajo pot.) To je vsa filozofija sveta, ki pa očitno ne velja za naše okolje. Premalo konkretnih rešitev Najnovejša strategija je bolj ali manj prepis prejšnjih, tistih konkretnih rešitev je zelo malo. Številke pa so konkretne, 102 milijona naj bi stala njena uresničitev. Pri prodajni mreži, pri mreži komuniciranja, Lo-vrenčič ni opazil nobenih konkretnih planov, časovnic. „Zelo na kratko je omenjena Slovenska turistična organizacija, ki dela zelo konkretno in dosega izjemne rezultate, poznajo cilj, poznajo pot, s kakšnim denarjem bodo prišli do želenih ciljev. Ne vidim, kako bo Ptuj sodeloval z njimi, čeprav je to za osvajanje neslovenskih trgov ključnega pomena. Kje je uporaba promocijske mreže slovenskih turističnih predstavništev v tujini, pa tuji tour operaterji? Čisto so npr. pozabili na milijonsko mesto Zagreb, ki je eno uro oddaljeno od Ptuja. Eno leto po osamosvojitveni vojni nam je uspelo na Ptuj pripeljati skoraj 100.000 ljudi, pa so v Gradcu mislili, da je v Sloveniji še vojna. Kako nam je uspelo v tistem času? S konkretnimi stvarmi. Ne vidim ničesar konkretnega. Vse preveč je filozofiranja. Pogledal sem tudi v prodajne programe ptujskega turizma. Kaj sem našel? Vinsko izkušnjo za 180 € za en dan. Povejte, kdo bo dal toliko za enodnevni program? Tisti, ki je ta program oblikoval, turizma ni videl od blizu. V vsaki turistični agenciji za ta denar ljudi za vikend odpeljejo v Opatijo in nazaj," še o novi ptujski turistični strategiji pove Srečko Lovrenčič. MG r t a* .1 ; ki- J I , Kdo bi lahko in kdo bi moral napisati turistično strategijo Ptuj ima že nešteto turističnih strategij, v vseh teh letih je nastal zajeten kup gradiv, ki so le še ena gora papirja več. V novi ptujski turistični strategiji, o kateri trenutno poteka javna razprava, je Lovrenčič našel kritiko prejšnje strategije, da ni bila uresničena, da ni uresničljiva in daje bila uresničena v zelo majhnem delu. „To pomeni, da spet delamo nekaj, iz česar ponovno ne bo nič. Pod strategijo je podpisan Peter Vesenjak. Z njim smo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začeli postavljati bazo, resnično veliko delali, stvari postavili na prave temelje. Če je novo strategijo napisal kot Ptujčan za Ptuj, sem mu za to neizmerno hvaležen. Če pa je za to izstavil račun, o čemer ne dvomim, pa je to le še en dragi papir, ki je neuporaben. Peter Vesenjak ima v turizmu izjemno kilometrino, veliko izkušenj, osebno pa strategije ne bi dal delati nekomu, ki je nekoč imel v mestu hotel, vreden 1,5 milijona evrov (danes ga le upravlja) in pet milijonov evrov na slabi banki. Dati mu v roke škarje in platno, se mi ne zdi pametno. Če pa se vrnem na direktorja Zavoda za turizem, ki se imenuje za pet let, bi to morala biti njegova naloga, da se predstavi oz. konkurira s strategijo, kaj bo naredil, za koliko, kje bo naredil, na kakšen način, kakšen bo rezultat. To je delo za kandidata za direktorja. Če jo je sam napisal, bo tudi vedel, kako jo uresničiti," so Lovrenčičeve misli o pripravi strategije in prepričanje, da bi jo moral pripraviti direktor Zavoda za turizem. H Foto: Črtomir Gozni k 8 Štajerski Gospodarstvo torek • 18. aprila 2023 Markovci, Gorisnica • O projektu obnove dravskega kanala in elektrarne Kanal je poškodovan in dotrajan Leta 2026 bo dravski kanal med Markovci in Forminom prazen. Sočasno s temeljito rekonstrukcijo in nadgradnjo najmlajše v verigi osmih elektrarn na Dravi, HE Formin, bodo obnavljali umetno zgrajen rečni kanal Ta je star blizu 50 let Je dotrajan in poškodovan. Tako je eden od razlogov za obnovo tudi zagotavljanje varnosti. „Stanje kanala je danes slabo "je dejal Aleš Kirbiš, vodja projekta obnove infrastrukture na spodnji Dravi. Vodo iz kanala bodo praznili zelo počasi, nekaj tednov, je povedal direktor strateškega razvoja in investicij v DEM Boštjan Gregorc. Dovod vode iz jezera v kanal na jezu v Markovcih bodo zaprli z zagatnica-mi in zasipom. Voda, ki bi sicer šla po kanalu proti Forminu, bo tekla čez jez v staro strugo, povprečni pretok bo 250 m3/s. Stanje vode v stari strugi bo podobno, kot je bilo v prvi polovici 2013, ko elektrarna Formin zaradi poškodb v poplavah 2012 ni obratovala. Voda v kanalu je takrat stala, vsa pretočna voda pa je šla v staro strugo mimo Nove vasi. V kanalu razpoke, obloge se luščijo Življenjska doba kanala, ki napaja HE Formin, se po skoraj 50 letih izteka. Zgornje asfaltne plasti oblog odstopajo in se luščijo. Na brežinah so razpoke, podvodni del brežin je zaraščen z algami, mahom in školjkami. Do leta 2025 bodo v DEM izdelali dokumentacijo za obnovo, gradbena dela bodo začeli v 2026. V začetku leta bodo kanal izpraznili in očistili, sledila bo sanacija večjih poškodb, nato pa oblaganje brežin z geokompo-zitom. Na obnovljene brežine med Markovci in Forminom bodo vpeli module sončne elektrarne, enako tudi na brežine kanala HE Zlatolič- je. Od Starš do Ormoža bodo tako na kanalih nameščeni sončni pane-li skupne moči 30 MW. Elektrarna bi po obnovi dala 40 GWh več elektrike Sočasno z obnovo kanala bodo DEM izvedle obnovo in nadgradnjo HE Formin, ki obratuje od leta 1978. Moč elektrarne bodo povečali, tako da bo na letni ravni sposobna proizvesti dodatnih 40 GWh električne energije. „Obnova bo življenjsko dobo elektrarne zagotovila še vsaj za naslednjih 40 let," je povedal vodja projekta Aleš Kirbiš. V sklopu investicije bodo obnovili tudi kilometer odvodnega kanala HE Formin v smeri proti Ormožu, do lokacije, kjer se v kanal izteka Pesnica. Ribe in druge vodne organizme bodo preselili v jezero in odvodni kanal elektrarne. Tudi to bo kar Za projekt 150 milijonov evrov Obnova HE Formin in kanala bo trajala dobro leto dni, končali jo bodo v letu 2027. DEM investicijo ocenjujejo na 150 milijonov evrov. „Rekonstrukcijo HE Formin načrtujemo s ključnim ciljem, da bo tudi naslednja desetletja obratovala varno in zanesljivo ter proizvajala prepotrebno električno energijo iz obnovljivega vodnega vira." Z leve: direktor strateškega razvoja DEM. Boštjan Gregorc, vodja projekta gradnje sončnih elektrarn Gregor Šef in vodja projekta obnove kanala ter HE Formin Aleš Kirbiš. zahtevna logistika, je dejal Gre-gorc. DEM v dialog s kmeti glede namakanja Voda iz dravskega kanala v občini Gorišnica služi namakanju. Vodno dovoljenje ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Uporabniki so kmetje, ki obdelujejo polja levo in desno ob kanalu v gorišniški občini. Ker bo kanal v 2026 suh, od februarja do oktobra, tudi namakanje ne bo možno. Dejansko vode za namakanje ne bo na razpolago prav v času, ko je pridelava na poljih najintenzivnejša. V DEM kmetovalcem predlagajo, da tisto leto na poljih gojijo na sušo manj občutljive kulture. Dejansko pa nihče ne ve, kakšna bo takrat vremenska situacija, ali bo suša ali pa tudi ne. A glede na vedno bolj vroča in sušna obdobja je presežek padavin težko pričakovati. „Definitivno iščemo rešitve, da bi bili zadovoljni obe strani, mi v DEM in uporabniki namakalnega sistema. Vsekakor bomo s kmeti še komunicirali, sedaj smo na začetku, v fazi proučevanja mož- nosti, kako bi lahko zadevo omilili. V Gorišnici sta iz kanala speljani dve zajetji za namakalni sistem, projekt smo občini že predstavili, v prihodnje pričakujemo dialog s kmeti. Bolj bo projekt bližje realizaciji, več bo tudi vprašanj." V DEM so pojasnili, da ne drži, da bi kdorkoli dal zavezo, da bo v kanalu neprestano voda. „Vseka-kor pa verjamemo, da bomo našli dogovor, ki bo ugoden za vse. Ob tej priložnosti kmetovalce prijazno prosimo, da se z vprašanji, vezanimi na omenjeno dilemo, obrnejo na nas, kjer smo vedno na razpolago za vsa pojasnila in razgovore." Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: MZ Podravje, Slovenija • Skupni razpis SOS in lokalnih skupnosti uspel Občine z dobrim izkupičkom na razpisu za nabavo elektrike Kdo je sodeloval Napovedi poznavalcev trga električne energije se že udejanjajo. Cene, kijih ponujajo distributerji, so padle in se približujejo normalnim okvirjem, kažejo podatki iz ponudbe Energije plus za dobavo elektrike več kot 623javnim ustanovam, ki so šle s pomočjo Skupnosti občin Slovenije (SOS) v skupno javno naročilo. Vsi udeleženci razpisa bi na letni ravni potrebovali 203 gigavatne ure električne energije, predvideno je bilo, da bi pogodbo o dobavi sklenili za štiriletno obdobje. SOS je v imenu naročnikov prejela ponudbo Energije plus, ki pa velja le za obdobje petih mesecev, od letošnjega 1. aprila do 31. avgusta. Cene v ponudbi so daleč pod tistimi, ki so jih distributerji ponujali lani jeseni. Energija plus je predložila štiri pakete cen, razlikujejo se glede na pravno-organizacijsko obliko subjekta in naravo njegove dejavnosti; se pravi ali ge za podjetja, zavode, agencije, šole, občine, socialno-varstvene ustanove, upravnike blokov in poslovno-sta-novanjskih objektov ... Cene med 90 in 210 evri za megavatno uro Najnižja ponujena cena je 90 evrov za megavatno uro po nizki tarifi za porabo v skupnih prostorih stanovanjskih blokov in morebitne gospodinjske odjemalce. Cena enotne tarife za ta sklop porabnikov znaša 107 evrov in višja 130 evrov za megavatno uro. Z relativno ugodnimi cenami bodo prišli skozi odjemalci s priključno močjo do 43 kilovatov. Cena za nizko tarifo je 108, visoko V dveh največjih občinah spodnjepodravske regije, Ptuju in Ormožu, smo poizvedeli, ali bodo elektriko po ponudbah, ki so jih prejeli v okviru skupnega naročila SOS, kupili. V kabinetu ptujske županje Nuške Gajšek so navedli, da so tako občina kot vsi njeni zavodi za obdobje do konca avgusta pogodbo z Energijo plus za dobavo električne energije sklenili. Direktorica uprave občine Ormož Milena Debeljak pa je povedala, daje tudi ormoška občina krovno pogodbo že podpisala. 151 in enotno 136 evrov za mega-vatno uro. Zavodi, agencije, skladi, občine, šole in socialno-varstveni zavodi bodo za nižjo tarifo plačevali 147, visoko 205 in enotno 184 evrov za megavatno uro. Najvišje ponudbene cene je Energija plus predložila za javna podjetja, mikro mala in srednja. Cena za nižjo tarifo je 150, visoko 210 in srednjo 189 evrov za megavatno uro. Navedene cene so prikazane z 9,5-odstotno davčno stopnjo, ki velja do konca letošnjega maja. Ali se bo DDV po tem datumu vrnil na starih 22 odstotkov ali bo ostal pri 9,5, bo odločala vlada. S spodnjepodravskega konca so se skupnemu javnemu naročilu pridružili v MO Ptuj in njenih javnih zavodih (osnovne šole, gledališče, ljudska univerza, vrtec, CID, glasbena šola, knjižnica, lekarna, muzej, zavod za šport in ZRS Bistra). Enako so k naročilu pristopili v občini Ormož in javnih zavodih, kjer je ormoška občina ustanovi- Občine, njihova podjetja in zavodi so si za naslednjih pet mesecev s skupnim javnim naročilom, ki ga je izvedla Skupnost občin Slovenije, zagotovili relativno ugodne cene za nakup elektrike. teljica. Na seznamu naročnikov so bile tudi občine Starše, Majšperk, Duplek, Juršinci, Sveti Tomaž, Sveti Andraž, Središče ob Dravi in Zavrč ter nekaj šol iz navedenih občin. Prav tako sta v razpisu sodelovali mestna občina Maribor in občina Slovenska Bistrica - tako občini kot njuni zavodi in javna podjetja. Razpis za plin bi ponovili jeseni Medtem ko se je razpis za dobavo elektrike za naročnike izšel ugodno, pa te sreče niso imeli pri predhodnem skupnem naročilu za dobavo zemeljskega plina. V naročilu za plin je SOS uspelo povezati 149 potencialnih naročnikov. Edini ponudnik je bil Petrol, ki pa nato ni predložil vseh na razpisu zahtevanih referenc. V SOS so pojasnili, da bodo iskanje dobavitelja za zemeljski plin še enkrat poskusili v jesenskem času. Mojca Zemljarič Najvišja cena po razpisu SOS je 210 evrov za megavatno uro in je enkrat nižja od cene, po kateri bo elektriko letos celo leto kupovalo Komunalno podjetje Ptuj, to je okoli 400 evrov. Zaradi cenovne kapice, ki velja za prvo polovico leta, sicer tudi Komunala za megavatno uro plačuje okoli 200 evrov. Tako bo po zadnji napovedi vlade ostalo tudi vnaprej, zato bo Komunalno podjetje moralo pripraviti nov elaborat. Foto: CG torek m 1S. aprila 2023 Kmetijstvo Štajerski S Podravje • Aprilske temperature pod lediščem že oklestile pridelek Pridelek češenj, marelic in breskev v večini vzela pozeba 'Slana malega travna je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna,' pravi eden izmed številnih vremenskih pregovorov, ki odlikujejo mesec april. Kako nevarna je bila aprilska pozeba za jablane, še ni znano, saj naj bi bili prvi Trta na udaru temperatur in škodljivcev obrisi škode znani v 14 dneh, so pa temperature pod lediščem bolj prizadele koščičasto sadje. To pomeni, da bo majskih češenj, marelic ter breskev na vrtovih hiš in tudi v sadovnjakih le za vzorec. »Pozeba je bila, to je neizpodbitno. Kakšno škodo je povzročila na jablanah, bo znano v roku dveh tednov, saj je poškodovanost povsem odvisna od lege sadovnjaka in faze cvetenja,« je dejal Tomaž Toš z 18 ha velike sadjarske kmetije v Vitomarcih. Tudi sadjar Kristjan Lovrec s sadjarske kmetije Lovrec iz Juršincev skupnega obsega škode še ne more podati, ker pa je bil ravno v sadovnjaku med pregledovanjem cvetja, je dejal: »Odpiram cvetove jablane sorte braeburn, od desetih cvetov je en zdrav, medtem ko je bilo pri sorti zlati delišes od desetih cvetov devet zdravih. Vprašanje je tudi, kako bo pozeba vplivala na kakovost jabolk. Če je pestič poškodovan, lahko preživi, vendar pa se lahko na jabolkih pojavijo kraste, niso idealnih oblik, kar pa pomeni nižjo odkupno ceno.« Lovrečevi pridelujejo jabolka na skupno 16 hektarjih, ob tem pa gojijo še jagode, ki jih je rastlinjak obvaroval pred zmrzaljo, ter dodatno nekaj marelic. »Marelice smo posadili, saj dosegajo boljšo ceno. Vendar medtem ko so nekdaj zaradi vremenskih neprilik rodile vsaj na štiri leta, danes zaradi vsakoletnih pozeb še tega ne moremo reči.« Sadovnjake imajo proti pozebi sicer zavarovane, tako da bodo del škode prejeli povrnjene, a najtežje je ponovno vzpostaviti prodajne poti. »Če eno leto ostaneš brez pridelka, ki ga je stranka običajno kupovala pri tebi, se zgodi, da se obrne drugam. Kar Pozebla jablana v sadovnjakih sadjarstva Lovrec iz Juršincev pomeni, da si ob pozebi dvojno oškodovan: si ob pridelek in še ob stranko.« Pozebe so posledica klimatskih sprememb Spomladanske pozebe so v zadnjem desetletju postale stalnica v pridelavi sadja. »Če hočemo ali nočemo, se bomo morali sprijazniti, da že čutimo posledice klimatskih sprememb. Zaradi toplejših temperatur že v zimskih mesecih je vegetacija zgodnejša, kar nato pomeni, da so rastline občutljivejše na nižje temperature,« je dejal specialist za sadjarstvo Andrej Soršak z mariborskega kmetijskega zavoda. Tudi Soršak še ni želel podati številčne ocene o škodi, saj da morajo najprej miniti še ledeni možje, ki godujejo od 12. do 14. maja, pa tudi sicer naj bi bila prva realna ocena znana po junijskem trebljenju dreves, končna pa seveda ob skladiščenju. »So pa bile skorajda povsod presežene kritične temperature in lahko govorimo o poškodovanosti brstov, škoda pa Na vinsko letino aprilska pozeba naj še ne bi imela večjega vpliva, so pa nižje temperature zaustavile vegetacijo, opaža Marko Breznik, terenski kmetijski svetovalec. »Vinogradnikom trenutno večji izziv povzročajo škodljivci, ki zaradi počasnega odganjanja bolj objedajo očesa, vzrok za večje število škodljivcev pa je seveda mila zima.« Glede zaščite pred morebitnimi nizkimi temperaturami do sredine maja, ko godujejo še ledeni možje, pa je dejal:»Nekateri vinogradniki se odločijo za fizično zaščito - torej megljenje, kurjenje, postavitev vetrnic, spet drugi za krepitev odpornosti trte. Pri slednji je pomembno, da okrepitvena sredstva uporabimo dan ali dva pred napovedano pozebo, da trta vsrka zaščitna sredstva.« licah, breskvah, slivah ter na zgodnjih sortah hrušk in jabolk. »So posamezne lokacije v Halozah, Slovenskih goricah in na obronkih Pohorja, kjer so breskve, marelice, slive gotovo pozeble. Škoda je lah- ko tudi več kot 60 %,« je povedal Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje, in dodal, da cenitev škode za zdaj še ne poteka. Mojca Vtič Foto: Kristijan Lovrec je odvisna od fenološke faze rastline, sorte in mikrolokacije.« Tistim, ki bi radi preverili poškodovanost sadnega drevja, pa svetuje, da cvet po dolgem prerežejo. »Če sta plodnica in pestišče rjava oz. črna, potem je cvet poškodovan, če pa sta zelena, pozeba ni povzročila škode.« S ptujskega kmetijskega zavoda so sporočili, da v okviru zbornice že izvajajo preglede cvetov na terenu, ob tem pa pričakujejo, da je pozeba največ škode povzročila na koščičastem sadju, torej mare- 1-1,7 °C Foto: Arso Za češnje, ki so bile v večini že v polnem razcvetu, so usodne temperature že malce pod lediščem. Slovenija • V petih letih za pomladitev vinogradov 20 milijonov evrov Podravje izgubilo primat največje vinorodne dežele 'Slovenija, vinorodna dežela' - je slogan na uradnem turističnem portalu, kjer pojejo hvalnico vinu in slovenskemu podeželju. Toda številke statističnega urada razkrivajo drugo plat zgodbe. Površina vinogradov se krči, še najbolj v vinorodni deželi Podravje, ki obsega območje od madžarske meje, obronke Pohorja, Slovenske gorice, Haloze in Kozjansko. Leta 2009 je bilo na območju Slovenije po podatkih statističnega urada 16.354 ha vinogradov, v letu 2020 okrog 1.100 ha manj, več kot polovica oz. 700 hektarjev vinogradov manj na račun skrčitve vinogradništva v vinorodni deželi Podrav-je. Slednja je dolga leta veljala tudi za največjo vinorodno slovensko deželo. Pred tremi leti je ta primat prejela vinorodna dežela Primorje, kjer vinogradniki obdelujejo 200 hektarjev vinogradov več kot na širšem Štajerskem, prav tako pa je Primorje edino, ki je beležilo porast površin, zasajenih z vinsko trto. Primorski vinogradniki tudi več vlagajo v pomladitev vinogradniških površin. Največji delež mladih vinogradov (do 25 let) je ravno na Primorskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra polovica. Povečuje pa se tudi starost vinogradov, lani je bilo vinogradov, starejših od 40 let, že 12 %, medtem ko pred 15 leti le štiri odstotke. Pravično trgovino tudi v kmetijstvo Življenjska doba trte je omejena in odvisna od načina izkoriščanja, nege, gnojenja in seveda sorte in podlage, naj pa bi bila omejena na 30 let in več. Nekatere trte v vinogradu hitreje opešajo, druge odmrejo zaradi poškodb ali motenj v Višina izplačil za pomladitev vinogradov I Leto izplačila 1 Skupni izplačani znesek 1 2022 4.034.951 evrov 2021 3.535.086 evrov 2020 3.621.172 evrov 2019 4.620.414 evrov 2018 4.507.828 evrov življenju trte. Lani so vinogradniki pomladili 175 hektarjev, kar pomeni le dober odstotek vseh vinogra- dov na Slovenskem, za kar pa je država namenila štiri milijone evrov. Največji prejemniki podpore so bili seveda največji vinogradniki Radgonske gorice, Puklavec family wines, Vina Koper, Dveri-Pax ter Zlati grič. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da je razlog za nizek obseg pomlajevanja v slabši prodaji vina in nizkih odkupnih cenah grozdja. Tudi Simona Hau-ptman, specialistka za vinogradništvo in razvoj podeželja, se delno strinja s kmetijskim ministrstvom in pravi: »Na embalažah čokolade in kakava imamo oznake fair trade oz. pravična trgovina, ki naj bi kupcem sporočala, da so pridelovalci Foto: Mojca Vtič Dodana vrednost naj bi bila natančen kazalec uspešnosti poslovanja nekega podjetnika, dejavnosti. Izračuni Kmetijskega inštituta so pokazali, da podravski vinogradniki izkazujejo negativno dodano vrednost v višini 1.000 evrov na hektar, medtem ko primorski vinarji po izračunih inštituta beležijo dodano vrednost v višini 781 evrov. kakava prejeli pošteno ceno za pridelek. Enako se bo moralo zgoditi na področju vinogradništva in nasploh kmetijstva, če bomo želeli ohraniti pridelavo hrane, grozdja in vina na našem območju. Odkupna cena bi morala pokriti stroške dela, zagotoviti razvoj in dobiček.« A ni vse v ceni, dodaja. »Vinogradniki, ki imajo perspektivo, ki v vinogradništvu vidijo izziv in priložnost, ki imajo nasledstvo, bodo stavili na pomladitev trte ali na zgodbo, ki jo bodo ustvarili iz več desetletij starega vinograda, ki prav tako lahko dajo izjemno kakovostno vino.« V prihodnje 3,5 milijona evrov za obnovo vinogradov Ministrstvo je torej v zadnjih petih letih za obnovo vinogradov namenilo 20,3 milijona evrov. Podpore za prestrukturiranje vinogradov ohranjajo tudi v prihodnje, letno vsaj 3,5 milijona evrov. »Predvidena stopnja podpore je 50 % (oz. do 75 % za vzhodno Slovenijo), kar je najvišja dovoljena stopnja v skladu z zakonodajo EU,« so še dodali na kmetijskem ministrstvu. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura torek • 18. aprila 2023 Ptuj • Zlato priznanje za Zajo Mi mladi smo kjut Zaja Postružnik iz 9. b OŠ Olge Meglič je zelo literarno nadarjena učenka. Že od zgodnjega otroštva se vsestransko kulturno udejstvuje: igra flavto, se uči solopetja pri Arsani, piše pesmi, poje in igra v šolskem ansamblu... Prav tako se na različnih področjih udeležuje tekmovanj, kjer prejema najvišja priznanja. Eno teh je tekmovanje iz slovenščine, kjer je tako lani kot letos pod mentorstvom Renate Debeljak prejela zlato državno Cankarjevo priznanje. Je tudi prava raziskovalka, saj se rada potopi v različna zgodovinska obdobja in raziskuje znane in manj znane osebnosti. V lanskem šolskem letu je pod mentorstvom Debeljakove prejela zlato državno priznanje za raziskovalno nalogo Interniranec 59565, v kateri je na podlagi ohranjenih zapisov predstavila izjemno težek del življenja njenega pradedka v različnih koncentracijskih taboriščih v drugi svetovni vojni. Foto: arhiv OŠ Zaja Postružnik z mentorico Renato Debeljak Poseben izziv pa so ji razni literarni natečaji, čeprav ni vedno lahko napisati pesmi po naročilu, ko ti torej nekdo da naslov ali temo. »A letošnja tema literarnega natečaja 36. Roševi dnevi Mi mladi smo kjut me je takoj prevzela in brez težav sem začela razmišljati o verzih, ki so potem kar nastajali in se vrstili. Mi mladi smo pač kjut in da je res tako in kako smo mladi kjut, sem podrobno predstavila v pesmi Lajf je tak kjut. Kar sem izlila na papir in kar je potem v obliki poezije nastalo, ni navdušilo samo moje mentorice, ampak je prepričalo tudi komisijo, ki je mojo pesem na osrednji prireditvi v dvorani Glasbene šole Celje nagradila z zlatim priznanjem, saj sem bila med petimi zmagovalci. Najbolj pa je pisateljici Barbaro Korun in Neli Kodrič Filipič prevzel verz iz moje pesmi »mi mladi smo kjut«, saj je bil izbran za naslov celotnega zbornika izbrane proze, poezije in drame letošnjih Roševih dnevov,« je ob prejemu nagrade povedala mlada Zaja Postružnik. R. D. Ptuj • Premiera Nenadoma, reka Pasti virtualnosti V MG Ptuj bodo danes zvečer premierno uprizorili predstavo Nenadoma, reka, kije nastala v koprodukciji MG Ptuj in SNG Nova Gorica. To je že četrta premiera v sezoni 2022/2023. Foto: Peter Uhan Nenadoma, reka, je predstava o totalitarizmu, v kateri nastopajo: Tamara Avguštin, Anuša Kodelja, Jure Kopušar, Žiga Saksida, Urška Taufer in Žiga Udir. Predstava je sestavljena iz treh delov, ki obravnavajo zgodovinski pojav totalitarizma, tui danes, kjer avtor ugotavlja, da gre v bistvu za samozatiranje ljudi v svetu informacijske družbe, kjer se znotraj virtualnega sveta sami ujamejo v svoje celice. „Predstava je vedno znova aktualna. Tudi družbe, ki so navidezno demokratične, stremijo k temu, da bi na neki način postale totalitaristične. Če pogledamo svet danes, govorimo o enem ekonomskem totalitarizmu, saj ne moremo govoriti o tem, da so ameriška in zahodne družbe svobodne države. Kapitalizem ni ustvarjen za prosperiteto človeka, ampak kapitala. Ti sicer imaš lahko neke pravice, a si po eni strani vseeno suženj družbe, ki ustvarjena za to, da ustvarja presežke. Človek pa potrebuje druge kvalitete življenja. Predstava tako ozavešča, da smo mi sami tisti, ki dajemo svojo svobodo prelahko, dajemo svoje podatke in podobo. Prinaša globok razmislek pri gledalcu," o novi premieri oz. predstavi v MG Ptuj pravi Srpčič. Tudi scensko je zelo zahtevna. Gre še za en umetniški presežek ptujskega gledališča. Nove predstave načrtujejo v jeseni, pred tem pa jim čakajo nastopi na več festivalih. V zadnjih štirih letih imajo v povprečju po dve produkciji na Borštnikovem srečanju. To pomeni, da se s kar dvema tretjinama programa uvrščajo v sam vrh gledališča, ne samo v Sloveniji, temveč v celotni regiji balkanskega prostora. V sezoni 2022/2023 MG Ptuj načrtuje še peto premiero. MG Ptuj • Pogovor z Borisom Žoharjem, slikarjem naivcem Kurent je njegov magični lik in slikarski rokopis Enajst let je minilo od zadnje Žoharjeve razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju. Na pregledni razstavi slik in kipov je takrat pokazal tudi svoj, v tistem času najnovejši nadrealistični magični krog s predstavitvijo različnih etnografskih in umetniških interpretacij kurentovih vizualnih in pomembnih metamorfoz. Kurentu je zvest že od vsega začetka svoje umetniške poti. „Za Žoharja je kurent magični lik, ki nam pomaga pri komuniciranju med nebom in zemljo, ki bdi nad našim vsakdanom, usodami, ne le v pustnem času, temveč ves čas. Najbolj avtentičen in prepoznaven Žoharjev kurent je podoba, pri kateri so rogovi na kurentovi maski izpeljani v cvetove kot vidni atributi prihajajoče pomladi," je na zadnji Žoharjevi razstavi povedal Aleš Gačnik. Leta 2012 nihče ni vedel, da se je umetnik, eden najvidnejših slovenskih predstavnikov naivne umetnosti, čigar delo je mogoče uvrstiti ob bok najpomembnejših del evropskih predstavnikov t. i. naivne umetnosti oz. narodnega realizma, odločil, da ne bo več razstavljal. „Ko sem ustvaril zadnji ciklus, sem svoje ustvarjanje želel razširiti, zajeti še tuje, kurentu podobne like, ker me tudi zanimajo, ne samo to, kar se dogaja na Ptuju", pravi Žohar, ki smo ga te dni obiskali na njegovem domu. Njegovih del s kurenti na Ptuju ni mogoče videti, tudi v Kurentovi hiši jih ni, njeni urejevalci najbolje vedo, zakaj jih ni. Nekaj njegovih kurentov so v pustnem času razstavili v obnovljeni kavarni Evropa. „Imamo Miheličevo galerijo, Miheličevega kurenta, zdaj bi morali nekaj narediti za Žoharjevega kurenta," pove umetnostna zgodovinarka in kustosinja Nina Jeza, ki je tudi zaslužna, da Žoharjeva dela v tem času vsaj delno javno živijo. Ob 50. Kurentovanju je imel idejo, da bi ustvaril 50 slik, vsaka bi simbolizirala eno Kurentovanje. Projekt je spravil na papir, ponudil mestu, odziva ni bilo. To je bilo v času, ko se je komaj preživljal, ker je Mercator, kjer je delal kot aran-žer, odpustil vse aranžerje. 15 let je bilo peklenskih, opus z mitologijo, ki ga je ustvaril v tistem temačnem času, je prodal za malo denarja, da je lahko preživel. Včasih se je celo vprašal, ali njegove slike sploh sodijo na področje kulture, ali je to neka pop kultura, ker odziva na še nekatere njegove druge projekte v domačem okolju ni bilo. Žoharjeve slike so vsepovsod, na vseh kontinentih. Njegova pokojnina je nizka, ampak, kot pravi, se je naučil živeti z malim. Človek se mora nenehno prilagajati, pomembno pa je, da lahko še dela, ustvarja, čeravno na koncu samo za svojo dušo. Žoharjeve slike govorijo same po sebi „Nekateri imajo z menoj težave, ker ne vedo, kam bi me umestili, _ Foto: Črtomir Goznik Boris Žohar: „Razstava ob moji 60. obletnici je bila moja zadnja razstava. Takrat tega nisem javno razglašal, da ne bom več razstavljal. Nekje pri sebi sem se odločil, da ne več, čeprav bi lahko razstavljal kjerkoli." vsaj jaz tako razumem. Nikoli nisem imel prave podpore v domačem okolju, nikoli nisem bil glasen, razglašal o tem, kaj sem dosegel. Slike govorijo same po sebi. Stroka, za katero sem pričakoval, da bo dala svoje mnenje o mojem delu, ga je dala. To so najbolj kom-petentni ljudje: Zoran Kržišnik, Jože Curk, Meta Gabršek Prosenc. Vsi so me dejansko uvrstili tja, kamor spadam, tudi Aleš Gačnik in Janez Bogataj. To so avtoritete v Sloveniji, ki absolutno vedo presoditi. In to mi je bilo pomembno potrdilo, da sem na pravi poti. Pa četudi tega ne bi dobil, bi delal isto naprej. Moja produkcija je majhna. Izbral sem si takšno tehniko, da ne morem delati veliko. Za eno sliko potrebujem najmanj en teden, govorim o malih formatih. Velike slike pa sem delal tudi po leto dni, kot npr. Katarinin sejem. Pri meni je čas dragocena kategorija. Ko enkrat prideš do sedemdesetih, potem ti je vsak dan podarjen. Ko zjutraj vstanem, si rečem, hvala bogu, še en dan je tu, ne glede na to, da sem še relativno zdrav. Želim pa si še čim več narediti, ideje še imam," pravi umetnik, ki je še vedno tudi zelo aktiven tekmova- lec v atletiki za seniorje, kjer sodi v sam vrh. V slikanju, v kurentu, našel svoj unikatni rokopis Kakšen je Žoharjev kurent? „Moj kurent? To je samo moj kurent, ker sem si ga jaz izmislil. Ne morem reči drugega kot moj. To ni kurent, ki ga vidiš na ulici, na vasi. Jaz sem si ga prilagodil, zato je tudi prepoznaven, ne moreš ga zamenjati z nobenim drugim. To je tisto, kar sem želel reči, da sem dosegel v slikanju, da sem našel tisti svoj rokopis. Pomembno je, ko avtorja nekje vidiš, četudi slika ni podpisana, da veš, da je njegova. To je pomembno v slikarstvu, to je tisti avtorjev podpis, po tem je edinstven, prepoznaven," Žohar pove o svojem kurentu. Malokdo ali skoraj nihče ne ve, da Boris Žohar izhaja iz Zabovcev, kjer sta živela njegova babica in dedek in kjer je preživel večino otroških let in tudi vse počitnice. Tako, da je kurenta doživljal v njegovem avtentičnem okolju, v pravem pomenu besede, točno videl, kaj ljudje doživljajo pod njegovo masko. ¡■ITTTj II Foto: Črtomir Goznik Žoharjeva slika Katarinin sejem je nastajala eno leto. Zaradi kurenta bi skoraj umrl „VZabovcih sem polno začutil, kaj kurent pomeni. Tudi sam sem ga tako doživljal, tudi kurent sem bil. Že kot otrok sem bil zelo ustvarjalen. Kurentije sem si delal iz čisto navadnih, dostopnih materialov. Takrat smo stanovali v Lackovi ulici na Ptuju. Pri petih letih sem si izdelal masko iz nekega kartona, si jo nadel na glavo, stopil na podest s steklenimi okni in padel enajst metrov globoko, z masko na glavi. Preživel sem padec, s počeno lobanjo in nekaj polomljenimi kostmi. Tudi to zgodbo malokdo pozna, da sem pri komaj petih letih zaradi kurenta skoraj umrl. Mislim, da se mi je takrat ta kurent verjetno v glavo 'zabil'. Ko sem delal leseno skulpturo kurenta, ki so jo postavili pred poslovne prostore Mercatorja na Osojnikovi, kije tudi financiral njegovo postavitev, kjer še danes stoji, sem si skoraj uničil nogo. To so neka naključja, kurent meje kar precej stal. V osnovi je bila ta lokacija od vsega začetka zgrešena. Primernejša bi bila lokacija na prostoru pred banko, na Novem trgu, kjer je nekoč stal velik kostanj. Prihodnje leto bo že 40 let, odkar je bil postavljen. Nekaj časa sem ga sam vzdrževal, potem pa sem nehal. Ni enostavno plezati po njem in ga barvati. Dolgo časa ga ni nihče vzdrževal, pred nekaj leti so ga odmontirali, da so postavili novi spodnji del, ker je prejšnji začel gniti. Več pa niso naredili," je Žoharjeva zgodba kurenta in doživetij z njim. Kar je sedaj na Ptuju, je v glavnem sam turizem, ugotavlja. Kdor tega ne doživi, tega ne more razumeti. MG torek • 18. aprila 2023 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 Ptuj, Slovenija • Marjan Skok, Ljudje odprtih rok „Bolj me ljudje ne bi mogli presenetiti" Regijski zmagovalec v letošnji akciji Ljudje odprtih rok Štajerskega tednika in Radia Ptuj je Marjan Skok, znani ptujski gostinec, doma iz Dobrine v Halozah, kije še vedno aktiven, saj kot pravi, človek, kije že od malega okužen s pripravo jedi, v resnici nikoli popolnoma ne izpreže. Ob lokalnih jedeh je že od nekdaj in še tudi danes zelo uživa v pripravi starih jedi po receptih, starih sto let in več. S pripravo starih jedi je razvajal tudi v dobrodelni akciji Avto za Danijela, v kateri so se povezali številni dobrotniki, da se je na koncu lahko odpeljal z novim avtomobilom in začel poglavje svoje samostojne poti. Na več kot tri desetletja dolgi samostojni poti gostinca je vedno rad pomagal. Na Ptuj je prišel sicer že leta 1980. Zgodba je zajetna. Zahvala za dobroto, plemenitost in človekoljubno delo pa je nekaj, česar ne bo nikoli v življenju pozabil. Bolj ga ljudje s svojo podporo ne bi mogli presenetiti, je povedal. „Mi, ki te poznamo, pa nismo bili presenečeni glede na tvojo vlogo v družbi, tvojo pripravljenost pomagati družbi, komurkoli in kdorkoli te prosi. Glasovi podpore so povedali vse. Bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj iz Spodnjega Podravja so prepoznali te vrednote in te izbrali za regijskega zmagovalca. Iskrene čestitke," je ob predaji in čestitki povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak skupaj z odgovorno urednico Štajerskega tednika Simono Meznarič. Mnogi so potrkali na njegova vrata, od špor- tnikov do humanitarnih in drugih društev, kolektivi in posamezniki, vedno je bil Marjan tisti, ki je z največjim veseljem poprijel za kuhal-nico. Še posebej pa so mu hvaležni vsi, ki jim je pomagal z brezplačnim obrokom. Stiska ljudi, ki danes nimajo niti za en topel obrok, je tista, ki človeka najbolj prizadene. Tudi zato si je tako prizadeval, da bi Ptuj dobil javno kuhinjo, žal je še vedno nima, četudi je ljudi, ki potrebujejo vsaj en topli obrok na dan, vedno več. V restavraciji oz. družbi Gastro pomagajo, kolikor le lahko. Tudi njegova naslednika, sin Marko in snaha, pomagata, kolikor le lahko. Vedno je bilo srce tisto, ki ga je spodbujalo, da je pomagal. Ko osrečuješ druge, osrečuješ tudi sebe, o tem je prepričan. Nikoli, prav nikoli, pa si ni mislil, da bo dobil tolikšno podporo iz vseh koncev Slovenije v akciji Ljudje odprtih rok in da bo postal regijski zmagovalec. Kličejo ga iz cele Slovenije, saj je ■fj? 1 liifmm î h Z* ' B- ¡!¡ Lr i -»t Foto: Črtomir Goznik Za nominirance v akciji Ljudje odprtih rok so glasovali številni bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj. Letos je družba Radio-Tednik Ptuj prvič sodelovala v tej akciji spodbujanja solidarnosti med ljudmi, ki pa tudi dokazuje, da je v Sloveniji veliko dobrosrčnih ljudi in tistih, ki so jim za njihovo nesebično in srčno podporo neizmerno hvaležni. Foto: Črtomir Goznik Marjanu Skoku sta zahvalo za dobroto, plemenitost in človekoljubno delo izročila odgovorna urednica Štajerskega tednika Simona Meznarič in direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. kuhal za mnoge v številnih krajih, sodeloval na najrazličnejših prireditvah in dogodkih, tako da kar ne more verjeti, da se mu to dogaja. Celo iz Amerike so zanj glasovali. Hvaležen za vsak glas in podporo Hvaležen je vsem, ki so oddali glas zanj, človeku kar zmanjka besed ob tem, pravi. Srečen človek je, še posebej, ko vidi, da so okrog njega pozitivni ljudje. Že od nekdaj se je izogibal ljudem z negativnimi pogledi na vsako stvar, ki v ničemer ne vidijo pozitivnega in že vnaprej oddajajo negativne vibracije o vsaki stvari. Sam je bil v življenju vedno pozitiven; če tega ne bi imel v sebi, tudi ne bi mogel biti športnik. Leta 1977 so bili ptujski motokrosisti, katerih član je bil, državni prvaki. V letih 1996-1999 je imel tudi licenco za motokros stezo. Tudi adrenalina mu ni nikoli manjkalo, poguma, da se je v najtežjih razmerah za obrt in podjetništvo, po osamosvojitvi Slovenije, odločil za samostojno pot. Prepričan je bil, da se je pravilno odločil in da mu bo uspelo, četudi je bila cena visoka. Zaradi stečajev podjetij in nekaterih družb je izgubil veliko denarja, a tega ne pogreva. Gremo dalje, je bil vselej njegov moto. Bo že držalo, da se na koncu vse poplača. Na zaključni prireditvi skupaj s kolektivom Udeležba na zaključni prireditvi akcije Ljudje odprtih rok v Ljubljani, 19. aprila, kjer se bodo zbrali vsi regijski zmagovalci, letos je dobrotnike izbirala cela Slovenija, bo zagotovo lep izlet za celotni kolektiv Gastroja, je prepričan. Vsi so zelo navdušeni, da bodo lahko del te zelo lepe prireditve, na kateri se bo zbralo toliko srčnih in pozitivnih ljudi. Z mislimi pa bodo pri Marjanovi partnerki Zvezdani, da bi čim prej okrevala po operaciji. Pri Sko-kovih je že od nekdaj tako, da je v domači kuhinji glavna ženska roka. Tudi Zvezdana je namreč kuharica. Oba imata najraje jedi na žlico. Od sladic pa so njena specialiteta jabolčni štruklji iz vlečenega testa. Vsi komaj čakajo, da jih bo ponovno pripravila. MG Videm • Na podeželju trgovine izumirajo, a ne v Leskovcu Obstoj trgovine rešuje turizem V skorajda vsakem večjem kraju je nekdaj delovala trgovina, ki je poleg živilskih izdelkov običajno razpolagala še s kmetijskim in gradbenim materialom. V imenu racionalizacije stroškov se je marsikatera storitev že poslovila s podeželja, tudi kmetijske, gradbene in živilske trgovinice, a ne v Zgornjem Leskovcu. Tam že 15 let deluje trgovina Leska, katere lastnik je Borislav Širec. »Če bi gledal izključno na prihodke trgovine, potem bi trgovina v Leskovcu že najverjetneje zaprla vrata,« je priznal Širec, saj da so se kupne navade z izgradnjo trgovskih centrov, s prihodom diskontnih trgovcev in izboljšano mobilnostjo spremenile. V Zgornjem Leskovcu vztraja, ker trgovinsko dejavnost dopolnjuje še z gostinsko in turistično ponudbo. Nudi namreč nočitvene kapacitete v treh apartmajih, ki na portalu booking, ki je namenjen hitremu rezerviranju hotelov, apartmajev in počitniških hiš, dosegajo visoko oceno zadovoljstva 8,7. Oceno pa je podalo več kot 60 gostov iz Slovenije in tujine. »Z vsemi tremi dejavnostmi skušam pokriti primanjkljaj trgovine, da ta v Leskov-cu še deluje. Smo namreč bolj kot ne dežurna trgovina za tiste, ki kaj nujno potrebujejo med tednom in tudi ob nedeljah, ter vikendaše. Večje nakupe opravljajo le še sta- rejše stranke, ki jim je slabih osem kilometrov oddaljena trgovina v Vidmu predaleč.