SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ca pol leta C gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlitvo in ekspedicija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove uilee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v sredo 4. julija 1894. Letnilc XXII. Ulični napisi y Ljubljani. V včerajšnji seji mestnega zbora je bila najvažnejša razprava o uličnih napisih r Ljubljani. Poročali smo že, da je mestni zbor sklenil, da se napravijo slovenski napisi na ulicah, pa tudi na tistih hišab, katerih posestniki v določenem času temu ne ugovarjajo. Silili se bodo pa posestniki novih hiš, da napr^iuo Jtevilke na tablicah s slovenskimi napisi ttllo. Ob jednem bi se pa bilo vpeljalo že sklenjeno prekrščenje 18 ulic. Dne 87. junija 1894 je pa deželni predsednik poslal mestnemu županu poseben dopis, s katerim ustavlja omenjene sklepe. Ustavljen je pred vsem sklep, kolikor se silijo posestniki, da naj na svoje troške ali pa na troške mestne občine dajo napraviti table z jedino slovenskim napisom. Deželni predsednik misli, da taka dolžnost ni v zakonu utemeljena. Zakon zahteva pri hiši le številke. Sicer določa, da more občina kaj ukreniti gled^ na jednako-mernost numerovanja, ali to sa sme po vladnem mnenju raztezati le na obliko, velikoBt, barvo uličnih tablic, ne pa na njih napis. Ko bi se stvar tikala napisov, bi gotovo kaj zakon izrecno določeval. Nadalje se je vlada izpodtikala nad tem, da so se posestniki pozvali, da ugovarjajo napravi slovenskih napisov v določenem roku, ker sicer se bode smatralo, da so s slovenskimi napisi zadovoljni in se bodo kar napravili. Občina je s tem prestopila svoj delokrog. Politično oblastvo ima pač v gotovih slučajih pravico do tacih pozivov, ali take slučaje morejo določiti le zakonodavni zastopi, ne pa kak občinski zastop. Bilo bi to jako nevarno načelo, ko bi se vsakemu oblastvu dovolilo tako pozivljanje, kadar bi se mu zdelo. Proti tema dvema prepovedima se more občina v štirih tednih pritožiti do ministerstva notranjih stvarij. Mestnemu županu je predsednik ukazal, da takoj umakne vse razposlane pozive. Nadalje deželni predsednik v svojem dopisu govori o spremeni imen ulic in trgov. Premenila so se imena 13 ulicam in trgom. V dveh slučajih se je sedanje ime preneslo drugam. Take spremembe morejo pouzročiti velike zmešnjave v poštnem in trgovskem prometu , oteževati promet navadnega življenja, napraviti zmote pri katastru in v zemljiški knjigi. Stroške bi imeli trgovci, ker bi morali napraviti nove firme, štampilije, tiskovine itd. Morda ni napačno, če se sedanjim »Gledališkim ulicam" vzame sedanje ime, ali neumestno je, če se to ime kam drugam prenese. To bi napravilo zmešnjavo, ker ljudje se trdno držd starih imen. Utemeljen je svoječasni ugovor stolnega kapi-telja proti odstranjenju imena »Pred škofijo", ker se z odstranjenjem tega imena žali tudi pijeteta ve-licega dela prebivalstva. Dež. predsednik zatorej pozivlje mestni zbor, da še jedenkrat se posvetuje o tej stvari in zlasti reši pritožbe, ki so došle v tej zadevi. Pri premeni ulic je bila merodajna želja, da se počaste nekateri zaslužni možj& To se pa tudi tako lahko zgodi. Mesto se bode širilo in nove ulice in trgi se lahko imenujejo po teh zaslužnih mož^h. Ker se spremeni ime jednega dela šolskega drevoreda in jednega dela sedanje »Tržaške ceste", se bodo morale premeniti tudi hišne številke. Zato je pa treba dovoljenja deželne vlade po zakonu o ljudski štetvi. Deželni predsednik je zahteval, da se skliče v osmih dneh seja mestnega sveta. Včeraj je bila dotična seja mestnega sveta. Dr. Ivan Tavčar je poročal o tej stvari v imenu personalnega odseka. Glede napisov je dokazoval, da je pravi namen deželnega predsednika preprečiti za zmiraj jedino slovenske napise, če bi to tudi hišni posestniki želeli. Mnenje deželnega predsednika, da občina nima o tem določati, naj li imajo tablice napise ali ne, je napačno. Tu sta dve sistemi. V nekaterih mestih so samo številke, kakor v Novem Jorku in v Parizu, na Dunaju so pa tudi napisi. Ta sistema je gotovo boljša in ljubljansko prebivalstvo se jej je tudi privadilo. On se mora kar čuditi, kako da deželni predsednik tako rekoč obliki in barvi večjo važnost pripisuje nego napisom. Poslednji olajšujejo promet. Za pospeševanje prometa je brez-dvomno le občina poklicana skrbeti. Deželni predsednik je .sam seboj v nasprotju. Spremembi imen ulic ugovarja baš zaradi tega, ker se s tem otežuje orijentiranje ali napise na hišah pa pripoveduje, ki olajšujejo orijentovanju. Zakon pravi, da sme občina skrbeti za jednoličnost numerovanja, ali kakšna jednoličnost bode to, če bode jeden imel le številko, drugi nemški, tretji slovenski, in četrti dvojezični napis. On je zatorej prepričan, da pač upravno sodišče nikdar ne pritegne mnenju predsednikovemu. Kar se tiče pozivov na meščane, je baron Hein mestni občini pač Ie ustregel. Bila se je začela od nemške strani neka agitacija proti slovenskim napisom z raznimi zvijačami. Zaradi tega bi ti protesti ne bili pokazali pravega mnenja prebivalstva. Da se izve pravo mnenje prebivalstva, uaj posebni komisar zasliši vse posestnike in na te izjave se bode potem lahko pritožba opirala. Sicer pa dopis dež. predsednika tudi omejuje občinsko avtonomijo. Zatorej on predlaga, da se pritoži občina na ministerstvo notranjih stvarij oziroma na upravno sodišče. Glede premenjanja uličnih imen misli dr. Tavčar, da je dotični sklep že