GLAS NARODA Hm Kargert the United List slovenskih delavcor y Ameriki 75,000 TEUTON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Glui Hatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—3871 No. 39. — Stev. 39. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 17, 1936—PONEDELJEK, 17. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ITALIJANI POROČAJO 0 VELIKI ZMAGI PRI ARADAMU Sovjetskemu diktatorju Stalinu strežejo po življenju HAUPTMANN BO PONOVNO OBSOJEN Rok odgoditve u&mrče-nja I je potekel. — Živeti more še največ en mesec. Gov. Hoffman zapustil bolnišnico. TRENI ON, N. J., IG. febr. — Bruno Richard Hauptmauu l>o danes že tretjič obsojen na smrt zaradi odvrdbe in uinora Liml-berghov^ca otroka, ne glede na bolezen 72 lot starega sodnika Thomasa W. Trencharda. Ako Troncharlu bolezen ne bo dovoljevala, da pride na sodišče, bo podpisa! smrtno obsodbo na svojem domu. Tudi v slučaju, da se zdravstveno stanje sodnika Trencharda poslabša, bo državni pra^dnik Hauck pošto-1 panje pospešil s tem, da bo predložil potrebne listine sodniku Thomasu J. Brogami, ki bo mesto sodnika Trencharda izrekel smrtno obsodl>o. V vsakem slu raju bo moral HauptmaMTi umreti v času od 22. marca do 26. aprila. Governor Hoffman je v soboto popoldne zapustil Morcor bolnišnico ter odšel na svoj dom v Sout.b A:nbov. N. J. WASHINGTON. D. O.. 16. Odvetnik Samuel Leibowitz jo v soboto o Ipotoval v Washington. da razoravlja o Hauptman-novi zade' i z Mrs. Evelyn Walsh McT-can, ki so je takoj zanimala za odvodbo Linbor-gliovejra otroka. Tjeibowitz je ostal rez noč v Wasbinsrtonu in so jo včeraj zjutraj odpeljal naravnost v Trenton. STOJADINOVIČ DOBIL ZAUPNICO BEOGRAD, Jugoslavija, 16. febr. — Sc jjn.Iinovieev kabinet je bil nanovo utrjen, ko jo prejel zaupnico 153 glasov proti 110. Pr.?:'. glasovanjem so poslanci, ki pripadajo diktatorski stranki, ki jo bila na krmilu za rasa Aleksandrovega in Živko-v i reve ga diktatorstva, večino-ma zapustili zbornico. Kot izuled*\ opozioija ne more vreči Stojpdinoviča in bo do 1. aprila 'o:<\gel, da bo skupščina sprejoTa njegov proračun. S POMOČJO ČASOPISOV IŠČEJO REKRUTE WASHINGTON, D. C., 15. februarja. — Ameriška armada so je začela posluževati oglasov za nabavo rekrutov. Infanterijski polk «tv. 12, ki je štacijoniran v Fort Washington, Maryland, je objavil danes pod naslovom "Delo dobi* * sledeči oglas: — Armadna služba. — Stot-nija strojnih pušk pri dvanajstem infanterijskem polku V Fort Washington, Md., potrebuje vec mladih mož v starosti od 18. do 25. leta. Prosilci morajo biti n« dobrem gla- ŽRTVE ZIME VEVROPI NARAŠČAJO Huda zima je v Evropi zahtevala do 300 človeških življenj. — Največ je trpela Bolgarska. LONDON, Anglija, 16. febr. V snežnih viharjih in v liudem mrazu je v Evropi izgubilo življenje do 300 ljudi. Posebno na Bolgarskem in Romunskem še vedno vlada hud mraz, medtem kot ko je v vzhodni Evropi nastalo gorkejše vreme. Samo na Bolgarskem jo vsled mraza umrlo nad 100 o-seb. V Turčiji je zmrznilo 78 oseb, 22 jih je utonilo, 8 pa jih jo bilo ubitih pri rožnih nezgodah. V Italiji je vsled mraza umr-lepo vreme, viharji so ponehali in morje se je pomirilo. Na Španskem splošno prevladuje lepo vreme, rivno tako tudi v Avstriji in Madžarski. V južni Jugoslaviji pa še vedno vlada hud mraz. VItaliji je vsled mraza umrlo 40 ljudi, v Angliji pa 30. ISTANBUL, Turčija, 16. febr. — Po zadnjih poročilih so po vsej Turčiji v sredo in četrtek divjali hudi viharji. V bližini Adrijanopola je zmrznilo 32 ljudi in čreda ovac. V Istanbul i jo vihar povzročil veliko škodo na poslopjih in mošejali. SOFT.TA. Bolgarska, 16. febr. Zadnji viharji so zahtevali mnogo več človeških žrtev, kot pa je bilo domnevano. Blizu Stare Gorice je bilo najdenih 42 zmrznjenih trupel. Blizu Smilongrada ob turški meji je vihar zalotil na glavni cesti več dečkov in jih vrgel roz mejo v Turčijo, kjer so se razkropili. Pozneje so jih našli zmrznjene. V ZAROTO JE BIL ZAPLETEN KAMENJEV, BIVŠI MINISTER Francoski časopis "Verite" (Resnica), ki ga izdajajo pristaši Leona Trockega, objavlja članek Antona Ciliga, bivšega člana načelstva komunistične stranke v Jugoslaviji. Ciligu se je nedavno posrečilo uiti iz Sovjetski unije, kjer je bil 5 let zaprt. V članku je rečeno, na fronto, da je navdušil armado, ki se je že hotela raziti, da je še dalje ostala na fronti in se borila proti Nemcem. Koso bil: v maju 1.1917 v armadi postavljeni vojaški sveti, je Gučkov odstopil kot vojni minister ter izjavil, da odstopi zato, da kriza dozori čimprej mogoče. NEMČIJA MORA DOBITI KOLONIJE Nemčija in Italija se morata razširiti. — Nemčija ima umetni bencin in gumi j. — Razstava avtomobilov. BERLIN, Nemčija, 16. febr. Kancler Adolf Hitler je naznanil Evropi, da morajo Nemčiji biti vrnjene kolonije, katere je izgubila po svetovni vojni. Hitler je rekel, da se mora Nemčija, kakor Italija, razširiti, kar je utemeljil z besedami: "Prevelik narod smo na majhnem kosu zemlje.'' Hitler je govoril pri otvoritvi razstave avtomobilov v Berlinu ter povdaril, da nemške motorizirane armade embargo na petrolej ne more vstaviti, ker so nemški znanstveniki iznašli umetni bencin in gumij. ki sta 10 do nO odstdt-kov boljša, kot pa naivni pridelek. Dalje rekel Hitler, da mora Nemčija frlede avtomobilov prekositi Združene države in da je potrebno, dr* ?o avtomobili cenejši. i'Kar je b:?o mogoče storiti na enem kraju zemlje," je rekel Hitlor, "mora biti mogoče tudi v Nemčiji. Priti mora lahek avtomobil. Storili bomo vse, da industrija izdeluje tak avtomobil. Nikakor ne smemo biti zadovoljni z dvema miljo-noma avtomobilov, ako jih imajo Združene države 23 miljo-nov.'