Moj Ironman - majhen korak za človeštvo in ^4 velik zame \ Pogovor z Jankom Mikušem SÉSSaST' ' -, *■ ‘ *v J- */-ze*06c*!/C6i, Pogovor s skladateljem Jožetom Troštom / ✓ IZDAJA DRUŠTVO TRILLEK 23. številka Foto: Anton Tratnik Uredila: Anja Rijavec Pomočnik: Andreja Petrovčič, Lucijan Trošt Uredništvo: Franka Koren, Jerneja Tratnik, Tanja Hladnik, Ana Tratnik, Luka Bizjak, Janez Kovšca, Jernej Škvarč, Simon Škvarč, Tim Žgavec ......................................................... Pogovor s skladateljem Jožetom Troštom_________________________________5 ...........................................................^ Mladépesmi!____________________________________________________________9 V svetu vertikale_____________________________________________________13 Moj Ironman - majhen korakza človeštvo in velikzame___________________15 .......................................................J?J? v Na Colu sito se letos valjali od smeha ob novi komediji________________22 Lokalne volitve 2010__________________________________________________24 ............................................................ŽS' Pobkandinaviji z MePZ Primorje________________________________________25 Luigi Damiani_________________________________________________________29 Kuba včeraj, danes, jutri...__________________________________________31 ...........................................................J>4- Poročilo gasilcev PGD Col za leto 2010________________________________34 Mladi gasilci na taborjenju___________________________________________36 »... Materin jezik pa ključ do vsenarodne omike... « (A. M. Slomšek)__37 Lov in lovstvo nekoliko drugače_______________________________________40 Za nami je še eno leto, v katerem smo uspeli uresničiti naše cilje____42 Konjeniško društvo VIHR _____________________________________________44 ...........................................................4-7 Colsk^zupnijska kronika za iztekajoče se Gospodovo leto 2010__________47 Oglasno trženje: Dušan Koren, Silvan Praček Lektoriranje: Marija Bajc, Barbara Koren, Franc Černigoj Oblikovanje in prelom: Tina Maraž Naklada: 300 izvodov Datum izida: 26.12. 2010 ...........................................4y Pgovor z Jankorft Mikušem________________________________________________49 Pretekla štiri leta smo uresničili velike želje, le zakaj jih tudi prihodnja štiri ne bi _52 Žagolič_____________________________________________________________55 u- ......................................... Xolvletih2TO1 -2009______________________________________________56 tSeA-éa................................ Kaj se skriva v lipi? Kiparsko srečanje 2010_________ Izšlo, izšlo, izšlo..._______________________________ Tri vrata v pravljične svetove_______________________ Naravoslovni teden za »osmake « v Kranjski gori (2010) Vseslovenska čistilna akcija tudi na Colu____________ Smučarski izpit? Le čemu?____________________________ Teptanje pravic slovenskih učencev v fašistični šoli_ ..................... Ivanu Troštu - Hišniku v spomin______________________ Ostalje le spomin... ko valovil in šumel je pšenični klas_ »Suhovršci«__________________________________________ StrelavSuhemvrhu________________________________________________________80 .............................................S> z? Colska {ptroža 2010: Jože Trošt_________________________________________82 ? 32.5 r h/zaio To, da sedaj v rokah držite nov Colski časnik, je pravzaprav izjemno dober znak. Pomeni, da je izšel, da so bili zbrani vsi članki, vse slike, bolj ali manj vse, kar smo želeli, da se letos bere v njem. Kar sploh ni tako zelo enostavno, kot se mogoče zdi na prvi pogled. In to mislim čisto resno. To je že 23. številka. 23. leto izhajanja, 23. leto pospešenega razmišljanja o dogajanju čez leto, pisanja, iskanja fotografij, verjetno pa tudi zmešnjav, hitenja in zamud. Za nekatere od nas brez izkušenj, ki smo se letos prvič poprijeli za tovrstno delo, je bilo to nekaj povsem novega in strašansko zapletenega. Mladina je letos pridno »zapregla«. Sodelovalo nas je namreč več mladih kot zadnja leta. To je dobro. Vendar se je poleg naše zagnanosti in navdušenosti, ki sta nedvomno pripomogli k boljšemu končnemu rezultatu, izrazilo tudi nekaj mladostniškega hitenja, površnosti, kompliciranja, napak...to je tista slaba stran mladine. Ampak mislim, da smo naredili nekaj veselja »stari postavi«. Mlado drevo se rado upogne, če ga začneš upogibati dovolj zgodaj in tudi iz nas bodo nekoč zrasli dobri uredniki, fotografi, pisci pa še resni za povrh, če nas bodo še naprej tako dobro »dresirali«. Zato se želim zahvaliti vsem tistim ostalim, ki jih že poznate, izpod katerih pisal berete že leta, morda celo desetletja. In tudi boste še kar nekaj let, konec koncev še niso tako zelo stari. In vsem vam bralcem, ki se boste v prihodnjem letu prebijali skozi te strani - bodite veseli, da imate čtiva še za eno leto. Meni se je namreč na trenutke kar zdelo, da ne bomo zmogli vsega. Ampak rekli so tako - še vsako leto je Colski časnik izšel - letos bo tudi. In tu je. Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko letni pras razigrano bo prestopil čas? v1'/ Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati? Zlati bodo, če sivino si vsakdana sami pozlatimo, s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, toploto. Takih časov - zlatih časov - vam želimo. POGOVOR S SKLADATELJEM JOŽETOM TROŠTOM Jože Trošt, duhovnik in skladatelj, eolski rojak, je 12. maja letos praznoval svoj 70. življenjski jubilej. Ob tej priložnosti sem bila povabljena, da z jubilantom spregovorim par besed in napravim prispevek za Colski časnik. Njegovo bogato ustvarjalno življenjsko pot bom skušala osvetliti v pogovoru z njim. Kako se je začela vaša ustvarjalna pot? Kdaj se ustvarjalna pot začne je pravzaprav težko reči. Je to takrat, ko gre nekdo v glasbeno šolo in se tedaj začne pripravljati na poklic umetnika (npr. igranje na instrument, komponiranje ... )? Nedvomno človek že v ob rojstvu prejme za to potrebne sposobnosti. Zase lahko rečem, da sem veselje do glasbe dobil že doma, v mladih letih. Moja mati je bila dobra pevka in je zelo rada pela. Oče takega veselja do petja ni kazal, zelo pa je občudoval zvonove - njegov oče je bil namreč pritrkovalec. Rad je poslušal tudi zbor. Najbolj je občudoval tenorje, ostalih glasov (soprani, alti in basi) ni omenjal. Mene pa je bilo sram peti sam, čeprav si je mati to želela. Zato je včasih v šali rekla, da nisem njen sin. Poleg primarnega okolja so za glasbeno vzgojo potrebne tudi druge strukture: pri nas gre za cerkev in šolo. Tu se navadno petje odvija. V mojem primeru šolo lahko takoj odmislim, saj mi v glasbenem pomenu ni dala ničesar, vsaj prvi razredi tedanje eolske osnovne šole ne. Starejši se še spominjamo učitelja Danila Sirka. Pri njem nismo skoraj nič peli. On je bil strašen risar, zato smo včasih celo dopoldne risali, jaz pa sem bil na žalost slab v risanju. Šola takrat še ni bila to, kar je danes. En učitelj je učil vse predmete vse do konca osemletke. Za petje je tako ostala samo cerkev. Na Colu je bilo k sreči petje vedno prisotno. Stari ljudje so mi pripovedovali, da je že pred vojno gospod Janc (pokopan je na Colu) vodil kulturno društvo, v okviru katerega je bilo dramsko društvo (ljudski oder) in pevski zbor. Oboje je vodil on sam. Nameščen je bil v današnji »Pekovi« hiši. Tudi po vojni seje pevsko udejstvovanje nadaljevalo. Na Col je za župnika prišel gospod Jože Petrič, navdušen pevec, kije »skupaj spravil« presenetljivo dober zbor. Vendar se je po vojni petje umetno razdelilo na cerkveno in prosvetno petje, česar pred vojno in tudi danes ni bilo. Cerkveno petje je bilo vseskozi »zamolčano«, povzdigovalo pa se je prosvetno petje v društvih. Tako je nastal moški zbor Razpotje, ki je dolgih 50 let sooblikoval kulturno dogajanje na Colu in drugod. Isto velja za novi mešani zbor Duri. Zbor nastane iz potrebe, iz tradicije in brez njega bi na vasi nekaj manjkalo. Kako je potekalo vaše šolanje? V letih 1949-1955 je na Colu dušno pastirstvo opravljal župnik Albert Metlikovec. Organist pa je takrat bil Leopold Koren, »lokvarski Polde« po domače. Ko si je doma omislil gostilno, je v nedeljo popoldne pri litanijah večkrat manjkal. Župnik Metlikovec je zato začel nekaj mladih fantov in Anico Babčno uvajati v igranje na harmonij (ki ga še danes hranimo na vikendu, op. avtorja). Takoj, ko sem po šoli iz Ajdovščine prišel domov, sem hitro pojedel zelje ali kar je že bilo in tekel v cerkev vadit na harmonij. Pozimi sem imel roke rdeče od mraza. Metlikovec je bil izredno natančen, glasbeno pa velik estet. To zdaj vidim. Globoko je dojemal glasbo. Njega hranim v najlepšem spominu. Z njim se začne moje glasbeno šolanje. Po končanih štirih letih eolske osnovne šole sem nadaljeval gimnazijo najprej v Vipavi in nato v Ajdovščini. Na šoli je bil tedaj močan dijaški mešani zbor. Vodil ga je profesor Cene Matičič, sicer profesor matematike in fizike, pa tudi dober glasbenik. Pri njem smo peli tudi težje zborovske skladbe kot npr. Mokranjčeve Rukoveti ali Pomladni spev skladatelja Antona Lajovica ... Nekaj let sem pel v tem zboru in moram priznati, da sem prav tu dobil veliko veselje do glasbe in petja. Po maturi se je zgodilo bogoslovje v Ljubljani. V drugem letniku sem že vodil bogoslovski moški zbor vse do nove maše (1966). Potem mi je pri 27 letih škof Janez Jenko predlagal oziroma mi ponudil, da bi šel študirat cerkveno glasbo v Rim, ker so bile potrebe na tem področju pri nas velike. Tako sem pri teh letih razmeroma pozno sedel na »glasbeni stol«, se začel organizirano in šolsko ukvarjati z glasbo, hodil vsak dan v šolo, delal izpite in vse kar sodi k temu poslu. Ko sem leta 1970 prišel iz Rima v Ljubljano, sem na naši akademiji za glasbo ob delu študiral še 4 leta in pol. Taka je moja glasbena šolska pot. Še nekaj dogodkov iz tega mojega šolskega obdobja mi je ostalo v spominu in bi jih rad omenil. Najprej koncert velikega zbora bogoslovcev v Škednju vTrstu leta 1967. To je bila v tistih letih senzacija! En tak velik zbor samih bogoslovcev, ki prihajajo iz »komunistične« države, medtem ko v Trstu takrat ni bilo nobenega bogoslovca! Drug dogodek zadeva začetke mojega »skladanja«. Velike potrebe po novih skladbah so se pokazale po liturgični reformi, ko se je v cerkveni glasbi ukinjala latinščina in uvajala slovenščina. Pred tem smo za velike praznike peli le latinske maše, slovenskih sploh ni bilo. Tako sem začel pisati v četrtem letniku bogoslovja ljudsko mašo, ki jo še danes pojejo, in to brez ene brez ene same ure harmonije, kar tako po občutku. Kako pa se prepletata duhovniški in skladateljski poklic? Glasba je samostojna ali avtonomna umetnost. Sama na sebi kot zvrst umetnosti ima svojo izpovedno moč. Vplivi nanjo prihajajo iz različnih strani; npr. iz filozofije, vere, celo politika hoče izrabiti njeno moč. Poznamo primere, ko je bila glasba sužnja političnih sistemov. Poglejmo npr. diktatorja kot sta Hitler in Stalin, kako sta nasilno vplivala nanjo in si jo hotela prisvojiti in zasužnjiti za dosego svojih ciljev. Hitlerje preganjal skladatelje židovskega rodu, prepovedal je koncerte z deli židovskih skladateljev. Tudi Stalin je od njemu podrejenih skladateljev zahteval, da pišejo tako glasbo, kot je on želel, kot podporo njegovim političnim ciljem. Vsi ti ljudje so se dobro zavedali, kakšen vpliv ima glasba na človeka. Kaj pa glasba v službi cerkve, ali ni potemtakem tudi cerkvena glasba dekla ali sužnja, zato ker služi verskim idejam? Glasba v cerkvi se je odvijala vse od njenih začetkov. Je spremljevalka ali sooblikovalka obredov, vendar tako, da vedno ohranja svojo izpovedno samostojnost. Njena odlika je prav v tem, da sme na svoj način sodelovati pri največjih skrivnostih, ki se na svetu dogajajo: maša in zakramenti. Tega so se v Cerkvi zavedali papeži in cerkveni očetje vseh stoletij. Cerkev je zakladnica najlepše in najbolj umetniške glasbe, ki sojo napisali skladatelji vseh časov. Zato poklic duhovništva, tudi v mojem skromnem primeru, vpliva na mojo glasbo. Kot »uslužbenec« Cerkve nekako moram pisati glasbo, ki je namenjena cerkvi, pa ne samo zato; ta glasba mi je po svoji ideološki strani blizu. To, kar verujem, prenesem v glasbo. To je tista najgloblja povezava med glasbo in mojim poklicem. Moja glasba je torej povezana z mojim poklicem, iz njega dobiva svojo moč. Mislim, da sem dovolj povedal. Ali lahko rečemo da umetnikova vera oz. nevera vpliva na njegovo umetnost? Vernost - nevernost? Težko je reči, kdaj je človek zares neveren. Lahko je človek, ki ga imamo za nevernega, znotraj zelo veren. Obstaja zgodba, ko je nek arhitekt, ki je načrtoval gradnjo nove cerkve, vprašal, kaj je to spovednica. Nikoli ni slišal zanjo. Arhitekt predstavlja idejo kot npr. slikar, glasbenik. To ni samo stroka ali obrt, to je umetniško delo. Mislim, da moraš biti religiozen, če hočeš ustvariti pravo umetnino. Podobno kot v arhitekturi velja tudi v glasbi. V 20. stoletju je bilo napisanih ogromno maš, ne poznam pa skladatelja, ki ne bi bil veren. Ne morem si predstavljat, da bi nek neveren skladatelj napisal Slavo ali Jagnje Božje, če nima do teh vsebin nekega osebnega odnosa. Skladatelja pritegne verska ideja; če ni veren, ne vem, kako ga bo pritegnila. Morda denar, če mu kdo dobro plača. To pa je že druga zgodba. Skladatelj mora najprej sam verjeti v lastno umetnino, da bodo tudi ljudje verjeli vanjo. Katerih skladb je največ v vašem opusu, za kakšne glasbene sestave največ pišete? V mojem opusu je gotovo največ vokalnih (pevskih) skladb. Ne morem pa trditi, da mi je pisanje vokalne glasbe bliže kot recimo pisanje orgelske glasbe. V vseh letih je največ pobud in naročil prišlo za zborovske pesmi. Od nekoga dobim besedilo, tekst, potem pa skladam. Zelo rad sem pisal tudi glasbo za orgle. Za orkester sem malo pisal, saj je zelo malo možnosti, da bi slišal izvedbe. Statistično gledano imam torej največ skladb za vokal oz. zbore vseh vrst, potem pridejo orgelska dela (ki pa so manj znana), potem so tu različni komorni sestavi, to so skladbe za manjšo instrumentalno zasedbo, samospevi itd. Kakšna je pot od ideje do končnega izdelka? Kako poteka utelešenje glasbe? Kako se razvija skladateljski proces? Pomemben je ustvarjalni moment v človeku, ki ga nekdo ima. Govorimo o navdihu, inspiraciji. Najbolj kvalitetna je tista skladba, ki ima nek navdih. Kaj je navdih? To je na primer neka osnovna misel, ki je kratka, morda ima le nekaj tonov, vendar vsebuje nek notranji »naboj«, naj tako rečem, da je sposoben nadaljnje rasti in se razvijati. Podobno kot drobno zrno, ki se razraste. Ne vzklije vsako seme. Tudi semenski krompir zelo skrbno izberejo, imeti mora več »očesc«, kot se spominjam iz mladosti, ko sem se soočil s tem delom. Na navdih je treba včasih potrpežljivo čakati. In prositi usodo. Včasih sem začenjal skladbe z velikim dvomom in s tem samega sebe zelo mučil. Ali je to sploh kaj vredno? Včasih pišeš iz rutine, iz gole prakse ... In se sprašuješ, ali je to zmožno preživetja ali ne ... šele bodočnost ti pokaže, ali se je pevcev »dotaknilo«. Če se jih je, je bilo seme dobro. Vemo pa, da skladbe po svoji kvaliteti niso vse enake. Tudi pri velikih umetnikih lahko muza včasih zaspi (tega si nisem sam izmislil). Korak naprej v skladateljskem procesu predstavlja obrt, ustrezno znanje. Nekdo je rekel: »Ideje so poceni, drage so odeje!