« Sicer pa stranke najpogosteje obiščejo trgovino zaradi nakupa osnovnih živil, nekaj pa je bojda tudi takih, ki pridejo zaradi lokalnih izdelkov - od kruha do mesa. »S cenami skušamo biti konkurenčni, prav tako pa se prilagajamo sezonskemu povpraševanju,« je še dodal Širec. A/IV Jvzirii« 1 I HtWnnf oP 'TH03« J kmetijska zadruga AKCIJA VEL nnulSOO 6 va S eger/l/^ § V PONUDBI ^ * ■ ■ ** ^^ & I ■ ■ ^fe AKCIJA VEUA OD 5.4. DO 31.4.2023 oz. do razprodaje zalog! v^L RDruzovič V PONUDBI SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVK SADIKE PLANTAI crfalTiK? Imensko 3odno] Pomlad v KZ Ptuj! LENART- ZADRUŽNIK- GORIŠNICA- MARKOVCI • MAROF-VIDEM M* 11 .-15. APRIL DNEVI UREJANJA VRTOV IN OKOLICE DOMA 24.-29. APRIL DNEVI KUMARIC, NOVOSTI SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC stihe: SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO I Prodajalka Brigita Vidovič iz Male Varnice prijazno sprejema in streže strankam trgovine Leska. Foto: Mojca Vtič 12 Štajerski Izobraževanje torek • 18. aprila 2023 Ptuj • Strojna šola bo septembra zastopala Slovenijo v Singapurju Strojniki izdelali prototip mini dirkalnika Formule 1 Ekipi dijakov Strojne šole ŠC Ptuj seje uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo F1 in Schoob. Gre za prestižno tekmovanje Mednarodne avtomobilistične zveze FIA, kije sicer tudi organizator velike formule 1. Dijaki so pokazali veliko znanja in inovativnosti. V izdelavo mini dirkalnika s pogonom na stisnjen plin in poslovnega načrta so s pomočjo mentorjev vložili že več kot 1.000 delovnih ur. To je prvi prototip mini dirkalnika, ki ga bodo do odhoda na svetovno prvenstvo še nadgradili. Dijaki upajo na pomoč podjetij Celotni stroški za sodelovanje v projektu in udeležbo na svetovnem prvenstvu v Singapurju so ocenjeni na okoli 25.000 evrov, od tega so 10.000 evrov prejeli z naslova projektov Erasmus +. Preostanek sredstev bodo zbrali s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Mladi strojniki računajo predvsem na podporo lokalnih podjetij. Ekipa Strojne šole ŠC Ptuj skupaj z ravnateljico Anjo Jesenek Grašič in mentorjema Danijelom Bedenikom ter Gregorjem Gojkoškom: Jure Rudolf, Jaka Glažar, Luka Vrtič (vodja ekipe), Jure Šmigoc in Marko Šalamon (na sliki manjka). Foto: CG Foto: CG Ker se je ekipa pri svojem delu izjemno izkazala, so dobili povabilo na svetovno prvenstvo Fi in Schools. Ptujska strojna šola je tako prva slovenska srednja šola, ki sodeluje pri omenjenem projektu. Po besedah ravnateljice Anje Jesenek Grašič so izjemno ponosni na ekipo in njihov uspeh: »Preko sodelovanja v takem projektu šola pridobiva prepoznavnost in renome, hkrati pa smo tudi promotorji projekta. Naša želja je, da bi se v naslednjih letih vanj priključilo še več slovenskih strojnih in drugih srednjih šol,« je povedala in dodala, da imajo veliko podporo vodstva ŠC Ptuj in Strojne akademije, ki jim je ponudila na razpolago tako stroje kot strokovno znanje svojih zaposlenih. Med drugim bo Strojna akademija financirala nakup nujno potrebne dirkalne steze in vetrovnika v vrednosti okoli 10.000 evrov. Dijaki že komaj čakajo na prve testne vožnje in preizkušanje hitrosti. Trenutno se ukvarjajo s tem, kako prototip optimizirati na način, da bo hitrejši in bolj vzdržljiv. »Naš cilj je, da bo njegova teža čim manjša. Delamo razne preizkuse, na kakšen način to doseči. Kolesa, ki smo jih izdelali na CNC-stroju, so že sedaj debeline 0,3 mm, kar po- meni, da lahko na sončni svetlobi vidimo skoznje. Iščemo torej tisto mejo, na kateri je material še dovolj lahek, hkrati pa trden, da ne razpade,« je pojasnil mentor Daniel Bedenik, učitelj praktičnih predmetov, ki je izjemno zadovoljen z delom ekipe. Izdelava takšnega dirkalnika je namreč izjemno zah- tevna, tudi za strokovnjake z izkušnjami. Po njegovem mnenju je največja zmaga ta, da dijaki uresničujejo svoje cilje, so zadovoljni in motivirani, predvsem pa imajo možnost svoje teoretično znanje prenesti v prakso. »Zame so že sedaj vsi člani ekipe zmagovalci,« je dejal Bedenik. Mladim zagnanim strojnikom je v pomoč in podporo tudi mentor Gregor Gojkošek. Tekmovalci bodo morali pokazati tudi poslovne spretnosti Do odhoda na svetovno prvenstvo jih sicer čaka še kar nekaj dela, saj bi radi mini dirkalnik še dodatno nadgradili, veliko časa pa namenjajo tudi izdelavi zunanje podobe, s katero se bodo predstavljali v Singapurju. Tudi ta bo odločala o najbolje uvrščenih ekipah. Zmagovalec namreč ne bo tisti, ki bo izdelal najhitrejši mini dirkalnik, ampak bo moral izstopati tudi v sami poslovni ideji in grafični podobi ter desetminu-tni predstavitvi svojih inženirskih rešitev v angleškem jeziku. Ekipa trdo dela že od začetka šolskega leta, sestajajo pa se dva- do trikrat tedensko. Vsak izmed sodelujočih dijakov ima v projektu svojo funkcijo, kljub temu pa med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo. Zelo se veselijo odhoda v Singapur, ki bo prav gotovo nepozabna izkušnja. Zavedajo se, da bo konkurenca velika, saj bo sodelovalo kar 80 ekip iz celega sveta. Njihov cilj je, da se uvrstijo vsaj v prvo polovico najboljših. Zavedajo se namreč, da nekatere šole sodelujejo že vrsto let, prav tako razpolagajo z neprimerno večjimi finančnimi sredstvi. Estera Korošec Dornava • O pedagoškem delu z avtisti v ZUDV dr. Marijana Borštnarja V šolskih klopeh Zavoda sedi 36 avtistov Avtizem je kompleksna razvojna motnja, ki pomembno vpliva na vsa področja človekovega funkcioniranja. Avtisti sveta ne vidijo in občutijo enako kot ostali. „Ne razumejo sveta okoli sebe, imajo težave s senzornim zaznavanjem in orientacijo v prostoru, zmotijo jih glasnost, vonji, gneča, neznani dražljaji, neudoben položaj telesa..."je pojasnila specialna rehabilitacijska pedagoginja v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava Melita Bezjak. V dornavskem zavodu izvajajo prilagojena programa predšolske in šolske vzgoje. Mladostniki se lahko pri njih šolajo do 26. leta starosti. V izobraževalni sistem imajo vključenih sto otrok in mladostnikov, od katerih je 36 avtistov. Melita Bezjak koordinira delo pedagogov in strokovnih skupin, ki se v dornavskem zavodu ukvarjajo z avtisti. Prav tako sta pomembna komunikacija in izobraževanje staršev, da lažje obvladajo vedenje in stiske otrok - da se jih nauči, kako v posameznih situacijah ravnati. „Zelo je pomembno, da celotna skupina strokovnih delavcev deluje kot homogeni tim. Pri otroku z avtizmom je za nas že velik uspeh, če uspe tri sekunde sedeti za mizo ali nas pogleda in vidi. Izjemen dosežek pa je, če lahko otrok zaživi v domačem okolju, se vključi v redne izobraževalne programe. Vsekakor sledimo cilju, da posameznika usposobimo, da bo zmožen čim bolj kakovostno živeti, delati, se družiti ... Imamo veliko dobrih rezultatov, a žal ne pri vseh. Včasih nam uspe najti pot, metode in pristope, da otrokove potenciale razvijemo do te mere, da iz našega prestopijo v druge programe. Vedno pa to ni možno in z nami v zavodu ostanejo do konca življenja." Zelo pomembna zgodnja obravnava Bezjakova je poudarila, da zgodnejša kot je obravnava avtiz-ma, večja je možnost napredovanja. „Veliko vedenjskih težav rešu- jemo uspešneje, če je obravnava zgodnja, čim prej, ko starši ali pedi-ater pri otroku opazijo odstopanje od razvojnih smernic in mejnikov. Pri 15- ali 16-letnikih ne moremo več veliko pomagati, smo prepozni. So tudi primeri, da si starši pred težavo zatiskajo oči in se tolažijo, da je za razvoj otroka še čas." Avtizem je kompleksna motnja, pristop obravnave mora biti večplasten, na več nivojih, interdisciplinaren. V delovne time v ZUDV Dornava so vključeni različni strokovnjaki: specialni in rehabilitacijski pedagogi, logopedi, delovni terapevti, psihologi in socialni delavci. Izjemno pomembna pri delu z avtisti je potrpežljivost. „To je tek na dolge proge, naši cilji se praviloma merijo v mesecih, včasih tudi v letih," pravi Melita Bezjak. Avtizem je motnja sodobnega časa, kot diagnoza je priznan od leta 2003. V ZUDV Dornava so pripravili dan avtizma in prikazali pedagoško in drugo strokovno delo z avtističnimi otroki. Pravega vzroka avtizma ne poznajo Avtizem ni bolezen, je stanje, za katero znanstveniki vzroka še niso natančno pojasnili. Raziskave gredo v različne smeri, od genetskih do funkcioniranja možganov in morebitnih poškodb v možganih, vplivov okolja, hormonskih sprememb, cepiv, a nobena izmed njih ni natančno potrdila vzrokov za avtizem. Vse sloni na hipotezah. „Večina teorij se nagiba k temu, da gre verjetno za skupek različnih vzrokov," je razložila sogovornica in dodala: „Nas ne zanima, kaj je vzrok. Mi imamo otroka pred sabo in naša naloga je narediti največ, kar je v naši moči, da mu pomagamo - posamezniku in družini. Pomembna je komunikacija s starši, da tudi njih priučimo, kako ravnati z avtističnim otrokom. Za proces učenja je ključnega pomena igra v zgodnjem predšolskem obdobju. Tu se postavijo temelji, da otrok sliši, posluša, se usede, gleda, kaj držimo v rokah, ponavlja za nami. Pomembno je, da odrasli otroka, njegove potrebe, izražanja in želje razumemo, da se učimo postopoma, korak za korakom. Za ugotavljanje nivoja sposobnosti in spretnosti izvedemo zelo natančno diagnostiko. Na osnovi rezultatov, ki jih dobimo, otrokovih šibkih in močnih točk, začnemo graditi učni program. Trudimo se, da so skupine otrok v oddelkih naše predšolske in šolske vzgoje majhne in jih lahko strokovno ustrezno usmerjamo." Mojca Zemljarič Foto: MZ Strokovne time za delo z avtisti v zavodu vodi Melita Bezjak. Kateri so znaki avtizma pri majhnih otrocih Prvi znaki pri majhnih otrocih so, da se ne nasmejijo, ne pogledajo v smer, kjer je človeški obraz, ne pogledajo igrače, ki jim jo kažejo starši. Oseba z avtizmom težko navezuje stike, za nas običajne stvari njene pozornosti ne pritegnejo. Bolj ji je zanimiv madež na steni kot družinska fotografija, sončni žarek skozi okno kot mamin obraz ali igrača. „To so ključni diagnostični znaki, ki starše, vzgojitelje, družino in nas strokovnjake opozorijo, da z otrokom morda ni vse v redu," je dejala vodja strokovnih timov, ki se ukvarjajo z obravnavo oseb z avtizmom v ZUDV Dornava. Foto: MZ Nogomet Vijoličasti pokazali premalo za prestavitev Olimpijinega slavja Stran 14 Rokomet Brez infarktne končnice ne gre Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Nogomet Zavrč od Drave dobil »le« dva zadetka, mrk Vidma v „ Stran 15 Šolski šport Cirkovčanke medobčinske prvakinje v odbojki Stran 16 iVoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarji unovčili kakovostno razliko Aluminij - Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Skiba (59.), 2:0 Ma-rinšek (67.). ALUMINIJ: Banic, Martic, Jovan (od 89. Munic), Schaubach, Koblar, Jagic (od 81. Grajfoner), Gorenak (od 64. Frešer), Marinšek, Šturm (od 64. Katuša), Skiba, Čavara (od 46. Brest). Trener: Robert Pevnik. BELTINCI KLIMA TRATNJEK: Zver, Ptiček, Kaučič, Štrakl, Zorman (od 84. Hari), Pihler, Kosi (od 84. Mörec), Kralj (od 78. Brown), Žaler, Rantaša (od 64. Ščernjavič), Grobelnik (od 64. Čakš). Trener: Damijan Gajser. V nedeljo je v Kidričevem potekala zadnja tekma 25. kroga, pri domači zasedbi je gostovala ekipa Beltinci Klima Tratnjek. Vsaki ekipi je glede premoči v igri pripadel po en polčas, zmage pa so se z dvema goloma v drugem polčasu veselili šumarji. V prvem polčasu so bili Prek-murci, ki jih je iz roba igrišča ves čas energično usmerjal trener Damijan Gajser, boljši tekmec. S kombinator-no igro so si pripravili dve ali tri zares lepe priložnosti, a zaradi neiznajdlji-vosti pri strelu ali obrambe vratarja Banica jim ni uspelo unovčiti za gol. Domačini so bili dokaj anemični, edino dobro situacijo so si priigrali v 39. minuti, v kateri pa Martic ni reagiral najbolje. V drugem delu je bila slika na igrišču povsem drugačna, z vstopom Bresta in kasneje še Frešerja in Ka-tuše je bila energija na strani domače ekipe veliko boljša. Premoč so Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji Daniel Skiba) so z boljšo igro v drugem polčasu ugnali zasedbo iz Beltince«, ki jo je v Kidričevem spremljala glasna navijaška skupina. kronali v 59. minuti, ko je v navidez nenevarni akciji domačinov slabo reagiral gostujoči branilec Žaler in omogočil Skibi priložnost, ki je Poljak ni zamudil - 1:0. Domačini so nadaljevali s pobudo, ki so jo znova kronali v 67. minuti, ko sta Marinšek in Katuša izpeljala hiter protinapad, domači kapetan pa je na koncu lepo dvojno podajo pretopil v vodstvo 2:0. V nadaljevanju bi lahko Aluminij dokončno odločil tekmo s tretjim golom, ob koncu pa so imeli celo gostje lepi priložnosti za znižanje. V naslednjem krogu bodo Kidriča-ni gostovali pri Jadranu iz Dekanov. Luka Koblar, Aluminij: „Tekmo smo odprli nekoliko slabše in celoten prvi polčas odigrali nekoliko zadržano. Ob polčasu smo se pogovorili in v drugem delu nato na igrišču pokazali zmagoviti karakter. Z boljšo igro smo zadržali tri točke v Kidričevem in pokazali, zakaj smo visoko na lestvici. Pomembno je, da smo v obrambi dobro stali na igrišču in zadržali ničlo v rubriki prejeti goli, to je zame prioriteta. Skoraj vedno je tako, da ko 'štima' v obrambi, potem 'štima' tudi v napadu. Na centralni branilski poziciji se s Schaubachom dobro ujameva, kljub mladosti lepo napreduje in zanj ni straha." Robert Pevnik, trener Aluminija: „Beltinci znajo igrati lep nogomet, a sami imamo glede širšega in kakovostnejšega igralskega kadra na voljo več možnosti. Po slabšem prvem polčasu smo z nekaj menjavami v drugem dvignili tempo za 20 ali 30 % in to je prineslo razliko v našo korist. Zmaga bi lahko bila še višja, a smo Razlika znova dve točki Rogaška in Aluminij na vrhu nadaljujeta „mrtvi tek" za neposredno uvrstitev v 1. ligo. Tokrat se je po zdrsu Rogaške razlika znova pomaknila „na eno tekmo". Pet krogov do konca tako ostajajo odprta še vsa vprašanja glede razpleta pri vrhu in dnu lestvice. Na voljo pa je le še pet krogov oz. 15 točk Brinje nadaljuje dobro serijo spomladanskih izidov, tokrat so v njihov mlin padli igralci iz Slovenske Bistrice. Po zaostanku so gostje prišli do prednosti igralca več na igrišču (izključen je bil Nejc Klašnja, v jeseni še igralec Bistrice), a so se razmere na igrišču glede števila igralcev kmalu zatem izenačile, pod prho je moral še Nejc Bračko Odločen pohod proti strelski kroni nadaljuje Matej Poplatnik, v dresu Ilirije je tokrat proti Dobu zabil hat-trick. Trenutno je pri številki 20, prvi zasledovalec Nik Marinšek je dosegel 16 golov. REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (0:0); Brinje Grosuplje - Kety Emmi&Im-pol Bistrica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pi-skule (41.). Rdeča kartona: Klašnja (53., Brinje); Bračko (58., Bistrica); vseeno tekmo mirno pripeljali do konca. Moti me, da slabše začnemo tekme, le proti Kopru smo bili pravi od prve minute naprej." Damjan Gajser, trener Beltincev: „V domači kraj se je vedno lepo vrniti, gre za posebne občutke. Glede same tekme bi dejal, da smo odigrali dobro, še posebej v prvem polčasu, ko bi lahko glede na priložnosti vodili tudi z dvema goloma razlike. Ase moramo obenem zavedati dejstva, da imamo najmlajšo ekipo v ligi, zaradi tega večkrat pride do padca Ilirija 1911 - Roltek Dob 5:2 (2:0); strelci: 1:0 Petek (41., ag.), 2:0 Poplatnik (43.), 3:0 Djermanovic (55.), 3:1 Gajič (62.), 4:1 Poplatnik (63.), 4:2 Makovec (67.), 5:2 Poplat-nik (72.); Krka - Primorje eMundia 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Majic (43., z 11 m); Triglav Kranj - Rudar Velenje 1:2 (1:1); strelci: strelci: 0:1 Kočar (23.), 1:1 Gibson (32.), 1:2 Kosic (55.). Rdeči karton: Muzaferovic (90., Triglav); Nafta 1903 - Fužinar Vzajemci 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Dinnyes (36.), 1:1 Cener (50.); Krško - Vitanest Bilje 0:0; Rogaška - Jadran Dekani 0:0. 