* HVALEŽEN ZA SMRTNO OBSODBO GLOBE, Ariz., 14. feb. — Indijanec Earl Gardner iz rodu Apačev, ki je s sekiro ubil svojo ženo in otroka, se je zahvalil sodniku, ko ga je obsodil na smrt na vešalili. Gardner je 8. decembra svojo ženo in otroka s sekiro raz-sekal, ker ni hotel paziti na o-troka, ko je hotela njegova žena v cerkev. LAHI SE POSTAVLJAJO Z ZMAGO, V ISTI SAPI, PA PRIZNAVAJO, DA NISO DOSEGLI PRAVIH USPEHOV TOKIO, Jrponska, 16. febr. Da je Rusija opustila svojo ]*>-litiko diplomatskih protestov, je4 razvidno iz zadnjih dogodkov na skupni meji treh držav: sovjetske Ru^iie, Zunanje Mongolijo in Minčukuo. V tem se Rusija more zanesti na svojo močno rdrr » armado, na svoje močne u t nI be na meji Man-čukuo in r-a svoje submarine v Vladivostok'!. V spopa«1;! na meji med Man-rukuo in Zunanjo Mongolijo 30. januarja je padlo 12 Japoncev, 12. februarja pri Olahudki pa Po ruskem zatrdilu jo napadlo mongolsko stražo 500 Japoncev z 20 oklepnimi avtomobili,! * * dvoma tankoma in dvema aero-planoma še<4t milj v Zunanji Mongoliji. Mongolci, ki so bili v,manjšini. s<, so umaknili, to- Na severni in na južni fronti se pojavljajo velike tež-koce. — Nekateri so mnenja, da bo trajala vojna najmanj dve leti. — Badoglio gradi ceste in odbija abesinske napade. — Štiri dni trajajoča bitka se je končajla z laško zmago. RIM, Italija, 16. efbruarja. — Soglasno s sporočilom maršala Badoglia so se štiri dni trajajoči boji južno od Makale na severni abesinski fronti končali s popolno italijansko zmago. — Bitka pri Enderti se je začela I I. februarja, — pravi poročilo, — včeraj se je pa posrečilo I. in 3. armAlnemu zboru zlomiti odpor rasa Mulugheta. Raz trdnjavo Amba Aradam vihra italijanska zastava1. Neka druga brzojavka se glasi: — Italijansko vojaštvo je zavzelo abesinsko trdnjavo Aradam ter pognalo v beg 80,000 nasprotnikov. Italijani so zasedli tristo kvadratnih milj ozemlja. Zavzeli so več važnih postojank in nad trideset a-besinskih vasi. Na italijanski strani je padlo 500 la ko so dobili ojačenje, so po- vojakov, tisoč jih je bilo ranjenih. Sovražnikove izgube so znatno večje. Padlo je najmanj pet tisoč Abesincev, dočim jih je bilo nad petnajst tisoč več ali manj ranjenih. gnali Jai)oneo rez mojo. SMRT V CERKVI HASTINGS, Pa., 15. feb. — Ko je danes v tukajšnji katol. cerkvi duhovnik poročal mlad zakonski ipar, se je ženinova 37 letna teta, ki je bila nevesti družica, .zgrudila trr par minut nato umrla. MGSKY \y Rusija, 16. febr. Xek zastopnik vnanjega urada je zagotovil, da bo sovjetska unija trlno stala na svojih mejah na Daljnem Iztoku. Navzlic temu, da sovjetska vlada upa. da bo ves spor glede meje mirnim potom poravnan, pravi glasilo komunistične stranke "Pravda." "Vsaka Imperialistična agresivnost so bo prepričala, da je skrajno nevarno igrati se s so-vjetsko mejo 17 Rusija j( Japonski stavila predlog, d'i posebna komisija preišče dogodke na meji. Ruska vlada sedaj še samo čaka odgovor .T-iponsJvO na svojo zahtevo. da ji* v komisiji tudi za-stonana nevtralna država. Sovjetska vlada zavrača trditev Japorske. da meja med Mančukuo in Sibirijo ni natančno določena ter nasprotno povdarja, da so pogodbe mejo natančno določile, in da se o tem ruska vlada z Japonsko ne mara pogajati. Sovjetcka vlada tudi naznanja, da je o i leta 1930 pobesmi-lo čez meji v Sibirijo 7130 mančukuanrkih vojakov s 761 častniki, mod katerimi je 8 generalov. V-i so prostovoljno prekoračili mojo i" so bili internirani. Na prealesr japonskega poslanika barona Qta, da bi posebna komisija preiskala položaj na rusko-Tnančukuanski meji, je podkomisar za zunanje zadeve Stomonjakov rekel, da je Rusiia že ponovno stavila isti predlrir, da ga pa Japonska ni nikdar sprejela, ter je stalil pogoj, da privoli v tako komisijo, ako if v njej vključen tudi nevtralen oTa?\ Naročite se na "Glas Naroda" I največji slovenski dnevnik v i Združenih državah RIM, Italija, I 6. februarja. — Poteklo je že nad tri mesece, odkar so italijanske čete vkorakale v Makale, toda niso še zasedle Alaje in jezera Ašan-gi kot je pričakoval maršal Badoglio. Na severni iionti so se bile tri vroče bitke in obe stranki zatrjujete velike izgube za nasprotnika, v resnici pa je peložaj neizpremenjen. Navzlic temu, da Italijani zatrjujejo, da so gospodarji severnega dela province Tigre in da stoje trdno v svojih postojankah, je pri vsem tem resnično, da so izgubili že mnogo ozemlja, ki so ga prej zasedli. Na južni fronti je general Rodolfo Graziani dosegel nepričakovano velike uspehe in je ostal v svojih postojankah, vendar je ob koncu svojega prodirali ja zadel na velike težkoče, katerih najbrže ne bo mogel premagati. Največja njegova težkoča je v velikanskih razdaljah. Od njegovega glavnega oporošča Magadi-sco do njegovega glavnega stana je 450 milj in dovoz vojnega materijala je v deželi brez cest kar najtežavnejši. Graziani bo najbrže na kateremkoli kraju fronte skušal prodirati dalje, toda prodiranje bodo vstavile visoke gore. Vsled tega bo tudi na južni fronti omejena vojna večinoma na spopade med posameznimi oddelki, ker so vojaki iz nizkih krajev in njihova pljuča niso vajena na redki zrak gorskih krajev. Na severni fronti maršal Badoglio samo odbija abesinske napade, gradi ceste, utrjuje postojanke in dovaža vojni materijal. Posebno se zanaša na topništvo in zato dovaža v prvo bojno črto mnogo topov v bližino Makale, kjer bo najbrže zopet pričel z ofenzivo. Nek angleški časopis pravi, da je Mussolini priznal, da mu je poznan položaj na bojnem polju in da se zaveda, da bo vojna trajala najmanj dv£ l^ti* mLwznvDX** New York, Monday, February 17, 1936 TUE LA PO EST SLOVENE D JILT IN 17. S. 'i. << Glas Naroda'9 tfct corpora tlos ud •f Ma of above otttovi: New York dty. N. I. GLAS NAKODA" CTeiee if (Jm People) P*T Except ftatoy Holiday fti poi Ml M M■■ M«»w MM*. St- Jltrt tott mm • •• mm m m M M Ea New York aa celo leto 97.OO Za pol leto .........................9840 Za l>ona«To aa odo leto «7.00 Za pol leto •••••••••• Hf—Mr. M |sjo Snkecrlptlon Yearly «8.00 Ad "01— Naroda" iahaja raald dan laraern« nedelj to pr&mlkov. friplti brea podpln ln oeebnoetl se ne prioMnjiejo. Denar naj aa blaforoti pafllljetl po Money Order. Pri spremembi kraju naroCnlkor, proelmo, da aa todi prejšnje MvalUge nameni, da bttreje najdemo naalor»«»« *GU8 NARODA". ti« W. lttk Sin«. New T«i N. X. Vesti iz Primorja. SPLOŠNI IN ELEKTORALNI GLASOVI Volilna kampanja je v polnem teku. Vsestranski boj, ki je uveden proti "New Dealu", se qpirti v prvi vrsti jia trditev, da je ustava Združenih držav v nevarnosti. Na tem mestu ne bomo razpravljali, če je ta trditev u-temeljena ali ne. Ustava je bila polom amendmentov že večkrat razširjena, v bistvu je pa ostaja ista ter mora biti temelj vse zakonodaje. Malokomu je znano, da se (je kongres že večkrat bavil z ustavno določbo, ki odreja način predsedniških volitev, ter jo je skušal prilagoditi izpremenjenim razmeram. Ustanovitelji ameriške republike so zavrnili vse predloge, da bi bil predsednik izvoljori naravnost potom ljudskega glasovanja ali kongresa. Odredili so, naj narod držav — ki ,iili je bilo takrat le trinajst — izvoli zbor elektorjev, elektor-ji naj pa izvolijo za iprecMednilra moža, ki je po njihovem mnenju najsposobnejši. Spočetka je bilo res tako, pozneje se je pa stvar predrugačila. Vsaka izmed 48 držav ima