ALIoUiiArI MAKBUmn L _ / Beiiage/ __ Maribor, dne 9. aprila 1914, List ljudstvu v pouk in zabavo. feka^ vnat četrtek In velja s pflStatae ta t Maribora s j*£Haa)eai aa deta u «si* Krsc 4 K, pol leta 2 K ta sa fetrt teta 1 K. Haročoiea m Nootiio 5 K, u drage tavenavstrijske 4eSsie 6 K, Kdor hodi sam poaj, plažs sa leto samo 3 k. Karoioina se pošilja aa: if*ra?a$9tt« .Slovenskega Gospodarja* v Maribora. — List m depoiilja do odpovedi. — Udje .Katoi. tk&rrasga društva" dobivajo list bru posebes earožoia«. — Poaameini listi stanoj« 19 rte. -- Dradoi&ve: Rcrcika cesta Stev. 5. — Rokopisi m as vrafafo. — Upravniitvo: Koroika eosta štev. 5, vspreja«a esrešale», taseriK» h reklamacije, taserate se plačuje od eeostapae peOtvrcte xa eakrat M rta, aa dvakrat 26 vin., »a tribrat 35 vic. Za «tkretoe oglase primere» popust losereti m sprejstsaj* do torka opoldne. — Na zaprte rektaraadfe se geltaiae / V - f c 7 3d Tečaj XLYin Današnja Številka obsega 10 strani in prilogo: „Gospodarske Novice." Vesele velikonočne praznike vsem naročnikom in prijateljem. JLe vstani, vborni narod moj! Le vstani, vborni narod moj, do danei v prah tcptdn, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan. S. Gregorčič. Kristus je vstal! Aleluja! Ko so prišle Marija Magdalena in druge pobožne žene z dišavami h grobu. da bi Jezusa mazilile, vidijo, da je grobni kamen odvaljen. Marija Magdalena hiti nazaj k Petru in ¡drugim učencem ter reče: „Vzeli so Gospoda iz groba". Druge žene pa so šle v grob, pa niso našle Jezusovega telesa. Ko so radi tega bile zelo žalostne, giej, stala sta pri njih dva aingelja v svetlih oblačilih. Žene se ustrašijo. Angel na desni pa jim reče: „Nikar se ne bojte! Jezusa iščete, NazareŠkega, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Pridite in poglejte kraj, kamor so ga bili polo-SiJi! Pojdite hitro in povejte njegovim učencem, da je vstal!" Strah in veselje prešine žene; vrnejo se, povedat enajsterim apostolom, kaj so slišale in videle. In v nikomur drugem, kakor v imenu Jezusa Kristusa NazareŠkega, ni zveličanja, Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, ki bi se v njem mogli zveličati. Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa, in boš zveličan ti in tvoja hiša, Naš slovenski narod rad posluša Kristusa in njegove nauke. Iz vsega srca je udan svojemu Gospodu in Odrešenlku. Dobro ve in trdno veruje, da kdor hoče biti zveličan, mora za Kristusom hoditi. Kdor ž njim trpi, nosi ž njim težak križ, gre ž njim na goro Kalvarijo, samo isti bo ž njim vstal in živel. Slovenski narod je veliko trpel v svoji zgodovini, Ni narod gospodov in bogatinov, ampak narod delavcev in težakov, S prirodo se mora boriti za vsak košček kruha, z mizie bogatinov mora pobirati drob-tine. V teku stoletij so mnogi, ki so videli in si skušali to bridko življenje, obrnili hrbet svojemu narodu ter šli k večjim sosedom. Niso imeli dovolj poguma za trdo življenje, Šli so in iskali opore pri močnih, namesto da bi tem zvesteje vstrajali ob svojih trpinih ter se ž njimi borili za boljše čase. Bili so slabi, zato ne mečemo kamenja za njimi in ne jokamo za njimi. Kar je bilo zdravega In pogumnega, ostalo je pri lastnem narodu, V davnih, davnih časih videli so Slovenci tudi lepše dni. Svobodno solnce je sijalo nad njihovo domovino. Imeli so svojo lastno uržavo, imeli domače slovenske kneze, ki so nad njimi vladali. Bili so močni in strahu niso poznali. Ko je hotel 1. 579 obrski vojvoda Bajan podjarmiti Slovence in zahtevati od nuh davke, tedaj so mu odgovorili samozavestno slovenski poveljniki: „Kdo izmed ljudi, katere obsevajo solnčni žarki, je tako močan, da bi nas premagal? Navajeni smo, da si lastimo tujo zemljo, ne pa da bi si drugi svojili našo". Letos obhajajo Slovenci spomin, da je minilo že 500 let, odkar je slovenski kmečki narod na Gosposvetskem polju zadnjič ustoličil v slovenskem jeziku kneza, ki naj bi nad njim vladal. In to že ni bil več knez slovenskega rodu, le obred ustoličenja se je še obdržal do pred 500 let, slovenska samostojnost je že mnogo prej izainila. Naši neposredni gospodje so postali nemški gvaščaki. Za .nje je moral naš človek delati, trpeti in umirati. In ko so se drugI narodi že začeli gospodarsko in prosvetno razvijati, moral je ž njimi hoditi na vojske, najdelj časa in z največjimi izgubami proti turškemu polumescu. Toda slovenski narod je preživel vse te nadloge, preživefl in pretrpel tuki temno in žalostno dobo nemških grašČakov. Skozi vse te Čase je bila sveta katoliška vera, vera v križanega in vstale a i Kristusa, edina naša tolažba in opora. Obvarovala nas je, da naš narod ni nravnostno in telesno propadel. Pod sedanjim vladarjem iz slavnega rodu Habs-buržanov prikradli so se