prišel v veljavo. Ko je bila stvar pred upravnim sodiščem, je ministerski zastopnik se bil izjavil, da vlada ne ugovarja tej spremembi. Pravni in personalni odsek se ne smatra poklicanega, da bi pretresoval, v koliko so utemeljeni ugovori deželnega predsednika. O svojem času se je o tej stvari posvetoval odsek petih članov. Zaradi tega on priporoča, da se stvar tudi sedaj izroči odseku petih članov v pretres. Gospod Svetek je nasvetoval, da se napravijo tablice s samimi številkami, ker stvar ni tako važna, da bi se pritoževali. Ulice niso dolge in vsakdo lahko pogleda na koncu ulic, kako se ulica imenuje. Gospod dr. Bleivveis vitez Trsteniški opisuje zgodovino dvojezičnih tablic. Napravili so jih Nemci, ki so bili prišli v večino v mestnem zboru. Ker je bila nemščina na prvem mestu, Slovenci z novimi napisi niso bili zadovoljni, ali tedaj ni bilo tako skrbnega deželnega predsednika, ki bi se bil tako potegnil za Slovence, kot se je barou Hein za Nemce. On misli, da bi to ne bil napredek, ko bi se napravile številke brez napisov. Sicer pa mestni občinski svet tudi zaradi tega ne more, da se ne bi pritožil, ker sicer občinska avtonomija popolnoma izgine, ako še v tacih stvareh ne bode mogel občinski svet odločevati. Sklenilo se je, da se vloži pritožba proti ustav-ljenju slovenskih napisov, in da posebni komisar zasliši hišne posestnike, kateri želd slovenske napise. Vprašanje o premembi imen ulic se je izročilo posebnemu odseku petih članov, v katerega so se izvolili gospodje Ravnikar, Murnik, Gogola, dr. Tavčar in Valentinčič. Shod volilcev v Biljah. (Izviren dopis.) .Slovenec" je vže poročal, da je Bklical velečastiti g. dr. A. Gregorčič volilni shod v Sempasu. Dan sv. Petra in Pavla bil je enak shod v Dorn-bergu, katerega se je vdeležilo obilo občinstva, preteklo nedeljo pa je bil tudi v Biljah. — Veleč, gospoda Gregorčiča v družbi z državnem posl. grofom Alfr. Coroninijem in dež. posl. dr. Rojicem pozdravil je v imenu občine biljenski župan. Po običajnem pozdravu sli smo v šolsko sobo, kjer je kmalu velečastiti g. drž. poslanec otvoril zborovanje, in govoril 0 svojem delovanji v drž. zboru. Ker se sedaj na Vipavskem največ govori v vipavskej železnici, govoril je g. državni poslanec o tej železniški progi — toda dal je malo upanja, da bi se ta želja Vipavcev kmalu uresničila, ker so posebno Goričani nasprotni in tudi vlada Slovence na Primorskem v vsakem oziru le premalo podpira, da celo prezira. Pri drugi točki govoril je g. poslanec o šoli in nam povedal, da se on vedno poteguje v zvezi s svojimi slovanskimi tovariši za versko šolo na narodni podlagi. Omenjal je i govora tirolsk. posl. Treuenfelsa, kateri govor je hotel minister Madejski v to porabiti, češ, da se lahko tudi pri sedanji šolski postavi dela za pravo versko vzgojo — in kako se je g. drž. poslanec Gregorec izrazil za versko šolo, kakoršno tirjajo 1 naši škofje. Slovenci tirjamo pa tudi versko šolo na narodni podlagi. V tem oziru zdi se, da hoče sedanja vlada nam pripomoči, kajti minister Madejski seje izrazil, da je pripravljen dati šole v maternem jeziku v deželah, kjer so mešane narodnosti, ako se vsi deželni in državui poslauci dotičuih dežel za nje izrazijo. Ta izjava ministrova bi bila za nas ugodna, toda i v tem oziru so nam nasprotni italijanski poslanci, kateri bi sicer radi imeli šole v svojem jeziku — Slovencem pa iste dobrote ne privoščijo. Gospod poslanec poročal je nadalje: o slovenskem uradovanju, o razmerah pri sodnijah in o krivici, katera se godi Slovencem pri sostavi porotnikov iu pri porotnih sodnijah. Ko je g. poslanec končal svoj govor, izražale so se razne prošnje do njega. Veleč. gosp. L Pavietič, renški župnik prosil je, da bi se vredila struga reke Vipave, katera napravlja mnogo škode. A. Šavnik posestnik, prosil je v imenu biljenske občine za poštni urad v Biljah, č. g. Roječ, provizor biljenski priporočal je g. poslancu posebno skrb, da ne propade vsled letošnje nizke cene sviloreja, s katero se peča posebno goriška okolica. Veleč. gosp. poslauec obljubil je podpirati izražene prošnje in želie. — Zadnjo poprosil je za besedo zopet č. g. I. Roječ, ter imel do volilcev in do veleč. g. dr. Grogorčiča sledeči govor in prošujo : Slišali smo danes, si. gospoda, kako sta naša gg. poslanca delovala in se trudila za naše potrebe Jro rV\>\vy na Dunaju, in spoznamo tudi, da sta porabila tudi vsako priliko, da bi nam koristila bodi si v narodnem oziru bodi si v vsakem oziru. Za ves njun trud izražamo jima najprisrčnišo zahvalo. Naša gg. drž. poslanca želita, da izražamo in jima naznanimo tudi svoje želje. In res smo nekaj takih tu izrazili, katere bodeta tudi gotovo po močeh uvaževala. — Tudi jaz bi rad izrazil neko željo in posebno do veleč. g. posl. dr. A. Gregorčiča srčno in ponižno prošnjo, katero izražam v imenu tukaj navzočih duhovnih sobratov iu upam tudi v imenu vseh dobromislečih gospodov. Zunanje vsaj smo tukaj edini; toda po deželi nismo vsi edini. V mestu in na deželi so domoljubje razcepljeni. Ta nesloga pa mori vsako narodno živenje, radi katerega slovenska stvar posebno na Goriškem trpi in hira. Da se pa ta razpor pri nas zatere, naj bode posebna skrb našega posl. dr. A. Gregorčiča. Upam, da želite i Vi, da se enkrat konča isti razpor in zato upam, da bodete podpirali mojo prošnjo do veleč. g. dr. Ant. Gregorčiča — da bodete podpirali prošnjo, katero je porodila srčna želja za največi blagor predragega slovenskega