1. ROGAŠKA 25 17 5 3 41:18 56 2. ALUMINIJ 25 16 6 3 48:18 54 3. KRKA 25 13 8 4 38:20 47 4. ILIRIJA 1911 25 12 6 7 44:25 42 5. BELTINCI TRATNJEK 25 10 6 9 36:38 36 6. VITANEST BILJE 25 9 7 9 34:42 34 7. NAFTA 1903 25 9 6 10 43:38 33 8. BRINJE GROSUPLJE 25 10 3 12 24:29 33 9. PRIMORJE EMUNDIA 25 7 10 8 33:34 31 10. JADRAN DEKANI 25 6 12 7 21:22 30 11. FUŽINAR VZAJEMCI 25 8 5 12 34:41 29 12. RUDAR VELENJE 25 7 8 10 34:41 29 13. TRIGLAV KRANJ 25 8 3 14 24:44 27 14. K. E. BISTRICA 25 6 8 11 26:33 26 15. ROLTEK DOB 25 4 8 13 33:51 20 16. KRŠKO 25 5 5 15 29:48 20 JM koncentracije, takrat pa kakovostni tekmeci kaznujejo naše individualne napake. To se nam je po lepi seriji dobrih izidov nazadnje zgodilo proti Rogaški in Aluminiju, ki sta najboljši ekipi v 2. ligi in tukaj je kakovostna razlika zaradi finančnega vložka, igralskega kadra in boljše infrastrukture vidna. Proti slabšim ekipam to ne pride tako do izraza, tukaj pa je Aluminij za razliko od nas svoje priložnosti izkoristil in je zasluženo slavil." Jože Mohorič Tenis • Pokal Billie Jean King Od pekla do raja Slovenske teniške igralke so v podaljšanem koncu tedna v Kopru spisale zgodovinski uspeh, saj so se uvrstile na zaključni turnir pokala Billie Jean King (BJK), na katerem bo nastopilo 12 najboljših ekip sveta. Do tega uspeha so se prebile na posebno dramatičen način - izvedle so enega izmed največjih preobratov v zgodovini tega tekmovanja z dolgoletno tradicijo. Slovenija je namreč postala šele osma reprezentanca v zgodovini tega tekmovanja, ki je po zaostanku z 0:2 prišla do zmage. Zadnji tak primer se je zgodil leta 2015 na dvoboju med Francijo in Italijo, ko sta Sara Errani in Camila Giorgi povedli 0:2, Kristina Mladenovic in Caroline Garcia pa sta obrnili izid na 3:2. A omenjeni dvoboj v Genoi ni imel niti približno tako dramatičnega poteka kot koprski ... Prvi dan sta Tamara Zidanšek in Kaja Juvan nesrečno izgubili svoja dvoboja, Kaja je npr. v 3. nizu vodila 4:0, nato pa izgubila šest zaporednih iger. Tudi Tami je v 3. nizu vodila 3:2, nato pa izgubila štiri zaporedne igre ... Da bo za dežjem posijalo sonce, je napovedal prvi sobotni dvoboj, ko je bila Tamara v dvoboju prvop-ostavljenih igralk v izgubljenem položaju proti Ani Bogdan - v 3. nizu je zaostajala 2:5. V situacijah, Slovenija - Romunija 3:2 petek, 14. april: Kaja Juvan - Ana Bogdan 6:3, 3:6, 4:6; Tamara Zidanšek - Jaqueline Adina Cristian 1:6, 6:4, 3:6; sobota, 15. april: Tamara Zidanšek - Ana Bogdan 3:6, 7:6 (4), 7:5; Kaja Juvan - Jaqueline Adina Cristian 6:2, 6:4; nedelja, 15. april: Tamara Zidanšek/Kaja Juvan - Irina Maria Bara/Monica Ni-culescu 4:6, 6:2, 6:4. iz katerih ni videti izhoda, je Tami v preteklosti že večkrat odigrala najboljši tenis in tudi tokrat je bilo tako. S petimi zaporednimi igrami je iz vidika ekipe znižala na 1:2 . Kaja je dobro uro kasneje v edinem dvoboju, ki se je končal v dveh nizih, izid izenačila na 2:2. Odločala je igra dvojic, znova pa sta zaupanje selektorja Andreja Kra-ševca dobili Kaja in Tamara. Vrnili sta mu na najboljši možni način - z zmago za končni izid 3:2. Tej zmagi lahko mirne duše nadenemo naziv epska . „To, kar nam je uspelo, je res neverjetno. V soboto smo bili le dve točki oddaljeni od poraza, v nedeljo pa se veselimo zgodovinskega uspeha. Ponosna sem, da sem del te reprezentance. Ključ do uspeha je bilo vzdušje v ekipi in dejstvo, da nikoli nismo nehali verjeti v zmago. Tudi v najtežjih trenutkih smo imeli dvignjeno glavo in se spodbujali. Res sem vesela, ker to je zmaga cele ekipe," je po slavju povedala najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek. „Zmaga z izjemnim preobratom Tamare v soboto je bila zagotovo ključen trenutek. Od tedaj sem bila polna adrenalina, publika se je dvignila na noge in nas ponesla do zmage. Sploh se še ne zavedam, kaj nam je uspelo, oziroma, kako smo lahko naredile tak preobrat. Zame je to največji uspeh kariere. Ogromno mi pomeni zaradi celotne ekipe, pa tudi dejstva, da je to tekmovanje, pri katerem me je vedno spremljal moj pokojni oči," pa je dodala Kaja Juvan. Kapetan Andrej Kraševec je žarel od ponosa. V petih sezonah je Slo- venijo od dvoboja za obstanek v 2. evroafriški skupini pripeljal med 12 najboljših reprezentanc na svetu. „Pred šestimi leti sem vodstvu teniške zveze dejal, da bosta Zidanškova in Juvanova dobili točko za svetovno skupino in te dni v Kopru sta prav ti dve igralki poskrbeli, da smo zdaj del elite svetovnega tenisa. To je res velikanski dosežek," je dejal selektor Andrej Kraševec. Uvrstitev na zaključni turnir ni zgolj prestižna nagrada, ampak je tudi finančno bogato ovrednotena. Mednarodna teniška zveza (ITF), ki še ni izbrala organizatorja letošnjega zaključnega turnirja (lani je bil to Glasgow, predlani pa Praga), je leta 2022 zmagovalno reprezentanco Švice nagradila z dvema milijonoma dolarjev, poraženko v finalu, Avstralijo, pa z 1,2 milijona dolarjev, vsak udeleženec finalnega turnirja pa je prejel 400.000 dolarjev. JM, sta Ekipa, ki je pod vodstvom Andreja Kraševca dihala kot eno in se podpisala pod izjemen uspeh. Za zmago nista zaslužni samo Tamara Zidanšek in Kaja Juvan, ki sta odigrali vse dvoboje, ampak tudi Nina Potočnik, Živa Falkner, Ela Nala Milic in Pia Lovrič, ki so dodale svoj delež v zmagovalni mozaik. V eminentni družbi Finalni turnir Pokala BJK bo novembra, na njem pa bo Slovenija v eminentni družbi reprezentanc Španije, Češke, Francije, Kanade, ZDA, Italije, Nemčije, Kazahstana, Švice, Avstralije in še ene povabljene ekipe. Foto: TZS 14 Štajerski Šport torek • 18. aprila 2023 Rokomet • NLB liga Brez infarktne končnice ne gre Jeruzalem Ormož -Dobova 28:27 (15:12) JERUZALEM: Skledar(i3 obramb), Žemljic, Baient; Munda, Bogadi, Pun-gartnik 2, Vincek, C. Hebar 1, Kosi 7 (6), N. Krabonja, Čirovič 10 (2), S. Krabonja, Kolmančič 6, Škrinjar 2. Trener: Saša Prapotnik. DOBOVA: Crudnik (4 obrambe), J. Mlakar (5 obramb -1 x 7 m); Bogovič 2, Clogovšek, Dizdar, Luzar, Pintario (7), Šukič 3, Latkovič, Mladkovič 2, K. Mlakar, Ferenčak 3, Kozolič, Tajnik 1, Crobelnik, Nešič 6 (1). Trener: Damjan Radanovič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Dobova 8/7. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Dobova 6 minut. RDEČI KARTON: Pungartnik(48.). IGRALEC TEKME: Nik Čirovič (Jeruzalem Ormož). Na Hardeku je okrog 350 gledalcev spremljalo izjemno napeto tekmo s srečnim koncem za ormoški Jeruzalem. Domačini so v tekmo vstopili več kot odlično in v 9. minuti so vodili že s +4 (5:1). Da zaostanek gostov ni bil še višji, je s tremi obrambami poskrbel njihov vratar Tilen Grudnik. Ormožani so tudi v nadaljevanju igrali odlično, pridno večali prednost in zdelo se je, da bodo dosegli gladko zmago. V 23. minuti je Jeruzalem povedel že za sedem zadetkov (13:6). Nato so prišle krizne minute Or-možanov, saj so bili nekateri nosilci igre zaradi utrujenosti primorani oditi na klop. Dobova, ki se krčevito bori za obstanek v ligi, je takoj izkoristila nekaj menjav tekmecev v polju. Z delnim izidom 2:6 so gostje na odmor odšli z le tremi goli zaostanka. Tudi začetek 2. polčasa je pripadel gostiteljem in v 38. minuti se je na Hardeku spet „lažje dihalo" (20:15). Tudi v 47. minuti je še vedno vse kazalo na miren zaključek tekme (24:19), nato pa so Ormožanom počasi začeli „pregorevati motorji". Tretja tekma v sedmih dneh je na ekipi trenerja Saše Prapotnika pustila posledice, obenem se je poznala NLB liga REZULTATI 22. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dobova 28:27 (15:12), Krško - Koper 22:28 (13:15), Krka - Trimo Trebnje 28:32 (15:17), Celje Pivovarna Laško - Ivančna Gorica 37:27 (22:12), Maribor Branik - Riko Ribnica 33:33 (15:18), Slovenj Gradec - Urbanscape Loka 27:26 (15:12). Tekma Gorenje Velenje - LL Grosist Slovan je bila prestavljena. Nogomet • 1. SNL 1. CELJE PIVO. LAŠKO 22 21 0 1 42 2. TRIMO TREBNJE 22 19 0 3 38 3. GORENJE VELENJE 21 17 2 2 36 4. KRKA 22 14 0 8 28 5. RIKO RIBNICA 22 13 2 7 28 6. SLOVENJ GRADEC 22 12 2 8 26 7. KOPER 22 9 2 11 20 8. URBANSCAPE LOKA 22 7 4 11 18 9. JERUZALEM ORMOŽ 22 7 3 12 17 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 22 5 5 12 15 11. LL GROSIST SLOVAN 21 6 2 13 14 12. DOBOVA 22 4 1 17 9 13. MARIBOR 22 2 4 16 8 14. KRŠKO 22 2 3 17 7 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji Nik Čirovič) so proti Dobovi odigrali odličen prvi polčas. odsotnost poškodovanih Roka Žu-rana, Tea Šuleka in Blaža Fergole. V 48. minuti je pri Jeruzalemu zaradi tretje izključitve pordečel še Gašper Pungartnik in težave domačih so se začele. Borbeni rokometaši Dobove so na krilih petih obramb vratarja Jerneja Mlakarja v obdobju od 51. do 57. minute ulovili nasprotnika (26:26) in v 58. minuti prvič na tekmi povedli (27:28). Sledil je neverjetno dramatičen zaključek tekme, kjer je najprej za izenačenje (27:27) poskrbel Miha Kolmančič, ki je zaigral eno svojih najboljših tekem v dresu Jeruzalema. Sledila je osma sedemmetrovka na tekmi za Dobovo (pred to je bil sedemkrat natančen Blaž Pintar), ki pa jo je najboljši posameznik gostov zgrešil. Vratar Tomislav Balent je odlično zaprl en del gola in strel Pintar-ja je zletel popolnoma mimo vrat. Domačini so krenili v zadnji napad za zmago, a so jih gostje zaustavili s Rokomet • 1. B SRL (m) Gorenjci težko do pričakovane zmage Frankstahl Radovljica - Moškanjci-Gorišnica 32:28 (17:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (6 obramb), Kroflič (11 obramb); Ozmec 6(1), Šandor 5(2), Hrupič 3, Venta 3, T. Bedrač 3, Zupanič 3, Čuš 2, Trunk 1, Belšak 1, N. Bedrač 1, Geč, Tement, Lorenčič, Žnidarič. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Radovljica 7/6; Gorišnica 5/3. IZKLJUČITVE: Radovljica 6 minut; Moškanjci-Gorišnica 8 minut. Kakšnih velikih možnosti za zmago na gostovanju v Radovljici realno Gorišničani niso imeli, a so kljub temu pokazali dovolj kakovostno in srčno predstavo, da so domačinom povzročali sive lase. Domača zasedba, ki je na lestvici tik pod vrhom lestvice, si v prvem polčasu ni priigrala kakšne otipljive prednosti, še največ so vodili s tremi goli razlike - tudi ob polčasu. Gostje so tudi v drugem polčasu držali priključek, še v 47. minuti je na semaforju pisalo 26:24. Sledilo je nekaj kriznih minut, ko jim nikakor ni uspelo zadeti v polno, a so na drugi strani toliko bolj zavzeto igrali v obrambi (28:24). V zaključku so Gorenjci vendarle unovčili kakovostno razli- 1. LJUBLJANA 22 18 1 3 37 2. ŠKOFLJICA 22 16 3 3 35 3. GROSUPLJE 22 15 0 7 30 4. RADOVLJICA 22 14 1 7 29 5. BUTAN PLIN IZOLA 20 12 3 5 27 6. MOKERC - KIG 22 12 1 9 25 7. DOL TKI HRASTNIK 22 12 1 9 25 8. VELIKA NEDELJA 21 11 1 9 23 9. HERZ ŠMARTNO 22 8 4 10 20 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 22 6 3 13 15 11. ČRNOMELJ 22 6 2 14 14 12. JADRAN HRPELJE 22 5 2 15 12 13. SEVNICA 22 3 2 17 8 14. ALPLES ŽELEZNIKI 21 1 2 18 4 prekrškom in vse je kazalo na neodločen rezultat - sledil je le še zaključni strel prek bloka. Slabo so ga postavili rokometaši Dobove, kar je spretno izkoristil najboljši mož tekme Nik Čirovič in z golom za zmago (28:27) poskrbel za erupcijo veselja na Hardeku. To je bil deseti zadetek Čiroviča na tekmi. Na eni strani veselje, na drugi pa so gostje popadali po parketu dvorane Hardek, saj jim enostavno ni bilo jasno, kakšno priložnost so zamudili v Ormožu glede morda rešilnih točk za obstanek v ligi. Ormožane že v sredo, 19. aprila, čaka gostovanje pri Trimu. Ignjat Nešič, Dobova: „Čestitam Ormožu za fer in korektno tekmo. Mi smo slabo odprli tekmo in to nas je na koncu drago stalo. V tej dvorani je kot gost vedno užitek igrati. Ormožu in Dobovi želimo veliko sreče do konca prvenstva in verjamem v naš obstanek v ligi. Za kaj takega bo treba še kje ponoviti predstavo iz Ormoža." Alen Skledar, Jeruzalem: „Zdi se, da ne moremo tekme zaključiti brez infarktne končnice. Takšno tekmo bi morali prej odločiti v svojo korist. Na koncu je bila sreča na naši strani in enostavno moramo biti zadovoljni. Nora tekma! Pintar je imel sedemmetrovko za zmago Dobove, na koncu pa sreča in znanje ter neverjeten gol Čiroviča." Uroš Krstič Rokomet • 2. SRL (m), končnica K visoki zmagi prispevali vsi rokometaši ko in vpisali pričakovani točki. V ekipi Gorišnice se je med strelce tokrat vpisalo kar deset igralcev, lepo število obramb pa sta zbrala tudi vratarja Tim Kroflič in Filip Ranfl. V petek se bodo v domači dvorani Gorišničani merili z zasedbo Jadrana iz Dekanov. S kakšno osvojeno točko bi že lahko potrdili 1. B-ligaški status tudi za naslednjo sezono. JM 1. B SRL (m) REZULTATI 22. KROGA: Frankstahl Radovljica - Moškanjci-Gorišni-ca 32:28, Velika Nedelja - Sevnica 28:23, Mokerc -Kig - Škofljica 32:32, Dol Tki Hrastnik - Črnomelj 34:27, Herz Šmartno - Ljubljana 27:37, Jadran Hrpelje-Kozina - Grosuplje 25:31. Alples Železniki - Butan Plin Izola (19. 4.). Pomurje - Drava Ptuj 25:41 (12:23) DRAVA PTUJ: Rkman (3 obrambe), Škorc (7 obramb), Voda (4 obrambe); Kramberger 2, Janžekovič 4, Kuzma 3, Šeruga 3, Peklar 2, Ma-roh, T. Kocijančič 7, Korez 1, Krasnič 6, Krajnc Vasic 5, Bezjak 3, S. Kocijančič 5. Trener: Sebastjan Oblak. V nasprotju s prvo tekmo končnice proti Pomurju so tokrat roko-metaši Drave začeli maksimalno angažirano od prve minute naprej. Takšno angažiranost so držali večino obračuna, kar je pomenilo, da so zanesljivo prišli do visoke zmage. Ptujčani so takoj na začetku postavili trdno obrambo, ki ji je z uspešno ubranjenimi žogami sledil vratar Domen Škorc. Na drugi strani jim je 2. SRL (m), končnica: 1. AJDOVŠČINA 4 4 0 0 26 2. DRAVA PTUJ 4 3 0 1 25 3. NOVA GORICA 4 0 0 4 6 4. POMURJE 4 10 3 2 zanesljivost v napadu hitro prinesla vidno prednost, zadevali so iz protinapadov in tudi na postavljeno obrambo Pomurja. Na celotni tekmi sta bila strelsko najbolj razpoložena Tim Kocijančič s sedmimi in Domen Krasnič s šestimi zadetki. Slednji je tudi zelo pomemben člen ptujske obrambe, ki je dobro delovala vso tekmo. Do odmora so si gostje z zavzeto igro priigrali 11 zadetkov naskoka, tako da je lahko trener Sebastjan Oblak v nadaljevanju več priložnosti za igro ponudil mladim rokometašem. Ti v svojem rokometnem razvoju nujno potre- Vijoličasti pokazali premalo za prestavitev Olimpijinega slavja Glede naslova prvaka je sezona 2022/23 odločena, sedmo zvezdico so si nadeli igralci Olimpije, prvo po sezoni 20017/18, ko jih je vodil Hrvat Igor Biščan. Pod letošnji naslov se je kot trener podpisal Albert Riera, zanj pa bi lahko nekaj zaslug zagotovo pripisali tudi ... Miranu Vuku! Prav takratni prvi mož završkega prvoli-gaša je namreč Španca pred leti pripeljal v Slovenijo, takrat še kot igralca. Že prvo priložnost kot samostojni trener je Riera odlično izkoristil in v igralskem in psihološkem smislu veliko dodal zasedbi iz prestolnice. Maribor je za odložitev slavja Olimpije pred približno 10.000 navijači v Stožicah enostavno pokazal premalo. Dobre forme z zadnjih tekem in posledičnega optimizma pred obračunom mu ni uspelo v celoti prenesti na zelenico, zato mu preostane le še boj za končno 2. mesto. V tem bo imel glavnega konkurenta v ekipi Celja, Koper pa je ob številnih poškodovanih igralcih verjetno preveč oslabljen, da bi se lahko vmešal v ta boj. Primorski derbi z Gorico je sicer dobil, a Goričani bodo bili težko bitko za obstanek. Zelo odmevne besede so tokrat kar bruhale iz ust trenerja Mure Dejana Grabica, ki je bil zelo nezadovoljen s predstavo svojih varovancev in * ^ . » 1 remijem s Kalcerjem: „Mura je doslej do svojih najboljših rezultatov prišla z znojem, s krvjo, s srcem. Zdaj pa tukaj ne gremo v dvoboje, v skok, na druge žoge, to nima veze z nogometom, to je nedopustno. Prevzemam odgovornost za to, zato se bodo od jutri naprej na novo delili dresi." Napovedal je še pester poletni prestopni rok ... REZULTATI 31. KROGA: Olimpija - Maribor 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Sualehe (44.), 2:0 Bristric (76.); Koper - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kambič (61.); Mura - Kalcer Radomlje 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Daku (19., z 11 m), 1:1 Sok-ler (37.); Domžale - Bravo 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Štor (35.), 1:1 Kovačevic (53., z 11 m), 2:1 Barišic (68.), 2:2 Katinic (85.); Celje - Tabor Sežana 0:0. 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. CELJE 4. KOPER 5. DOMŽALE 6. MURA 7. BRAVO 31 31 31 31 31 31 31 8. KALCER RADOMLJE 31 9. GORICA 31 10. TABOR SEŽANA 31 22 3 6 53:29 16 6 9 63:37 14 10 7 41:32 14 7 10 40:29 11 12 8 44:36 10 13 8 41:37 8 7 16 30:35 6 1312 28:50 4 10 17 24:48 3 13 15 25:56 69 54 52 49 45 43 31 31 22 22 JM ^_ Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Olimpije so odločilen korak na poti do naslova državnih prvakov naredili jeseni, spomladi so delo le še dokončali. Športni napovednik Rokomet • NLB liga 23. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (v sredo, 19. 4., ob 19.00 v Trebnjem). Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 10. KROGA, V PETEK OB 17.30: Podvinci - Markovci, Cir-kulane - Gorišnica. Prosta je ekipa Središča. Tekmi Grajena - Borovci in Dornava AAS - Rogoznica Gostilna Muršič sta prestavljeni na 5. 5. +35 zahod RAZPORED 10. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Apače - Tržec; V PETEK OB 17.30: Podlehnik - Hajdina, Pragersko - Gerečja vas. Prosta je ekipa Skorbe. +40 RAZPORED 10. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Pohorje Oplotnica -Majšperk; V PETEK OB 17.30: Spodnja Polskava - Zgornja Polskava, Hajdoše veterani - Ormož, Videm - Mladinec Lovrenc. JM Foto: Črtomir Goznik Mladi igralci Drave (na fotografiji Jan Kuzma) so tokrat prispevali pomemben delež k zmagi ekipe. bujejo takšne priložnosti, tokrat so jo zelo dobro izkoristili. Tako so se mladinci Nejc Anej Voda, Jure Luka Kramberger, Jan Kuzma, Matija Še-ruga, Jure Peklar in Matjaž Bezjak enakovredno kosali z domačimi ro-kometaši iz Murske Sobote in tako pokazali svoj potencial. Bili so učinkoviti v napadu, čvrsti v obrambi in tudi Voda se je izkazal v vratih. Trener Drave Sebastjan Oblak jih je po tekmi posebej pohvalil, saj so med sezono naredili pozitiven igralski preskok. Odločilni obračun za preskok v 1. B državno ligo čaka Ptujčane v soboto, ko bodo v gosteh igrali proti Ajdovščini. Na tej tekmi za »dravaše« šteje le zmaga, ki jim odpira vrata napredovanja v višji rang rokometnega tekmovanja. David Breznik torek • 18. aprila 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Zavrč je od Drave dobil »le« dva zadetka, »mrk« Vidma v končnici Izenačenost ekip prinaša nepredvidljiv razplet konca prvenstva v vzhodni 3. ligi. Vodilna ekipa Dravinje je dodobra napolnila mrežo Podvincev in je oddala kandidaturo za naskok na vrh. Od klubov z našega območja je v tem krogu »spodrsnilo« Videmčanom, ki so jih v neverjetnem zaključku premagali mladi Brežičani. Na Ptuju je bila Drava veliko boljša od Zavrča in je še naprej v lovu za visoko končno uvrstitvijo. V derbiju kroga so Rače v Celju premagale ekipo Šampion in vnovič pokazale svojo kakovost. Večjo kakovost sta na tekmah z zadnjeuvrščenima ekipama lige z zmagama potrdili ekipi iz Ljutomera in Dobrovcev. Dravinja - Podvinci 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Čaks (10.), 2:0 Čaks (25. iz 11. m), 3:0 Hren (60.), 4:0 Čaks (65.), 4:1 Prahic (68.), 5:1 Ramšak (78.), 6:1 Ramšak (82.) PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak (od 65. Markovic), Petrinec, Orovič (od 83. Bratec), Pihler (od 13. Rižnar), Prahic, Modrič, Anžel (od 83. Simonič), Kolenko, Zamuda Horvat (od 65. Kocbek); Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Gorenjak (13., Podvinci). REZULTATI 20. KROGA: Drava Ptuj - Zavrč 2:0 (2:0), Bosch Bračič Videm - Brežice 1919 Terme Čatež 2:4 (1:0), Dravinja - Podvinci 6:1 (2:0), Koroška Dravograd - Avto Rajh Ljutomer 2:6 (0:4), Šmartno 1928 - Premium Do-brovce 0:2 (0:1), Šampion - Rače 1:2 (1:0). 1. DRAVINJA 19 11 4 4 36:16 37 2. RAČE 19 10 5 4 43:26 35 3. B. BRAČIČ VIDEM 20 10 4 6 37:28 34 4. P. DOBROVCE 20 10 3 7 30:26 33 5. DRAVA PTUJ 19 8 7 4 35:19 31 6. ŠAMPION 20 9 4 7 43:28 31 7. BREŽICE ČATEŽ 20 10 1 9 45:41 31 8. ZAVRČ 19 9 3 7 38:23 30 9. A. RAJH LJUTOMER 19 9 2 8 39:29 29 10. PODVINCI 19 9 1 9 32:32 28 11. CIRKULANE 19 7 4 8 17:25 25 12. * POSAVJE KRŠKO 13 6 2 5 28:23 20 13. ŠMARTNO 1928 20 2 1 17 16:63 7 14. K. DRAVOGRAD 20 2 1 17 22:82 7 Nogometaši Podvincev so se po zmagi proti Dravi s pozitivno energijo odpravili na gostovanje k vodilni ekipi Dravinje. Konjičani, ki jim v tem spomladanskem delu tekmovanja doslej ni šlo najbolje, pa so po napaki gostov hitro prišli v vodstvo, potem ko je zadel Žiga Čaks - 1:0. Prelomni trenutek tekme se je zgodil v 13. minuti, ko je bil po zelo dvomljivi sodniški odločitvi zaradi igranja z roko izven kazenskega prostora izključen vratar Patrik Go-renjak. Po tem šoku so imeli nogometaši Podvincev kmalu situacijo za izenačenje, a po odbiti žogi od prečke Jernej Orovič tokrat ni zadel iz neposredne bližine. Sledila je kazen in zadetek Dravinje iz enajstmetrovke, ki jo je realiziral Žiga Čaks - 2:0. V nadaljevanju so domačini dodobra izkoristili prednost igralca več, predvsem pa anemičnost gostujočih igralcev na umetni travi. Podvinci so si priigrali v nadaljevanju tekme dve veliki priložnosti in iz ene dosegli ča- stni zadetek: po zavrnjeni žogi je s približno sedmih metrov zadel Luka Prahic - 4:1. Pri Dravinji je v drugem polčasu najprej zadel Primož Hren, nato je svoj tretji zadetek na tekmi dal Žiga Čaks, v končnici pa je končni izid tekme z dvema zadetkoma postavil najboljši strelec Dravinje Žan Ramšak (14 zadetkov, pred njim sta le Robert Kurež in Ziko Zajko s 15). Drava Ptuj - Zavrč 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Erhatič (21.), 2:0 Šalamun (27.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Duran, Drevenšek, Blaj (od 80. Miličic), Šalamun (80. Vogrinec), Erhatič, Mlakar, Lovenjak, Jadric (od 46. Jadric, od 85. Očko), Marot, Kokic. Trener: Simon Dvoršak. ZAVRČ: Maroh, Mihalic (od 46. Kajzer), Romih (od 77. Jambriško), Županic (od 57. Zanic), Predikaka, Potočnik, Lazar, Šket (od 68. Voča-nec), Bojnec, Koren, Draškovič. Na Mestnem stadionu je potekal naslednji v nizu lokalnih derbijev klubov iz MNZ Ptuj, na katerem je Drava zasluženo ugnala Zavrč. Približno 200 gledalcev je videlo »le« dva zadetka za hrbtom vratarja Žige Maroha, ki je svoje delo med vratni-cama opravili zelo dobro. V uvodu tekme je namreč po čistem prekršku nad Marcelom Blajem in upravičeno dosojeni enajstmetrovki ubranil strel Niku Erhatiču z najstrožje kazni. Ta zgrešena priložnost je dodatno podžgala modre, ki so nizali akcijo za akcijo, napad za napadom in zaključni strel za strelom. Zavrč je v prvem polčasu deloval premalo odločno in hrabro v sami igri, medtem ko je Drava popolnoma prevladovala in zasluženo zabila dva zadetka. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so bili boljši tekmec od Zavrča in so ga zasluženo premagali. Prvega je po dolgi akciji in podaji Klemna Mlakarja z desne strani kazenskega prostora iz neposredne bližine dosegel Nik Erhatič, pri drugem pa je po napačno odbiti žogi darilo s strelom s približno šestnajstih metrov izkoristil Niko Šalamun - 2:0. Ptujčani so po vodstvu še naprej igrali ofenziven in všečen nogomet ter so si tudi v drugem polčasu priigrali številne lepe priložnosti in zaključne strele. Pri slednjih se je velikokrat zelo izkazal vratar Žiga Maroh. Njegovi soigralci so imeli v vsakem polčasu po eno dobro situacijo za zadetek: v prvem je vratarja Luko Janžekoviča ogrel Gregor Pre-dikaka, v drugem pa je z velike razdalje nevarno poizkusil Rok Kajzer, a se Janžekovič ni dal presenetiti. Mladi Dravaši so si na tekmi skupaj ustvarili blizu dvajset priložnosti in manjka jim zares le še malo izkušenosti, da bi zabili še kakšen zadetek več. Ob zmagi na zelenici se ob strani v ptujski nogometni sredini v zadnjih mesecih dogajajo še druge zmage, ki so povezane z organizacijo in delovanjem kluba: izboljšali so medijsko--družabno prepoznavnost ter odprli novi klubski lokal Footbar. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Hajdina čez Gerečjo vas in Markovce na vrh Super liga V Super ligi so se ekipe naravno razdelile na „zgornji in spodnji dom", med njima pa je „prepad" osmih točk. V zgornjem delu ekipe med sabo loči le pet točk, v spodnjem pa le ena več, kar obeta vroče nadaljevanje sezone. Na vrhu lestvice je že drugi teden zapored prišlo do spremembe, tokrat je na vrh skočila Hajdi-na. Ta je z zimskimi okrepitvami - predvsem trenerjem Miranom Emeršičem in igralcema lanom Emeršičem in Žanom Leljakom - očitno dobila manjkajoče koščke sestavljanke za naskok na vrh lestvice. V treh spomladanskih krogih so na svoj račun spisali devet točk z gol razliko 11:0! Tekme z najmočnejšimi konkurenti za vrh jih sicer še čakajo, a začetek je naravnost odličen. Povsem drugačna je pot Mar-kovčanov, ki so jeseni mleli vse pred seboj, spomladi pa so doslej osvojili pičli dve točki. Za nameček so do obeh prišli v zaključkih tekem, nazadnje v lokalnem derbiju ekip iz občine Markovci, ko je iz penala izid poravnal Nastja Čeh. Foto: Črtomir Goznik Derbi ekip iz občine Markovci se je razpletel z remijem. Derbi ekip iz zgornje polovice lestvice je sicer potekal v Stojncih, kjer so gostje iz Gerečje vasi odlično zaključili prvi polčas, v drugem pa je domačinom uspelo izid poravnati. Med hite spomladi lahko prištevamo tudi igralce Boča, ki so tokrat slavili v Središču. Po visokem vodstvu ob polčasu so na koncu celo trepetali za zmago, a so do nje vseeno prišli. Na dnu so Bukovčani zapustili zadnje mesto, ki ga sedaj zasedajo Grajenčani. REZULTATI 12. KROGA: Središče - Boč Poljčane 2:3 (0:3); strelci: 0:1 Bislimaj (17.), 0:2 Smoga-vec (27.), 0:3 Tič (37.), 1:3 Jaki (70.), 2:3 Govedič (87.); Apače - Super ligao:i Goričan (31.), 0:2 Goričan (72.). Rdeči karton: Motaln (89., Apače); Markovci - Bukovci 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Veršič (22.), 1:1 Bezjak (38., z 11 m), 1:2 Šmigoc (45.), 2:2 N. Čeh (84., z 11 m); Stojnci - Gerečja vas 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Prelog (43.), 1:1 Pernek (66., z 11 m); Hajdina - Grajena Anpro 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Medved (7.), 2:0 Emeršič (16.), 3:0 Jazbec (57.). 1. HAJDINA 12 8 2 2 26:9 26 2. GEREČJA VAS 12 8 1 3 32:21 25 3. MARKOVCI 12 7 4 1 21:10 25 4. STOJNCI 12 6 5 1 24:15 23 5. G0RIŠNICA 12 6 3 3 19:16 21 6. BOČ POLJČANE 12 3 4 5 17:19 13 7. APAČE 12 3 2 7 23:29 11 8. SREDIŠČE 12 2 2 8 16:28 8 9. BUKOVCI 12 2 2 8 12:30 8 10. GRAJENA ANPRO 12 2 1 9 11:24 7 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Skorba - Makole Bar Miha 2:3 (2:2); strelci: 0:1 Kenda (19.), 1:1 Šimenko (33.), 1:2 Rojs (37.), 2:2 Šimenko (44.), 2:3 B. Šket (78.); Pragersko - Ormož 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Kirič (2.), 0:2 Kirič (20.), 0:3 Kirič (72.); Podlehnik - Hajdoše 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Meznarič (20.); Rogoznica - Tržec 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Šoštarič (40.), 2:0 Žirovnik (65.), 2:1 J. Emeršič (81.). 1. ORMOŽ 11 11 0 0 49:9 33 2. PRAGERSKO 11 6 2 3 39:23 20 3. MAKOLE BAR MIHA 11 5 3 3 23:20 18 4. SKORBA 11 5 2 4 28:21 17 5. TRŽEC 11 3 3 5 16:24 12 6. ROGOZNICA 11 4 0 7 18:33 12 7. PODLEHNIK 11 2 3 6 16:29 9 8. HAJDOŠE 11 1 1 9 11:41 4 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Leskovec - Zgornja Polskava 3:0 (3:0); strelci: 1:0 T. Krajnc (5.), 2:0 Ca-futa (35.), 3:0 T. Krajnc (42., z 11 m); Slovenja vas SMS sanacija - Pol-skava avtop. Grobelnik 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Drosk (8.), 1:1 Sagadin (10.), 1:2 Gajšek (88.). Prosti: Dornava in Oplotnica. 1. DORNAVA 9 7 1 1 30:10 22 2. LESKOVEC 10 7 1 2 24:16 22 3. OPLOTNICA SENICA 9 4 2 3 20:19 14 4. POLSKAVA G. 9 3 2 4 14:18 11 5. * LOVRENC 6 2 2 2 14:13 8 6. ZG. POLSKAVA 8 1 3 4 6:11 3 7. SLOVENJA VAS 9 0 1 8 8:29 1 JM Bosch Bračič Videm -Brežice 1919 Terme Čatež 2:4 (1:0) STRELCI: 1:0 Kurež (37), 2:0 S. Ro-gina (58.), 2:1 Klarič (79. iz 11-m), 2:2 Radovanovic (82.), 2:3 Radovanovic (84.), 2:4 Sirk (94.) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc (od 30. Šeliga), S. Ro-gina, Kurež, Krajnc (od 58. Šegula), P. Vidovič, Čuš, Ž. Vidovič, Kelc, Ž. Plajnšek. Trener: Luka Gajšek. Nogometaši Vidma so na obračunu z Brežicami imeli vse, a so na koncu dobili - nič. Domačini so dobro začeli tekmo in so imeli rahlo premoč v igri. Na drugi strani so bili gostje nevarni iz protinapadov, zato se je moral dvakrat izkazati vratar Marko Klasinc, ki je predvsem odlično posredoval pri strelu Borna Radovanovica. Ti priložnosti sta dodatno predramili igralce Vidma, ki so povedli v 37. minuti, ko je po kotu Žana Plajnška streljal Simon Rogina, odbito žogo pa je v mrežo pospravil Robert Kurež - 1:0. Tik ob koncu prvega polčasa bi domačini lahko povišali prednost, a so gostje strel Miha Mesariča izbili z golove črte, medtem ko sta Robert Kurež in Klemen Kelc iz neposredne bližine nastreljala vratarja Nejca Travni-karja. V nadaljevanju so domačini povišali prednost po protinapadu, ki ga je z diagonalnim strelom zaključil Simon Rogina - 2:0. Po tem je bil domači trener Luka Gajšek zaradi poškodbe primoran še v drugo prisilno menjavo; v prvem polčasu je zamenjal Žiga Zdovca, v drugem še Sebastjana Krajnca. Gre za pomembna člena videmske zasedbe, ki je po vodstvu z 2:0 popolnoma popustila. Mladi igralci Brežic, ki so vso tekmo solidno stali na igrišču, so hitro začutili svojo priložnost. Najprej je po prekršku Žana Vidoviča za enajstmetrovko strel iz bele točke izkoristil Jan Klarič - 2:1. Ob tem je treba izpostaviti, da sta bili pred tem zadetkom dve sporni situaciji na drugi strani, ki pa ju glavni sodnik Miran Bukovec ni označil za najstrožjo kazen za Videm. Ti dve situaciji bi zagotovo spremenili potek tekme, v kateri so v zadnjih dvajsetih minutah zadetke zabijali le še gostje. Najprej je Borna Radovanovic v razmiku dveh minut izkoristil dve situaciji za popoln preobrat (2:2, 2:3), piko na i pa je postavil Lev Sirk, ki je v sodnikovem podaljšku prišel sam pred Klasinca - 2:4. Vmes je imel Videm priložnost za izenačenje, a se je Marko Šegula v dobrem položaju slabo odzval ... Po tekmi je bilo igralcem in navijačem Vidma kar težko verjeti, da so v razmiku 15 minut prejeli štiri zadetke in ostali brez točk. David Breznik Plavanje • PA Kurent Tjaš Sel skupno tretji v Ravnah V začetku aprila je na Ravnah na Koroškem potekal 1. razvojni pokal v 50 m bazenu za sezono 2022/23. Tekmovanje je organiziral plavalni klub Fužinar Ravne. Nastopilo je 250 mladih plavalk in plavalcev, med njimi je bilo 16 mladih plavalk in plavalcev PA Kurent, ki jih je vodil Gorazd Aurednik. Med najuspešnejšimi v Kurentovi zasedbi je bil mladi Tjaš Sel (2013), ki je nastopil v disciplinah 50 m prsno (2. mesto s časom 48,70 s), 50 m prosto (5. mesto), 50 m hrbtno (6. mesto) ter 50 m delfin (10. mesto). V seštevku vseh štirih rezultatov je osvojil skupno 3. mesto med mlajšimi dečki in prejel poseben pokal. Med zelo uspešne mlajše dečke štejemo tudi rezultata Nejca Vizjaka in Pascala Krevsa (oba 2011), ki sta bila v svojih disciplinah četrta: Nejc na 100 m prsno, Pascal pa na 100 m hrbtno. Med mlajšimi deklicami je bila zelo uspešna Brina Mojsilovič Meznarič (2012) s 5. mestom na 50 m prosto in Tjaš Sel (PA Kurent) s 6. mestom na 400 m prosto. Pri starejših deklicah je bila najuspešnejša Nuša Planinšec (2010) s 7. mestom na 100 m delfin in 8. mestom na 400 m prosto. Poleg izboljšanih osebnih rekordov so si nekateri priplavali tudi normo za nastop na poletnem državnem prvenstvu. UR 16 Štajerski Šolski šport, rekreacija torek • 18. aprila 2023 Šolski šport • Odbojka, učenke Cirkovčanke prvakinje v odbojki Pri dekletih je na medobčinskem tekmovanju v odbojki za učenke letnic 2010 in mlajših sodelovalo devet ekip. V predtekmova-nju so bile razdeljen v tri skupine, po dve najboljši sta se uvrstili na zaključni turnir - ta je v sredini aprila potekal v telovadnici OŠ Destrnik. Šesterica finalistov je bila razporejena na dve skupini, v vsaki so sodelovale po tri ekipe. Do zaključnega dvoboja za naslov medobčinskih prvakinj sta se prebili ekipi OŠ Cirkovce in OŠ Destrnik-Trnovska vas, daljšo pa so potegnile odboj-karice OŠ Cirkovce. Obe finalistki sta napredovali na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Cirkovce): Cirkovce-Breg 2:0, Breg-Olge Meglic 1:2, Olge Meglic-Cirkovce 0:2; Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta: OŠ Cirkovce skupina B (ŠD Destrnik): Destrnik--Trnovska vas - Kidričevo 2:1, Kidričevo - Videm-Leskovec 2:0, Videm-Le-skovec - Destrnik-Trnovska vas 0:2; skupina C (ŠD Markovci): Markov-ci - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Pod-lehnik 0:2, Podlehnik - Markovci 2:1. Finale (ŠD Destrnik): skupina A: Cirkovce - Podlehnik 2:0, Podlehnik - Kidričevo 0:2, Kidričevo-Cirkovce 1:2; skupina B: Destrnik-Trnovska vas - Markovci 2:0, Markovci - Olge Meglic 1:2, Olge Meglic - Destrnik-Trnovska vas 0:2; tekma za 3. mesto: Kidričevo -Olge Meglic 2:0; tekma za 1. mesto: Destrnik-Trnovska vas-Cirkovce 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Cirkovce 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Olge Meglic 5. OŠ Markovci 6. OŠ Podlehnik 7. OŠ Breg 8.-9. OŠ Ljudski vrt 8.-9. OŠ Videm-Leskovec UR Foto: Črtomir Goznik Drugouvrščena ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta: OŠ Destrnik-Trnovska vas Tretje mesto je zasedla ekipa OŠ Kidričevo. Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod REZULTATI 9. KROGA: Podvinci - Središče 4:0, Dornava AAS - Grajena 3:1, Rogoznica Gostilna Muršič - Go- rišnica 1:1, Cirkulane - Markovci 3:2. 1. PODVINCI 8 7 1 0 32:5 22 2. CIRKULANE 8 6 1 1 15:8 19 3. SREDIŠČE 8 5 0 3 20:13 15 4. MARKOVCI 8 4 1 3 21:14 13 5. GORIŠNICA 8 3 1 4 24:17 10 6. GRAJENA 8 3 1 4 14:27 10 7. DORNAVA AAS 8 3 0 5 10:14 9 8. ROGOZNICA MURŠIČ 8 2 1 5 10:21 7 9. BOROVCI 8 0 0 8 5:32 0 +35 zahod REZULTATI 9. KROGA: Gerečja vas - Podlehnik 5:1, Tržec - Pragersko 2:6, Hajdina - Skorba. 1. PRAGERSKO 7 5 1 1 27:12 16 2. HAJDINA 7 5 1 1 19:8 16 3. SKORBA 7 5 0 2 33:16 15 4. APAČE 7 3 1 3 13:18 10 5. GEREČJA VAS 8 3 0 5 17:22 9 6. TRŽEC 8 2 1 5 13:28 7 7. PODLEHNIK 8 1 0 7 13:31 3 +40 REZULTATI 9. KROGA: Mladinec Lovrenc - Spodnja Polskava 4:1, Maj- šperk - Hajdoše 1:2, Zgornja Polska- va - Pohorje Oplotnica 0:4. 1. VIDEM PRI PTUJU 8 7 1 0 26:8 22 2. MLADINEC LOVRENC 9 5 2 2 19:15 17 3. HAJDOŠE VETERANI 9 5 2 2 16:15 17 4. POHORJE OPLOTNICA 9 4 2 3 16:10 14 5. ORMOŽ 8 3 1 4 12:17 10 6. SPODNJA POLSKAVA 9 3 1 5 12:17 10 7. MAJŠPERK 9 2 0 7 12:17 6 8. ZGORNJA POLSKAVA 9 1 1 7 12:26 4 JM Šolski šport • Rokomet, učenke Medobčinske prvakinje učenke OŠ Gorišnica V športni dvorani OŠ Markovci je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2010 in mlajše. Med tremi ekipami je bila najbolj prepričljiva ekipa OŠ Gorišnica in je osvojila medobčinski naslov. Na območno tekmovanje se je uvrstila še drugouvrščena ekipa OŠ Markovci. Rezultati: Markovci - Ljudski vrt 6:3, Ljudski vrt - Gorišnica 0:15, Gorišnica - Markovci 12:6. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Markovci, 3. OŠ Ljudski vrt. UR Foto: Črtomir Goznik U Medobčinski naslov je osvojila ekipa OŠ Gorišnica. iïs" ¡^j „j, 56 —""i" $P 1 o "--SligS1 - k rs ¿^o o ril Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Z drugim mestom si je vstopnico na območno tekmovanje priborila še ekipa OŠ Markovci. Planinski kotiček Čebelarski pohod iz Ptuja na Mestni Vrh Sobota, 22. 