Dopisi. Iz Vranske dolinc. (Potreba posoj i 1 b i c e.) Saviajska doliaa je od iztoka bistre Saviaje pa gori do siBjib Solčavskib plaain vrlo dobro oskrbljena z Barodaimi deBarstveaimi zavodi. kateri aašim trgovcem (posebao lesotržcem), obrtflikom ia kmetom ob času naenkratae potrebe dajo posojila, pa tudi sprejemajo deaar v braaitev aa obreati. Ni pa treba, da si kmet da prej cefliti svoje posestvo ali da mora pripuatiti ukajižeflje ali .Btabulacijo dolga. Potreba takih poaojilBičaih ia hraBilaičaih društev se res vedao bolj spozaava, kakor se spoznava korist takib zadrug. Vsak aapredek Ba gmotaem, recimo deaarstveaem polju aas dela vedao samoatalaejše ia je krepka podpora narodnega razvoja. Ako se ustaaovč taka društva, ai treba aam dajati ali pošiljati Baših deaarjev v tuje roke, ki aam vedao ia vedao bijejo v obraz ia razdavajo dobiček od uložeflib s 1 ovenskih deaarjev za svoje aemške teatre, za zloglasai ,,aulvereia", za pruskoaemške veselice iri kar je še več takih prismojenih abotaosti. Za slovenske zavode ia blagodejaosti ga ne dobiš božjaka od teb rok! Ako si pa SloveBec sam, začetkom na skromai, potem pa vedao trdaejši ia širji podlagi oaauje lastBo društvo, na oelu kojega ao sloveaski pošteajaki, ae more ga žuliti oaa tujčeva roka, polagoma bode stal na lastnih Bogah Dobički iz var stveaega zaklada itd. pa se lahko uporabijo za namen razvitka našega aaroda ia za blagotvoraosti, kojih 8e udeleži v prvi vrsti revaejši del aašega ljudstva. Ia zato so razumBi možje ia skrbai domoljubi aapravili^ posojilaice po krasai doliai SaviBjski v Celji. Zavcu, Šoštanji, Gorajemgradu itd. V Celji so imeli dokaj boja z oao tisto straaka, katera ima maogo mnogo uzroka bati se za obstaaek oadotae hraailaice. V Celji, morate vedeti, je silno veliko puklega in ai vse zlato, kar se aveti, je obilo kalae vode a brez rib. Zato morajo slovenako vodo kaliti, da ribijo oblaatao po ajej. Le lepi Vraaaki trg, ta še aima poaojilaice ia to moramo opomeaiti, da je v tem narodaem trgu odličaega sloveastva dovolj, da se osauje posojilnica. Ia ta je potrebaa, ker odtod daleč tja v Kraajako ai aobeae take zadruge, ia že sam Vraaski okraj bi imel za se osnovati si to društvo za to, ker aoaedne posojilaice Be bodo vec v tuje okraje dajale posojil. Toraj n& aoge, ae bojte se dela, saj imamo v aašem poslaacu g. Vošajaku izvrstnega veščaka, ki si je pridobil že toliko zaslug za denarstvene domače zavode! Iz Slovenjega gradca. (Š o 1 s k o d r uštvo.) Gotovo že mislite, gospod uredaik, da smo pri nas vsled bude zime že vsi pomrli ali pa da že tukaj ne živi nobeden narodajak več, ker že tako dolgo niate aič ališali o aas, pa motite se vendar, akoravao je mestice naše skoz in akoz aemčursko ia bi skoraj moral človek po dnevu z ,,lahterao" okoli boditi. da bi aašel poštenega Slovenca, pa iz sledečik vrstic ae boate prepričali, da trdao živimo ia da je prebivalstvo aašega okraja za narodaoat jako vaeto ia zavedno. — Vže laasko leto amo ustaaovili ,,podružnico sv. Cirila ia Metoda", ukreailo ae je, kar je bilo k temu potrebao; ia dobili amo tudi že potrjena pravila. — Sklicali amo toraj podružaičai zbor za pretečeao nedeljo, t. j. 17. m. m. v Suk-ovej dvorani, katerega se je maogo čč. gg. dukovaikov ter mnogo druzega obč-iflstva vdeležilo. — Pričeli smo z daevBim redom: vaprejemaaje aovih udov, volitev Bovega odbora, govori, ter predlogi ia nasveti. V novi odbor so bili voljeai gg.: dr. Jurij Hrašovec kot načelaik, Joaip Faraky kot ajegov naniestnik, Lavoslav Ropas kot zapiaaikar, Matija Smid kot