tudi k nam žarki svobode in pravioe. Polagoma so prihajali, počasi simo jih sprejemali in srkali v se. Hitreje ni bilo mogoče, vsled tisočletnega trpljenja smo bili oslabljeni. A vendar, mi se vzbujamo, mi vstajamo! Spomlad novega živ- ljenja prihaja med nas. Na vseh koncih in krajih na-še krasne slovenske domovine se opazuje veselo, mladostno delovanje. Slovensko ljudstvo, na novo oživelo in premlajeno, si stavi svojo narodno zgradbo. In kakor naznanja skrivnosten piš in šum po gozdovih prihod zelene spomladi, tako prihaja od daleč k nam vest, da se nam hoče pod skrbnim varstvom habsburškega orla zopet združiti domovina, sedaj po zgodovini nesrečno razkosana v več pokrajin. Vstajenje nam gre nasproti, Kristus je vstal! Aleluja! Mi verujemo v Kristusa, verujemo v njegovo vstajenje, v njegovo trpljenje, življenje, v njegove nauke, in zato smo prepričani, da bomo tudi ž njim vladali in živeli! Hovi solnograški nadškof. Solnograška nadškolija po smrti kardinala dr. Kačtaierja ni ostala dolgo brez nadpastirja. Zadnji četrtek, dne 2. aprila, je stolni kapitelj solnograški izbral sedanjega krškega (celovškega) škofa dr, Bal-tažarja Kaltner za nadškofa solnograškega. Dr. Kalt-ner je solnograški rojak in je bil, predno je bil imenovan za celovškega škofa, generalni vikar m pomožni škof v Solnogradu, Sin kmečkih starišev, je rojen dne 12. aprila 1844 v Goldegu na Solnograškem. Posvečen v duhovnika je bil 1. 1868 ter je s sedanjim deželnim glavarjem solnograškim, Winklerjem, kap-lanoval najprej v Mitersilu, kjer sta ustanovila prvo katoliško politično društvo na Solnograškem, Pozneje je bil profesor na realki v Solnogradu, potem profesor v bogoslovnim, na kar je 1. 1901 postal član stolnega kapiteljna. Kot bogoslovni profesor je bil izvoljen tudi v občinski svet dežel lega stolnega mesta Soinograda, kjer se je izkazal kot strokovnjak v zgrad-benih zadevah.. L, 1901 ga je sveti Oče imenoval pomožnim škofom in 1. 1909 ga je solnograški nadškof dr. Kačtaler imenoval škofom v Celovcu. Sedaj je postal Kačtalerjev naslednik v Solnogradu. Solnograški stolni kapitelj je v Avstriji edini, kateri ima pravico, voliti si nadpastirja. A tudi ne vsakokrat, ampak vsako tretjekrat. Dvakrat zaporedoma ga imenuje cesar. Volitev dr. Kaltnerja dne 2. aprila se je izvršila po starih slovesnih obredih. Zjutraj ob 8. uri je prišel deželni predsednik solnograški, dr. Feliks Schmitt-Gasteiger (rodom Mariborčan), spremljan od dveh stolnih kanonikov, kot cesarjev volilni komisar, pred nadškofijsko cerkev, pri vratih ga je sprejel stolni kapitelj, in potem so se vsi skupaj med glasnim trobentanjem in bučnimi glasovi fanfar podali v slovesno razsvetljeno cerkev, kjer je deželni predsednik zavzel svoje mesto na osirotelem nadškofijskem prestolu. Nato se je služila sv. maša za pomoč sv. Duha. Po sv. maši se je vrnil deželni predsednik v svoje poslopje, kanoniki-volilci pa so se podali v častitljivo kapelo sv, Ruperta k volitvi. Že med sv. mašo so vsi kanoniki-volilci sprejeli sv. obhajilo, potem pa prisegli, da bodo svobodno po svojem prepričanju volili istega, ki ga smatrajo za najsposobnejšega In najvrednejšega. Volitev je trajala ie nekaj minut. Izvoljen je bil za knezonadškofa solnograški, dr. Baltažar Kaltner, sedaj škof krški v Celovcu. Kapiteljski vikar je v imenu izvoljenega izjavil, da izvolitev sprejme. Ko je bilo volilno dejanje izvršeno, sta se dva kanonika napotila v vladno poslopje po deželnega predsednika, stolni propovednik pa je s prižnice v stolnici naznanil pobožno zbranemu ljudstvu, kdo je izvoljen. Med splošnim veseljem in navdušenjem se je vest naglo razširila po celem mestu, kjer je novi nadškof ostal v najboljšem spominu, tudi odkar je vladi-koval v krški škofiji, Med tem je prišel v slovesnem spremstvu deželni predsednik zopet v stolnico, vzel volitev s primernim nagovorom na znanje ter izjavil, da bo o volitvi takoj poročal cesarju. Lavantinska škofija spada pod solnograško nad-škofijo, zato tudi mi spoštljivo pozdravljamo svojega novega nadškofa ter mu želimo obilo božjega blagoslova v njegovem novem delovanju. • * * Drugi Slovenci v Avstriji spadajo pod goriško nadškofijo, le Slovenci lavantinske in krške škofije spadamo pod Solnograd. To ima svoje zgodovinske razloge, ker je krščanstvo prišlo med nas najprej iz Bavarskega, kamor je spadal v. starih Časih tudi Solnograd. Ko so prišli stari Slovenci v osmem stoletju v hudo boje z divjimi Obri, stopili so v prijateljsko dotiko in v zavezništvo s krščanskimi narodi ter iska^ ji pri njih opore. Slovenski vojvoda Borut se je sam čutil preslabega, zato se je obrnil do Bavarcev in jih prosil pomoči. Ti so res pomagali pregnati Obre.Ven-dar so Slovenci Bavarcem njih pomoč