I (h a) a v«ak Četrtek. Cena mu )• j K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ia Ameriko In druge tuje drŽava 4 K 60 v.) — Splel In doplil ae pošiljajo i Uredništvu „Domol]ubau, Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnino, reklamacije ln Imeratl pa i Upravnlštvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice I«, 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaeratl ie sprejemajo po ala-deCIh cenah t Enoitopna petltvrata (ieitlna „Domol)ubove" ilrlne 34 mm) itane ca enkrat 30 v. Prlval-kratnem objavljenju primeren po pmt po dogovoru. — Poitmtu« številke ie prodajajo po IU v. £«• kovni promet poštno-hranllnlCnaga urada štev. 824.797.---—
M 36.
0 Ljubljani, dni 6. septembra 1906.
Leto xix.
KotoliSki shod.
Po sarajevskem kanoniku dr. Šariču je ovzel besedo štajerski poslanec dr. K o r o -ec. Govoril je o kmetskem vprašanju. Raz-ril je vse rane, ki teže telo slovenskega kme-i in pokazal tudi na zdravnike in zdravila, i nam pomorejo, da sc znebimo teh bolezni, ato je treba gospodarske organizacije, go-podarskega pouka, stanovske zavesti. Kon-al je s pozivom na naše kmetsko ljudstvo: Slovenski katoliški kmetje! Katoliški shod as pozivlje, da nesete misel stanovske zaveli s seboj in zbirate svoje sotrpine. Potem bo ržava videla, da ne sme zanemarjati tako ažnega stanu. «
Zborovavci so burno pritrjevali gospodu Klancu iz hvaležnosti, da je javno pokazal, ai nas teži in kako si sami opomoremo. Nato ftovoril gospod C o t i č iz Mirna na Gori-sem v imenu goriškega krščansko-socialnega clavstva. Pozivlje vse tiste, katerim je Bog al talente, naj jih dobro porabijo za blagor ašesa ljudstva. Njegove tople besede so bile Prejete z veseljem in navdušenjem.
Nato nastopi gospod dr. K r e k. Bil je 'ko burno pozdravljen, da se je že na tem ozdravu poznalo, kako vise vsa srca zboro-avcev na njem. Njegov govor bomo prinesli "besedno, ker obsega toliko klenega zrna, a »i ga bilo škoda, če pade med trnje in se 'duši. Govoril je o katoiičanstvu in socialen vprašanju z zavestjo moža, ki je zmo-en vsega napredka. In res je dvignil tudi v oslušavcih zavest lastne moči in veljave, cr ie donelo med njegovim govorom ne-festano ploskanje in pritrjevanje — zname-ie, da ga ljudstvo razume in da samo čuti «>lo moč, o kateri mu je govoril njegov naj-oliši sin.
Ko sta bili poslani še brzojavki sv. očetu ' cesarju, je predsednik zaključil dopoldan-K0 zborovanje.
Liberalci in katoliški shod.
Liberalci so priredili v nedeljo ob času slavnostnega zborovanja v Alojzijevišču v družbi s socialnimi demokrati svoj shod v »Narodnem domu«. Socialisti in liberalci se sicer sovražijo kakor pes in mačka, a ta dan so se združili proti krščanstvu in proti slovenskemu ljudstvu, ki je kazalo svoje katoliško prepričanje. Priredili so shod, katerega se je udeležilo kakih 1000 ljudi, med njimi mnogo nedoraslih in nezrelih mladičev. Ko bi bili hoteli naši ljudje, bi liberalci ne bili zborovali. Od svojih desetih tisoč bi lahko bili poslali v »Narodni dom« in liberalce bi minilo veselje zabavljati zoper »klcrikalizcui«. A lega nismo hoteli storiti, ker nam je več za resno delo, nego za vpitje in pretep, ki je liberalno veselje.	,
S shoda v »Narodnem domu« je torej prišlo med zborovanjem v Alojzijevišču kakih tristo ljudi med katerimi so tvorili glavne čete rokodelski vajenci in zeleni pisarji ljubljanskih advokatov, proti našemu zborovav-nemu prostoru. Ko so ti ljudje prihajali po Vodnikovem trgu, jim je letela policija nasproti, da jih uredi. Ko so jih zagledali naši ljudje, bi jim bila kmalu vzkipela krL če bi ne poznali več dostojnosti in zmisla za resno delo, nego vsi liberalni kričači, ki niso za drugega, nego za to, da piskajo v svoji gosposki nadutosti. Ce bi ne bile vrste naših kmetskih mož tako pametne, bi sfrčaii liberalni žvižgači v Ljubljanico in bi si tam precej ohladili svojo liberalno jezico. Policija jc razvrstila liberalce na Vodnikovem trgu in jih je stražila, ker se je imelo zborovanje vsak čas končati. Naši ljudje bi prišli iz zborovališča in policija je morala varovati še par sto svojega mladoletnega liberalnega naraščaja, da mu ne bi udeleženci katoliškega shoda preveč zrahljali kosti. Liberalci so vpili in žvižgali, a bilo jih je tako malo. da se ni na -zborovaiišče prav nič slišalo. Tedaj pa je naenkrat priteklo 80
žandarjev. Policija, ki je božala razgrajače, se je morala umakniti žandarjein m ti so kmalu temeljito pomedli z liberalci. Potisnili so jih s puškami proti Mestnem trgu in v trenutku ni bilo nikjer več videti kakega liberalnega piskača. Izginili so, kakor bi jih bil veter vzel. Orožniki so zaprli nekatere ulice, da bi liberalci vendarle ne prišli v kako bližjo dotiko s krepkimi pestmi naših mož, kar bi jim bilo morda nekoliko neljubo.
V tem trenotku se je končalo zborovanje v Alojzijevišču. Tisoči so stopili na cesto in so poplavili ves trg. Ogromna množica je spremila tri škofe, ki so se vračali v škofovo palačo, ter jiiti celo med potjo klicala v pozdrav. Bil je veličasten pogled. Z oken so mahali udeležencem katoliškega shoda v pozdrav in liberalci so izginili kakor kafra. Samo pred škofijo so stali trije pred vrati svoje hiše in so poskušali nekoliko žvižgati. Ko so to naši ljudje opazili1, so jih naglo obstopili in zgodila bi se bila lahko velika nesreča, da ni posegla vmes policija ter napravila konec nesramnemu liberalnemu izzivanju. Pograbila je piskače za njihova pevska grla in jih sunila v vežo. Sledilo jim je še nekoliko krepkih brc od naših mož in potem se ni videlo več liberalcev. Naši ljudje so bili zelo veseli. Slišali smo govoriti starega moža: »Sedaj je konec liberalcev; nikoli več ne bodo zmagali v naši deželi.« To piskanje maloštevilnih liberalcev je šele navdalo naše ljudi z zavestjo, da so oni gospodje in gospodarji dežele, in ne ti ljudje, ki ne znajo drugega, nego »Narod« brati in čez »klerikalnega kmeta« zabavljati.
Res je bil veličasten pogled na množico, ko je šla preko frančiškanskega mosta. Ves most poln zavednih čet. neprestano gredo in še vedno se vsipljejo iz Stritarjevih ulic.
Popoldne jc bilo ogledovanje mesta v raznih skupinah. Tudi tu je vladal najlepši red. Mir tudi od nasprotne strani ni bil nič moten, le zvečer je neki pobalin postavil na četrti ka-
men pred stolnico neko s smodnikom nabasano pripravo, ki se prižge in potem s silnim pe kom poči. Ko se jc razlegal pok, sta prišla dva policaja gledat, kaj jc, pa jima ni prišlo na misel, da bi pobalina zasledovala. Čudila sta sc le, kako liberalna stranka dela za narod s papirnatimi bombami. •
Ljudska veselica.
Delo v odsekih,
V ponedeljek, dne 27. aprila, sc je začelo delo v odsekih. Zboroval jc cerkveuo-nolitPčni odsek, kniiževni odsek, socialni odsek, orga-itizačni odsek. V posameznih odsekih so bili zbrani najodličnejši delavci na raznih poljih javnega življenja ter so ustvarjali sklepe za bodoče delovanje. Določili so smer za vse javno delo. da se nedostatki poboljšajo, da se tisto, kar .ic že dobro, še izpopolni, z eno besedo. da vsestransko napreduje kultura slovenskega ljudstva. Posebno važen je bil socialni in organizatorični odsek, ker je bil pravzaprav v njegovem imenu sklican katoliški shod. In tu so se sklenile prevažne resolucije zlasli glede stanovske in gospodarske tesnejše organizacije. V odsekih ni veselih prizorov, ampak tam je resno, mirno delo. Tem veselejše na se pokažejo potem zreli sadovi tega dela v javnosti, ko ves trud in napor obrodi stotisočero. Tako sc bo tudi v našem
javnem življenju pokazala posledica dela resnih mož v odsekih, ker bo začela po III. katoliškem shodu -vsa katoliška organizacija še krepkeje procvitati.
Prvo slavnostno zborovanje.
Trudapolno delo po odsekih jc končano. Udeleženci katoliškega shoda se zbirajo v veliki dvorani »Uniona«, kjer sc vrše slavnostna zborovanja III. slovenskega katoliškega shoda. Na odru se zbirajo dostojanstveniki: visoko plemstvo poleg zastopnikov ljudstva iu korporacij. Prihajajo vladike, metropolit kne-zonadškof goriški, knezoškofa lavantinski in ljubljanski. Bučni živio-klici zaore po dvorani z gromovitim ploskanjem. Katoličani slave svoje cerkvene kneze, svoje višje pastirje. Prihaja zastopstvo naših bratov, bivajočih v pokrajinah v obližju gomile slovanskega apostola sv. Metoda. Zopet odmeva dvorana burnih, živahnih živio-klicev in ploskanja. Slovensko krščansko ljudstvo, zastopniki katoliškega ljudstva iz troedine kraljevine pozdravlja katoliške brate Cehe Moravanc na severu. Podajata si roki Jugoslovan katoličan in Ceh Moravan. Katoliški shodi zbližujejo narode in stanove. Katolicizem, propovednik ljubezni približuje tudi one ljudske sile, ki si v viharju življenja nasprotujeio. To dokazuje tudi III. naš slovenski katoliški shod, ki mu pa lahko damo že ime po svoji sestavi in po govornikih jugoslovansko-češkl katoliški shod.
Predsednik pripravljalnemu odseku katoliškega shoda dr. Papež otvofi I. slavnostno zborovanje. Naznani, da jc na udanostno izjavo Nj. Vel. presv. cesarju na včerajšnjem ljudskem zborovanju došel sledeči aodgovor. Zborovalci vstanejo. »Njegovo c. in kr. apostolsko veličanstvo blagovoli obljubo zvestobe in udanosti na lil. slovenskem katoliškem shodu vzeti na znanje z zahvalo.« Burni živio-klici cesarju. Prepita nato sledeče pismo:
Weitlaubrunn, dne 32. avgusta '1906. — Z odlično zahvalo za častno povab ilo na III. slovenski katoliški shod. čast mi je sporočiti Vam, velečastiti gospod, da sc osebno shoda, žalibog, ne morem udeležiti, ker bivam zdaj na dopustu na Tirolskem. Usojarn si vas zagotoviti, da bom sledil z zanimanjem razpravam shoda, in prav goreče želim, da naj bodo te razprave v korist in blagor domovine. Z zagotovilom svojega popolnega spoštovanja sem popolnoma Vam udani T. Schwarz, c. kr. deželni predsednik. (Udeleženci zopet kličejo živahno živio.)
Za predsednika prvega slavnostnega zborovanja sc izvoli poslanec Povše, ki sprejme čast in pozdravi vse dostojanstvenike. Nato pozdravi baron Soinctte. ki je Nemec in ne zna slovenski, III. katoliški shod v slovenščini, vsled česar mu zborovavci burno ploskajo.
Besedo prevzame lavantinski knezoškof dr. N a n o t n i k. Živahno pozdravljen na-glaša vladika lavantinski, da mora pozdraviti, kdor stopi v hišo. In zato tudi on pozdravlja s »Hvaljen bodi Jezus Kristusi* Nato razvija naš vladika v krasnem govoru tisto veliko geslo: Vse obnoviti v Kristusu! Kristus mora zavladati novsod. On mora biti kralj vede, on mora gospodovati v hramu umetnosti. A Kristus mora biti tudi gospod družine. On sam ie bival, delal, trpel v božji družini nazareški in to družino rnoraio zato posnemati vse slovenske družine. Ce pa vlada Kristus v družini, mora vladati tudi v šoli. Zato si ne damo vzeti krščanske šole. Slovenski starši, vzgojitelji in voditelii, borite se za to, da ostane zakrament svetega zakona ncDorušen, in zato. da ostane Kristus kralj šole. Kristus kraliuj v slovenskih sreniah in v vseli slovenskih družinah. Kristus včeraj, danes in vekomaj!
Med shodom jc prišlo velikansko število najrazličnejših brzojavk ne Ic iz vseh sloven, skih krajev, ampak tudi i7. vseli dežel, kjer prebivajo naši slovanski bratje. Prinesli ^ obilo pozdravov in bratskih želja slovenske, mu narodu, ki tako zavedno zboruje na kato. liškem shodu. Te brzojavke je prebiral med posameznimi govori tajnik dr. Latnpe.
Nato jc pozdravil v imenu Cehov III. slo. venski katoliški shed g. Š a m a I i k , voditelj češko-moravskih kmetov, ter spodbujal Slo, vence, naj stoje brez strahu in nconiajaiio na svojem katoliškem stališču.
Govorili so še Dalmatinec K ragič, pri. marij dr. G r e g o r ii č, di. P a z m a n iz Z* greha, g. P o I a n s k y v imenu čeških kato-liškili učiteljev.	. !	■ i
Nato prevzame besedo deželni poslanec Ja k 1 i č. Pripoveduje, kako se je v nekaterih! letih na Slovenskem vse temeljito izpreme-iiilo. Katoliška zavest je v našem narodu orjaško napredovala. Pokazalo se jc, da so bili prevarani od liberalne stranke tudi slovenski! učitelji, ker so jih liberalci slepili, da niso proti veri. A sedaj zahtevajo ločitev zakona in svobodno šolo in so so tako razkrinkali tudi pred katoliškim učiteljstvoni. Zato upa, da bodo slovenski učitelji od tolikega navdušenja katoliških množic dobili vsaj nekoliko ognja in poguma, spoznati svoje katoliško prepričanje tudi v javnosti.
Nato so govorili še vesele, navdušujoče govore češki akademik gospod Drobnjv slovenski akademik gospod Dolenc ter tovarnar gospod Karol Po lak, ki pozdravi navzoče v imenu obrti in trgovine.
Nagovor deželnega poslanca Jakliča.
Častiti zbor! Ko smo nastopili pred šestimi leti z organizacijo krščansko-mislcčega iičlteljstva v javnost, sem tipal; da se oklenejo organizacije vsi tisti slovenski učitelii, katerim je še kateliška vera sveta. Pričakoval sem tembolj, ko sem videl, kako navdušeno pozdravlja ves s ovenski narod, ki se zbira pod katoliškim praporom, našo organizacijo. Menil sem, da bo dala tolika vzpodbuda učiteljem pogum, pokazati se v slovenski javnosti katoličane. Zal. da se to ni zgodilo! Res ie, da jaz nimam ne časa, ne zmožnosti voditi tako organizacijo, tudi sem preveč oddaljen od središča vsega našega gibanja, Ljubljane, a miši! sem , da pride ta stvar v roke tovarišev in tovarišic, ki so v Ljubljani. A varal sem se. Potrkal sem tu in tam, in prosil in vabil, a povsod sem našel polno izgovorov. Ta ni imel časa, oni je imel premisleke navzgor, snel drugi preveliko družino. Ta ni hotel zaradi ljubega miru med tovariši, zaradi tako imenovane kolegialnosti, da riima rad, da ga razni časniki vlačilo no predalih in takih izgovorov še nebroj. Videl sem. da so vsi izgovori prazni, a da jc strah tovarišev velik, da se boje liberalne javnosti. In odkrito rečeno, teli izkušenj jaz nisem bil vesel. In liberalizem jc imel nasproti nam izborno pozicijo. Vzel ic v roke časnikarski bič in ie ž njim brez par-dona nasekal vsakega učitelja, ki se ic drznil nastopiti javno kot kristjan. Liberalizem ic imel onoro in svoje zastopnike v vseh izstopih, ki imajo usodo učiteljev v rokah, in priznati moram, da so taki zastopniki svoj vpliv znali uporabljati. A liberalno učitelj-stvo. ki je bilo že organizovano, je proglasil" vsakega učitelja v naši organizaciji, kot izda-Jicv svojega stanu.
Res je. da v takih razmerah ni prijetno nastopati javno. A res je pa tudi, da brez P°' guma ni zmage.
Od tedai se je spremenilo marsikai. Katoliška zavest le v našem narodu oriaško napredovala. Naravni nolitični razvoi ie P0' kazal, kaka laž je trditev, da ima učitcijstvo
Triidapolnemu poučnemu iu izobraževalnemu delu sledi počitek, razvedrilo. Poskrbel jc za oboje pripravljavni odbor. In polniti so sc pričeli obširni prostori »Uniona«. Natlačena polna jc bila velika »Unionova« dvorana, poln vrt in dvorišče ter drugi stranski prostori. To ti je bilo življenje. Ni bila več veselica ljubljanskega katoliškega prebivalstva, ne več slovenska in tudi ne več jugoslovansko zbirališče ljudstva, ki išče zabave in razvedrila. Nc! Veselica jc ž c imela vscslovanski značaj. Z daljnega severa so prihiteli naši bratje sorodni nam po jeziku; veri, srcu iu mišljenju, zastopniki organizacije ljudstva iz onih srečnih krajev na Moravi, kjer sta slovanska brata apostola sv. Ciril in Metod učila v katoličanstvu naše prednike. Došli so gg. Samalik, Pribil, Polansky, Bartoli, Zan-pach, Drobny, Hyždal, burno pozdravljeni.
Pozdravila sta naše češko-moravske brate dr. Lampe in pa gospod Anžič v navdušenih besedah. Iu oni jima niso ostali dolžni bratskega pozdrava. Pozdravljali! so ti zaslužni voditelji katoliških Maravanov svoje brate na jugu. Podajala sta si roki brata iz Slovenije, Dalmacije. Krške. Hrvaške in Bosne. In ko jc izpregovoril v lepi moravanski obleki kmet Barton, so ga dvignili naši možje in ga nosili po odru. Kar nakrat so postali Moravani središče vse družbe. S svojim prijaznim obnašanjem so si na hip pridobili srca svojih bratov. In da si nas pridobe še bolj, so zapeli svojo krasno velehraisko himno. Culi smo slavne zbore, prOsltile in polne svetovne slave, slavne nevce, a ugajala nam je bolj ta preprosta Veleli rajska himna, pozdrav od gomile slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda. Solze so se zablestele občinstvu v očeh. tudi možem, ki jih nc gane kar vsaka stvar. Hvala vam, moravski bratje, na liubavi in vaši požrtvovalni res slovanski prijaznosti, požrtvovalni res, ki zasluži hvale, da ste nam utrujeni že po poti z daljnega severa nudili toliko vžitka, toliko navdušenja in nam prinesli pozdrave z gomile slovanske, apostola sv. Metoda. Hvala vam!
Udelcžcnci ljudske veselice so bili zadovoljni. Takih res ljudskih vcselic je malo v Ljubljani. Samo veseli obrazi, tudi oni, ki so kot člani pripravljavnega odbora imeli dela čez glavo. Zadovoljnost, veselje, neprisiljena zabava, pravi znak ljudske veselice.
skovati rešenja iz gmotne bede le v libe-iem taboru. Verski razvoj je pokazal, s
0	hinavščino so slepili liberalni učitelji |C tovariše, češ, da niso proti veri. A
V	fissenu na Nemškem je pozdravil kato-shod protestantski župan, pri nas ga ka-an župan ne. Smoter shodu je organiza-Položaj se jasni. V zgodovini odločujejo
(c absolutne ideje. Polovičarstvo izgine. . Krek je navdušil v svojem govoru zbo-alce, je odločno ugovarjal, da se mu hoče nek nekega delavskega voditelja, ki ni lar bil. Delavstvo se mora organizirati sa-tojno. On mu je le, če že želi, le učitelj, ujitelj, nikdar pa voditelj. Oospod Karol ak jc navduševal osobito delavstvo,' naj ;družiije pod zastavo sv. Mihaela! Zadovoljni in veseli so se razhajali tide-nci po zabavi.
