Januš Golec: 11 Trofra© ^orj*^. Ljudska povest o trojnem go-rju slovenskih in brvatskih pradedov. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeliiški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečkc ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikoin ter Celado zavarovancga mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se jc zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moškopunto. VII. POGLAVJE. Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmeCkc vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaške do konečne zmage. ^. Ujetnike je prevzel celjski okrožni na.elnS. Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili protl iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ler me.em od strani plemstva. Schrattenbachu Je bllo pred-vsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preve. ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral datl na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjuti-aj jc zapustil Schrattenbacliov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomi^ kal naglo preko Podcctrtka tor Šmarja proti Ce- lju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo Ijudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo ¦ je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti Iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati Tiiti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in Je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko oiuko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga piCila kača, ko je razgalil mladeniCu prsa. Po prestraSenem od- skoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkrltje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach. je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, nt:j skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila pptrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kme- tov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska Cisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva ža puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zatieleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek Tn Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler Je napravil 41 želez- nih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec iri na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Ob* sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obi*azu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so sa čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju Je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal npor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaaiišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s Cemur so mu ogrenili plemiški trinogi §e zadnje trenutke življenja. Poalali so mu v ječo pismo, v katerem Je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekcl po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem sc je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivani.em so ga vjelt krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevcsa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nc.:;re.nih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojaem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi o.mi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi klešcami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbcljeni železni prestol, mu pritisniJi na glavo razbeljeno želozno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattonbaclia, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kme.kega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili ikar v je.i, da ni zvedel nikdo na vi.jem mestu: Zakaj in kakp je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. (Dalje prihodnjič.)