Štev. 13. POŠTNINA Ljubljana, dne PodružnicaZ A G R E B, IZDAJA ZA SLOVENIJO MVSAURANA. 1. julija 1920. Leto H. r Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA ! SLOVENIJO OSLOVAimORZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. khaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: T$e roma lnonfna ekepaftija IIJafeR, Ljnbljaaa, Kenpsni Irg 3 Brzojavi: Jima" Ljobljaei Telefoa mferorb. ILI74. Ček. raten $t.11.0Zl! Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku ■ iiiii Jiiiiiiiijij iiiijiii iiiji n j ju: BENCIN DISEL-OIJE STROJNO OLJE TOVOT- MAST dobavlja promptno Mnlia rali Dravograd. Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija. Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije. —________ Ljubljana ieltiljigova ulita j||„ (napoii glavač golič.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. y o.z. Dualna t. 33. nii ixijnoxEniii in nuiin ixn ni nn 11 iniim 6 VOLNO v večji množini ima na prodaj H. Vrhovec agentura — komisija import — export Beograd, Zeleni venec 11. Agentura in komisija M. Vrhovec, Beograd Zeleni venac 11 prevzema razna trgovska posredovanja, zastopstva Itd. i E * * * * * * * t* Rezila za oblice za dvojne obliče brez klopke za obliče na prvo roko brez klopke za strugalne obliče dobavlja iosef Maran, 1 železnino BRNO, Cejl 27. •g lil 11! I s II " e Kleli 11 Na velike! Na veliko I Trgox ina cigaretnog papira I dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd. tirilmeloila iiaklatlita knjižara i papirnka i. i. Preradovičev trg broj 4 ZAGREB nju 1JAMV Trgov, špedicij ska in komisijska del. družba. | ^----------------------------- - Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. i LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — 1. ljubljansko javno skladišče. m~ ŠPEDICIJ« -- IMPORT .. EKSPORT •• KOMISIJA. H j ®®(§)®©@(D Dobavni viri. ®©®@@®@ I r.niinr trgovina z au-1. J.UUlKl, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int. 462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406 tovarna za i, barvanje in kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. 3. Peter Kozina & to., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. 4. „KOmßt IjedeT. "stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a. Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. e. Viktor Seliier i sini zem. proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. d. [.Kotar, 1325 rij a, fotomanufaktura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. s. Strojne tovarne in livarne I. i. 'KS c. 48, elektro-oddelek. *1 Potoinik, H? £ gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6. ,o. Fran Parkelj, Senj" Ljubljana, Šelenb. ul. 6. INDEKS k „Dobavnim virom“. A Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. b Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr., 14. C Carinarjenje, 54. Cement (porti., roman), 60. Cvetje, 48. Čaj, 56. Čepice, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41. Črnilo, 53. Jldriig“ B. Čvančara, 11. „HUIIJU drogerija, Ljubljana, Šelenb. ul. 5 12 špedicija — komisija, Split, Dalmacija. is! Tomažin, Sr, Pred Prulami. fiinfln“ elektrotvrd-14. „Itimid ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. ,d. lučaji, TÄS: predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. u Velič 16. HllSlJtS „lltSHUi , Bešterj Ljubljana, Aleksan. c. 5. .7, «arija litar, prg“.a lant-.ri.jska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. ,8 Marko Fleš, šS-ii boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5—85. » I. Bonač sin, varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. 20. I. Bonač, trgov‘"" papirj em, Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222. 2i. F. 81. IM, SS zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. ulica 4. Tel. 117. 2-Joič i Šnkle, Ä varska radiona, Zagreb, Preradovičeva ulica 13. D Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 31, 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53. Drogerija, 7, 11. E Eksport, 18, 39. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55. Elektrotvrdka, 14, 45. . F Firnež, 18. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48. 23. Švab s Bizjak, in manufakture, Ljub Ijana, Dvorni trg. 3. 33. Franjo Cerar, Sz™ kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale. Cf |/linli naj v. če tvor-24.1)1. Uliyil, ničko skladište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta L jugoslov. akademije, Zagreb. s,. Terezija Cvetko, TS: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul 8. 35 Kolon Černe, lK.™: Dvorni trg 1. 25.0. Bračko, SSZ; Dunajska c. 12. 36 »Slovenija“, jÄ valnica, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. 26 Tllß M [O.) pfsal/ih strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Selenburgova ul. 7. 37 Anion Paoli, /sr. mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 27.J.K.[huöy,T,„"/o,;l0 Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: .Selja- čke vodenice“ — za armu, brašno in gerstle. aJr. čuBen sinzzr tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). 28. Brala Sever, tSž na, Gosposvetska c. (Kolizej). 39.1. löwinper, :r/ ~ Zagreb, Vlaška ulica štev. 24. 29 Filip Bizjak, SC: telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). a« Frkovif i iroo, zS reb — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul. 7, Beograd — Sarajevska 8. frnitil“ zavaroval-40. „UUdlld ) na družba, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. 41. Filip Pristov, išSu' bljana, Šelenb. ul. 7. 42 «. Letonja, r,r£ Maribor, Aleksandrova ul. 23. 