Drugo in tretje slovesno zborovanje.
Drugega slovesnega zborovanja se je ležil tudi tržaški škof dr. N a g 1. Prcdsed-Povše se mu zahvali in go pozdravi v to-besedah.
V	imenu kmetske županske zveze je go-il horjulski župan S t a n o n i k. On po-ivlja katoliško zavest v slovenskem Ijud-
1	in kliče ob koncu svojega govora: Delati amo skupno občina in duhovščina; tako io dosegli lepe uspehe ter naš narod bo-
k lepemu krščanskemu delovanju. Nato so govorili še poslanec Fr. Dem-, dr. Schwebtzer in dr. Brecclj lorice o socialni izobrazbi. Ko so izpre-orili še Valentin T r e v e n v imenu tr-stva, dr. Opeka o književnosti, profe-Jarc o kulturnih silah katoličanstva in oža r v imenu obrtnega stanu, se je kon-prvo slovesno zborovanje. Po sklepajočem zborovanju je ob 3. uri Isednik Povše otvoril tretje slavnostno rovatije, pozdravil goriškega poslanca BI. a in gospoda Lapanja. Prečitali so se po-tvi krškega škofa dr. Kalina, brnskega fa grofa Huyna, državnega poslanca dr. ibana itd.
V	imenu mladeniške organizacije po-avi v krepkih besedah mladenič Zebolt Sv. llja. Nato govori gospod Fr. S. Gomil-
0	organizaciji.
Dr. Krek je govoril o naših socialnih na-ih ter klical, da si mora vsakdo izpraševati jo vest, ali jih je izpolnil. O. Gostinčar go-
1	o delavskem vprašanju in naglaša, da se
delavstvo okleniti krščanske organiza-, ker krščanstvo je povzdignilo človeka in bratstvo ljudi.
Predsedstvo prevzame gospod državni in elni poslanec Šuklje, in gosp. vodja Povše ori o zahtevah kmečkega stanu, nato pa Šusteršič v ostrem, sarkastičnem tonu, ki zzval silno pritrjevanje.govor o klerikal-' zmaju in njegovih prijateljih. Sklenil je lo govornikov knezoškof dr. Jeglič. Izra->č svojo veliko radost nad veselim prepolni katoliške zavesti, ter podelil zboro-cem svoj blagoslov.
Predsednik je h sklepu zahvalil govor-zborovavce, pripravljalni odbor, g. pri-"Ma dr. Gregoriča kot predsednika nona« za prepustitev dvorane, škofe, Hr-! in Cehe. Dr. šusteršič pa .je zahvalil g. 'šeta ob glavnem zborovanju za spretno stvo shoda.
Veselica »Slovenske dijaške zveze«.
Veselja je zaigralo ponosno zavedno ka->ko srce, ko je videlo ramo ob rami poleg »zenega slovanskega juga mile nam kato-e brate Moravane, zastopnika osrednjega a'skega katoliškega odbora celo zastop-1 katoliškega italijanskega ddijaštva. Znak
slavnostnega komerza »Slovenske dijaške zveze« je bil: manifestacija vsega organizi ranega avstrijskega katoličanstva. in da se jc zgodilo ravno ob našem III. katoliškem shodu, nas prav prisrčno veseli. Katoličani neslovenci so se čudili naši organizaciji, mi pa delajmo brez napuha naprej z Bogom za ljudstvo!
Komerz katoliškega dijaštva jc napolnil veliko dvorano »Uniona«, ki je bila pretesna za ogromno množico, ki je počastila naše dijaštvo. Takega komerza Ljubljana še ni videla. Liki peneče morje se je valila množica v dvorano. Zasvirala je društvena godba, ki jc zelo častno in krepko izvršila svojo nalogo. Iznenadil nas je krepki, izborilo izvežbani pevski zbor katoliškega slovenskega dijaštva. Govorov jc bilo jako veliko. Odprla so se srca in izpovedala svoja čuvstva.
V dvorano pridejo dr. Šusteršič, dvorni svetnik Šuklje, ravnatelj Povše, burno in živahno pozdravljeni. Nepopisno navdušeno jc ljudstvo, ko prideta na komerz vladiki metro-polit goriški dr. Sedej in pa ljubljanski knezoškof dr. Jeglič.
Komerz otvori predsednik »Slovenske dijaške zveze« Dolenc:
Slavna gospoda! Minuli so dnevi resnega dela, dela za pripravljalni odbor, ki jc vodil predpriprave in nam oskrbel tako zanimiv iu raznovrsten program, dela za gospode govornike, ki so zanetili v mnogem srcu ideje, ki nas bodo spremljali skozi celo življenje, dela pa tudi za vse častite udelcžence, ki so sledili govorom s tako vztrajnostjo in zosle-dovali govore s takim zanimanjem. Bili so to lepi dnevi, na kateri živi spomin v človeku celo življenje. Sijali so nam v dušo žarki luči resnice, ki so pregnali iz nje marsikak mrak in dvom ter iz tega izvirajočo skrb in negotovost, in naše srce je zažarelo navdušenja ob ognju bratov. Ta luč nam bo svetila, ta ogenj nas bo ogreval, ko bomo ločeni vsak v svojem delokrogu delovali na realiziranje načrtov tega katoliškega shoda.
Slišali smo ta večer še veliko navdušenih govorov. Z največjim navdušenjem je sprejelo občinstvo govore našega knezoškofa in dr. Šusteršiča ter jc burno pozdravljalo dr. Kreka, ko se je za nekaj trenutkov pokazal v dvorano. On je seveda ploskanju zopet hitro ušel.
Slovanski bratie so nam razkrili svoja ljubeča srca in nas prepričevali svoje bratov-ske naklonjenosti in ljubezni. Neprisiljeno veselje je vladalo cei večer in šele pozno smo se razhajali vedrega duha.
Tako se je končal III. vseslovenski katoliški shod. Lep je bil in vesel. Še lepše in ve-selejšc pa bo. ko se pokažejo med našim narodom njegovi bogati sadovi.
Slavnostni govor dr. Korošca na III. slov. katol. shodu.
Prevzvišeni cerkveni dostojanstveniki! — Milo slovensko ljudstvo! — Dovolite mi, da vam povem eno zgodbico. Enkrat je živel en oče, ki je imel cel regiment otrok. V njegovi družini so vladale stare šege in navade. Tedaj pa se je zgodilo, da se je oče globoko zamislil in velik sklep je dozorel v njegovem srcu. In zbral je okolu sebe vse svoje otroke ter jim naznani! slovesno svoj sklep: Dosedaj smo živeli po starih šegah in običajih. Toda vidim in slišim od vseh strani, da to ni prava pot do sreče. Ampak vsestranska, neomejena prostost, to je nova voditeljica do sreče, v katero
sc zaupljivo obrača tisoč in tisoč ljudi. Bodite torej prosti! Verujte, kar hočete, živite, kakor hočete, skrbite za svoj kruli, kakor morete. Odvezujem vas vseh vezi, vse vaše sile so odslej proste, vse lahko uporabite za svojo lastno srečo! Oče jc izgovoril te besede in njegovi otroci so z zadovoljnostjo veselo po-skakljali med svet. Čez nekoliko desetletij je dohitela otroke vest, da jim oče umira in vsi so pohiteli k njegovi smrtni postelji. In oče se » je ozrl na okoli sebe zbrane otroke ter jih vprašal: Ali vam jc zlata svoboda prinesla srečo? Nekateri so molčali, drugi pa so namesto odgovora globoko in žalostno vzdihnili. Umirajoče oko očeta sc je ozrlo na vzdihujoče. Bili so izdelana telesa, izsušeni obrazi in njihova obleka razcapana. Tedaj ie bil prepričan, da svoboda mnogim njegovih otrok ni prinesla sreče in s to zavestjo v srcu je izdihnil svojo dušo.
Zgodbica jc pri kraju! Oče, njegova misel, naše postavodajalstvo, njegova misel je misel vsestranske svobode, tudi gospodarske, in njegovi otroci, to so različni stanovi v naši državi. Oče, naš postavodajni zastop, naš državni zastop, sedaj ravno med strašnimi mukami na Dunaju umira. (Veselost iu dobro-klici!) In različni stanovi se zbirajo okolu njega. In kažejo mu svojo raztrgano obleko, opisujejo mu svojo nesrečo, tožijo mu svoj propad. Vidi se jim, da v dobi zlate liberalne svobode niso našli sreče, misel vsestranske svobode ni osrečila avstrijskih narodov in stanov. Med otroci, ki stojijo okolu smrtne postelje svojega svobodomiselnega očeta, zapazimo tudi moža visoke in lepe postave. Največji jc med vsemi otroci, toda vidi sc mu na obrazu, da ni srečen, da sc mu slabo godi, da mu pojemajo moči. To je naš ljubi znanec, naš kmečki stan. Tudi kmečki stan je med onimi, ki dvigajo proti našemu postavodajalstvu hudo obtožbo, da mu misel gospodarske svobode ni prinesla sreče, katero so mu obetali, ampak da ga je spravila na rob propada.
Z letom 1848 sc začenja v Avstriji doba gospodarskega liberalizma .Reklo se je tudi kmetu: Prost si, skrbi za-se kakor moreš, nihče te ne bo oviral, nihče sc za te zmenil, prost si tlake, prost desetine, prost ovirajoči!) spon glede podedovanja in prostega razpolaganja s svojim posestvom. In ker se ob zelo važnih dogodkih morajo dajati spominki, se je v tej zgodovinski dobi tudi kmetu vtisnil spominek v roko. In kot spomin, da je napočila nova doba, doba zlate svobode, jc dobil kmet v roko majhno knjižico, imenuje se davčna knjižica, najzanimivejša knjižica v biblioteki naših kmetov, edina knjižica, za katero skrbi država, da jo ima kmet vedno v rokah. (Živahna veselost in odobravanje!)
Kmet jc torej postal prost. In res, nihče sc ni več zanj brigal, skrbeti jc moral za svoj in niegovi otroci so nam dobri znanci. Oče jc vedel je skrbeti samo tako, kakor se jc naučil od svojih očetov in pradedov. Ostal jc veren, bil je pošten, in delal je od zore do mraka neumorno. Deset, dvajset let, jc šlo tako za silo. Toda polagoma je zapazi! kmet čudne izore-membe okolu sebe. Zemljiška knjiga mu je postala cela črna, dolgovi so zlezli na posestvo. Pridelki niso imeli več nobene cene. Žito, vino, les, živina, vse se je prodajalo sila nizko. Posestva so postala manj vredna, razkosavajo sc in boben jim poje dan na dan ter oznanja, da se posestniki menjujejo. Hlapci in dekle zapuščajo kmeta in hite v mesto, ter njegovi lastni sinovi in hčere obračajo hrbet očetovim domovom in si iščejo pri meščanih in tovarnarjih vsakdanjega kruha.
Kmet bo res kmalu popolnoma odrešen, prost, prost svojega posestva, prost svojih ljudi, prost svojega imena. Edino, v čemur ima
naš kmet zaznamovati res napredek, to je v dolgovih in davkih.
Na kmečkih posestvih v Avstriji je vknji-ženega dolga okolu 8000 milijonov kron, tako, da presegajo samo obresti, ki jih morajo kmetje plačevati za ta dolg, petkrat svoto, ki se odrajta kot zemljiški davek. Ta dolg leži kakor mora na avstrijskem kmetijstvu, osobito pa še na Slovenskem, in slabi naše narodne moči. Ker kmet komaj zmaguje obresti za vknjižene dolgove in davke, ne more plačevati svojih služabnikov tako visoko kot tovarnarji in meščani, zato ga zapuščajo. Zapuščajo pa ga tudi lastni sinovi in hčere, nihče noče več posestva, na katerem je kmet veden suženj vknjiženih dolgov in davkov. Ne stradajo doma, toda v srcu vsakega človeka je nagon po napredku, po vedno večji sreči. Naši slovenski izseljenci, ki so namenjeni v večja mesta, ali v Nemčijo, ali v Ameriko, niso bledi, izžeti, lačni, obupani, marveč krepki, cvetoči, življenja in moči polni mladeniči in najčvr-stejše ženske. Ne tako zelo obup, ampak veselo upanje in zavest lastnih sil in močij jih spremlja na žalostni poti iz domovine. Posebno naše ljudstvo je probujeno. Zaveda se svojih dušnih in telesnih moči, zaveda se, da bi s temi moglo napredovati. Doma pa z žalostjo vidi, da vsa umnost in pridnost ne pomaga, da ni mogoče razviti svojih sil tako, kakor bi bilo treba in zato hiti v tujino, kjer misli lažje priti do sreče in blagostanja.
Zadnja leta zabeležuje Avstrija vsako leto po 170.000 izseljencev, večinoma kmečkega stanu, a to so samo izseljenci iz države, ne pa taki, ki se preselijo v mesta in se pridružijo delavskemu stanu. Po ljudskem štetju leta 1900 je bilo med 24 milijoni 14 milijonov kmečkega prebivalstva, deset let pozneje, leta 1900 pa je Avstrija že štela 26 milijonov prebivalstva, a med njimi samo 13,700.000 kmetskega prebivalstva. Na drugi strani je rastlo število obrtniškega stanu, ki se povsod množi, odkar kmetje zapuščajo svoje domove. Leta 1890 je bilo prebivalcev obrtniškega stanu, kjer so posebno delavci všteti, 4 milijone in nekaj stoti-sočev, leta 1900. jih je bilo že 7 milijonov. Iz tega se vidi, kam sili kmetsko ljudstvo, in te suhe, priproste številke same že jasno kažejo, da v Avstriji kmetski stan propada in da se Avstrija nahaja na preobratu, da se preustroia iz kmečke države v industrialno državo. Naš kmečki stan, naš kmet stoji ob robu propada.
Če se človek vidi ob robu propada, potem je trojno mogoče: Ali skoči vanj, to je najbolj neumno, ali pa se umakne, to je najbolj strahopetno, ali pa skoči čez, to je korajžno in podjetno. Naš slovenski kmet je že pokazal, da ne pozna obupavanja, ampak da zna korajžen in podjeten biti, kadar se mu slabo godi. (Pritrjevanje.) Spominjam le na zgodovino, na kmet-ske punte na Kranjskem, ko so kmetje s cepci, motikami in kosami šli nad svoje tlačitelje, ko so tekli potoki krvi. Postavili so si celo kmetskega kralja, Matija Gubca, ki naj bi jih v bojih vodil in oprostil tlačiteljev. Nazadnje so kmetje podlegli. Gubec je bil umorjen, upor popolnoma potlačen in kmet se je moral zopet tlačiti dati, kakor poprej. Torej slovenski kmet je takrat pokazal, da ima korajžo, toda vrlo slovensko ljudstvo: to ni bilo pravo orožje, to ni bil pravi način vojevanja. In ni kmeta, ki bi bil prepričanja, da bi se na ta način dalo kaj za njegov stan doseči.
Trojno sredstvo se bo moralo uporabiti, da se reši kmet gotovega propada. Prvo je samopomoč, drii^o je pomoč postavodajalstva in tretje sredstvo pa je podlaga obojemu, namreč kmečka stanovska samozavest.
Delavskemu tovarniškemu stanu se tudi slabo godi. Toda delavci so segli po samopomoči. Združili so se v krepko organizacijo in
sedaj je to njihovo najmočnejše orožje, kadar se morajo braniti. To je revolver, s katerim najhujšega sovražnika premagaš. Preko delavskih organizacij ne more ne kapitalistiška, ne vojaška sila. Tudi kmečki stan se bo še le tedaj lahko obranil svojih neprijateljev, kadar bo združen po različnih zadrugah, kadar bo postal gospodarsko neodvisen od vseh drugih stanov. Kadar bo sam urejeval svoje denarne zadeve po rajfajzenovkah, kadar bo svojim pridelkom po proizvajalskih zadrugah sam narekoval ceno in kadar se bo po nakupovalnih zadrugah sam oskrboval z vsemi potrebnimi stroji, orodjem in semeni. To je gmotna samopomoč. Druga je istotako važna, umstvena samopomoč, ali recimo izobrazba. Izobrazba, to je beseda, katero različni ljudje različno razumejo. Naša slovenska dekleta, — prosim, ne vse, — ampak nekatere, razumevajo s tem: frufru, kodrčke, rumene čeveljčke in čipke na ramenih, kakor avstrijski admirali. (Veselost.) To je zunanjost. Mi smo možje in vemo, da je izobrazba zaklad zninja v naši glavi, s katerim lahko razsodimo, kar je prav in kar je krivo, kar nam koristi in kar ne koristi, kar je našim razmeram ugodno in neugodno. Za kmeta je dandanes mnogo znanosti. Naravoslovne znanosti o rastlinah in živalih, o njih življenju in sestavi so čudovito napredovale in vse to je umnemu kmetu treba znati. Razumeti mora tudi uporabo mnogovrstnih gospodarskih strojev ter uporabo prometnih sredstev. Posebno važno je tudi, da vedno opazuje in pozna gibanje, kjer se trži in baranta z njegovimi pridelki.
Vse to si bo moral kmet doseči potom sa-moizobrazbe, kajti dolgo še bo trajalo, predno bo vsaka vas dobivala po javnih šolah dovolj stanovskega kmečkega pouka. Češki kmet dela in se izobrazuje. kadar orje, ima v eni roki plug, v drugi časnik.
Drugo sredstvo ie pomoč postavodajalstva, deželnega in državnega. Vse luknje, skozi katere je pihala liberalna sapa, se morajo zamašiti in vsi nasledki odpraviti. Kmetska zadolževanje se mora omejiti in podedovanje urediti. Odpirali so meje kmečkim pridelkom tujih držav, zidali so za veliko obrt in trgovino železnice, in podpirali parobrodna društva, zidali za vse druge stanove višje, srednje in nižje šole, podpirali velika kapitalistična podjetja, od kmeta pa pobirali le davke in vojake. Vojaštvo najhujše gloda ob mozgu kmečkega stanu. Vojaštvo pomeni za kmeta ne samo denarni davek, ampak tudi hud krvni davek. Pri nas je okolu 80% vseh vojakov kmečkega stanu. Zato je kmečka zahteva, da se zniža število vojaštva in se prepiri izročajo v razsodbo mednarodnim mirovnim razsodiščem. Za svoje pridelke zahteva kmet, da ga varujejo pred tujimi s carino, da gradč njemu ceste In železnice, da mu pomagajo nositi šolsko breme ter skrbijo za stanovsko kmetijsko šolstvo in da ga podpirajo v nesrečah in nezgodah. Ker je toliko dolga na posestvih, mora tudi tukaj priskočiti na pomoč država, da razdolži posestva, da omeji neomejeno delitev posestev in uredi podedovanje, vsled kojega je na najslabšem vedno isti, ki podeduje posestvo. Zaradi pomanjkanja delavskih moči se bo moralo une-liati delavsko zavarovanje za starost, h ko-jemu lahko pristopajo, ako hočejo, tudi manjši posestniki. Tako bi se priklenili posli na kmeta ker bi se jim nc trebalo bati za starost. Največjega pomena pa je. da se izvedejo po deželah takozvane kmetijske stanovske zadruge, za koje je sklenil državni zbor že okvirni zakon. One bodo šola kmečke zavesti, parlament kmečkega stanu, njegov zagovornik In priiatelj, zraven pa se bo ob zadrugah razvila tudi posebna stanovska kmetijska veda, ki bo prijateljem kmeta ponujala najboljša in najbolj zanesljiva orožja za obrambo kmečkih teženj.