« Klesanje, delo ... to »košta, ure in ure tehtanja, premlevanja ... Obstaja anekdota o skladatelju Brahmsu. Mojstra so vprašali, kje dobi ideje za svoje skladbe. Pa jim je odgovoril, da je v idejah reven, več da jih ima cestni pometač, ki ga sliši, kako si požvižgava melodije, ko pometa. Brahms je namreč znan po trdem delu, klesanju. Obrtnikovo delo, priučenost, je bilo in ostane zelo pomembno, da ne rečem, nujno. Skladatelj je kot kamnosek: pred seboj ima kos kamna, ki ga v potu svojega obraza obdeluje in kleše. Kako je vplivala računalniška doba na vaše delo? Zelo, zelo. Vendar v smislu kompozicije kot ustvarjalni proces nič. Človek ustvarja sam, računalnik mu pri tem nič ne pomaga. Vendar bi brez njega skoraj ne mogel preživeti dneva. Zakaj pa ga potrebujem, če ne vzpodbuja moje ustvarjalnosti? Samo zaradi praktičnih razlogov. To je neverjetno koristna zadeva. Je pomožno sredstvo. Ni primerjave s pisanjem not na roke in računalniškim pisanjem. To je danes zelo enostavno. Seveda pri tem načinu pisanja obstajajo tudi pasti. Človek namreč zlepa ni zadovoljen s tem, kar napiše ... kar naprej bi popravljal stvari. Večkrat se kaki izvajalci moje glasbe pritožujejo češ ne vemo, katero verzijo not bo prinesel na vaje. So pa skladbe, ki jim ne spremenim ničesar več. Primer je 13. maša; približno desetkrat sem jo popravljal, sedaj pa sem z njo tako zadovoljen, da ne najdem (na trenutnem stanju znanja) niti ene note več, ki bi jo popravil. Je dokončno. In mnogo drugih skladb tudi. Na primer ljudska maša, ki sem jo napisal v bogoslovju, kasneje sem ji dodal Slavo, pred kratkim pa sem jo priredil za štiriglasni zbor in ji dodal še Vero. Razvijala se je torej celih 45 let in niti note ji ne več bom spremenil. Ste vedno zadovoljni s tem, kar naredite? Z nekaterimi deli bolj, z nekaterimi manj. Nekatere skladbe smatram za povprečne, zavrgel jih pa kljub temu ne bom. Naj pričajo o nekem času, o tem, kako sem razmišljal v nekem določenem času. Izdal sem zbirko Svetniške pesmi - farni zavetniki. Nekoč sem dobil naročilo iz župnije Kred pri Breginju. To je bila pesem v čast sv. Hilariju. Kdo ga pozna? Ali npr. svetega Zenona nekje v Istri? Naredil sem jih in nanje pozabil. Po mnogih letih pa sem videl, da sta zabeleženi v mojem arhivu. Klical sem na teren in povedali so mi, da jo še pojejo. Celo rokopis so mi vrnili. Zdaj sta mi prišli prav, ko sestavljam zbirko: 30 pesmi v čast svetnikom! Pesem ima torej svoj pomen, saj živi! Za vsako na novo zgrajeno cerkev v Ljubljani sem napisal novo skladbo; tako so nastale skladbe za cerkve na Žalah, Škofljici, Mostah, Zadobrovi, Stožicah in Podutiku. Nekatere so posrečene in se mi »dopadejo«. Ne vrednotim pa vseh enako. Nekatere so boljše, nekatere slabše. Radi poslušate svojo glasbo? Lagal bi, če bi rekel, da je ne slišim rad. Velikokrat pa zraven trpim ... ker ni to, kar bi moralo biti, v smislu izvajanja. Zadnjih deset let na veliki šmaren pridem domov in po poti v avtomobilu poslušam prenos slovesnosti z različnih božjih poti. Pogosto pojejo kake moje skladbe in največkrat pri tem zelo trpim. Mislim si, da bo morala biti Marija do teh zelo prizanesljiva, saj je veliko blažja od mene (smeh). Včasih ga dobesedno lomi kakšen »drugorazredni« organist, ki namesto mola igra dur; pevci pojejo pravilno, organist pa igra narobe! Zelo lep je bil koncert v ljubljanski stolnici, maja letos, ob moji 70-letnici, ki gaje pel zbor Anton Foerster. Peli so samo moje skladbe. Zelo mi je bila všeč izvedba Marijine skladbe Srebrne fanfare ... tako lepo so jo zapeli, da mi je prišlo na misel, da moje življenje pa le ni brez pomena. Sicer mi vsaka glasba, ki je dobra, paše. Preferenčnega stila pa nimam. Komercialna glasba je gledanje skozi profit, je manipulacija s človekom. To je amaterizem, brez znanja in duha. Kot dobra glasba blagodejno vpliva na človeka, ga krepi in gradi, slaba s svojimi atavizmi (atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih) negativno vpliva nanj in ga razdvaja. Kako poteka vaš vsakdan? Na tem delovnem mestu sem že 40 let; gotovo moj delovnik ni bil vedno enak. Včasih sem imel manj časa za komponiranje, saj sem vodil tudi po tri pevske zbore, orglal in učil... v zadnjih desetih letih se je to spremenilo, še bolj pa v zadnjih štirih letih, odkar sem v pokoju. Včasih sem se več ukvarjal z rekreacijo. Bila je doba, ko sem kolesaril. Večkrat sem prikolesaril domov na Col, nekateri so se temu zelo čudili, češ, kako to zmorem ... Ponašam COx/'IiaÌSc, S1#/# 7 se celo z daljšimi relacijami kot je Ljubljana-Col! Zadnja leta hodim več v toplice pa na kakšen krajši sprehod ... Po jutranji maši sedem za računalnik in skušam čim več materiala iz preteklosti prenesti v računalnik. Precej je še na roko napisanih not iz prvih 20 let. Zlagoma jih spravljam na računalnik. Imam svojo spletno stran, kjer se vse vidi, kar imam objavljeno (npr. maše, obhajilne pesmi, postne pesmi, svetniške pesmi, cerkveno leto, Marijina božja pota, samospevi... na izdajo čaka zbirka 80 pesmi za moške zbore... ). Še vedno vodim stolni pevski zbor, s katerim pa nimam dosti dela, pevci so že starejši, skupaj smo že vsa leta, znajo ogromen repertoar, pojemo preko 60 maš, vaje pa imamo samo pred večjimi prazniki. Hranite svoje rokopise? Rokopisi imajo širši pomen ... Včasih so bili zelo cenjeni. Npr. Beethovnov rokopis kake njegove simfonije gre v milijone! Svojih rokopisov imam malo več, saj so v primerjavi z računalniško pisavo zelo revni. Seveda pa jih hranim do »obdobja računalnika«, ko nisem več pisal na roko. Kot dokument so nekaj vredni, praktičnega pomena pa nimajo. Mogoče še par besed o Slomškovem oratoriju? Kakšna je bila pot od prve do zadnje izvedbe? Slomškov oratorij je bil izvajan trinajstkrat. V Mariboru je bila krstna izvedba, tudi sam sem bil prisoten. Pri prvi izvedbi je šlo marsikaj narobe ...dve pozavni sploh nista prišli igrat! Sicer pa zgodovina ne bo govorila o tem, kakšna je bila prva izvedba, ampak samo, da se je zgodila. Vsa čast pa Mariborčanom oz. odgovornim na škofiji, da je prišlo do uresničitve Slomškovega oratorija... Zadnja izvedba v filharmoniji je bila daleč najboljša od vseh prejšnjih. Zelo mi je bila pri srcu kot tudi poslušalcem, sodeč po njihovih reakcijah. Vsa čast Damijani kot tudi vsem eolskim mladim pevcem, brez katerih bi Foerster »tenko piskal«! Še enkrat: Hvala! Kaj želite za konec sporočiti našim bralcem? Cerkev je prostor, ki omogoča pevsko sodelovanje vseh, četudi vsak posameznik ne pozna not. Naj vsak uporabi glasbo, to mogočno silo, tudi zase! Naj vsak podpira nove pobude glede petja, ki se kažejo v novem zboru ... Vsem želim srečno in glasbeno novo leto 2011! dèi tri r<3/)ieSTVO Židanik Viljem s.p. Sanabor 7, 5271 VIPAVA GSM: 041 502 999 ZA NAMI JE SE ENO LETO, V KATEREM SMO USPELI URESNIČITI NAŠE CILJE Pestro dogajanje v društvu se je začelo že pozimi, ko so se družabna tekmovanja na snegu kar vrstila, vrhunec pa je bil v Gozdu znova dosežen sredi avgusta s slavno tradicionalno prireditvijo. Srečanje konjenikov in konjske dirke so bile že sedmič v znamenju pozornosti in odmevnosti, tudi letos pa jih je popestril Kmetijsko gozdarski sejem »Gozd in les«. udi letošnje leto se je začelo s planom aktivnosti za zimsko sezono. K sreči nam je narava dobro služila in nam podarila dovolj snega, da smo planirane aktivnosti lahko pripeljali do uspešnega zaključka. Resje, da v Gozdu nismo imeli ravno idealnih razmer, zato pa smo bili redni obiskovalci bližnjega smučišča v Črnem Vrhu, s čigar lastnikom g. Pavlom Čukom odlično sodelujemo že vrsto let in z njegovo pomočjo prirejamo številna zanimiva tekmovanja. V letošnji zimi smo prišli na svoj račun na tekmovanjih za pokal Ski Bor, pokal Gozd in na meddruštvenem tekmovanju, ki smo ga organizirali drugič. Prvo leto se je dogodka udeležilo 11 ekip in veselil smo bili, da je bila letos udeležba še številčnejša. 15 ekip je zastopalo domala vsa okoliška društva - Društvo Gora, TD Okno, DIZMO - Društvo za izobraževanje mladih in odraslih, Konjeniško društvo Vihr Col, Žagolič, Smučarski klub Kalič, Šolo smučanja Ski Bor, Smučarski klub Javornik, Športno zvezo Ajdovščina in seveda SD Gozd. Kot dobri organizatorji smo se v zimski sezoni ponovno izkazali pri organizaciji tekmovanja v veleslalomu za pokal Primorja. Poskrbeli smo tudi za smučarsko šolo za odrasle in tečaj smučanja za otroke, ki smo ga opravili v času šolskih zimskih počitnic. V poletno sezono smo vstopili junija z organizacijo turnirja v malem nogometu, ki je potekal na Colu v sklopu Colske nedelje. Turnirja se je udeležilo kar 15 ekip iz širše okolice. Sredi poletnih dopustniških dni pa smo bili že globoko v organizacijskih pripravah na zahtevno dvodnevno prireditev, ki v Gozd privablja množice ljudi iz vseh koncev Slovenije. Res je, da se le-te na »Valinovže« valijo predvsem v nedeljah popoldne, ko po programu potekajo atraktivne konjske dirke, a si zagotovo velja ogledati tudi sobotni program. Za vse tiste, ki si sobotnega dogajanja _________________________....__________________ imačinka Kim Mikuš iz Gozda je osvojila 4. mesto s svojim lipican-m, ki sliši na ime Sigy. to: arhiv SD Gozd Karin Bernik iz Žiri s svojim Fidlom. Večletna zmagovalka konjskih dirk v Gozdu. Foto: arhiv SD Gozd 42 rpfl/zz fi?" SfgjliS? Dejan Strgar iz Banjšc, eden najatraktivnejših tekmovalcev na konjskih dirkah v Gozdu. Foto: arhiv SD Gozd morda še niste ogledali, naj povemo, da na prvi dan prireditve poteka konjski biatlon, že drugo leto zapored pa smo obiskovalcem ponudili tudi Kmetijsko gozdarski sejem »Gozd in les«, kjer je bilo videti in slišati marsikaj novega in koristnega. Na njem so se odvijale poučne predstavitve in demonstracije razstavljalcev s prikazom spravila in predelave lesa. Za vsakogar poučne so bile zagotovo tudi demonstracije Lesarske šole iz Postojne, ki je prikazala pravilno uporabo zaščitnih sredstev in motorne žage. Konjeniki in ljubitelji konj na dan sobote pridejo na svoj račun, ko se v popoldanskih urah začne konjski biatlon. Že samo ime pove, da gre za tekmovanje v dveh različnih spretnostih. Prva je streljanje z zračno puško in druga hitrostno jahanje po označeni progi. Pravila igre so znana. Jezdec starta, pograbi puško in začne s streljanjem v tarče, v pet jajc, ki jih poskuša zadeti. Ko opravi vseh pet strelov, zajaha konja in zdirja po progi v dva obvezna kroga in opravi še toliko kazenskih krogov, kolikor jajc je zgrešil. Tisti, ki v cilj prijezdi najhitreje, je zmagovalec. Največ možnosti ima seveda tisti, ki ima najmanj kazenskih krogov ali pa celo nobenega, tudi taki so, zato je tekma zelo napeta, odločajo pa stotinke sekunde. Konjski biatlon je med konjeniki iz leta v leto bolj priljubljen, zato se ga udeležijo domala vsi, ki na našo prireditev pridejo že na dan sobote. Veliko smeha in zanimivih pripetljajev pa ponuja tudi gledalcu, zato si ga velja ogledati. naravnem okolju uživali ob še enih prekrasnih konjskih dirkah v dveh disciplinah - tekmovanju v spretnostnem jezdenju in dirkah v galopu. Tudi letos so bile konjske dirke v znamenju rekordov, saj se je prireditve udeležilo rekordno število konj, kar 67. Mnogi konjeniki so si po zaključenih dirkah vzeli čas za oddih ali zabavo in ostali z nami še vse do naslednjega jutra. Razlogov za to seveda ni manjkalo. Ob glasbi Tanje Žagarje marsikdo užival in se zabaval pozno v noč. V medijih smo bili deležni pozornosti in pohvale, kar nam je v veliko spodbudo in zadovoljstvo. Pozitiven odmev pa nam po drugi strani nalaga tudi vse več obveznosti in odgovornosti, zato razmišljamo tudi o tem, kaj dodati, kaj spremeniti, kaj narediti, da bi bili preprosto rečeno, še boljši. Če smo v zadnjih dveh letih popestrili sobotno ■ g|| Za dobro razpoloženje vedno poskrbimo tudi po končanem biatlonu. Letos smo si zamislili ocenjevanje domačih mesnih izdelkov - »sala-miado« in izbrali najboljšo salamo ter najboljši »domači zvarek«. Pozno v noč smo se družili in zabavali z domačimi muzikanti. Nedeljski program večina dobro pozna. Dopoldne je bilo živahno na sejmišču, popoldne po povorki pa na dirkališču, kjer so gledalci lahko v lepem sončnem vremenu in v čudovitem Absolutni zmagovalec konjskih dirk Gozd 2010 Jaka Štrumfelj iz Škofje Loke. Foto: arhiv SD Gozd dogajanje, bomo morda v naslednjem nedeljsko ali pa morda celo oboje, Kdo ve, pustimo idejam prosto pot in se pustimo presenetiti. KONJENIŠKO DRUŠTVO VIHR Konjeniško društvo VIHR je nastalo z namenom povezovanja konjenikov in ljubiteljev konj s širšega območja Gore in Zgornje Vipavske doline. Društvo je nastalo na pobudo zagnanih konjenikov, domačinov. Želja je tlela nekaj let, v določenem času šla v pozabo, vendar je prišel je dan, ko je zopet priplula v naše misli. Meseca februarja leta 2009 pa je bila odločitev dokončna. Ustanovili smo društvo ter ga poimenovali: KONJENIŠKO DRUŠTVO VIHR. Konjeniško društvo VIHR I aš namen ustanovitve društva s ^ je bil predvsem druženje konjenikov in s tem tudi ohranjanje vezi med krajani ter obujanje in ohranjanje starih običajev na področju konjeništva in konjereje. Društvo letno organizira približno deset konjenic, prevoz mlaja po starih običajih s konjsko vprego, žegnanje konj na sv. Štefana ter čiščenje jahalnih poti. Vsak drugi mesec se dobivamo na sestankih, da se sproti dogovorimo, kako bo potekalo naše delo in načrti, ki smo si jih zastavili. Društvo nima svoje lastnine, ker je vse doseženo ustvarilo le z lastnim delom, marsikdaj pa smo člani društva pokrili stroške delovanja iz lastnih žepov. Organizirali smo že kar nekaj konjenic, pohodov: npr.: konjenica na Vrhniko, v Trebušo, Cerknico, Idrijsko Belo, Kromberk in še bi lahko naštevali. Namen konjenice je predvsem druženje konjenikov iz našega društva ter konjenikov iz ostalih društev, ki nas gostijo. Predhodno se dogovorimo za obisk, ki običajno traja dva ali tri dni. Društvo, ki nas gosti seveda potem pričakuje, da uslugo vrnemo in obljubo tudi držimo, saj smo tudi mi gostili že kar nekaj društev. Vsaka konjenica je nekaj posebnega, saj nas poleg jahanja spremlja tudi petje, smeh ter dobra volja, ki je nikoli ne zmanjka. Aja, pa tudi nekaj rujne kapljice je treba vzeti s sabo na tako dolgo pot. Na predvečer 1. maja - praznika dela po državi potekajo tradicionalna prvomajska kresovanja. Že nekaj dni prej pa je običajno postavljanje mlaja. Tako smo v KD VIHR letos že drugo leto poskrbeli, da je bil tudi na Colu za 1. maja postavljen mlaj. Vsak član društva ima svojo nalogo. Konjeniki se zberemo ter s prisotno dobro voljo postavimo mlaj na star način. Ročnemu podiranju smreke sledi prevoz s konjsko vprego, vse skupaj pa spremlja glas harmonike ter naše petje. Po nekaj vmesnih postankih se mlaj pripelje na določeno mesto, kjer sledi krasitev ter postavitev mlaja. Štefanovo je najstarejši običaj blagoslova konj na Slovenskem, zato smo se člani KD VIHR odločili, da tudi letos priredimo žegnanje, in sicer že tretje po vrsti. Prireditev se bo kot vsako leto pričela s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Lenarta. Po maši se bo program nadaljeval na prostem, pri cerkvi, kjer bo župnik najprej blagoslovil kruh in sol, nato pa še vsakega konja