naroda, da bodete podpirali prošnjo, katera se glasi: Volilci zbrani pri volilnem shodu v Biljah dne 1. julija 1894 prosijo veleč. g. drž. poslanca dr. A. Gregorčiča, da bi s svojim vplivom in modrim postopanjem delal resno na to, da se konča žalostni razpor med goriškimi Slovenci in da se vsi Slovenci združijo k resnemu delovanju na občni blagor slovenskega naroda na podlagi edino pravih katoliških načel. Videti je bilo, da ta prošnja ni ugajala nekaterim osebam, vendar se niso upali ugovarjati. — Prošnjo je podpiral po svoje tudi veleč. g. A. Berlot župnik na Vogerskem. Na to prošnjo odgovoril je veleč. g. poslanec nekako tako le: Priznati moram, da so prepiri med nami in jih tudi obžalujem. Jaz mislim, da načelno smo vsi edini — da se pa razločujemo le glede taktike. Da bi se v vseh rečeh popolnoma zlagali, je nemogoče tirjati. Delovanje obeh strank je vspo-redno (paralelno), Ie to se mora skrbeti, da se obe stranki ne križati. Glavni vzrok razkola in prepira je iskati v tem, ker manjka medsebojnega zaupanja in sporazumljenja. Za sporazumljenje sem pa vedno pripravljen. Po teh besedah veleč. g. poslanca predlagal je veleč. Gotard Pavletič, župnik mirenski, sledečo resolucijo, katera se je enoglasno sprejela: Volilci zbrani pri volilnem shodu v Biljah dna 2. julija 1894 izražajo veleč. g. dr. A. Gregorčiču in visokorodnemu grofu A. Coronini-ju za njuno delovanje v državnem zboru zahvalo in zaupanje. Isti volilci prosijo oba p. n. gg. državna poslanca, da uvažujeta po močeh želje svojih volicev. Zahvaljujoč se za izkazano zaupanje sklenil je g. drž. poslanec zborovanje s trikratnim .Živio" na presvetlega cesarja. Po zborovanju, katero je trajalo čez dve uri, bila je prosta zabava na vrtu krčmarja Volka. Dile-tantje iz Gsrice prirediti so hoteli šaljiv prizor, katerega je pa dež kmalu zabranil. Opomba vred.: Prošnja do veleč. g. dr. A. Gregorčiča glede razpora kakor tudi odgovor vč. g. poslanca nas veselita in upamo, da bodo volilci, posebno duhovščina, i drugod izrazili enake prošnje, katere bi mogoče pospešile spravo na Goriškem. Politični pregled. V Lj ubl j an i, 4. julija. Ulični napisi v Pragi. Vprašanje o uličnih napisih je sedaj na dnevnem redu. Nad tem vprašanjem se sedaj v Avstriji razni politiki in ju-risti belijo glave. V Pragi so te dni na povelje namestništva morali vzeti z nekaterih hiš jedino češke napise. Po šolah se pa vrše stroge preiskave, ker so nekateri učenci na sumu, da so pomazali nemške ulične napise. Preiskava se pa ne vrši Nemcem prav prav po godu. Razkrila je marsikaj, kar bi bili želeli, da bi bilo ostalo prikrito. Mej učenci, ki so nemške napise mazali, je bilo namreč nekaj nemških in precej verojetno je postalo, da so to mazanje nemških napisov vprizorili Nemci sami, da morejo zabavljati proti Cehom. Vlada iz tega zopet lahko posname, kdo dela nemir. Vašaty je na nekem shodu priporočal volil-cem, da naj ne volijo profesorjev in uradnikov v postavodajne zaštope, ker niso tako neodvisni, da bi mogli vladi delati odločno opozicijo. Te Vašatyjeve besede bile so prav za prav naperjene proti celi vrsti članov mladočeškega kluba, ki so v državni službi in se ne morejo ogreti za Vaša»yjevo skrajno politiko. Staročeški in tudi nekateri mladočeški listi hudo napadajo g. Vašatyja, ker je sumničil cele stanove. Češki uradniki so sedaj vzlic svojemu težavnemu položaju narodni. Tako je pač sedaj na Češkem, ali pod Auerspergovo vlado je pa pač bilo tudi več čeških uradnikov, ki so se čutili za Nemce. To bodo pač priznali tudi staročeški listi. Nemški „Schulverein". Berolinska „Kreuz-zeitung" se je te dni obširno pečala z nemškim „Schulvereinom" v Avstriji. Ta list misli, da temu društvu ni nič za nemštvo, temveč le za liberalne strankarske koristi. Nemce v Galiciji, na Ogerskem in Južnem Tirolskem je popolnoma zapustilo, ker se levičarji iz političnih ozirov ne marajo zameriti liberalnim Mažarom in Poljakom, tirolski Nemci so pa konservativni ia zatorej tudi ni Schulvereinu na njih nič ležeče. Najbolj deluje na Češkem in Moravskem, ker so tamošnji Nemci liberalci. Vodstvo tega društva je tudi v rokah odličnih levičarjev. Ker se društvo zlorablja v politične namene, je jelo propadati. Nečejo ga podpirati vsi Nemci. Mi smo že večkrat trdili, da „Schulverein" ima politične smotre in sedaj že to slutijo v Berolinu, le avstrijski vladni krogi tega ne vedo. Chlumecky si je nakopal hudo jezo nemških nacijonalcev, ko je pri banketu v Levovu proslavljal napredek gališkega šolstva od 1873 leta sem. Nemški narodni listi ne morejo pojmiti, kako more kak Nemec hvaliti šolstvo v Galiciji, če ste se uničili nemški vseučilišči v Levovu in Krakovem, če so skoro vse nemške gimnazije že izginile, katere eo pa še, se pa zanemarjajo, če se je nemško gledališče v Lvovu popoljčilo? Chlumecky je govoril le o novejšem napredku v Galiciji, ali po mnenju nemško-narodnih listov je bilo vendar veliko več vredno, kar sta za gališko šolstvo storila Marija Terezija in cesar Jožef II., ker je bilo nemško, kar se je pa zadnja leta vse pomedlo. Vsi nemški listi so sedaj jedini, da Chlumecky ni pravi Nemec in je torej treba začeti proti njemu najodločnejšo borbo. Anarhisti. Belgijska zbornica bode jeseni že prve dni zborovanja se posvetovala o novem zakonu proti anarhistom. V Belgiji je sedaj najmanj kacih 500 anarhistov. Sodi se, da ni več Pariz središče anarhizma v Evropi, temveč Bruselj. Razni anarhistični atentati v Belgiji