Str. 2 .S L O V E N K A" St. 2 Bodimo dosledni! Spisal Roščin. DaviH^ iiu»jo sanje, da bi slovensko ženstvo imelo svoje (jia?ii(). izpiilnile so se, iziiolnile se prej. nei;-o sem se. mogel nadejati ! Moje ])rei)rićai]je bilo je vselej tako. da, slovenska narodna ideja hrez zaccdnet/u jiarodne-ia žeustva rano ali lK)zno pvo])ade. Slovenstvc) se je razcejijlojia uijiogol^rojne straid probudila slovenska ženska. Kaj je ])rivel() slovensko žensko k zavednosti V Ali so jej možki odprli hram znanja, ali so jih oni naučili, da so ravno take razumne stvari božje, s takim srcem, s takoj glavoj, kakor oni V ,\li so jim morda oni ponudili truditi se vkujinimi. zjediujenimi silami, da se reši slovenstvo, da se ozdiravi človeštvo V Sl)onrin našiii svetih blagovostnikov. katera sta dala našhn i)rade(lom rodno knjigo, rodno a;':l)uko in jili učila slaviti lioga na materinem jeziku, ta spomin vzbudil je k živenju velelivahio družbo sv. Ciiila in ;\letoda, ki si je zapisala na svoj i)ra]'oi' : spasiti slovenskej materi to, kar je jio l)ožjej in človeški pravici njeni. Ljubezen k domovini, napreženje vseh narodnih sil k spasenju domovine te zlate besedo ozarile so ble-stečim svitom naše i'odne kraje. Ta luč je vzbudila tudi shivensko žensko. Najsvetejša, najvzvišenej.ša ideja ljul)ezni k domovini privela je slovensko ženstvo k zavednosti, in to ženstvo razumelo je migom najsvetejšo in najvzvišenejšo svojo dolžnost. Jedvn se je osnovala družb.i pod varstvom „slovenskih stran učiteljev", svetih solunskih bratov, zbrale-so se slovenske ženske okolo nje kakor marljive bučele okolo svoje matice in neutrudiu), z idejalnoj jiožrtvovalnostjej nosile so jej darove ; število družal)nic se je množilo z vsakim dnevom : ženske podružnice rasle so kakor cvetice po prvem toplem jiomladanskem dežji. In zdaj moramo brezpristransko reči, da možki so, telo, ženske pa du.ša prelepe družbe. Kaj bi ona bez žensk ! Ako pa so slovenske ženske razumele najvišjo iu mijveč^jo svojo dolžnost, ako v izpolnjenji te dolžnosti ne pešajo, nego razvijajo vedno večjo energijo, da mi sti-me in ol)čuduje gledamo nanje — ali ravno te ženske ne pojmo tudi drugih dolžnosti, manj važnih, katere terjajo manj unm in manj energije in ali bi ne bile one tudi v izvrševanji teh dolžnosti nam, možkim. ]irimei-, ki nas vleče in ki, govorimo naravnost, nu)re vcasi celo prisilit, rdečico v naše lice ? In ta vzgled nam dajejo one ženske, o katerih smo mislili, da so „slabi spol'' in katere smo učili le toliko, da bi nam samhn ))ilo mogoče s kom govoriti, kadar sedimo v družinskem krogu ! Da, ženske l)ile so možkemu igrača, čečice, cvetice na katerih bi mi mogli pasti svoje oci. _ Trelja je l)ilo dati ženski le priložnosti, in dokazala \ ^, nam je blistateljno. da ni kakega posel)iiega možkega in | ne kakega posel)uega ženskega uma, nego je le občečlo-veški Um, kateri je dal pravični Stvarnik v jednakoj meri vsem, katere je ustvaril ])0 svojej podobi, naj si l)odo jednega ali drugega spola. Ako se v tem nismo mogli prepričati prej. kiivi smo l)ili sami. [Možki >o iznašli', reči, ki nas morajo'^m-aziti ; no do proste resnice, do proste pravičnosti, videti v ženskej bitje jednakopravno z njimi, v svojej celoti niso še došli. Seveda, tudi graj-ščaki cele vekove niso mogli umeti, da so njih roliovi ravno taki ljudje, kakor oni. Egoizem ni šala ! Kako pri-jetiH), kako udoljno je imeti sužnje, no — kako unižuje to človeka, ue roba, no gospoda ! No nadejajmo se. da se ne najde več človeka, ki ki Ili se osmelil terjati prejšnje stanje za slovensko žensko. Ako je res. da je (üia dokazala, da umeva prvo in največjo dolžnost ne slabeje. ako ne l)oljše, nego mo/.ki, kateremu so ])ila odkrita vselej v>a pota. da .se razvija umstveno. naložimo jim i druge dolžnosti, ilelinr: se z njimi ! No tu dojdemo d(i logičnega sklepa, do zahteve ^ krščanske nravstvenosti : ni dolžnosti Itez jiravic ! Dajmo torej žeustvu pravice, katere iuuimo mi. n)ožki : d.ijmo jim one pravice, katerih si žele same. kajti same naj-l)olje znajo, česa jim treba. Odpiimo jim dveri v lii'am vede na stežaj : luij ide tja. katei'o vleče srce in um. A'ede nam bode zadosti za vse ! Ne bodimo monopolisti, ne držimo uporno v rokah tega, o čemer sami vemo, da ni samo naše, nego da je lastnina vsega roda človeškega. Ako je naš moški um višji, nego ženski — kaka nam grozi ojiasnost V Ako pa se pokaže, da je jednak z onim, kako moremo terjati zanj več pravic V Take so moje misli ))ri pojavljenji prcec'i ißaslhi slovenskega ženstva ! Komui' je ljuba domovina, komur je drag obstanek našega milega naroda, ta stoj« v krog. st. -2 ..S L O V E NK .V Str. .3 onih žensk, ki so kras(jta in ponos naš, žensk, ki nas lice prinioroni. kako nam je ljubiti domovino in da ta ljul)ezen je ona. višje katere je !c še ljnl)ezen k Boiiu ! Vknpe ¦/. njimi, z enakimi nam, (d)stopimo našo domovino in štitimo jo vseli vragov z ,uma svetlim mečem !"