drago plačali. Postali so od njih odvisni, V poroštvo svoje zvestobe je moral Borut poslati na Bavarsko svojega sina Go-razda in nečaka Hotimira z nekaterimi drugimi odličnimi Slovenci, Obenem je izrekel željo, naj bi se oba mladeniča na Bavarskem poučevala v krščanski veri. V Solnogradu je tedaj vladal škof Virgilij. Ta je poslal slovenska kneževiča v benediktinski samostan sv. OdreŠenika na otoktu Ava v Kiemskem jezeru na Bavarskem, kjer je bila sloveča šola. Tu sta se Gorazd inllotimir poleg svetnih vjednosti učila krščanskih resnic in prejela sv, krst. Njun učitelj in krstni boter jo bil Lupo, predstojnik kiemskega samostana. Ko je 1 750 umrl vojvoda Borut, so Slovenci prosili Bavarce, naj jim pošljejo njegovega sina Gorazda za naslednika in so ga takoj dvignili na vojvodski prestol. Gorazd je bil prvi krščanski slovenski knez. Za njegove vlade je krščanstvo hitro napredovalo. Ko je vladal Gorazd Slovence, je tedanji papež Caharija določil, da spada slovenska Karantanija (Koroško) v cerkvenih zadevah pod solnograško škofijo. Pod Sol-nogradom sta do danes ostali pozneje ustanovljeni škofiji krška in lavantinska, kajti tudi zadnja je Imela. kakor znano, do SlomŠeka svoj sedež na Koroškem ali v stari Karantaniji. Cesar obolel. Z Dunaja je dne 6. t. m. prišlo sledeče poročilo: Cesar je na lahkem prelilajenju obolel. Dne 5. t. m. se ni udeležil 1000, koncerta dunajskega pevskega društva, temveč je poslal tje kot svojega zastopnika nadvojvodo Karla Franca Jožefa. Cesarjev telesni zdravnik dr.. Kerzl, ki z veliko skrbjo pazi na cesarjevo zdravje, je iz previdnosti določil, da nameravan cesarjev, obisk na gradu Wallsee (kjer stanuje nad-vojvodinja Valerija z družino) ob Veliki noči izostane. Sicer pa — pravi poročilo — se sedaj ni treba resno bati za vladarjevo zdravje. * « , * Cesar Franc Jožef je danes, dne 9. aprila, star 83 let in 234 dni. Vlada našo državo neprenehoma 65 let in 128 dni. Politični ogled. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand je obiskal gojišča v Zg. Italiji. Iz Verone se poroča, da je došel prestolonaslednik Franc Ferdinand dne 2. t. m. v Verono, kjer se je kot grof Arstatte.n, ne da bi se dal kot nadvojvoda spoznati, nastanil v hotelu „Londro". Spremljali so ga trije gospodje. Popoldne je obiskal zgodovinska bojišča. Pred vsem je obiskal pokopališče v Santi Luciji, kjer je zgodovinski spomenik na bitko 1, 1848. Od tu se je s samodrčem odpeljal v Villo franoo, kjer se je mudil 2 uri v hiši, Kjer so shranjene kosti v bitki pri Kustoci padlih junakov. Nadvojvodo je sprejel kaplan, ki ga ni poznal, Obiskal je tudi obelisk Oliosi pri Sv, Luciji pri Kustoci, kjer se pregleda lahko ceio bojišče. Odpeljal se je nato h Gardgkemu jezeru, od tu pa skozi Peschi-ero nazaj v Verono. Dne 3. aprila si je nadvojvoda prestolonaslednik ogledal bojišče pri Solferinu, Prestolonaslednik se je iz Verone odpeljal v Padovo in se potem vrnil v Miramar. — Državni ustroj dela sedaj brez državnega zbora. Vzvišal je število vojaštva in najel pol milijarde državnega dolga. Delegacije se sestanejo dne 28. t. m, v Budimpešti. Jugoslovanski delegatje so Slovenca dr. Korošec in dr. SusterŠič, Hrvat dr, Laginja in Srb dr. Baljak, Tokrat v delegacijah ne bodo prišle v razpravo samo izvenavstrijske politične razmere, ampak tudi notranje, ker bodo delegatje vsled mirovanja državnega zbora gotovo čutili potrebo, zavzeti svoje stališče k nekaterim notranje-političnim dogod-kem. Dr. Susteršič je izvedel pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, da vlada ne namerava na-iedbenim potom ali s pomočjo paragrafa 14 ustanoviti bodisi v Trstu bodisi na Dunaju italijanskega vseučilišča, Čeprav si želi to zunanji m!nister grof Berh-told V sredo, dne 15, t. m., se snideta namreč grof Bprhtold in italijanski zunanji minister Giuliano v O- » patiji in ob tem Času bi se rad Berhtold pobalial, kako v Avstriji lepo skrbimo za Italijane. Toda sedaj bo morala ta samohvala izostati, Pri povratku bo groi Berhtold bržkone obiskal prestolonaslednika Franc Ferdinanda v Miramaru, — Volitve v Istri. V Istri se bodo vršile v kratkem času volitve v deželni zbor. Zelo zanimivo je, da so nabrali Lahi v laškem kraljestvu za te volitve pol milijona lir, s katerimi hočejo pomagati laškim kandidatom do zmage nasproti Slovencem in Hrvatom. — Hvala Bogu, sovražnikov imamo mi Jugoslovani dovolj ! — Kaj pravijo Srbi. Da so italijanski dijaki pred kratkim na tržaški trgovski šoli zahrbtno napadli in natepli slovenske in hrvaške dijake, vzbudilo je tudi pri drugih Slovanih izven Avstrije ogorčenje, V Belgradu je priredila vseučiliščna mladina shod, na katerem se je ožigosalo postopanje Italijanov v Trstu. Eden izmed govornikov, rodom