silijo zbornico in vlado, da kaj odločnega ukreneta proti anarhistom, če Belgija dobi kake ostre zakone proti anarhistom, bode to že precej oviralo delovanje anarhizma. Druge države že imajo posebne zakone ali jih pa še sklenejo. Anarhisti torej ne bodo imeli kraja, kjer bi se shajali. Uničili pa izjemni zakoni anarhizma ne bodo, zato je treba poprej odpraviti njegove vzroke. Razgled po slovanskem svetu. Deželna razstava v Levovu. (IV. izv. dop) Iz raclaviške panorame sem odšel v resno-vzne-šenih mislih. Nebo se je mej tem že izlilo in razjasnilo. Rožice so se mi smijale skozi dežene rosne kaplje. Mimo množine rož sem prišel potem do vrtnarskih paviljonov. Precej jih je, nekaj železnih, nekaj kot toplarne prirejenih, in nekaj prav navadnih. Največ cvetic so razstavili levovski vrtnarji. Vse prostore so napolnili. Človeka kar duši ta raznolika vonjava. Vsak vrtnar je razstavil kako posebnost. Najrazno-vrstnije cvetlice razveseljujejo tu tvoje oko. Razven cvetlic in grmičevja so tu razstavljeni kuhinjski sadeži, in sicer tako, da se razstavljajo samo taki sadeži, ki ravno tedaj zore. Eo sem bil jaz v razstavi, so bile ravno najraznovrstnije kumare: debele, drobne, kratko, dolge; jedna je bila vatel dolga. Spargelji so bili velikanski; poleg njih zelje, repa itd. V vrtnarskih paviljonih je tudi nameščeno bu-čelarstvo, med in sadne pijače. Vzorce najrazličnejših ulov vidiš tu, stroje za med in vse druge buče-larske priprave; dalje sviloprejke in njih bube (za Galicijo je to izvanredno). Najbolj zanimivi so iz delki strdi, kot pitna strd itd., medica, malinjak itd. Vsak bučelar pripravlja strd drugače po svojem posebnem načinu. Vsak se hoče pohvaliti s svojimi izdelki, kateri so razstavljeni s podpisi lastnikov. Rad bi kaj pokusil, a žal steklenice so zapečatene. Na nekaterih vidim napis: stoletna strd. To mora biti okuano. Poslal ga je slavni bučelar č. gospod An-drzejoski, župnik na Skali. Tudi medeno vino vidiš; to je naravna, zdrava pijača. Bučelarstvo v Galiciji najbolj podpira vseuči-liščni profesor v Levovu dr. Ciesielski. On je v tem strokovnjak, izdaje list „Bartnik" uavlašč za buče-larje, list je tudi razstavil; sploh se je pa za celo razstavo zelo zelo trudil. Dalje vidiš posušeno sadje in razne sadne pijače: sadno žganje. Jako všeč mi je bil paviljon Welinj8kega, ki je povsem izviren. Cela streha je posejana s cvetlicami in znotraj je tudi polno rastlin, domačih in tujih cvetlic, palem itd. Razveselivši se pri cvetlicah sem vstopil v mali paviljon grofinje Mierove, kjer so razstavljeni izdelki parnega mlina in tvornice za parkete. Neobičajno zanimiv je ta šotor. Tla in stene so zložene iz prekrasnih parketov hrastovega, javorjevega ali orehovega lesa. Paviljon za slovstvo in časnikarstvo je dolgo, jednonadstropno in ljubeznjivo poslopje. Gališke knjigotržnice so razstavile svoje zaloge. Vsaka izmej njih ima posebno omaro. Največje so zaloge krakovske akademije umetnosti in raznih poljskih književnih društev; po kolikosti i po kakovosti. Najedni steni je karta predstavljajoča poljsko slovstvo od leta 1815—1893 v Galiciji, v kraljestvu poljskem, na Litvi v Poznanju in na tujem. Povedan je kraj in leto, kdaj se je knjiga tiskala in pa koliko se je je natisnilo. Iz tega vidimo, da se je od leta 1794—1814 natisnolo 6049 poljskih del; od leta 1815 — 1893 pa iznova 75.361; tedaj odkar se je razdelila Poljska pa do danes 81.410 del. Dalje so tu narodoznanske, geologične, kemične, meterijologične, magnetične karte in tudi take, koder je popisano živalstvo in rastlinstvo na Poljskem. To so zanimive stvari. Na desni strani so poljski časopisi in ruski, vislč na steni. Po jedna številka vsacega poljskega lista je tu. Ni jih malo. Ponosno se kaže tudi ljudsko slovstvo. V prvem nadstropju so večinoma fotografije, razgledi, barvani svetlopisi itd. Najzanimivejša je zbirka Gr. Tyškieviča, amaterja-fotografa. Tudi neka levovska tvornica črk je v razstavi; ta je prva poljska livarna za črke. Nekaj tiskarn je tudi razstavilo svoje stvari. V tem paviljonu se je lahko mnogo naučiti, a posameznosti bi bilo treba proučavati. Znamenje je, da je poljski narod čil, ker ima tako bogato slovstvo. Ks. Lukaszkiewicz. Dnevne novice. V L j u bij a n i, 4. julija. (Iz občinskega sveta.) Občinski svet je v včerajšnji seji sklenil, da proda peto stavbeno skupino ob Tržaški cesti gospodoma J. Ogorelcu in dr. Hro-vatinu, da ondi sezidata vili. Svet se pa jima ne proda po 4 gld. štirjaški seženj, temveč po 7 gld. 20 kr. Na to so se rešili trije prizivi v stavbenih stvareh. Priziva gospe Suyerjeve in gospoda Hanuša sta se zavrnila, gospod dr. Gregoričevemu ee je pa deloma ustreglo. Sklenilo se je, zidati kanal na Rimski cesti, ki bode stal 18.000 gld. 10 000 gld. se za grajenje tega kanala izplača letos, ostalo pa še le drugo leto. O tem predlogu je bila živahna debata, ker so nekateri gospodje mislili, da stanje mestne blagajnice po izrednih troških ni več tako močno, da bi se letos kaj za to stavbo izplačati moglo. 