3,Sever 8 Komp., semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316. 43 Bjoilje Btojič, izvodi, centrala Beograd, Knez Miletina 15. Filialka: Vel. Kikinda-Banat. fllllzin“ d. d. spedi-32. „Ddllldll cija - komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33. Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21. 44 Milan Bell, KSl Zagreb. Boškovičeva ul. 3, telefon interurban 17-62. Graveur, 35. Gumi (tehnični). 1. Krznar, 29. L Laki, 18. Les, 47. Livarna, 8. Lubje, 48. 1 Import, 18, 39. Inseriranje, 5. 1 Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. K Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Knjigarna, 24. Kolesa, 1. Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12, 21,32,50, 63. Korenine, 48. Kože, 29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat), 58. P Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. «s „Elektros“,- “ ured za električno industriju i pogon, Zagreb, Frankopanska ul. 8. Tel in ter. 3-31. Brzojavi: ,Elektros* Zagreb. CfllM“ družba z o. z 46. „JlUld Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine pisn'ca, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. 54 Hit. M. Pivljakovič, carinarska agentura, Maribor, Cafova ul. 2. |*n«U Jugoslovanska 55. , tvornica elek. strojeva d. d. Karlovac, Brzojavi: »Ites“,Tel. 15. 47. IvKa MoStiovičkComp. Import, export, zema'j-skih pro zvoda, kolonijalne robe, žitarica, gradjevnog i gorivog deveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. int. 17. 56.„ldria“,--šilBoik FHin pec *n‘ prašek, liliji, vanilni sladkor, ča| v zivitkik, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16. 57. vClio“,--Oskar Flicks i lirivn boja za tkanine, 1 llllllj, Zagreo, Vlaška ul. 59. »s. E Slop, PÄ pridelkov in vegeta-bilij, Kamnik 58. KOlHlJ Ho, „ut tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460. 59 Štrokdisflorak, tt, zelišča, deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljub jana, Kolo-dvorsira ul 35. 49 Jovan Tomič, 55 ječma (Malzkaffee) i ljuštenog ječma, Mitroviča, Srem. Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37. so Ftanz i drag, Sr Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61. n lin« cementarna, 60. ))hiU j Laško, Slovenija. 5,.Začragazapioizvoinjn (jpmpiia • sje-men®po' uJblllbllU, vrca, cvijeca, gospodarskog bilja, voćaka i sadenica, Zagreb, Preradovičeva ul ca 20. Telefon 17-74. 6..Eija»8cSTnik, ./r/,! lopati'), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7. «2 „FrnetüS“, promet Če* maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus“, Zagreb. 52.SimonSeligmaon,5: vina kolonijalne i špeceraj ske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57. 53.[iiiieMska knjižaia i papirnica d. I.,'r, cigaretnog papira, do- 63. Kovačevič i Salalič, j„r: vački, odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod. Pisarniške potrebščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. Špedicija, 12,21,32,50,63 Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35. Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. U Ure, 38. R Reklama, 5. V Vinska klet, S Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Slanina, 49. Slivovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. z Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 48, 59. Zlatnina, 38. ž Žarnice, 14. Žganje, 47. 1 Železnina, 58, 61. |TRST !!! TRST] ■ ■ JAKOB KOSMERLJ trgovina jestvin, kolonijal in delikates Trst, Via Roma 13 (prej Via della Poste 4) Telefon 9-23. Telefon 9-23. Velika izbira peciva, čaja, vina, vsakovrstnih likerjev, suhega sadja i. t. d. Filijalka: Via SS. Martiri 11. - Telefon št. 9-23. Tvrdka Peller & Kahan trg. društvo za zanatlijsku, ocj el nu i ž el j eznu robu WIEN — REMSCHEID otvorila je podružnicu u TRSTU, Via San Nicolö 13 sa velikim skladištem u slobodnoj luci, te stoji sa ponudama za veće količine robe veletržcima na zahtjev na raspolaganje. IM HHHH Glavna zaloga l. C. Kotar, Ljubljana Wolfova ulica 3. Telefon int. 402. Telefon int. 402. trgovačke in odpremničke kuće, koje žele kupovati odnosno prodajati svoju robu u Berlinu, neka se obrate na Ivana Babica, Berlin 0.34 Memelerstrasse 76/1. >___________________________ IVAN LAVRIČ: Iz informacijskega potovanja po Makedoniji. Skoplje ob Vardarju je za Beogradom nai-večje in najvažnejše mesto v Srbiji. Danes šteje okoli 70.000 prebivalcev, med temi približno dvajset tisoč mohamedancev. Skoplje je stočišče mnogih rek in dolin, ki ga vežejo z notranjostjo dežele. Zlasti lega ob Vardarju ter ob železniški progi Beograd-Solun-Atene in Skoplje-Mitrovica mu je mnogo pripomogla do njegove veljave. V srednjem veku je štelo baje 30.000 hiš ter je že tedaj trgovalo osobito s kožami, ki so se izvažale v Drač in Solun. V 17. stoletju je bilo po kugi in požaru skoro popolnoma uničeno. Le težko in počasi si je mesto zopet opomoglo do današnje pomembnosti. Skoplje ima leta 565 po Justinianu zidan vodovod ter nekoliko let staro električno razsvetljavo. Neka angleška skupina_ namerava v kratkem zidati še električno železnico. Sploh se tuji kapital zelo zanima za to največje in mnogo obetajoče makedonsko mesto. Industrije tu ni nobene, cvete pa obrt in trgovina. Staro mesto, večinoma turško, se razteza na desnem bregu Vardarja, novo mesto z dobrimi hoteli in lepimi ulicami pa leži na desnem bregu. Vojaštva le tu zelo mnogo, prestavljeno iz prejšnjega vojaškega centra, Niša. V Skoplji! je tudi oddelek Trgovačke komore. Zemlja je zelo rodovitna, samo obdeluje se še popolnoma primitivno. V rabi so celo še leseni plugi. Živinoreja, sadjarstvo in svilopreja imajo tu