Slovenec, je vzkliknil: „Zaupamo v svojo lastno silo in pomoč svojih bratov, trdno verujemo, da skoro napoči dan, ko padejo vse italijanske trdnjave na našem Primorju in so bo vila. jugoslovanska trobojnica po vsej obali Jadranskega morja od Ogleja do Sv, Iv.ana Meduanske-ga". Potem se je storil sklep, s katerim se obsojajo italijanski napadi, a Slovencem se zakliče: „Vstrajaj-te, bratje, z vami je večna pravda in topla ljubav pet milijonov svobodnih bratov!" Ob velikanskem navdušenju se je končalo zborovanje in navzoča množica je zapela „Bože pravde . . ,", „Lepa .naša domovina" in „Naprej zastava Slave", ha kar se je v miru razšla. — Balkanske novice. Pogajanja mect Srbi in Grki za srbsko prosto luko v Solunu so zelo težavna in nič kaj ne napredujejo. Razlog je baje v tem, ker zahteva Avstrija za sebe tudi vse one predpravice, ki jih hoče Grška dovoliti Srbom. — Avstrija ima s svojimi prijatelji res srečo. Iz Rumunije se izvedo vedno lepše reči, kako mislijo odločilni krogi o nas. Sedaj se je izvedelo za brzojavko, katero je poslal pred kratkim kralj rumunskim veterancem. Glasi se: „Dolgo življenje vam želim, da doživite, da se uresničijo naši narodni vzori!" — Najvišji r.umwnski vzor je, da pripadejo ogrski Rumuni k rumunskemu kraljestvu. Avstrijska vlada je radi novejših protiavstrij-skih dogodkov v Rumuniji storila pri rumunski vladi resne korake ter zahtevala za javne žalitve zadoščenja. No, Rumunija bo to bržkone storila, toda starega prijateljstva ne bo več! — Bolgarsko sobranje je bilo dne 2, t, m. otvorjeno. Ministrski predsednik Ra_ doslavov je prečital prestolni govor, ki izvaja, da so zveze Bolgarije z velesilami dobre In da dela bolgarska vlada na to, da postanejo prijateljske. Prijateljsko je razmerje nasproti Turčiji. Bodočnost Bolgarije sloni na mirnem delu. Vlada ima sedaj v sobranju majhno, a. zanesljivo večino. — Rusija pridno prede svoje niti okoli balkanskih držav, Bolgariji ponuja v cerkvenem oziru sporazum in popolno svobodo,Z Ru-munijo se Rusija ženi. Sin rumunskega prestolonaslednika se zaroči z najstarejšo cesarjevo hčerko. Brezdvomno bo ta zaroka med Rumunijo in Rusijo u-stvarila trajno prijateljstvo. Rumunija je za Avstrijo izgubljena. Tudi Grška, se naveže na rusko-rumunsko prijateljstvo. Hči rumunskega kralja, Elizabeta, se zaroči z grškim prestolonaslednikom. Da je Srbija popolnoma udani Rusiji, ni treba posebej poudarjati. Obroč okoli Avstrije se torej od ruske strani pridno kuje. — Borbe v Albaniji. Že predno je vidski princ Viljem došel v Albanijo, se mu je prerokovalo, da ne bo svojo knežjo čast užival v posebnem miru. In res! Zadnje dni so nastali v južni Albaniji, kjer bivajo večinoma sami Grki, veliki boji med albanskimi četami in grškimi vstaši. Grško ljudstvo v teh krajih bi namreč na vsak način rado bilo pod grškim kraljem. Listi poročajo, da so se zadnje dni vršili zelo hudi boji med grško-vstaškimi in albanskimi četami okrog mesta Korice, ki ima po veČini grško prebivalstvo. Med grškimi četami so baje tudi pravi grški vojaki. V bojih za Korico je padlo po raznih poročilih na obeh straneh več sto mož, V Draču je imel albanski ministrski svet pod kneževim predsedstvom sejo, v kateri je sklenil, mobilizirati albansko deželno brambo in jo poslati na jug proti vstaŠem. Knez Viljem se hoče postaviti sam na čelo albanski armadi. Grška vlada na tihem z vojaštvom podpira vstaše, dasiravno je dala velevlastem besedo, da bo iz južne Albanije odtegnila -svoje čete. Kaj bodo rekle velevlasti na sedanje boje, bomo videli. — Nekatere vesti poročajo, da je Korica že v grških rokah. — Preporod na Francoskem. Proticerkvejii boj na Francoskem se je v zadnjih letih močno poostril. Svobodomiselstvo dela načrtoma na to, da iztrebi vero. Tega tudi ne taji. Že 1. 1903. je zaklical v francoskem državnem zboru poslanec Aulard: Mi hočemo iti do konca. Zahtevamo, da se odpravi vera kot taka. Prevrat vsega, kar obstoja, se mora takoj izvršiti, da ne bo nobena reč več spominjala na vero. Govorica in mišljenje mora biti tako preustrojeno, da bodo pojmi : Bog, duša itd. za nas popolnoma španske besede, s katerimi naj ne vemo nič početi." — Podobno, samo še bolj bogokletno, se je izrazil veliki mojster prostozidarske lože, Delpech: „Poderimo stare temple In sezidajmo nove. Najprej mora biti popolnoma uničeno papeštvo," — Taki in enaki klici in njim sledeča dejanja niso mogla ostati brez odmeva v francoskin kar toličanih. Zadnji čas dohajajo vedno veselejša poročila o nekem novem svežem gibanju francoskih katoličanov, ki se kaže v vseh stanovih, tudi med delavstvom. Tisti, ki poznajo francoski narod, pravijo, da versko stanje tam ni obupno in da je upanje, da se ol rne na bolje. Francoska ima pred vsem zelo močen srednji stan, kmete, obrtnike in trgovce, ki je močna opora Cerkve in njeno najboljše upanje v boju za o-svobojenje. Zdrav srednji stan ima za posledico nežno razvit nravni čut. Pravijo, da nravnost v ožjem zmislu stoji na Francoskem višje kot na Nemškem, in šteyilke to potrjujejo. Francoza odlikuje njegova vi-težka narava, veselje za vsako blago podjetje. To se kaže tam, kjer je treba kaj žrtvovati. Za misijone n, pr. dajo francoski katoličani več krvi in denarja, kot katoličani vseh drugih dežel, Tem lastnostim se lepo pridružujejo treznost, pridnost in varčnost, ki delajo F?