ajegov nameatnik, Josip StaBoaik kot blagajaik ia Adam Grušovnik kot ajegov namestaik. — Govorili so gg.: dr. Šuc, Aaton Rogina, Josip Farsky, slednji česko, prav lepo ia aavdušeao, posebno zanimiv pa je bil govor dr. Jurija Hrašovca, kateri je aataako razložil delovaaje av. bratov Cirila ia Metoda ter koriat društva. Akoravao še je le začetek, veadar smo imeli lepi vspeh, kajti nabralo ae je bilo takoj 106 glcL 73 kr. — Dokaz aam je toraj, kako se tudi tukaj ljudje za blagi aamea društva zaaimajo, akoravBO amo že skoraj na skrajai meji, kjer ae ae ališi več alovenski jezik ia stojimo takorekoč v prvih vrstab, ob katere se zaletuje z veliko silo sovražni nam aaval aemčuratva. Iz Ptuja. (Z a d i j a k e.) Dijaška kulnBJa v aamoataau č. gg. oo. minoritov v Ptuji razdelila je meseca aprila t. 1. revnim dijakom 419 koailc v vredao3ti 62 gld. 85 kr. Počeaši z 20. septembrom 1.1. podarila je uže 3568 koailc, atroškov pa je imela 535 gld. 20 kr. Z aova so za človekoljubuo podjetje darovali: oč. gg.: Bezjak Fr., župaik pri sv. Marku niže Ptuja 5 gl., Slekovec Mat., kaplaa pri av. Lovreacu aa Dravskem polji 5 gld., Šalamoa Fr., kaplaa pri sv. Juriji aa Sčavaici 3 gld., Zupanič Jakob, kaplaa pri sv. Lovreacu v Slov. gor. 3 gld., g. Jurič Jakob. župaa ia poseataik pri sv. Lovreacu aa Dravakeai polji 2 gld. .,neimeaovaa" 2 gld, č. g. Zižek Marko, župnik v Belotiacih aa Ogerskem 1 gld.. x+ 1 1 gld. Slava domoljubai duhovščiai. avojo rodoljubnoat kažoči v d ejaaji! Hvala vaem dariteljem ia ljubiteljem učeče se mladiae. Nadalaje milodare hvaležao vzprejema B. Hrtiš, gvardijaa na Ptujem. Od Savinje. (Predrznost.) SloveBci se vedao pritožujemo, da se naai godi krivica ker se jemljejo za porotaike v Celju veeiaoma Nemci ia nemškutarji. — Poslaaec goap. Miha Vošajak je v državnem zboru te razmere prav dobro osvetil, tako da je miaister Pražak za potrebao apozaal, predaedaika okrožae aodaije g. Heinricherja aekoliko ,,podučiti". Zoper to so pazačeli ropotati Celjski krieači, ter so pošiljali proŠBJe na državai zbor, aaj oataae vse pri starem. Prosto jim! Da se pa zoper sloveaske porotaike in zoper Sloveace vzdigavajo ljudje, ki živijo samo od SloveBcev, katerim bi želo dec kaj hude kruliti začel, ko bi jim Sloveaci hrbet obrnili, to je pa že vendar preveč. Tako se je zoper slovensl 3 porotaike oglasil trgovec Jože Priascliegg vPonikvi; potem iz Rečice, trgovec JožeFischler ia pek M. Moatarari itd. Naj 8e le čuvajo ti možje, katere aemška koža tako srbi, da se kje ae bodo še ae keaali. Sloveaci se lehko izogibajo, saj ae je več trgovcev in pekov, katerim Sloveaci in Bjihov denar ai tako zopera. Iz Ljutomera. (Naša posojilaica.) Iz društveaega račuaa aaše založaice za leto 1886, kateri je bil v glavai seji dae 17. aprila odobrea, uvidi se, da je imelo društvo koacem leta 1886 — 325 udov, ter da jih je v teku računskega leta 13 izstopilo, a 32 pristopilo. Potem takem je društvo od 1885. leta za 19 udov naraalo. Po letaih priaeakih na opravilaib deležih naraael je zavarovalai foad do konca leta 1886 na 22.088 gld. 53 kr. med tem, ko je iz-stopivšim udom 1101 gld. 26 kr. izplačano, odoatalih ia priatopivaih pa je 1773 gld. 39 kr. vplačano. — Letnega prometa bilo je vkupaj 184 915 gld. 61 kr. Kakor bilaaca kaže, imelo je društvo na koncu leta 1886 imetja 157.657 gld. 51 kr. ia dolgov 156 839 gld. 53 kr., med katerimi je tudi rezervai foad v iznesku 10.09>! gld. o kr. Prigospodarilo si je društvo v tem letu 818 gld. 18 kr. ia zbor je aklenil, da ae ta izaeaek spet k rezervaemu foadu pripiše.