ugodna tla in izvrstno podnebje, toraj najlepšo bodočnost. Ko bo premagana tisočletna turška zaspanost, ko bo Srbom in drugim Jugoslovanom dana možnost mirnega dela in razvoja, se bo mesto v kratki dobi povzpelo do one veljave, ki jo ima Zagreb za Hrvaško. Zivljenske razmere so sicer kakor v celi Srbiji zelo drage, hiše vse prenapolnjene, a vse to se bo tukaj prej kakor v drugih mestih izboljšalo. Vsakemu mlademu ter delavnemu trgovcu kakor obrtniku (razven čevljarjem, katerega slednjega obrt je tu na visoki stopnji), ki hoče naprej, je tukaj dana lepa prilika dela in zaslužka. V. G.: Izložbeno okno kot reklama. Bilo je te dni, povsod nebroj praporov, zastavic, okraskov in zelenja: po ulicah pestra slika narodnih noš, okusnih poletnih toalet in uniform — z eno besedo, vse si je nadelo praznično obleko. da s tem kolikor mogoče svečanostno pozdravi našega regenta! — Izvanredno dobro so se pa odrezali nekateri naši trgovci s svojimi izložbami in portali. Videlo se je. da tisočem gostov in tujcev niso hoteli dokumentirati samo trdnost naše državne misli, ampak obenem tudi pokazati, da se je naše trgovstvo v pretežni večini otreslo starih nazorov in sledilo načrtom, ki jih zahteva današnja modema trgovina. Tvrdka „Svetla“ n. pr. nima bogvekako obširnega lokala, vendar je pa aranžma njenih prostorov vzbuja! vseobčo pozornost. Tri krasne jugoslovanske nreoroge izpolnjene z draperijami v narodnih barvah so bile neprisiljeno položene do prodajalni mizi in tleli. V tej mehki mešanici barv ie stalo nekaj res čednih svetilk lastnega izdelka. Nič prisiljenega, vse tako preprosto, vendar je pa v celoti naredilo jako simpatičen vtis, posebno pa še zvečer, ko je medla razsvet-liava naredila celo notranjost tako šegavo-in timmo. Srčkane izložbe z narodnimi nošami sta priredila Magdič in Skaberne, efektna je bila pa hiša tvrdke Medved v Sodni ulici — okroglo 40 oken vsa okinčana z dragocenimi preprogami. Vredni sovrstniki so bili Tičar, Gričar & Mejač in Maček. Kai se da lenega doseči tudi če so izložbena okna maihna sta Dokazala iuvelir Černe in drogerija L C. Kotar. V izložbah nadvse preprost kinč z zelenjem, ki ie bil v pravi harmoniji s celo bogato ozaljšano hišo. Kakor že navedeno, je večina naših trgovcev sprevidela kake velike važnosti je izložbeno okno posebno za razvoj detajlne trgovine. Časi, ko je zadostovala samo napisna tabla, so minuli, danes vleče izložba! Vse večje trgovske hiše negujejo razkošne Izložbe in to gotovo z uspehom, ker hbmhhhhhr MIMIKE iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, velikost 30X35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. PILE (Gatter) 24 cola za prodati. Leži u Ljubljani kod Strojne tovarne in livarne d. d. Dunajska cesta 35. Upitati: Uprava vlastelinstva Klenovnik, kraj Varaždina. ■“■■■e QDDODDDOOQDOQOOOn nBDQDODBQOEBOnO 1 Trapist sir! kg po K 45-—, na malo i veliko uz n B unapredni platež prodaje in razašilje ° g Mljekarska udruga u Virovitici, g QBBBBÖBBBOnBBDBD O BDBBBBDBBBBDBBD Knjigoveznica u ZAGREBU, utemeljena god. 1876 sa mnogogodišnjim stalnim mušterijama, snabdjevena obilno potrebnim materijalom, prodaje se sa cijelim inventarom poradi smrti u obitelji. Adresa u upravi lista. Ä I Ivan Babič, Naknadni djelovi za poramenice i podvezače Iz pomje.dnih žica za glasovir. Traže se lastipiii. Berlin 0,34. Memeler Strasse 76/1. v. I___________________________ ■ ■ ■ ■ :: ii ■ ■ ■ s ■ ■ »■ ■ a aa » a ■ a Trebamo šest kilometara uskotračnih a!Saa!!!!iaiaSS■!!!!!!!!!!!iaiaSaBabbbbbbbbbSb B1BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBB BBB BBB BBB BBB BBB BBB BBS BBB BBB BBB BBB BBB BBB BBB BBB ■ BB BBB Molimo ponude, ako nužno i brzojavno. ■■■ BBB R. Turčića sinovi, Sisak, i:: ■ ■■ lEiiaini Veletrgovina kolonijalne :: i špecerijske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. za govedo in konje zakonito zavarovane,brzde s 4 obroči, karabinarje, sponke in obročke ter čevljarske rinčice Z gumbi izdeluje in pošilja JOSEF WESKA, DUNAJ XVIII Karl Ludwigstrasse 5-7. Zadruga a pilo sie* ZAGREB, Preradovičeva ul. 20. Telefon br. 17—74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica. CIJENIK šalje na zahtjev badava I sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvir, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in žreves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ROGAŠKA SLATINA“. v največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hydrotheiapija, elektrotherapija, in-halatorij, gimnastika za zdravljenje, k o p e 1 j i z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med temi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) — Sezija od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. drugače bi jih gotovo opustile. Znano ie. da po večjih mestih stane aranžma izložbe več tisoč kron in da trgovci tekmujejo med seboj kedn bo dobil eno izmed nagrad, ki so oh božični ali velikonočni s.eziji razpisane. Občinstvo opozorjeno potom inseratov ali lepakov, opazuje predno stopi v trgovino še enkral lepo urejeno izložbo, tam opazi stvari na katere niti ni mislilo in jih kupi. Namen izložbe je dosežen, kupec in prodajalec sta zadovoljna, seveda s pogojem, da kvaliteta odgovarja ceni. Opozoriti je pa treba, da mora izložba odgovarjati vsem estetičnim in praktičnim zahtevam. Kako slab vtis naredi n. pr. izložba, kjer je nametana velika množina čevljev zaznamovana z velikimi številkami, ki naj bi same hvalile blago kako je po ceni. Najlepše učinkuje nekaj parov elegantnih čevljev na steklenih podstavkih, okrašenih z ozkim robom crepe papirja. Drug slučaj: Velikansko izložno okno trgovine s kolonijalnim blagom vsebuje na eni strani nekaj makaronov, v sredi škatlio peciva in ponarejeno salamo, v drugem kotu pa zmešano kavo in riž, ozadje spopolnjuje množina steklenic z obledelimi etiketami konjaka, vina, kislih vod itd. Vsa ta mešanica jc pa pokrita z debelo plastjo prahu in poginulih muh. Dober tek — in lepo priporočilo za kupca! Nasprotno ali se ne kupuje z velikim užitkom pri tvrdki, kjer je izložba lepo urejena in čista? Predvsem mora biti izložba kolikor mogoče preprosta, tako, da si občinstvo lahko ogleda vsako posamezno vrsto blaga. Ogibati se je preobilici slabo brušenih ogledal, neokusnih okraskov in draperij. Tudi je treba paziti, da je izložba popolnoma ločena od ostale trgovine. Menja naj se večkrat na leto, ker staro blago sc takoj opazi in učinkuje vse preje kakor pa ugodno na kupca. Trgovec naj stremi za tem, da vzbudi pozornost občinstva, pokaže naj vedno samo najboljše stvari z reelnlmi cenami. Ne strašite se truda" in ne štedite pri reklami! Spominjam sc na onega trgovca s kožuhovino v Pragi, ki si je za svojo izložbo za drag denar izposodil živega severnega medveda! Uspeh ni izostal — dobil je prvo ceno In pa kar je največ vredno — občinstvo se ni trlo samo pred njegovo izložbo, ampak tudi v trgovini sam!. Splošnih predpisov kako naj bodo izložbe prirejene, ni mogoče podati. V trgovini je toliko različnih strok, da je težko za vsako posamezno narediti načrte, odvisno je od trgovca samega, da stori vse, kar je v njegovih močeh. Kdor spozna vrednost te vrste reklame, bo na podlagi teh vrstic sigurno stremll za tem, da bo svoje izložbe priredil tako, da bo zadovoljen on sam in pa njegovi odiemalci. Dopisnike v narodnogospodarskih In strokovnih zadevah prosimo, da nam vpošlleio tozadevne spise. Uredništvo! Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Poštni čekovni urad v Zagrebu. Poslovanje poštnega čekovnega urada v Zagrebu se začne s 1. julijem s tem, da se sprejemajo od tega dne nadalje prijave za otvoritev čekovnih računov. Urad bode nameščen v prvem in drugem nadstropju poslopja bivše podružnice Avstro-ogrske banke, sedaj Narodne banke kr. SHS v Juriši-čevi ul. št. 21. Blagajniško poslovanje vplačila in izplačila se začno 15. julija i. s. v poštnih uradih področja poštne direkcije v Zagrebu in Velikem Bečkereku. Dopisi glede čekovnega prometa naj se pošiljajo na „Poštanski čekovni ured n Zagrebu“. Ustmene informacije dobijo se v ravnateljstvu ček. urada v prvem nadstropju Ju-rišičeve ul. 21. Opozarjamo cenjene čitatelje na naš, skupnega čekovnega urada tikajoči se članek v številki izdani 16. junija. Uklnjenje potnih listov po Jugoslaviji. Kakor se poroča iz ministrstva za notranje stvari, ne bo v bodoče več potreba potnih listov za potovanje po naši državi. Vsak potnik pa bo moral imeti svojo legitimacijo. Sekvestracija premoženja naših podanikov v Avstriji. V Beograd je prišlo odposlanstvo avstrijske vlade na pogajanja, da se ukine sekvestracija premoženja naših podanikov v Avstriji in radi vračanja depotov naših bank, ki so jih Avstrijci ob evakuaciji odnesli v Avstrijo. Od naše strani bosta vodila pogajanja dr. Branko Hodil in dr. Mil. Radoslajevlč. i f&a&assaoaogw Vsevrstno BIAGO eksportira v balkanske države Emerich Szego ^ Budapest VI., Felsčerdčsir 37. 'i S s K Jermena za [pogon, dynamo, šivalne stroje v vseh širinah iz prvovrstnega jedrnatega usnja pošilja točno F. El i $01 Mtiglitz (Moravska). Telefon 21/VIII. Notterldrug ZAGREB Telefoo 9-Z7. lika 25/1 Pmia stole »eil Mii Ämerikanskog uredskog namještaja: pisaiili stolova, registrator-ormara, fotelja, ormarića za spise Ud. [loii-garnitura gospodskih soba. Pisaćih strojeva svih sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje. Blagajna sigurnih proti valri i provali. Vlastita mehanička radiona ia popravke svih n tu struka zasijecajućili strojeva. DJORDJE GRUJIĆ CENTRALA BEOGRAD KNEZ MILETINA 15 FILUALKA: VEL. KIKINDA - Banat bavi se svim zemaljskim proizvodima. Aprovizacije i veliki konsumenti i š t i t e direktne ponude. ::: Likvidiranje imetja neprijateljskih državljanov. Po mirovni pogodbi ima naša država pravico, da likvidira vse imetje neprijateljskih državljanov. Zaradi teza so državne oblasli odredile, da sc v mejah Srbije izvrši popis neprijatcljskega imetja. Zborovanja delniških družb. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo naredbo, po kateri morajo vse delniške družbe na ozemljil Bačke, Baranje in Banata prositi ministrstvo trgovine za dovoljenje, da smejo imeti zborovanja. Vsako delo zborovanj brez prcdliodnega dovoljenja ministrstva se bo razveljavilo. Natečaj za gojence ribarske šole. Poljedelsko ministrstvo je razpisalo natečaj za gotovo število gojencev, da se izučijo ribarstva v ribarski šoli na Češkem. Prvenstvo imajo revni učenci, ki so izvršili višje poljedelske šole. Prošnje sc sprejemajo do 15. avgusta. Za nabavo orodja siromašnim dalmatinskim ribičem ic ministrski svet odobril kredit pol milijona francoskih frankov. Prepoved klanja živine. Na predlog ministra za kmetijstvo dr. Velizara Jankoviča ic sklenil ministrski svet. da sc v vsej Jugoslaviji prepove klanje živine dvakrat na teden. Ta odredba je potrobila, da se varuje odgoja mlade živine. Svobodna trgovina neizdelanega tobaka sc bo v Črni gori ukinila. Tobak bodo od posameznikov odkupili »o posebnem ceniku. Razstava vzorcev v Trstu. Po objavi trgovsko in obrtniške zbornice v Zagrebu otvorila sc hode v mesecu oktobru v Trstu razstava oziroma sejem nzorcev i. s. z namenom, da se obnovi trgovske zveze z zaledjem