posebej v povorki. Blagoslov skozi vse leto varuje lastnike in njihove konje pred poškodbami pri delu ter boleznimi. Vsak konj dobi kos kruha s soljo, jezdeci pa se okrepčajo s kozarcem vina. Ob pritrkavanju cerkvenih zvonov se povorka nadaljuje po glavni cesti, mimo športnega igrišča ter se zaključil na parkirišču pri cerkvi, kjer konjerejci prejmejo spominske medalje. Ob koncu sledi prijateljsko druženje, pristno in domače, kot je običajno na Colu. Na prireditvenem prostoru diši (in tako naj bi bilo tudi letos) po domačih dobrotah ter kuhanem vinu. Prejšnja leta so nam bili pri žegnanju v veliko pomoč prostovoljni gasilci s Cola, ki so skrbeli za varnost; povezovalec programa Matjaž Bajec ter skupina pritrkovalcev iz Lokavca. Naj izkoristim to priložnost ter se vsem skupaj v imenu KD VIHR najlepše zahvalim. Naj vam božična noč pokloni mir, upanje, ljubezen, zdravje in veselje. Vse to pa naj vas spremlja v letu, ki nam prihaja naproti, to so želje vseh članov društva VIHR. Gasilska slika članov KD Vihr z žegnanja na Colu 2009. Foto: arhiv KD VIHR Prevoz mlaja s konjsko vprego iz Gozda na Col (po starih običajih). Foto: arhiv KD VIHR GOZDARSTVO GOZD-JflCK IVAN MIKUŠ S.P. SEČNJA SPRAVILO LESA ODKUP, PRODAJA LESA PREVOZI GOZD 3 3,5 2 7 3 COL TEL: 041312 807 E-MflIL: JHNKO.MIKUSlGMniL.COM DRVA ZA KURJAVO 45 EUR! Silvester Kobal s.p. Malo polje 26 041/414 603 5273 Col 05/366 83 06 COLSKA ŽUPNIJSKA KRONIKA ZA IZTEKAJOČE SE GOSPODOVO LETO 2010 Ker v času, ko je bila kronika napisana (21. november 2010), še ni končnih podatkov za leto, ki se izteka, tudi številke niso dokončne niti točne. Več in natančneje bomo brali v Oznanilu ob novem letu 2011. ri krstnem kamnu župnijske cerkve sv. Lenarta na Colu je bilo v letu 2010 krščenih 12 (5) otrok: Anika Bajc, Izak Grmek, Ema Vidmar, Jan Ambrožič, Rok Pregelj, Elisa Škvarč, Rebeka Koren, Sanja Likar, Frančišek Rogelj, Amadej Ipavec, Hana Tratnik in Anej Božič. Prvoobhajancev je bilo 12 (12): Jakob Aljaž Ambrožič, Alan Bajc, Žiga Alojz Bajc, Urška Kobal, Andraž Kovšca, Jernej Mikuž, Simon Peljhan, Erik Poljšak, Mihaela Poljšak, Andrej Pregelj, Mateja Rijavec in Anja Štefančič. Prvo sv. obhajilo je bilo 6. junija 2010. Birmanci so bili iz osmega in devetega razreda:Martin Ambrožič, Patrik Bajc, Grega Hladnik, Nik Kobal, Tamara Koren, Janez Peljhan, Eva Škvarč, Anja Vidmar, Jernej Vidmar, Nejc Vidmar, Ana Ambrožič, Danijel Bajc, Rebeka Bajc, Patrik Čuk, Uroš Hladnik, Žan Hladnik, Urška Kovšca, Jan Logar, Anja Mikuž, Sara Mikuž, Nina Petrovčič, Anja Pregelj, Tomaž Pregelj, Andraž Puc, Mojca Škvarč in Amadej Tratnik. Bilo jih je 26, birmal pa je na Colu 30. maja 2010 škof ordinarij Metod Pirih. Kot animatorji birmancev pa tudi sicer v življenju župnije so veliko pobude prevzeli mladi. Doma so se poročili 4 (6) pari: Stanko Brataševec in Laura Bratina, Robert Likar in Alenka Benčina, Aleš Mer-kelj in Janja Koren, Dušan Koren in Franka Koren. Ob pogrebu smo se poslovili od 12 (8) faranov: Viktor Mikuš, Marija Kovšca, Marija Škvarč, Alojz Mikuš, Danilo Hladnik, Janez Tratnik, Ivan Trošt (dolgoletni organist in pevovodja), Ernesta Logar, Marija Bajec, Stanislava Bizjak, Alojz Kobal in Ana Pregelj. V Sanaboru je bil en pogreb. Dva sta umrla neprevidena, brez zakramentov. Če povzamemo je doslej isto število krstov kot pogrebov. Naročniki verskega tiska: Družino je prejemalo 50 (54) naročnikov, Ognjišče pa 74 (80). Razen farnega Oznanila je ostali verski tisk slabo zastopan. Upadanje. Štetje nedeljnikov je pokazalo pomladi 421 (515) obiskovalcev, jesensko 478 (511). Upadanje. Vso župnijo so ob novem letu obiskali otroci kot koledniki in zbirali darove za misijone. Pomladi so bile opravljene volitve v nov ŽPS in ŽGS. Večina novoizvoljenih je članstvo sprejela ter sodeluje. Isto velja tudi za predstavnike v nov DPS za vipavsko dekanijo. Evharističnega kongresa v Celju, 13. junija 2010, smo se udeležili iz obeh soupravljanih župnij z enim avtobusom. Bolniki, starejši, invalidi in spremljevalci so ob vodenju medžupnijske Karitas z enim avtobusom poromali na Brezje 19. junija 2010. Oratorij na Colu je zaradi gasilskega vikenda za otroke trajal samo tri dni (5.-7. julij 2010). Škof dr. Jurij Bizjak je vodil bogoslužje ob srečanju suhovrške rodovine v soboto, 31. julija 2010, na Suhem Vrhu. Shod v Logu je 1. avgusta 2010 po redu, ki ji pripada vsaki dve leti pripravila eolska župnija, somaševanje je vodil in pridigal misijonar Ivan Bajec. Nov križ ob cesti proti Žagoliču smo blagoslovili 1. avgusta 2010 zvečer. V Logu je bil 17. oktobra 2010 shod svetniškega kandidata prof. Filipa Terčelja. V okviru združenih zborov vipavske dekanije so sodelovali tudi eolski pevci. Ob tej priliki je bilo izrečeno voščilo rojaku prof. msgr. mag. Jožetu Troštu ob 70-letnici življenja, ki je združene zbore v prezbiteriju vodil. Organistka je bila njegova nečakinja, prof. Ana Trošt. Skupaj s soupravljano župnijo Podkraj smo imeli več romanj. Molitveni skupini sta poromali v nedeljo, 17. januarja 2010, na Sveto Goro. Načrtovano večdnevno romanje v severno Francijo je odpadlo kljub lepi predstavitvi - zaradi majhnega vpisa. Enodnevno romanje v Belo Krajino je zaradi evharističnega kongresa v Celju prav tako odpadlo - in bilo prestavljeno v leto 2011. Mladina se je udeležila srečanja mladih v Stični. V Kočevski Rog je bilo romanje 4. julija 2010 in na Teharjah 3. oktobra 2010. Na trimesečnem rednem dopustu od maja do avgusta je bil misijonar Ivan Bajec. V Sanaboru je bila na novo prekrita in ometana cerkev. Obnovljeni so bakreni žlebovi, dodan je bil strelovod. Na Colu je bila ometana cerkev z zvonikom, z bakrom so bila opravljena vsa kleparska dela (žlebovi, odtoki, strelovodi), v zvoniku je bila postavljena nova inox številčnica ure s kazalci ter hidroizolacijska plošča pod zvonovi, nad garažo je bil zastavljen nov kamnit podporni zid. Vsa dela še niso niti dokončana niti v celoti plačana. Kljub temu sem jih v Sanaboru blagoslovil ob praznovanju sv. Danijela 12. septembra 2010. Na Colu je slovesnost sv. Lenarta 7. novembra 2010 vodil pomožni škof in rojak dr. Jurij Bizjak ter ob tej priliki blagoslovil vsa dela, ki so bila pri župnijski cerkvi opravljena zadnjih deset let (vrednost 262.262 €). Na shod sv. Lenarta se je župnija pripravljala s tridnevnico, ki jo je pred praznikom vodil brat kapucin Jožko Smukavec. Hvala Bogu in sodelavcem za vse! župnik ______ ______________ POGOVOR Z JANKOM MIKUŠEM Tokrat smo k pogovoru povabili Janka Mikuša, nekdanjega in hkrati novega predsednika Krajevne skupnosti Col, soustanovitelja in predsednika Smučarskega društva Gozd, podjetnika ter člana več ostalih društev. 39-letni prebivalec vasi Gozd, kjer živi z ženo in hčerjo, nam bo zaupal nekaj osebnih pogledov na do sedaj prehojeno pot. Zadnja štiri leta ste bili predsednik Krajevne skupnosti Col. Kako gledate na to obdobje? Ste delo opravljali z zadovoljstvom ali vam je bilo kdaj žal, da ste sprejeli funkcijo? Na to štiriletno obdobje gledam precej samokritično in malce „plehko“. Vsaj prvi dve leti bi bilo lahko marsikaj drugače, vendar se moramo zavedati, da je bil svet KS sestavljen popolnoma na novo, saj nihče od prejšnjih članov sveta svojega mandata ni podaljšal, tako da se nismo mogli naslanjati na izkušnje in prakso prejšnjih članov. Ko sem sprejel vlogo predsednika, sem se isti trenutek zavedal, da bom moral stvari početi po svoje oziroma tako, kot mislim, daje prav. Ne samo prvi dve leti, ampak vsa štiri leta, sem se posluževal zdrave kmečke pameti in čiste kmečke logike. Ne vem, zakaj se večina po štirih letih utrujeno in z veseljem poslovi od vodenja vaške politike ter prostovoljnega dela; verjetno zaradi načina plačila opravljenega dela, ki se ne kaže v evrih, ampak v kritikah in nezadovoljstvu nekaterih krajanov. Sprašujete me, če sem to funkcijo opravljal z zadovoljstvom in če mi je bilo kdaj žal. Standardno, vendar zanimivo vprašanje. Žal bi mi lahko bilo, če tega ne bi storil. Mislim, da mi je lahko žal za vse tiste stvari, ki jih v življenju nisem poskusil, in teh je kar nekaj. Vloga predsednika KS meje marsičesa naučila, to moram priznati. Delo z ljudmi je težko, vendar vseeno zanimivo. Kot predsednik KS moraš biti do vseh enak, čeprav vsem ne moreš ustreči, in prav v tem sem videl izziv, zaradi katerega sem funkcijo opravljal z zadovoljstvom. Lepo je prejemati pohvale, to drži, vendar so tudi kritike dobrodošle, saj se z njimi kališ in učiš, pa še v dobro voljo te kdaj spravijo, saj znajo biti zelo zanimive. Verjemite! Ste izkušnje pri vodenju nabirali že prej pri kakšni drugi organizaciji, ali je bila odločitev za kandidiranje čisto spontana, kot poskus nečesa novega? Že pri petnajstih letih sem se postavil na lastne noge in si začel sam ustvarjati prihodnost. Rad sem pomagal ljudem in se družil s tistimi, ki so imeli pridne roke. Leta 2002 sem bil pobudnik in soustanovitelj Smučarskega društva Gozd, prevzel pa sem tudi vlogo predsednika društva. Ta funkcija je deloma res botrovala odločitvi, da sem sprejel vlogo predsednika KS. Glede na uspešno delovanje društva sem menil, da že imam nekaj potrebnih izkušenj, vendar sem se presneto zmotil, saj je vodenje KS čisto nekaj drugega in z vodenjem društva nima nobene zveze. V društvu sredstva namreč sprejemaš oziroma zbiraš, medtem ko jih pri vodenju KS deliš. V novo vlogo sem morda lahko prenesel le izkušnje iz komuniciranja z ljudmi. Sprejeta odločitev je bila torej res poskus nečesa novega, zaradi obilo vloženega časa pa žal kmalu tudi način življenja. V tem obdobju se vam je prav gotovo v spomin vtisnila kakšna situacija, ki je vas (ali druge) spravila v smeh ali dobro voljo. Foto: arhiv Janka Mikuša Nam lahko zaupate kakšno anekdoto iz časa predsedovanja KS Col? Kar veliko se mi jih je vtisnilo v spomin, toda vse niso za na papir, ker bi se lahko kdo prepoznal. Tudi tega sem se naučil v preteklih štirih letih - paziti kaj, kje in kdaj lahko kaj govoriš, da tega pozneje ne obžaluješ. Morda ti jih zaupam kdaj ob pivcu v Bifeju 10 v zadružnem domu, kjer je zmeraj veliko smeha in dobre volje, pa tudi marsikatera anekdota izvira od tam. Kot zanimivost ti lahko zaupam, da sem na začetku predsedovanja naletel na razvpito gospo, ki me je celo zaklenila v svoje stanovanje ... Kako pa je s prostim časom? Ga radi preživljate v krogu družine, prijateljev? Se v prostem času ukvarjate s kakšno zanimivo dejavnostjo? Kaj je to prosti čas? Nekoč sem ga imel več, danes pa bolj malo, zato ga skrbno izkoristim, seveda z družino in prijatelji. Zelo rad smučam, veliko tudi pomagam na smučišču v Črnem Vrhu. Kot učitelj smučanja pozimi večino prostega časa porabim za učenje smučanja tako otrok kot odraslih. Med zimskimi počitnicami zanje organiziram tudi smučarske tečaje. Ko ne smučam, pa ne gledam španskih telenovel. Sem lastnik konja lipicanca in če le imam čas, se pridružim kateri od konjenic ali pa sam odjezdim po gozdnih poteh in tako napolnim baterije za nove izzive. Živali imam zelo rad, zato veliko časa posvetim domači kmetiji, kjer je dela po očetovi smrti marca letos še toliko več. Slišal sem, da ste pred kratkim postali tudi podjetnik. Ja, prav si slišal. Odrasel sem v gozdu in delo v njem mi je bilo zmeraj lepo. Poleg tega mi je predstavljal tudi vir dodatnega zaslužka. Vedno sem si želel biti gozdar, vendar služba na Primorju tega ni dopuščala. Kljub drugačnim željam sem na Primorju vztrajal zaradi občutka določene socialne varnosti. Septembra letos pa mi je bilo dovolj ustrahovanj in brezobzirnega ter hinavskega odnosa vodilnih v podjetju. Z željo biti sam svoj gospodar in ukvarjati se z delom, ki me veseli, sem ustanovil lastno podjetje Gozdarstvo Gozd Jack. Gozdarstvu sem dodal še storitve s kmetijsko in težko gradbeno mehanizacijo, s čemer sem svoje možnosti v prihodnosti še malo bolj razširil. So izkušnje iz predsedovanja KS pripomogle k odločitvi za podjetništvo? Niti ne, morda je pripomogel čas, ki mi ga je zaradi vodenja KS začelo zmanjkovati. Veliko dopusta sem namreč porabil tudi v namene KS, tako da je bil skrajni čas za to odločitev. Žal 25 let prepozno. Aktivni ste tudi kot predsednik Smučarskega društva Gozd. Vendar to ni edino društvo, kjer sodelujete. Kot sem že povedal, SD Gozd predsedujem že od ustanovitve leta 2002, torej skoraj 9 let. Sedaj počasi razmišljam, da bi moral vodenje prepustiti mlajšim. Upam, da se bo našel kdo, ki bo pripravljen vlogo z veseljem sprejeti. Sem tudi član predsedstva Športne zveze Ajdovščina, član Smučarskega društva Ajdovščina, Jadralnega kluba Prepih in še kaj bi se našlo. Kako je nastala ideja o ustanovitvi Smučarskega društva Gozd? Že v času mojega odraščanja je bilo smučanje v Gozdu pomemben del vaškega življenja. Vzdrževali smo lastno smučišče, ki je bilo opremljeno z vlečnico in tudi večkrat osvetljeno za nočno smučanje. Veliko časa smo namenili lastnemu izobraževanju in sodelovanju na raznih smučarskih tekmovanjih. Naštejemo lahko kar nekaj vidnih uspehov, poleg tega pa se lahko danes pohvalimo z več mladimi učitelji smučanja starosti od 18 do 20 let. Ideja o ustanovitvi Smučarskega društva Gozd je nastala v želji, da bi dejavnost na tem področju ohranili in predvsem mlade navduševali za ta šport. Društvo je zelo aktivno, saj so nekatere prireditve, kot so Konjske dirke, v Gozdu postale že tradicionalne. Ste takšen uspeh pričakovali ali vas je presenetil? Ja, Konjske dirke so res ena večjih prireditev v občini. Njihov uspeh na premierni prireditvi leta 2003 me je res malce presenetil, saj nihče ni pričakoval takega števila obiskovalcev. Kljub presenečenju smo se dobro znašli in ljudem ponudili zanimiv ter pester program preko vsega popoldneva. Prireditev iz leta v leto nadgrajujemo, kar privablja vedno nove obiskovalce iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Opažamo Italijane, Madžare, Hrvate pa tudi naključne goste iz Avstralije. Zadnji dve leti, torej 2009 in 2010, smo dogajanje popestrili še s kmetijsko gozdarskim sejmom, ki je bil prav tako zadetek v polno in se je zelo dobro prijel. Glede na to, da ste član Jadralnega kluba Prepih, sklepam, da kakšen dan radi preživite tudi na jadrnici? Član jadralnega kluba sem šele od letošnjega poletja. Ne morem reči, da sem kakšen poseben navdušenec nad morjem, saj ga imam dovolj že po nekaj urah, a lahko rečem, da je jadranje čisto nekaj drugega. Življenje na jadrnici je, za razliko od poležavanja na plaži, drugačno doživetje, predvsem zaradi družbe, zabave in drugačnega okolja. Z jadrnico je zanimivo sodelovati tudi na regati, kjer tekmovalni duh še dodatno popestri dogajanje. Vsekakor bom na jadranje še šel. Jadranje je za naše kraje razmeroma nova dejavnost. Kako ste se navdušili nad njo? Vas je navdušil kateri od prijateljev, znancev? V bistvu sem imel že večkrat priliko, da bi se pridružil Matjažu Bajcu in ostalim, ki se na take jadralske izlete že kar redno odpravljajo. Letos sem priložnost končno izkoristil. Imate morda v sebi tudi tisto avanturistično žilico, ki vodi ljudi k spoznavanju novih, še nepoznanih krajev? Radi potujete? Po pravici povedano me potovanja ne zanimajo preveč. Nisem eden tistih ljudi, ki morajo vedno „pohajati“ in iskati lepote v tujini. V domačem kraju vedno znova odkrivam nove lepote, še posebej sedaj, ko se ukvarjam z gozdarstvom. Menim, da večina ljudi, ki jih označujemo za avanturiste in pogosto potujejo, zelo slabo poznajo svoj kraj. Dodaten razlog, zakaj me potovanja ne navdušujejo, pa je tudi kanček nacionalizma v meni. Priznam, da nad nekaterimi tujci v naši deželi nisem navdušen pa tudi sam sem kot tujec pri delu v tujini doživel slabe izkušnje. Ko sem bil še zaposlen na Primorju, sem se delu v tujini rad izognil, če je le bilo mogoče. Edina izjema, ki bi jo morda napravil, bi bilo potovanje v Avstralijo. pobeli sneg, se bom kot samostojni podjetnik odpravil po zaslužek v Vipavsko dolino in na Kras, kjer me čaka veliko dela. Če mi bo ostalo še kaj prostega časa, ga bom seveda namenil organizaciji smučarskih tekmovanj, tečajev in smučanju „za dušo". Žal pa tudi »emšo dela svoje« - imam namreč že velike težave s koleni, zato Janko, previdno! začeto delo poprimejo in ga s skupnimi močmi dokončajo. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Je kakšna dejavnost, s katero se še niste ukvarjali, pa bi se radi? Moj čas je trenutno lepo zapolnjen, zato ne načrtujem kakšnih dodatnih dejavnosti. Seveda se vedno najde še kaj, kar bi rad počel, ampak morda Foto: arhiv Janka Mikuša Nam lahko zaupate, zakaj ravno v Avstralijo? V Avstraliji imam sorodnike, ki sem jim že večkrat obljubil, da jih obiščem, vendar mi okoliščine do sedaj tega niso dopuščale. Problem je bil v pomanjkanju dopusta, saj smo ga zaposleni na Primorju zaradi upada obsega del porabili več ali manj že v samem začetku leta. Odgovorni oziroma vodilni so v tem videli rešitev za težave v podjetju, a ta rešitev žal ni služila v prid zaposlenim, saj v sredini leta ni bilo niti dela niti prostega dopusta. Kako boste preživeli prosti čas med zimo? Zima! Kot že nekaj let bo moja prva naloga pluženje, torej čiščenje cest in javnih površin. Glede na to, da gozdarstvo na Gori ni možno, ko to čudovito pokrajino Sprejeli ste še en mandat za predsednika KS Col. Je bila odločitev težka? Še en mandat sem sprejel predvsem zaradi lastnega načela, da je treba začeto delo tudi dokončati. Štiri leta so prekratko obdobje, da bi v njem dokončali vse začete cilje. To še posebej velja na nivoju krajevne skupnosti, kjer so finance omejene in se vodenje izvaja prostovoljno in neprofesionalno. K odločitvi je pomembno prispevalo dejstvo, da bom imel ob sebi ljudi, s katerimi sem dobro sodeloval že v prejšnjem mandatu. V prihodnosti pričakujem še večje možnosti, glede na to, da imamo v KS tudi novoizvoljenega občinskega svetnika Matjaža Bajca. Brez prave ekipe ne gre. Čeprav so nove ideje in pogum za začetek zelo pomembne, je treba imeti ljudi, ki za pride to na vrsto kdaj drugič. Bi radi ob koncu in obenem začetku svojega mandata predsednika KS Col našim bralcem naklonili kakšno misel? Z veseljem. Vedno imejte svoj realen cilj in začeto delo končajte v celoti. Če vam ne uspe do zastavljenega roka, si ga podaljšajte. Tudi jaz sem si podaljšal vodenje KS Col še za štiri leta, ker menim, da zastavljenega dela za KS še nisem dokončal. Janku se zahvaljujemo za pogovor in mu želimo obilo uspeha pri nadaljnjem uresničevanju osebnih ciljev ter skupnih ciljev KS Col! PRETEKLA ŠTIRI LETA SMO URESNIČILI VELIKE ŽELJE, LE ZAKAJ JIH TUDI PRIHODNJA ŠTIRI NE BI Štiri leta so mimo, stari svet KS se poslavlja, novi pa že nadaljuje prav tam, kjer je prejšnji končal... se po starem, a vse novo, bi lahko rekli vodstvu Krajevne skupnosti Col po volitvah oktobra 2010. Od odhajajočega Sveta KS Col sem edini, ki sem ostal in sprejel vlogo predsednika še za štiri leta. K temu je botrovala dobra ekipa, ki tokrat sestavlja nov svet KS Col. Svet je sestavljen iz petih mladih izobraženih članov oziroma članic, občinskega svetnika in predsednika. Prepričan sem, da je to zelo dobra ekipa, ki si bo upala stikati tudi tam, kjer je malo bolj vroče. Ne trdim, da je prejšnje vodstvo delovalo slabo, ravno nasprotno, bilo je zelo uspešno, saj je izpeljalo kar nekaj pomembnih projektov v prid krajankam in krajanom. Ne bi bilo smiselno naštevati vsega po vrsti, saj sem jih omenjal že v prejšnjih številkah Colskega časnika. Pa vseeno nekaj najpomembnejših. Ena glavnih pridobitev je prav gotovo mrliška vežica in razširitev pokopališča ter nova fasada zadružnega doma, ki je bistveno pripomogla k urejenosti kraja. Veliko delo je bilo opravljeno tudi z ureditvijo odlagališč za smeti z urejenimi ekološkimi otoki. Pričela, a žal tudi zapletla so se dela na vodovodu Malo Polje. Začela se je gradnja telekomunikacijskega omrežja v Gozdu, kjer je že zgrajena nova, moderna telefonska centrala, tako da bo vsako gospodinjstvo v vasi lahko sklenilo pogodbo za trio paket - telefon, internet, televizija. S tem se je razbremenilo tudi omrežje v Žagoliču, kjer bo oziroma je že možno sklepati pogodbe za omenjeni trio paket. Glede na zmožnost nove centrale bo možno z novim omrežjem pokriti tudi Kovk, za kar nam bodo krajani zelo hvaležni. V Gozdu se je obnovilo in preasfalti-ralo dva odseka javne poti, seveda le deloma, prav tako se je preasfaltiralo nekaj odsekov javnih poti na Colu in cesti proti Suhemu Vrhu. Končana je izgradnja kanalizacijskega omrežja na Colu. V celoti se je uredilo infrastrukturo pred gasilskim in zadružnim domom. Parkirišče se je tudi v celoti na novo utrdilo in asfaltiralo. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti gradbenemu podjetju B CENTER iz Ajdovščine, ki je vsa štiri leta pošteno, korektno in seveda tudi ugodno sodelovalo s KS Col. Zahvala za opravljena dela je gotovo premalo. Drži, da je omenjeno podjetje za svoje delo dobilo plačilo, vendar nam je vodja tega podjetja vedno stal ob strani s svojimi predlogi in idejami. Upoštevali smo kar nekaj njegovih nasvetov in mislim, da je treba omeniti tudi to, da je vodja skupine, ki je delala na Colu, pripravil načrt ureditve parkirišča in odvodnjavanja pred zadružnim domom, za kar smo mu Foto: arhiv Janko Mikuš izredno hvaležni, saj je to delo opravil brezplačno. Če bi na to čakali službe, ki so za to zadolžene, bi vsako manjše neurje še vedno poplavljalo kletne prostore vsaj še nekaj let. Velika pridobitev za vsa delujoča društva v okviru KS Col je tudi obnova večnamenskega prostora v To bomo poskušali urediti skupaj z gradnjo vodovodnega omrežja proti Avžlaku. Zavzeli se bomo tudi, da bodo gospodinjstva za priključek na vodovodno omrežje plačala isto vsoto, kot so plačali tisti, ki so priključek dobili v prvi fazi, saj ne bi bilo pošteno, da tisti, ki so plačevali samoprispevek, nimajo enakih pogojev. To se je v preteklosti žal dogajalo. Napako bomo poskušali popraviti. Naša velika skrb bodo tudi javne poti, ki že počasi popuščajo pod težo kamionov in drugih strojev. Poti so v preteklosti služile predvsem za prevoz zahodne in južne strani igrišča, pri kateri upamo tudi na nekaj sredstev OŠ, oziroma občine, kljub temu, da se s strani šole po izgradnji dvorane na Colu ne uporablja. Na vzhodnem delu igrišča se načrtuje manjši objekt, ki bi služil kot garderoba in nujno potrebne sanitarije. To je le nekaj glavnih načrtov v prihodnjih štirih letih, prav gotovo pa jih bo še več, saj se jih kar nekaj pokaže sproti in se jih ne da predvideti. Ena izmed njih bo gotovo zadružni dom, ki kar prosi po prenovi, vendar to je za enkrat še odprta zgodba. Dolžan sem še nekaj pojasnil glede pluženja v okviru KS Col. Tako kot doslej se bomo tudi v prihodnje trudili, da bodo poti prevozne v najkrajšem možnem času, vendar se moramo zavedati, da izvajalec pluženja lahko izstavi račun le za javne poti. Javna pot je tista , ki je kategorizirana in vrisana v zemljiško knjigo. Načrt teh poti izvajalec prejme pri podpisu Foto: arhiv Janko Mikuš zadružnem domu letos septembra. Še bi lahko našteval, a naj omenim le še eno veliko pridobitev in to je, da smo dobili člana v občinskem svetu. V imenu KS Col se moram zahvaliti krajanom in krajankam in vsem tistim, ki so Matjaža podprli pri kandidaturi. S tem smo dobili nove možnosti pri realizaciji načrtovanih projektov. Verjetno bi vsakogar zanimalo, kakšni so načrti v prihodnje. Veliko ne bomo obljubljali, zato naj omenim, za kaj se bomo v prihodnjih štirih letih trudili. Zavzemali se bomo, da se končajo vse investicije, ki so trenutno v teku. Ena večjih investicij naj bi bila ureditev križišča na Colu, kjer je treba zgraditi pločnik ob cesti Col-Črni Vrh. Prav tako je potreben pločnik ob cesti proti Predmeji. Nujna je ureditev prometnega reda v križišču proti Podkraju. Zavzemali se bomo za razširitev ozkega grla na cesti proti Ajdovščini. z osebnimi vozili in v bistveno manjšem številu kot danes. Popuščajo podporni zidovi in posledično se lomi asfaltna prevleka. Seveda so sanacije teh poti danes trd oreh za krajevno skupnost, saj sredstva, ki jih KS prejme preko občinskega proračuna ne zadostujejo za več kot 200 metrov asfaltne prevleke. V načrtu KS za prihodnje štiriletno obdobje je tudi modernizacija športnega parka Lipov gaj. Potrebna je obnova oziroma nova mrežasta ograja z Foto: arhiv Janko Mikuš pogodbe od plačnika, torej Občine Ajdovščina. Za druge poti občina ni dolžna poravnati stroškov pluženja. Svet KS se trudi, da bi bilo takih odsekov poti čimmanj. Nekateri izvajalci se zavedajo svoje vloge in stisko tistih, ki za svoj dostop do hiše nimajo urejene kategorizacije in če gre za majhne stroške, ljudem ustrežejo in cesto očistijo. Takih poti je kar nekaj. Seveda pa nastane težava tam, kjer so poti daljše in izvajalec stroškov ne more prevzemati nase, zato naprošam, da krajani, ki nimajo urejenega lastništva za svojo pot do hiše, to čim prej uredijo. Krajevna skupnost jim lahko pri tem pomaga, vendar mora soglasja sosedov in podobne težave urediti lastnik oziroma uporabnik sam. Prav zaradi omenjenih težav je na KS največ pripomb, vendar so za nastalo situacijo večinoma krivi krajani sami. Zagotavljamo, da ko bodo poti imele urejeno lastništvo in vsa pridobljena soglasja, bo KS tista, ki bo predlagala kategorizacijo ceste. Več o težavah in pripombah na pluženje bo objavljeno na oglasni deski do sredine decembra. Menim, da je izvoljeni svet KS dober in bo vestno, dobro in v okviru zmožnosti ter pristojnosti opravljal svoje delo. Gotovo se bodo tudi v prihodnje pojavljale težave na nivoju vaške politike in zagotavljam, da bomo vedno iskali tisto pravo rešitev v prid krajanom in krajankam KS Col in ne zgolj posameznikom. Čimveč dobrin v prihajajočem letu vam želim s celotno ekipo KS. Torej, srečno, vam želimo: Petra, Lucija, Janko, Marko, Matjaž, Mojmirter Nejc. 54 cotStujis/c* S?fl/č? ZAGOLIC e slab kilometer stran od Cola proti Predmeji se nahaja majhna vasica. 126 prebivalcev nas je ponosnih, da živimo tu. Tu, kjer se razredči megla, ko prihajaš s Cola, kjer se razcepi cesta na Spodnji proti Predmeji in Zgornji proti Križni Gori, kjer stanuje 93-letna Francka Tratnik, najstarejša sivolasa dama daleč naokoli, ki je v življenju prebrala več knjig in si izmislila več pravljic kot marsikateri pisatelj. V »centru«, pred Ančkno hišo, stoji lipa - čez 200-let jih že ima - zato je preživela že mnogo. Poslušala je nerganje možev nad ženami, žen nad možmi, otrok nad starši in staršev nad otroki. Slišala je že veliko pesmi, na njej se je preigralo že mnogo otrok. Pozna vse skrivne kuharske recepte in vse pomembne trače v vasi ter pogovore strastnih žagolških jagrov in seveda furmanov. Da, včasih so bili tu furmani, pri Drejčki, Fridetevih, Ančknih, Mikževih, Tekcavih in še marsikje. Vozili so oglje, drva, meso, maslo in ostale dobrine v Trst in Palmanovo. To je bil povečini glavni zaslužek teh malih kmetov. Večina jih je imela še kmetijo z malo grunta in kakšno glavo živine ali drobnice, ki se je pasla po gmajnah. Starejši pravijo, da je bilo včasih vse golo in še danes lahko vidimo steze, ki so jih po Križni gori shodile ovce. Teh garaških mož, žena in konj na žalost ni več, a mladi rod se ne da, iz dneva v dan bolj zagnano nadaljuje predvsem furmansko tradicijo. Lipa pa kljub svoji starosti tudi danes združuje. Nemalokrat se pod njeno zavetje poskrijejo mladi ter stari in zopet je veselo. Marsikdo je tudi že obtičal na njej, ker se je kar naenkrat začel bati višine, najde pa se tudi kdo, ki mu je uspelo celo pasti z nje. Vas je že nekako starodavno povezana z vodo. Že samo ime Žagolič je povezano z njo. Starejši se spominjajo pripovedi, da je nekoč tu stala žaga, voda naj bi tekla za vasjo po grapi in nato poniknila v jamo v Globočic! ter v Grahovniku zopet prišla na površje. Stara mama Betka se je spomnila dogodka, kako je kakšnih 50 let nazaj Globočice po hudem deževju zalila voda. Otroci so se spomnili zanimive pogruntavščine, da bi lahko s samokolnico pluli po novonastalem jezeru. Ko so njihove matere izvedele za ta podvig, se je avantura kar hitro končala in tako s plovbo ni bilo nič. Pluli pa bi lahko tudi po kalu, ki je bil dolga leta na razpotju proti Predmeji in Križni Gori. Nekateri pravijo, da je iz kala voda spuščala, prav ko so posekali staro debelo topolo v bližini, spet drugi, bolj realni pa, da so kal zasuli. Danes je v spomin na kal ostalo le še ime kraja »Pri kalu« ter otok-am-pak še ta je ekološki. Z vodo je povezana tudi stara kamnita »Šterna«, ki jo marsikdo ne opazi, čeprav stoji zraven ceste. Leta 1822 so Žagoličani v kamen vklesali, da kar 17 tednov ni bilo dežja! Piramidam v Bosni in Egiptu konkuriramo tudi v naši vasi. Mati narava seje poigrala s kamnom in ustvarila pravo egipčansko mojstrovino, kamnito sfingo, ki ponosno straži celo vas. Svojo skalo pa ima po legendi na Stenišah tudi Lucifer, kjer baje na Hudičevi mizi šteje denar. Vse to in še večje Žagolič. Vasica, ki človeku hitro prirase k srcu, kar kaže tudi priseljevanje v zadnjem času, saj tu nove hiše rastejo kot gobe po dežju. Prebivalci si želimo, da bi vas ohranila svoj značaj, da bi znali ceniti to, kar imamo in ne pozabili, kdo smo in od kje prihajamo. COL V LETIH 2001-2009 Letos se piše prvo desetletje v drugem tisočletju, zato je prav, da se spomnimo preteklih pomembnih dogodkov, ki so se odvijali na Colu in v njegovi bližnji okolici v teh desetih letih. Prav v tem desetletju se je zgodilo veliko prelomnih stvari za Col, kot so: odprtje nove šole ter telovadnice, vodovod Gora, nov gasilski dom, prenovljen zadružni dom, mrliška vežica ... Pa poglejmo vse pomembnejše pridobitve in dogodke. Leto 2001: Leto se je začelo s tem, da se je društvo Štirllek (člani nekdanjega Štirlleka so danes pri društvu Trillek) odločilo prenoviti kletni prostor zadružnega doma na Colu v nekakšen prostor za druženje, ki ga danes vsi Colčani poznamo kot disko »Kursk«. V začetku februarja se je začelo zbiranje soglasij za gradnjo čistilne naprave, kanalizacijskega omrežja in obnovo vodovodnega omrežja. Sredi poletja se je prireditev Colska nedelja razširila tudi na Colsko soboto. Desetega septembra 2001 je bil pomemben dan za Colčane, saj je ajdovsko podjetje Primorje začelo z deli za uresničitev projekta nove šole na Colu. Na parceli je bilo malo prej najdeno tudi arheološko najdišče. Stara šola na Colu je leta 2001 padla. Leto 2002: Že takoj aprila je bila proslava pri tovarni takratne Alpine ob 30-letnici odprtja obrata na Colu. Dolina v Dragah je bila napolnjena do polovice - ko so dokončali še izkop za telovadnico, je bil prostor od ceste do igrišča zasut. Še en pomemben dan