Tretje sredstvo, ki je potrebno, da se kmet zopet opomore v naši državi, da ne p0. stane Avstrija industrialna država, ampak ostane kmečka država, je kmečka zavest. Ona mora biti gonilna moč v vseh bojih za obsta-nek kmečkega stanu. Kmečki stan se mora za. vedati svoje važnosti, svoje moči in svojega velikega pomena, ki ga ima za državo. Kmečki stan je neizcrpljiv vrelec za vse druge sta-nove. Kmečki stan je glavni steber za voja-štvo, kojega je največ iz kmečkega stanu.
Kmečki stan je ohranjujoč živelj v državi. Ko so v Rusiji čete različnih ljudi nosile po ulicah rdeče zastave in klicale: Smrt carin! prihajale so tudi druge čete. ki so nosile svete podobe in klicale: Bog hrani našega carja'! Seveda se tudi utrga nit potrpljenja.
Kmečki stan je krepak davkoplačevalec. Torej povsod ga dobijo.
Kmečki stan se mora zavedati svoje vi-soke naloge v državi in zato mora zahtevati, da se država tudi nanj ozira. Javno politično življenje ni nič druzega, nego boj. In v boju se človek ne sme skrivati. Kdor je v boju poni. žen in potrpežljiv, je tudi tepen. Dozdaj je bilo tako, in zato je kmečki stan bil tepen, zato je nazadoval. Toda to ne sme tako ostati. Tretji slovenski katoliški shod kliče vam kmetom: Kmetje slovenski po vseh kronovinah. zbirajte se po pod svojo kmečko zastavo. Skrbite za svoje stanovsko blagostanje! Pri drugih narodih so se že začeli kmetje zavedati svojega pomena in zbirajo se pod eno zastavo za svoje pravice. Kmetje slovenski, vstanite tudi vi in zberite se okolu ene zastave, okolu zastave. na koje vrhu blešči sveti križ, na plapolajoči zastavi sani pa stoje najvišje in z naj-debeleišimi črkami zapisane kmečke zahteve želje. Pod svetim križem, s kmečko zastav? moramo začeti bej, odločen boj za kmečki stan. To je sveta naloga vsakega, ki ljubi kmečki stan.!
Sklepam s kratko zgodbico. Vsakdo izmed vas je že videl sliko: Zgoraj je cesar in ta pravi: Cesar — vse vladam; vojak — vse branim: sodnik — vse sodim; krojač — vsem delam obleko; žid — jaz pa vse goljufani: kmet — jaz pa vse vzdržujem.
Slovenski kmetje! Ko se razkropite po katoliškem shodu, razširjajte te misli tudi med sobrate in jih zbirajte pod zastavo katoliško in kmečko. Vsak naj stori svojo dolžnost in kmečki stan ne bo propal. (Burno odobra: vanje.)
Političen pregled.
KAJ BO Z VOLILNO PREOSNOVO?
Danes se po vseh koncih in kraiih naše širne Avstrije govori o volilni preosnovi. Nekateri zametajo, drugi zopet povzdigujejo volilni načrt, kakšnega je izdelal odsek r& volilno preosnovo. Nekateri žele, da bi volilna preosnova nikdar ne prodrla v državni zbornici. drugi zopet težko čakajo ure, ko se bodo na široko odprla vrata avstrijskega parlamenta ter dala vhod vsem slojem, vsem stanovom do pravične udeležbe pri zakonodaji. Preveč bi bilo, ko bi se pečali z različnimi nasprotniki, ker so »Domoljubovim« bralcem tako ali tako že znani, zato bom omenili samo sodbo, ki jo ima nemški dokotor
Gesman o volilni preosnovi,
ki jo je izrazil na nekem shodu na Predarl-skem, ko je dejal, da volilni preosnovi prijazne stranke ne dovolijo državnih potrebščin, a«o
bj izkušali zavlečl volilno preosnovo, kar bi nomen]alo konec Bekovega ministrstva. O
ogrskem vprašanju je izjavil, da se prizadetim krogom na Ogrskem in v Avstriji ne mudi z vprašanji o nagodbi. Razmerje med Avstrijo in Ogrsko naj bi uredila nova po splošni in enaki volilni pravici izvoljena zbornica. Ogrska vlada združenih strank se boji kakor ognja nagodbenih pogajanj, ker ako bi hoteli izvesti v ogrski zbornici, kar so obljubili, ko so prevzeli vlado; bi jih pomedli mažarski narodni
prenapeteži.
SPORAZUMLJENJE MED CEHI IN MA2ARI?
Nekateri češki in tudi nekateri mažarski krogi so začeli zadnji čas z živahnim delom za zbližanje Cehov in Mažarov. Mažari so se za češko-niažarsko pobratimstvo posebno zavzeli, ker bi od tega gotovo imeli koristi. Pravijo, da to pobratimstvo stremi za tem, da dva velika naroda češki in mažarski skupno nastopita proti tretjemu večjemu namreč proti Nemcem. Da se to zbližanje skoro uresniči, priporočajo nekateri češki listi, da se ustanovi na češkem-praškem vseučilišču stolica za mažarski jezik in da se uvede pouk mažarskega jezika tudi v trgovske šole. Tudi češki dijaki so za to novo bratstvo zavzeti, kar kaže to, da prirede izlet v Budimpešto. No in mažarski poslanec Kovač se je tudi pred nekaj dnevi mudil v Pragi, da tu na licu mesta proučuje vprašanje o sporazumljenju med Čehi in Mažari, Vse to je jako lepo in dobro, ali najprej bi bilo potrebno in dobro, da bi te besede o sporazumljenju s Slovani, ki jih hodijo Mažari govoričit in pet na Češko, dejansko izvajali na Ogrskem. Baš vsled te nezaupljivosti do Mažarov, mladočeško strankarsko vodstvo ni nič kaj zadovoljno, da deluje češko časopisje z »Narodnimi listi«- na čelu za zbližanje Cehov in Mažarov. Izdalo je zato izjavo, ki naglasa, da priskočijo Mažari vedno Nemcem proti Čehom na pomoč. Zatiranje Slovakov pa vzbuja med Čehi trpka čustva proti Mažarom.
DESET ZAPOVEDI ZA ČESKO-BUDJF.VIŠKE CEHE.
Deset zapovedi za češko-budjeviške Cehe ie objavil na uvodnem mestu budjeviški list »Budivoj«. Prva zapoved se glasi: »Spomni se, da te je Bog kot Čeha vstvaril; ne bodi odpadnik!« Druga: »Ne udajmo se!« Tretje: »Leski otrok v češko šolo!« Četrta: »Omikaj se!« Peta: »Delaj!« Šesta: »Bodi plemenit človek!« Sedma: »Udaj se narodni disciplini 1« Osma: »Bodi dober gospodar!« Deveta: »Svoji k svojim!« Deseta: »Varuj svoje zdravje!« — Po teh zapovedih bi se imel ravnati tudi vsak Slovenec in vobče vsak Slovan.
NOVA DOLOČILA ZA OROŽNE VAJE DEŽELNIH BRAMBOVCEV.
Leta 1907 opuste pri deželni brambi dosedanji način orožnih vaj. K orožnim vajam ypokličejo bratnbovce deželnih strelcev in pramb. polka št. 4. 15. aprila, 15. majnika, 15. iunija, 15. julija, 15. avgusta, v ostalih polkih pa 15. marca in 15. aprila, 15. maja, 15. ju-'!'ia, 15. julija. Za končne vaje se vpokličejo "rainbovci sredi avgusta. Vsak k orožni vaji Pozvani brambovec sme naznaniti do 31. decembra t. 1. po občini čas, kdaj želi, da gre k orožnim vajam in naj se po možnosti ozira po njihovih željah. Od srede julija do srede av-Susta smejo pozvati k vajam le moštvo, ki se zKmsi prostovoljno.
USTAVA NA KITAJSKEM.
Med posvetovanjem kitajske komisije, ki je proučevala ustavne razmere v inozemstvu, so se sprli. Načelnik komisije, Tajceki, je očital uradništvu, da se upira ustavi. Končno so se izjavili za ustavo. Ustava je že tudi obljubljena, a ni še znano, kdaj jo vpeljejo in kakšna bo. Torej tudi Kitajska se hoče modernizirati in vreči raz sebe tisočletno svojo državno suknjo. Skrajni čas je že! Ali Rusija, ta presneta Rusija; ali naj jo res prehiti starokopitna Kitajska?
PROTIGRŠKO GIBANJE V BOLGARIJI IN BO! GARSKI KNEZ.
Bolgarski knez ni nastopil z ono odločnostjo proti gibanju aasproti Grkom v Bolgariji, ki so jo pričakovali. Vzrok je, ker se čuti knez razžaljenega po grškem kralju, ki se vedno ogne sestanka ž njim. Bolgarski in grški dvor sta pred nekaj časa razpravljala o sestanku, a so se pogajanja izjalovila, ker grški kralj Jurij ni maral sestanka.
KDO JE USTRELIL MINISTRA KRIGHAMERJA?
Pred kratkim se je raznesla vest, da naš bivši minister Krighamer ni umrl naravne smrti marveč, da ga je ustrelil bavarski princ na lovu po neprevidnosti. To vest sedaj zani-kujejo in pravijo, da princ Jurij takrat tudi na lovu ni bil in da se je mudil v Monakoverti, ko se je zgodila nesreča. Ko bodo preiskave dognale kaj je resnica, bomo »Domoljubovim« bravcem sporočili, če bodemo zvedeli in če jim bomo sporočiti smeli.
HRVATJE TER BOSNA IN HERCOGOVINA.
Zagrebški občinski svet je sklenil na predlog Starčevičeve stranke, da odpošlje, oni dan, ko pride cesar v Trebinje, udanostno brzojavko v kateri tudi prosi, naj združijo Bosno in Hercogovino s Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo in tako ponove staro častitljivo hrvaško kraljestvo pod habsburško dinastijo. Zagrebški občinski svet je tudi pozval vse mestne in občinske zastope v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, naj tudi oni odpošljejo slično brzojavko vladarju.
KATOLIŠKI SHOD NA NEMŠKEM-CEŠKEM.
Minolo nedeljo se je sešel v Hebu na nemškem Češkem velikanski katoliški shod, na katerega so pričakovali od \i do 15 tisoč udeležencev. Udeležili so se shoda tudi bavar-katoličani. Mesto, kjer so zborovali katoličani je znano liberalno - vsenemško gnjezdo, zato se ni čuditi, če so napeli nasprotniki vse sile v agitaciji proti shodu in so nameravali prirediti na nedeljo takozvano sedansko slav-lje. Ker bo mogoče marsikoga zanimal tudi ta shod. bodemo prihodnjič priobčili kaj več o njem, če nam bo pripuščal prostor.
PRVI SHOD V CRNIGORI.
Prihodnjo nedeljo se vrši v Cetinju prvi politični shod, kar imajo v Črnigori ustavo. Ustanove narodno-politično stranko. Torej tudi Črnagora leze iz političnih plenic!
SHOD ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH VISOKOŠOLCEV.
Kakor so zborovali pred nedavnim Časom ob priliki III. kat. shoda slov. kat. visokošolci, tako so se sešli 26. minulega meseca tudi italijanski katoliško misleči dijaki v Milanu, da tudi oni pokažejo svetu, da jim hudobni svet še ni iztrgal krščanskega prepričanja. Zastopana so bila katoliška vseučiliška dijaška društva v Rimu, Bologni, Pavjji, Turinu, Pisi, Sa-
voni, Florenci, Napolju in Parmi, nadlje škofijske visokošolske zveze v Bresciji, Bergamu in Ferrari. Došlo je tudi več avstrijskih-itali-janskih visokošolcev. Sklepali so o novih organizacijah, ki omogočijo da vstopajo vanj lahko tudi posamezniki. Za srednješolce nameravajo ustanoviti posebne organizacije. Mladini so priporočili, naj se posveti vedi in nravnosti, da pozneje lahko nastopi za obrambo vere in ljudskega blagostanja.
KOLIKO JEZIKOV GOVORE PO ITALIJI*
Koliko jezikov govore po Italiji, pokazalo se je pri zadnjem ljudskem štetju. Razun književne ali toskanske italijanščine in mnogih med seboj zelo različnih narečij, kakor pie-monteški, lombardski, venecianski, genevski, rimski, kolabrijski itd.) govore po nekaterih krajih izključno francosko, nemško, rezijansko (slovensko narečje), albančšlto, grško in špansko.
PROTI ITALIJANSKEMU OGLEDUŠTVU.
Avstrijske oblasti so prepovedale italijanskim carinskim ladjam, ki nadzorujejo gardsko jezero, da ne smejo križati v okolici Rive, najbrže zaradi avstrijskih utrdb v okolici Rive. To je tudi majhna poteza na sliki, ki nam predstavlja avstrijsko-italijansko-nemško zvezo.
BOJ PROTI CERKVI NA FRANCOSKEM.
Framasonska vlada je dopustila na Francoskem le red malih sestra revnih pač ne iz ljubezni in občudovanja do ubogih redovnic, marveč, ker skrbe za stare ljudi in za pohabljence, za katere bi morala prevzeti skrb država in občina — Glavni svet nekega dela dežele je naprosil vlado, naj odpravi na cekinih za pet frankov napis »Bog obvaruj Francosko«. To je oni framasonski duh, ki hoče, da se prepove po ljudskih šolah med poukom beseda »Bog«.
ANGLEŠKO BRODOVJE NA REKI.
Angleško brodovje je priredilo na Reki s 64 čolni angleške eskadre regato, ki se je vršila med Opatijo in Reko. Ob pol 4. popoldan dne 30. m. m. je zapustilo angleško brodovje reko in odplulo proti Malti.
UPORI NA RUSKEM.
V vojaškem taborišču blizu Odese sta se uprla dva saperska bataljona. V Odesi so izbruhnili veliki nemiri; med delavstvom ki je demonstriralo po mestu, in med vojaštvom, je nastal boj. Od demonstrantov je ustreljenih 81, ranjenih 250. Tudi vojaštvo je trpelo. — Mornarji so se jeli ropet upirati; v Kronstadtu so razorožene vse ladje.
Listek.
Trije nasveti.
(Španska povest.)
I.
Živel je nekoč vojak, ki so mu rekli Ivan Pazi. Tega imena pa mu niso nadeli zato, ker je bil tnorda pri vsaki stvari oprezen in pazljiv, marveč ravno narobe. Venomer ga je bilo treba opominjati, sicer jo je kaj rad zavozil. Bil pa je dobra duša, in stotnik mu je bil zelo naklonjen. Kadar je šlo za kak važen opravek, mu je stotnik vedno zaklical: »Ivan pazi!« — in tako se ga je bilo ime prijelo in nihče ga ni poznal pod drugim imenom.
Ivan Pazi je torej jemal slovo od vojaškega stanu in se odpravljal domov v svojo rodno vas, ki je bila zelo daleč in kjer je imel tudi svojo ženo. Ker jc bil pri vsakem svojem opravilu premalo pazljiv, jc lahko umljivo, da se je bil že tako zgodaj oženil in si poiskal družice za nadaljno življenje. Tega pa ni pomislil, kaj bi se utegnilo zgoditi in se je v resnici tudi zgodilo: Vzeli so ga k vojakom in posloviti se je moral od svoje žene za sedem . dolgih let.
Sedaj pa je vriskal Ivan od veselja in sicer iz dveh vzrokov: prvič, ker je šel zopet k svoji ženi, ki je že tako dolgo ni videl, in drugič, ker je nesel v svojo domovinico lepe de-narce — .3000 goldinarjev.
Da je bil Ivan tako hitro našel družico za življenje, svojo ženico, to ni bogvekako težko umljivo, ker se ženska dandanes kaj lahko dobi; pač pa moramo povedati dogodbico o 3000 goldinarjih, ker tako lepa svotica se dandanes težje dobi, kakor »verna« družica za trnjevo pot življenja. To je bilo pa tako-le:
Takrat je bival Ivan s svojim stotnikom v večji vasi pod visokim gorovjem. Gospod stotnik ga je poslal čez gore z važnim pismom do svojega prijatelja častnika.
»Gospod stotnik«, rekel je Ivan in glas se me je tresel kakor detetu, »gospod stotnik, ne poznam pota in izgubil se bom v samotni puščavi« . . .
»Te ni sram? — Pazi! — Kierkoli boš, stori, kar boš videl«, odgovoril mu je stotnik, in Ivan je žalosten odšel. Puška se mu je bleščala na rami, ki naj bi ga branila pred sovražnim napadom, in v glavi se je lesketal lepi nasvet gospodarjev, ki naj bi mu bil vodnik na težavni poti. Korajža mu je vstajala v srcu čedalje bolj. Solnce je silno pripekalo, in ko je prišel do podnožja hriba, čez ka_terega ga je peljala pot, legel je v senco, da bi se odpočil in počakal človeka, ki naj bi mu pokazal nadaljno pot. Zapazil je visoko gori nad seboj možakarja, ki je gonil dva težko obložena osla navkreber. Zopet se mu je zasvetil pred očmi gospodaijcv nasvet: »Kjerkoli boš, stori, kar boš videl!« Ivan si je mislil: »Ta gre proti vrhu, tudi jaz moram za njim!«
Takoj se je odpravil na strmo in težavno pot. Možakar, ki je gonil osla, je prekoračil vrh, in Ivan ga ni več videl. Ko pa je bil tudi Ivan na vrhu in hotel po drugi strani hriba v nižino, sta sc srečala z možakarjem, ki jc počival s svojima osloma v hladni gabrovi senci. Ko je ta ugledal vojaka pred seboj, se je prestrašil, popustil svoja dva osliča in bežal čez drn in strn v nižino, kolikor so ga nesle noge. Bil je tat in je mislil, da ga vojaki zasledujejo. To je Ivan takoj uganil. Mislil je: »Ce bi bil poštenjak, gotovo ne bi bil bežal.« Pregledal je tovore in našel velike dragocenosti. Odvezal je osliča in ju gnal dalje. Kmalu je bil pri častniku, kamor je bil poslan, iu čudili so se, da je tako lepo zasledil tatu. Pozneje se je dognalo, da so vse dragocenosti, s katerimi je bil tat obložil svoja osliča, ukradene, in Ivan je dobil tretji del, ki je bil »poštenemu najditelju« določen od postave. Ivan je kar čez noč obogatel, in 3000 goldinarjev, ki so mu jih izplačali, se še tembolj veseli, ker se je ravnokar poslavljal od vojaškega stanu.
II.
Ivan Pazi jc zamenjal puško s potno palico, vojaško čepico z lepim žametovim klobukom in težko tornistro z malim kovčegom. Vesel in žalosten ob enem je stopil pred svojega dobrega stotnika, da bi tnu podal roko.
»Kaj že greš?«
»Da, gospod stotnik; a storim rad, če mi še kaj zapoveste.«
»Ivan, pazi, pazi vedno, sicer sc ti ne bo dobro godilo in težka ti bo pot skozi življenje.«
»Gospod stotnik, prosim, dajte mi še pai nasvetov! Pomnil jih bom in se ravnal po njih, kakor takrat, ko sem zalotil tatu.«
»Dobro; pogodiva se! Lep nasvet ti bom dal, če mi plačaš zanj nič manj kot 1000 goldinarjev.«
»Vi sc šalite, gospod stotnik! J000 goldinarjev, to je mnogo — preveč!«
»Nič preveč! Ce greš brez nasveta; ki ti ga mislim zdaj povedati, morda izgubiš ves denar, a povrhu tudi življenje. Kakor hočeš!«
»Dobro! Svetujte in vzemite 1000 goldinarjev !«
»Torej nasvet se glasi: Ce prideš do bližnjice, pojdi po nji in pusti glavno cesto!«
»Ne bom ga pozabil, gospod stotnik! Na-svetujte mi še kaj druzega.«
»Ce daš zopet 1000 goldinarjev!«
»Predragi ste, gospod stotnik!«
»Ali ne veš, da ti je moj prvi nasvet, ki sem ti ga dal, ko si šel s pismom k mojemu prijatelju, prinesel 3000 goldinarjev?«
»Menite, da jih bodo tudi drugi, gospod stotnik?«
»Bog znaj!«
»Dobro! Svetujte drugič in dobite drugih 1000 goldinarjev, če nočete ceneje!«
»Drugi nasvet torej: Kar te nič ne briga, pusti pri miru in takrat vselej imej jezik za zobmi!«
»To jc lep in krepak nasvet, gospod stotnik! Desetkrat več je vreden, kakor sem dal
zanj.«
»No, glej! Še enega ti manjka, potem je vse popolno!«
»Gospod stotnik, tega mi povejte zastonj !«
»Nikakor ne! Daj mi zanj še ostalih 1000 goldinarjev. Povrhu pa ti bom dal še nekaj cekinov za vožnjo itupa tri dragocene torte, ki jih boš povžil doma s svojo ženo in svojim očetom.