Trsta. Interesenti uai sc obrnejo za natančnejša pojasnila na ..Comite evecutif de la Foire internationale d’ eeban-tilHis“, Tricstc. Via Milano 5. Za posestnike čehnslovaških vrednostnih •'anlrjev. ljubljanska kreditna banka javila, da se ü le posrečilo doseči ori ministrstvu financ v Fragi iznlačevanic vrednostnih nanirjev in tihih kimonov, kateri so se nahajali v času konskrin-ciie izven č. sl. reovblikc pod nasledniiml no-gnü. Jugoslovanski lastniki morajo predložiti zavodu v katerem so nanirii deponirani, potrdilo »opcijske oblasti o svoji državni pripadnosti kakor tudi. da so se nahajali sami 12. marca izven e. sl. republike. Na temeliu tega ooPdila za morejo se kimoni detaširati in honorirati. Potrebno ie še notrdilo bančnega zavoda, da so bili mmiru deponirani nri u;em žc 1T .marca t0!0 . nadalje š" vidiranie reiinslnvaškeea diplomatskega z.a-vtonstva. Na vsak' način ie treba točnega dokaza. da ie bP vrednostni naoir 12. marca 1110 deponiran in da se še danes nahaia izven področja č. sl republike. I e ti a ta način ie mogoče izposlovati iznjačiln v čehoslovaških bankah. Novi Pst — Privredna i*~fnrmn. Članovi re-dak/Tje đos,ada.niog ..Privrednog Glasnika“. »<>-kre-'ii u Bjelovaru nov list nod imenom ..Privredna reforma“, tiednik za narodno-gospodar-sku i socijalnu politiku. Vlasnikom i odgovornim "rednikom jesi IJnbnmir St. Kosier a urednicima lislai M P. Vukovič i Giurn Berjteš. članovi Hrv povili društva. Prvi broj „Privredne reforme“ Mazi 1. srpnja. Industrija /a sukno v Sloveniji. Na kompetentnih mestih se haviio z ideio ustanovitve, ozir. razširjenja tekstilne industrije, predvsem industrije sukna v Jugoslaviji. Zadevo ima sedai v rokah strokovnjak, in imati ic, da ho njegovo prizadevanje imelo usneh. Za industriio sukna ho treba zgraditi okohi ISO tkalskih statev. Na niih hi se dalo na leto izgotoviti preko I mil. metrov sukna, če hi se delalo samo podnevi. Proračun za stroje in druge stvari, ki so za imenovano industrijo potrebne, znaša no današnjih cenah 5S milijonov kron. Potrebno blago, ki bi se nabavilo za začetek, hi stalo (20 mi| k' .izdatki za surovine, režijo in drugo na so preračunani na 00 mil. K. Osnovne glavnice bi (robato 70 mil. K Načrt za to industrijo nravi, da imamo Jugoslovani dovoli surovin, ki jih sedaj za nizko ceno izvažamo v tujino , in da nam zlasti vodnih sil ne primanjkuje. Glede mesta, na katerem hi se imele sezidati tvornice, pravi načrt, da bi bil najprikladnejši kraj Medvode. Če pomislimo, da potrebuje 13 milijonov prebivalcev Jugoslavije na leto najmanj 40 milijonov metrov tkanega blaga, ki stanc povprečno po 200 K meter, vidimo, da potrošimo vsako leto okohi 7 milijard K za sukno. In ves ta denar gre v tujino! če bi se domača industrija povzpela tako visoko, da bi krila vsakdanje potrebe, bi ostalo glasom minimalnega proračuna vsako leto okolu 7 milijard K ljudskega premoženja doma. Kakšne ugodne posledice bi imelo to za naše gospodarstvo ni treba poudarjati. Inozemstvo. Generalni svet Avstro-ogrske banke je sklenil, da dne 1. julija 1920 izplača v zmislu svojih pravil 2 % dividende za leto 1920. Stroški okupacijske armade na Nemškem. Po poročilu „Baseler Nachrichten“ iz Pariza je vrli ovni svet za prvo četrtletje 1920 zahteval od Nemčije na stroškili za okupacijsko armado 2500 milijonov mark. Govori sc pa, da se v bodoče te zahteve znižajo. Na stanje sladkorne pese na Češkem jc ugodno vreme zadnjih dni zelo ugodno vplivalo. Plzenjske Škodove tovarne so urejene za graditev do 250 lokomotiv na leto. Nemška odškodnina. „Beogradska Štampa“ poroča povodom vesti, da so stvorili zavezniki nov sklon glede odstotne odškodnine, ki nam jo ima nlačati Nemčija, da se jc v naših najširših ■krogih zbudila bojazen, da sc je.ob tej priliki zonet znižala odškodnina za naše gospodarske zahteve. Ker je vprašanje vojne odškodnine za 'jas živliensko vprašanje, jc ravnatelj „Beogradske Štamne“ posredoval pri merodajnih mestih radi pojasnitve, ki sc dob-uic javnosti. Dobil ie nastopni odgovor: Vlada je povodom omenjenega zavezniškega sklena poslala zaveznikom akt, v katerem poroča, da stoji na stališču, da ie glede vnrašania sodelovanja pri vojni odškodnini v ve-bavi pismeni sporazum, ki ga ic v tem oziru sklenila Davidovičeva vlada po svojih članih Draško viču in Stojanoviču z zavezniško renara-eiisko komisijo. Ta akt je bil sprejet na znanje brez kakega odgovora in pojasnila. Kakor sc ve, so s tem posebnim sporazumom do gotove meje zadovoljene naše upravičene zahteve v vprašanju vojne odškodnine. „Poidihiitte" razlaščena. „Pravo Udu“ poroča iz Kladnega. da je delavstvo ..Poidihiitte“ sklenilo, nai sc podictic takoi razlasti in naj ga prevzame država. Upravljal bi ga odsek iz delavcev. uradnikov in vladnih zastopnikov. Zastopniki vlade so žc došli v Kladno, da sc bodo nogaiali z delavci. Nemški konzulati v Italiil. Italijanska vlada ic dovolila vzpostavitev nemških konzulatov, do katerih Nemci po mirovnih pogojili nimajo pravice. Druva skupščina mednarodne delavska konference bo v Genovi. Na dnevnem redu ic doio-čilev mednarodnega statusa za trgovsko mornarico ItaJlianske odškodninske zahteve znašajo, kakor poroča ..GiornaJe d’ Italia“. za obnovo z vojnimi pokojninami in voinimi odškodninami vred 65 mMiiard. Pačim bodo predložili zaveznikom. da bodo vpoštevaJi pravične italijanske zahteve. Amer>=ka prepoved nriselPve ianensklh de. Lavcev v Ameriko. Iz Montreala javliaio. da je delavska federacija, ki zbornic v Montrealu, sklenila zahtevati, naj konzres «renovc priselitev japonskih in drugih azilskih delavcev v Ameriko. Žitna žetev