toliko elektorjev, kolikor ima senatorjev in poslancev v kongresu, in vsak elektor ima en glas. Vsi elektoralni glasovi posamezne države so pa oddani 7.3 kandidata, ki je dobil v biotični državi najvišjo število ljudskih glasov, neoziraje se, koliko glasov je dobil nasprotni kandidat. Leta 19:24 je dobil demokratski predsedniški kandidat John W\ Davis, šest milijonov glasov, ki niso dobili niti enega elektoralnega glasu, dočim mu je dva milijona drugih glasov prineslo KM elektoralnih glasov. Leta 1932 so odpali elektoralni glasovi, ki jili je dobil Herbert Hoover, 11a dva milijona volilcev, dočim trinajst milijonov drugih glasov, ki so bili i'-tatako oddani zanj, v elek-toralnem kolegiju sploh ni prišlo do izraza. Prav lahko je mogoče, da je prisojeno predsedništvo kandidatu, ki je dobil v deželi manj ljudskih glasov kot pa njegov protikandidat, kateri -si je osvojil tiste države, ki imajo največ elektoralnih glasov. Dosedaj so se izjalovili vsi poskusi za uvedbo splošnega ljudskega glasovanja, kajti male države se nočejo odpovedati moči, ki jo imajo pod etarim sistemom. Nadalje se izgovarjajo, da bi bilo izid direktnega ljudskega glasovanja mogoče ugotoviti le z velikimi zamudaani in bi uveljavi jen je enotnih volilnih postav po vseh posameznih državah naletelo na velike tehnične težkoče. Največ pristašev ima še predlog, ki ga je tudi predsednik Roosevelt odobruje, da bi se namreč število elektoralnih glasov v vsaki državi prikrojilo številu ljudskih glarcv. Na ta način bi prišli vso oddani glasovi vpoštev. Ta izprememba bi prišla prav tretjim 'strankam ter bi povečala važnost manjšin. Oni, ti so proti tem načrtom, se sklicujejo 11a dejstvo, da je imela dežela tudi pod dosedanjim sistemom zelo zmožne predsednike ter pravijo, da bi vsako izpremembo izrabljal* ta ali ona stranka v svoje lastne namene. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO f 2.75___________________Din. 1W 8 5.15________Din. 800 f 7JE5_________Din. 38« $11.75 - Din. 50« ___Din. 1888 ___Din. 2888 «47.88 EER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOB1 ALI VOLI mmmm^m^m^mmmmmm^mmmm^rn—mmmmmmmmam^i^^mmimama^mmmmmmmmmmmmmammmimmmn 'mmm^^^am^mmmm^^mmmrnm ■a toptaftUo vodjih kot storm] B&vedeno. bodtal ▼ fflnartfb tU Urah 6o?oU«)«mo ftt bolje pocoje. Prejemnik dobi t starem kraja izplačilo ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI. STOJBENO *L— SmXEIOC PUBLISHING COMPKHY »Gltfi tUrca*" NEW YORK, N. L ■ I'm i ' • ■ 1 . 1 . Stečaji na Goriškem V oktobru in novembru preteklega leta je bilo v goriški pokrajini proglašenih 10 stečajev. Meii dragimi je bil proglašen stečaj Ivane Durjavče-ve, ki je imela trgovino z mešanim blagom v Gorici", dalje goriškega trgovca Leopolda Uršiča, avtopodjetnika Altrana v Ajdovščini, Ivana Vidmarja v Ajdovščini, Alojzi:0 Kletiče-ve v Idriji in Alojzija Podgor-nika v Tribuši. Biizu Plav — so našli vaSumi na bregu Soče trtiplo utopljenke, ki so v njej spoznali 40-letno Ivano Zalia-rjevo iz Ave nad Kanalom. Žena je že skoraj pred tremi tedni s tamkaj^ne brvi preko Soče po nesreči p^dla v vodo in u-tonila. Blizu St. Vida na Vipavskem — je utonil v Vipavici 40 - letni kmečki p»>sestnik Karel Mozer. Našli so ga ljudje nekaj ur pozneje na brera vode nekaj 100 metrov nižje od brvi. ' Požar v Vrtovinu V Vrtovinu pri Craičah je nastal požar v hiši posestnika Franja Batagelja. Vaščani so takoj prihitela gasit in uspelo jim je rešiti vsaj del poslopja. Skoda zm^š-i okrog 10,000 lir. V Tribuši — so karabmjerji izvnšili hišno preiskavo pri Lapajnovili 111 našli večjo količino nabojev za stare avstrijske puške modela 1891. Zaradi tega je bil 19-let-111 Metod Lapajne prijavljen sodišču. Emir a usoda je doletela 33-1 etnega posestnika Antona Kustrinn s šentviške gore, pri katerem se «ašli tudi mnogo smodnika. V Crničah na Vipavskem je nastal pož^r na seniku posestnika Andreja Lojka. Ljudje so k sreči omejili ogenj, ki je postal nevaren tudi že sosednjim hišam. Senik je pogorel do tal. Posestnik je bil oškodovan za 5000 lir. K«ko je požar nastal ni znano. Aretacije v Gorici Te dni so kr.rabinjerji v Sent Petru pri Gorici aretirali Avgusta Martiruzzija, Kristjana Ferligoja, Antona Lenardiča, Josipa Figi*. Ivana Tuše rja in Ivana Delia Rovera ter jih takoj prepeljali v goriške sodne zapore. Fantje so osumljeni, da so na Sveti gori poškodovali drevesa, k? so bila nasajena o-krog spomenika pa d K m vojakom Zatrjujejo, da bo sodna preiskava kmalu zaključena. Vse kaže. da ne gre za političen prest opc-k. Poplava na Vipavskem Zaradi nalivov v poslednjih dneh je Vipava na več krajih ponovno prestopila bregove in se razlila po poljih "111 travnikih, na ki.ter? je naplavila veli- V Sent Petru pri Gorici— je bil aretiran Marij Fajgel, star 22 let. Pripravili so ga sodišču, ker ni prišel k naboru. Dejansko pa ni urejel predpisanega poziva. Iz enakih razlo- ke količine peska in kamenja. - gov je bil v Gorici aretiran tudi Napravila je znatno materialno 22-letni Fran jo Marušič. škodo, vendar kaže, da hujšega {-----;—*- ne bo ker je voda kmalu pri- Advertise in čela upadati. I "Glas Naroda"* Dopisu S pota. Od raznih strani me opozar- J jajo, naj bolj pogosto pišem zc Glas Naroda. Tem pozivom bom skušal po možnosti ustreči. Se veni no se nahajam v mrzli Minnesoti, kajti po 11avodi lu zdravnikov se ne suiem po dati na kako daljše potovanje. Zelo me veseli, da je začel pisati v Glas Naroda jako zanimive članke Frank Kerže. Ko je dospel v Ameriko, je pričel pri Glasu Naroda, seda j po dolgih letih se pa zopet o-glaša v njean. Prijatelj Kerže, le korajžno naprej. Nič zato, če ti prileti kakšno poleno pod noge. Pregovor namreč nravi, da resnica v oči zbada. Naši rojaki so raztreseni po razlili letih sveta in med njimi je bilo oziroma je precej do-rih pisateljev. Za primer naj navedem le že pokojna duhovnika Burgarja in Smrekarja, ki sta napisala lope stvari. — Vzor delavnosti je dr. Zaplot-nik, ki živi v farmski tilioti države Nebraske ter zbira, kadar ima količkaj prilike, gradivo za zgodovino ameriških Slovencev. Zelo marljiv dopisnik oziroma pisatelj je tudi rojak Frank Troha iz Barber-tona, Ohio. Z zgodovino ameriških Slovencev se je začel prvi baviti jolietski župnik Šuštaršič, njemu sta sle«lila Rev. Trunk in pokojni Jože Za ve rt 11 i k. Važna knjiga bo Adresar Ameriških Jugoslovanov, ki ga namerava izdati Mr. Ivan Mladineo. Nedavno so me zelo neprijetno dirnile opazke nekega rojaka, ki je v nekem javnem-prostoru razpravljal o slovenski književnosti ter se pritože- val, kako malo slovenskih knjig imamo, kako na slabem papirju so tiskane in kako slabo so vezane. Dotičnik je pozabil naglasiti, da smo Slovenci majhen in siromašen narod, toda z ozirom na naše število se po književnosti laliko merimo z vsemi drugimi velikimi narodi. Pozdrav! Matija Pogorele. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-lje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. G i raid, O. Prireditev S. N. D., katera se je vršila zadnjo soboto o priliki otvoritve predelan i h spodnjih prostorov, je sijajno izpadla^ tako v finančnem kot moralnem oziru. Dvorana je bila polna naroda. Naše srekane pevke so nas zopet očarale z lepoto naše pesmi, kajti še vedno donijo j biserni glasovi tako nebeško lepo, da bi jih človek poslušal, če bi bilo treba cel teden skupaj. Zapeli sta nam J.osie Lau-sche-Velf in Mary Udovich. Dr. William Lausehe je še vedno tako fest fant, kot je bil, in je dovršil svoje delo na klavirju kot le on zna. Istotako naš Eddie Sims, ki je spremljal pevke s svojo izvrstno harmoniko. Vsak je rekel, takega igralca je treba z lučjo iskati. Ravno take nas je vse presenetil s svojim čarobnim kristalno čistim tenorjem pevec, ki je iz istega kraja doma kot naš pesnik Vilhar, Mr. Andrej Bla-žič, predsednik pevskega zbora Jfcvornik iz Barbertona. On je zopel pesem 44Pomlad", in na-lod ga je poklical nazaj na o-der z gromov item aplavzom, da je moral podati za ankor še eno pesem. Lahko je ponosen ta zbor na moža, ki ima tako lep talent in razveseljuje narod s tako lepim kristalno čistim tenorjem. Skoda je, da tako bogati zakladi naših narodno zavednih sinov ne dobe potrebnega priznanja. Postavil se je tudi predsednik lovskega kluba Mr. Lek- >an, ki je v kratkih besedah pojasnil nekaj resnih zadev. ■ Mr. Zupee in Jack Garbor in več drugih iz Barbertona so bi- li naši častni gostje ta večer. Zato se v imenu S. X. D. vsem skupaj prav lepo zahvalim vsem iz Girarda, Niles-War-ren in Clevelaiida za tako prijazen po-ct. Pozdrav! John Doleie. Chishol m, Mirni. Morda bo naše cenjene čita-telje Glas Naroda zanimalo izvedeti kaj iz naše tukajšnje mrzle Minnesote. V začetku februarja s m o imeli strašno hudo zimo, 4H— A()—40 stopinj pod ničlo. Delavske razmere so pa bolj slabe. Nekateri delajo po tri, štiri dni na teden, nekateri pa nič. Zdaj naju veže prijetna dolžnost, da se lepo zahvaliva vsem najinim dobrim znancem in prijateljem, ker -te naju po-setili v Malmetovi dvorani, dne 1. februarja zvečer, ko sva obhajala 27-letnieo zakona. Jako sva bila ginjena, ko sva videla toliko prijateljev pred sabo. Kot si mi dozdeva, jih je bilo okoli 300 po številu. Dasi j" kazal toplomer stopinj pod ničlo, so nekateri prišli 20 milj daleč. Nikakor nama ni mogoče se vsakemu po-ebej ali po imenu zahvaliti, k«*r bi morda koga izpustila. Zato naj velja najina iskrena zahvala vsem znancem in .prijateljem, posebno pa Mrs. Louise Prebil. Mrs. Toni Ober>tar, Mrs. Sherman Friederiks in Betty Vo-dovnik, ki je nama dala lepe cvetlice. Lepa hvala muzikan-tom, ki so tako lepo igrali za tako malo plačo. Ilvala ženskam, ki so pomagale v kuhinji, da je bila tako dobra po-ctrežba. Še enkrat lepa hvala vsem skupaj. Bernard in Johana Prebil, 30 letni naročnik (»las Naroda. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA11. NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v štori kraj ali dobiti toga od tam, je potrebno, da je poučen v vtek etvareA. V ded naie dolgoletne tkuinje Vam tamoremo dati najboljša pojmmOm in tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobna m kitro. Zato ee eaupno obrnite na nas ea vea pojasnit* ' Mi preskrbimo vse, hodih proinje ea povratna dovoljenja, potne listo, vieeje in splok vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ea stroške. - Nedriavljani naj no odlašajo do eadnjega trenutka, ker prodna ee dobi ie Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meeoe. Pišite torej takoj ea breeplaSna navodila e bo čas pokore in globokege "premišljevanja. Pokora nam ni že nič več novega, premišljevanja smo s< pa tudi že odvadili, kajti čimbolj premišljuješ, tembolj jezen nase in na ves svet. Predpust nam mirno poteka. Tistega veselja ni kakor prejšnja leta, kajti novili ni več iz domovine, mi, kar nas je še, se pa staramo od leta do leta. V New Yorku bo zaključil predpustno sezono 44Slovan" s Kmetskiin plesom, ki ga priredi v soboto zvečer — na Washingtonov praznik — v Slovenskem Domu v Brooklyn u. Kmetski ples bo nekaj svojevrstnega, česar še nismo i-lueli v newyorski slovenski naselbini. Za udeležence niso predpisane narodne noš«* (kdor pride v narodni noši, bo seveda dobrodošel), svetovati je pa, naj se vsak čim najbolj preprosto obleče — tako žen--ke kot moški — da bo zabavi zares neprMjena. "Slovan" bo menda še v posebnem oglasu objavil podrobnosti. Yr soboto I »o v Slovenskem Domu večer petja, plesa, vri- skanja, prijetne domačnosti iu slavnosten zaključek pred-pu>ta. Rojakinja, ki se menda zel) zanima za študije in izobrazbo. me prosi, naj ji kaj po-\(m o vrhniški enajsti šoli in njenih šolarjih. Enajsto šolo je prijatelj Zelene že večkrat preeej podrobno opisal, sliko njenih graduan-tov je pa objavil letošnji Slovensko- Amerikanski Koledar. Sami fantje od fare, eden bolj brhek od drugega. Pod siiko so tudi njihova imena. Koliko jih je med njimi še "ledik in frej", mi ni znano. To prepuščam iznajdljivosti in dobremu nosu ljubezni in zakona željnih rojakinj. Slovensko - Amerikanskega Koledarja" ima knjigarna "Glas Naroda" še nekaj izvodov v zalogi. Izvod >tane s poštnino vred petdeset centov. ★ V Abes in i ji se Italijani in Abesinei že uskoro pet mesecev bijejo za stavo. Kot kaže, pa stave ne bodo dobili niti Abesinei ni ti Italijani. * — Jaz imam v grlu svoje premoženje, — je rekel operni pevec. — Jaz tudi, — je pripomnil pijanček. ★ Kaj je narobe s takoimeno-vaniin "nežnim" spolom! Pisatelj Morris Markey piše v "Redbook": Vsako leto si ogleda nad dva-tisoč oseb klavnice "Swift Packing Company" v Chica-gu. Med temi radovedneži eta dve tretinri žensk, ki hočejo od blizu videti, kako spretni klavci koljejo živino. Ponavadi o-stanejo moški na dvorišču, ženske pa gredo v klavnico in «e naslajajo ob potokih gorke živalske krvi. " QL A 9 V A RT) D 'A 99 New York, Monday," February 1 7, 1936 YERAMOV SILA: Prijatelj Nabergoj mi komaj pokima, kadar ga spotoma pozdravim. Kaj jo neki vzrok temu ? porečete vi, ki veste, da skušan biti po svojih močeh vsekdar in