»Od 3000 goldinarjev mi ne ostane potem niti krajcarja, gospod stotnik! imejte usmiljenje!«
»Ne bodi čuden,, Ivan! Denar ti ne bo prav nič koristil. Premalo si oprezen, in te lahko okradejo; premalo si pazljiv, lahko ga izgubiš; premalo si varčen, zapraviš ga lahko, predno prideš domov! Nasvetov pa ti ne bo nihče ukral; tudi jih ne boš izgubil niti zapravil!«
»Priinojdunaj, da je res! Še tretji nasvet!«
»Še tretji nasvet torej: Predno kaj začneš, pojdi iu zaspi! Sicer boš vselej užagai kako
neumno!«
»Gospod stotnik, tega nasveta pa ne razumem. Ce se boni ravnal po njem, niti cigare ne bom smel prižgati, če nisem poprej vsaj pol noči prespal!«
»Tepček! Ne vzemi nasveta dobesedno! Pomen ima ta-le: Predno začneš kako važno stvar, jo prej dobro pretehtaj in premisli!«
»Ze razumem, gospod stotnik!«
»Na, tu imaš povrhu!«
Ivanu so se zaiskrile oči, ko mu je ponudil gospod stotnik lepo številce suhih cekinov, kajti sicer bi bil brez denarja in niti domov ne bi mogel. Gospod stotnik je šel v sosedno sobo in prinesel iz nje mal zaboj.
»Na, tudi to vzemi! V zavoju so tri dragocene in umetno izdelane torte: prva bodi tvoja, druga očetova, tretja ženina!«
»Kako naj se vam zahvalim, gospod stotnik? Bog Vam tisočero povrni! Dobro se imejte in ostanite zdravi!«
»Ivan, pazi, pazi vedno — in srečno potuj!«
Težko je bilo Ivanu pri srcu. ko se ie ločil od svojega dobrega gospodarja. Oprtal je na ramo svoje brašno, premislil še enkrat vse tri stotmkove nasvete in trdno sklenil, da jih bo uporabljal, kjerkoli in kadarkoli se mu bo
ponudila prilika. Peljal se je s pošto v svo domovino. Veselo so se pogovarjali sopotnil zbijali šale in tudi Ivan je bil vesel. Vroč d; je bil in gost prah se je dvigal izpod voza izpod konjskih kopit. Pot se je začela vzp njati v velikih ovinkih proti vrhu in bližnji so vodile preko njih. Bila je prilika, da je Iv; uporabil prvi stotnikov nasvet: »Ce prideš t bližnjice, pojdi po nji in pusti glavno cesto! Zašepetal je postiljonu: »Grem peš po bližnji in na vrhu vas počakam.«
Ivan je stopil z voza in začel po strmi si žici lezti navzgor. Ko je prišel zopet na glavi cesto, bil je truden; zato se je vsedel na o! cestni kamen, da bi se odpočil in počakal p< šte. A čakal je je dolgo in zaman je je čaka Ze je hotel iti dalje, ko je zagledal pod sebi da se vije nekaj navzgor. Zelo, zelo se je j začudil, ko je pošta prišla do vrha: Postilji je bil razbit po obrazu, potniki povaljani o prahu in krvavi in nikogar ni bilo med njin ki ne bi bil imel na sebi znamenja nesreče. V vprek so pripovedovali, kaj se je zgodilo, velikem ovinku, med skalami in grmovja so jih napadli obcestni roparji in jih okrai vsega, kar so imeli seboj.
Ivan Pazi se je spomnil s hvaležnim s ceni svojega stotnika in lepega nasveta, ki s je obvaroval tolike nesreče. Nič se ni kes; da je dal zanj 1000 goldinarjev. Več se ni voi s pošto,, ampak šel je dalje po bližnjicah, h nekaj pa je bil pozabil, namreč na prenočišč in dogodilo se je, da ga je komaj sredi pota samotni gorski puščavi dohitela noč.
Po dolgem je vendar prišel do slabe ol cestne krčme. Nič ga ni veselilo, da bi ostali in prenočil, a noč je bila temna in pot nevarn Potrkal je na v~ata, in mož divje zunanjosti stopil na prag in mu odprl dver.
»Ali bi lahko prenočil pri vas?«
»Zakaj ne?«
Ivan je vstopil in se vsedel na eno stra ognjišča, na katerem je krčmar, edina oseh ki je bila menda pri hiši, vrtil na železnei ražnju divjega zajca. Rad bi bil Ivan popraS krčmarja, zakaj kar tako sam živi v. taki pi ščavi, a spomnil se je drugega stotnikoveg nasveta: Kar te nič ne briga, pusti pri miru I takrat vselej imej jezik za zobmi. Spomnili je Ivan tega nasveta in prašal je samo, čel dobil kaj večerje.
»Skupaj bodeva povžila tega zajca, tnal kruha in malo vina«, odgovoril mu je krčma
Ko je bil zajec pečen, pristavil je krčmi k ognjišču majhno mizico., ki je poprej stala kotu, dvignil vrata, ki so bila v tleh in vodi v klet in zavpil skozi odprtino z divjim gli som: »Pojdi zdaj gor!«
Čeprav je bil Ivan Pazi močan, kakor s hribovci po navadi močni, vendar se mu i zdelo, ko je vse to videl in slišal,, da se ffl ježijo lasje. Vse grozovite povesti, ki jih i čul še kot deček o takih roparskih krčmah, s mu v hipu stopile pred oči. Njegov strah pai bil še večji, ko je videl, da se skozi odprtin plazi dolga, koščena prikazen, zavita v uma zane cunje, v očeh pa strah, grozo in potnik vanje. Bila je ženska, ki se je boječe zgrudil pred ognjiščem.
Ivan je že mislil vprašati, kdo ie ta n« srečna ženska in kakšna je zgodovina njeneg življenja, a v istem hipu se je zopet sponin stotnikovega nasveta in tesneje je stisnil z ustnicami svoj jezik, da se mu ni ganil.
Krčmar in Ivan sta sedla k večerji, P^ miren, drugi razburjen, in nobeden ni črni« niti besedice. Zdajpazdaj je krčmar vrgel se stradani ubožici košček kruha ali kost, kari nesrečnica hIas:no povžila.
Ko je bila večerja pri kraju, je krcina vstal, odprl vratica, kakor prej, hudo in uK° zovalno pogledal in nesrečnica je zopet oaS' v svoj brlog. Krčmar je vratica zopet zapri
inirnos kakor da se ne bi bilo nič zgodilo,, zopet sedel za ognjišče. Ivan Pazi je čutil nanovo, kako ga je izkušnjavec izkušal, naj vpraša, kako in kaj, a bil je stanoviten, ko se je spomnil stotnikovega nasveta.
Potem sta šla počivat. Ni treba še povdar-jati, da Ivan tisto noč ni zatisnil očesa. Kakor hitro je zasijalo mlado jutro, je plačal večerjo,, pijačo in prenočišče, oprtal svoje brašno in je hotel oditi. A krčmar ga je še vprašal:
»Kako ste spali?«
»Izvrstno!«
»Ste-li bili v moji hiši zadovoljni?«
»Zakaj ne?«
»Ali se niste nad ničimer izpodtikali ?«
»Bog obvari!«
Krčmar je padel z razprostrtimi rokami predenj, in Ivan je stopil prestrašen korak nazaj, hoteč se braniti.
»Ne bojte se, prijatelj«, zaklical je krčmar jokaje od veselja. — »dajte, da vas objamem. Vi ste mcž, kakršnega sem iskal. Prinesli ste mir v mojo hišo in storili, da sem zopet človek.« Nato mu je začel na dolgo in široko razkladati zgodovino svojega življenja.
»Zena in jaz«, tako je začel, »sva živela v miru in milosti božji tu doli v bližnji vasi. Sosedje pa so začeli med nama netiti razpor in nesloga in ž njo nezadovoljnost se je naselila v našo hišo. Vsak dan, ki nama ga je Bog poslal, sva se prepirala, in vedno se mi je zdelo, da se podira hiša. Zena se mi je čedalje bolj odtujevala, začela mi je uhajati in spor je rodil spor. Sklenil sem, maščevati se nad njo in maščevati se ob enem nad vsakim človekom, ki bi se utikal kaj v najine razmere. Postal sem divjak, — zverina. Prišel sem v to samotno sotesko in zaprl svojo ženo v ječo. Reči moram, da se tudi vam ne bi bila dobra godila, ko bi se bili utikali kaj v najine razmere. Hvala vam, da ste me rešili in me odvezali od strašne, dasi nedopustne zaobljube.«
Kakor okairienel je stal Ivan, ko mu je krčmar pravil vse grozevitosti. Bog ve, kaj bi se mu bilo zgodilo, da ga ni rešil modri na- I
svet stotnikov. Krčmar pa je zdirjal k vrati-cam, jih odprl in oduševljen zaklical:
»Zenka ljuba, pridi gor! Odpuščeno bodi tebi in meni! Konec bodi tvojega in mojega trpljenja! Prid ven iz ječe in zapusti svoje umazane cunje! Vrnila se bodeva na svoj lepi doni v vas, a poprej zažgiva to zlodejevo bivališče, ki naj razpade kot solnčni prah.«
Nesrečnica je prišla iz temnega brloga in jokala solze veselja. Zaplanienela je hiša in zgorelo je vse, kar je bilo v nji . . .
Ivan Pazi pa je šel dalje in razmišljal, kaj se je bilo vse zgodilo. Vesel je bil svoje sreče, a od strahu, ki ga je doživel, so se 11111 še vedno šibile noge.
III.
Ivan Pazi je zavrickal od veselja, ko je ugledal domači zvonik in zaslišal domače zvonove, ki so zvonili »Zdravo Marijo!«
A strah ga je obšel zopet. »Kdo mi pravi, da je žena še živa, da je še živ oče, ali da se jima ni kaj pripetilo?« S takimi pomisleki je stopal proti domači vasi.
Zmračilo se je bilo že, in mesec je zasijal izza oblakov. Ivanova hišica je bila med prvimi v vasi.
Uhod je imela z vrta, kjer je rastlo nekaj sadnega drevja, pa še več trnja in grmovja. Ivan je stopil za leskov grm, da bi opazoval, kaj se v hiši godi in kaj bodo govorili.
Hipoma so se vrata odprla in visoka moška postava, zavita v temen plašč, je stopila iz veže v jasno noč. V obraz je Ivan ni videl. »Z Bogom!« se je čulo, in duri 50 se zopet zaprle. Ivan je bil že stopil izza grma, krepko je stisnil potno palico, a šinil mu je v glavo tretji nasvet stotniko.v: Predno kaj začneš, pojdi in zaspi! — Skočil je izza grma in potrkal na vrata.
Zena 11111 je odprla vrata, kajti precej ga je spoznala po glasu, objela ga in bila ga je silno vesela.
»Ti nehvaležnež«, 11111 je zaklicala, »dolgih
sedem let nisi dal nobenega glasu od sebe! Nismo vedeli, si-li živ ali mrtev!«
»Pisati, kakor veš, ne znam. A tudi ti nisi pisala.«	' trj
»Ni res! Kajti Jaz in oče sva ti skupaj pisala več kot dvajset pisem, a na nobeno nisi odgovoril.«
»Saj jih nisem dobil«, je gledal Ivan debelo.
»Saj sino jih naslovili na Ivana Fernando.«
»Ah, se mi je zdelo. Imenovali so me vsi vedno in vedno Ivan Pazi.«
»Pomembno ime! Kdo naj bi bil to vedel? — Gotovo si lačen, ne-li? Takoj bomo večerjali, ko pridejo oče.« — Mlada ženica jc dela v skledo in pogrnila mizo.
Zopet je nekdo potrkal na vrata. Bil je oče iu eden je bil bolj vesel kot drugi, ko sta se ugledala. Dolg objem ju jc zopet združil po sedmih dolgih letih.
Sedli so za mizo in večerjali. Po večerji je prinesel tudi Ivan svoje torte na mizo, ki 11111 j 111 je bil stotnik podaril in je pripovedoval, kako je bil na lep način prišel do 3000 goldinarjev, a kako jih je zopet dal za troje modrih nasvetov.	'tsStiHil
Očetu se nasveti niso zdeli predragi, le ženi je bilo nepojmljivo, da ni mogel od tako velike svote niti krajcarja prinesti domov svoji dragi ženici v dar in spomin.
»Dobro«, je rekel Ivan, »pokusimo stotni-kove torte! Dejal je, da so izvrstne.«
In ko je Ivati razdelil svojo, našel je v njej 1000 goldinarjev v zlatu. Tudi žena in oče sta brž razrezala svoji torti, in iz vsake sc je zabliščaho 1000 goldinarjev v veliko začudenje in še večje veselje male družinice. Tako radostni še nikdar niso sedeli za lepo javorovo mizo.
Ivan Pazi je tlesknil z rokami iu vskliknil:
»Bog živi, dobrega mojega stotnika!« — Drugi dan je pa oče, — Ivan ni znal pisati! — napisal gospodu dolgo zahvalno pismo ....
Razgled po domovini.
X HI. slov. katol. shod je uspel tako veličastno in v vsestransko zadovoljnost, da se po pravici radujejo vspeha vsi, ki so se udeležili. Da vse nasprotno časopisje besni od jeze vsled tega, je le znamenje, da je uspeh popoln. »Slovenski Narod«, ali kakor se nam ošabno imenuje: glasilo narodno-napredne inteligence, je popolnoma zbesnel. Nekaj dni sem vede se tako, kakor siloviti norec, kadar 11111 natvezijo prisilni jopič ter mu tako onemogočijo dejanske napade. Norec daje v tem položaju duška svoji besnosti s surovim kričanjem in ostudnim govorjenjem. »Slov. Narod« Pa, kateremu so natvezili soc. demokratje na zadnjem shodu prisilni jopič ter mu tako one-. mogočih vsako nadaljno kretanje, se penisedaj v onemogli jezi ter daje duška svoji besnosti z najpodlejšemi in najostudnejšimi lažmi, kakor-šnih je zmožen edinok z razbojniki in tatovi v intimni dotiki nahajajoč se individuum. Pa to nas le veseli. Omeniti moramo, da so ne le do-' 'načini, ampak tudi tuji gostje izrazili svojo zadovoljnost nad krasnim redom, ki je vladal na celem shodu. Toliko tisočev ljudstva, pa je bilo vse v najlepšem redu. Nobene nevolje, "obene zabavljice nisi slišal, nihče od tolikih
tisočev ni bil pijan ali naredil kake nerodnosti. To je znamenje discipliniranega, izobraženega ljudstva. Seveda je bilo to mogoče v tako pripravnih prostorih kakor jih ima Union. Ce se nasprotniki jeze nad »Uniononi«, zakaj je bil v njem katoliški shod, jim damo naznanje, da je »Union« na razpolago za vsako dostojno prireditev vsakomu in da je pripravljalni odbor za katoliški shod dvorano in vse prostore, ki jih je rabil najel in plačal. »Union« jc pa veliko preizkušnjo sijajno prestalinvsi tujigostje ki so bili te dni v njem, so priznali, da je zgradba izredno srečna in pripravna, tako da se v največjih mestih dobi težko kaj podobnega. Tako torej mislimo, da je katoliški shod poleg svojega glavnega namena, organizirati katoliške Slovence, dosegel tudi še drugi namen: Marsikomu je priljubil Ljubljano iu tako koristil njenemu dobremu imenu, in upamo, da tudi negostoljubnost liberalno - soc. demo-kiaške zveze, županov beg in žvižganje »svobodomiselne« druhali tega vtisa niso mogli znatno oslabiti. Tako se vedno bolj kaže, kdo dela Slovenstvu in Ljubljani v korist!
Protestni shodi liberalcev in socialnih demokratov po raznih krajih Kranjske so bil kaj
klaverni, dasi so izdali ti bratci ogromne svote denarja za agitacijo. Strastno so delali za obilno udeležbo po Ljubljani. Na tisoče listkov so znosili po hišah, gostilnah iu trgovinah ter bobuali ljudi skupaj. Prišlo je res do tisoč oseb v »Narodni doni«, a največ je bilo med temi inlečnozobih pobaliuov in liberalnih študentov, šribarjev raznih pisarn, nekaj magistralnih uradnikov in socialističnih delavcev, pravili meščanov ni bilo, ker so že ti siti Tavčarjevih neslanih psovk in sirovosti. Predsedoval je shodu liberalni advokat dr. Ravnihar, poleg njega novopečeni advokat in kompa-njon Trillerjev, dr. Novak. Oba naj si slovensko ljudstvo dobro zapomni. Po volitvi predsedstva je odprl debeli Tavčar svoja široka usta in v dolgem govoru ponavljal že stokrat ovržene neresnice o katoliški cerkvi, zabavljal je škofom, sramotil duhovščino itd. Govoril je uprav satansko. Nič boljši ni bil to pot njegov pobratim rdeči Kristan. Tavčar in Kristan sta tekmovala, kdo bo največ bogokletstev izustil. Kristan jc slovesno izjavil, da bo itnela katoliška stranka najbolj zagrizenega sovražnika v socialni demokraciji. Kakor mesar živino, tako je tudi 011 mrcvaril vero in cerkvene naredbe ter odrekal duhovščini skrbeti za dušni in večni blagor ljudstva. V tem tonu je šlo dalje. Dr. Tavčar je imel ta dan rudečo kravato, Kristan pa je nosil belopisano. Našla sta se v objemu dve brezverski duši.
