INVENTARIZACIJA V TRGOVINI IN DRUŽBENA KONTROLA
Zoezni tržni inipektorat je organiziral kontrolo popisa blagoonih zalog d trgovinskih organizacijah po stanju na dan 50. junija lelos. Smoter te kontrole jc bil ugotoviti, ali se popis zalog opraolja v skladu z določili nax>odila o iz-vajanju popisa (inoentariziranja) pri gospodarskih organizacijah. S kontrolo je bilo ugotoDljeno, da se v praksi ne raona oedno tako. Inšpekrija je ugotooila, da organi upraue trgoninskih orgnnizacij niso razumeli kontrole poslooanja s popisom blaga kot stalno nalogo, iernoet se jo lotenajo lahkotno in precej površno. Razen tega niti organi Ijudskih odboroo niso izkorisiili oseh pooblastil d zpezi s popisom zalog. Njihova kontrola se pogosto omejuje zgolj na preoer-janje formalne strani popisa kakor tudi na to ali so bile za popis organizirane komisije in pod. — medlem ko prepuščajo bistoeno stran problema (način Hkoi-diranja nast&lih razlikj izključno organom upraoljanja o podjetjih. V praksi je izostala tudi strokoona pomoč zbornic. Z drugimi besedami, popis zalog niso pojmooali kol nalogo Dseh zainteresiranih organoo, temoeč so ja oeči-noma prepustili samim trgoDinskim organizacijam.
Taka praksa pripelje do mnogih pomanjkljioosti, o čemer obiaDliamo uekatere ugotomtve organoo zveznega trzriega inšpektorata.
Z navodilom za izrvajanje popisa zalog je izirecno določeno. da opravlja popis po-aebna komisija. ki jo ©rsanizira upravni Qdix>r ffGSipodarsike orjjHn.i.zacJje iz aseb, ki niso neposredno odffovome za nastale pazldike. Pososto pa se je dogajailo. da so v popisne komisije vsiopali direktorji. šefi račumovcdsieT, blasrajniiki, poslovodje prodajaln. skladišomki in diruipi. Taika praksa se nav«diH> opravioujie taiko, da v manjših organizacijah ni dovolj oseb, ki bi jih bilo mogoče pritescirHii v popifcne kom.iisi.jp. V tailcih primeriih določa na-vodilo. da imenuje potrd>no število osei) t te komieije orjian občini^kesa od,bora, ki je pristo.jen za finančne zadieT«. Redko pa se je do^ajalo, da bi se bile gospodar-&ke organizaci.je obrn'ile na občiuski fi-nančni organ, da bi imcnoval člane komi-sije, ki jih ni inogočc najti v vrstah delav-c«v in uslužbcmcev orjiaTMzac.i.ie. Obč-insiki organi pa po dniifd strani ieffa nigo storili na lastno pobudo. Ta.k sesiav člainov ko-misii ie dal negativme rczmltate, kar je prišlo jvosroeio do izraza z izikazovanjein fiktivnih blagovnih zalog.
S predpisi je prav tako določeno, da se popds bla^a opravi z meri^fnie.Tn (tehta-n.jeTnl, preštevanjem in po'droibnie.jš.im po-pisoTaitijem matorialni.h vrednosti. Več komisif pa je jemalo 6(anje 00 malerial-neim in fananoncm kniiffovodstvu. Komi-sije se pogosto prav taiko niso ravnale po navodilih niiti po klasifikaci.H blaga (na dobro. poškodovamo ali z napako, toda sposobrio z.a prodajo. neiip-orabno in ne-kurantno) 111 ta.ko ;ii.f;hova poroči'la miso priikazovada dcjansikega stanja iimovine podjetja.
Malomarnost upravnih organav
Navodilo obvezuje popisne komisi.je, da elaborat o opravlje.nem popisu blasa z usotorlienim stanjem razl.i.k rned d'e.jan-skim in knjigovoclstvenini stanjem in s predJogom za knjiženje nastal.ih razliJc pošl.jejo t pToučitev upravnenvu odiboru orjfanizacije. Upravn,- odbor je po raz-praTljanju o poročilu kornnsije dolžan po-datj predlo? dclavske-mu svetn. ki doikonč-no s^klepa o knjiženju  na«ta!ih   razlik.