200 gld. se je dovolilo za povekšanje stanovanja mestnemu vrtnarju. (Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 21. junija). Na c. kr ministerstvo za uk in bogo-častje se je sestavil predlog glede imenovanja vodje na tukajšnjem c. kr. učiteljišču in veroučitelja na nižji gimnaziji v Ljubljani. Nastavil se je: Alfred Eisenhut, nadučiteljem v Beli peči. Drugo uči-teljisko mesto na tej šoli je dobila Ana Rauscher pl. Steinberg. Ludvik Stiasny je dobil 2. učite-ljisko mesto v Radovljici, podučiteljica Ana Petrov-č i č 2. učiteljsko masto v Smledniku. Začasni učitelj na mestni ljudski šoli v Ljubljani, Alojzij Sachs je postal 2. učitelj v Vipavi. Jakob Dimnik je dobil 8. Alojzij K c e 1 9. in Janez J a n e ž i č 10. učiteljsko mesto na II. mestni šoli v Ljubljani. Začasna učiteljica Ivana F u r 1 a n v Senožečah se je stalno namestila ravno tam. Za 1. mestno ljudsko šolo v Ljubljani se je sistemizovalo novo učiteljsko mesto s plačo III. reda. (Nesreča na železnici) O nesreči pri Škofljici se nam dodatno poroča: Včerajšnji vlak imel je dvanajst minut zamude ter je zato hitreje vozil. Pri Škofljici, kjer vodi cesta čez železnico, čakal je kmet Gale na vozu, v kateri je bil vprežen konj, poleg tira. V trenotku, ko se približa vlak, splafii se konj ter skoči naravnost čez tir. Konj je bil če pravočasno čez progo, a stroj zagrabil je voz, ga raz-mlinčil na drobne kosce in ž njim vred tudi voznika, ki je imel zdrobljeno glavo in noge, da ga je bilo komaj spoznati. Vlak se je ustavil ter se po prestanku 35 minut peljal z drugim strojem dalje proti Ljubljani. Nevolja med občinstvom je bila silna, ker železniška uprava ne napravi zapiralnih držajev ob glavnih cestah, ki vodijo čez železniško progo. Mi pozivljemo oblastvo, da nemudoma ukrene vse potrebno, sicer bode treba še mnogokrat sporočati o tako groznih nesrečah. (Sklep šolskega leta.) Danes se je sklenilo šolsko leto na tukajšnjem moškem učiteljišču in ž njim združeni vadnici. — Ob 8. uri je bila tem povodom v cerkvi Jezusovega Srca slovesna zahvalna služba Božja, katere so se udeležili vsi gg. učitelji. Po svetem opravilu so se spričevala razdelila in gojenci odpustili. — Jutri se prično zrelostni izpiti, kateri se bodo nadaljevali 6. in 7. julija. — Na ženskem zavodu traja pouk še do 14. t. m. — Ker letos na tem zavodu ni bilo 4. letnika, delale bodo dne 9. t m. samo tri kandidatinje-priratistinje zrelostni izpit. (Z Dobrove). V ponedeijek je preč. g. kanonik in dekan J. P 1 i s obiskal našo taro, ter pregledoval cerkev in šolo. — Nedavno je imelo ljubljansko vojaštvo pri nas svoje velike vaje. Od ranega jutra do poludneva so se podili po hribih in „pucali" kot bi bila prava krvava bitka s Pilmentezarjem. To seveda še ni nič posebnega. Pa tudi temu se ni čuditi, da so ti ubogi Martovi sinovi po dokončani vroči bitki brez sviuca prav spehani po vseh bližnjih vaseh pojedli ves kruh do trohice in druge jestvine in so še gledali. — Posebno in žalostno pa je to, da so te vojaške vaje zahtevale tri Človeške žrtve. Neki vojak se je mej vajami od slabosti kar zgrudil in takoj umrl. Pravijo, da je bil že preje bolehen. Druzega prostaka udaril je konj tako nesrečno v spodnji del trebuha, da je ubožec od bolesti ves zmeden zasedel vendar le še konja in odjahal naravnost v Ljubljano, ko bi imel k konjem čakati gosp. nadporočnika. V Ljubljani je drugo jutro v bolnišnici umrl. Tretji rojak pa je tako nesrečno skočil, da si je zlomil nogo. Peljali so ga z onim umrlim vsega bledega in propalega v Ljubljano. (Novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani.) Za tekoče leto je v državnem proračunu postavljenih prvih 5000 gld. za novo gimnazijsko poslopje — V staro gimnaz. poslopje se bo letos vpeljal vodovod za 900 gld. in se predala telovadna dvorana za 30. gld. (Potrjena deželua postava.) Njeg. Veličanstvo presv. cesar je potrdil z dnem 12. junija 1894 od kranjskega deželnega zbora sprejet postavni načrt glede odpeljave voda iz ribniških in kočevskih kotlin. (Novo opravljeni deželni brambovci.) Presvitli cesar je potrdil novo opravo za deželne brambovce. Kakor lovci imeli bodo sedaj tudi brambovci lovske klobuke s peresi. (Dijaška kuhija v Novem mestu.) Zidarska dela za ta prepotrebni zavod bodo izvršena do polovice tekočega meseca. (Iz ribniškega okraja.) Semenj v Ribnici dne 25. junija je bil prav dobro obiskan. Prav veliko ljudij se je pripeljalo od vseh krajev po železnici. Tudi se je prignalo mnogo živine in cena živine je bila precej visoka, ker bo letos veliko seua. Pri tej priliki smo opazovali tudi krasen vodovod, kateri dela čast lepi Ribnici. (Državna podpora.) C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je podelilo 300 gld. podpore za kmetijski pouk na ljudskih šolah. (Kamuiška železnica.) Akcijsko društvo kamniške železnice je imelo 30. t. m. občni zbor. V zadnjem letu je imela železnica 61.717 gld. dohodkov. V predzadnjem letu imela pa je železnica 71.845 gld. (Od Sv. Gregorja) se nam piše: Zvečer dne 27. junija je pogorela kajža s hlevom in skednjem v Grdemdolu fare sodraške. (Ie veliko-laškega okraja): Nedavno je šel iz občine sv. Gregorja neki hlapec po seno. Vzel je domačega psa s seboj, kateremu je navezal torbo, ker je v tej občini pasji komtumac. Naenkrat ustreli neki lovec psa, ki je pred konji korakal. Konji so se spla-šili. Kaka nesreča se bi bila lahko prepetila, ako ne bil hlapec konjev nasposled ustavil! — Čudno je, da je lovcem vse dovoljeno. Lovski zakon se mora spremeniti, vendar soditi po pripravah imamo malo upanja, da bi se za kmeta ugodno naredil ta zakon! (Trije vtopljenci.) Poroča se na iz Polšnika z dud 2. julija: Danes dopoldne naložili so na Savi v čoln do 40 mernikov pšenice in nekaj čresla hoteč peljati v Trbovlje. Čoln pa je bil preslab za toliko težo in povrh še trije moški. Komaj so odrinili, začel se je čoln topiti. Videč nevarnost