za Colčane - 20. september - dan odprtja nove šole na Colu in velika proslava ob tem dogodku. Konec leta so na Colu obnovili župnišče. Taka je bila dolina v Dragah leta 2002. Leto 2003: Že na začetku leta pomembna novica, predvsem za mlade - mladi iz Gozda so ustanovili Smučarsko društvo Gozd in priredili tudi prve »Konjske dirke«. Julija je Prostovoljno gasilsko društvo Col dobilo novo pomoč za gašenje požarov, in sicer povsem novo gasilsko vozilo. September pa ni bil pisan na kožo predvsem ženskam s Cola, saj so po tridesetih letih zaprli obrat Alpina. V Orešju je bila zgrajena nova kapelica sv. Štefana ter zraven nje nov zid, ki ga vidite ob poti v Orešje. Pa še novica za tiste, ki imate radi narodnozabavno glasbo - Ansambel bratov Benčina je to leto dobil povsem novo zasedbo in se preimenoval v Ansambel Ivana Benčine s prijatelji. Na Colski nedelji je skupina predstavila novo CD ploščo. Tako je leta 2003 škof Jurij Bizjak blagoslovil novo gasilsko vozilo. Leto 2004: V poletju smo praznovali 15 let prireditve Colske nedelje in si ob tem »privoščili« nov asfalt na igrišču Lipov gaj s posebnim VIP turnirjem (nastopale so ekipe s slavnimi osebnostmi - Marcel Štefančič, Sidharta in seveda ekipa Cola s športnim novinarjem Tomažem Kovšco). V septembru je bila poleg stopnišča Začetek izgradnje nove garaže ob cerkvi leta 2004. ob cerkvi zgrajena nova garaža za župnikovo vozilo. Leto 2005: V aprilu je bil organiziran Bubin tek na Javornik v spomin na preminulega Silvota Tratnika, vzporedno s tem je potekal tudi pohod. In rezultati? Prvi je pritekel na Javornik Marko Tratnik. Marko je tisto leto prav tako osvojil 15. mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem teku. Prav tako je bilo to leto pomembno za društvo Trillek, v dvorano je bil namreč nameščen nov oder. Konec leta so po dolgem »razkopavanju« Cola zgradili kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Prvi zmagovalec Bubinega teka, Marko Tratnik leta 2005. Leto 2006: Leto 2006 se je začelo s praznovanjem 50-letnice moškega pevskega zbora Razpotje, 30-letnice rokometa na Colu ter 15-letnice ustanovitve društva Trillek. Popolnoma je bil prenovljen gasilski dom, ki je dobil še eno nadstropje. Med » črnimi dogodki« velja omeniti Skala, kije v Orešju leta 2006 skoraj padla na avto. plaz v Orešju. S pobočja Škola je zgrmelo več kot 30m3 kamenja, skale so se prikotalile vse do hiš. Zaradi varnosti je bila potem na tem območju nameščena zaščitna ograja. To leto so na Colu na novo prebarvali notranjost cerkve, v Sanaboru pa obnovili zvonik. Leto 2007: Pa spet obletnice - 20 let od prve izdaje Colskega časnika ter 30- letnica od ustanovitve PGD Col. Osnovan je bil nov pevski zbor - Mešani pevski zbor Duri. Sredi poletja je bil na Colu prvič organizran oratorij, ko je ena od mam udeležencev pričela pogovor: »Letos pa bi lahko imeli tudi na Colu oratorij....« Dobro obiskan je bil koncert Adija Smolarja v eolski telovadnici. Ker so na Colu popolnoma obnovili gasilski dom, je prišel na vrsto še zadružni dom. V Gozdu so po tridesetih letih izgradnje obnovili avtobusno postajo in ob tem imeli majhno »proslavico«. Leto 2008: Zanimivo leto za gasilce, saj so se mučili z gašenjem obsežnega požara na Kovku, vendar se niso predali in so na koncu požar pogasili. Prav tako je bilo to leto pomembno za prebivalce Cola, saj so končno začeli z gradnjo tako težko pričakovane mrliške vežice. Začetek gradnje nove mrliške vežice na Colu leta 2008. V Podkraju se je odvijala proslava ob 150-letnici šolstva. Novica leta je bila novica o Mateju Žgavcu, ki je Colčan in prav tako junak zimskih iger specialne olimpijade. Osvojil je zlato, srebro in bron, na Valu Poseben sovaščan - Matej Žgavec leta 2009. 202 pa je postal osebnost tedna. Laura Bratina, slavna Colčanka, je nastopila v oddaji Spet doma Ko že govorimo o slavni Colčanih: Mepz Duri je osvojilo drugo mesto v oddaji Spet doma in potem dobil tudi Colsko gartrožo za leto 2009. Prav tako je minevalo to leto 60 let Colske lovske družine. Konjskim dirkam je Smučarko društvo Gozd dodalo še prvi Sejem Gozd in les. Končana je bila nova mrliška vežica. Tako, predelali smo celotno desetletje. Naj še enkrat opozorim, da so bili to glavni dogodki tega desetletja Zanima me, kakšen bo Col čez deset let. 58 SPfl/č? KAJ SE SKRIVA V LIPI? KIPARSKO SREČANJE 2010 4. oktobra 2010 se je na OŠ Col odvijal že 5. kiparski tabor z naslovom KAJ SE SKRIVA V LIPI? Vzporedno je potekal tudi tehniški dan za učence prve triade OŠ Col in podružnične šole Podkraj. V ustvarjalno središče so bile letos povabljene OŠ Frana Erjavca iz Štandreža, OŠ Otona Župančiča iz Gorice ter OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine. Navdušenih ustvarjalcev ni zmotilo niti slabo vreme, ki je letos ponagajalo organizatorjem kiparskega srečanja. Učenci so v skupinah spretno ravnali z materialom in orodjem in so na končne izdelke lahko upravičeno ponosni. »Navdušenje mladih ustvarjalcev in dosedanje dobre izkušnje so nas vzpodbudile, da smo sledili začrtani poti in tudi letos odprli vrata mladim kiparjem na našem, zdaj že tradicionalnem kiparskem srečanju, ki smo mu dali naslov KAJ SE SKRIVA V LIPI? Naši mladi kiparji so ustvarjali v dveh skupinah. Z vodjo kiparskega tabora Natašo Grom in ob pomoči dveh staršev so učenci izdelovali leseno kompozicijo, ki bo trajno zaznamovala podobo našega šolskega okoliša. Pod budnim očesom mentorice za likovno področje Silve Karim pa je tudi letošnje kiparsko srečanje dobilo umetniški pečat. Z dletom in kladivom so se nekateri učenci srečali prvič, zato je bil zastavljeni cilj zanje pravi izziv. Z orodjem v rokah je vsa negotovost v trenutku splahnela. Ob pridobivanju novih izkušenj in znanj so učenci pokazali izjemno odgovornost, spretnost in sodelovanje. »Prav s svojo navdušenostjo,ustvarja Inostjo in s sodelovanjem nas vedno znova spodbujajo k novim zamislim in k želji po ponovnih srečanjih,« je povedala Urška Kumar. »5. kiparski tabor OŠ Col je bil za učence OŠ Otona Župančiča in Frana Erjavca iz Štandreža enkratno doživetje. Slabo vreme nikakor ni skalilo odličnega počutja med vami. Prvič v življenju so se naši učenci preizkusili v kiparjenju z lesom in navdušeno prebudili svoje ustvarjalne žilice. Z veseljem bomo skupaj prenesli izkušnje v naše šole, oni med sovrstnike, sam pa jih bom med kolege. Iskrena hvala za povabilo!« Mentor OŠ Frana Erjavca ter OŠ Otona Župančiča, Silvan Bevčar »Danes je bil zelo lep dan. Oblikovali smo izdelke iz lesa. Naslednjič bi rad izdeloval tudi z drugimi materiali in rad bi klesal z dleto.« Tine, Gorica »Danes smo se imeli lepo, ker smo izdelovali lepe stvari. Naredili smo gibljivo strukturo in ptičjo hišico. Zelo mi je bilo všeč kipariti.« Mitja, Gorica Tako delajo tarnali. Foto: arhiv OŠ Col To naredijo tarnali. Foto: arhiv OŠ Col »Bilo je lepo in zabavno. Delali smo izdelke iz lipe. Na kiparsko srečanje bi se še vrnila in ocenila bi ga z desetko!« Vesna, Gorica Danes je bil lep dan. Nisem pričakoval takih izdelkov. Zelo rad sem ustvarjal.« Ismael, Gorica »Zanimiveje bilo delo z lesom. Na kiparskem taboru sem prvič, a bi izkušnjo ponovila. Izdelala sem piščalko.« Jasmina, OŠ Danila Lokarja to počnem prvič. (Saša, OŠ Danila Lokarja) Zelo mi je všeč, čeprav naj bi bilo to moško delo. (Urška, OŠ Col) »Kiparjenje mi je bilo všeč, saj je bilo zanimivo. Naredila sem figuro. Zabavno je bilo tudi, ker smo jedli v knjižnici.« Ela, OŠ Danila Lokarja »Danes smo bila dekleta prvič na kiparskem taboru, razdeljena smo bile v skupine po tri. Naša skupina je izdelala gozdno vilo, čeprav smo najprej hotele žival. Všeč nam je bilo, ker so nam olajšali delo z motorko. Čeprav nam je vreme malce nagajalo, nam je bilo lepo.« Anja, Rebeka in Urška, OŠ Col »Tudi mi smo danes kiparile prvič. Izdelale smo morje, delfina in dva griča. Same smo tudi dobile idejo. Z izdelkom smo zelo zadovoljne.« Mojca, Nina in Anja, OŠ Col Kakšni so občutki ob delu z dletom in kladivom v rokah? To je nekaj neverjetnega, ne znam opisati, počutim se močnega. (Blaž, OŠ Col) Vse skupaj mi je nenavadno, ker Ste že kdaj počeli kaj podobnega? Prvič delam z lesom in je zelo zabavno. (Petra, OŠ Podkraj) Lansko leto sem se že udeležil kiparskega srečanja. Naredili smo klop. (Grega, SŠ Postojna) Ste pri ustvarjanju naleteli na kakšno težavo? Imam polna usta žagovine od brušenja. (Urban, OŠ Col) Žeblji so se mi zvijali. (Rok, OŠ Col) Malce sem se udaril s kladivom po prstu. (Aljaž, OŠ Podkraj) Kaj se si zdi pri tem delu najtežje? Težko je brusiti. (Jernej, OŠ Col) Najtežje je zabijati žeblje. (Tobija, OŠ Podkraj) Kaj pa te najbolj zabava? Brušenje z brusilko. Všeč mi je zglajena površina lesa. (Jan, OŠ Col) Gledati, kako nastaja nekaj novega. (Saša, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina) Zabivati »cveke » s kladivom. (Matjaž, OŠ Col) »Drevo je simbol človeške pov- ezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote, ki ostajajo v toku časa nespremenjene. Drevesa sodelujejo pri ustvarjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine in odkrivajo naš odnos do narave. Že od nekdaj igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju človekovega vsakdana. Na drevo lahko torej po eni strani gledamo kot na življenjski prostor, po drugi stani pa lahko v njem vidimo kulturnozgodovinski objekt. Ko se poglobimo v življenje dreves, odkrivamo mnoge stvari in občutja. Prav zato bi radi pritegnili pozornost otrok, da bi na drevo gledali kot na živo bitje, da bi razmišljali o njegovi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, in da bi na svet poskusili pogledati tudi skozi oči drevesa. DREVO je v mojem življenju živ objekt in širok projekt. In še se širi z idejo, da bi vsak učitelj, kije kdajkoli sodeloval na našem kiparskem taboru, prenašal pridobljene izkušnje naprej in mogoče enkrat izpeljal podoben dogodek tudi na svoji šoli ali v svojem kraju, v svojem jeziku in na svoj način za vse radovedne otroke in odrasle, ki čutijo z naravo. Čestitam ustvarjalcem in njihovim mentorjem, sodelavcem in staršem pa se zahvaljujem za korektno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi tabora.« Nataša Grom, vodja kiparskega tabora »Kiparska srečanja so hkrati obujanje spomina na čase, ko so naši predniki uporabljali les kot vir preživetja. Na ta način jih prav posebej počastimo. Brez njih tudi nas ne bi bilo tu. Posebej smo veseli tudi gostov iz zamejstva ter okoliških šol, ki se udeležujejo naših srečanj. Vsakdo, ki pride od drugod, prinese s seboj svoje ideje in svojo domišljijo. Njihovi izdelki bodo oplemenitili našo šolo in okolico« je prepričana Silva Karim. A Izjave in misli kiparjev, mentorjev in organizatorjev so dokaz, da je bilo tudi 5. srečanje KAJ SE SKRIVA V LIPI? več kot uspešno. Zato lahko verjamemo besedam ravnatelja Ivana Irgla, ki je ob zaključku kiparskega tabora povedal: »Naslednje leto ponovno!« y|ak- Foto: arhiv OŠ Col IZŠLO, IZŠLO, IZŠLO... Prav pred kratkim je Osnovna šola Col izdala knjigo, ki je povezana tudi z delom na naši šoli: Nekoč, pred mnogimi leti... (Once upon a time ...Jen-nare ...)- dvojezična angleško-slovenska izdaja slovenskih, indijanskih ter korejskih pravljic. bjavljamo nekaj misli iz spremne V besede mentorice Irene Saksida: Nekoč, pred mnogimi leti... Once upon a time ... Yen-nare ... Na tri različne načine lahko stopimo v svet, kjer se dogajajo nenavadne in tudi čisto vsakdanje stvari... V pričujoči knjižici, ki je sad triletnega raziskovalnega dela in prevajanja, so zbrane slovenske, korejske in indijanske pravljice. Naš glavni cilj je bil razvijanje medkulturne osveščenosti in občutljivosti ter raba angleščine kot sredstva za medkulturno povezovanje. Slovenske pravljice so iz našega šolskega okoliša, iz knjige Javorov hudič. Korejske pravljice nam je poslala učiteljica angleščine Sun Bok Park iz korejske srednje šole, nekaj indijanskih pravljic pa nekdanja, tudi na naši šoli gostujoča učiteljica iz ZDA, Donna Nicely. Ob koncu knjige je nekaj idej, kako predstaviti pravljico Deček in kača klopotača v razredu, saj je primerna za vse starostne skupine. Za ilustracije in oblikovanje knjige je poskrbela Silva Karim, Zgodbe razkrivajo pestro kulturno raznolikost. Te razlike nas ne razdva- jajo, ampak plemenitijo. Ker sežejo globoko v čustveni svet otrok, v njih na nevsiljiv način budijo občutek za osebne vrednote. Pravljice so klic svetu, ki je v veliki nevarnosti, da izgubi tesen stik z naravo, človeško domišljijo in poštenje ... TRI VRATA V PRAVLJIČNE SVETOVE Pravljično število tri zaznamuje glasilo, ki so v šolskem letu 2009/10 izdali na Osnovni šoli Col. V njem so zbrane pravljice v treh jezikih, ki izhajajo iz treh popolnoma različnih kultur: slovenske, korejske in indijanske. Izbor je sad triletnega dela urednice Irene Saksida in številnih sodelavcev različnih starosti iz Slovenije in tujine. ""7 načilen pravljični uvod » Nekoč, pred / mnogimi leti... « v različnih jezikih seveda ne zveni enako. In prav različni načini vstopanja v pravljične svetove so podlaga za glavni cilj ustvarjalcev glasila, in sicer razvijanje medkulturnega dialoga ter raba angleščine kot sredstva za posredovanje in povezovanje med različnimi kulturami. NEKOČ, PRED MNOGIMI LETI... ONCE UPON A TIME... <5! eML /'YEN-NARE7... Osem slovenskih pravljic je iz znane knjige Javorov hudič, v kateri so zbrane zgodbe iz našega okoliša. Za pokušino objavljamo del zgodbe Žnidar in hudič v izvirniku in angleškem prevodu. SLOVENIAN FOLK TALES SLOVENSKE PRAVLJICE ŽNIDAR IN HUDIČ Enkrat, dolgo je že od tistkrat, so se na svetu godile še čudne reči. Je bi en ubog Žnidar. Dostikrat, ko je tako šival še kasno v noč, si je mislil, kako bi bilo lepo, če bi imel en Žakelj denarja. Tistikrat so se skrivali še v vsakem kotu hudički. In en hudičk sliši Žnidarja, kako si je zaželel en Žakelj denarja, in skoči iz kota pred njega. »Sem slišal, kaj bi ti rad imel,« mu reče. »Če me premagaš, dobiš en Žakelj denarja, če pa zgubiš, vzamem tebe in tvojo dušo.« / 'Ml «Vi THE TAILORAND THE DEVIL Once upon a time there iived a poor tailor. Strange things were happening in thè worid at that time. The tailor had to work late at night and he dreamt about having a sack fuli of money. The devi! jumped from thè corner and said to the tailor: »I heard what wouldyou like to bave. Let’s compete. Ifyou beat me you will get a sack full of money but ifyou lose i will take you and your soul.