— Shod so napravili socialisti v zvezi z
liberalci tudi na V r h n i k i. A tu so jo pošteno skupili. Predsedoval je shodu znani Lenarčič, ki ponuja tudi po župniščih svoje harmonije, kar naj se vzame na znanje,, ko pride zastopnik Lenarčičev ponujat njegovo blago. A ta shod so razbile vrle Vrhničanke, za kar jim bodi izražena vsa pohvala. Te vrle žene niso dopustile, da bi se tak nepridiprav, kakor je Kristan, norčeval iz Boga in sv. vere. Zelen kot kušar je sedel Kristan nekaj časa pri mizi, a ženske so mu začele metati pesek in druge stvari v obraz in mu dajale razne priimke. Nazadnje je moral pogumni vitez zbežati s svojo kompanijo skozi pralno kuhinjo v gostilniške prostore. — Shod v Vevčah so socialisti sklicali na nedeljo popoldne. Tu je došlo tudi mnogo naših delavcev in delavk. Socialisti so jjh začeli psovati in nazadnje pobijati. Metali so vanje kozarce, stole, kamenje. Neka delavka je bila hudo ranjena. Zapomniti si je potreba, da je gostilničar Kališek, s svojo družino pomagal socialistom. — V Crnemvrhu nad Idrijo so naši razbili liberalcem in socialistom sklicani protestni shod. — V Š t. Peter na Krasu je došlo na shod nad 100 oseb, med temi je bilo tudi več žensk. Št. peterskih kmetov je bilo 15, na katoliškem shodu jih je bilo pa 20. Vspehov niso dosegli nikakih. S temi shodi so liberalci in socialisti izdali svoje namene, namreč, uničiti cerkev. Zato proč z brezverskima, z nedolžno krvjo oblitima strankama I
»Ponesrečni katoliški shod«. »Narod« piše: »V primeri s I. in II. katoliškim shodom se je tretji katoliški shod naravnost klavrno obnesel. Došle so tri brzojavke... Duhovniki so v nedeljo kar pobegnili domov, po tem se je potikalo po Ljubljani le kakih 50 duhovnikov, drugi backi so že v nedeljo ušli . . . Tržaškega škofa dr. Nagla sploh na shod ni bilo« . . . Tako »Narod«. Ce liberalce tako poročanje osrečuje, nam je prav. Tisti, • ki je bil na priredbah III. slovenskega katoliškega shoda v ponedeljek in torek, se bo »Narodovim« izbruhom od srca smejal. Še ob zaključku shoda v torek zvečer je bil ko-merz tako ogromno obiskan in tako velesi-jajen, da takega komersa še ni bilo v Ljubljani. V spopolnjenje povemo še, da »Narod« poroča, da je restavrater v »Unionu« prodal samo eno šunko. »Narod« je tudi tako ljubezniv, da priobčuje imena onih hišnih posestnikov, ki so popolnoma iz svoje proste volje izobesili zastave. Tudi s tem se »Narod« le blamira, ker je zastav bilo več nego pri županovi desetletnici. Kaj bi šele bilo, če bi pripravljalni odbor poslal svoje člane, ljubljanske meščane po ljubljanskih hišah. Potem bi bilo po Ljubljani desetkrat več zastav, kakor jih je takrat, kadar mestni magistrat pošilja po hišah svoje ljudi in s terorizmom vpliva na izobešanje zastav. »Narod« vzklika: »Kar smilijo se nam klerikalci, tak fijasko so doživeli s svojim katoliškim shodom.« Nam se pa smilijo ljudje, ki morajo v »Narodu« požirati cele kope takih »informacij«. Tisti Ljubljančanje, ki ste gledali dostojni nastop udeležencev IU. slovenskega katoliškega shoda in sedaj čitate »Narodove« smešne izbruhe, ali bodete sedaj izprevideli, v kaki slabi družbi ste, ako se pajdašite z »Narodovci«, katerih edino delo je laž? Vi, ki ste bili sami na shodu, ste žive priče, kako sijajno se je obnesel zadnji katoliški shod, ki je presegal po številu udeležencev oba prejšnja. Smelo trdimo, da se je udeležilo vseh zborovanj nad 10.000 oseb. Brzojavk je prišlo izredno veliko. Bile so vse ponatisnjene v »Slovencu«. Ravno ta sijajna udeležba je spravila liberalce iz uma da tako nesramno lažejo po »Narodu«, da naposled samim sebi verujejo. Zaslepljeni ljudje!
Dr. Tavčar ln katoliški shod. Na nedeljskem shodu v »Narodnem domu« je dr.
Tavčar takole opisal slovenski klerikalizem: »Ker sem prepričan, da je slovenski klerikalizem kača, moram danes, kar sem že sto in stokrat povedal, zopet povedati, da glavna lastnost te kače je ta, da je strupena. In strupena je v resnici!« — Njegov opis je pa pol jara kača, pol stekli polž. — O vdeležen-cih našega shoda je dejal: »Če ste danes po ulicah našega mesta hodili in srečavali tolpe, katerim se je lakota iz obrazov svetila, katerim se je, ko so s svojimi cekarčki okolu lazili, videlo, da znajo s težavo do pet šteti, potem ste videli te žrtve sloven. katoličan-stva.« Te »tolpe« pokažejo, do koliko znajo šteti. O tem naj bo brez skrbi dr. Tavčar. Pričel je s podlim napadom na škofe, končal z bogokletvijo: »Blagi so naši nameni, zategadelj upam, da je danes Bog tudi v naši sredi medtem, ko tiči sredi katoliškega shoda — hudič požrešnosti. Z lahko vestjo končam! Pri tem pa mi služi v tolažilo zavest, da mi bode gospod Bog, ko me bo enkrat sodil, govoril besede: »Pojdi v nebeško kraljestvo, velika je tvoja zasluga, ker si se udeležil protestnega shoda — proti katoliškemu shodu!« Pljunimo! Fej te bodi! Slovensko ljudstvo, zapomni si te zlobne psovke, s katerimi te je obmetaval voditelj liberalcev dr. Tavčar. Vas slovenski možje, ki ste iz vseh krajev slovenske domovine prihiteli v Ljubljano, je ta mož, ki ga je tudi rodila kmetica, imenoval lačne tolpe, ki ne znajo šteti do pet. Približale se bodo tekom par mesecev volitve za drž. zbor in tedaj bodo liberalci hodili za vami in se prilizovali, da bi dobili vaše glasove, a takrat jim pokažite vrata. Videli ste s svojimi očmi v Ljubljani, kakšni so liberalci, da ni slabših in bolj izprijenih ljudi, nego je ta svojat. Zato se pregreši vsak kmet, vsak delavec, vsak poštenjak hudo nad svojim stanom in nad svojo verp, kdor kakorkoli pripomore liberalni stranki do zmage, bodisi v občini, pri deželnih ali državnozborskih volitvah. Taki stranki in vsem, ki jo podpirajo, je treba napovedati najhujši boj.
Ljubljanski porotniki so obsodili na smrt 23 let starega Jerneja Perkota, ki je umoril otroka svojega gospodarja. Pred okoli petnajstimi leti ga je vzela mati sedanjega go-posestnika Jurija Činižarja v Orehovljah v rejo in od takrat je ostal pri hiši za pastirja. Bil je po naravi bistrega uma, navadil se v šoli dobro čitati, pisati in računati, zlasti so ga veselile knjige, katere je strastno prebiral. Nekako pred osmimi leti ga je zadela huda nesreča. Od nekdaj slabe oči so mu opešale, tako da je oslepel. Ta nesreča je povzročila preobrat v njegovem značaju. V njegovem srcu so se ukoreninile zlovoljnost, nezaupljivost in srd na ves svet, ker se je domišljeval, da se mu kot slepcu vsi ljudje rogajo, in ta misel ga je pekla kot ogenj. Edino hladilo zato je bilo maščevanje. To je pokazal v prvih dveh slučajih. Ko mu je pevka zaklenila cerkveni kor, domišljeval si je, da so ga sumničili, da hoče pevcem note krasti. Iz jeze je zabil ključavnico s pilami, tako da ni mogla pevka na kor. Cerkvenik mu je očital to dejanje, a Perko je šel po noči ter zadelalal s peskom in žeblji ključavnico cerkvenih vrat. Na svojega gospodarja je bil že dolgo jezen. Za malo se mu je zdelo, če ga je Cimžar po zaslugi kaznoval zlasti, ker je cerkveniku nagajal. Ko mu je pa gospodar očital, da mu krade klobase in mu pri tem zagrozil, da ga bo pretepel, da bo ves črn. sklenil je Perko Cimžarju grozno osveto. Najprvo je mislil gospodarja s sekiro napasti, ker je pa vedel, da je gospodar močnejši,je to misel opustil. Nato se mu je rodila misel, gospodarju hišo zažgati, a je tudi to nakano opustil, ker bi bilo vsled nastalega požara preveč ljudi nesrečnih. Dne 23. julija 1906 je šel Jurij Cimžar na vse zgodaj
ajdo sejat. Okrog 7. ure zjutraj mu je nesla žena Marija s starejšo hčerko zajutrek na po. lje. Doma ostala je le enoletna hčerka Ančika, ki je spala v čumnati v zibelji. Jernej Perko je pasel na vrtu krave in gospodinja mu je na-ročilai, naj poziblje punčiko, če bi jokala. Na paši je Perkotu zopet šinila misel na požig, katerega je naueraval takoj izvršiti,, potem pa pobegniti iz hiše. Ko je premišljeval, kje dobiti žvepljenke, je otrok v zibeli zajokal in v tem hipu ga je prešinila misel, da isto tudi doseže, če otroka zakolje. Vzel je z mize krušni nož, šel z njim v čumnato, zatipal otroka in mu nož dvakrat: zasadil v vrat, enkrat pa v glavo. Nož je nato obrisal z roko in ga v malho vtaknil. Predno je pa ta grozni fin izvršil, oblekel je svojo boljšo obleko, vzel gospodarjev klobuk in telovnik, v katerem je bila nikelnasta ura s srebrno verižico in po-begnil iz hiše. Storilca so drugo jutro zasledili orožniki blizu Kranja. Perko je priznal, da je nalašč in premišljeno otroka usmrtil.
Policijske odredbe za čas cesarjevega potovanja po Dalmaciji so silno stroge.Po vseh hotelih morajo biti zapisniki tujcev izpolnjeni z vso natančnostjo. Istotako se morajo legitimirati vsi potniki, ki se pripeljejo z ladjami. To jih spravlja včasih v velike neprilike, iz katerih se tudi pošteni ljudje z raznimi sitnostmi komaj izmotajo. Včasih nima kdo pri roki legitimacij, niti znancev, ki bi posameznika lahko legitimirali. To neprilično stanje bo trajalo od 28. avgusta do 18. septembra.
Nekaj Slovencev se je udeležilo jugoslovanske razstave v Sofiji na Bolgarskem. Bili so prav prisrčno sprejeti. Med gosti Slovenci je bil tudi ljubljanski župan Hribar, ki se je nalašč izognil na ta način katoliškemu shodu. Če bi bil Hribar le malo olikan, bi moral pozdraviti shod saj radi gostov, ki so došli od vseh krajev.
Kako »Narod« laže. »Narcd« je nalagal svoje bravce s tem, da rii bilo tržaškega škofa premi!, g. dr. Nagla v Ljubljano. Resnica je ta: Tržaški škof se je pripeljal v Ljubljano ponedeljek zvečer, v torek ob 8. uri je maševal v stolnici in potem se je udeležil obeh slavnostnih zborovanj v »Unionu«. V torek zvečer se je zopet odpeljal. Tako torej »farba« ta list svoje bravce in ti mu kajpada verjamejo.
Imenovanje. Knezoškofijski kancelar g. Viktor S t e s k a je imenovan za konzisto-rijalnega svetnika.
Duhovniške Izpremembe v ljubljanski Škofiji. Gospod Henrik Bukove i tz, kapelan v Mokronogu je imenovan za žup nega upravitelja te župnije. — Premeščeni so naslednji gospodje kapelani: Frančišek Ferjančič od Sv. Jakoba v Ljubljani kot podvodja in ekonom v duhovsko semenišče; dr. Frančišek Orivec iz Doba kot naučni prefekt v duhovsko semenišče; Frančišek Kimovec iz Predoselj kot prefekt v kn.-šk. Alojzijevišče; Josip Logar iz Kočevja kot prefekt v kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano; Leopold Kolbe-z en iz Cerkelj pri Kranju v Št. Jernej; Matej Kos z Dčbrove pri Ljubijani kol župni upravitelj v Leskovico; Janez Erjavec iz Šmartnega pri Litiji na Dobrovo; Frančišek Vidmar iz Boštanja v Krško; Jernej Kovič iz Starega trga pri Ložu v Št. Vid pri Zatičini; Evgen Legat od Sv. Križa pri Litiji v Škofjo Loko. - Nameščeni so gospodje: Cand. prof. Anton Ko ritnik
kot prefekt v kn.-šk. Alojzijevišču ; dr. Alojzij Merhar kot kapelan v Dobu; dalje semenski duhovniki: Anton Breznik kot kapelan v Postojni; Anton O o 1 e v Šmartnem pri Litiji; Frančišek Jere kot prefekt v kn.-šk. zavodu sv. Stanislava; Matej Ježek kot kapelan v Mokronogu; Janez Noč v So-dražici; Anton Vadnal v Višnji gori; kot kapelani so nameščeni novomašniki: Anton Demšar v Kočevju; Valentin Jerše v Ško-cijanu pri Dobravi; Vincencij Kavčič v Križevem pri Kostanjevici; Franč. Kerhne v Toplicah; Janez K! a v žar v Starem trgu pri Ložu; Janez Kmet v Boštanju; Janez Langerholz v Cerkljah pri Kranju; Matija Noč pri Sv. Trojici na Dolenjskem; Anton Papež pri Sv. Križu pri Litiji; Janez Pogačar v Žužemberku; Janez Se de j na Vrhniki. — Kot prefekta v kn.-šk. zavodu sv. Stanislava sta nameščena subdiakon Ivan Kogovšek in diakon Ivan Gogala.
X Zahvala in prošnja do Ljubljančanov in do drugih Slovencev. Vsem onim ki so poslali našemu uredništvu molitvenike in druge knjige, se najiskreneje zahvaljujemo. Prosimo pa vse- domoljubne čitatelje po Ljubljani: Nabirajte pri svojih znancih slovenske molitvenike, da preskrbimo vse pokrajine, v katerih slovenski jezik še ni izginil s slovenskimi molitveniki. Tudi druge slovenske knjige v ta namen so dobro došle. Kdor ne more nabrati knjig, naj pošlje kak dar v ta namen, ki sc izkaže v našem listu. Tudi gospodje po drugih naših krajih naj v svojih krogih nabirajo mo-iitvenike.Ko jih zbero primerno število, naj to sporoče našemu uredništvu, nakar jim »Slov. dijaška zveza vse potrebno naznani. Naša izobraževalna društva in dijaki, ki ste še na počitnicah na delo, tudi v tem ozirul Pomagajmo bratom 1
Ljubljansko barje. Cesar je potrdil načrt zakona, po katerem se prične osuše-vati ljubljansko barje. V ta namen se v kratkem snidejo zastopniki države, dežele, mesta ljubljanskega in glavnega močvirskega odbora, da se dogovore o nadaljnem postopanju.
Odlikovana slovenska vojaka. Narednik 17. pešpolka Andrej Ovsenik je dobil srebrni zaslužni križec, ker je nekega potapljajočega se človeka rešil iz vode. Od ministrstva ie dobil pohvalo za sopomoč narednik 17. pešpolka Anton Dolenc.
Nova določba za orožne vaje deželnih brambovcev. Leta 1907 opuste pri deželni brambi dosedanji način orožnih vaj. K orožnim vajam vpokličejo brambovce deželnih strelcev in branibovskega polka št. 4 15 apr. '5. majnika, 15. junija, 15. julija, 15. avgusta, v ostalih polkih pa 15. marca, 15. aprila, 15 maja, 15. junija, 15. julija. Za končne vaje se vpokličejo brambovci sredi avgusta. Vsak k orožni vaji pozvani brainbovec sme naznaniti do 31. decembra t. 1. po občini čas, kdaj želi, da gre k orožnim vajam in naj se po možnosti ozira po njihovih željah. Od srede julija do srede avgusta smejo pozvati k vajam le moštvo, ki se zglasi prostovoljno. . + Podeljeni sta župnija Javorje nad Skofjo Loko č. g. Janezu Pfajfarju in župnija st. Lenart č. g. Frančišku Severju.
+Vizitacija In birmovanje. Premilostni g. knezoškof ljubljanski dr. A. Bonaventu Jeglič se je soboto 1. septembra odpeljal na kano-nično vizitacijo in birmovanje v leskovski in semiški dekaniji. Vizitacija bo trajala do 26. septembra.
+ Lokalna železnica Kranj-Tržlč. Pogajanja o koncesiji lokalne železnice Kranj-Tr-žič so končana. Vsak čas objavijo koncesijo. Železnica se financira po 1,750.000 kron državne garancije,dežela in zasebni udeleženci so zagotovili 320.000 kron. Progo zgradi in upravlja država. Dela razpišejo v najkrajšem času.
— Cerkev na Viču se prične graditi z današnjim dnetn', delo je izročeno stavbeniku gospodu Viljemu Treo. Letos se postavijo temelji, se sezida podstavek, stolp pa se gradi kvišku, dokler bo ugodno vreme. Ako ne bo nesreče, bo cerkev drugo jesen posvečena. Z denarjem, nabranim do sedaj, je plačan obširni prostor, za cerkev je ostalo le prav malo; sv. Anton Padovanski nagni srca svojih častilcev, da pripomorejo k stavbi! Kakor kažejo načrti, bo cerkev lepa, prostorna, petindvajset metrov od državne ceste proč in poldrugi meter višja od nje; stala bo ravno onstran šole in tvorila s šolo in pošto vred središče viške občine. Župnišče je že pod streho. Koncem meseca bo slovesno blagoslovljene temeljnega kamna.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Pri sv. Joštu bo 3. nedeljo, 16. septembra, t. j. na nedeljo Žalostne Matere Božje velik romarski shod. Ta dan se zadobe na sv. stopnicah porciunkulski odpustki in sicer od polnoči v nedeljo. Spovcdovalo bode ob tej priliki več spovednikov. Sv. maša bo tudi ob 9. uri.
g Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Kranju prav lepo napieduje. V osmih mesecih svojega obstanka ima že nad 200 tisoč kron prometa. Hranilnih knjižic je izdala do 190, na katerih je vloženih blizu 94 tisoč kron. Pa naj še kdo reče, da je hranilnica v Šmartnem nepotrebna!
g Iz Šenčurja. Katoliško, slovensko izobraževalno društvo iz Šenčurja pri Kranju očividno napreduje od dne do dne. V letošnji sezoni je priredilo že veliko ljudsko veselico z igro in prednašanjem na glasovirju. Nad vse sijajno pa je pokazalo svoj pogum na katoliškem shodu v nedeljo, dne 26. avgusta pri javni ljudski veselici v »Unionu«. Bilo je edino društvo iz navadne ktnetske fare, ki se je upalo v slavnostni dvorani »Uniona« peti prelepo Sattnerjcvo skladbo: »Za dom med bojni grom«, in še eno narodno. Zato je želo v dvorani splošno pohvalo. Sedaj se zopet pripravlja za zanimivo igro »Zamujeni vlak«. Kakor so cenjeni čitatelji »Domoljubovi« že čitali, priredi letos to društvo zopet posebni romarski vlak na Sv. Ooro in Trst. Ima tudi že precej abstinentov v svoji sredi, med njimi tri popolne. Vse to kaže društvu velik napredek. Naj bi društvo še v bodočnosti tako vstrajno napredovalo, da bi res zaslužilo ime: »Izobraževalno društvo«. Romarski vlak na Gorico in Trst gre gotovo 15. sept. ob polu 9. zjutraj iz Kranja. Vožnja po novi progi Jesenice-Trst jc ena bmed najzanimivejših. Udeleženci naj sc hitro oglašajo pri »Katol. slovenskem- izobraževalnem društvu« v Šenčurju pri Kranju.