nasproti vsakomur post režiji v in udvorljiv. Stvar je taka, da na Silvestrovo nisem odzval njegovemu vabilu na večerio. Spočetka sem o-gibno odgovarjal, da ne bosta za k < >nea No bergojeva preveč tiščala in silila vame, zadnji dan sem pa nenadoma odločno odpovedal. Kaj si hočete? Bolj ko človek v leta leze. bolj se otresa prisil ionih okoliščin, ofi-cielne obleke, nakičenih puhlic, obkratkoni, vseh okovov in neljubih spon. Poslednji poziv, ki sem ga snrejel na družinsko pojedino, iie je še potrdil v tej smeri. f'e mi privoščite nekoli-kov časkov posluha, vam razložim. kako se je zadeva odmo-tala. Nedavno sem bil službeno prestavljen iz podeželskega gnezda v prestolnico. Redko se kretam oo ulicah in večernih šetnjah v glavni arteriji našega mesta, toda naposled eem vendarle trdil na sošolca Podjeda. s katerim se nisva videla že dvanajst let, namreč od zrelostnega »zpita. Pravil mi je v velikih obrisih svojo vojno odisejo, mi čebmjal o svoji ženski in deri. sosebno pa se je dolgo zamudil s svojo miljenko, mačko, ki sliš* na klie:4gH, se ti mar gnusi, tai in trebnho . . . glad me je.se ti gabi? ščipal, ker sem se le predolgo j — Ne, r,e. .Ampak sline se postil: žele.loo je nejevoljno o- mi cede. Veš, lačen sem. pozarjal n? krivico, ki se mi je| _ po| . ^ mbmt prooej godila Mikalo me ;ie ze, da bi, ^ ^ narH 0h gaj np vpm se kradoma izmuznil ter ubral kj mi razo. ^ deva, da to ni kunec, ampak Bog nas je poti pal z prstom. — T, kaj pa jo? Saj menda nisi bil ol'r?dcn? Zdrr.**; sto tudi vsi nxnda. pa mačka! — Kaj, ko bi bila to vaša Mumuna? — Stran, stran s to gnusobo! — zavr^ščitp oba zakonca. — Le počasi, — ju mirim ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mavem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob V^rdarju" ; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA jNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAG ai AO A V STAMBtL 4 kajicr. • alfeaati. Viilhii: Smrt MobSBHHl Kalna; Kararana wortl; Na bre« T rof«; Družba Eo Nacr Cctaa ___________1JM KKftcsi ro Junom 4 knjit«. S9% rfi—I. ■ alikaati VaeMna: Jfzrro Mirti: MoJ ruto* d oh Nila; Kako ana v llrkko roaud; Pri famarih; Med Jnldl Ona___lJt PO DIVJKM SITUMRiNU 4 tafc*. «N rtnai. • «Uum! Vsebina: AaaadlJa: »a jefe; Knma sveta; MM dvema ognjema Ceaa ----------------1J9 PO DKŽeLl SKIPETABJEV 4 knjtfe, a slikami. 677 at rani Vsebina: Brata Aiadžlja; KoCa ▼ aoteaki; Mlridit; Ob Vardarjn Cena ---------------------1.54 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig. a liikaml, 4 strani Vsebina: Izseljenci; Turna ietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: Inlajak-c; Na lovu ; »pet na divjem xat«du; Kreni milijoni; Dedi« XN V GOBAH BALKANA 4 knjige, a m Vsebina: Kova« Simen; Zaroka a aaprekami; V gukib-ojaku; Motiamedaimki svetnik AJUt WIN1.T0V IS knji«. a Vsebina . 1753 Prvikrat na divjem aapadu; jk dvljeuje; Nmo-čI. lepa IndlJanka; Prokieatvo sla ta; Za detektiva; Med KomanCl In Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; 8ana Ear; Pri Komaočih; WInnetova smrt; Win-netova oporoka 1M 216 West 18th Strmet 2 C T I 4 knjige, a slikami, 591 strani Vsebina: k Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-Cno —; Bih, in njegova poalednja pot Cena __________________...X5f "Glas Naroda" . . New York, N. Y. OTOK 933 BLAŽENIH ZAROČENCA MILANSKA ZGODBJ IZ 17. &T0LETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 142 Toda skoro bi rekli, da se je kuga obvezala, tla popravi ona vse njegove nerodnosti. Spravila je bila namreč na oni -vet gospodarja nekr druge predilnice, skoro pred vrati Bergama in dedie, razuzdan mladenič, ki ni mogel najti v vsej tej zgradbi prav nič zabavnega, je sklenil ter nestrpno koprnel, da vse proda, tudi za polovično eeuo; novci pa bi se mu bili morali brž odšteti na mizo, da bi jih lahko takoj porabil za neplodonosne užitke. Ko je prišla stvar Bor-tolu na uho, je brž-pohitel tja ter se pogodil; boljših pogojev si ne bi bil mogel želeti, le zahteva takojšnjega plačila je kvarila vse, kajti novci, ki jih je bil prihranil z dolgim, počasnim varčevanjem, niti od daleč niso dosezali potrebne vsote. Obljubil je prijatelju takole napol, se naglo vrnil, sporočil zadevo bratrancu ter mu predlagal, da bi založila v to vsak polovico. Ta- JaU koliko se je pri toni naučil za bodočnost, da -o je vedel bolje ravnati. '' X a učil sem sem," je pravil, "ne mešati se v nemire; naučil sem se. prenašala -eni in tja, drugega za drugim, ime-liujoč jih hudobneže in pritiskajoč jim na lica tako krepke poljube, da je koža ostajala nekaj časa bela pod njimi. Vsi -o kazali dobra nagnjenja ill Kenzo je hotel, da se vsi naučijo brati i f»i>ati, rekoč, naj se vsaj tudi oni okristijo s t licutano lopovščino, če že je na -vetu. Lepo ga je bilo po-Iušati, ko je pripovedoval svoje dogodivščine: na koncu je vedno poudar- ko krasen predlog je brž- presekal Renzove gospodarske dvome, da se je takoj odločil za obrt in pritrdil. Odšla sta vkup in sklenili so pogodbo. Ko sta se nato nova gospodarja nastanila na svojem, Lucije, ki je tukaj niso prav nič pričakovali, ne le da ljudje niso kritizirali, temveč lahko rečemo, da jim ni bila "lievšcč, in Renzo je doznal, da je več nego eden vprašal: "Ali ste videli to lepo bed&čko, ki je prišla semf" Pristavck je umiljeval samostalnik. Pa tudi od nevšečnosti v prejšnjem kraju mu je ostal koristen nauk. Poprej je bil malo hiter v presojanju, rad se je spuščal v kritiziranje Zdaj pa je opazil, da imajo besede drugačen u-činek v ustih, drugačnega pa v ušesu, in se naučil poslušati malo v svoji notranjosti svoje besede, preden jih je izustil. Podjetje je šlo čudovito. Spočetka se ji' lieke liko ustavljalo, ker j<* bilo med delavcev in radi odvajanja in visokih zahtev tistih maloštevilnih, ki so bili ostali. Objavili so se razglasi, ki so omejevali delavcem plače; s tako pomočjo M) prišle stvari zopet v t<*k. ke?