4. Planinsko društvo Ptuj v soboto, 22. aprila, organizira 4. Čebelarski pohod iz Ptuja čez Panoramo na Mestni Vrh. Začetek pohoda bo na parkirišču pod gradom v Ptuju ob 9. uri. Pohodniki si bomo najprej ogledali nastajanje Medovitega gaja za opraševalce na Panorami, vključno z učnim čebelnjakom za učence čebelarskih krožkov, nato bomo obiskali čebelarstvo Erhatič v Maistrovi ulici. Nadaljevali bomo na Mestni Vrh, kjer sledi ogled čebelarstva izkušene čebelarke Marte Bezjak. Od tam sledi daljši pohod na konec Mestnega Vrha do čebelarstva Vertič, kjer je zaključek pohoda z malico. Vrnitev na Ptuj je možna po označenih poteh ali pa s prevozi. Hrana iz nahrbtnika in ob poti. Opremite se planinsko pohodniško za lažje poti in primerno vremenu. Pohod vodi Janez Vertič. Planinsko-kolesarski izlet po Primorski Sobota in nedelja, 6. in 7. maj Istra in Kras sodita med najlepše pokrajine Slovenije. Njuna lega ob Jadranskem morju in valovita pokrajina sta kot nalašč za planinarjenje in kolesarjenje. Prvi dan bomo kolesarili po Krasu, drugi dan pa proti Trstu in po Slovenski Istri. Udeleženci izleta na Primorsko se zberemo v soboto, 6. maja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj. Z direktnim vlakom se bomo popeljali do Kozine, kjer bomo v hotelu odložili prtljago. Pot nas bo nato vodila do Divače in naprej skozi Lipico in Bazovico do Repentabora. Sledila bo vožnja skozi Sežano in Lokev nazaj proti Kozini, kjer bomo prvi dan zaključili pot ter prenočili v hotelu Admiral. V nedeljo se bomo po zajtrku podali proti Trstu in se po Parenzani popeljali v slovensko Istro. Popoldan pa sledi vrnitev z vlakom proti Ptuju oziroma Mariboru. Opremite se planinsko in ustrezno za kolesarjenje. Priporočamo normalno kolo z običajnimi gumami. Obvezna je kolesarska čelada. Hrana v hotelu in iz nahrbtnika. Strošek izleta znaša 72 EUR in vključuje polpenzion v hotelu Admiral ter organizacijo. Vsi starejši od 65 let oz. upokojenci lahko še vedno koristite brezplačno vozovnico za vlak (doplačilo za IC vlak 3 EUR in enako za kolo, v vsako smer 1,5 EUR, direktno pri sprevodniku v vlaku). Vsi drugi udeleženci izleta si IJPP vozovnico kupite sami. Strošek izleta se vplača ob prijavi. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 2023050607, namen kolesarjenje. Prijave na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do 3. maja, oz. do zasedbe prostih mest. Več informacij v pisarni PD Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. torek • 18. aprila 2023 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Domača lekarna Stročnic na ekološkem vrtu ni nikoli preveč Stročnice v ekološkem kolobarju uvrščamo med ugodilke, izboljševalke zemlje. V kolobarju bi jih moralo biti na vrtu vsaj eno četrtino. V kolobarju lahko metuljnice sejemo na isto mesto najpogosteje vsako tretje leto. Fižol sodi še vedno, kljub vsem novostim, med najbolj priljubljene vrtnine, sama bi samo svetovala, da se poseje tudi nekoliko več nizkega fižola. Tudi grah je reden gost na naših vrtovih. Za setev graha in boba, ki sta zelo zanimivi in uporabni stročnici, je že prepozno in pretoplo. Leča, čičerika in dolga vigna so vrtnine za sonce in vročino Seme leče in čičerike je na našem trgu že skoraj deset let, seme dolge vigne pa bi lahko rekla še dalje neuradno, uradno pa nekoliko krajši čas. Ker se je že v časih neke druge, skoraj pozabljene države prodajal pri nas t.i. kilometrski fižol, to je bila v resnici dolga vigna. Nekateri imajo to seme doma še od takrat, druge je navdušila sedaj. Nekaterim pa ni všeč. Pa naj predstavim te tri nekoliko novejše stročnice na našem vrtu. Najprej, kaj imajo skupnega. Vse tri stročnice so ljubiteljice sonca in vročine. Zato naj bodo vedno na sončnih, toplih delih vrta. V senci z njimi ne boste zadovoljni. Dolga vigna, pa tudi leča in čičerika nam popestrijo kolobar v rastlinjaku Ravno njihova želja po soncu in vročini pa je njihova dodatna prednost. Lahko nam zelo uspešno popestrijo kolobar v rastlinjaku. Rastlinjak nam uspešno podaljša sezono v jeseni in nam tudi zelo zgodaj spomladi zagotovi veliko domače zelenjave. Vendar nastanejo težave, kaj bi vanj sadili poleti. Seveda je tu paradižnik, a tudi z njim moramo kolobariti. Paprika ni njegova sorodnica, zato lahko paradižnik in papriko posadimo samo na eno polovico rastlinjaka, če seveda želimo v njem vr-tnariti več let. Na drugo polovico seveda pridejo kumare, mogoče še kakšna bučka, pri drugem pa se včasih zatakne. Tukaj pa ima veliko vlogo lahko dolga vigna, pa tudi leča in čičerika za tiste, ki ju Foto: Miša Pušenjak Čičerika je drobna stročnica, ki naredi v vsakem stroku samo dve, le redko tri zrna. imajo res radi. Te stročnice ljubijo enake zahteve kakor paradižnik in bodo v rastlinjaku bolje uspevale kakor na prostem. Ne gnojimo, samo prerahljamo zemljo za njihovo setev ali sajenje sadik. Če opazimo, da se tla pod zastirko vseeno zbijejo, zastirko samo odmaknemo, prerahljamo tla in tla ponovno prekrijemo. Tako bomo poleti tudi v rastlinjaku pridelali okusne stročnice. Pridelovanje na vrtu Ko izbiramo gredico, pazimo, da bodo vse tri nove stročnice res na soncu in jih ne bodo zasenčile višje vrtnine. Zemljo dobro in globoko pripravimo. Setve pa se lotimo šele, ko je res toplo. Čeprav nerada govorim o datumih, lahko rečem, da jih v nobenem primeru ne sejemo pred 15. majem. Lahko pa predhodno vzgojimo sadike, ki jih po 15. maju sadimo na prosto, konec aprila pa v rastlinjak. Stroč- nice lahko presajajmo samo s koreninsko grudo. Izberemo lončke premera 5 cm. V vsakega okoli 15. aprila za presajanje na prosto ali v začetku aprila za presajanje v rastlinjak posejemo dve, največ tri semenke. Setev postavimo na toplo in takoj po vzniku tudi na svetlo. Za vzgojo sadik potrebujemo enake pogoje kakor pri vzgoji sadik paradižnika ali paprike. Ko koreninski sistem popolnoma preraste lonček, lahko sadike presadimo na stalno mesto. Leča in čičerika sta nizki stročnici Leča in čičerika sta si precej podobni. Obe rastlini sta nizki, grmičasti stročnici. Zato potrebujeta nekaj več prostora kakor fižol ali nizek grah. Sadimo ju na razdaljo 50 cm, v vrsti pa 10 cm narazen. Za razliko od fižola in graha potrebujeta za dozorevanje celo poletje. Uživamo seme, zrna. Čičerikina lahko uživamo tudi v mlečni zrelosti, običajno je to proti koncu avgusta, pri leči pobiramo samo suha zrna. Obe ostaneta na vrtu vse do zime. Leča ima še eno posebnost, različno obarvana zrna različnih sort se lahko zelo hitro razkuhajo in jih uporabljamo predvsem za goste juhe in zelenjavne jedi. Rdeča leča se skuha v 20 minutah in kasneje popolnoma razpade v pire. Zato jo uporabljamo tudi za zgoščevanje zelenjavnih juh in omak. Če jo zmešamo z začimbami in drugo zelenjavo (na primer blitvo, kodrolistni ohrovt ...), lahko naredimo zelo okusne in hranljive cmoke. Rumena leča je podobna rdeči in jo uporabljamo na iste načine. Zrna ostalih barv pa kuhamo in uporabljamo podobno kakor fižol. Dolga vigna je pri nas visoka rastlina Dolga vigna je sicer visoke rasti kakor fižol, v tujini pa poznajo tudi nizke sorte. Pri nas se dobi samo seme visokih kultivarjev. Vigno sejemo v razmiku 30-40 cm v vrsti, med vrstami pa naj bo vsaj pol metra. Potrebuje oporo, saj se ovija enako kakor fižol. Ni tako bujna kakor visok fižol, je tudi nekoliko svetlejša rastlina, vendar je na hitro fižolu dokaj podobna. Pri vigni pa uživamo mlade stroke, ki zrastejo v neverjetno dolžino, tudi nad pol metra. Vendar jih ne pustite tako dolgo na rastlini, stroki morajo biti res mladi in nežni, potem so izredno okusni. Starejši stroki postanejo trdi, papirnati. Podobno kakor pri bučkah je potrebno redno rezanje strokov, drugače preneha cveteti. Seme je sicer užitno, a je zelo drobno. Vsekakor pa si ga lahko pridelamo sami. Vigna je res stročnica za vroča poletja. Takrat vam bo v poletni vročini nadomestila stročji fižol. Ko se dan preveč skrajša ali se ohladi, pa vigna preneha roditi. A takrat bo že na razpolago obilo fižola. Poleg teh treh vročine potrebnih stročnic so pri nas na razpolago še semena lima fižola, ki nam daje okusno mlado in suho zrno. Prav tako bolje uspeva v vročem kakor hladnem poletju. Glede na vroča poletja, ki nam jih vedno bolj obetajo, se bo verjetno dobro privaditi tudi nekaterim novostim. Zakaj ne bi poskusili s stročnicami. Miša Pušenjak Nad težave s prebavo Čeprav zaprtje in napenjanje ne povzročata resnih zapletov, sta zelo nadležna, saj' imamo občutek, da niti obroka ne moremo pojesti do konca. Zato si najprej poskušajte pomagati sami! Zakaj nas pravzaprav sploh napenja? Uživanje hrane v naglici prebavnemu traktu ne dopušča, da bi grižljaje s temeljitim žvečenjem začeli prebavljati že v ustni votlini, zato imata želodec in črevesje potem pretežko nalogo. Posledice so iztrebki v obliki zajčjih bobkov, občutek, da črevesa nismo povsem izpraznili, izločanje sluzi med iztrebljanjem in občutek polnosti, ki povzroči, da obrok le s težavo pojemo do konca. Ženske lahko občutimo celo bolečino med spolnim odnosom, zaprtje pa je lahko še hujše pred menstruacijo, kar pomeni, da nanj lahko vplivajo tudi hormonska nihanja. Izogibajte se hrani, ki napenja. Po tem slovijo fižol, cvetača, zelje, korenje, jabolka, brokoli, jajčevci, čebula, slive, krompir, koruza, rozine, marelice, tunina, oreški in mlečni izdelki. Kajpak je zaprtje pogosto povezano tudi s stresom in depresijo. Če se zaprtje, ki se lahko izmenjava z drisko, prvič pojavi po 40. letu, moramo k zdravniku, da izključi resne bolezni, na primer raka na debelem črevesu in danki. Kaj še lahko pomaga? Kozarček vina med obrokom koristi, saj dokazano pospeši izločanje prebavnih encimov. Izločanje kisline spodbujajo še rdeča pesa, avokado in vsa zelena zelenjava. Sadje pol ure pred obrokom ima podoben učinek. Ob driski pomagata čaj iz posušenih borovnic in živalsko oglje. Skrbno prilagojeno dieto le počasi popestrite s prekuhano in pozneje surovo hrano. Ob zaprtju so zelo učinkovite suhe slive ali fige, namočene v vodi čez noč, pri čemer ne pozabite popiti vode, v kateri so se namakale. Med odlična naravna odvajala štejemo še blage odvajalne čaje. Kamilični olajša prebavne krče in občutek napetosti nad želodcem po obroku. Komarčkov čaj odpravlja napihnjenost in občutek polnosti ob zapeki. Janež kot začimba in čaj pa je še celo učinkovitejši pri odpravljanju vetrov kot komarček. O poprovi meti je znano, da zapira odprtino med požiralnikom in želodcem ter tako zmanjša pritisk v želodcu, olajša pa tudi vetrove in umiri razdraženo črevesje. Z. Franc Limonada, mešanica z medom in kisom Limona v kombinaciji s toplo vodo uravnava prebavo, odpravlja zgago, zakisanost in napenjanje. Pred obrokom se zoper želodčne težave odlično obnese limonada, ki spodbudi izločanje želodčne kisline. Če boste z limoninim sokom pokapali tudi meso, boste želodcu olajšali prebavljanje težkih grižljajev. Podoben učinek ima žlička brusnične marmelade. Kadar vas mučijo vetrovi, pri jedi srkajte razredčen limonin sok ali mešanico dveh žličkjabolčnega kisa in dveh žličk medu, raztopljenih v kozarcu vode. Izmed vseh ukrepov za boljšo prebavo pa je najpomembnejše, da hrano dobro prežvečite ter da poskušate s pisanjem dnevnika ugotoviti, katero živilo vam povzroča težave. Izogibajte se večjim obrokom, pekoči, ocvrti in mastni hrani ter mlečnim izdelkom. Pri zapeki postopno pojejte več zelenjave in sadja. Opustite ali zmanjšajte uživanje črnega čaja, kave, mleka, gaziranih pijač in piva, vsakodnevne težave pa premagujte z vajami za sproščanje. Dolga vigna Foto: Miša Pušenjak Leča (desno) in čičerika (levo) Foto: Miša Pušenjak 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 18. aprila 2023 Slovenija • Štorklje se vračajo V gnezdih približno 70 parov Štorklje so se marca začele vračati iz toplih krajev. V Pomur-ju je od 80 do 90 gnezd bele štorklje, v katerih v zadnjih letih gnezdi približno 70 parov. Štorklje uporabljajo za gnezdenje več let isto gnezdo, ki pa je sčasoma zaradi vremenskih vplivov potrebno obnove ali zamenjave. Štorklje se še vedno vračajo iz svojih prezimovališč v Afriki, pravi Gregor Domanjko iz pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Ocenjuje, da sta se v gnezda že vrnili približno dve tretjini štorkelj, ki so lani gnezdile v Pomurju. »Za uspešno gnezdenje in vzrejo mladičev, ki potem lahko pravočasno odletijo v Afriko, je pomembno, da se štorklje vrnejo v gnezda najkasneje do konca aprila in potem takoj začnejo valiti oplojena jajca,« nekaj o navadah simbola naše pokrajine pove Domanjko. Foto: Jure Kljajič Štorklje uporabljajo za gnezdenje več let isto gnezdo, ki pa je sčasoma zaradi vremenskih vplivov potrebno obnove ali zamenjave. Tako se je zgodilo tudi na Cvenu, kjer je bil postavljen nov drog z ogrodjem za gnezdo. Pobudo za zamenjavo so pred leti dali krajani, saj je gnezdo začelo razpadati. »Takrat so gnezdo začasno popravili krajani sami, med najbolj zaslužnimi je bil Darko Rudolf, po pomoč pa so se obrnili tudi na takratno predsednico Krajevne skupnosti (KS) Cven Sašo Polajnar ter ji predlagali, da bi zamenjali celotno konstrukcijo, torej drog brez električnih vodnikov in večje ogrodje,« je povedala Sara Vinkovič iz KS Cven. Koordinacijo nameščanja gnezdilnih podstavkov za belo štorkljo v ravninskem delu Prekmurja in v Prlekiji vodi od leta 2010 DOPPS, podstavke pa financira in njihovo izdelavo naroči Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Pri postavitvi in prestavitvi gnezda na Cvenu so krajanom na pomoč priskočili delavci Elektra Maribor, ki so pristojni za postavljanje gnezdilnih podstavkov. »Nov drog smo postavili 15. marca, dva dni kasneje nas je že razveselil prihod štrka. Bili smo nekoliko v skrbeh, ali lahko v tem primeru še prestavljamo gnezdo, zato smo se o tem pozanimali pri pristojnih; ti so nam zagotovili, da gnezdo še lahko prestavimo, dokler je v njem samo še štrk.« Gnezdo na Cvenu je bilo tako preseljeno 22. marca, uro pozneje pa je vanj priletela tudi štorklja. S samcem sta novo lokacijo lepo sprejela in že sta se lotila urejanja gnezda za mladiče. D. Nemeš Kidričevo, Slovenija • Kampanja SOS Za manj plastike na prireditvah Skupnost občin Slovenije (SOS) je že pred nekaj leti začela kampanjo za manj plastike na dogodkih občin. V spodnje-podravskem okolju seje akciji priključila občina Kidričevo. Sporazum s SOS o manj plastike na dogodkih je doslej sklenilo več kot 60 slovenskih občin, med njimi so Markovci, Ptuj, Juršinci, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Danes svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, kaže poročilo »Indeks ustvarjenih plastičnih odpadkov«, ki ga izračunava človekoljubna fundacija Minderoo. Tako smo leta 2021 ustvarili 139 milijonov ton plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, kar je šest milijonov ton več kot leta 2019. „Glede na navedeno smo prepričani, da je zaveza vsakega izmed nas, vsakega državljana republike Slovenije in vsakega Foto: Pexels občana občine Kidričevo, da naredi vse, kar je v njegovi moči, da se bo plastike porabilo manj. Zavedamo se, da bo proces postopen, tako da imamo vsi dovolj časa, da se prilagodimo. Pa vendarle: kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko danes svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, kažejo poročila mednarodnih organizacij," je izpostavila predsednica odbora za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo Eva Žunkovič. MZ Slovenija, Podravje • Izšla je publikacija o zavezniškem bombardiranju Slovenije Na neeksplodiranih bombah danes s Datum predstavitve knjige Bombardiranje Slovenije 1944-1945, ki je bila v Parku vojaške zgodovine Pivka, ni bil izbran naključno, pač pa simbolično - z nemškim napadom na Beograd 6. aprila pred 82 leti seje namreč tudi na tleh nekdanje skupne države Jugoslavije začela druga svetovna vojna. 1'i? Avtorja poglobljene raziskave o zavezniškem bombardiranju za Nemce strateško pomembnih slovenskih krajev, zgodovinarja Sašo Radovanovič in Lara Iva Dreu, prvi iz Maribora, druga iz Trnovske vasi, govorita o precej zamolčani preteklosti, ki pa še danes zaznamuje naša življenja. Gre za prvi celovit pregled, kako so se zavezniki na Slovenskem lotili bombardiranj industrijskih krajev in še posebej transportnih poti v letih 19441945, kar je na neki način pripomoglo tudi k skrajšanju vojne v Evropi. Toda posledice so bile hude, zlasti Maribor ki je bil najhuje prizadeto mesto, saj so Britanci in Američani takrat porušili ali poškodovali skoraj polovico stavbnega fonda mesta, bombardiranja pa so terjala tudi številne civilne žrtve. Gradivo je nastalo na podlagi podatkov, pridobljenih v slovenskih in nemških arhivih pa tudi v Londonu in Washingtonu. Najbolj zgovorna globina kraterja Zračni napadi zaveznikov so predstavljeni kronološko, največ pozornosti pa je, kot rečeno, pos- večene Mariboru, pri katerem so zapisani tudi vsi alarmi, ocenjena škoda po napadih in poimensko naštete žrtve. V dveh letih je Maribor doživel 38 večjih bombnih napadov in celo serijo manjših, v povprečju so trajali slabe tri ure, zavezniki pa so na mesto odvrgli več kot 2.600 ton eksploziva. A niso vse bombe tudi eksplodirale. »Mesta so po vojni obnovili, manj ali nič pa je znanega, koliko neeksplodiranih bomb jim je uspelo odstraniti. Če upoštevamo statistiko, ki pravi, da se ni aktivirala vsaka peta britanska in vsaka sedma ameriška bomba, poleg tega vemo, da niso vseh odstranili, zlasti tistih v rekah, v gozdovih in na njivah, kamor so se kasneje mesta širila, to pomeni, da jih veliko še vedno leži tam in predstavlja potencialno nevarnost pri vsakem gradbenem posegu in tudi pri morebitnem potresu. Kajti dejstvo je, da danes gotovo kakšna nova hiša stoji na neeksplodirani bombi, pa se ljudem o tem niti sanja ne,« razlaga Radovanovič. Prav neeksplodirane bombe so bile tudi tema okrogle mize, ki je sledila predstavitvi knjige v Pivki. Na osnovi vrhunskih zavezniških Haití L1"' V mariboi Avtor knjige o zavezniškem bombardiranju Slovenije Sašo Radovanovič ter bombni strokovnjak z Uprave za zaščito in reševanje Bojan Kopač. V ospredju znamenita »vurberška« bomba. Foto: SD Slovenija • Bomo tudi pri nas prepovedali vzrejo nekaterih pasem psov in mačk? Res sem lep, ampak težko diham Nizozemska vladaje konec januarja objavila namero o prepovedi vzreje pasem psov in mačk, ki imajo zaradi svojih telesnih značilnosti hude zdravstvene težave. Med njimi so tudi mopsi in mačke s pove-šenimi ušesi. A Nizozemci niso prvi, ki so se lotili reševanja negativne plati selektivne vzreje hišnih ljubljenčkov, ki producira točno takšne pasme, ki so ljudem všeč, ne glede na posledice oziroma počutje živali. Za kakšno leto so jih prehiteli Norvežani, ki so vzrejo dveh pasem psov že prepovedali, in sicer angleških buldogov in Cavalier King Charles španjelov, saj