Vožnja v Trst in nazaj stane iz Kranja 6 K 40 vinarjev.
g Iz skritega Loma. Ne vem, če sem mojim vrsticam pravi naslov dal »iz skritega Loma«, ta velja za zimo, ne pa za leto. Odkar »> imamo domačega duhovna, je vse nekako oživelo. Skromni, kakoršni smo, ne trobimo vsako malenkost v svet. Ali pri priložnosti pa radi kaj več na enkrat povemo, da svet zna, da Lomljani še živimo. — Torej, ko sem se že namenil pisati, hočem malo poseči nazaj v letošnjo kroniko Lomsko. Lepa nedelja je bila, res lepa. Presveto so v procesiji nosili pre-častiti gospod svetnik in župnik tržiški, Fran Spendal, evangelje sta pa pela g. Lenard Zupan, kaplan Tržiški in domači duhoven. Godci in 18 pevk in pevcev, so svirajoč in izvrstno pevajoč povišali lepo pobožnost. Bilo je res tako lepo, da je neki starček rekel: Kmalu bom 90 let star, ali take procesije v Lomu ne pomnim.« — Vse Bogu v slavo! — Naša prijazna in lepa cerkvica vabi tudi strance na pobožnost. Na dan sv. Janeza Krst. so imeli gg. lovci iz Tržiča sv. tnašo in pripeljali seboj vrle pevce, ki so izborno peli med mašo. Tudi orgije so se zopet oglasile, ki so molčale od smrti zaslužnega starčka, Aleža Sokliča, ki je službo organista nad 60 let opravljal in katerega smo letos 12. aprila spremili k večnemu počitku. Hvala Bogu, da imamo dobre pev-kinje in pevce, dve sestri in tri brate iz ene hiše, ki pod vodstvom mladega gospodarja Franceta Megliča. kaj lepo poveličujejo dan Gospodov. Kot basist pa pomaga tukaj znani Pavel. —Nedeljo pozneje so prispeli k sveti maši ob 6. uri zjutraj prav v plohi neplašljivi ognjegasci iz Tržiča. — Kar smo skozi štiri leta pogrešali, namreč vsakdanjo sv. mašo, smo imeli priložnost letos nekoliko nadomestiti, ker smo imeli s početka julija skozi 14 dni dve sveti maši na dan .meseca avgusta pa skozi pet dni celo po štiri. Prišli so namreč na obisk duhovni, dobri prijatelji domačega gospoda. Dne 3. julija so nas počastili preč. g. dekan iz Kranja, Anton Koblar, na svoji kano-nični vizitaciji; vse so našli v redu in prav do-padlo se jim je. — Zdaj pa nekaj, kar Lom znabiti od Napoleonovih časov ni doživel. Bili so že vojaki začasno tukaj nastavljeni, ali pehota. Kdo bi si mislil, da po strmi gabeli priplezajo tudi konjeniki. 28. avgusta smo spravili pod streho 114 konj in toliko mož, jia čelu jim 4 častnike, katere je pogostil domači gospod, bivši vojaški duhoven. To so se začudili častniki, najti v skrivnem Lomu nekdanjega tovariša v uniformi. Ogledali so si cerkev, ki jim je glede lepih oltarjev in čistote kaj do-padla. Tudi župnišče, ki je po dobroti in po-žrtvovanju dobrih Lomljanov postalo prava idila, jim je kaj ugajalo. Čast in poštenje pa disciplini in lepemu ponašanju vojakov; saj ni bilo hrupa, ampak vse mirno, kakor po navadi v našem skrivnem Lomu.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Dola pod Ljubljano. V nedeljo, dne 2. t. m. je priredilo naše katoliško, slovensko izobraževalno društvo predavanje. Predaval je g. Ivan Gostinčariz Ljubljane o narodnem gospodarstvu. Razložil nam je najpoprej zgodovino kmečkega stanu za časa suženjstva in tlake, kmetijstvo naših starih Slovanov in nato prešel na sedanjo dobo. Priporočal je navzočim, naj mnogo čitajo gospodarske knjige in časopise, naj se pridno udeležujejo predavanj, ki naj bi bila večkrat o kmetijstvu. Priporočal jim je zadružništva ker le združen se bo naš kmet povspel zopet na tisti višek, na katerem mu bo mogoče živeti v sedanji dobi. Poslušalci so pazno sledili zanimivemu predavanju in videlo se je, da jim pri-prosta beseda in tudi tvarina ugajata.G. Jožef Oostinčarpaje govoril o kmečki samoza-
vesti in poštenosti. Govoril je o častnosti dela in jim priporočal vzajemnost. Slednjič jim je še priporočal, naj si kmetje ustanove svoje lastno razsodišče, ki naj bi razsojevalo v prepirih, ker na ta način bi se prihranilo mnogo denarja, ki se sedaj porabi za advokate in sod-niio. (i. kaplan Rihard Smolej se je zahvalil obema govornikoma, nauduševal jih za izobraževalno društvo in posebno šc za knjižnico, ker je v sosednji fari ustanovila brezver-ska Akademija svojo knjižnico. Društveniki naj mnogo bero. G. župnik Kastelie je pa povabil vse člane za prihodnjo nedeljo v društvene prostore, da se bodo podrobno razgo-varjali o predavanju. Društvo lepo uspeva in člani se zelo zanj zanimajo. Nasprotniki so seveda radi tega kar besni. Dal Bog, da bi društvo rastlo in storilo mnogo dobrega za dol-sko faro.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Nekaj v pojasnilo k notici »Iz Št. Vida nad Ljubljano« v zadnji številki »Domoljuba« z dne 30. avgusta 1906. Ob priliki katastrofe v San Frančišku na otoku Martiniku je razlagal Žirovnik pri svojih predavanjih na stavljeno mu vprašanje tudi znano katastrofo v sv. pismu, ki je razdejala Sodomo in Gomoro. Rekel je, da se je tu vršilo vse kakor na Martiniku. No, v tem bi dal Zirovniku prav morda celo marsikak katoliški razlagavec sv. pisma, saj ni nemogoče, da je Bog na naraven način kaznovaj ta hudobna mesta. Gre se pa zato, kar je Žirovnik prav po nepotrebnem dodejal k tej svoji razlagi sv. pisma. Rekel je, da ni treba misliti da je bila to kakšna božja kazen. Tisto, kar je v sv. pismu še drugega pisanega, to so pozneje pristavili. Najpop.rej je nekdo zapisal dogodek, da je Sodomo in Gomoro pokončal ogenj. Drugi, ki je to bral, je dostavil, da je bila to božja kazen, tretji je dostavil spet nekaj drugega, in tako je nastala ta svetopisemska zgodba. Tako Zirovnikova razlaga svetega pisma! Vprašamo, s kakšno pravico si drzne Žirovnik vpričo fantov in deklet izpodkopa-vati veljavo svetega pisma? Katoliški stariši, katoliški fantje in dekleta, ali veste, kaj je sv. pismo? Vi, kot katoličani, ste dolžni, ustaviti se takim napadom in braniti sveto pismo, ne pa mirno gledati in odobravati jih!
— Volitev župana v Blagovici se je vršila v soboto, 25. avgusta. Za župana je bil zopet izvoljen dosedanii vrli župan g. Franc Pustot-nik posesti ik in trgovec v Zgornjih Lokah št 12, enoglasno. Svetovalci pa gospodje Franc Cerar posetnik, gostilničar in podjetnik v Blagovici, Janez Cencelj, posestnik v Št. Ož-baltu in Anton Barlič, posestnik v Blagovici.
g Iz Nevelj pri Kamniku. Slavni zgodovi-nopisec Valvazor omenja v popisu dežele Kranjske to-le: Četrt ure od mesta Kamnika je farna cerkev sv. Jurja v Nevljah na Jezeru. Poročila naših pradedov so še ohranjena, da so se ljudje v čolnih vozili k maši. Kdaj da je odteklo jezero, se nič ne ve gotovega. V ta spomin zvoni vsaki dan z malim zvonom ob 3. uri popoludne, češ, da je ravno ob tem času odteklo jezero. Gotovo mora biti kaj resnice na tem, drugačebi se toliko časa ne ohranila navada zvonenja. Kdo je postavil cerkev in kdaj, se za gotovo ne ve. Najbolj gotovo je zidal cerkev eden sosednih graščakov in si sv. Jurija za pomočnika izvolil. Najbrž je bila cerkev vil. stoletju v Nevljah že postavljena. Zal, da so divji sovražniki razdejali slavni Oglej (Akvilejo) in pokončali stare listine. Naša farna cerkev je spadala takrat pod Oglejsko škofijo. Gotovo je ena najstarejših na Kranjskem. Marsikateremu čitatelju je znano, kako zapuščena je bila naša cerkev pred 35. leti in kakšen razloček je danes. Marljivi in za čast božjo vneti č. g. župniki So v teku časa vse prenaredili. Navedem naj le nekatere
glavne naprave. Lepo čveteroglasno ubrano zvonenje napravili so pokojni č. g. B. Mervic, veliki oltar je naprava pokojnega č. g. Zor-inana. Lepa kanieuita stranska oltarja, delo g. Vodnika iz .Ljubljane, so omislili bivši č. g. župnik F. Gornik, sedaj dekan v Postojni. — Prenovili so stransko kapelo in postavili umetniško lepi oltar z podobo Marije, pomočnice kristjanov: ob strani sv. Alojzij in sv. Neža, sedanji č. g. župnik Leopold Rihar. In ravnokar je obnovil na presno slikani oltar, katerega je s':kal Jelovšek leta 1737, letovičar g. Alojzij Križan iz Trsta. Izvrstno delo je Mati Božja z naslanjajočim se detetom Jezusom v družbi angelov, spodaj mogočna priprošnika sv. Aleš in sv. Frančišek Ksaver. Sredi podoba svetega Jurija, ob straneh prvaka svete katoliške cerkve, sv. Peter in Pavel. Ob straneh oboka je novo slikal podobe slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in sv. Barbare ter sv. Terezije. Delo kaže nadarjenost umetnikovo. Želeti bi bilo, da bi se sčasom cela kupola slikala, potem pa še sezidala ena stranska kapela, da bi imela cerkev podobo križa, pa tudi večji prostor. Dal Bog č. g. župniku zdravje in veselje še dalje, potem je upati, da se nam uresniči želja. Veliko truda in težav imeli so č. g. župniki, pa tudi srca radodarnih faranov so mnogo žrtvovala za lepoto cerkve in čast božjo. Vsemogočni Bog naj jim tisočero povrne.
g Moravške novice. Zopet huda nevihta je razsajala pri nas 17. avgusta. Toča je padala tako debela, da ljudje že davno take ne pomnijo. Posebno prizadete so občine: Spodnje Koseze, Lukovica, polovica moravške občine in Krašnja. V teh krajih je škoda res ogromna, vsi jesenski pridelki uničeni. — V e-g o v s p o m e n i k so jeli postavljati 20. avgusta. Zidarska dela izvrši dbmači arhitekt Fr. Urbanja, kamnoseška pa kamnosek iz Peč. Spomenik bo pravi kinč moravškega trga, na kar bodo Moravčani lahko ponosni, A še se dobe nevedneži, ki pravijo: »Čemu Vendar to,, kaj je tega treba ?« Takim svetujemo, naj prav marljivo preberejo Vegov življenjepis v druž-benem koledarju in v »Domoljubu«. Čas je, da se v 20. stol. tudi v Moravški dolini ljudje toliko »zbrihtajo«, da ved6, da so nam slavni možje, kakor zvezde, ki sevajo v slavo in čast domovine. — Na katoliškem shodu, katerega se nas je udeležilo okolu 60 z društveno zastavo, smo dobili prijetne spomine. Slišali smo naše, za blagor ljudstva vnete narodne voditelje in se prepričali, kako hudobno ravnajo oni, ki jih skušajo sramotiti. Na take može, kakor so katoliški narodni poslancii, je lahko ponosna slovenska dežela; takim brez skrbi poverimo svoje zaupanje. — Videli smo pa tudi, blizu južnega kolodvora, par liberalčkov, kateri v svoji konfuznosti niso vedeli kaj bi storili. Kakor gad so pihali jeze iu krošnjarili s svojimi frazami, kakor Žid s preležano robo. Milosti naših se imajo zahvaliti, da jih niso pošteno oklofutali. No, ravno prav, smo vsaj videli, kake ljudi ima Tavčarjeva »banda«.
g Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, ki mi je tako hitro in točno izplačala zavarovalnino. Sosedje in prijatelji, zavarujte se le pri naši »Vzajemni zavarovalnici«, ki Vam vselej natanko izplača. Vsem jo najtopleje priporočam. Ignac Cerar, posestnik v Spodnjem Tustanju.
Novo zastavo »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva« na Rovih bode blagoslovil prihodnjo nedeljo dne 9. septembra, ob 10. uri dopoldne preč. g. kanonik J. Šiška; po blagoslovu zastave bode cerkveni govor in sveta maša. Popoldne ob 2. uri bodo slovesne litanije in ob pol 3. uri pričetek veselice na vrtu »pri Pircu«. Pri veselici nastopijo društveniki v igri »Sanje«, dalje domači
pevski zbor, pevski ztor »Zveze« iz Ljubljane in pevski zbor mekinjski. Med posameznimi točkami, kakor tudi p'i slavnostnem izprevo-du igra slavna meng.ška godba. Ljubljanski udeleženci se peljejo z jutranjim vlakom d(l postaje Jarše-Mengeš, dokoder imajo do spre. jemnega prostora »pri Rokah« do 30 minut hoda.
Dolenjske novice.
h litijskega okraja.
d Štanga. Dne 21. avgusta ob 1. popoludne je ogenj uničil vse posestvo posestnika Končine. Ker je bilo suho, je bilo naenkrat vse v plamenu. Pravijo, da so zažgali otroci, vendar gotovega še ni.
d Osebne vesti iz Šmartna. Dne 31. a\%
nas je zapustil č. g. kaplan Ivan Erjavec in se preselil na svojo novo službo na Dobrovo. Odišli je bil med dobrimi farani v obče priljubljen, prijazen do vsacega, vnet in marljiv, Tudi vesten voditelj domače posojilnice! Bog ga vodi po njegovem novem delokrogu! Na njegovo mesto je prišel č. g. semeniški duhovnik Anton Gole. — Umrl je 22. avg. v Veliki Kostrcvnici Anton Lovše, po domaže Piš, mož stare korenine in poštenja. Katolišk mož skoz in skoz. Svoje dni je bil skozi šest let župan. Njegovo priljubljenost je pričal veličasten pogreb. Pokopal pa ga je preč. g. župnik iz Mo-šenj Ivan Krst. Trpi i, ki je imel na grobu tudi primeren nagovor. Naj v miru počiva! Katoliškega shoda se je iz šmartinske župnije udeležilo 55 vrlih mož in mladeničev.
d Litija. 26. avgusta je imel nasproti kat. shodu v Litiji protishod oče Čobal. Poizvedovali smo o tern shodu naiskrbneje, a nismo mogli nič zvedeti. Zdi se nam, da je torej moral biti veličasten. — Tudi v Zagorju so se istega dne oče Čobal predstavljali. Ni bilo nič hudega.
d V Šmartnem pri Litiji. Nad občinsko pisarno se je zasvetila tabla z napisom: »Kmetska hranilnica in posojilnica«. O tej bomo še več in obširneje govorili, za danes samo rečemo: ta napis je precej neumen, da ne rečem kaj liujega. Ali ni okrajna posojilnica v Litiji tudi za kmete? Ali ni raifajznovka v Šmartnem tudi za kmete? Ali pa bo ta nova samo za kmete in ne bo od gospodov v Šmart-nem sprejemala tudi vlog? Več pa drugič, da se spoznamo! —
d Popravek. Z ozirom na poročilo iz Št. Vida v 33. številki z dne 16. avgusta smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da bi bili nekateri člani gasilnega društva, zlasti načelnik R o b a v s ob izletu v šentviško župnijo, bogokletno govorili, Marijo kleli, da je bilo groza. Res pa je, da ni nikdo izmed izletnikov bogokletno govoril, Marijo klel ali.se drugače nespodobno obnašal. Izmed 50 izletnikov vsak pod prisego lahko potrdi, da je bilo to očitanje neresnično. — Ivan Robavs, načelnik prostovoljnega gasilnega društva v Šmartnem pn Litiji. — Prosimo g. dopisnika, da nam stvar pojasni.
Iz krškega okraja.
d Shod pri sv. Rozaliji nad krškim mestom, se je kakor druga leta, tudi letos na angeljsko nedeljo, prav povoljno izvršil, o" obilni udeležbi ljudstva, ki je prihitelo od blizu in daleč. Verno ljudstvo že od nekdaj rado roma na ta prijazni griček.
d Sokola so ustanovili Krčanje na Velik1 Šmaren v Leskovcu. Pravijo, da sega število
tistih, ki bodo nosili rdeče srajce, blizu do petdeset. Govori se tudi, da bo vodja temu društvu gosp. dr. Romih. Bomo videli, kakšno barvo bo pokazal ta ptič.
d Občeprlijubljeni gosp. Jakob nas je zapustil in se podal za župnika k sv. Duhu. Pa so bile tudi potrebne te ovčice stalnega pastirja in vodnika. Zapustil nas je tudi č. gosp. pater Ladislav, voditelj tretjega reda v Krškem. Vodil ga je sedem let z velikim uspehom.
d Iz Rake. Blagoslovili so pri Dolgi Raki ua Veliki Šmaren kapelico Matere Božje. Postavila jo je neka iz Ljubljane došla oseba.
Parno žago je postavil naš grajščak Lenarčič. Nekdanji lepi gozdi padajo pod neusmiljeno sekiro.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Novo mašo bo obhajal dne 30. septembra t. I. č. g. Ivan Perovšek pri Sv. Gregorju. Gospod novomašnik je salezijanec. Ker imajo salezijanci še starodavno cerkveno navado duhovnike posvečevati ob kvaternih tednih, zato bo posvečen kvaterno sredo v Turinu, potem prihiti v domovino, da pristopi v rojstni župniji prvič k oltarju in opravi v krogu svojcev svojo prvo sveto daritev.
d Kakor bi bila vojska, tako je okrog Ribnice. Vojaške vaje so in puške pokajo neprestano, vmes pa zopet in zopet zagromi kanon, kakor očak med otroci.
d Iz Šmarija pri Ljubljani se nam piše: Osem dni smo imeli pri nas štajerske vojake-domobrance. Bili so nastanjeni v Šmariju zgornještajerski Nemci, na Grosupljem pa po večini spodnještajerski Slovenci. Smarskim je načeloval oberst Krai, onim na Grosupljem pa generalni major Bekenheim pl. Bekenheimer. - Res, da so nas vojaki več ali manj ovirali pri poletnem gospodarskem delu, vendar smo bili z njihovim obnašanjem prav zadovoljni. Imeli so 18. avgusta cesarsko mašo na Grosupljem in v Šmariju. V nedeljo so se udeležili službe božje v župni cerkvi ne samo moštvo, ampak tudi nekateri častniki. Posebno nas je tudi razveselilo prijazni in ponižno obnašanje g. generalnega majorja. — Kdo pa je bil vojakov najbolj vesel? Kdo drugi kakor mladi šmarski občani-otroci! Zbirali so se krog vojaške kuhinje, krog njihovih peči za koinis, zasledovali pa tudi njihove vaje in posebno gledali tudi na to, da je kdo našel kako prazno patrono. In bogvedi, kje so dobili potem smodnik, da so patrono nabasali in streljali. Tako je prišla nesreča, da je patrona zadela enajstletnega Janeza Hribarja p. d. Bognarjevega v prsa, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Rana je velika, vendar je upanje, da morda ni pregloboka. Zopet velja vam starišem: Smodnik in žveplo otrokom iz rok!
Notranjske novice.
idrijske novice.
n Osmi razred na Idrijski rudniški šoli.
Poslanec Arko je hotel na vsak način spopol-niti našo dekliško šolo do 8. razreda. S tem hi rad olajšal nadaljno izobrazbo deklicam in njenim starišem stroške prihranil. Po njegovem vztrajnem prizadevanju je dobila šola 5., 6. in 7. razred. Upal je, da bo prodrl s svojo Prošnjo za 8. razred, pa liberalni minister je to odklonil. Vzrok temu izidu so pa bile še nižje osebe s svojimi nasveti. Vendar je isto ministrstvo dovolilo paralelko v 4. deškem razredu, ker pri ti obilici mladine skoro drugače ni bilo mogoče.
n G. Baltazar Babler-ja, suplenta na idrijski mestni realki, je občinski odbor imenoval pravim profesorjem.