- >■> končno morale priti zopet v tek. Iz Benetk je došel drii'-C razglas, ki je bil malo bolj preudaren: za de-ct let oprostitev v»<*h stvarnih in osebnih bremen za tujce, ki bi se naselili v tej državi. Za nadljudi je bilo to nova deveta dežela. Preden je minilo leto poroko, je prišel lep o trok na svet in kakor nalašč za R«*nza. da mu vojo veli- Ne flfre za resničen otok, tem več za najstarejšo in najmanjšo državo na svetu, sredi večnega mesta v srcu Italije. Ta državica ali otok blaženih šteje samo 933 državljanov, ki žive po posebnih zakonih in se neposredno podrejeni rimskemu papežu, poglavarju nad 480,000,000 vernikov broječe katoliške cerkve. Vatikamska država ima svoj denar, svoje postile znamke in posebno potne liste, s katerimi lah ko vatikanski državljan vsak čas prestopi mejo svoje državice. Poleg tega imajo vatikanski državljani pravljično nizke cene, veliko prodajaln i qo živ-Ijcnskih potrebščin, takozvano annono, založeno tako bogato, kakor nobgna drusra trgovina na svetu. Tu se dobivajo samo življensk" potrebščine najboljše kakovosti po cenah ki so v primeri s cenami nekaj metrov oddaljenega Rima smešno nizke. Zelo poceni je v vatikanski drzqvi k«.Vr-. sladkor, vino, tobak in likerji, kajti na me.ii ne1 bo takoj dana prilika izpolniti ono pobirajo nobene carine, niti u-jkodušno obljubo, je bila deklica; lahko verju-voznine. Gotovo bi se tu kma-;mete, da so ji dali ime Maria. Sčasoma " In razvilo hi it»o tihotapstvo, da j potem prišlo ne vem koliko š»-, t« ira niso določene najstrožje kazni za tihotapce. Vzorna pokarna in mlekarna, ki dobavlja svoje znamenite izdelke tudi papežu samemu, preskrbuje vse prebivalstvo vatikanske državice. Ta trgovina proda na dan pol j tone me^a in rib, dobro tono j sočivja in krompirja, nekaj sto^ .jajc, par tncatov kokoši ter ve-f like količine kruha, masla in makaronov. Da se prepreči ti-! hotapstvo življenskih potreb- ( ščin iz vatikanske države v Ita- [ lijo. ima vsak odjemalec pa- j peškesra k »nznma knjižico, v kateri j«* zabeležen največji konznm v-esra blag!« za vsako družino al* osebo. In ker so skoraj v«i prebivalci državni itslnžbrtici. lin« vsak«'ga prvetra v meseen «vlt*»!rnejo ml plač toliko. kolikor so vzeli v kouzn-inn blaga. Rimljani imenujejo Iravljanc papeževe države "vatikanski otroci**. Svojih šol vatikanska država nima. otroci morajo hoditi v italijanske šole. kjer uživajo brezplačen ponk kakor italijanski otroci, samo s to razliko, da se jim ni treba udeleževati sicer obvezne telovadbe, in da jim je dovoljeno praznovati nekatere praznike, ki jih italijanske šole ne praznujejo. Marsikdo v Rimu ve, da žive vatikanski otroci v modernih in zdravih stanovanjih, da imajo njihovi očetje zelo lepe dohodke in da se jim sploh ni treba bati brezposelnosti, gladu in mraza. Zato ni čuda, da italijanski državljani zavidajo vatikanskim državljanom njihove brezskrbno življenje. Zavist je tem bolj razumljiva in uteme-Ijona, ker vatikanski državljani davkov sploh ne plačujejo. ini ,]>• in onega ne pridigati na trgu; naučil sem se. ne preveč dvigati komolca; naučil sem >e. ne držati z ro-; ko tolkača na vratih, če -o v bližini ljudje z vročimi buticami. Lucija pa ni bila zadovoljna s temi nauki; ne da bi jih same na sebi smatrala za krive, temveč takole nejasno >e ji je zdelo, da nekaj« manjka. Ko je slišala ponavljati neprestano isto pesem in je vsakikrat o tem razmišljala, y: rekla nekega dne svojemu moralistu: 4,In jaz, kaj mi-Iite, da -eni s<> jaz naučila* .Jaz nisem sama šla iskat nesreč; one so poiskale mene^ (V morda ne mislite reči." je dostavila s sladkim nasmehom, "da je bila moja neumnost ta; da -em vas imela rada in sem -e z vami zaročila." Rcnza je spravila - tem prvi hip v zadrego. Po «'<»luvni razpravljanju in skupnem i-kanju sta j /akl iučila, da nesreče zare< dostikrat prideji radi tega. ker smo jili sami dali povod, a često jih tudi najbolj previdno in najbolj nedolžno vedenje ne more odvrniti: in nakar pridejo, bo-ili.-i ]>o naši krivdi ali ne. jih zaupanje v Boga «,sladi in napravi kori-tne za boljše življenje. i'*eprav -o t,i zaključek na
  • t:d drugače na mene se ljubosumen. Same te ne pustiva več. Toda o vsem tem se bomo pozneje dogovorili. Se mnogo si bomo imeli povedati in če sedaj takoj ne dobim kaj jesti, mi bo še slabo. Od danes zjutraj nisem še ničesar jedla, seda j pa je že večer. Z nama greš v hotel, kjer se navadno vstavljam in tam bojno skupaj večerjali." Roza ji poljubi rofco ter živo pogleda Vendela, ki pristopi in naprej go>pej Worth, nato pa še Rozi jjoljubi roko, ne da bi kaj pri tem rekel. Roza pa pravi boječe: 44Zelo prijazna si. teta Josipina, da me hočeš vzeti s seboj — toda — gospodu konzulu sem obljubila, da hiše ne zapustim brez njegovega dovoljenja." 44Dobro, to dovoljenje ti prinašam jaz. O tvoji zadevi sem že govorila s konzulom in policijskim načelnikom. In ve, da te vzamem v svoje varstvo in to odobruje." 44Toda ničesar drugega nimam obleči kot to potovalno obleko.'' Gospa Worth se zasmeje. "Mi »ni je mnogo več na tem, kaj tiči v tej obleki in mislim, da se bo tudi dr. Vendel rad odpovedal praznični obleki. Ali imaš še kaj več pripomb, s katerimi me hočeš izročiti smrti vsled lakote?" Roza sklene roke. "Ne smeš biti huda, da te še zadržujem. Ako si brala moje pismo, potem tudi veš, da imam v svoji stiski s seboj še neko prijateljico. Gosp^ca Preler in jaz sve bili v nesreči neločljivi. Ali jo naj sedaj v tej nesreči pustim samo?" Gospa Worth globoko ginjena pogleda v Rozine čiste, proseče oči. Smeje ji pogladi lase. 44V resnici ne moreš biti vohunka, in junaška si! Seveda Prelerjeve, ki je vse tako zvesto s teboj prenašala, ne pustimo same. Vzamemo jo s seboj v liot«!; mogla bo jesti v svoji sobi in si preganjati čas, dokler se mi o vsem ne raz-govorimo. Pozneje moreš jmgledati po ji jej. Povej ji samo, da je sedaj tudi pod mojim varstvom. Sedaj pa se premakni, zares sem že preveč lačna. Pripravi se!" Roza se burno oklene tetinega vratu "Ti dobra teta! Kako hvaležna sem nebu, da sem te našla. In Marta bo debelo gledala! Potrpi samo še pet minut, draga teta, potem bom pripravljena." "Dobro, dobro! Teci k dekletu! Tola prej še daj dr. \ endelu roko. V resnici ni zaslužil, da sve ž njim ves čas postopali kot s kako postransko osebo." Roza .»e obrne k Vendelu in mu poda obe roki. 4 4Vi dragi prijatelj — toliko zahvale sem vam dolžna. Veste, da tega ne bom nikdar pozabila." Vendel pritisne njeno roko k svojim ustnicam, ji pogleda globoko v oči in pravi: 44Srečen sem, ker vas vidim srečno 'n veselo." • Nekaj časa si gledata v oči, nalo pa se Roza iztrga in zbeži. Roza steče v svojo majhno sobo. Marti, ki jo radovedno gleda, pade okoli vratu in jo burno poljubuje. Svoje veliko veselje je morala nekje iztresti. 