V števMuih priinerih ni eiaborala o opravljfrnem popisn proučil ni.ti npravni odd>or ni-ti delflvski s^vel. temvcč je iklepal o kniiženiu razlik direktar ali noslovodia cbrata. Z^odilo se ie tudi. da ie upravni <xlbor  pre-vzel   funikoije delavske^ra  svefa
lm sprejemal teke skle^pe — kot na primer v Kruševeu. Lesikovc^u, Negotinu iin Pro-kuplju.
Pri proučcTanju popisa je poseben pro-blem npažurnost knjigovodetva, posebno ma1erialnep;a — kjer ga vodijo. Popisne liste pninerjaio v nekaterih primeTih s k.n]iigovodstv<)iin dudi do mesec dmii po opravljenem delu. V podjetiu ^l^. maj'< v Biliaču «o ob opravljeneni popisu uigo-tovili priman.jikljaj TlT.^b din, kcr pa kipjvgovod&tv© ni bi.lo až-u.rno, je sfcladišč-nik izkoristnl priložnost in ixpodlbifal uffo-loviiev ter še naprej ouravljail svojo službo.
Poseben probliern s stališča koatrole po-sJovania so pojavi ka^la, razmeta, loimlje-nja in kvarjoaja il>la.ffa — in način njiho-veg-a uifatavlja.nja. Z narodi.lom je i>ia.m-neč predpisamo. da sprejenia o-dloobe o priznanju r«,z.mcta, kala, lomljenja in kvarjenja delavski sve(. Stieviilni delavskii sveti pa aiso <xlTedi.li maksimalne meje kala In razmela v začetku leta, ka.k<vr je to predpisano, temveč sprejemajo <xHočbe o odpisah ob razpravljan|u o poročihi ko-mJsije o opravljenem popii<;u. Tiuli te od-ločbe po,so«to izdajajo diro.kiorji i'n poslo-vodje. Razen tega uffotavljajo, da se te odločbe izdajajo lahikotno. brez resnej-šefra raziskovanja vzrokov. Pa ne samo to. V števiJnih pTimerih se opravi <xlpifi kaia ifi raizmefa v breme mfltrrialnib. sfroškov im iizrpdniih izdatkov. rcdko pa v breme oseib, ki so za to odfrovorne neposredno.
Pri prejfledamih 12 podjetiih na drob.no 7.a promet s fiadjem in TTt-n.imaini v Srbiji d.ne 30. juinija leios je znašala višina kala, razmeta, lomlienia m kvarjeinia skora.j 7 milijonov din. a od tega so 8^ c^dstotkov odpisali v bremc izrednvh stroškov, a le 16 od'Sloiikov v lirrme odffovornih oseb. AJi dru^ primer. V ok'rajih Rrka. Slavon-ska Požeisfa. Cakovec, MakariS.ka in Sisak so od skupnogn zneska kala, razmHn. krarjemia in lomijcnia 95 fKlstolik^ov od-pisali v breme izred^nih lV.datkoT. v breme odgovornih oseb pa le ^(Klstoi.kov.
Mislifo, da so temeljra vzrok^ za visok (Klstotek kala pred'v^em v slabo oTsra.nizi-ra.ni .jntroli v samrti trffovinskih orza.ni-zacijah i.n pomanvkljivi strokovinosl-, ka-drov. ki tiLotavliaio zmanjšanic izsub pri blasii. Nfed vzroki naštova io tudi preniaj-hen skladiščni proslor. nadalje vzdr/cva-nje cpn bla.jra na določoni ravni n« glede na položai na (rjii. nestrokovno ravnan.je z bLagoni, poma(n}kan je ambalaže in slabo
pozmavanfe   pctreb   lokalnih   tržišč   ter  V zvezi s tem neenakomerna preslcnba.