-ancoza dostopnega za vzvišene vzore krščanstva. — Boj za svobodo Irske se nadaljuje. Sedaj je vsa zadeva stopila tudi v drug tir. Postava za samo-stalnos'. Irske — „homerule" — se bo predložila kralju v potrjenje, a kot zako.n stopi v veljavo Še-Ie po poldrugem letu. Med tem časom se razpišejo nove volitve za državni zbor. Ce se veČina naroda izreče proti „liomeruli", potem ga bo vlada spremenila. — nstrskim protestantom, ki se protivijo s silo irski svobodi, so se pridružile tudi one radikalne angleške žene, imenovane „sufražetke", ki se z divjo strastjo borijo za dosego volilnih pravic. Sicer pa je sedaj u-panje, da se bo vsa zadeva ve.ndar-le mirnim potom poravnala. Na dan n&ša slovenska vojska! Ali vam ni utripalo srce, ko ste v času prve balkanske vojske čitali, kako so naši bratje na jugu žrtvovali prav vse za krst častni, za slobodo zlato, za osvobojenje bratov, ki so Še trpeli med divjimi zatiralci. Ne samo vse imetje, tudi kri svojo, življenje svoje in svojih najdražjih so radi žrtvovali domovini. Ta požrtvovalnost je rodila uspehe, katerim se je Čudil ves svet. Slovenci! Letos praznujemo Imeniten jubilej, jubilej nekdanje veljave slovenskega ljudstva, v prvi vrsti slovenskega kmeta, ki je pred 500 leti zadnjikrat v domačem jeziku umeščal na Gosposvetskem polju svoje vojvode. Spomin na ta Čas mora proslaviti ves naš narod, da mu ob spominu .na stare srečne čase zraste nova volja in ž njo nova moč. Spomin na 5001etnico moči slovenskega ljudstva praznujemo v boju s krutimi našimi nasprotniki. Nekrvav je ta boj, pa vendar .nam v njem močnejši nasprotnik ugrabi mnogo, mnogo slovenskih duš. Vsi se moramo zato kakor v vojski strniti v neprodirno četo, ki bo stala kakor zid na slovenski zemlji in branila vsako ped slovenske meje. V tem bodimo si vsi bratje in sestre, ki hočemo braniti rodni krov! i Naša armada se Imenuje „Slovenska Straža", * Ta je prevzela nalogo, da z modrim, a odločnim nastopom odbija narodnega sovražnika povsod, kjer sili v našo domovino. Vsaka vojska pa potrebuje sredstev, In sredstva zberimo Slovenci in Slovenke ob SOOletnici vmeščanja olovenskih vojvod, da staro našo pravdo oživimo z našo požrtvovalnostjo. Kako naj izvršimo to? Vsak bralec, vsaka bralka „Slovenskega Gospodarja" naj prostovoljno prevzame požrtvovalno delo za našo narodno vojsko. Zberimo tej vojski, ki rešuje slovenske duše veri in domovini, jubilejni dar naročnikov „Slovenskega Gospodarja". Zato pa mora vsak naš naročnik in vsaka naša naročnica res nekaj storiti! Pokažimo, da „Slovenski Gospodar" ni zaman budil narodne zavesti. Kako so naši južni bratje in naše južne sestre celo v hudi zimi hiteli od sela do sela budit vse k delu za očetnjavo! Mi vas ne kličemo v krvav boj, a prosimo vas, da storite nekaj, kar stori lahko vsak, ako se enkrat na leto odreče pijači ali drugim izdatkom za lepotičje in take stvari, ki jih lahko pogreša. Nedelje in praznike meseca aprila porabimo v to, da vsak izmed has, da, prav vsak, nabere svoto okoli svojih znancev, katero pošljite potem ali naravnost na naslov: „Slovenska Straža" v Ljubljani ali pa to izročite onemu, ki za vas naroča „Slovenskega Gospodarja", da on odpošlje. Vse na Štajerskem nabrane darove, naš vojni zaklad, priobčimo v „Slovenskem Gospodarju". Vsak in vsaka izmed nas ima vsaj toliko znancev in znank, da vsak in vsaka nabere vsaj 1 K, Kdor nabere več, se bo še bolj izkazal in zaslužil še večje priznanje. štajerski Slovenci in Slovenke, mladeniči in dekleta, možje In žene, vaša narodna čast naj bo, da se v mesecu aprilu prav vsi posvetite temu delu. Važno delo imamo izvršiti na štajerski slovenski meji. Kar bodete nabrali, nabrali bodete zato, da ustavimo prodiranje Nemcev v našo lepo slovensko Štajersko zemljo. Zato na dan naša slovenska vojska — za mili dom in očetnjavo! Razne novice. Godovi pri E o 3 nje g a tedna, 12. aprila. Nedelja. Velika noč. Zenon, čkof. — Nedeljski evangelij: Jezus vstane od. mrtvih. Mark. 16, 1—7. 13. aprila. Pondeljek. Velikonočni pondeljek. 