44 Hitro, gospica Preler, takoj, pripravite se, da greve. Moja teta je tukaj in naju bo obe vzela v hotel. Hitro, že čaka." Marta neverjetno gleda Rozo. 44Vaša teta? Mislim, da je dr. Vend?l tukaj!" "Seveda, tudi on!" "Moj Bog, kako pa pride tako naglo do vaše tete! Tega noben človek ne more razumeti!" Roza naglo uredi svojo obleko. "Saj še sama vsega ne razumem, Marta, in kar vem o tem, vam bom poseneje povedala. Povedala vam niti nisem, da imam v Argentini kako teto, zato ste še bolj začudeni, kot jaz. Toda naglo se obrnite, moja teta je lačna in je ne smeve pustiti Čakati." "Saj ne smeve od tukaj, saj nama je vendar konzul prepovedal." "Ne, ne, moji teti je dal dovoljenje, da naju sme vzeti s seboj. Hitite vondar, gremo s teto v hotel in bomo tam jedli." "Tudi jaz!" "I, seveda, saj vas vendar ne bom pustila same." "Povejte mi vendar, gospodična Roza, tam-le pred hišo sto}i lep avtomobil s prav lepim šoferjem — tako prijazno mi je mežikal, ko sem stala pri oknu — menda se ni tvoja teta pripeljala s tem avtomobilom!" (Dalj« prihodnjimi - ~ ___ j/taž « ., Poročali sme že, da je napisal znani nemški general Lu-dendorff zanimivo knjigo 44Der totale Krieg", v kateri obravnava načela bodoče vojne — napad brez vojne napovedi, vojna do uničenja sovražnika in iztrebljenja vojujočega naroda. Iz te knjige govori apostol gemiarskega poganstva str- burne čase, ko je ozračje zopet napeto skoiaj kakor pred pri-četkom svetovne vojne 1. 11)14. Ludendorifova knjiga ne ba-vi s perspektivo bodoče vojne iz političnega in fantastično proroškega v*dika, kakor njegova br>šura 4'Svetovna vojna grozi" iz lota 1930, čije tendenca je bila naperjena proti mečem u človeštvu. Knjiga je Hitlerjevemu pokretu, temveč izšla te dni v Munchenu in obravnava snov strogo iz stra-vzbudila je tem večje zanima-. tegičnega vidika, nje, ker preživlja Evropa znova Pruski vojaški pisatelj gene ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNIIC JE,OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HOFER ....................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVAIHA ................................35c BELCiRAJSKI BISER ............................................35e BOŽIČNI DAROVI .............................................35c BOJ IN ZMAGA ..........................................A............20e CVETINA BOROGRAJSKA ...................................43e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................23e DEVICA ORLEANSKA ............................................50e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ...........................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- einski. voselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) .......................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30e KAJ SE JE MAK ARU SANJALO ........................25« LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON, krščanski deček iz Libanona ................25« MLSOLINO. ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ ......................................................35e MALI KIjATEŽ (spisal Mark Twain) ....*............70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................1................. 25« NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J os. Spi Uma n. Cena ........ .30 PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Aut. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ...............................................25« PARIŠKI ZLATAR ................................................35e POŽIGALEC ............................................................25« PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. L— PIKIH (spisal Krištof Šmit) ................................30« PR4VLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. «v..................... 40c II. zv.................40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prost ejia naroda. Cena ......!.............. .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir I^evstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK ......................................................25c PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ____________30« ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ........................ .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgtKle s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................00 SUEŠKI INVALID .....................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abroeev) ________30c SVETA NOTBURGA ________________________________________________35« STEZOSLEDEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) __________________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI ______________________________30« TURKI PRED DUNAJEM ____________________________________30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L tv. $1.30; O. iv. $1.40; IIL *v. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P° ............................ JM VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; ■ slikami) -------------------------------------------------- $1.00 Trda ve*.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ----------------------------------------50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPX (povest iz Alaskc) ..........................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- M ............ 40c II. del _____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert GangI). v 1 zvezku...... J&9 VINSKI BRAT. (V. zv.). Cangl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.). Gangl .............. .50 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21.6 West 18th Street ; ; ; New York. N. Y. proti Basi ji brez vsake napove-* ral Karel von Clasewitz jo napisal pred 100 leti na temelju izkušenj iz vojn Friedriecha Velikega in Napoleonove dobe veliko delo "O vojni", ki je bilo tja do svetovne vojne učbenik vojfiške stroke. V njem ugotavlja nemški general, da je vojna nasilno dejanje, s katerim skuša ena država podrediti svoji volji drugo državo. Ludendorff navezuje na to delo in pravi, de misli Clausewitz samo nJrnnič^nje sovražne vojske v bitkah in zato spada to deJo k preteklemu svetovno zgodovinskemu razvoju. Zdaj je baje že zastarelo in proučevanje te knjige lahko celo prinese zmeJe Zakaj spada Clausewitzova strategija v preteklost, pojasnjuje Ludendorff v poglavju "Duševno edinstvo naroda kot temelj popclne vojne", kjer pravi: "(V so je borila med svetovno vo;!no sovražna vojska na bojišču v globokih bojnih pasovih več kilometrov na široko, da se je dotikala prebivalstva prizadete države, se raz-Jprostira ziai bojišče v pravem pomenu besede nad vsem ozem lju vojujočlh narodov. Ne samo armade, tudi civilno prebivalstvo ;je