skočijo moški iz čolna, a nijeden se ni rešil. Utonil je pošten, priden gospodar iz Renk, župnije polšuiške in dva sina Topolova iz Košče, eden je prišel letos od vojakov, drugi je bil pa letos potrjen. Ubogi oče, zgu-bivši dva sina, a uboga še bolj žena z dvema nedoraslima otrokoma ! Trupel do sedaj še niso našli. (Zdravje v Ljubljani.) Od 24. do 30. junija je bilo v Ljubljani 19 živih in 1 mrtev rojen. Umrlo jih je pa v tem času 25. Umrl je 1 za davico, 8 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 2 za želodčnim katarom, 3 za starostno oslabelostjo, 10 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 5 tujcev in 10 iz zavodov. Zbolel je 1 za škrlatico, 1 za ošpicami iu 4 za davico. (Zadnji črešnjev semenj in promet na dolenjskih železnicah.) Nepričakovano živahen je bil v ponedeljek smajni dan v Ljubljani. Razun kupčije z raznim blagom, mej katerim nosijo „glavni naslov" — črešnje, opaziti je bilo zlasti mnogo one z govejo živino pri klavnici, kamor se je prignalo 1279 konj in živine 1476 krav, 103 telet, skupaj 1858 glav blaga. Vsled lepega vremena in ugodnega časa je pa zlasti na dolenjskih železnicah kar vrelo sejmarjev in druzega potujočega občinstva, in sam jutranji osobni vlak pripeljal je v Ljubljano do 500 osob, ki so izstopile na dol. kolodvoru, mnogo druzih pa na južnem. Vlak je imel 15 voz. Jednaka gnječa je bila zopet zvečer pri povratku na tem kolodvoru, kjer je bilo treba pripeti vlaku več voz in se je vsled tega zakasnil z odhodom za celo četrt ure. (Preklicana prepoved). Ker je bolezen na gobcu in parkljih na Hrvatskem in v Slavoniji ponehala in ste Bosna ter Kranjska brez vsake teh boleznij, razveljavlja c. kr. deželna vlada kranjska dne 9. junija t. 1. št. 7304 izdano prepoved oziroma utesnitev glede izvoza hrvaško-slavonske goveje živine. — Odslej ima torej goveja živina iz teh pokrajin skozi našo deželo, zopet svobodno pot. (Domobranci) odidejo okolu 20. t. m. proti Ribnici. Vaj udeležilo se bode do 11 batalijonov in bodo nastanjeni v trgih Ribnica in Sodražica ter ondotnih bližnjih vaseh. (Odhod biskupa Posiloviča.) Iz Reke. V soboto odpelje posebni vlak novoimenovanega nadbiskupa v Zagreb. Tukajšnja duhovščina, t. j. dijecezanska pripravlja se na čim mnogobrojniše spremljanje — Biskupiji modruška in senjska ostaneti torej nekaj Časa vdovi — samo da ne bi dolgo brez biskupa bili, a dobri Bog naj nam nakloni modrega in gorečega nadpastirja, kakeršni so zlasti dandanes potrebni, ko se proticerkveni duh tako širi. Seveda neprijatelji Hrvatov imajo svoje želje, ali upamo, da se jim ne bodo izpolnile in da previdnost božja izbere pastirja po svoji volji. — Dokler se biskupska stolica ne popolni, imate obe dijecezi svojega kapit. vikarja. Kapitelj modruški razkropljen v Bakru, Bribiru in v Novom izvolil je preč. g. V. Potočnjaka, opata in prošta novljanskega. A celi ta kapitelj obstoji samo iz treh kanonikov, druga mesta so že dolgo izpraznjena. Največ bode krivo pomanjkanje duhovnov in gotovo tudi druge zapreke. Tudi senj-ski kapitelj ni popolen, čeravno je bila vlada prisiljena še pred odhodom biskupovim vsaj enega novega kanonika imenovati. — Bog daj, da bi prihodnji nadpastir dobil kaj več svobode v napolnjevanju duhovnih služb in časti — kakor je bilo do sedaj, ko je bilo tako težko spraviti naprej kakega vrednega in zaslužnega — ako ni trobil v vladni rog. (Koroške novice.) Nemško katoliško - konštitu-cijonelno društvo je imelo dne 24. junija prav po-voljen shod v Kotarčah v Ziljski dolini, minolo nedeljo dn^ 1. t. m. pa dva shoda v Belski dolini, namreč v Moričah in v Kotu. — Na ziljski železnici je dnč 26. junija vozil prvi vlak z gramozom do čač, kjer je ta dan prvikrat zažvižgal „luka-matija". Pozdravili so ga zato prav slovesno s streljanjem. — Pri Steindorfu je ubila dne 25. junija strela 17letnega mladeniča, ki je v neki bajti iskal zavetja zoper nevihto. — Na Vrskem jezeru je sedaj 394 stiank s 1382 osebami. (Pogorela) je dnd 29. junija vas Steindort ob Osojskem jezeru na Koroškem, in sicer je pogorelo 6 hiš z gospodarskimi poslopji in podružnična cerkev. Tudi precej živine je ostalo v ognju. Sumničijo, da je zažgal nek mlad Lah. (Starčevičev dom.) Iz Reke : Na večer Starče-viceve slavnosti v Zagrebu spomnili so se ga tudi naši sosedi Tersačani, ker videlo se je, da so bile hiše razsvetljene, zažgali so tudi velik kres. Starče-vičeve ideje so po Primorju zelo razširjene, ker je mnogo let tukaj deloval. Izdaval je namreč na Su-šaku svoj list „Sloboda". Hvaležni častivci zidajo mu v spomin njegov „dom". Skoda, da ne bode to dom „sloge in sprave". Ako bi bil znal StarČevic zraven svojih domoljubnih idej širiti tudi pravi krščanski duh sprave in ljubezni, ako bi bil on mogel pripomoči, da bi se bil vodil med strankama dostojniši boj, kakor se je vodil v veliko sramoto in škodo Hrvatske — ako bi bil on vpeljavati mogel da se njegove ideje z mirnim načinom širijo in plemenitimi sredstvi, ako bi bil poskrbel, da ne nastane tako grda maroga v zgodovini hrvatskega naroda, — da bi bil ravnal po krščanskih načelih, združen bi mu cel narod hrvatski postavljal veselo njegov dom, mej tem ko se morejo mnogi njegovi častivci siliti, da pozabijo to, kar bi jim moglo veselje in navdušenost kaliti. (Občinske volitve na Sušaku.) Poroča se nam s Sušaka: Zadeva glede volitev obč. poglavarstva na Sušaku ni še končana. Pretečeni teden sprejel je ban deputacijo protivne stranke, ki se pritožuje