« Prevod: Andraž Škvarč gostovala na OŠ Col. Objavljamo dve kratki indijanski pravljici v angleščini in slovenska prevoda. Učenci so iz angleškega v slovenski jezik prevedli enajst indijanskih pravljic, ki jih je ustvarjalcem glasila poslala učiteljica iz ZDA, ki je v preteklosti NATIVE AMERICAN FOLK TALES INDIJANSKE PRAVLJICE WHY THE LEAVES FALL A Lakota Legend Many moons ago when thè world was stili very young, thè ptant and animai lite was enjoying thè beautiful summer weath^er. But as thè days went by autumn set in, and thè weather bacarne colder with each passing day The grass and flower folk were in a sad condition, for they had no protection from thè Sharp cold. Just when it seemed that there was no hope for living, he who looks after thè things ofHis creation carne to their aid. He said that thè leaves ofthe trees should fall to thè ground, spreading a soft, warm blanket over thè tender roots ofthe grass and flowers. To repay thè trees for thè loss of their leaves, he allowed them one last brighi array of beauty. That is why each year, during Indian summer thè trees take on their pretty farewell colors ofred, gold, and brown. After this final display they turn to their appointed task-covering thè Earth with a thick rug of warmth against thè chili ofwinter. ZAKAJ JESENI DREVESOM ODPADE LISTJE Legenda plemena Lakota Mnogo lun nazaj je bil svet še vedno mlad, rastline in živali so uživale v čudovitem poletju. Toda ko so poletni dnevi minili, je prišla jesen in z vsakim dnem je postajalo bolj mrzlo. Trava in rože so bile v žalostnem stanju in niso imele zaščite pred ostrim mrazom. Ko se je že zdelo, da ni več up-'anja za preživetje, je tisti, ki skrbi za vse stvari v stvarstvu, prišel na pomoč. Rekel je, naj listi z dreves padejo na tla in pogrnejo nežne koreninice trav in rož z mehko, toplo odejo. Da bi drevesom poplačal izgubo listov, jim je dahnil nanje zadnji žarek lepote. Zato vsako leto, v času indijanskega polletja, drevesa dobijo lepe rdeče, zlate in rjave barve slovesa. Po tem zadnjem razkazovanju svoje lepote listi opravijo še zadnjo nalogo: tla prekrijejo z debelo toplo preprogo, ki rastline zaščiti pred zimskim mrazom. Prevod: Ines Čuk in Katja Kovšca CHEROKEE WISDOM An old Cherokee was teaching his grandson about Ufe. »A fight is going on inside each one of us,« he said to thè boy. »It is a fighi to thè death, and it is between two wolves. One is darkness - he is anger, envy sorrow, regret, greed, anrogance, self-pity guilt, resentment, inferior-ity lies, false pride, superiority and ego. The otheris enlighted - he is joy peace, love, hope, serenity humility kindness, benevolence, empathy generos-ity truth, com-'passion, and faith.« The grandson thought about it for a minute and then asked his grandfather: »Which wolf will win?« The old Cherokee simply replied: »The one you feed.« MODROST PLEMENA ČEROKIJEV Starček iz plemena Čerokijev je učil svojega vnuka o življenju: »Boj poteka v vsakem izmed nas,« je povedal otroku. »To je boj na smrt, boj med dvema volkovoma. Prvi je tema - to so jeza, zavist, žalost, obžalovanje, požrešnost, vzvišenost, samous^miljenje, krivda, zamera, manjvrednost, laži, lažen ponos, nadvlada in samoljubje. Drugi je svetloba - veselje, mir, ljubezen, upanje, vedri na, skromnost, prijaznost, dobrohotnost, sočutje, radodarnost, res-mica, usmiljenje in vera.« Vnuk je pomislil za trenutek in nato vprašal starega očeta: »Kateri volk bo zmagal?« Stari Čeroki seje zasmejal: »Tisti, ki mu daješ jesti.« Prevod: Janez Peljhan Dvanajst korejskih pravljic, ki so jih učenci prevajali iz angleškega v slovenski jezik, je ustvarjalcem poslala učiteljica angleščine iz korejske srednje šole. V nadaljevanju sledi odlomek korejske pravljice z naslovom Zvesti tiger. KOREJSKE PRAVLJICE KOREAN FOLK TALES A DUTIFUL TIGER A young man Dolyee went into thè woods to gather firewood. When he was working hard, a tiger suddenly appeared. He was very shocked: »T... tiger! It’s a tiger. He is going to kili me. No way! Ifl set my mind straight, I can save myself. Be patient!« The young man bowed to thè tiger. »Hey! Don’t you remember me? You might not remember me because it’s been a long time. My mum told me that I ha dan older brother and he was a tiger. So my mum has always been worried about him. I am so glad that I finally meet you.« »You are a human, and I am a tiger. Can we be brothers?« f ZVESTI TIGER Mladi mož Dolyee je šel v gozd po drva. Med trdim delom se je nenadoma pred njim pojavil tiger. Dolyee se je na smrt prestrašil. »T... tiger! To je tiger! Ubil me bo! To se ne sme zgoditi. Če si zbistrim misli, se lahko rešim. Moram biti potrpežljiv.« Mladi mož se je sklonil proti tigru. »Hej, ali se me spomniš? Mogoče pa se me ne spomniš zato, ker je preteklo že veliko časa. Mama mi je povedala, da sem imel starejšega brata, ki je bil tiger. Mama je bila vedno v skrbeh zanj. Zelo sem vesel, da sem te končno spoznal.« »Ti si človek in jaz sem tiger. Ali sva lahko brata?« Prevod: Maja Žejn, Daša Vidmar in Meta Škvarč - Prevode iz slovenskega v angleški jezik in iz angleškega v slovenski jezik so prispevali Matic Bajc, Luka Bizjak, Ines Čuk, Petra Kobal, Katja Kovšca, Tina Koren, Tjaša Logar, Jan Marušič, Nina Marušič, Janez Peljhan Nika Puc, Tamara Puc, Matej Šemrl, Andraž Škvarč, Meta Škvarč, Anja Vidmar, Daša Vidmar, Maja Žejn in Tim Žgavec. Glasilo je likovno uredila in oblikovala Silva Karim. Slovenske, korejske in indijanske pravljice vizualno dopolnjujejo izvirne barvne ilustracije osmih učenk OŠ Col: Rebeke Bajc, Špele Bajc, Urške Kovšca, Anje Mikuž, Sara Mikuž, Nine Petrovčič, Anje Pregelj in Mojce Škvarč. Kot je v uvodu zapisala Irena Saksida, zbrane slovenske, korejske in indijan- ske pravljice razkrivajo pestro kulturno raznolikost. Toda te razlike ne smejo biti vzrok razdvajanja, ampak vir plemenitega povezovanja in skupne rasti. Kljub kulturnim razlikam, ki se kažejo zgodbah s treh različnih kontinentov, ima vsaka pravljica moč, da seže globoko v čustveni svet otrok in v njih budi občutek za osebne vrednote. Urednica je glasilo pospremila v svet z naslednjo popotnico: »Pravljice so klic svetu, ki je v veliki nevarnosti, da izgubi tesen stik z naravo, človeško domišljijo in poštenje.« Namesto zaključka naj bo želja, da bi klic slišalo in se nanj odzvalo čim več bralcev doma in po svetu. učenci in zaposleni OSNOVNE ŠOLE COL voščimo vsem prijetne božične praznike, polne veselja in druženja, ter vse dobro v novem letu. Da gre po svetu, rama ob rami, svetloba pa z nami, smo se tudi letos odpovedali pošiljanju voščilnic in ta sredstva namenili v dobrodelne namene. (je-és^c. S?Z?/Z? 65 NARAVOSLOVNI TEDEN ZA »OS-MAKE« V KRANJSKI GORI (2010) Drugi teden v novembru so učenci 8. razreda OŠ Col preživeli v Kranjski Gori. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) so zanje pripravili športno naravoslovni teden, ki ga radi imenujemo kar šola v naravi. “T" eden, ki ga učenci preživijo v taki obliki vzgojno-izobraževalnega dela kot je šola v naravi, /poteka po vnaprej zastavljenem programu, katerega cilji, dejavnosti in vsebine so vezani na učni načrt, vendar z drugačno izvedbo (terensko delo, športne dejavnosti...) kot je predvidena pri rednem pouku v učilnici. Za tako obliko strnjenih dejavnosti je zlasti pomembno med-predmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor. Ob vsem tem pa ima velik pomen tudi druženje ter razvijanje medoseb- mu, ki so ga izbrali učitelji OŠ Col, izvajali pa učitelji CŠOD-ja v sodelovanju z učiteljicama šole, ki sta učence spremljali. Učni oziroma delovni dan je bil sestavljen iz dopoldanskih in popoldanskih aktivnosti, ki nih odnosov na socialnem področju. Učenci so v tem tednu sledili progra- jimje sledil še usmerjeni prosti čas ter družabni večeri. Večina izvedenih aktivnosti je bila z naravoslovnega in športnega področja, vendar so bila znotraj posamezne vsebine tako gosto prepletena znanja z vseh področij šolskega dela in splošne razgledanosti, da bi težko natančno določili le eno področje. Za primer naj povem, da smo pri spoznavanju Triglavskega narodnega parka, ki je družboslovna vsebina, poslušali tudi pravljico o Zlatorogu, ki bi jo lahko obravnavali v okviru slovenskega jezika. Vsebine oziroma področja, s katerimi so se učenci srečali so bile: Življenje v vodi in ob njej, Triglavski narodni park, Rastline in človek, Nevarnosti v naravi, Naravni rezervat Zelenci, Osnove nordijske hoje, Plavanje, Značilnosti Kranjske Gore ter pohod iz Planice v Tamar. Del nekaterih dejavnosti je bil izveden v prostorih CŠOD-ja, del pa v okolici doma oziroma na različnih lokacijah v bližini Kranjske Gore. Pri samih pripravah na odhod nas je, predvsem učiteljici, najbolj motila slaba vremenska napoved. Za ves teden so obljubljali dež. Toda že drugi dan so nas prijetno presenetile prve snežinke, ki so se spremenile v pravi snežni metež in nam v belino ovile celotno pokrajino. Čeprav so učenci s Cola snega vajeni, jih je prevzelo pravo otroško, zimsko vzdušje. V takih zimskih razmerah smo zahvaljujoč dobri in topli zimski opremi, ki smo jo za vsak slučaj imeli s sabo, lahko vse predvidene dejavnosti opravili zunaj, v naravi. prav gotovo pa jim je vsaj delček tedna ostal v lepem spominu. Nekaj utrinkov, ki so jih zapisali učenci: Najbolj mi je bilo všeč takrat, ko je bila učiteljica na kosilu in mi smo v njeni sobi gledali ocene iz laboratorijskih vaj. V tem tednu so učenci živeli v skupnosti drug z drugim in se tako spoznavali tudi iz drugega zornega kota. Skupaj so doživeli veliko prijetnih in mogoče tudi kaj neprijetnih izkušenj, iz katerih pa so se prav gotovo naučili česa novega, življenjskega. Vsak izmed njih je teden doživel na svoj način, po pričakovanjih ali pa tudi ne, Učiteljica se je zjutraj skoraj spotaknila ob žlico, s katero sem jaz ponoči jedel nutello. Pri namiznem tenisu je Simon udarjal žogico kot da bi tepel kokoši. - Pri pouku smo tudi aktivno sodelovali. Bili smo pohvaljeni. No, vsaj nekateri. Drugače pa so se med poukom odvijali tudi pogovori - klepetanje -o traktorjih in drugih takih stvareh, pri katerih je na začudenje sodelovala tudi gospa razredničarka. - V sobi smo se veliko smejali. Izumili smo »olajševalnico« na Blaževi postelji, kjer smo si oddahnili. - Jernej in Tomaž sta se igrala z Gregorjevimi copati v obliki psa. Levi copat je bil Runo, desni pa Koli. Gregor pa je pri igri zelo trpel, ker sta mu zamotala noge. - Vsak večer smo si z zobno nitko umivali zobe, tako da smo skoraj zamudili tuširanje. Zakaj je soba 22 na koncu zmagala v čistoči in urejenosti? Ker niso bili nikoli v svoji sobi, temveč ves čas v naši sobi 21. Veliko smo se presme-jali. Tudi harmoniko smo razkopali. Imeli smo odličnega skladatelja, ki je napisal večno uspešnico. Doživeli smo tudi razsvetljenje, do katerega nas je pripeljal Žan. Zaljubil sem se v punco. VSESLOVENSKA ČISTILNA AKCIJA TUDI NA COLU Narava v tem koncu je res čudovita, čeprav v ranem jutru v meglo še skrita. Ko sonce jo s toplimi žarki predre, se kapljice rose v nov dan zaiskre. Glej okrog sebe, naravo in svod, ko sonce posije, lepo je povsod. Naša narava, lepot dosti ima, na žalost jih človek ceniti ne zna. Naravo smo dobili od prednikov samo na posodo in naša dolžnost je, da jo ohranimo tudi za kasnejše rodove. I čenči in zaposleni na Osnovni šoli U Col smo se v soboto, 17.4. 2010, udeležili velike čistilne akcije z imenom Očistimo Slovenijo. Po kratkem predavanju o pomenu in pomembnosti ločevanja odpadkov z naslovom Loči me smo delo nadaljevali na šolskem dvorišču. Tam je potekala prireditev, na kateri so trije učenci naše šole posadili lipo. Drevo je šoli podaril gospod Silvester Peljhan. Prireditev je zaznamovalo več govornikov in recitacije, ki jih je pripravil učitelj slovenščine Franc Černigoj. Za prijetno vzdušje ob posaditvi lipe je poskrbela skupina učencev s harmonikami. Prireditvi je sledilo čiščenje, ki je potekalo v več skupinah. Ena skupina je sadila rože v okolici šole, druga je zbirala zamaške za pomoč invalidom, tretja je izdelovala eko koše. Izdelane koše je nato skupaj s tistimi, ki jih je šoli podarilo podjetje Valkarton iz Logatca, namestila v vse učilnice in tehniške prostore na šoli. Najštevilnejša skupina seje udeležila pobiranja smeti po Colu. Kljub prepričanju, daje naša vas čista, smo ob ločenem zbiranju odpadkov napolnili veliko vreč. Že s tem smo dosegli namen akcije, a za nas sta bili pomembnejši dve spoznanji otrok. Prvo, da se narave ne sme vsevprek zasipati s smetmi, ker se nam bo to sicer prej ali slej vrnilo. In drugo, da lahko za ohranjanje neokrnjene narave veliko naredimo že posamezniki s svojimi dejanji. Celotno dogajanje je skrbno spremljala tudi skupina učencev iz novinarskega krožka. Ta je izdelala nekaj plakatov na temo onesnaževanja in fotografirala dogajanje. Slike so objavili tudi na šolski spletni strani. SMUČARSKI IZPIT? LE ČEMU? Smučanje je in bo ostalo slovenski nacionalni šport. Slovenci gremo radi v naravo, na bele strmine. Tako tudi učenci in učitelji na Colu, zato vsako leto v januarju za učence šestošolce organiziramo zimsko šolo v naravi na Arehu. Vsako leto nam je bolj jasno, da samo rezervirati termin, navdušiti učence in povabiti starše k sodelovanju, ni dovolj Učence je treba v teh petih dneh naučiti ne samo novih smučarskih prvin, ampak tudi uporabljati smučišče in različne smučarske naprave, jih vzgajati za varno smučanje, kajti tehnika in tehnologija ne napreduje samo v avtomobilski industriji, temveč tudi v športni. Hitrosti niso vse večje samo na cesti, ampak tudi na smučiščih. rimerjava s cestnim prometom in prometom na smučiščih ni naključje. V prometu veljajo zelo natančna in točno določena pravila. Kolesarji, vozniki koles z motorjem, vozniki osebnih prometne znake in predpise. Hitrosti so neredko podobne tistim na cesti, le vozni pasovi niso dorečeni. Smučarji potujemo navzkriž, kar smučišče uvršča med najzahtevnejše prometne površine. Iz tega stališča bi bilo vsekakor primerno ali celo nujno, da bi se smučarji samoiniciativno preverili v poznavanju in znanju pravil o vedenju in ravnanju na smučiščih, ki jim uradno rečemo FIS pravila in jih najdemo na več mestih na vseh smučiščih. Učenje nordijske hoje. Foto: arhiv Osnovne šole Col in drugih vozil jih moramo poznati in dosledno upoštevati. Imeti moramo opravljen izpit. Prav tako udeleženci vodnih in zračnih prometnih poti. Kaj pa udeleženci prometa »na smučišču«? Z vsem spoštovanjem moramo smučišče primerjati s cestnim prometom. Tudi na smučišču imamo Izvajalci zimske šole v naravi OŠ Col smo se lansko šolsko leto odločili in uvedli izpit iz poznavanja vedenja in ravnanja na smučišču. Tako smo obogatili vsebino šole v naravi in poskušali po svojih močeh prispevati k večji varnosti na smučiščih v šoli v naravi in tudi sicer. Pri delu z učenci ali pri osebnem uživanju na belih strminah smo večkrat opazili mlade in tudi manj mlade, ki so hoteli na smučeh prehiteti samega sebe, ne misleč na posledice. In tako se je kar sama ponujala ideja - izpit!, ki se je na nekaterih šolah že pred leti uveljavila in pozitivno zaživela. Da je naša odločitev prava, nas je prepričala tudi misel, ki jo je zapisal smučarski strokovnjak Milan Maver: »Varnosti na smučiščih ne more biti, dokler se ta ne začne tudi v glavah smučarjev.« (Dnevnik nedelja, 25. januar 2009) Ta misel nam učiteljem celo nalaga dolžnost, da začnemo v osnovnih šolah bolj aktivno vzgajati mlade tudi za varnost na priljubljenih belih strminah. Zakaj pa smo se odločili ravno za izpit? Ker smo ljudje za dobro delo radi nagrajeni in ker dokument o pridobljenem znanju še vedno pomeni vrednoto. Našim šestošolcem smo to vrednoto ponudili in jih za vloženo delo nagradili, hkrati pa po svojih pedagoških močeh prispevali k večji razgledanosti smučarjev in nesmučarjev. Učenci so dodatno delo seveda sprejeli tako kot ga mladi znajo, malce z negodovanjem. Vendar so tudi pozitivne rezultate sprejeli tako kot to znajo samo oni. Saj veste, ponosni so Zlata lisica. Foto: arhiv Osnovne šole Col bili na izkaznico, ki je izkazovala, da so opravili izpit iz poznavanja pravil o vedenju in ravnanju na smučišču. Naglas so se veselili dobro opravljenega dela. In mi smo se veselili z njimi. Prepričali so nas, da smo na pravi poti, zato bomo tudi letos in v naslednjih letih z izpitom nadaljevali. Letošnji šestošolci se že »piflajo«. Izkaznice so pa tudi že pripravljene, da vpišemo nova imena. K' 14 ŠC^ slika učenca/ke SMUČARSKI IZPIT Ime in priimek 10 FIS-PRAVIL: 1. Obzirnost do drugega. 