izpostavljeno neposrednim vojnim dogodkom. Totalna vojna ni naperjena samo proti obor^eni moči, temve? tudi neposredno proti narodom. To je neizprosno in nedvoumno dejstvo in vsa bojna sredstva, kar si jih le moremo misliti, bodo morala služiti temu dejstvu. Totalna vojne, bo zahtevala, da se čim pre;; konča, da njen u-speli ne bo ogrožen po poruše-nju edinstvS naroda in gospodarskih tržkočah, ki nastanejo navadno tam, kjer se vojna zavleče. Vojno samo opisuje Ludendorff takole: Težišče vojnih dogodkov br ** t^m, da dobi kompaktno letal <*vo premoč v zraku nad sovražnikom in obenem onemogoči prodiranje sovražnika po žel?znicah na eni in na letališčih po drugi strani. Posledica tega bodo bitke v zraku. Da pa bo pri tem silno trpelo civilno Pi^bivalstvo sovražnega ozemlja, je ja*no, kajti letalske sile br.do poslane nad sovražno ozemlje, kjer bodo metale bombe. Premikanje vojske bo sledilo šele pozneje. Množice vojakov ne morejo prileteti na mejo. Treba jih je večinoma prepeljati iz notranjosti po dobro organiziranih in brezhibnih obratujočih železnicah. Motorna vozila pri tem ne prihajajo dosti v poštev. V svetovni vojni po mobilizaciji so se pričele vojne opr.racije šele vojf 14 dni. Ta dob? se da zdaj znatno skrajšati. Šele ko je vojska zbrana na meji. se lahko prično vojne operr.cije v večjem obsegu. Nevadno je naziranje, da so izgubile z avtomobilskimi cestami in motornimi vozili železnice na svojem pomenu za prodiranje vojsk?. Saj ne gre samo za prevoz čet s strojnimi puškami in «treliva. Za napad odnosno spopad so potrebne strnjene armade vseh vrst o-rožja. Teh pn ni mogoče prepeljati po cestah z motornimi vozili. Motorna vozila in avtomobilske c^sto imajo svoj pomen recimo, če je treba odbiti na določnem kraju sovražni napad ali pr gnati nazaj sovražnika, ki se je nenadoma pojavil. Na bojišču, kier iščeta oba nasprotnika odločitev, so p*i potrebne velike človeške in tehnične sile. Tu se bijejo bitke več dni r.a vrč sto kilometrov širokih boje'h poljanah. Take perspektive slika v svoji knjigi general Ludendorfff. V uvodu pravi, da njegova knjiga ni vojna teorija, temveč njegove osebne in globoko zajete izkušnja iz svetovne vojne. Pravi tudi, da je konec stare morale o vojni napovedi. Napačno je naziranje, da se mora vojna pričet? z napovedjo. Japonska je začela leta 1894 vojno proti Kitajski, in leta 1904 SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU K1C VHT 1Mb BIBBI NIW IOBI, 1 P1&1TB NAM ZA CZN> VOZNIH UN1OT, MM-EZRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJ* 10. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Europa v Bremen 20. februarja: Majestic v Cherbourg 21. februarja: He de France v Hivre 26. februarja: Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 20. februarja: Conte dl Savoia v Geti a 4. roarea: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen di, napadla j'» kitajske odnosno ruske tovorne, odnosno vojne ladje. Anglija je začela vojno proti Buroin z vj>adom partizanov na Imrsko ozemlje. % a lostne posledice vojne napovedi nemškega kancelarja Beth maua-Hollv, ega Rusiji in Franciji v avgustu 1914 so nam še dobro v spominu. Z njo je bilo dano geslo .sovražni propagandi, s katerim je lahko opozorila sovražne narode in jemala pogum našemu narodu. Narod, ki se hoče spustiti v totalno vojno, se mora smatrati za napa da nega in ogroženega v svojem obstanku. Pogoj za splošno vojno, pravi jLudendorff, je duševna enotnost naroda, ki se da doseči s tem, da tvorita rasna dednost in vera v rise božansko enoto. Ko postane slutnja rasnega božanstva pravo božansko spoznanje, do?"že nordijski narod nezlomljivo silo. Krščanstvo je to resnico dolga stoletja tiščalo k tlom 'n n tem se duŠev-n oin telesno omajalo nemški narod. Da postane narod nepremagljiv, mora odstraniti vero in najti svojega boga v resni zavednosti, čije največji izraz je totalna vojna. Taka v kratkem načela in misli novega Ludendorffove-ga dela, ki odklanja v principu vse p »odbe in sporazume, da bi se preprečila presurova iztrebljajoča sredstva v bodoči vojni. 7. marca: Cbamplain v Havre 11. marca: Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 14. marca: lie de France v Havre 18. marca: Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg 25. marca: Manhattan v Havre 27. marca : Aquitania v Cherbourg 2S marca: Conte di Savoia v Genoa Cliamplain v Havre 1. aprila: Normandie v Havre 2. aprila: Bremen v Bremen aprila: Berengaria v Cherbourg 8. aprila : Washington v Havre 10. aprila: lie de France v Havre 11. aprila: Rex v Genoa 14. aprila: Europa v Bremen l.j. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 23. aprila: Bremen v Bremen 25. aprila : Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 20. aprila: Normandie v Havre SMRTNA KOSA V Rock Springs, AVyo., je umrla po kratki bolezni Jennie Porenta, stara 41 let. Pokojni ca je bila Uči George in Katarine Taucher. V Rock Springs zapušča še živečo mater, moža, tri hčere, dva sinova in dva brata. "NAJLEPŠI KRAJI SLOVENIJE" Vsem onim, ki so nam zadnje tri dni poslali naročnino za nove naročnike, naznanjamo, da nam je zaloga knjig, pred--stavljajočih najlepše kraje Slovenije, pošla. V razmeroma kratkem času smo jih razposlali nad tristo. Naročili smo večjo zalogo, in kakorhitro jo dobimo iz domovine, bomo razposlali knjige vsem tistim, ki so jo naročili (stane $1) in onim, ki so s tem, da so nam poslali naročnino za novega naročnika, upravičeni do nje. Nadalje naznanjamo čitate-ljem, da nam je zaloga BLA-ZNTKOVIH PRATIK pošla. Uprava, 2. maja: Europa v Bremen Vulcania v Trst G. maja: Washington v Havre S. maja: Berengaria v Cherbourg 0. maja: Bremen v Bremen Lafaj'ette v Havre Kes v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 10. aprila: Europa v Bremen 20. aprila: Manhattan v Havre 21. aprila: Aquitania v Cherbourg . aprila : Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 28. maja: Berengaria v Cherbourg 20. maja : Res v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen -Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I^fayette v Havre Rex v G^noa Aquitania v Cherbourg 1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia ▼ Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain r Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre Normandie r Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rez v Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trat 20. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg Waabloftoo t Barn . .