je tamkajšnje sodišče presodilo, da njihova vzreja krši zakon o zaščiti živali. Tudi prepoved lastništva Vendar je med obema država pomembna razlika: na Norveškem, kjer slovijo kot vodilna država na področju dobrega počutja živali, prepoved ne vključuje posedovanja, prodaje ali uvoza teh pasem, Nizozemska pa bo šla korak dlje in prepovedala tudi lastništvo. Njen minister za kmetijstvo Piet Adema je dejal, da ni prav, da nedolžne živali trpijo le zato, ker se nam zdijo ljubke, da pa se njihovih zdravstvenih težav lastniki pogosto sploh ne zavedajo. Če bo predlog sprejet, bo prepoved začela veljati po prehodnem obdobju, sedanji lastniki pa bi kosmatince lahko obdržali. O kakšnih zdravstvenih težavah se pravzaprav govori? Živali z izredno kratkimi nosovi, tako imenovane brahicefalične pasme, praviloma zelo težko dihajo, po statističnih podatkih zato umirajo mlajše, saj imajo v primerjavi z drugimi pasmami za tretjino krajše življenje. Ljubljanska veterinarska fakulteta je konec leta 2020 izdala priročnik za zdravje in dobro počutje psov brahicefaličnih pasem kot študijski pripomoček za svoje študente in ga pomenljivo naslovila Lep, lepši, bolan. V njem so podrobneje opisali tipične predstavnike teh pasem: angleškega in francoskega buldoga, mopsa, bostonskega terierja, shi-tsuja in nemškega bokserja ter njihove najpogostejše zdravstvene težave z dihanjem, spanjem, prebavo, prenašanjem vročine in nagnjenostjo k povečani telesni teži. Meja med dobrobitjo in mučenjem »Tako pri nas kot drugod po svetu je zadnja leta opazen izrazit porast števila psov brahicefaličnih pasem. Zaradi ekstremne vzreje so psi in nekateri drugi domači ljubljenčki, denimo perzijske mač- Mops je izredno priljubljena pasma psov, čeprav ima zaradi ravnega obraza in kratke zdravstvene težave. torek • 18. aprila 2023 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 19 jtojijo celo hiše Í Foto: SD rskih mestnih gozdovih Stražunu in Betnavi so še danes vidni številni kraterji od bombardiranja med drugo svetovno vojno. posnetkov in podatkov o odvrženih bombah je bilo namreč mogoče zelo natančno opredeliti lokacije, na katerih so bombe padle, glede na globino kraterjev pa tudi določiti, ali je bomba eksplodirala ali ne. Nevarni časovni vžigalniki Kot je pojasnil Bojan Kopač z Uprave RS za zaščito in reševanje, bomba sama po sebi ni nevarna, če ne doživi večjih mehanskih pretresov, če torej v miru leži zakopana globoko pod zemljo. Nekaj drugega pa so bombe s časovnim vž- igalnikom, ki so jih zavezniki prav tako metali na slovenske cilje. »Ce-luloidni lističi, ki so okrog njega, s časom razpadejo, zato pride do mehanske reakcije in eksplozije. Takšen je bil nekaj let nazaj primer iz Gradca, kjer je takorekoč 'iz nič' sredi noči eksplodirala bomba, ki je ležala v parku in povzročila ogromno luknjo, na srečo pa druge škode ali žrtev ne.« V Evropi vsako leto odkrijejo okoli 50.000 neeksplodiranih letalskih bomb. Sledijo drage evakuacije, v Nemčiji so med bombnimi tehniki pogosti tudi smrtni primeri in resne poškodbe. Pri nas imamo za zdaj srečo, saj bombe uspešno deaktivirajo. Tako je bilo z najdbami pri gradnji mariborskega Europarka, nedavno odkrito bombo v Štorah, sredi marca sta se tudi v hrvaški Reki evakuacija in odstranitev nevarnih eksplozivnih sredstev končali brez večjih zapletov. Spomnimo, da je imel srečen konec tudi nevarni lov na zaklad, ki si ga je poleti 2017 omislil možakar, ki je v spremstvu otrok pri vurberškem gradu odkopal neeksplodirano bombo, jo vlekel po bregu navzdol, nato pa odpeljal na domače dvorišče, kjer so jo kasneje deaktivirali strokovnjaki uprave za zaščito in reševanje, med njimi tudi Kopač. »Vurberška« bomba je danes shranjena v vojaškem muzeju v Pivki. Priporočila niso dovolj, potrebujemo zakon Sogovorniki okrogle mize so si bili edini, da je sistem glede uničevanja neeksplodiranih min dober, a zgolj na operativni ravni, kajti preventive ni nobene. »Mi pridemo na teren, ko dobimo prijavo. Ko sum na bombo prijavijo državljani, to zanje ne predstavlja stroška, medtem ko so pravne osebe raziskavo dolžne plačati. Gre za dodaten strošek pred neko investicijo, ki se mu podjetja po naših izkušnjah raje ognejo. Kot svetel primer bi v Mariboru izpostavil Henkel, ki pred vsakim posegom v prostor naroči študijo, saj se v podjetju zavedajo, da so v nevarni coni, po drugi strani pa imamo v neposredni bližini Europarka, kjer so že bile odkrite bombe, Lidl, ki pa ni pokazal nobenega interesa ali odgovornosti do sebe in svojih strank, saj so tam vsa priporočila gladko prezrli. A ne bi s prstom kazal na posameznike, glavna težava je v tem, da problematike neeksplodiranih bomb nimamo zakonsko urejene, priporočila niso dovolj. Potrebujemo tudi resno študijo in pregled, kam točno so padle bombe, kje so torej potencialno neeksplodirane, nato pa glede na stopnjo nevarnosti določiti cone in obvezne ukrepe. V izogib stroškom ob evakuacijah in tragičnim nesrečam. Tu ni treba odkrivati tople vode, ampak bi kazalo prevzeti pravila, ki jih imajo na primer Nemci in Avstrijci. V ta namen imajo tudi posebne finančne sklade.« SD Ptuj del strateškega bombardiranja Med cilji strateškega bombardiranja, s katerim bi onemogočili povezave na železniških progah Maribor-Ptuj-Velika Kaniža, Gradec-Maribor, Zeltweg-Celje, Maribor-Celovec in Ljubljana-Trbiž, seje torej znašel tudi Ptuj. Lovska letala so ga sicer večkrat obstreljevala, a prava bombna napada je mesto doživelo dvakrat: 14. in 17. marca 1945. V prvem je skupina 90 lovcev P-38 iz 14. in 82. lovske skupine strmoglavo bombardirala železniški most na Ptuju, devet bombnikov B-17 pa cestni most in protiletalsko obrambo (flak) v bližini ranžirne postaje. Oba mosta sta ostala nepoškodovana, čeprav so bombe padle v bližini, so pa zadele flak. Tri dni kasneje so bila zaradi slabega vremena odpovedana vsa višinska bombardiranja s težkimi bombniki, zato so nad Ptuj poslali skupino 52 lovskih bombnikov P-38. Njihove bombe so močno poškodovale več lokov železniškega mostu, uničile nadvoz, tračnice na več mestih in blokirale glavno progo. Poškodovale so tudi železniške delavnice in uničile več kot 20 vagonov na ranžirni postaji. Poleg železniške infrastrukture in delavnic so bombe zadele in močno poškodovale bližnjo Mladiko, minoritski samostan in stanovanjske stavbe v njuni okolici. V prvem napadu so letala odvrgla približno 128, v drugem pa 400 250-kilogramskih bomb. Britanci so februarja 1945 sklenili uničiti tudi vurberški grad in s tem onemogočiti delovanje nacistične politične šole, ki je imela v njem svoj sedež. 23. februarja so ga rakete angleških lovskih bombnikov Beaufighter tudi zadele in porušile. Za razliko od bombardiranja Ptuja, kije bilo strateško, je raketiranje gradu spadalo pod taktično bombardiranje. ke in brahicefalični kunci, skoraj v celoti izgubili nos, še hujše spremembe pa so se zgodile v grlu in žrelu. V zadnjih nekaj desetletjih so postali klinični znaki pri teh živalih resnejši. Ker psi zelo težko prenašajo dihalne težave, so pod velikim stresom, kar močno poslabša tudi njihovo kakovost življenja. Vzredili smo torej živali, ki ne morejo normalno dihati, se ne morejo normalno gibati, igrati in 4 Foto: FB ;ga smrčka, ki ga delata izrazito ljubkega, velike Slovenska zakonodaja ne opredeljuje nevarnih pasem, ampak samo nevarne posamezne pse, ki so zlasti posledica neodgovornega lastništva. Nimamo opredeljenih nevarnih pasem V Sloveniji imamo določbe o nevarnih psih v zakonu o zaščiti živali, ki opredeljujejo, kdaj je posamezen pes nevaren in določajo obveznosti skrbnika nevarnega psa, ne poznamo pa tako imenovanih »nevarnih« pasem, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. »Zakonodaja v svetu ureja področje ravnanja z nevarnimi ali potencialno nevarnimi psi na dva načina: ali s prepovedjo oziroma omejitvami pri posedovanju pasem psov, ki veljajo za potencialno nevarne, ali pa opredeli nevarnega psa glede na njegovo individualno obnašanje. Slednja vrsta zakonodaje uvaja preventivne obveznosti za vse lastnike psov, predvsem pa promovira in spodbuja odgovorno lastništvo. Po izkušnjah držav, ki imajo ali so imele pasemsko specifično zakonodajo o nevarnih psih, ta ni učinkovita pri preprečevanju napadov psov, saj ne odstranjuje vzroka napadov in ugrizov, ki namreč izhaja predvsem iz neodgovornega lastništva. Tudi zato seje Slovenija odločila za zakonodajo, ki temelji na preventivnem delovanju in odgovornem lastništvu psov.« Nevaren pes v Sloveniji torej ni avtomatsko pripadnik neke pasme, torej vsak pitbul, rotvajler, mastif.., pač pa žival, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti, ali kaže napadalno vedenje do človeka, ali je ugriznil človeka oziroma žival. Uradni veterinar v teh primerih izda odločbo, daje pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali tudi označi kot takega. Njegov lastnik mora zagotoviti fizično varstvo s povodcem, nagobčnikom, pesjakom, ograjenim prostorom in opozorilnim znakom na vhodu, s psom pa mora tudi na obvezno šolanje. Če žival ne opravi predpisanega šolanja ali je to neuspešno, uradni veterinar zanjo odredi usmrtitev. tekati. Telesni napor jim predstavlja stres, mnogi se celo ne morejo normalno prehranjevati in spati. Vse to samo zato, ker menimo, da so zaradi ravnega obraza takšni psi ljubki. Zato se upravičeno zastavlja etično vprašanje o meji med skrbjo za njihovo dobrobit in mučenjem,« opozarjajo avtorji priročnika. V projektu, ki so ga na veterinarski fakulteti izvedli v študijskem letu 2018/2019, so ugotovili, da bi skoraj 80 odstotkov lastnikov kupilo psa brahicefalične pasme, tudi če bi ta imel daljši gobček in zato manj zdravstvenih težav. Nujna sprememba standardov »Gre za pomemben podatek za vse vzreditelje, saj bodo, če se od- ločijo za vzrejo bolj zdravih psov, še vedno uspešni. Ker ti psi niso priljubljeni le zaradi svojega videza, temveč tudi zaradi svojega značaja, se zdi smiselno, da strokovnjaki z različnih področij združimo moči in te pasme vendarle ohranimo. To nam bo uspelo le pod pogojem, da najdemo skupni jezik z vzreditelji in kinologi ter se pri vzreji osredotočimo na to, da bodo te živali še lahko kakovostno živele. Standardi za te pasme se morajo spremeniti, kinologi pa jih morajo dosledno upoštevati. Tudi v Sloveniji lahko prepoved brahicefaličnih pasem preprečimo samo tako, da pokažemo, da želimo in zmoremo vzrediti zdrave živali.« Da je vzreja pasem psov in mačk, ki imajo omenjene zdravstvene težave, problematična, se strinjajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). »Veljavna zakonodaja v Sloveniji že določa, da je reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake in povzročajo trpljenje živali, prepovedano ravnanje. Tudi veterinarska stroka osvešča javnost o zdravstvenih težavah, ki jih imajo take pasme. Vendar zgolj prepoved vzreje v Sloveniji v času globalizacije ne bo prinesla želenih rešitev. Žal tudi na področju prodaje psov in mačk velja, da povpraševanje ustvarja ponudbo. Zato je za vzdržno in dolgoročno spremembo povpraševanja po takih pasmah treba osveščati splošno javnost, vplivati na modne trende, zabavno industrijo, trženje in oglase.« Senka Dreu Foto: FB 20 Štajerski Križem kražem torek • 1S. aprila 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Na krokodilji farmi Prva najina nočitev na Borneu je bila torej v kraju Betong. Vreme je bilo še naprej kislo, a za čez dan še ni kazalo dežja. Mene je od luknjaste ceste sicer že vse bolelo, vendar sem se psihično pripravil na še nekaj ur kalvarije. Od receptorja sva namreč izvedela, da so dobesedno razruvali okoli 400 kilometrov glavne ceste in da še nekaj mesecev ni pričakovati nekega reda. Zjutraj sva najprej napolnila najinega protona, nabavila nekaj hrane za na pot in se ustavila pri naših sosedih na kavo za privezovanje duše. Že ko sva prišla, je za šankom nastal nemir - seveda, kdo bo zdaj postregel ta dva, ker ni znal nihče angleško. Pa pošljejo eno mladenko, ki se je cela trda postavila poleg in naju plašno gledala z velikimi, črnimi očmi. Nisva si mogla kaj, prasnila sva v smeh. Seveda sva ji nato pomagala iz zagate in sva brez kompliciranja naročila ne sicer preveč dobro kavo, ampak ta postrežba je bila tako posrečena, da je ne znam opisati. Po tem vložku so se naju namenoma izogibali, samo da ne bi bilo treba komu česa povedati, zato sem šel plačat kar za šank. Tam me je pričakujoče gledal že njihov šef, ki pa je imel eno željo - želel se je fotografirati z mano. Ja, seveda, to pa bomo rešili in smo res. Za češnjico na torti mi je v kuhinji pokazal na steni prostor, Foto: Dani Zorko Sredi krokodilje farme si lahko najamete tudi hišico za piknik. Mladi krokodili čakajo na prodajo. kjer bo obesil najino fotko. Verjeli ali ne, zraven ameriških igralcev Brad Pitta in Stevena Seagala, ki ju je izrezal iz neke revije. Dobro razpoložena sva se za dobri dve uri spopadla s potjo. Najin glavni cilj za danes je bila Jon-gova krokodilja farma, največja te vrste v Maleziji. Farma bi si zaradi velikosti in pestrosti živalskega sveta bolj zaslužila ime rezervat. Foto: Dani Zorko Ne bom se zlagal, če bom rekel, da sem zagotovo videl vsaj tisoč krokodilov različnih vrst in velikosti. Zraven imajo lepo razlage v angleščini, kar je bilo super, tako da sva zabila tam praktično ves dan. In ni nama bilo niti malo žal. Rezervat je res ogromen, vsaka vrsta ima svoj prekat, zanimivo pa je, da v tem sklopu oddajajo tudi lotosovo jezero s hišicami za piknik. Ostali Foto: Dani Zorko Največji krokodili na svetu merijo do 7 metrov. IZRAELSKI AVTOR: RIBIC MARJAN JEZUSOV GRABNER APOSTOL INI. PAPEŽ NAPOVEDOVALKA JAPONSKI BORILNI ŠPORT NORVEŠKI FILOLOG AASEN PREVAJALEC IN JEZIKOSLOVEC ČRNILOGAR PLESALKIN PARTNER VRANJI GLAS MAJHNA HIŠICA TVOREC NA PROSTEM UMSKEGA ZA PRODAJO DELA ČASOPISOV NEMŠKA NAFTNA DRU2BA MANJŠA SLADKOVODNA RIBA ČLOVEŠKA DELOVNA OKONČINA EVROPSKI VELETOK HOJA BREZ CILJA SEBE (KRAJŠE) PREGRADA IZ POKONČNO POSTAVLJENIH KOLOV OSREDNJA BAVARSKA REKA MEHKO POKRIVALO BODICA NA VRTNICI GRADBENA PRIPRAVA ZABETO-NIRANJE TOČKA ZNADMOR. VIŠINO SKOTSKI OVČAR BALKANSKO GOSTIŠČE ELDA SPRENO- VILER ČIŠČI POKOJNI BRAZILSKI DIRKAČ (AYRTON) PRINCIP SREDSTVO SČAROVNO MOČJO ČOKAT ČLOVEK RIMSKI BOG SMRTI PERUJSKO MESTO JV. OD UME SRBSKA IGRALKA (EVA) OBLIKOVALEC PLOČEVINE Z UDARCI KLADIVA IZPUŠČAJI NEKDANJI TENISAČ SAMPRAS HOKEJSKI PLOŠČEK ZNAK ZA IRIDIJ AMERIŠKI PISEC LEVIN AMERIŠKI IGRALEC LOWE BESEDNA UGANKA SPODNJI DEL PASJE NOGE STRUJA ANJA TOMAŽIN HRVAŠKO MESTO V DALMACIJI KANADSKA PEVKA (CELINE) POKOJNA MANEKENKA SENČAR TOČENJE SOLZ PRVO NARAVNO ŠTEVILO Je del ženskega perila, ki pokriva, podpira in oblikuje prsi. Nastal je na začetku 20. stoletja. Mary Phelps Jacob (Caresse Crosby) je leta 1914 v ZDA patentirala kroj perila, oblikovanega iz dveh robcev in ozkih trakov. Do srede 20. let so bili brez kosti, oblikovani so bili tako, da so sploščili prsi in jih potiskali navzdol. Zelo so postali modni v 20. letih, ko so prišle v modo domače in pozneje koktajl obleke, pogosto narejene iz koprenastih tkanin. Leta 1925 je že obstajal s prilagodlji- vimi sprednjimi naramnicami in presledkom na trakastem sprednjem delu med dojkama. Proti koncu 20. let jih je podjetje Kestos Company izdelalo iz dveh trikotnih delov tkanine, na katero je bila prišita elastika, ki je potekala čez ramena, se zadaj na hrbtu križala in se zapenjala z gumbi spredaj pod vši-to košarico. Proti koncu 20. in v 30. letih so jih podjetja za izdelovanje steznikov začela izdelovati, ki so imeli všite kosti in košarice različnih velikosti. Brez naramnic in z všitimi kostmi se je pojavil proti koncu 30. let. V 40. letih so jih oblikovali s penastimi vložki. Linija je bila izrazito poudarjena v 50. letih, ko so bili ojačani z žico in prešiti v krožne oblike, tako da je bila tkanina bolj toga in nudila večjo oporo. Brez naramnic je bil priljubljen v 50. letih, ko so ga nosili pod oblekami brez naramnic. V 60. letih je prišlo do velikih sprememb pri oblikovanju, s pomočjo tkanin, ki so vsebovale lycro, so postali mnogo bolj udobni in sodobnejših oblik. obiskovalci so se kar nekam izgubili, midva pa naletela prav na uro, ko krmijo krokodile. To je izgledalo tako, da so crknjeno perutnino z bližnje farme kar z roko metali v jezero, kjer so se krokodili tepli za malico. Če vemo, da so največje živali lahko dolge tudi do 7 metrov, si lahko predstavljate ta kiklopski boj. Celotna potka je bila izgrajena na močnih lesenih stebrih in dobro ograjena. Na eni taki točki sva srečala ekipo, ki je popravljala stebre v istem predelu s krokodili. Zanimivo je bilo, da je imel njihov čuvaj v rokah zgolj leseno palico, kot eno sulico, ne pa strelnega orožja. Strelno orožje namreč krokodilu zaradi debelega oklepa kaj dosti ne škodi, lahko pa ga zadeneš zgolj v oko. No, pa to verjetno tudi ni namen, da na farmi krokodilov kakšnega pihneš. Zelo zanimivo ekskurzijo sva zaključila v mestu Kutching, kjer sva se nastanila za nekaj dni. p| Foto: Dani Zorko Tudi sam sem izkusil, kako težko je bitifotomodel. AEROBAT - plesalec na vrvi, KONAK - balkansko gostišče s prenočišči, PALISADA - pregrada iz pokončno postavljenih kolov za obrambo KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 18. aprila 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Zanimivi gostje in vedno novi izzivi na Radiu Ptuj V studiu Radia Ptuj se zmeraj dogaja kaj pestrega. V preteklih dneh seje v Štajerski budilki oglasil Dejan Dogaja, kije predstavil svojo novo skladbo Pomaranče. Kot pravi, je bila pomlad zanj že zelo živahna, saj z veseljem javnosti predstavlja svojo novo skladbo. Tudi Dejan se ni mogel izogniti zabavni igrici metanja ping pong žogic v kozarce z vodo in odgovorom na vprašanja, ki so se skrivala pod njimi. Tadeja in Daliborja je razveselil s pomarančo ter obljubil je, da bo prihodnjič, ko pride predstavit naslednjo novo skladbo Jagode, maline, v studio prinesel tudi dve košarici jagod in malin. Fantje so poklepetali o novi skladbi Pomaranča - Dejan je dejal, da je ravno v fazi diete, saj je izgubil že deset kilogramov, nekaj pa jih želi izgubiti še do poletja, zato je sadje zdaj pomemben del njegove prehrane. Seveda so govorili tudi o videospotu, ki je vzbudil precej pozornosti - zaradi privlačne Tine in Dejanovega kužka He- t^RADIoPTUJ MIPMnlim O R F E J Č E NDVA GENERACIJA VscíVí eetrterk ob 2D.OP K Pokrovitelj izziva 'i" ""'V-V: ■ % f J ^ 1 Sašo si mora pobarvati lase na barvo po Barbarinem okusu 2. Sašo mora 24 ur neprestano »iti v programu Radia Ptuj 3. Sašo mora pripraviti malico za vse na Radiu Ptuj Foto: Arhiv Radia Ptuj Foto: Arhiv Radia Ptuj Dejan Dogaja na Radiu Ptuj nryja - in obljubili, da se kmalu spet vidijo. V preteklih dneh pa je Sašo Dobnik opravil tudi svoj drugi izziv, ki so ga v oddaji Orfejček -nova generacija med tremi predlogi izbrali poslušalci. V pol ure je moral na ptujskih ulicah zbrati deset poljubov, dogajanje pa je bilo moč spremljati tudi na Fa-cebook profilu Radia Ptuj. Naloga sploh ni bila tako enostavna, kot bi kdo sprva pomislil: „Izziv je bil težji, kot sem mislil, a vseeno mi je uspelo izpolniti nalogo, ki si jo je zamislila Barbara, izbrali pa so jo poslušalci Ofejč-ka. Huh, Ptujčanke so prav fine, a nekatere se bojijo kamere. Čeprav sem vesel, da sem izziv opravil, pa me žalosti, da je bilo mesto tako prazno. A gremo naprej, pred nami je tretji izziv, ki se ga bo treba lotiti," je zaključil Sašo. NŠ Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 4 8 9 1 2 7 3 1 6 2 1 4 5 8 3 6 2 5 9 2 4 7 8 1 8 6 3 3 2 4 7 8 9 4 2 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€€ QQ Bik ¥¥¥ ©© €€ QQQ Dvojcka ¥ ©©© € Q Rak ¥¥¥ ©© € QQQ Lev ¥ €€ QQQ Devica ¥¥¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ € QQQ Škorpijon ¥¥ ©© €€€ QQ Strelec ¥¥ ©©© €€ Q Kozorog ¥ ©© €€€ QQ Vodnar ¥¥ ©©© € QQQ Ribi ¥¥¥ ©© €€ Q Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 18. april do 24. april 2023.