2. Smučar mora hitrost prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču. 3. Hitrejši smučar mora tako izbirati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj. 4. Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v primerni oddaljenosti od prehitev-anega. 5. Preden smučar začne smučati po progi, mora pogledati navzdol in navzgor. 6. Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili. 7. Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča. 8. Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih. 9. Pri nesreči mora smučar po svojih močeh pomagati ponesrečencu. 10. Smučar se mora kot udeleženec ali priča pri nesreči pustiti legitimirati. Ime in naslov OŠ Potrjujemo, do učenec/ ko pozna varnost in kulturo obnašanja na smučišču. Žig in podpis ravnatelja Kraj in datum Podpis učitelja P. S. Bi si jo radi zaslužili tudi vi? vodja zimske SVN TEPTANJE PRAVIC SLOVENSKIH UČENCEV V FAŠISTIČNI ŠOLI V letošnjem letu je skupina desetih osnovnih šol Severnoprimorske regije, med njimi tudi Osnovna šola Col, izdala obsežen zbornik z naslovom Koliko stane svoboda in podnaslovom Spomini na teptanje človekovih pravic Slovencev na Goriškem v obdobju fašizma - še posebej pravic slovenskih učencev v fašistični šoli. Učenke in učenci so poiskali starejše sogovornike in jih povprašali o njihovih predvojnih in vojnih doživetjih. septembru 2007 so se osnovnošolci iz goriške regije srečali pri spomeniku na Cerju na Dnevu domoljubja, ki je vključeval štiri vsebinske sklope: šolstvo pod fašizmom, delovanje slovenskih duhovnikov pod fašizmom in odnos fašizma do slovenske Cerkve, delovanje kulturnih društev ter delovanje tigrovcev in oborožen odpor. Namen Dneva domoljubja je bil popeljati mlade v čas naših babic in dedkov, starih mam in starih očetov, ki ga je tragično zaznamoval fašizem. Poleg tega je bilo srečanje priložnost za medgeneracijsko povezovanje in negovanje vrednot lastnega naroda in jezika. Po srečanju sta urednika zbornika Milan Čotar in Peter Stres povabila učenke in učence, da zgodovino, o kateri so slišali na Cerju, preverijo v domačem okolju. Mladi z desetih osnovnih šol (Col, Čepovan, Dobravlje, Dobrovo, Vipava, Šempeter pri Gorici, Kanal, Miren, Most na Soči in Solkan) so bližnje povprašali po osebnih izkušnjah iz časa pred in med drugo svetovno vojno. KOLIKO STANE SVOBODA Spomini na teptanje človekovih pravic Slovencev na Goriškem v obdobju fašizma - še posebej pravic slovenskih učencev v fašistični šoli Nešteti zapisi prinašajo dragocena pričevanja o sistematičnem kršenju človekovih pravic slovenskih učencev do pouka v maternem jeziku, o kulturni in politični tiraniji, ki so jo v času med 1. in 2. svetovno vojno na vsakem koraku doživljali Slovenci na Goriškem. Organiziran je bil odpor mladih in odraslih, ki so nasprotovali fašističnim pritiskom, mnogi med njimi so postali žrtve oblasti. Zbornik prinaša pripovedi in pričevanja malih ljudi, ki so nosili težo trpke in vse prevečkrat nasilne zgodovine na Goriškem, a ohranili lastno identiteto. V nadaljevanju sledi nekaj odlomkov iz zbranih zapisov. »Danes živimo v svobodni državi, prijetnem okolju, tujih jezikov se učimo zaradi izobrazbe, predvsem pa lahko brez strahu izgovarjamo tiste besede, ki smo se jih naučili od staršev, v šoli, ob prebiranju knjig ... slovenske besede. Pa vendami bilo vedno tako! Kar je nam otrokom in našim staršem precej nerazumljivo, so v vsej strahoti izkusili stari starši!« Mateja Bavčar: Primorska pod fašizmom (OŠ Dobravlje) »\/ času fašizma je bilo na Primorskem dosti več šoi kakor danes, to pa zato, ker so nas hoteli Italijani čimprej poitalijančiti. V naših krajih so bile šole: v Sanaboru, Hrušici (Pri Pepču), v Podkraju (na mestu, kjer je danes podružnica OŠ Col), na Otlici (v stari šoli), Predmeji in na Kovku, v Črnem Vrhu, Gozdu (Pri Bajcu), in na Colu (na mestu, kjer je tudi danes; ko je bila ta porušena, pa Na Žagi in Pri Lokvarju). Pouka v času fašizma niso imeli vsak dan, saj je bilo doma veliko dela. Pri pouku niso smeli govoriti slovensko. Če kdo česa ni znal, so ga poslali v kot, kjer je moral stati obrnjen v zid, ali pa klečati (na polenih, na orehovih lupinah, na grobi soli). V kot so jih pošiljali tudi za prazen nič.« Andreja Petrovčič in Urška Koren: Naši kraji in ljudje v času fašizma (OŠ Col) »Ko so prišli v šolo, so morali pozdraviti po italijansko. Učili so se matematike, italijanskega jezika, italijanske zgodovine in italijanske pesmi. Učitelj je bil zelo strog, v šoli ni smel slišati slovenske besede. Kdor ni znal, ga je tepel, češ da je trd Slovenec.« Nataša Mikuž: Prvi dan v šoli (OŠ Col) »Poitalijančevali so tudi imena in en primer mi je povedala tudi nona. Njeni prijateljici, ki se je rodila v Volčah nekaj let pred drugo svetovno vojno, so njeni starši želeli dati ime Sonja. Ker pa je bilo Sonja slovensko ime, so ga prepovedali in ji sami dodelili ime Lola. Spreminjali so tudi imena in priimke že odraslih ljudi in s tem poudarjali, da je tam Italija.« Miha Zavratnik: Spomini na fašizem (OŠ Solkan) »Pozabil sem tudi povedati, da so Italijani preimenovali imena mest, vasi, ljudi, rek ter celo nagrobnike iz slovenščine v italijanščino. Tako je moj dedek postal Felice namesto Srečko. /.../Iz vsega gradiva, ki sem ga prebral, vem, da so bili ljudje, ki so se borili proti fašizmu, pogumni in odločni. Spoštujem jih, saj vem, da bi bila brez njih Slovenija drugačna.« Žiga Simčič: Kako je dedek Srečko postal Felice (OŠ Kanal) in doživetem, so osnova človekove misli in mišljenja. Ostaja tudi dober občutek, da naši predniki niso hoteli zatajiti in pozabiti svojega maternega jezika in kulture, ki sta bila podlaga slovenski narodni zavesti.« »Pogled v župnijsko antifašistično delavnico. V Župnijskem arhivu v Biljani in Kozani smo odkrili dokumente, ki prikazujejo odpor briških duhovnikov proti fašistični politiki, ki je hotela uničiti slovenski jezik. /.../ Gre predvsem za obrambo uporabe slovenskega jezika v Cerkvi in pri verouku in za moralno podporo goriškemu nadškofu Frančišku Borgia Sedeju, ki so ga v letih 1923-1931 zelo napadali in sramotili lokalni fašisti na Goriškem.« Kristina Markočič in Lara Miklavc: Odpor goriških duhovnikov proti fašizmu 1923-1931 s posebnim ozirom na Brda (OŠ Dobrovo) Pričevanja so za zbornik prispevali naslednje učenke in učenci OŠ Col: Andreja Petrovčič, Urška Koren, Tomaž Ukmar, Robert Leban, Mirko Bajc, Nataša Mikuž, Irena Pregelj, Marta Česnik, Alenka Tratnik, Damjan Petrovčič, Matej Čebokelj, Klavdij Puc, Marija Krapež, Jože Logar, Klavdija Likar, Irena Matko, Borut Rupnik, Romana Trkman, Matej Rupnik, Rajko Faganel, Sebastjan Koren, Boštjan Rijavec, Marjetka Mikuž, Amadej Žejn, Nataša Bajc, Andreja Bajc, Katja Bajc, Janez Lampe, Stanka Škvarč, Simon Tratnik, Ines Čuk, Valentina Česnik, Irena Hladnik, Tomaž Rovan, Lucija Curk, Marko Plesničar in Jurij Vidmar. Njihov mentor je bil Franc Černigoj. »Obdobja so minila v dobrem in slabem.« je v uvodu v zbornik zapisal Peter Stres in nadaljeval: »Prav pa je, da o tem ostane spomin. Osebni spomini in razmislek o storjenem, videnem IVANU TROŠTU - HIŠNIKU V SPOMIN »Iztrgan cvet s polja življenja, pretrgane sanje in konec poti, utišani glas naj v hvaležnem spominu živi skozi tvojo pesem...« V veri v življenje po smrti smo se še zadnjič zbrali ob tebi dragi Ivan, dolgoletni zborovodja in farni organist. Tvoji najbližji, prijatelji, sorodniki in znanci želimo ta trenutek, ko se za vedno poslavljaš od nas, biti s teboj. Vsakega od nas si na svoj način zaznamoval s svojo prisotnostjo in veliko dolgujemo tvojemu spominu. V tem domačem kraju, kjer bo počivalo tvoje telo, si pred 63 leti prvič uzrl sončni žarek, zaslišal ptičje petje, se zastrmel v pisane barve številnih cvetlic. Tu si ustvaril družino, tu si delil svoje življenje drugim in sprejemal naše darove. Glasbeni talent, ki ti ga je Bog podaril, si skrbno negoval in prav gotovo ti b to bogato poplačano. Cerkvenemu pevskemu zboru si ostal zvest do zadnjega, saj si se še v nedeljo iz bolniške postelje pozanimal, kako je bilo z orglanjem in petjem pri sveti maši v domači cerkvi. Čeprav nemočen, si skrbel, da so »mlade, nove pevovodkinje«, kot si jih ti poimenoval, peljale pevsko tradicijo Cola naprej. Srečevali smo se pri svetih mašah, na vajah, na romanjih, ob farnih slovesnih priložnostih, na družabnih piknikih na tvojem vikendu, ob praznovanju sv. Cecilije, zadnja leta na Sveti Gori pri mašah za eolske pokojne pevce. Letos boš skupaj z njimi v nebeških višavah prisluhnil našim molitvam tudi ti. Vedel si, da ni srečen, kdor predvsem sprejema, ampak tisti, ki predvsem daje. Dajal si preprosto - košček sebe. Dajal si se z ljubeznijo in za potrebe župnije. Žrtvovanih trenutkov za cerkveno petje tu, v domači cerkvi, prav gotovo ni mogoče prešteti. Danes, ko se ločujemo, te prosimo odpuščanja za našo razigranost, našo neresnost, našo nevztrajnost pri petju. » Gospodove milosti bom na veke opeval.« Svojci pokojnega Ivana Trošta se iskreno in iz srca zahvaljujemo: - vsem sorodnikom, dragim sosedom, prijateljem in znancem za prisotnost in podporo v času bolezni in v najtežjih dneh - gospodu doktorju Žejnu, gospodu doktorju Korenu in gospodu župniku Lojzetu Šinkovcu za zdravniško in duhovno pomoč in obiske na domu v času bolezni - dragemu gospodu Jožetu Troštu, gospodu župniku in dekanu Lojzetu Šinkovcu in vsem duhovnikom za darovano pogrebno sveto mašo - cerkvenemu pevskemu zboru, Moškemu pevskemu zboru Razpotje, Mešanemu pevskemu zboru Duri ter zboru Komorni zbor Ipavska za čudovito in slovesno petje na domu, pri sveti maši in na pokopališču - gospe Martini Peljhan za organizacijo in vodenje pevskih zborov - gospodu Ivu Preglju za prisotnost in molitve na domu, gospe Mirjam Kovšca, gospodu Lucijanu Troštu ter Jerneju Škvarču za prelepe tolažilne besede ob slovesu - vsem Vam, dragi farani, za vsa izrečena sožalja, pomoč na domu v teh dneh, darove in predvsem hvala vsem, ki molite za pokoj njegove duše. To je res največ, kar lahko storimo za pokojnega. Hvala in Bog povrni. Col, 14.8.2010 žalujoči svojci Sporti notranja vrata BELPORT d.o.o. Col 3/a, 5273 Col tel. 041 377 561 OSTAL JE LE SPOMIN ... KO VALOVIL IN ŠUMEL JE PŠENIČNI KLAS Bajc Ivan - Poliški piše pesmi za svojo dušo že od svojega 20. leta. Najraje opisuje dogodke, ki so se ga tako ali drugače dotaknili. olikokrat ostane človek presenečen nad novico, ki jo povsem nepričakovano izve ob kaki nepomembni priložnosti? Ko le začudeno izusti: »O, tega pa nisem vedel!« Kolikokrat v življenju? Velikokrat, mogoče prevečkrat? Ko v svojem hitenju za drobnimi vsakdanjostmi in »velikimi načrti« niti ne opazi soseda, kolega, sodelavca... Da se ta sosed, kolega, sodelavec ukvarja z nečim, kar si do tedaj niti predstavljati nisi mogel. Tako sem v Vrhpolju pri teti Slavki, ki je praznovala devetdesetletnico, tudi sam presenečeno obstal, ko mi je njena snaha Magda ponudila list papirja, na katerem je bila napisana pesem. »Poglej, kaj je Slavki napisal bratranec Ivan Poliški!« Ivan je v rimah opisal Slavkino življenjsko pot in medtem ko sem bral, me je prešinila misel, da bi ga morali predstaviti v Dolskem časniku. Saj je navsezadnje časnik temu tudi namenjen. Da poleg vsakoletnih novic in dogodkov predstavi tudi domačine, ki se ukvarjajo z nevsakdanjimi stvarmi. Ivan je bil takoj za to, da se nekaj njegovih pesmi objavi, ob izbiranju le teh pa sva se pogovarjala o tem in onem. Kot najmlajši izmed desetih otrok je ostal zvest rodnim Policam, ne v rodni hiši, pač pa si je zraven zgradil novo. »Vse smo naredili na roke, ni bilo stroja zraven!« je ponosno dodal. Povedal je, da piše predvsem za svojo dušo, pesmi pa so posvečene raznim osebam in dogodkom, ki so se ga dotaknili. Predvsem hude preizkušnje v življenju so tiste, ki »vznemirijo dušo« da si prižge »čik«, vzame v roke pero in prelije občutke na papir. »Tudi med spanjem me marsikdaj prešine kaka dobra misel, rima,« pove Ivan, »in takrat je treba vstati in jo zapisati. Če čakaš do jutra je ne boš več priklical v spomin.« Mnogo pesmi pa je tudi takih, ki so napisane priložnostno, za praznik, rojstni dan, krst... S pisanjem se ukvarja že od svojega 20. leta, torej 50 let, z vmesnimi krajšimi in daljšimi odmori. Služba, družina s tremi otroki, gradnja hiše... so tudi zahtevali svoj čas. Ko sem ga vprašal ali ve, koliko pesmi je napisal, je Ivan prostodušno priznal, da jih ni nikoli štel. Med pogovorom pa je na mizo postavil štiri zvezke formata A4, v katerih so napisane pesmi, pozneje pa je iz arhiva potegnil še nekaj map, polnih popisanih listov. Na vprašanje, če je kdaj razmišljal o izdaji kakšne zbirke pove, da to ni njegov namen, da le rad prelije svoje občutke v verze ter tu pa tam komu polepša praznovanje s kakšnimi verzi. »Veš, v tišini, samoti se v iskanju rim prav dobro počutim,« je še pristavil Ivan. Spomini Ko spomladi bo sneg skopnel bom jaz v hribe pohitel, tam kjer bila je domačija sedaj je le velika podrtija. Nekoč tam bilo je življenje obdelane vse njive, a trpljenje, oglašal se je zvonec krav in pastirski vrisk iz planjav. Tam živela uboga mati, žena vojna bolezen ji je moža vzela ostala ji je še stara mati in kup skrbi in rojene male hčerke tri. Fantje k njim radi so hodili, da zale, pridne dekleta bi osvojili ali dekleta so prebrisane bila ker tam stroga vzgoja je bila. Mati jim je vedno govorila Bog ne daj da bi katera kaj grešila imele so strah in trepet zato so znale pošteno živet. Ko spomladi delo se je začelo mater je kar molče skrbelo ker moških rok ni bilo da prijele bi za drevo. Ali one mlade, pridne, deve vola in plug so v roke vzele, so orale, klešarle in gonile, da krompir bi usabile. Mati, vam gre zares hvala, saj ste kmetovati znala, a mene imela rada ko ste za mene najlepšo cvetlico iz domačega vrta dala. Sedaj je pogled žalosten obstal na kraj, hišo, kjer sem nekoč vasoval ki mi dal je cvetlico v življenju meni za družico. Ostaja samo še spomin na tiste dni na materin njene hčere tri saj več let sem tam živel, ali Bog jih je k sebi vzel. Moja vasica Križna Gora, Rob in planina vedno si mi pred očmi, v soncu lepo obsijana, vasica v polju med rožami. Lepo šumijo ji gozdovi, v soncu polja se bleste, v večernih urah družine molijo, saj tukaj verni so ljudje. Če tudi mnoge je pot vodila, v širni, daljni svet, a lep spomin na vas domačo, ostaja v srcu v nedogled. Domov rad vsak se vrača, v svoje polje sredi vasi, da domače svoje jih objame in spomine lepe obudi. Tu med hribi je vasica, na visokem hribu križ stoji, v ravnini pa vasica Poljska, Bog nad njo roko drži. Naj molitev bo družina, sreča naj ji sestra bo, skromna, tiha tu ostani, da med nami vera se ohrani. »SUHOVRSCI« , ------------------------------------ •— Na Suhem vrhu Suhega vrha je veja zagnala, iz skalovja seje strmo v višave pognala.... In je zraslo drevo - trdno, mogočno, visoko, s krošnjo razvejano in izjemno široko. Naj veter trga liste, naj burja lomi veje, ono pa še vedno vztraja in širi svoje meje. Ni je namreč močnejše korenike kot je ta, ki raste naravnost iz srca! a, in prav iz dna srca, iz ljubezni, iz hvaležnosti za življenje in iz spoštovanja do naših prednikov, do naših korenin, se je porodila ideja o srečanju suhovrške rodovine. Zagrabili smo z vso vnemo, že na prvih sestankih naredili plan, določili datum in kraj srečanja in poslali vabila. Odzivi nanje so bili večji od pričakovanih. Na začetku smo rekli: vseh skupaj z družinami nas je okrog 600, če se jih prijavi tretjina (200), bomo žur izpeljali. V treh tednih se nam je javilo 350 rodoljubov. Ni kaj oklevati, srečanje je nujno potrebno. Malo je zaškripalo med organizatorji, vendar po rahlem sunku poguma, korajže in prirojene trme smo zadevo peljali naprej. In ponosni, zadovoljni in hvaležni smo vsem, ki ste se srečanja udeležili, z udeležbo potrdili pripadnost svojim staršem in prednikom, ki so s trpljenjem in težkim življenjem Suhi vrh zaznamovali, ga razširili po okoliških krajih in ga nenazadnje ponesli tudi čez ocean, širom po svetu. Suhovrška rodbina je stara 115 let,. Takrat sta se v Suhi vrh naselila Ferdinand Kobal (Jurčkov iz Podkraja) in njegova žena Marija Korenova. Zakonca sta premoženje kupila. V 42-ih letih skupnega zakona se jima je rodilo 15 otrok. Enajst od njih je širilo veje v bogato suhovrško krošnjo. Razmere so bile težke, garanje je bilo od zore do mraka, vendar je Suhi vrh zaživel v posebnem čaru in živahnosti. Pri hiši ni manjkalo razposajenosti, prav tako pa tudi ne lačnih ust. Kljub preizkušnjam in včasih kruti usodi je življenje teklo dalje. Verjetno se je prav zato otrokom v srce kaj kmalu vpila delovna žilica. Že v rani mladosti so mogli in znali prijeti za razna kmečka in gozdarska dela, fantje so veliko pomagali pri oglarstvu in kuhanju apna, dekleta pa so imela na skrbi njive, gospodinjstvo in najmlajše brate in sestre. 