14. aprila. Torek. Justin, muč. 15. aprila. Sreda. Helena, kraljica, aprila. Četrtek. Turibij, 6k. 17. aprila. Petek. Budoli, m. 18. aprila. Sobota. Apolonij, m. * Cenjenim naročnikom naznanjamo, da bomo v drugi polovici meseca aprila vsem tistim, ki lista za 1. 1913 še niso plačali, napravili na ovitek rudeč ki 12, da jih s tem opozorimo na njihovo dolžnost.Vsem, k' do konca aprila ne bodo poravnali njihove naroč- nine, bomo list brezpogojno ustavili. Prosimo torej cenjene naročnike, naj takoj pošljejo denar, da se jim pošiljanje lista ne bo prekinilo. * Tiha želja. Na čelu lista želimo vsem naročnikom in prijateljem vesele velikonočne praznike, A-ko bi imeli naši prijatelji in naročniki pomisleke, kako naj Mam vrnejo našo čestitko, jim izdamo svojo tajnost: Pridobite nam mnogo novih naročnikov! * Zlati jubilej. Preč. g. Jos. Zidanšek je te dni dovršil 50, semester kot profesor bogoslovja in predstojnik kn,-šk, dijaškega semenišča v Mariboru. Našim čitateljem je g. jubilant znan kot jeruzalemski romar, ker je v „Slovenskem Gospodarju" popisal prvo splošno jeruzalemsko romanje. — Čestitamo k lepemu jubileju. * Umivanje nog v mariborski stolnici. Prevzv. knezoškof so letos na Veliki četrtek izvršili vele-pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Matija Eiletz, Štefan Merkun, Ignac Hutter, Leopold Hönigmann, ,Janeiz Kramberger, Janez Zechner, Janez Kolar, Anton Prikl, Matija Ma-reich, Matija Kašan, Martin Hietzl in Feliks Graber. Skupna starost teh dvanajsterih starčkov znaša pa 934 let, * Slovenski duhovnik med Indijanci. Gospod J. Buh je starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki. Dne 17. marca je obhajal 811etni rojstni dan. Cer par tednov bo 50 let, odkar deluje v Ameriki. Gosp. Buh je bil pred svojim odhodom v Ameriko kaplan v Radečah ob Savi na Dolenjskem, Sedanji starček-duliov-nlk je šel v Ameriko in razširjal katoliško vero tudi ves čas med Indijanci v Minnesoti, Ozemlje, katero je oskrboval, je bilo obširno m prebivalstvo je bilo jako redko, zato pa več volkov in medvedov. Potov ni bilo in še steze so bile redke in slabe. Mladi misijonar je prestal mnogo težkoč, kljub temu je pa za svojo visoko starost tako čil, kot bi bil še-le kakih 60 let star. Se sedaj hodi v indijansko šolo, kjer uči mladino. Za narodno obrambo. Ustanove se nove podružnice Slovenske Straže v Ptuju, v Rečici ob Savinji, v Ormožu in na Teharjih pri Celju (moškja in ženska)* Slovenci, sledimo temu lepemu zgledu! Nobene župnije ne sme biti pri nas, katera ne bi imela podružnice Slovenske Straže. * Poziv vsem naročnikom in naročnicam „Slov. Gospodarja". „Na dan slovenska vojska.'" — prinašamo med Članki, Naša narodna Čast veleva, da se prav vsi odzovemo temu pozivu in da gremo takoj, ko ga prečitamo, na delo. Vsak zbiraj kakor pridna čebelica za svojo domovino! Nihče naj poziva ne prezre, ne da bi res nekaj storil. Ce se to zgodi, bomo ob 5001etnici slovenske pravde pokazali, da smo ostali vredni potomci naših dedov. Nabrani denar pošljite „Slovenski Straži". Ce nimate pri roki poštne položnice, pa pošljite znesek po poštni nakaznici. Naslov je: „Slovenska Straža" v Ljubljani, * Občni zbor naše štajerske S. k. S. Z. se je vršil v Mariboru dne 3. aprila. Otvoril ga je predsednik društva, dr. Korošec. Tajnik je povedal, da je v S. K, S. Z. združenih zdaj 167 društev. Ob lanskem občnem zboru je štela S. K. S. Z, 154 društev, smo torej napredovali za celih 13 društev. Mladeniških zvez imamo 61, dekliških zvez 77; torej skupaj 138 zvez. Orlovska organizacija napreduje od dne do dne. S, K, S. Z. je priredila v pretečenem društvenem letu Štiri enodnevne in en večdnevni, dobro obiskani podučni tečaj in romarska vlaka na Brezje m v Marijino Celje,Zveza jako marljivo deluje v narod-no-obrambnem smislu, In sicer z razširjanjem slovenskih knjig in Časnikov v narodno-ogroženih krajih. Siu mih časnikov razpošlje v te kraje okoli 393. Osrednja knjižnica je imela v pretečenem letu 317 izposojeval-cev, ki so si. izposodili 38.90 knjig. Knjižnica je štela 7006 raznih knjig. Na različnih prireditvah so govorili: dr. Hohnjec 64krat, dr. Korošec 22krat, dr. Verstov-šek 14krat, dr. Kovačič 7krat, dr. Medved 18krat, dr. Leskovar 17krat, dr. Jerovšek 4krat, dr. Veble 6krat, Žebot 30krat, PuŠenjak 15kra(, župnik Gomil-šek 21krat. Dohodkov je imela zveza 1117 K 32 v, in stroškov 434 K 89 vin.; torej je čisti preostanek 682 K 43 vin. Gospodu blagajniku Žolgarju se izreče zahvala, poročilo pa se vzame z odobravanjem na znanje. Pri volitvi odbora je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Korošec, dr. Hohnjec, V. Žolgar, Ferdo Leskovar, dr. Kovačič, dr. Verstovšek, dr. Jerovšek, dr. Lukman^ Ivan Kociper, Franjo Žebot, Evald Vračko in F. Gomilšek. Za namestnike: dr. Leskovar, dr. Medved v Mariboru, dr. Veble v Celju, F. Spindlcr v Brežicah, Vladimir Pušenjak in J. Juvan v Mariboru. Občni zbor izreka zahvalo gospodu dr. Josiou Hohnjecu za požrtvovalno organizacijsko delovanje. Po občnem zboru se je vršila prva odborova seja, pri kateri se je sestavil sledeči odbor: dr. Korošec, predsednik; dr. Hohnjec, podpredsednik; Vinko Žolgar, blagajnik; Ferdo Leskovar, tajnik. * C. kr. kmetijska družba. Osrednji odbor bo tudi v 1. 