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 1 8 9 6 9 3 7 5 2 4 7 5 3 1 4 6 1 7 5 4 8 3 1 6 4 9 3 1 9 Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse! Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Lovro Žerak, Majšperk. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka ■ kuponček Ime in priimek:__________________________ ' Naslov:______________________________ Pošta: Telefonska številka: Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 18. aprila 2023 Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Zavrč in Osnovno šolo Zavrč vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v torek, 18. aprila, ob 18. uri v Večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Juršinci. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Zavrč. Vidimo se v sredo, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturni dvorani Goričak v Zavrču. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Zavrč. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS D a SILKEM Štajerski TEDNIK radioPTUI ♦ h •BIT / IT rešitve SAZAS D a SILKEM w uiunpen NAROČITE IN PRIDOBITE NAGRADO J w uiunpen Štajerski radioPTUI Vse za zunanjo ureditev Več informacij; majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 1S. aprila 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 m TOREK 13. april 7:30 Glasbena osmica (tuja) 7:55 Seja MS MOPtui . 9:25 Otroški kotiček 9. oddaja 9:50 Rim Campus 10:00Tele M 10:25 Utrip Ormoža 11:10 Pomurski tednik 11:50 Arbitrium 12:00 Etujslca kronika 12:25 Cista umetnost - april 13:00 Glasba za vse 13:30 Pogled nazaj 13:55 Bralni razaledi 10. oddaja 4:10Tele M M J 4:40 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:25 Glasbena osmica [slo.) 19:00 Pomurski tednik 19:25 lz dežele ob Muri 48. oddaja 20:00 Ptujska kronika _______ujsl____________ 20:25 Utrip Ormoža 21:10 Čista umer 21:45 Bralni r 22:00 Ptujska ....... 22:25 Obzornik TV. Dravograd 23:25 Poaled nazaj 00:10 Vi deosirani ftnost - april jledi 10. oddaja /:o3 UDzomik i v uravograa 3:55 Otroški kotiček 9. oddaja 9:20 Iz dežele ob Muri 48. oddaja 9:50 Mali Prim 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 1:15 Cista umetnost-1:50 Kdo? 2:00 Ptujska kronika 2:25 Utnp Ormoža 13:10 Glasba za vse 13:40 Pogled nazaj 14:05 Tele M 14:35 Videostrani ptujska kronika ~'ornur: SREDA 19. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Otroški kotiček?, oddaja 8:30 Obzornik TV Dravograd 9:30 Iz dežele ob Muri 48. oddaja 10:00 Tele M 10:25 Cista umetnost-april 11:00 Glasba za vse 11:30 Pogled nazaj 12:00 Ptujska kronika 12:25 Seja MS MO Ptuj 13:55 Bralni razgledi 10. oddaja 14:10 Tele M 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:15 Čista umetnost-april 19:50 Rim od blizu 20:00 Ptujska kronika 20:25 Lhnp Ormoža 21:10 Pogled nazaj 21:35 Bralni razgledi 10. oddaja 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:25 Dobe? večer 23:15 70 let dr. Ljudevita Pivka 00:25 Videostrani april omurski tednik : dežele ob Muri 49. 8:00 8:25 8:40 9:05 . ....___I , _____„ 19:40 Bralni razgledi 10. od. 20:00 Ptujska kronika, pon. ■:25 Glasbena osnnica feloj 00 Futsal magazin SCf?E31 2 2 22:UU ttuisk 22:25 Čista umetnost -23:00 Naša Drava 00:15 Videostrani april Ptujsta lïkMtfja IYTV T: 931 «4 «06. ¡nMüpwv.iv. v P Iclcmach Pro SIGMA ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: ' številni zadovoljni kupci, ' monolitna izvedba, ' 20 - letne izkušnje, ' poštena cena in kvaliteta, ' Made in Germany, ' do 35 let garancije. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO®!! PREDNOSTI ZA VAS: energetska neodvisnost, 10- letneJJHHnijei plačate lefinSlikOmied porabljeno iwHPgvedeno energijo, ,Made in EU >080 88 55) PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si BARBIKA ODŠLA, DOBILI PA KENA Kaj se v resnici dogaja v predsedniški palači pod Natašo Pirc Musar POLITIČNO OZADJE Anže Logar bi šel z luzerji nad Roberta Goloba INTERVJU: MAKS TAJNIKAR, ekonomist Premier Golob ogromno tvega z ministrom Loredanom INTERVJU: NEŽA BUH NEISHA, pevka Koliko otročkov so zaplodili ob poslušanju moje glasbe? www.tednik.si lo SPOMIN Danes, 18. aprila, minevajo štiri leta, odkar te več ni, spomin pa je živ, je lep in boleč Milojica Jevtovic IZ POPOVCEV 7 Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: tvoji najdražji Spomin je tisti, ki živi... Krojijo ga čas, trenutki, preživeti skupaj... Trenutki sreče, veselja, radosti, tudi žalosti ... , ki smo jih preživeli s tabo. OSMRTNICA Zapustila nas je naša draga mama, oma, praoma in tašča Alojzija Gedl IZ PRŠETINCEV 46 14.6. 1938-10. 4. 2023 Hvala vsem, ki ji boste prižigali svečo in se boste z lepo mislijo spominjali nanjo. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Mali oglasi a i KUPIM traktor in priključke. Tel. 041 680 ' 684. STORITVE PRODAJAMO kokoši nesnice, stare eno leto. Kmetija Korpar, Osluševci 30. Tel. 040 611 231, po 18. uri. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. POTREBUJEMO osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. RAZNO KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM trosilnik za gnoj in nakladač Riko Ribnica ali podobno. Tel. 041 288 063. PRODAM kotne klopi za kuhinjsko mizo. Tel. 041 941 781. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.si MALE OGLASE, G IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 16 ali marjana.pihler@radUrtednik.si, hodno pokličite. TEDNIK majda.segula@radio~tednik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred TOREK, 18, april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Revija OFS v Majšperku, l.del 10:30 Utrip Ormoža 11;20 Ljudski pevci 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija OFS v Majšperku, 2.del 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Zapojmo prijatelji 21:10 Nogomet 3. SNL - vzhod 22:50 Starpoi nt prodajno okno 23:50 Video strani PROGRAMSKI NA PO V t DM K p;* jua mm ^T-fi?" - •; H* 'i* J lil Ë M H A __? M § ^ Pil )■ E 5 »»i z*. ü UJ i'V 1 SREDA, 19. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mit Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Mat. dan v Hajdošah in Dražencih 10:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 13:30 Starpoint prodajno okno 14;30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 5. Redna seja sveta Starše 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Športnik leta Občine Hajdina 2022 21:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 22:00 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani T v program v žtvo tudi preko spleta: www.siptv.sr Uredrti&vO: Dqrnaua 116(1, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siplv.si kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044: www.slptv.si ČETRTEK. 20. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Dan OŠ Dornava 10:30 Območna revija glasbenega izročila 12:10 Zapojmo prijatelji 13:20 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Občine Lenart - v živo 18:00 2. Izredna seja sveta Dornava - v živo 20:00 12, društvene igre na Polenšaku 21:20 Zapojmo prijatelji 22:30 Starpoint prodajno okno 23:30 Video strani V9, Pomladna ffi AKCUA PRIHRANEK/ V 10 EUR! / KARIZMATICNE RASTLINE ZA GRAJENJE ŽARIŠČNE TOČKE Če želimo, da je naš vrt nekoliko več kot le skupek različnih gredic, z žariščnimi točkami ustvarimo rdečo nit, ki zbuja našo pozornost, in tako estetiko vrta dvignemo na višji nivo. Žariščne točke lahko ustvarjamo na različne načine, a najbolj naraven je, da za ta namen izberemo rastlino, ki izstopa s svojim videzom in karizmo ter tako skoraj že magnetno privlači poglede. V najnovejši izdaji revije Rože & vrt predstavljamo top rastline, prave vrtne primadone, ki bodo, ko jih postavimo sredi gredic na piedestal, postale prave kraljice drame. Revijo Rože & vrt, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki. JWJ'BirmlJJults p„|), Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! Podravje, Slovenija • Migracijski pritisk na Evropo ne pojenja Avstrijci nadzoru na schengenski meji ne zaupajo Avstrija seje odločila podaljšati mejne kontrole na državni meji s Slovenijo in Madžarsko. Severna soseda je nadzor na meji vzpostavila leta 2015, ko so se začele množične migracije tujcev iz držav vzhodne Azije in severne Afrike. Za vnovično podaljšanje nadzora na državni meji so se Avstrijci po besedah ministra za notranje zadeve Gerharda Karnerja odločili, ker nadzor na zunanjih schengen-skih mejah ne deluje. Karner je izpostavil velik migracijski pritisk v zadnjem letu, za Slovenijo in Italijo pa dejal, da beležita 300-odstoten porast nezakonitih migracij. MNZ: „Ne moremo biti oaza brez migracij" Iz pojasnil slovenskega notranjega ministrstva je moč sklepati, Čez Haloze več nezakonitih migantov 1 v. je aomaanov Število nezakonitih migrantov po državah v Sloveniji, 2022 kot ji Avstrijci na meji s Slovenijo že osmo leto izvajajo nadzor. Policisti PU Maribor so lani obravnavali blizu 2.600 nezakonitih prehodov državne meje. Večino na območju Haloz, nekaj tudi na ormoškem koncu. Koliko jih je šlo mimo in jih varuhi meje niso zaznali, ni moč vedeti, a zagotovo ne malo.Za ilustracijo, kaj pomeni 2.600 ljudi: to je več kot vseh prebivalcev občine Cirkulane (2.300), bistveno več kot vseh Podlehničanov skupaj (1.800); za dve občini Žetale (1.300) ali pa za Zavrč in pol ljudi (1.500). da je situacija lahko skrb vzbujajoča in bi se lahko migracijski pritisk v prihodnje še stopnjeval. „Razmere v glavnih državah izvora migracij se ne izboljšujejo, ampak se celo slabšajo. Zato se kritična masa ljudi, ki se odloča za migracije iz različnih razlogov, povečuje. Statistični podatki, ki jih vodimo, jasno kažejo, da Slovenija ne more biti oaza brez migracij," so povedali na MNZ, kjer ocenjujejo, da bi Avstrija glede na veljavno zakonodajo EU lahko uporabila katerega od drugih alternativnih načinov varovanja državne meje in ne nadzora na notranji meji. Dodali so, da slovenski in avstrijski policisti pri nadzoru notranje meje sicer sodelujejo. „Za preprečevanje nedovoljenih migracij od začetka marca izvajamo mešane policijske patrulje tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo." Lani 300-odstotna rast nezakonitih migracij Od začetka leta do 9. aprila so slovenski policisti na notranji meji sko, so našteli manj kot 600 nezakonitih prehodov. Število ilegalnih migracij je začelo naraščati lani spomladi. Skoraj vsi od 32.000 nezakonitih prebežnikov so podali prošnjo za mednarodno zaščito, kar je 450 odstotkov več kot leto prej, ko je bilo prošenj 5.650. MZZ: „Ravnanje Avstrije nesprejemljivo" Na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, obžalujejo, da je Avstrija ponovno napovedala podaljšanje notranjega nadzora na meji s Slovenijo. „Ravnanje je nesprejemljivo, na kar sosednjo državo kot tudi pristojne institucije EU opozarjamo že dalj časa. Ko bo Avstrija Evropski komisiji podala uradne razloge za ponovno podaljšanje nadzora na notranji meji v I Država I Število ljudi Afganistan 6.000 Burundi 5.100 Indija 3.900 Pakistan 2.400 Bangladeš 2.100 Rusija 1.800 Irak 1.500 Kuba 1.500 Turčija 1.300 Iran 940 Ostali 5.500 Števila smo zaradi lažjega pregleda zaokrožili. schengenskem območju, se bomo na to ustrezno odzvali." Deželni glavar avstrijske Štajerske Christopher Drexler pa je pojasnil, da se bodo tovrstni ukrepi sprejemali, dokler se na evropski ravni ne bodo našle prave rešitve in se uveljavilo učinkovito varovanje zunanjih meja. Mojca Zemljarič s Hrvaško obravnavali 8.599 nedovoljenih vstopov. Od lanskega leta so številke strahovito v porastu. Predlani je bilo nezakonitih prehodov meje nekaj čez 10.000, lani 32.000, kar pomeni 300-odstotno rast. Dobra polovica nezakonitih prehodov zunanje schengenske meje je bila na območju Policijske uprave Koper (17.700). Sledita PU Novo mesto z 10.600 in PU Maribor z 2.600 nezakonitimi prehodi. V preostalih petih policijskih upravah so številke bistveno nižje; na celjske, ki je naslednja za maribor- Kritika proti Sloveniji in Hrvaški Avstrija je pred dnevi naznanila podaljšanje nadzora, notranji minister Gerhard Karner je jasno povedal, daje podaljšanje nujno, ker nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje. Kritika je bila uperjena tudi proti Sloveniji, ki je do začetka tega leta varovala 670 kilometrov zunanje evropske meje, z novim letom pa štafetno palico predala Hrvaški. Tako je glavno breme nadzora na zunanji evropski meji na Balkanu sedaj na naši južni sosedi. Severni sosedje so se preprečevanja nezakonitih migracij očitno lotili zelo resno. Od maja lani do letošnjega marca so prijeli 700 tihotapcev ljudi. Ormož • Pri oživljanju je pomembna vsaka minuta »Defibrilator ni igrača!« Defibrilator lahko v primera nenadnega srčnega zastoja reši življenje. Pri tem šteje vsaka minuta, zato je še toliko bolj pomembno, daje vedno v brezhibnem stanju. A ko so ga gasilci iz PGD Podgorci želeli uporabiti ob zadnji intervenciji, so ugotovili, daje nekdo posegel v omarico in odprl elektrode... Bila je sreda dopoldan, ko so prvi posredovalci PGD Podgorci prejeli klic na pomoč preko dispe-čerja. Ekipa treh je pograbila defi-brilator, ki ga imajo nameščenega v omarici na njihovi stari pošti oz. stavbi krajevne skupnosti, in odhitela na naslov. Na kraju prihoda pa so zgroženi ugotovili, da je nekdo odprl elektrode, ki so ključni člen pri oživljanju. Skoznje namreč naprava analizira srčni ritem in dovaja življenjsko pomemben elektrošok. »Te elektrode so zaščitene z aluminijasto folijo. Gre za nekakšne blazinice, ki jih pritrdimo na prsi. In ker je bila ta folija odstranjena, se je lepilo posušilo, zaradi česar jih ne bi mogli nalepiti na prsi pacienta. K sreči smo imeli še ene rezervne elektrode, ki pa jih ni bilo treba uporabiti, saj so hkrati z našim prihodom na kraj prispeli reševalci s svojimi napravami, mi pa smo jim pri reanimaciji pomagali,« je dejal prvi posredovalec Dejan Habjanič in nadaljeval, da želijo javnost opozoriti, kako nujno je, da se s to napravo, ki lahko odloči o življenju in smrti, ne igramo. Kdo in zakaj je odprl elektrode, ne vedo. Sporočajo pa: »Pri oživljanju je pomembna vsaka minuta, zato je toli- Ključno je, da je defibrilator vedno v brezhibnem stanju in kot tak pripravljen na morebitno intervencijo. ko bolj pomembno, da je defibrila-tor zmeraj v brezhibnem stanju. Če kdo hoče izvedeti, kako izgledajo elektrode in kako se uporabljajo, se nam lahko pridruži na vajah, kjer bomo prikazali delovanje aparata in tudi postopek oživljanja. Sami pa prosimo, da poseg v omarico z AED uporabljajte samo takrat, ko je ogroženo življenje oz. sporočite ob uporabi aparata PGD Podgorci, da uredimo zamenjavo elektrod, da je naša ekipa pripravljena z delujočo opremo v primeru posredovanja.« Kot so v društvu še povedali, so defibrilator od leta 2018, ko so ga prejeli, doslej uporabili že šestkrat. V Sloveniji doživi srčni zastoj približno 3.500 ljudi na leto in pri sumu, da gre za srčni infarkt, je pomembno, da čim hitreje ukrepamo. Monika Horvat <3 *' m CP O * "O . ? C?* o o Rojstva: Anja Weiss - deček Nino; Barbara Selinšek - deček Maks; Andreja Malek - deklica Ema; Sanja Metličar Sternad - deček Jure; Simona Lubej - deček Lan; Lara Polak - deček Gal; Evelina Plohl - deček Janej; Monika Gojkošek - deklica Pavlina; Renata Ozmec - deklica Tiara Lana; Nina Petrovič - deklica Lora; Eva Božič - deček Luka; Marjana Horvat - deklica Iva; Tjaša Stater - deklica Iza; Marija Bele -deklica Eva. C? 4- * £y •o. C ..o _ Za april velja, da je še vedno veter bril Danes bo spremenljivo oblačno. Predvsem v vzhodnih krajih bodo manjše krajevne padavine, deloma plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 9, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 20 °C. V sredo in četrtek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami. 3-dnevna napoved za Podravje r> pretežno oblačno pretežno oblačno Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: severni Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: jugovzhodni Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni Foto: MH Vir: ARSO