proti nezakonitostim. Objubil jim je, da bode dal stvar točno preiskati. Ako bodo kaj dosegli, se ne ve — a vender je mnogo da je ban pustil deputacijo k sebi. Vodil jo je zastopnik Barčič. Čez 500 podpisov na protestu mora obuditi vender le tudi pri vladi sumljivost in skrb, da bi se ne kaj preveč proti pravici grešilo. Kotarski predstojnik ne sedi na rožicah. Pravijo, da zaprt sam v sobi sestavlja svoje opravičenje ali ako bode mogel dokazati pravično, da ima njegova stranka večino in pravične glasove in da je bilo sploh njegovo postopanje pravično — to je drugo vprašanje. Mož je mislil, da je kje drugod na Hrvatskem — ali Primorci so drugi ljudje. Naj pa bodo volitve ovržene ali ne, škodoval si je gotovo mnogo in pokvaril pri vladi. Narodno gospodarstvo. Potrebna vranava potoka Breg! Iz Št. Jurija pod Šmarijem: Velike svote denarja žrtvovala je že država in dežela naša za vrav-navanje voda, žal da do sedaj ni odpadla na nas niti troha, dasiravno smo tako silno potrebni. Prijazno našo dolino namaka od začetka njenega notri doli do Grosupelj in dalje proti Račni potok Breg. Toda ob vsakem večjem nalivu izstopi Breg in poplavi in ponesnaži njive in senožeti. Struga njegova je zelo plitva, da večje množine vode odpeljati ne more. Ravno to pa prouzročuje, da raste tu pri nas le slaba mrva in še ta je vsled povodenj oblatena, da pri hudem nalivu naraste Breg tako zelo, da ob času košnje odnaša redovje in kopice, ostalo pokošeno seno pa onesnaži tako, da skoro ni za rabo. To se je zgodilo v letošnjem, deževnem letu večkrat, zlasti pa 19. junija. Naši ljudje so imeli precej pokošene mrve, kar imenovani dan popoludne naraste Breg tako zelo, da je jemal pokošeno seno seboj ; le z velikim trudom posrečilo se je nakterim, da so kaj malega rešili, loveč mrvo do kolen in še čez brodeč po rodi, druga je šla po vodi. Ker se je bati, da te nezgode pri nas se bodo ponavljale, zato prosimo naše zastopnike v deželnem in državnem zboru, da store vse potrebno za tolikanj nujno uravnavo našega Brega. Se nekaj je, kar tako zelo sili na sko-rajšno uravnavo naše vode, in to je do sedanje tolikanj ugodno zastajanje in poplavljanje v naši dolini za razne nalezljive bolezni. To se je posebno pokazalo prod nekaj letij, ko je pri nas razsajala vročinska bolezen, in katera več let ni mogla popolnoma prenehati, dasiravno so merodajne oblasti vse mogoče reči upotrebljevale jo zadušiti. Izključeno ni, da bi se enake kužne bolezni ne ukoreninile pri nas zlasti v sedanjem vročem in mokrem poletju. Naš okrajni glavar g. J. Mahkot izrazil se je prav v tem smislu, ko je ogledaval našo vodo dne 10. majnika letošnjega leta. Naši ljudje se prav britko pritožujejo r rečenej zadevi, češ: ali ne plačujemo pošteno darkor in čezdalje rečjih deželnih naklad; drugodi se uravnavajo vode, delajo vodovodi in v to gre mnogo državnih in deželnih davkov ali za nas ni nobene podpore; ali naš rplačani denar nima nobene veljave ; ali plačujemo le za druge ?! — Mi popolnoma odobravamo take pravične pritožbe ter želimo, da bi jih merodajni krogi kmalu zadovoljili. Telegrami. Dogodki na Francoskem. Pariz, 3. julija. Ministerski svet je sklenil, da se vsled narodnega žalovanja opuste vojaška parada in ljudske veselice dne 14ega t. m. Denar za slavje tega dne naj se pa porabi za blagodelne naprave. Pariz, 3. julija. Dopoludne zaprli so na Plače blanche dva anarhista. Pri jednem so našli revolver, pri drugem pa bodalo. — Pri Chauseeleroi so sey zbirali francoski delavci preteč Italijanom. Žandarji so jib razgnali. Stavbene prostore, na katerih delajo Italijani, morajo žandarji stražiti. Več italijanskih delavcev je pa že odšlo. Madonna di Campiglio, 4. julija. Zvečer je bil na čast prihodu cesarjevemu sijajni umetni ogenj v parku, na gorah goreli so kresovi. Cesar in cesarica sta s svojega stanovanja gledala slikovit prizor. Dunaj, 4. julija. Klinika prof. Noth-nagelna se je danes zopet otvorila. Predavanje se je izvršilo, ne da bi se bil kaj motil red. Rektorat je poživljal dijake, da se vzdrže vsake demonstracije. Budimpešta, 4. julija. Pri Nyinegy-hazi se je na Tisi prevrgla velika plav. Na nji je bilo kacih 200 oseb. od katerih jih je veliko utonilo. Koliko, to se še ni moglo določiti. Rim, 3. julija. V zbornici poslancev razdelila se je predloga, po kateri se smejo iz-tirati osebe, ki so bile zatožene zaradi hudodelstva rušenja javnega reda in varnosti, ali jih sodišče ni obsodilo zaradi pomanjkanja dokazov. Rim, 3. julija. V pravdi proti Banki Romani je danes končal državni pravdnik svoj govor. Priporočil je, da se obsodijo vsi zatoženci. Livorno, 3. julija. Pogreb Bandijev je bil velikansk. Udeležila sta se ministra Brin in Belou in civilni in vojaški dostojanstveniki in zastopniki trgovcev. Peterburg, 3. julija. V Kronstadtu pokazala se je kolera. Od 8. do 15. junija jih je 16 zbolelo, 6 pa umrlo. Carigrad, 3. julija. Aleksander, kralj srbski, obiskal je včeraj carigrajskega patri-jarha. Ko se je mimo peljal, so ga vojne ladije pozdravljale s streljanjem. Pred pa-trijarhatom so bili postavljeni vojaki, ki so kralju skazali čast. Pred cerkvijo je čakal kralja patrijarh, obdan s člani sinode in ga peljal na estrado pokrito z baldahinom. Patrijarh je imel potem pontifikalno mašo. Kralju je podaril patrijarh dragoceno sveto podobo. Danes je vsprejel kralj v avdijenciji člane srbske kolonije. Mi svoje častite čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje dunajskih srečk s 5 glavnimi dobitki ii 10.000 kron že dne 12. julija. Umrli so: 3. julija. Alojzija Kapelj, stolarjeva hči, 17 dni, Kravja dolina 22, katar v črevih. Tujci. 