Iz Št. Petra in okolice.
n Protestni shod je sklical socialni demokrat Kopač dne 26. avgusta v Št. Petru. Udeležili so se ga po večini železničarji, mlatiči s Krasa in nekaj malega kmetov. Uspeh je bil ravno nasproten, kakor so ga pričakovali. Res da ni nihče ugovarjal, (čudno, da nekateri tudi laži poslušajo, ne da bi ugovarjali) a prepričal je Kopač le svoje zveste pristaše, ki že zdavnaj nobene vere nimajo. Skoro malo hvaležni smo, da nam je enkrat prav odkrito povedal, kaj hočejo liberalci in demokrati narediti s šole in sv. zakona. Tako odkritosrčen Kopač še ni bil, vedno je kaj rad govori! o spoštovanju do vere, samo da bi nekaj kalinov zase pridobil. Sedaj pa so vsi pošteni spoznali, kam meri in zato naj ne zameri, aKo mu povemo:, da za socialno demokracijo med našim dobrim ljudstvom še ni prostora.
n Predsednik na shodu v Št. Petru je bil Engelman, bivši nadučitelj v Trnju, sedaj učitelj slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
n Za kaj se je še zahvalil Engelman Kopaču? Zahvalil se mu je (gotovo najprisrč-neja) za njegova izvajanja glede ločitve zakona. Engelman je namreč — ženin. Potrdilo o poduku v sv. zakonu mu napravi gotovo tudi le Kopač.
n Engelmanu v zahvalo za njegov dveletni trud, posebno za dopise v »Narod«, ki so se po njegovi lastni izjavi, vselej odlikovali v — malenkostih, povemo — da posebne žalosti ne bo, sicer Vam pa želimo vse dobro.
n »Notranjcu«, ki je kar ukazoval, da nihče iz Notranjskega ne sme na katoliški shod, povemo, da se njegova zapoved ni izpolnila. Samo na Št. Peterski postaji je vstopilo 26. avgusta do 100 mož. Zjutranji in sekundarni vlak sta bila pa polna mož, kateri se za »Notranjčeve« zapovedi toliko brigajo, kakor za lanski sneg.
n Dvanajsto leto že spi Česnik in njegovi drugovi v Zagorju in Knežaku, ko so se spomnili še le letos, da bi bilo treba za Št. Peter tudi preskrbeti posojilnico. Ustanovili so namreč posojilnico v Knežaku za občine: Ilirska Bistrica (v najbližnjem Trnovem sta že dve posojilnici!!!), Kuežak, Zagorje, Št. Peter (imamo sami svojo že od maja 1895, ki sedaj vrlo dobro deluje), in Slavino. Zakaj niste vzeli še šmihela in Košane. Na razpolago vam damo t m cl i še ostalo Notranjsko — samo, če bo iz te moke kaj kruha!?
n Kako gre skupaj: 1. da učitelj družbe sv. Cirila in Metoda predseduje socialno-de-mokraškeni shodu? Na to naj blagovoli odgovoriti vodstvo družbe. — Kako gre skupaj: 2. da se učitelj zahvali govorniku Kopaču, ki je povdarjal, da mora vera ven iz šole, da olroci z učenjem krščanskega nauka samo čas zgube, ničesai pa ne pridobe, s paragrafom prvim šolskega zakona, ki pravi, da mora biti vzgoja versko-nravna?
Iz raznih krajev Notranjske.
n Dobrova, dne 27. avgusta. Danes nas je zapustil naš dosedanji vzorni kaplan g. Matej Kos. Služboval je tukaj kot kaplan, katehet ter voditelj mladeniške in dekliške »Marijine družbe« le skozi 20 mesecev. V tem času si je pa pridobil pri vseh dobromislečih in nepristranskih faranih popolno zaupanje, ljubezen in spoštovanje. Kot odkrito in kremenito zna-čajni mož, bi! ie v spolnovanju vseh svojih dolžnostih točno natančen: v cerkvi izborili govornik, v šoli odlični katehet, pri Marijinih družbah nepristransk in pravični voditelj,
skrbni in sočutni obiskovalec v zadružnih in gospodarskih zadevah itd., zaradi česar ga bodemo Dobrovčani v resnici prav težko pogrešali. V slovo mu pa kličemo iz dna naših mu udanih src: Spremlja naj Vas, blagi g. Matej, milost božja in božji blagoslov po vseli Vaših potih, priv sem Vašem dejanju in nelia-nju, da tako obrodi Vaše trudapolno delovanje sadu Vam in Vašim duhovnim ovčicam v dosego časne in večne sreče. Dobrim Leskov-čanoni pa Dobrovčani prav iskreno častitamo, ker so dobili v gospodu Mateju tako odličnega in vnetega duhovnega očeta v svojo sredo. Božja pomoč z vsemi skupaj!
Štajerske novice.
Stolni prošt Lavrencij Herg. Zopet jeden izmed Slomškovih učencev! Kako radi smo jih poslušali, ko so nam pripovedovali o našem nepozabnem vladiku, slikali njegovo neumorno delovanje in njegove rodoljubne nazore. In verjeli smo navdušenemu opisovanju še tem raje, ker smo na njegovih učencih opažali odsev njegovega duha. Sveta navdušenost za versko stvar in ne slava za lastno osebo, odkrito rodoljubje brez diplomatskega skrivanja, in zanimanje za vse dobro in plemenito, ne pa omejenost iu malodušnost, po teh znakih smo spoznavali Slomškove učence ter jih častili. Zopet je legel jeden izmed njih v hladni grob, zopet nam je utonila jedna vzor-zvezda. Lavrencij Herg je dosegel lepo starost 78 let. — Rodil se je v narodnem trgu Središče, kojega je tako ljubil in toliko žrtvoval za njegovo olepšanje. Bil je župnik v Lembahu, profesor na bogoslovju in pozneje jc bil poklican v lavantiiiski kanonikat. Njegovi spisi so versko-nabožne vsebine ter so izšli v posebnih knjigah, knjižicah in listih. Pogreb je bil v četrtek dne 30. avgusta t. I. Njegovo truplo se je blagoslovilo v Mariboru ter na to prepeljalo v Lembah. Kličemo: Slava njegovemu spominu in blagor njegovi duši!
Samomor vojaka. Dne 26. t. m. se je ustrelil v Studencih pri Mariboru posestniški sin Gustav Mulec. Samomorilec jc služil kot topničar v Ljubljani iu je bil s svojim regimentom ravno na poti proti Celovcu. — Ustavil sc je med potjo pri svojih stariših, hoteč dobiti od njih večjo svoto denarja. Ker so mu dali samo 10 K ie šel v Maribor in za ta denar kupil revolver, s katerim je kmalu nazaj prišel ter zahteval od očeta vsaj 50 K, češ, da se sicer ustreli. Starši so bili ž njim v zadnjem času zelo nezadovoljni, zato so njegovo zahtevo kratkomalo odbili. Mulec se je takoj poslovil in odšel proti Dravi, kjer se jc na brežnem obronku ustrelil. Bil je na mestu mrtev. Svoj testament je spisal na cigaretni škatlji.
Na katoliški shod v Ljubljano jc prišlo Štajercev nad 300. Vsi smo bili zadovoljni s shodom. Gotovo bo rodil tudi za našo deželo mnogo dobrih sadov.
Pri Sv. Tomažu v Ormožu osnovali so hranilnico in posojilnico, ragistrovano zadrugo z neomejeno zavezo, ki jc bila za ta kraj zelo potrebna. Ta začne poslovati dne 2. septembra t. 1.
š Duhovske izpremembe v lavautinski škofiji. Nastavljeni so kot kaplani vlč gg.: dr. Fran Lukman v Slovenji Bistrici; Leopold K o 1 e nc v Podsrcdi; Blaž D v o r š a k na Mnti; dr. Makso Vraber v Vidmu. — Prestavljeni so: dr. Ivan J a n č i č iz Kozjega v Žalec; Alfonz Požar iz Slov. Bistrice v Vojnik; Ivan Hribar iz Vojnika v Rečico; Maks Avšič iz Vidma na Ponikvo; Matija
Eferl iz Ponikve k Sv. Marjeti niže Ptuja; Franc L o v r e n k o od Sv. Marjete v Zetale; Alojz Gričnik iz Zetal v Crešnjico; Ivan L a h z M ute v Kozje.
1	š Občinske volitve v Crešnjicah so ven-
dar le potrjene. Lani 15. maja so se vršile tretjič, in zmagali so Slovenci; tudi že prve dvakrat smo zmagali mi, a vlada je po stari navadi hotela nemškutariji pomagati in jih je dvakrat ovrgla. Tretjič to ni več šlo! Creš-njice so naše, proč je Kresnik s svojo liberalno nemškutarijo! Adijo Stajercijanci! Živele slovenske Crešnjice!
š Velik požar — še večji strah. Na Ptujski Oori je 27. t. m. izbruhnil požar, ki je vpepelil tri domačije. Po mestu Ptuju se je zaradi obilnega dima in velikih plamenov na-krat razširila vznemirjajoča govorica, najprej, da gori 16 predmetov, potem pa da je ves trg Ptujska Gora v ognju. Razburjenje je bilo splošno. Pomirili so se še le ljudje, ko so se vrnili ptujski gasilci, in meščanom pravi položaj pojasnili. — Škoda je znatna, a vendar pokrita z zavarovalnino.
š Iz Drave potegnili so minoli teden v bližini Vuzenice okoli 25 let starega moškega. Vsa poizvedovanja o načinu smrti, če je samomor, nesreča ali umor, so doslej brezvspe-šna, ker se ne more dognati, kdo je utopljenec.
Koroške novice.
k Št. Štefan pri Veiikovc«. Žalibog, da je slabo vreme preprečilo večjo udeležbo na shodu dne 19. avgusta. Pa došli so vendarle vrli Šentštefančani v precejšnjem številu. Govoril je gospod dr. Arnejc o francoskih kolo-bocijah s katoliško cerkvijo In potem povdar-jai, da ravno isti »francoski žegen« tudi nam preti, ako se ne ustavimo krutim sovražnikom. Potrebno je tudi z vso odločnostjo podpirati katoliške časnike in uničiti tako liberalcem najhujše orožje. Nato je slikal .rosp. Kanonik Rotter v zelo poljudnem govoru bitko pri Visu leta 18b6. Kar pozabili smo usta zapreti, tako zanimivo je bilo. Zelo nas je razveselilo, da se gospod župnik Treiber ni ustrašil slabega vremena in prišel iz Št. Ruperta k nam. Pa ga tudi radi imamo v svoji sredi. Hvalevredna s:a tudi dva trdna junaka, ki sta prišla celo iz tri ure oddaljenega Mostiča v najhujšem dežju na shod. Prihodnji mesec se vidimo na Djekšah.
k Podravlje. Na zadnji čebelarski razstavi v Leobnu ie dob il naš rojak gospod Janez Šervicelj, posestnik in čebelar v Vodmatu pri Podravljah, zlato in srebrno kolajno. Razstavil je čebele in strd.
k Svabek. Toča, debela kot orehi, nas je iznenždiia na god sv. Jerneja popoldne in precej poškodovala, posebno ajdo. Pa ker je ta precej gosta, je upanje, da zopet zaraste. Marsikatera ptičica pevka je padla sikatera pti-čica pevka je padla mrtva na tla, zadeta od ledene kroglje. — Letino imamo srednjo, ozimno žito je slabo, nekaj boljše jaro. Mošta bomo napravili za domačo potrebo.
k Prevalje. (Zborovanje nemških požarnih bramb.) Zveza ognjegasnih društev pli-berškega okraja je zborovala tukaj 19. t. m. Priprave so obetale nekaj velikega, pa je dež vse skvaril. Tujih bratnbovcev ni bilo mnogo. Prišli so samo nekateri iz Ouštanja, Mažice in Pliberka. Hišne posestnike moramo to pot pohvaliti, ker nihče ni razobesil frankfur-tarice.
Osemdesetletnico rojstva je praznovala mati celovškega rodoljuba trgovca gospoda Fr. Sadnikarja, gospa Ivana S a d n i k a r v Ljubljani.
Izobraževalno društvo za Radiše priredi dne 9. septembra v Tucah letni občni zbor z govorom in igro »Ne vdajnio se!«
Primorske novice.
Goriški Slovenci, pozor! »Katoliško delavsko društvo v Mirnu« praznuje dne 9. septembra, t. j. prihodnjo nedeljo, 151etnico svojega obstanka. III. slovenski katoliški shod je pokazal, da se je tudi Goriška zdramila,, toda velika udeležba Goričanov na katoliškem shodu ni še dovolj. Potreba je, da začnemo s krepko roko delati. In s to manifestacijo, katero priredi »Katoliško delavsko društvo v Mirnu«, začnimo! Ta manifestacija bodi začetek reformiranja Goriške. Na tej manifestaciji damo duška čutilom, katera smo iz Ljubljane prinesli. Ta manifestacija bodi pa tudi odgovor na liberalne napade zadnjih dni. Pokazati hočemo liberalcem, da Goričani nismo ne »kozli« in ne »backi«, ampak ljudje, in sicer zavedni ljudje, ki se ne ustrašimo javno kazati svojega mišljenja. Vredno pa je, da se ta 151etnica tem bolj proslavi, kajti ravno »Katoliško delavsko društvo v Mirnu« je bilo prvo, ki je po katoliškem programu v resnici delovalo, in sicer krepko delovalo. Ustanovljeno je bilo ravno v tem času, ko se je začela katoliška zavest med Slovenci dramiti, še pred pred. prvim katoliškim shodom. Društvo je pridno delalo, in danes vidimo v Mirnu popolno organizacijo, ki obstoji iz »Katoliškega delavskega društva«, »Hranilnice in posojilnice«, »Zavarovalnice za živino«, »Strokovnega društva strojarjev«, »Bolniške blagajne« in »Abstinenčnega krožka«, ki šteje danes že 27 članov. V teh društvih je z malimi izjemami zastopan celi Miren. Še malo več zavednosti je pri nekaterih potreba, in tudi to se je začelo v zadnjem času z pogostimi shodi popravljati. Torej, goriški Slovenci,, v nedeljo v Miren! — Želeti je, da bi se tudi, če mogoče katero naših kranjskih društev udeležilo tega pomembnega slavlja.
Bivši orožnik umoril svojo mater in sebe. Iz Bovca pišejo: Franc Baher, vpokojeni c. kr. orožnik, je ubil dne 25. avgusta okoli poldne svojo lastno mater, kateri je, kakor govorijo, že več časa stregel po življenju. Vzrok temu hudodelstvu je pripisovati njegovi pijanosti in skrajno nemoralnemu življenju. Ko je izvršil umor na svoji materi, si je prezal vrat in r.a tak način končal svoje pregrešno živlenje. Kakršno življenje, takšna smrt?
Samomor z lakoto. Vponedeljek zjutraj so našli pod na suho potegnjeno povezneno barko na molu »Maria Tereza« na Reki povsem obnemoglega kleparja Edvarda Marse-glia. Hotel se je usmrtiti z lakoto. Pod barko je ležal od sobote. Zdaj so ga odvedli v bolnico.
Z Goriškega je bilo udeležencev na katol. shodu v Ljubljani nad 700. Pripeljali so se s prevzv. knezoškofom dr. Sedejem. Hvala vsem udeležnikom.
Iz raznih krajev.
— Ameriške novice. V Rockdalu se je vračal zvečer domov Josip Konte in nesel v naročju svoje dete. A potoma ga je vstavil policaj in zahteval, da gre ž njim. Mislil je namreč, da hoče Konte otroka ukrasti. Konte se je branil in policaj je nastopil s silo in zlomil pri tem Kontetu nogo. Konte se nahaja zdaj v
bolnici, a policaj je tožen radi odškodnine, — V Newarku je ponesrečila Hermina Belčič, ko je čistila sobo. Vnel se je gazolin, in dekle je bilo mahoma vse v ognju. Nato je skočila skozi okno na cesto. Umrla je v bolnici.
Iz Amerike. Naročnik našega lista g. Fr. T. nam piše: Tu v Clevelandu biva lepo število Slovencev, več nego v kateremkoli drugem mestu združenih držav. Letos je bilo že pet slovenskih dijakov posvečenih v mašnike, eden izmed teh bo imel novo sv. mašo v tu-kajšnji slovenski cerkvi sv. Lavrencija. Več vam poročam ob drugi priliki.
Drobtine.
Vojaki so umorili starko. Pet vojakov je blizu Mantehemanna umorilo bivšo kuharico, 64 let staro Ružo Winkler ter ji oropalo pel kron. Vojaki so aretirani v vojašnici. Izdale so jih krvave sablje. Glavni krivec je oženjen in oče treh otrok.
Deklica s številkami v očeh. Na otoku v Kap Finestere živi štiriletna deklica Marija Lc Guen, ki ima v očeh številki 22, 4. Številki se dobro razločita in tudi vejica med obema. Zdravniki si nad tem čudom zelo belijo glave. Marija Le Guen je hči ribiča.
Valparaiso zgrade na novo. Ulice bodo med trotoarji po 15 metrov široke. Anekti-rano zemljo plača vlada v gotovini. Pomoč, ki jo je ponudil Rockefeller, je predsednik Riesco odklonil.
Ivan Orth na Japonskem. Senator Gar-con je izdal brošuro o Ivanu Orthu, kjer stoji, da so ga videli zadnjič na Paraguaju, a ko se je pričela rusko-japonska vojska, se je preselil na Japonsko.
Dvoje otrok prinesel na vojaške vaje. Na Dunaju je prinesel neki delavec, ki je prišel na vojaške vaje, seboj dvoje čisto majhnih otrok. Rekel je, da je žena šla služit, ker ne more živeti od zraka, a v službi pa zopet ne more imeti .posla z otroci. Delavca so nato preiskali, sklenili, da je bolan, in ga izpustili.
Ženska — lekarnik. V Brnu je napravila lekarniški izpit Karoiina Bader, hči nekega ta-mošnjega lekarnarja. To je prvi ženski lekarnar na Moravskem.
V konkurzu je »Real-Eskate Trust Com-pany v Filadeltiji. Dolgov ima 7 in pol •milijonov. Oškodovanih je več bank.
Ukradeni mobilizacijski načrti. Pred osmimi mesci so ukradli mobilizacijske načrte ruske armade za notrame azijske železnice.
Škof ponesrečil. Iz Lourda javljajo da je zadela škofa iz Nancy.ia težka nesreča. K') je držal nad glavo nekega bolnika zelo težko monštranco. mu je spodrsnilo. Pri tem je zadel s sencem na oster žarek monštrance in se nevarno ranil.
Velika povodenj je nastala vsled nalivov v Afriki. Voda je odnesla s seboj cele vasi. Škodo cenijo na 20.000.000 K.
Zgorelo je vseučiiiško poslopje v GrOnnigenu. Uničene so bogate zbirke. Del arhiva in slik so rešili. Vseučilišče v GrOnnigenu so ustanovili 1614, poslopje so pa zgradili leta 1850.
Premog se podraži na Dunaju 3. septembra za 16 vinarjev. Od 3. septembra nadalje bo stalo 50 kg. premoga na Dunaju na drobno 1 K 67 v do 1 K 80 v dostavljen na dom.
Novo vseučiliško poslopje zgrade v Inomostir Z Dunaja je že došel višji stavbeni svetnik pl. Rezori, ki je izdelal načrte tudi z> vseučiliSko poslopje v Gradcu.
V poletju zmrznil. Neverojetno je da bi mogel kdo v tej dobi neznosne letne vročine — zmrzniti. A vendar se je tak slučaj pripetil v Lyonu. Voznik nekega tamošnjega tovarnarja ledu, Evgen Poulet, jc stopil na voz, v katerem se prevaža led, da bi se malo ohladil; toda iznenadna razlika temperature je bila tako silna, da je Poulet padel v nezavest. Za nekoliko časa so ga našli z zmrzne-neini nogami ter ga odvedli v bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ozdravel.
Črnogorski drobiž. Iz Cetinja poročajo, da so novi črnogorski novci že dospeli. Novci so od bakra in nikla; in to komadi po 1 in 2 pare iz bakra, po 10 in 20 par iz nikla, kakor avstrijski drobiž. Ta drobiž pride kmalu v promet. Za sedaj Črnagora ne bo imela še srebrnega in zlatega denarja. Novi drobiž je lepo izdelan, skovan je baje v dunajski ko-valnici.
Lep honorar. Neki londonski založnik je naprosil pisatelja Churchilla, sina slovečega politika, naj mu opiše življenje in delovanje svojega očeta. Churchill je to storil ter dobil za svoj spis 160.000 mark nagrade, vsaka beseda je bila plačana s pol marke. — Še dražje pa je prodal besedo — žal, da samo eno — pesnik Rudyard Kippling. Neki Amerikanec mu je pisal: »Ker sem slišal, da prodajate literaturo po dolarju za besedo, pošljem vam en dolar za vzorec.« Kippling mu je poslal za odgovor besedo: »Hvala« ter si dolar pri-držal.