1920. leta je oče Ferdinand kupil v Višnjah še eno kmetijo in se nanjo preselil skupaj z ženo in tistimi odraščajočimi otroki, ki so mu že bili v pomoč pri delu. To je bilo okrog leta 1923 - 24. Mogoče se malo trdo sliši, pa vendar je v tistem trenutku družina razpadla. Tako so bili suhovrški bratje in sestre razdeljeni na dve domačiji. Težko si predstavljamo trpke in neprijetne občutke otrok, še težje si razlagamo početje staršev, a taka je bila zgodovina Suhovršcev. Starša se v Suhi vrh, po preselitvi v Višnje, nista nikoli več vrnila. Oče Ferdinand je umrl kot lastnik suhovrške kmetije v Višnjah, mati Marija pa je ob bolezni v zadnjih letih življenja bivala pri hčeri pri Cergolu. V Suhi vrh se je vrnil sin Gregor in si tam ustvaril družino. Od njegovih otrok je doma ostal sin Ivan, si zgradil nov dom in širil krošnjo na drevesu. Kmetijo je potem podedoval sin Maks, ki si je na mestu , kjer je stala prva suhovrška hiša, postavil lep vikend, na katerega se rad vrača. Staro hišo so po natanko 100. letih porušili, ker je bila dotrajana. In ko se še enkrat zazremo v preteklost naše rodovine, ugotovimo, da je naše drevo izjemno močno. Iz korenike, ki je bila zasajena pred 115. leti, je do danes vzbrstelo neverjetnih 475 novih listkov na drevesu, in še poganjajo popki, ki kažejo svetlo prihodnost. Po drugi poti pa kaže, da smo Suhovršci trden rod, saj nas je v dobrem stoletju zapustilo le 40 krvnih sorodnikov, od tega je bilo skoraj polovica tragičnih, nenaravnih smrti. Tu se kaže močna volja do življenja Suhovršcev, ki so izkusili žalost ob trpljenju ter nezgodah svojih bližnjih. Vztrajnost in trdoživost nam narekujeta, da moramo sprejeti hude preizkušnje kot del življenjske poti in kljub skeleči bolečini v srcu stopati naprej povezani v ljubezni. S takim ciljem v srcu smo se letos na zadnjo julijsko soboto žlahtniki zbrali na izviru naših korenin, na Suhem vrhu. Namen organizatorjev je bil zbrati suhovrške rodoljube v prijetnem, domačem in nenazadnje družinskem vzdušju. Zares je bil to dan, ko nam je uspelo nekaj nepopisnega. Veliko članov suhovrške krvi je dokazalo predanost, pripadnost in povezanost krvi, ki se pretaka po suhovrškem ožilju. Okrog 400 ljudi je z 5#/# 77 navdušenjem napolnilo šotor in okolico na Suhem vrhu. Po tednu slabega vremena nas je objel čudovit sončen dan s pogledom na morje in na drugo stran vse tja do Triglava. Druženje smo pričeli že dopoldan s sveto daritvijo, ki jo je ob somaševanju našega župnika Lojzeta Šinkovca, vodil škof Jurij Bizjak, ki tudi izhaja iz naše rodovine, vendar še nekaj kolen nazaj. Med prijetnimi pogovori in spoznavanju drug drugega smo nato prisedli h kosilu s pridihom j domačnosti, popoldne pa pričeli s spomini na bogato preteklost suhovrške rodovine. Na platnu nas je Nadja popeljala skozi zgodovino Suhega vrha, mnogi so za marsikatero informacijo slišali prvič, na fotografijah smo si ogledali vse naše prve prednike, ki so danes že vsi pokojni. Zanimivi so bili tudi podatki o najstarejši udeleženki srečanja (Jožefi Kobal - suhovrški nevesti iz Višenj), o najstarejši pričujoči žlahtnici (Slavki Ambrožič - Severjevi) in o najmlajšem udeležencu (Gorazdu Bajcu - Cer-golovemu) Člani naše velike družine smo na srečanju prejeli krasno sliko suhovrškega družinskega drevesa. Podatke za drevo smo zbirali organizatorji, umetniško delo pa je nastalo pod rokami Ane Trošt, po žilah katere se prav tako pretaka suhovrška kri. Vsa drevesa so bila deležna blagoslova s škofove strani in upamo, da bodo udeležencem v lep spomin na neponovljivo srečanje. Četudi »Suhovršcem« pripisujejo mulasto trmoglavost, pa znamo popraviti vtis z marljivimi rokami in izjemnim darom za glasbo. Da je temu res tako, jasno pričajo kar tri narodno zabavne skupine v naši rodovini in še | cela paleta odličnih glasbenikov. Na omenjenem srečanju smo z veseljem napeli ušesa in prisluhnili melodijam rodnih ansamblov Nanos, Gorski cvet ter Ansamblu Ivan Benčine s prijatelji. Meh so razigrano raztezali tudi ostali harmonikaši naše krvi in tako se je uživanje ob okusni hrani in pijači, rajanje, brušenje peta ter prepevanje ob poskočnih ritmih domače glasbe iz sobotnega dopoldneva globoko prevesilo v svetlo nedeljsko jutro. Bilo je enkratno. Čeravno je tu pa tam po licih spolzela kakšna drobna solzica, so se nam obenem ustnice širile v nasmeh. Domače vzdušje, ki je odmevalo v zraku, nas je povezalo in drug drugemu smo z dobro voljo poklonili čudovit suhovrški dan. Da bi dobra volja in zdravje »Suhovršcem« služila še na mnoga leta, to so bile želje, ki so ob slovesu trepetale v srcih članov naše krvi. In če nam bo usoda res namenila to dvoje, potem se zagotovo ni bati, da bi se čez kakšnih 100 let ponovno zbrali in poveselili v še večjem številu! Pa se najdi v tej množici, če se moreš. Foto: arhiv Mirjam Kovšca -W1 IVAM 13S<9 ^Akotùc iatÌj lasr J«à» mfiOA 1532 Ooiei ^"Tìi*>j iooi MAfcn/JAWr*^ ^ ^obi 0 „ VAL Zoo? Tl^tO-KA laaX .m 13^<^ Tll.eK) l00?. /OAtAiA l'S’o ama la1»© /WoMin TÌMMHS Jar» * / /'AASA Zoo^ JAUlAHit^-J-^ >ATiAlW _w7>nA«A 137? S/MA.RiCA 13S'CX' >^a /Wiflo 138S- ì JjO£EF mivoRSlfax^lSI-l /^•WOG Zoor -TiuKA Zoot •“3?C7 / Zooj IvasIMA ^aHrjtoHcu g^CiRil — Cene -y-OsT" ' y^^-A>JA. zooi ( ^AiRJAH iocA 153? Cene Tadej 1338 l^1S« .^TA^JAWC MARKO 1373 V-xierH/na is/ vLVr AlAKIjA R)KEM k -19S1 Xruatr.kmam- ìlf^Wr'C1Ì kosal «llj^R^l^fC^TEV| TWAK È [ ^Wt-1 !54 S^g- J^f5'^02- 1^18^'1^0 ftRbiMAMb Kobal l8fo - 1358 fif fRAHCE Ko^EH '846 -13oo~* Mar.ua Matija Kok.em Blizu 600 lističev je pognalo Suhovrško drevo. Foto: arhiv Mirjam Kovšca U8-|o-42ž9 cajkf-ttsc^i- S*tA/č? 79 STRELA V SUHEM VRHU Stara domačija v Suhem vrhu, od koder se je v svet »razpasel« suhovrški rod, je ti pred začetkom druge svetovne vojne doživela nenavaden dogodek, o katerem sem se pred par leti pogovarjal s sedanjim gospodarjem Ivanom Kobalom - Suhovrškim. Še danes si ne zna razložiti, kaj seje takrat pravzaprav zgodilo. (Bralce naj opozorim, da je govora o stari suhovrški hiši, kije med 2. svetovno vojno pogorela in sojo kasneje, po točno stotih letih, porušili. Danes ni od nje ostalo praktično nič). »To je bilo okrog leta 1940, mogoče 41. Bolj na pomlad. Tisti večerje padalo kot za stavo. Še sedaj se spomnim, da je bilo s sobote na nedeljo, nekaj po polnoči bi moralo biti. Star sem bil kakšnih 14. let. Strela je udarila v jesen, stal je ob poti in je bil od stare hiše oddaljen kakšnih 50 m (proti jugozahodu). Jesen, debel je bil okrog 80 cm, je povsem razcefralo. Ostal je le štor, visok kakšne 4 m, ob katerem so me naslednji dan fotografirali. Vrh jesena pa je odneslo kakšnih 50m stran. Ko je strela prišla v zemljo, se je razdelila na tri dele, en del se je usmeril proti Robarju in ta krak je za seboj pustil 10 cm globoko, kakšnih 50 cm široko in več kot 20m dolgo brazdo. Še danes se vidi to sled. Na tistem mestu je naslednja leta pognala zelo velika in nenormalno zelena (temno zelena) trava. Drugi krak se je usmeril proti Škvarškim sled je bila dolga kakšnih 30m. Strela ni naredila jarka, le tu pa tam (vsakih par metrov) se je videlo nekaj razrite zemlje. Tretji krak pa je po žični ograji ob poti šel proti hiši. Ob poti je raslo 6 jesenov, debelih kakšnih trideset centimetrov. Vse je olupilo dober meter na visoko in so se kasneje posušili. S poti je strela zavila proti Štirni - vodnjaku ob hiši. Štirna je bila okrogla, zidana iz kamenja, globoka okrog 2,5m in je imela betonsko dno. Strela je Štirni dvignila betonsko dno, da smo jo morali kasneje popolnoma obnoviti, od tam je zavila v drvarnico. V njej je bilo poleg drv spravljeno tudi „drevo za orat“ - plug. Plug je bil popolnoma zasut z drvmi in zemljo. Iz drvarnice je zavila v hram, kjer smo imeli krompir, tam so bile tudi kadi - „vrne“. Ene so bile prazne, v nekaterih pa je bilo kislo zelje. Kadi so bile razmetane, ena od tistih, v kateri je bilo zelje, pa je bila prevrnjena. Nad kletjo, „na musužu" smo rekli, je bil lesen „bank“ (posebna omara za spravilo žita op. pisca), v kateri smo imeli spravljene stare „fedre“ - vzmeti od žimnic in drugo železje. Vse je bilo razmetano daleč naokoli. Od tam je šla skozi zid v staro kuhinjo - izbo, tam je iz zida iztrgala zidno omaro, v kateri so bile razne steklenice in podobna šara. Omaro je strela razbila in razmetala steklenice. V izbi je bilo tako, kot da bi „strela udarila", vse razmetano in večinoma uničeno. Iz izbe je šla v „štalo“ - hlev, ob tem pa je naredila skozi zid, debel je bil okrog 80 cm, povsem okroglo luknjo premera kakšnih 20 cm. V hlevu je selektivno pobila živino: prvo je pustila, drugo je ubila, nato spet dve pustila, pa dve ubila. Ubila je enega vola in dve junici. Kasneje smo ugotavljali, da so ubite krave verjetno ležale, ker si drugače ne da razložiti, zakaj ni pobilo vseh. Iz štale je šla v lopo, v kateri smo imeli listnico in prašiče. Nad listnico so bili spravljeni vozovi. Trame nad listnico je polomila, tako da so preme vozov padle v svinjake. Na srečo so prašiči ostali živi, saj so se zlomljeni tramovi naslonili na zid. Iz listnice si je „utrla“ pot skozi zid na prosto, za sabo pa pustila kakih 5 cm veliko luknjo. Pravzaprav je odbila kos kamna. Ta luknja v zidu je ostala, dokler nismo porušili hiše. Po zemlji je nadaljevala še kakšnih 20 m proti vzhodu, kjer je izginila. Ko je zapustila listnico je za njo ostal plitev jarek, kot da bi z „črtalom“ - plugom za sajenje krompirja potegnil brazdo. Mi „mulci" (otroci) smo spali v zgornji izbi in ponavadi smo se ponoči zaklepali. Ko smo zaslišali „direndaj“ okrog hiše (poka nismo slišali), smo se potuhnili, tako da so starši morali vdreti v sobo. Zjutraj, ko se je stvar vsaj malo polegla, smo bili pošteno okregani, ker se nismo takoj oglasili. Glede na razdejanje v hiši so starši upravičeno domnevali, da se je kaj hudega pripetilo tudi nam. Koder se je pomikala strela, je s sten pometalo omet, vse šipe so popokale in spomnim se, da so bila nekatera okna še dolgo potem zabita z deskami, saj ni bilo denarja, da bi kupili nove šipe naenkrat. Stara hiša v Suhem vrhu je bila dolga 32m, tako da je strela od mesta, kjer je udarila v jesen, pa do mesta, kjer je izginila v zemljo, prepotovala vsaj 100m. pok upravičeno domneval, da je le to povsem uničilo. Naslednji dan so ljudje od vsepovsod hodili gledat, kaj se je zgodilo, nekdo pa je tudi fotografiral razdejanje. Fotografijo smo dolgo časa hranili, sedaj pa je ne najdem nikjer. Verjetno je izginila v požaru, ko nam je pogorela hiša, o kateri sva govorila.« Bliskanje in pok v Suhem vrhu je od Robarja videl Lojze Sajovcev z Vodic, ki je bil ravno takrat „na kontrabantu" - tihotapil je usnje za podplate iz stare Jugoslavije v takratno Italijo. Prihitel je do hiše, saj je, glede na silen blisk in COLSKA GARTROŽA 2010: JOŽE TROŠT Colski rojak Jože Trošt je bil rojen 12. maja 1940. Kljub dejstvu, daje večini dobro poznan, naj nekaj besed povemo o njem. Je duhovnik, skladatelj, zborovodja in pedagog. Leta 1966 je zagovarjal diplomo na Teološki fakulteti v Ljubljani. V letih 1967-1970 je na papeškem inštitutu za cerkveno glasbo (Pontificum Institutum Musica Sacra) študiral cerkveno glasbo, nato pa v obdobju 1973-1977 še dirigiranje in kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že od leta 1970 je regens chori ljubljanske stolnice. Med leti 1970 in 2003 je bil profesor cerkvene glasbe na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prav tako je leta 1971 obnovil Orglarsko šolo v Ljubljani. Iz njegovega dela, predvsem na področju cerkvene glasbe, je zraslo veliko priznanih zborovodji, organistov in dobrih pevcev. Jože Trošt je pomemben član skupine slovenskih skladateljev duhovnikov, ki bogatijo izbor tako sakralnih kot tudi posvetnih skladb v našem prostoru. Njegov opus je zelo obsežen. Največje zagotovo sakralnih del: oratorij Blaženi Anton Martin Slomšek, devet kantat, preko dvajset maš za različne zasedbe, rekviem ter skupno okrog tisoč zborovskih skladb za moški, mešani, mladinski in ženski zbor. Napisal je tudi nekaj orkestralnih skladb, komornih del in samospevov. Če jih omenimo samo nekaj, priredbe ljudskih, (Drežniška, Na svetu lepšega čira ni, Pastirce malo), različne umetne skladbe na besedila več piscev, (Ave Marija doni čez ravan, Tisoč let, Prelepi kraj domači kraj) (napisana ob 40. obletnici Mopz Razpotje), cerkvene skladbe na liturgična besedila in druge. Veliko skladb je napisal po naročilu, na prošnjo in željo dirigentov, organistov. Z gotovostjo lahko trdimo, da je gospod Jože Trošt s svojim zares obsežnim opusom slovenski glasbeni prostor napolnil z njemu lastno in prepoznavno glasbo. Njegove skladbe se prepevajo in izvajajo v celotnem našem prostoru, z njegovim imenom pa se med ljudi, ki se srečujejo z njegovo glasbo, širi tudi ime naših krajev. In nenazadnje, vsak colski pevec, ki je pel, poje oz. bo pel v enem izmed zborov na Colu, se je in se bo z glasbo gospoda Jožeta Trošta srečal in jo prepeval, obenem pa s ponosom pomislil, da je Jože naš rojak. Društvo Trillek zato gospodu Jožetu Troštu za vse dosedanje delo na področju dirigiranja in skladanja glasbe ob njegovi 70-letnici podeljuje COLSKO GARTROŽO ZA LETO 2010. 82 (jjtjdsjPsc. m ii iti | ttf%è mmm'M m m m # ^ ! jftì # »ft il *1# m m » ■9"» !<* «"•■ m * ^ ?» * m m ® ^ - « i® t! * _ m # ® # |? ■ i m ® s| ^ *i ■»: '#» '?' ’ ,®i‘t : ; , '■