2. julija. Pri Slonu: Anton Bankmann, Mairhofer pl. Mainoni, Henrijeta Horbaczevska, Dominik Horbaezevski, Karol Ritter, Sakosta, Glaser, Grunwald, Braunoeger z Dunaja. — Sonnen-berg z Ogerskega. — Steinhandler iz Winterberga. — Vojteh Sedlak iz Beljaka. — Kuffner, Strassberger iz Lundenburg-a. — \Vaagner pl. Waagstroem iz Gradca. — Rumel, Raba s iz Višnje Gore. — Stalier, Vauken iz Kočevja. — Alešovec iz Opatije. — Fischer iz Trsta. — Pirnat iz Zatičine. Pri Maliču-. Handl, Oesterreicher, Farnberg, Deutsch z Dunaja. — Bilrger, Kaszas iz Gradca. — Novak iz Zagreba. — Bloek iz Mulhausen-a. — Anton Devetak iz Tolmina. Tipograph iz Opatije. — Biedermann iz Inomosta. — Habl, Hofmann iz NoTega Mesta. Pri avstrijskem caru: Zollich iz Legnice. — Mither-mayer iz Ljubljane. — Gabrovšek, učitelj iz Žabnice. Pri Juinem kolodvoru: Serša iz Ljutomera. — Iltis iz Trutnova. — Wagner, Michitsch iz Kočevja. — Margolas iz Celovca. — Perz iz Inomosta. Tržne cene v Ljubljani dne 4. julija. kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 25 Speh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . 5 25 Surovo maslo, „ . — 72 Ječmen, „ . . . 5 — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 7 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 — Telečje — 58 Koruza, „ . . . 5 70 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . . 1 80 Koštrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . 10 _ Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 12 — Golob..... — 15| Fižol, ., . . . 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 69 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 1 87 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 6H Drva trda, 4 kub. m. 6 20 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Vremensko sporočilo. Q 09 a Cas Stanje Veter Vreme > 2 <-.H 3 '—«6 opazovanja zrakomera ▼ mm toplomera po Celriju -g« I S " a 3 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 73®'6 7360 7359 18-4 28-4 21'0 g brezv. sl. vzh. jasno n 0-00 ----- -------- rt rt Srednja temperatura 22'6",|za 3-6° nad normalom. Dobro izurjenega svečarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Jernej Kopač, svečar, 368 3-2 v Gorici (Gorz). Dunajske srečke po 1 krono. — Predzadnji teden. 5 itoiiiilTp 10.000 ta. 3 Srečke priporoča 315 14 „MERCrR", menjalnična delnična družba na Dunaju, Wollzeile 10. Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritili lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo ae točno po niski ceni. "•H 366 4-3 Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča 3SS" po pošti. Ubald pl. Trnkčczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: i«~Kurjeočesno tinkturo.-«« Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da sc s to tinkturo ------------ kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko ve'ja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogan in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr. Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v 292 8 lekarni Ubalda pl. Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. Uradne in trgovske s firmo priporoča i KAT. TISKABMI v Ljubljani. y n j. iv. potoOnik krojaški mojster v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2 (v Tavčarjevi lilSI) 357 6-5 se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje najraznovrstnejše 3W duhovniške obleke in tabu jev po nizki ceni, zagotavljajoč trajno delo iz trpežnega blaga, točno in prijazno postrežbo. — V zalogi ima najboljše blago razne kakovosti iz najzanesljivejših tovarn. 1> u n a j s k a borza. Dnč 4. julija. Papirna renta 5%, ltj* davka . . Srabrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . i% avstrijska kronina renta, 2JO kron Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akeije, 160 gld...... London. 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini........ Nemških mark 100...... Dn6 3. julija. 98 gld. 05 kT. 98 „ 05 „ Ogerska zlata renta 4 % 120 iti d 60 kr. 121 , 65 , Ojrerska kronina renta 4 %, 200 kron 95 15 P 95 , 05 , 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 147 1001 . - . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , 158 Državne srečke 1. 1864.. 100 gld..... 197 „ 50 , i 125 „ 40 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 , 50 , j 9 , 97 . 4 °k kranjsko deželno posojilo..... 97 n 10 „ 1 5 r 92 „ Kreditne srečke, 100 gld....... 196 . — , ! 61 „ 42'/,. St. Genois srečke. 40 gid. , . . . 70 , — . 4% srečke dunajske parobrodne družbe . — gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld. 22 Salmove srečke, 40 gid. . . 73 Waldsteinove srečke. 20 gld. . 50 Ljubljanske srečke......... 24 Akeije angio-avstrijske banke. 200 gld. , . J 56 Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 nI. st. v. 3038 .Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . 106 Papirnih rubeljev 100 ... . . 134 ki 40 30 25 25 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Xa,varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba M E R C U II" UVollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. JOJT Pojasnila vvs«h gospodarskih in finančnih stvareh, potem o koranih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega obrestovanja pri popolni varnosti uff" n n 1 o ž