Zo ;nteh In Anten fns.
V šoli. Učitelj: »Kake zobe dobi človek nazadnje?« — Učenec: »Umetne«.
Ribič. A. »Zakaj pa ne potegneš trnka iz vode, riba se je že zdavnaj vjela?« — B. »Naj le počaka, saj sem tudi jaz čakal nanjo skoraj celo uro.«
Utrujen popotnik. — »Kaj pa vaš mali Tonček počne?« — »O, prav čvrst je, zdaj hodi že štiri mesece.« — »O revež! To mora biti pa silno truden.«
Gospodinja mlekarici: »Pri vas gotovo s samo soljo krmite krqve.« — »Kako morete kaj takega misliti?« — »Ker popijejo toliko vode, da imajo vse mleko vodeno.«
»Zakaj si tako žalosten?« — »Umrl mi je stric," pa tisti, ki ie reven, oni,ki je bogat, je pa vedno zdrav.«
Volk (videč mesarja, ki je klal ovco): »loj, to bi bilo krika in vika, če bi jaz to naredil.«
Konec pisma. »Zdaj moram pa končati, ker me tako v noge zebe, da komaj pero v roki držim.«
,-UA .-gA it^llAi		
s	Zdravnik	m *
s \m	dr. Fr. Dolšak	* • mM
	zopet ordinira. 1971	
		
Živčna slabost ln razdrainost vseh naporno delajočih ljudi kakor tudi malokrvnost mnogih otrok izvira, kakor trdi dr, F. Weigl v Monakovem, ne malpkdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomniti, da imajo ravno cenejše ltavine vrste največ kofeina v sebi, da torej učinkujejo najSkodljiveje. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in provzroča kakor sploh alkoholne pijače samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Zato se priporoča, da nikoli ne pijete zrnate kave brez obilo primešane Kath-reinerjeve Kneippove sladne kave, ki izdatno ublažuje omenjeni škodljivi učinek. Otroci, potem tisti, ki so bolni na srcu, živcih in želodcu, pa naj bi pili samo čisto Kathreinerjevo kavo, ki ima vonjiv okus po kavi ter je re-dilna in krvotvorna. Zaradi mnogih manj vrednih posnemkov pa poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime „Kathreinerjeva kava" in jemljite samo zaprte izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp".
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA*
izide dnč 13. septembra	1906.
Loterijske srečke.
□■naj, 28 avgusta 67 61 29	80 73
Oradac, 28 avgusta 61 3 77	40 27
Trat, 1. septembra 86 68 90	73 37
Line, 1. septembra 66 61 34	44 60
Kandol-Katoo
siiKsttafti^S^ssas«
Iu okmra i.T.iMo poeaml frial.n aaaao * laaanom I>» M»tt
in • levjo Tbr.tv.no nuuo.
Zavoji po v» kg 90 vinarj sv . >/• . 60 DobiTft •• p0T«0d.
KAVINA PRIMES
u|an>tax> pristna clkorija.
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogate, liguvo in sladno kavo
v
Ljubljani.
Koncem poletja se v vsaki rodbini pečajo z vprašanjem o nakupu potrebščin za jesensko in zimsko dobo. Opozarjamo na oglas tvrdke „Au prix flxe", Dunaj I, Oraben 15. Kdor se sklicuje na .Domoljub", prejme na zahtevo zastonj veliko zbirko vzorcev in ilustrirane modne liste.
9E iumIo l£«pl«nla» '
se more zagotoviti dobra ekalaUnoa z ustanov, iganjarike manipnlaolja v mal. obsegu, event. z mal, kotlom v svrho destil. žgan|a in likerjev-special. Navodila pod Slfro .Lukrativ št. 127° na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturm strast 9.	1895 6—3
Francovo žganje
F ie že 40 let preizkušeno domače sredstvo
posebno kot sredstvo proti migreni, influenci, trganj u, r evmi, dalj e služi v okrepčilo oči, za izpiranje grla in vratu. Neprimerno izboren pri masaži, najboljše sredstvo za rast las.
Dobiva se povsod.
Brazay Kalman,
Wlen, III./2. LoweDgasse Nr. 2.
781 II 8—4
Odlikovano. Ustanovil- 1870. Koverte s firmo
Vse vrste	^
lovskega I.IUKSUS orožja trgovske račune
se kupi najbol|e, na|cene|le pod ° 3 letnim Jamstvom naravnost Iz orolarne	1670 6	priporoC«
Anton Sodla Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki, zastonj In franko. - Po-%_ šiljatve na ogled dovoljene.US
Katoliška tiskarna
is
Naznanilo.
Blizu farne cerkve sv. Jakoba na Polici pri Višnji gori je
zemlllfte (grunt) naprodaj.
Hlačman bo prostovoljno prodal hišo št. 9 z dvema sobama, novozidano in obokano kaščo s sedmimi predali, klet (kevder), hlev, tri hleve za prašiče, v kuhinji kotel za kuhanje prešičem, nov skedenj (pod) za mlačvo, devet njiv, tri gozde, več travnikov, na katerih se nakosi sena za osem goved. Hiša stoji na lepi ravnini. Okna in vrata so nova in se dobro zapirajo. — Kdor hoče kupiti to zemljišče s hišo vred, naj pride pogledat. Za denar se iahko čaka proti 5 '/a % obrestmi.	1939 3-1
Tovarna za stola
Franceta SoKftellna
na Brega, p. Boronlct, Kranjsko
izdeluje
9tT vsakovrstne stols H
od preprostih do naj Sne j šib po najnižjih cenah bre« konkurenco. Iiustrovan cenik pošjje se »a zahtevo 2626 D 26-18 zastonj in franko.
Najlepši kras za sobo!
! Dobi se le pri nas I	1960 a 2-1
Krasna stenska preproga
v imit. Smyrna, tkana na obeh straneh enako, 195 cm dolga, 95 cm široka, debela, neprekosijive kakovosti, kot obkladek za vlažna stanovanja posebno priporočljiva, ker je nepremočijiva, komad le K 4*98. Zahtevajte v interesu prihodnjih potrebnih nabav našo ravnokar dovršeno
veliko zbirko vzorcev
ki vsebuje najnovejše blago za damske obleke in bluze, baržune, barhente in flanelc,platneno in bombaževo blago ter blago za moške obleke itd. dalje naše
krasno ilustrirane modne liste
z najnovejšimi modeli za damsko konfekcijo, toalete, bluze, klobuke, kožnhovino in platenino, perilo, obleko za gospode in dečke, zavese in preproge ter domače predmete popolnoma brezplačno.
Grand i „ prjY piva« Dunaj, I. Graben 15/21 Magasin j*™« II IA I IAC Vhod: Habsburgergas.I
Ustan. 1872. Kammer & Schlesinger. Ust™. 1872. !!! Ne zamajati s pudobno se alaseču tvrdko, ti se nahaja ? likvidaciji 111
Takoj se islama« za kro-sprejme UICIICI jaško
obrt nad 14 let star, Fr. Ko kal j, Rakovnik, p. Medvode. 1968 2-1
Naravni dobri
brinieuec
1950D se dobi pri 8-1
L. Sebeniku vSp.JiJki.
Učenca
iz dobre krščanske hiše sprejme takoj s popolno 1965 oskrbo 4-1
Janko Šink
svečar in lectar v Kranju.
Čebelarji! pozor!
Kupujem v trganje čebele in siccr po najvišji ceni. Priporočam se vijudno, posebno za voščavno ter rumeni vosek, kuhan; cena 1966 najvišja. 2-1
Janko Šink
svečar in lectar v Kranju
Lepo posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, gozda, njiv in travnikov za 6 glav živine, tričetrt ure oddaljeno od Št. Rupertaua Dolen. se proda pod ugodnimi pogoji. Cena po dogovoru z lastnikom Jan. Branisel, Ravne, p. Št. Rupert.	1x70 2 2
Ohranitev zdraoesa
želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvjjajoie domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rone balzam ■« ielodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
,»/i steklenica I K, I steklenica 2 K.
|VARILO! -m
k Vsi deli embalaže imajo I postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja -----„pri črnem orlu" --
Praga, MalA Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1'60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro • Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih O. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.Mardetschl!
ger, J. Mayr. 431 b 20 2o
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo	—
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I Ja, poleg,Flgovca'
se prlp rnča prečastlti duhovščini ln p. n. slavn. občlnst .u zr napravo cerkvenih oknuv z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo «<kvlrov, Itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko in stekleno posodo za namizje go.tiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnižjih cenah- Narisi, ceniki ln proračuni na zahtevo zastonl, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odfemalcem v ogled na razpolago.	1B04 52—3
	L. Luser-Jev obll2 za turiste
	najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koil itd. 825 Olavna zaloga: L. Scbvenk-a lekarna, Dunaj-Heldilog Zahte-f «car . obliž za turiste vajte LUSCI-jer k 1-20 Dobiva se v vseh lekarnah. 20- 20
Kratko a dobro. Za polovico
cene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošiljainice. Frellauf gid. 2 — več. Mul« tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,210, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi Itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multlplex-Fahrrad-Indu-strle Berolln 41, Oitschinerstr. 15. 1229 14
IIIam.m v trgovino z mešanim blagom, UltlllU kateri je zmožen tudi nemškega jezika, dobrih, poštenih starišev, sprejme Franc Ple» terski, Novomesto.	1848 6-3
\fo£njd Iraja
dni Q dni
tnajnovejiimi Ietal905in 06zgrq_ienimfvetikjn6Kjmi pamilj
Zjasnila daje zastopnik Kf^ltCUrilG
iubljana j§i0^rste-uiiceifv.28
Odhod izjiubljane vsak! ponedelel^loreli in četrlgKv tednu.
Postavno varovan* Vsako ponare|an|t In ponatlskovanje kaznivo.
Edino prlafen j« ThlcrrjJe* 2630 D balzam 52—36
I« z zeleno znamko .redovnica'. Btaroalatmo ttaprnkoano
firotl slabemu prebavl|an|n, krčem v i«-oden, koliki, katarn, pranim boleznim,
Inflnencl Itd. Itd. Cena 13 majhnih ali 6 dvojnallb steklenic atl ena velika specialna steklenica a patent zametkom K S- franko. TM*rryi«vo tonMfolilško m .o, povaod msHfl kol non plut ultra
.•II fina ia t*k« star m ranam, vnetjem, ranltvatn, abscesom n oteklinam vseh vrst. Cena: 3 lončka K 3-60 sc polite le proti povzetju alt denar naprej.
Likirnir It. Thi«rry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
iroiura a tiso« originalnih zahvalnih pisem gratli In Iranko. * ■ alogl v tknrn vseh v.HIH lekarnah In medlclnalnlh drogerllab
Najve6ja zaloga železnine, traverz, železniških šln, cementa, Storij za strope, strešne pločevine ln lepenke, slamoreznlc, miatilnlc, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje ln sadje, plugov in bran
v LJubljani, na Morije Terezije cesti itev. 1.
(zraven „Figabirta* in na
VaivazorJevem trgu 6, naspr.Krlžanske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klaio in žganje, štedilniki in peči, kuhinjska Oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe in zmernih cen zagotavlja	1886 19 -2
Fr. Stupioa, trgovec.
1926 3-2
Učenca
za mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar mizar, Vižmarje št. 69, Št Vid pri Llubljani.
Fr. Čuden
nrar In trgovec m drobno In debelo t
0i Ljubljani. 00
Edin! zastopnik Švicarskih tovarn „Union". Najnižje cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poitnine prosto. 99710
Učenca
1921 2-2
sprejme v trgovino s špecerijskim blagom Ferdinand Hlebš trgovec, Kranj.
t
9	Klauar]*«	9
8	,Triglav« S
9	)e najbolj zdrav izmed (Ji §9£f_vaeh likerjev.


Pravi in pristni Triglav J
izdeluje edinole	®
J. KLAUER, Ljubljana. J
ee@e®®ee©e©e©ee<» Dva Ovalna stroja m
eden se goni z roko, drugi z nogo, oba v dobrem stanju, se prodasta po nizki ceni. lan. Branisel, Ravne,
). Št. Rupert, Dolenjsko.	1871 2 2
potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno, po.štero voziti, si kupijo svoje šifkarte le p i domači d užbi
Ausfro-Amerikana
catera s svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno razivetljenimi par-iki direktno iz Trsta po po mirni Ad.yi, mimo lepih dežel Italije, Španije td. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike sp emlja in tudi 100 klg prtljage prosto dl Obrniti se je treba le na domačega agenta	169; D 6
limon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26.
4W Odhod papnikov vsak teden.
A. Sorabon u Uubljanl
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo, Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajno apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—14
Najcenejša ln največja eks-portnatvrdkal
H. Sutfner
Razpošiljanje švicarskihur na vse kraje svetal
Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.
Naznanilo preselitve«
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljubljano in otvoril	3
na Mestnem trgu, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno proda-jalno
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej jc priložnost ceniei.im odjemalcem, da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaia ne samo blago, katero je navedeno v cen lniku, ampak ogromna izbira vseh različnih modern h nr, kakor: žepnih, salonskih in stenski h ter budilk, briljantovin srebrnine. po konkurenčnih cenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, zato mi je posebno še vsled ogromnega prometa mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah. - Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini sv jo naklonjenost.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.	Z velespoštovanjem H. Suttnei*.
Stanje hranilnih vlog s nad 22 milijonov K.
Rezervni zaklad i nad 768.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja sc na zemljišča po 4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	786 13-6
»Vzajemna zavarovalnica"
&t Dunajska cesta 19 V Ljubljani &§ Dunajska cesta 19
OOOOOO V Mledjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: I. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. - V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pi o viziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni - posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24-17
g . Edina dojnača zavarovalnica! Svoji k svojim! ^
Krajše povesti.
Basnlgoj, Zaroka o polnoči. K —'40. Bedčnek, Solne« ln senca. Povest. K — 40. Brezovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših
kratkočasnlc Iz vseh »tanov. K 1 70. Cegnar, Babica. 2 aešitka K 1 30. Cigler, Sreda v nesreči, K —'7*. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklic* K -'70. Hoffman, Bog pomaga. Povest, karton K — 90. Hoffman, Peter Prostak Povest, kart K - 90, Hoffman, Kar Bog stori, vsa prav aiori. Povest, karton K — 90 Hoffman, Kako vzgaja usoda. Povesi K — 90. Hoffman, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih Iraznl, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 ivez K - 90 Koder, V gorskem takotju Povest. K — 40. Kosi. Sto narodnih legend Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu » pouk in tabavo. Trdo vezano K 1 30. Lesar, Perpetua aH afrikanskl mučencl. K t'30,
trdo vezano K. I'60 Parapat, Robinzon starši. Njegov« vožnje In čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K 1 50. Mayr, Mučencl. Starokrščanska povest K 1 05. Slenkievvicz-Miklavec, ^.a kruhom. Povest K-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50 TroSt, Pri stricu. Povest K -95 Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest K -'70.
Vonomlr-Krlžan, Svltoslav. Povest. K - 40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest K --70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M VViesemanu. K 1 30 vezano K I'50
Razne povesti
Vsak »ešltek po 4» vinarjev: črni brat|e. — S prestola na morišče. - Leban, 100 beril za otroke. — Feldmarša! grof Radecki. — Mirko Pošlenjakovič. — Venček pravljic In
Cripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogi. — ažnjlvl Kljukec — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Llng, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanskl. — Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod tur-iklm jarmom. — Hildegarda. — Naselnikova hči. - Nikolaj Zrinjskf. - Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Lillput. — Hubad pripovedke 1. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. — Car In tesar
v«ak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi.
—	Erazem predjamski - 60 malih povestlj.
—	Sveta grofinja Otnovefa
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi Iz avstrijske zgodovine — Šaljivi Jaka I
—	Šaljivi jaka II — Izanama, mala Japonka
—	Krištof Kolumb. - Darinka mala Črno-gorka Sita, mala Hindostanka — Naiodn« pripovedk« <■ mladino I'
Zgodovinske povesti in pripo* vedne zbirke.
Andrejčkov Jož« — Pripovedni spisi —:
I Črtice fz življenja na kmetih K - 48 II. Matevž Klander. - Spirltus famillaris.
—	Zgodovina motnlškega polža. — Gre-gelj Koščenina. K -'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma na|-boljše. K -.40.
IV.	Popotni listi. - Cesar Jožef v Kralnji.
—	Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeškl zvon. K -'40.
V.	Žalost in veselje K 105.
VI Nekpj iz ruske zgodovine. — Vojnlška republika zaporošitih kozakov. K — 40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savlni. — Čudovita zmaga, K - '40. Vili. Emanek, lovčev sin. - Berač. K - 40.
Ben£dek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman Iz minulega stoletja K 2'20, vezano K 310.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 1'60.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski |unak aH
uplemenitba Teharčanov. K —'90. Kržič, Zgledi bogcljubnih otrok Iz vseh časov
krščanstva, I. do III. del po K - 70. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'30
Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70.
. 1904 do 1905 po K 4'30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj In voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K I 15
Majar, Odkritje Amerike. Poučno tabavn« knjiga v treh delih, o Kolumbu, Korteiu In PIsaru, Trdo vezano K 2-20.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brlnar, Medvedji lov — Čukov« gostiji. Trdo vezano K —'90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Irdo ,ezano K -'90.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Oolobiek. Posl. P. Hugolln Sattner. (Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
III.	Pridni Janezek In hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 90 vin., trdo K 1 10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
V	Slavček — Nema deklica. Posl. P Flor Hrovat. Mehko vezar, 50, trdo 70 vin
VI	Ferdinand Poslovenil P. Flor Hroval Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
Vil Japnje - Starček z gore. P Fl Hrovat.
Mehko vevan 80. trdo 1 K. Vili Pirhl. - Ivan, turški suženj, - Krščanska obitelj (družina) Poslov P. Fl. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X	Ludovik, mladi Izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70. trdo 90 v.
XI	Najboljša dedščina. - Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hroval Mehko vezan 60, trdo 70 vin.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 vin
XIII.	Sveti večer Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV Povodenj. — Kartuzijanskl samostan. — Posl. Fr Salezij Broš. 70 vin., vez. 90 v. XV. Pavlina Poslovenil Fran Salezij. Mehko
vezan 70 v., trdo 90 vin Spillmannove povesti;
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K —'45, vezano K —'65).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih K —'45, vez. K -'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K - 45, vezano K -'65
IV	Praški judek Povest K —'45. vezano K - 65.
V	zvezek Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vln_ trdo vez 60 v., po pošti 5 v. več.
VI zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin teč
VII. zvezek: Sultanovi sužnji. Carlgrajska povest. Cena 60 vin, karton 80 vin., po poitl 10 vin. več Splllmann. Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbl K 210. Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenje tamorcev • robnih državah svobodne severne Amerike Kart K I 50 sreknik. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike Zgodovinski roman K - 90.
Igrokazi.
Zbirka Uudskib iger Vsak snopič K - 90 I. snopič (2 napis) Vsebina: I Pravica te je izkazala Burka • d.eh dejanjih. Samo mošk* uloge 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II snopič. Vsebina- I. Ve-deževalka Oluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom In kes. Veseloigra v dveh dejanjih Samo ženske uloge. Ul snopič Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge 2. Sanje Igra s petjem v petih dejanjih Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo lenske uloge. — IV snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal In njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih Samo moške uloge 2. Vaški skopuh Igrokaz v treh dejanMh. Samo moške uloge 3 Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh dejanjih Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni .pri zlati goski' Pred-pustna burka v I dejanju Samo ženske uloge
Za poštnino nI treba denarja posebe| prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uračunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino t lem, ds dodamo kako primerno brošurico ali knjigo brezplačno. — Kdor torej ž;Ii naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: »Katoliška Bukvama" v Ljubljani, in zapiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil Če pa kdo ni vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnih knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati z denarjem vred pri poštnem uradu. Takoj po prejemu denarja dopošljtmo zaželjene knjige
,Katoliška Bukvama' v Ljubljani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška Tiskarna'