1914 sprejemal naročifa za plemenske bike iz onih krajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z bikorejsko zadrugo. Prošnje za subvencijske bike vsaj do konca aprila 1914. — Osrednji odbor oddaja izvirno rusko seme po izvirni ceni 48 vinarjev kilogram. — Osrednji odbor oddaja subvencijske merjasce, če vpošljejo člani pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom svoje podružnice najpozneje do 15. a-prila t. 1. — Subvencijski ovni solčavsko-jezersk« pasme se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K. Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju. Živinorejci, pozor! Osrednja zadruga za vno-včenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru naznanja vsem živinorejcem, da je si. aprilom nastavila kot poslovodjo gospoida Jvana Urek, kateri je praktioiral pri vnovčevalnicah za živino na Dunaju in v Olomucu, in da bo v bodoče sama kupovala živino od svojih Slapov. Kdor ima živino na prodaj ali želi živino kupiti, naj to javi Osrednji zadrugi za v-novčevanje živine v Mariboru, katera ima svojo pisarno v tiskarni sv. Cirila, Koroška cesta 5. * S. K. S. Z. poživlja vsa društva-članice, da praznujejo, osobito s predavanji, 5001etnico ustoličei-i'ja slovenskih knezov na uosposvetskem polju. Ljudstvo bo Črpalo iz svoje lepe zgodovine novega poguma za nadaljne boje, * Kaj se dela? Iz zanesljivih virov se je izvede-?o, da je*Tam" podaril napadalnem italijanskim društvom v Avstriji — italijanski kralj 3 milijone lir. Krasne razmere v Avstriji! Nemcem pošilja denar pruska kraljica, da bi postali protestantski in prusovski, I-talijanom pa pošilja italijanski kralj denar — gotovo ne v namen, da se okrepi med italijanskim ljudstvom avstrijska zavest. * Liberalna gospodarska organizacija končuje v kaj hi. Trgovsko društvo Agro-Merkur je prišlo v kon-kurz vsled lahkomiselnosti njegovih voditeljev. In ti Miso bili navadni neuki ljudje. Advokatski koncipient ar. žerjav, Rožman in bivši liberalni deželni poslanec Lenarčič so bili obsojeni na 4 mesece zapora, nemški žid Kohen, katerega so imeli veliki narodnjaki v službi, na 5 mesecev in posojilnlški uradnik Bayr na 2 meseca zapora. * Štajerska dežela obsojena. Za časa slovenske obštrukcije v štajerskem deželnem zboru je deželni odbor črtal vse podpore za ceste okrajnim zasto-pom, In tudi druge podpore, izrabil je tudi nejasne določbe predpisov za nadaljevanje podpor pri malih izboljšanjih zemljišč in večjim posestnikom, ki so melioracije že izvršili, zagotovljeno podporo odvzel, češ, da niso položili rednih računov, ali da niso pravočasno načrtov dovršili. T«ako postopanje nasprotuje predpisom za podpore, kakor je določilo državno sodišče v svoji razsodbi od 1, aprila 1914, katero je Izdalo na tožbo O. K,, nekdanjega ekonoma v Rogaški Slatini, radi plačila zaostale podpore K 1024. To podporo mu je deželni odbor odrekel, 'češ, da ni predložil pravilnih računov. Deželni odbor mu je priznal za delavce komaj po 1K 20 vin. do 2 K na dan, med tem ko je K., v resnici izdal povprečno 2.—3 K za vsakega. Razprava o tej tožbi je bila že razpisana v dveh zasedanjih državnega sodišča, toda odložila seje obakrat, ker se je Še vedno upalo, da bo deželni odbor priznal svoje krivično stališče m se z lepa poravnal. Iver ni bilo mogoče doseči poravnave, zato se je vršila razprava pri državuem sodiš&u na Dunaju dne 80, marca 1914. Tožnika je zastopal poslanec dr. Ivan Benkovič, ki je ožigosal postopanje deželnega odbora kot krivično in nepostavno. Dne 1. aprila 1914 je nato državno sodišče razglasilo svojo razsodbo, gla-sem katere ima dežela Štajerska plačati K. znesek 007 K 62 vin. s 5%'nimi zamudnimi obrestmi za 4 leta i'i stroške,. Vsled tega bode tudi država morala izplačati zagotovljeno podporo v isti višini. Razsodba je načelne važnosti in pomenja gotovo hud moralicen u-darec za deželni odbor Štajerski. Po načelu, kateri je izražen v tej razsodbi, kakor tudi v nekaterih drugih razsodbah državnega sodišča, bi deželni odbor moral izplačati tudi okrajnim zastopom podpore za vzdrževanje cest za leta 1909, 1910 in 1911, ne da bi bilo potrebno, da deželni zbor dotični kredit dovoli posebel, no pa v obliki proračuna; to staKŠČe je Slovenski klub že svoječastio zavzemal in ga je sedaj tudi držUv-r.o sodišče potrdilo. * Nemci -- vzorni gospodarji? 