v Avstrallil. ..Agence Havas“ poroča Svdneva. da ho žitna žetev v Avstraliji vsied olidnesa rležia izborna. Ameriški Rdeč! križ v Solunu. Mesto Solun ie stavilo ameriškemu Rdečemu križu na brezplačno uporabo skladišče s ,301100 kub. metri skladiščnega prostora. Ta prostor ie lastnina mesta. Skladišče, ki obstoja iz 6 poslopij, jc na cesti med glavnim kolodvorom in med pristaniščem, a spo-ieno je z železniškim kolodvorom in s posameznimi parobrodnimi .pristanišči po tračnicah. Ta poslopja je imela dosedai družba British Dispo-sals Board. Rio de Janeiro prosta luka. Po poročilih iz Rio de Janeiro namerava novi brazilski predsed nik proglasiti Rio de Janeiro za prosto luko. Načrt, ki je že gotov, se predloži kongresu. Draginja. Vsi pariški listi ugotavljajo, da smo prekoračili višek draginje in da se pojavlja gibanje znižanja ccn. Padanje cen se razteza zlasti na živila, klavno živino in celo na surovine. Mednarodna trgovinska konferenca bo dne 23. junija v Parizu. Do sedaj so prijavile udeležbo Francija. Amerika, Anglija in Belgija. St. Germalnska mirovna pogodba. Poslani-ška konferenca jc izrazila željo, da se st. germain-ska mirovna pogodba uveljavi kar najhitreje, ker negotovost v sedanjem položaju zelo škoduje prJ zadetemu prebivalstvu. Konferenca je odobrila noto, v kateri sc protestira proti temu, da dela Nemčija razliko med posameznimi državami, zlasti glede izvoza in carine. Omejitvene odredbe na Francoskem omiljene. Ker so sedanje razmere za preskrbo z živili ugodne, so sc razne omejitvene odredbe omilile. Mosulski petrolej. Francoska zbornica se je bavila z vprašanjem Mosula. Briand jc opozarjal, da je pred vojno obstojala med Anglijo in Nemčijo "dogovor, po katerem pripada Angliji 75% mosulskega petroleja. Po poznejši pogodbi, skle-nieni med Londonom in Parizom, bi imela dobiti Francija teli 25%. ki so bili prej odkazani Nemcih. Tardieu je politiki Clemcnceaujeve vlade očitaj. da je premalo pazila na angleške nredpravlce. Pri nogaianjih.z Anglijo bi si morala Francija priboriti več pravic, kakor se je to zgodilo. Uvoz — izvoz. Romunska žetev. Po preračunjenju romunskega poljedelskega ministrstva bo Romunija lahko izvozila za 3 milijarde žita. Izvozna dovoljenja. Začasni finančni komite ministrstva jc sklenil, da se zniža izvozna carina za sveže zgodnje sadje na 2 dinarja, prepove izvoz hrastovih dog in dovoli izvoz hmelja, pri čemer sc računa dinar za dobro valuto. Dovoljen ic tudi izvoz ječmena do konca junija t. 1. Uvažanje blaga v obmejni pas. Uvažanje medmetov, omenjenih v ß 3 pravilnika z dne 16. maja 1920. pod št. 23R „Ur. L.“, iz drugih krajev naše države v 15 kilometrski obmejni pas tostran demarkacijske črte. je dovoljeno le z odpremniml izkaznicami. Tc izkaznice izdajajo oni mestni magistrati, oziroma okrajna glavarstva, iz katcrili oodročja sc blago izvaža, in sicer samo na nodlagi potrdila občinskih oblastev onih občin. ..v katere sc uvaža, da so dotični pro-iz.vodi tamkaj potrebni. Blago, ki se uvaža v ta pas brez odorcmniii izkaznic se konfiscira. Izvoz našega žita v Avstrijo. Kakor javlja „Neue Freie Presse“ iz Beograda, bo prejela Avstrija iz Jugoslavije 1500 vagonov žita. O dobavi slanine in mesa ter o kompenzaciji industrijskih medmetov pn Avstriji se bodo pogajanja nadaljevala. Naš Izvoz na Češko. Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se dovoli čeboslovaški republiki 1000 volov iz naše države. Kot rekompen-zacijo dobi naša država 7 vagonov sladkorja. Cehoslovaška vlada ie prosila za izvoz z uteme-Ijeniem. da nima prehraniti koncem meseca množico gostov, ki nridejo v Prago na vsesokolski zlet. Denarstx^o. Borza. Zagreb. L jul. Devize: Berlin (čeki) 175 17R (izplačila). 400 440. London 0—280, New York 0 65. Pa uz 480- 550, Praga 162 do 179, Dunaj 45- 46. Valute: Dolarji 50—60. avstrijske krone 0 44. carski rublji 115 122. na j! „ALPHA iš plakati risbe klišeji. Naročila sprejema anončna ekspedicija Al. Matelič LJUBLJANA, Kongr. trg 3. BRAŠNO sve vrsti izvrstne kakvoće, pošilja kukuruze i kukuruznog brašna kao i svih zemaljskih plodina i industrijalnih proiz-:::: voda na veliko i malo. :::: Škiadiite ,BÄLKÄN‘ Zagreb Petrinjska ulica 77. Telefon 23-61. H ■-...'...-.....----------------------■■■ -r|B g Kome treba pšenicu, kukuruza, ječmena, masti, slaninu, suhog mesa i sve ostale zemaljske proizvode neka se obrati na priznatu protokoliranu firmu Jovan Tom ić Mitroviča (Srem). Telegram adr. „Amerikanec“. Telef. br. 37. Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezu. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladištenja, ocarinjenja, finan-ciialne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz feirokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16. 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. mmM damin slamnate lot biće (cekarje) predpražnike; vse različite slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tura slamnika! v Slaku. a. Eemialc pri LjukEjaui v najrazličnejših iztieljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki vzdržati visoki kurz tujih valut, da bi se cene našega dinarja ubile. Izvoz našega žita v Avstrijo. Kakor javlja „Neue Freie Presse“ iz Beograda, bo prejela Avstrija iz Jugoslavije 1500 vagonov žita. O dobavi slanine in mesa ter o kompenzaciji industrijskih predmetov po Avstriji se bodo pogajanja nadaljevala. Naš izvoz na Češko. Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se dovoli čchoslovaški republiki 1000 volov iz naše države. Kot rekompen-zacijo dobi naša država 7 vagonov sladkorja. Cehoslovašika vlada je prosila za izvoz z utemeljenjem, da mora prehraniti koncem meseca množico gostov, ki pridejo ,v Prago na vsesokolski zlet. Beograjski drobiž. Beograjska mestna občina je dala v promet papirnati drobiž po 10 par, ki ima isto obliko kakor drobiž za 2(1 par. Promet. Promet na progi Pariz-Praga-Varšava-Dunaj je otvorjen. Vozi tudi ekspresni vlak Praga-Var-šava-Dunaj. Za sedaj vozijo vlaki trikrat na teden v vsaki smeri. S tem je zagotovljena direktna zveza med Francijo in Avstrijo. Simplonski Oericnt- Exxpress bo vozil od I. julija po štirikrat na teden med Parizom in Carigradom ter no trikrat na teden med Parizom in Atenami. Pričakuje se, da bo tekom meseca vzpostavljen direktni vlak med Dunajem in Beogradom preko Budimpešte. Kavcije za telefonske pogovore. S 1. julijem t. I. morajo vsi telefonski naročniki, ki sc hočejo še nadalje udeleževati medkrajevnega telefonskega prometa ali predajati in prejemati brzojavke po telefonu, položiti pri svoji telefonski centrali za vsako vrsto tega prometa posebe jamčevino v znesku, ki bi kril pristojbine narastle iz tega prometa vsaj za en mesec najmanj pa 50 dinarjev — 200 kron. Ako jc jamčevina med mesecem do tri četrt položene svote izčrpana, se mora nadopolniti do prvobitne svote. Konec meseca se morajo računi iz tega prometa v treli dneh poravnati. Brzojavne pristojbine za Čehoslovaško. Počenši s 1. julijem t. 1. je v brzojavnem prometu s Čehoslovaško pristojbina za eno besedo 24 par ali 96 vin. minimum 1 din. 40 par ali 96 vin. minimum 2 din. 40 brzojavke se plačuje za 50 % znižana pristojbina. Minimum din. 2 din. 40 par ali 9 kron 60 vin. Poštna vest. Z dnem 1. julija 1920 se uvede uri kr. poštnem uradu Dolnja Lendava dostavljanje^ poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: 1. okraj: Tromelince, Petešovcc, Centiba, Dolinska vas. Pince, Ccntihska gorica, Krokeš. Lendavska gorica; II. okraj: Duga ves, Zamostje. Bamita: III. okraj: Spodnje in Gornje Selišče, Gaborje, Kot. Kapca. Hotiza. Dostavljanje se ho vršilo po T. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, po II. in III. okraju vsak torek, četrtek in soboto. Parobrod pod jugoslovansko zastavo. Naša tvrdka Mitrovič. Bros & Co. v Londonu krstila je svoj parobrod z imenom „Jugoslaven T.“. Parobrod nosi 5500 ton ter ie pod zanovedništvom g. Frama Matiča. Vse osobje ic jugoslovansko ter je došlo iz Jugoslavije. Najvažnejše pri tem je, da plove narobrod pod jugoslovansko zastavo. Odplul ha v kratkem iz Angleške v Ameriko. V veliko čast je gornji tvrdki to, da je dosegla pravico pl ovc n ja pod jugoslovansko zastavo v inozemstvu. medtem, ko nam je v našem Jadranu prepovedano. ■BHBMaHHHHR H Naprodaj so g štedilniki- K. Vasle in drug ™ stavbeno in umetno ključavničarstvo Glince št. 132. ■ Prodam en vagon stare MEDENINE in druge kovine, večjo množino starega bakra, nove papirnate m stare jutaste vreče, 5 vagonov starih vojaških ČEVLJEV, bakrene žice (tudi izolirane) in razni drugi stari materijal. Adolf Kraus stariji Osijek. Kopita v prvovrstnih ameri-kanskih. polamerikan-skih, angleških in drugih oblikah za takojšnjo dobavo v vseh številkah za moške, ženske in otroke nudi Franc Kaučič Sevnica. Najmodernejše a|i||)|ia lastnega izdelka, rman ||l||KilK tu- In inozemsko aaoa UM1U11U manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. I A I I « i I t I H' (Malzkaffee) i ljuštenog Gerstla odašilje svaku količinu postom kao i vagonima uz dnevnu cenu JOVAN TOMIČ Mitroviča (Srem). Te!egr. adresa: JÜIERIKMC“. .V. Telefon Ir. 37. FWWWWW WWWWWWvs I I I I i I I I B e c\StZ: GARAČA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-m a tika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranjo, autogenično varenje i željezno i mjedno tokar nje. — Prima sve popravke au omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cije.ie najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gr.i-djevne i umjetne bravarske poslove, kao : oki-vanje prozora i vrata Izradjnje razne želje, ne • ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te j sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita-i brza uz umjerene cijene MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 fj Telefon br. 22—28. Prva jugoslov. tvornica pokućtva i štapova sa parnim pogonom u Sunji, Hrvatska. Vlastnici: Izgradba svih vrsta pokućtva kao i gradjevne stolarije, vrata i prozore za novogradnju kuća, vila i tvornica, i to iz mehkog i tvrdog drveta. — Nadalje izradjuje štapove za šetnju i brda od najjeftinije do najfinije vrste, sa šiljkom i bez šiljka, zatim sve vrste štapova za kišobrane i držala za kandjije (bičalice). Naslov za pisma i brzojav: Tvornica pokućtva. Interurban telefon broj 3. E razpošilja proti na-plačilu in povzetju v Tržiču n Gorenjsko. iz kavčuka ; CIRIL SITAR ^ LJUBLJANA Mali oglasi. Prazne steklenice parfum-ike kupi po na j višji ceni 1. C Kok r, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Korespondcnl zmožen slovenskega, nemškega francoskega in angleškega jezika kakor tudi vseh kon terskih del išče primerne ga mesta v Hrvatski Do-p si se prosijo pod „K B.