Kaj bi morali storiti
Glede na dejstvo, da papisa bLaigovniih zalog1 v pra.ksi po^osto ne pojmiuiejo lcot kontrolno prvimo, sJcaieroima lahkoakup-nost Dajibolj ueposr&den vpogled v praTil-110 uporabl.ianje Sredstev, so orgafflii i'n-špekcije nvnemja, da bi mora.li način po-pisa blaffa in usotavljan.je razlik reffuli-rati ne z navodilom, teniveč s posebno ureclibo, ki bi načeluo določila ipravioe skupnosti v razmerju do po<pisa blaffOTaih zalog.
Po tera ranenju bi bi-Io treba z uredibo določiti, da lahko imein.ujeio v papisne komisi.je svoje zastopnike (osebe vzTan gospodarskihorganizacij) tudii določani or-^aoi uprave občinskeffa liudsJceffa odbora in batnčne podružnice, pri kateTili ima srosipodarsika orsranizafija svoi žiro račun. V tem primeru bi lahko orsrani uprave in batiike bolj neposredno usotaTljali nafiiti uporabljanja sredstev. ki jili }e dolbila or^ainizacija v upravljanje. Ta.ko hi se izoffnili tudi razmim zlorabam v zvezi 6 popisora blaga.
Nadalje predlagajo, naj bi bilo določe-no, da bi moraile trffovinske orsanizacije zahtevati za vsako znižanje cen a-li oce-nitev poškodovanega toda uporabljiTega bk.sa odobritev pristoiiuefra tržmega in-špeitorata. Mislijo, da bi se ta,ko izogoili nekaterim  doseda'Jijim  slaboatim.
'Vprašanje popisa bla#ovnih zalog1 naj.j bo stalna naloga orjtaaov uprave občimskih ljudiskih odiborov, ki so pristojni za fi-tta.nčne zadeve in blasovni prom&t, kar naj bi se prav tako prcdpisalo z uredbo. Ob vsakem trimesečnem in letnem obvez-nem invenitariiiramju bi mšpekcijski or-gani izvrSili konfrolo pri veeh trsovmsvkih orgamizacijah na svo.jem področju o tem, ali so biile zaloge praviilno popisaoe.
Z uredibo naj bi bilo reiculirano tudi to, da morajo mšpeikcijski orffani red:no se-znainjati občinske organe z rezuJtati inven-tarizacije. Organi uprave za blagovni pro-met i-n finance ter lokalne trgovins.ke Z:bonnice bi biile dolžne. da s semi-narid se-znamijo vse elane popisnii -komisij s pred-pisi, ki urejajo to tvarino iin da iih opo-zorijo na odgovornost zaupane^a iim dela.
RešitTe pa ne smemo iskati v noYi'h predpisih. To }e mo?oče med dmsri.m skl«-pati tudi iz objavljcuih podaikov i,n ugo-toviiev kakor tiidi iz praik.se orsranov sa-moupravljainia v šievilnih trsovinsikih or-gamizacijah, ki so že po veljavnih predpi-sih pravilno rešcvali vpra.šanja, o kat-erih je biJo govora, poscbno tam. kjer so o njih razpravljali tndi ij<a šiT.ših sestamkih kolektivov. Z druffimi besedami tam, kjer je biila vzpostavljeina bol.iša notranja kon-trola. Prarkisa kaže tudi io. da ie bi.lo mani problemov tam. kjer so oreani sa-moupravljania trffovinsikih »rfca-nifcacij UTesničili neposredmo s-ndelovanfe z n.streznimi orfrani c^čimskih ljn-rlsikih od-boro-v i.n loka.lnimi trsr-ovinskimi ziborni-cami.
Pa še nokaj. Dejstva, ki jih je u»oto-vila i.nšpekcija. opozarjajo na nujirrost. da se politične in družbene orfrainizacife bolj zainimajo za tc p.ojave. To bi bila z nji-hove strani konkretiin podpfvra oreanom snmou.pravlja.nja v trffov~rass;kih -kolek.fi-vih.