“ na upravo Organizator z vsestransko ti govsko izobrazbo zmožen popolno več slovanskih, dalje nemškega, italjan-skega in deloma tudi fran coskega jezika išče njegovim sposobn stim odgovarjajoče stalno mesto. Dopisi pod „Reprezentant" na upravo I sta. Kupi se večjo množino krede (Schlemkreide). Ponudbe pod „Kreda* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana Bukovog ugljena prodaje 30 vagona M Zabavnik, Budinščina Otpremili može te na sedmicu 2 vagona. Želim vstopiti kot sodelujoč družabnik, s približno K 30 000 — , po po trebi tudi z več, najraje v že obstoječe podjetje poljubne stroke. — Sem vsestransko t govsko na-obražen, obvladujem tudi franc, in rušč , sem d< ber organizator itd. Ponudbe pod „27 let1' na Anončno ekspedicijo Al. Matei č, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki,— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Jermenica, rabljena, v dobrem slanu, 2000 visoka, 350 široka vrtanje 15r mm drog 100 mm moči 4000 mm dolžine in 3 tečaji brez metalastega ležišča se za primerno ceno proda A. Tomšič, Verd pri Vrhniki. ■ ■ ■ Al OMA1 ■ ■ ■ ■ ■ i n Ä ■ ■ m ■g plakati in reklamne risbe ■ ■ ■ ■ Imajo ■ ■ B ■ ■ najboljši uspeh! ■ ■ ■ ■ 1 Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobremu plačilu Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. Posjednicima mlateceg stroja i dinama, koji bi trebali, ima da prodaje 'nu rem niču (Riemenscheib;) veliku 120, široku 40, bi-šotine II glava jaka 22 cm. Stanko Cmelič, mlinar u Brekovljanu, p. Brekovljan, železnička po-slaja Dugoselo. Zamenjam dunajsko trgovsko hišo za primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo. Za mlinarje! „Rentabel štev. 5“, v zelo dobrem sta iju, se proda. Naslov: Paromlin, Kaniža pri Pesnici Oddam lokal v Brodu n 'S. onemu, ki bi se bolel udeležili kut kompanjon z kapitalom 250.000 K. Prednost imajo v steklarski ali porcelanski stroki iz-vešbani Dopisi pod „T S.“ na upravo lis'a Išče se za takojšnjo dobavo v vsaki množini: Zinkovo belilo oxyd, Svinčeno belilo, B ryjev sulfat čist, zm’et, Glycerin kem. čist Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine pod „Barvo“ na upravo „Jugosl vanske Borze“. Filatelistom se priporoča v nakup album, obsegajoč čez 2600 znamk, med njimi več eksernplarov visoke vrednosti. — Na ogled v upravi Vila na prodaj v Mariboru, Tomanova ulica 7 (Gabriel Hackel ul). Ponudbe oziroma vprašanja s priloženo poštnino na G. F. K. Sv. Barbara v Halozah Ravnotamjena prodaj 50 kom. znamk .Kralj Petar na bojištu 1914‘. Pisalni stroj „YOST“, najnovejši sistem, se proda. Pojasnila v upravi. DROGERIJA I.CK0TAR, FOTOMANUFAKTURA < PARFUMERIJA <•> LJUBLJANA <5 WOLFOVA UL 5. . Zagrebška borza. Nominalna | vrednost oz.l pri papirjih j obresti od ] I Dividende L 1918 Vrednota Kurz 18./VI. v Kurz 22./VI. v Kurz 26./VI v Kurz 30.,'VI v denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju blagu _ 4°/o državni boni kraljevine SHS s prem. _ z 4,/2°/o „ „ „ „ . . . 4,/2°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . z z 200 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 1050 — 1075 — 1100- Hrvatska banka, Zagreb 70G-— 800 — 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1900-- 1950- 1950 — 2000- 400 „ splošna kredit, zav., Zagreb „ 550'- 560- 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 185'— 200 - 160 — 170'- •i00 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 370'— 375'- 390'- 400 — 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 320 — 330'- 325'- 330'- 400 18 Jadranska banka 610'— 670- 700 — 720- 400 Jugoslovanska banka, Osijek .... 2700'— 2750'- 2800 — 2950'- 400 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1560'- 1470'- 000 8 Narodna banka, Zagreb 785'- 790'— 750 — 760- 00 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 10100 — 10500'- 10450 — 10550 — se 100 Riječka pučka banka, Rijeka 400- 436 — 400'— 430 — 400 „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb 68 B00 Dubrovačka purobrod.plovitba,Dubrovnik 6500'- 7300 — 7200 — k 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek . . . 800'— 830'- 850- © 200 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1480- 1520'- 1550'- 1700- W1 Devize: © A London 1 funt 295- 330 — — Praga 100 kron 192 — 195 — 175'— 176 — 5 Pariz 100 frankov 560'- 690— Curih 100 frankov 15500- 1500'- 1525 — — — Wien 100 kron .... .... 51- 52- 48'5 50- Valute: — Dolarji • 72 — 75'— 74'- 76' — Bolgarski levi 100 • Čeho-slovaške krone 100 • 195 — 205 — 200- Francoski franki 100 • 560 — 625- 1 Napoleon d’or ■ 250'— 268'- 270 — 280— Nemške marke 100 210'— 214 — 220'— 2>5 — Romunski leji 100 ........* 190- 200- 197'- 198— — Lir HO . . . 460'- 500'- 490'— 500— _ Avstrijska krona 5V— 5V5 48'- 49- razmnožuje strojno iruEno pisanje (rislie, note) putem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl.plotfe Zahtievajte tjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za tijelu kraljevino $11$ ÜELEHBöRGOVÄ ULICA ŠT. Z I ■ nHHMHHBBHMHBHHHD ! ELEKTROS! URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON 5 VLADIMIR NOVAK | ZAGREB Frankopanska ul. 8 Telefon Inferurb.3-31 - Brxojavi: „Eleklronovak“ Zagreb B UREDJUJE; Elektične cenlale i sve vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. ©enfrala^ld JNUllL Pcdruž= DBCCIMD' ZÄ.OREJB Cc^imBlOULMI ■ ■ a M SAMOVEZA I OVRATNIKA Armin Löwenstein 5 Zagreb, Draškovičeva ul. 6. ■ Želimo spoj sa prvorazrednim slovenskim firmama — specialno glede exporta suhih šljiva 1 O Ivica Meštrovk & comp. Interurb telet br.17 Bos. ŠamaC Brzojavi: Meitrovii. □ Import — expert, trgovina na veliko zemaljskih proizvoda. KOLONIJALNE ROBE, žitarica, gragjevnog i gorivog drvela. ŽESTOKIH PIĆA. Velepecara Šljivovice, rakije itd. r:;.::.::.::..:... Električne novosti karbid, vozila vseh vrst, vreče, stroje i. t. d. dobavlja EID SZEtiO Budapest ill,Felsöenlösor37. 1. vrste Smyrna nudi na debelo in drobno i "naslednik Motnik (Slovenija). PF9biWAKAbR9Bh'0 WtiEBELß MBREGÜ20. P61L0 ST JAKöBSiftGÄ nosm Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi veijimi kraji v tu- in inozemstvu.