22 milijonov izgubljenih. V Berolinu je prišla le dni na nič velika trgovska hiša Žida W. Werthelm. Dolgov Ima vse podjetje 25 milijonov mark, premoženje podjetja pa znaša samo 3 milijone, 4000 upnikov je uničenih skoro popolnoma, uničen pa je tudi prej bogati nemški knez Hehe.nlohe, ki je stal v tesni zvezi z židovsko tvrdko. Tako „vzorno" zn'ajo liberalni Nemci gospodariti! * Besno sovraštvo proti veri. Občinski svet mesta Cornvilles na Francoskem je sklenil v svojem sovraštvu proti veri, da se z mrtvaškega prta odstrani križ in nadomesti s prostozidarsko zvezdo. Na zidu občinske šole pa je dal napraviti križ, ki naj služi šolarjem pri strelnih vajah za tarčo. Bolj besnega izraza sovraštva do vere se pač ne more najti. * V 4 rtneji 5 samoumorov. Celovški „Mir" poroča: Čimbolj hujskajo nemški liberalci proti cerkvi in veri, tem bolj se množijo po tteželi samoumori. Ljudstvu se jemlje versko prepričanje in s tem zaclo-v.cljnost in udanost v božjo voljo. Zadnja leta se samoumori po Koroškem Čudovito množijo. Časopisje našteva razne vzroke za samoumore, kakor nesrečno zakonsko življenje, nesreče v gospodarstvu, nesrečna ljubezen in bogve kaj še vse; pravega vzroka pa, ki sta verska mlačnost in brezverstvo, ne navajajo, ker jo njun oče politična hujskanja zoper vero, cerkev in duhovnike. Tudi to ie en del tiste nemške kulture, o kateri tako rad besediči poslanec Dobernig. V Veli-kovcu se je dne 27. sušca obesil na pokopališču uslužbenec Soliumyjevega „Lageriiausa", Franc Rozman. „Tagespost" poroča, da je bil pijanec. V Celovcu se je dne 29, m. m, ob posteljno nogo na svojem stanovanju v Vetrinjskem obmestju št. 2, obesil Janez Fugger, bivši agent, star 30 let, in oče 2 otrok. V Brezi pri Krivi vrbi so 28. minulega meseca našli ustreljenega IJvšega posestnika Jurija Toma.nČgerja; v Stallhofe-nu se je v gozdu obesil 29. m* m. mesarski pomočnik Matija Heiser, in v PriČici ob Vrbskem jezeru se je 30, t. m. obesil v drvar.nici 27 let stari Jožef Košer, ki je že 0 mesecev živel v divjem zakonu z neko Nežo Cemernjak. Prej je menda izpil 2 litra žganja. V Sp. Goričici pa se je zastrupila delavka tobačne tovarne, Ivana Lipnik, Prepeljali so jo v. bolnišnico. Ali je vzela strup s samomorilnim namenom, ni znano, * Zapravljeni talenti. L. 1818 je naredil zrelostni izpit v Piortu izredno nadarjeni sin protestantskega pastorja, Ernest Ortlep. Imel je čudovit talent za stare jezike, Goethejevo Ifigenijo je prestavil na ,':;rško, in ko so prestavo pokazali pesniku, se je kar začudil, da se je delo nadarjenemu mladeniču tako posrečilo. Toda kmalu je bil konec njegove slave. Vzrok je bil — alkohol, ki je mladega dijaka tiral v pogubo. Vseučilišče v Lipskem je moral radi slabega življenja zapustiti; tudi oče ga ni več poznal za svojega sina. Napisal je celo vrsto člankov, ki so bili s pohvalo sprejeti, toda za kaj večjega mu je manjkalo notranje moči in vstrajnosti. Padal je vedno globlje. Tuintam se je še dvignil. Ko mu je bilo 53 let, je še naredil učiteljsko skušnjo, toda zaradi svojega življenja ni dobil nikjer službe. Tako se je vlačil po ulicah, beračil in prodajal svoje pesmi. Od cesarja Viljema, ki je bil takrat še princ, si je izprosil podporo: na poŠti so mu izplačevali vsak dan 2'/? groša, kar je znašalo na leto okoli 100 K, Včasih se je prikazal tudi v zavodu, kjer je v mladih letih tako dobro študiral. Tu so dijaki, ki so poznali njegovo preteklost, kazali nanj s prstom^ Pijan se je mešal med nje in jim predaval svoje pesmi. Dostikrat je med poukom stal pod odprtim oknom in žalosten poslušal, kako so učenci brali in prestavlja/i njegove priljubljene pisatelje. 14. junija 1864 so ga našli mrtvega v obcestnem jarku, kamor se je bil v pijanosti zvrnil. * Kako je živel minister Zaleski. Ravno na sv. večer 1913 je umrl finančni minister grof Zaleski, po rodu Poljak, O njegovem zasebnem življenju poročajo poljski časniki sledeče: „Versko življenje pokojnega grofa in njegove družine je bilo skoraj samostansko. Vsak dan se je v njegovi hiši brala zjutraj sv. maša, katere se je udeležil minister z vso svojo družino in služabniki. Sam je vsak dan prejel sv. obhajilo.. Po zajtrku je bil Čas določen za delo. Ravno tako po kosilu: kratek oddih in zopet na delo. Ob 5. uri so bile v domači kapeli litanije z blagoslovom, pri katerem je minister prav rad sam orgljal. Potem je sledil sprehod in čas do večerje se je porabil za resne in verske pogovore. Ob 9. uri zvečer je bila v kapeli večerna molitev, po kateri je šel vsak k počitku. Kakor je minister Zaleski živel, tako je tudi umrl, previden s sv, zakramenti in udan popolnoma v božjo voijo. Se pred smrtjo si je prepovedal vsak sijaj pri pogrebu in izrazil željo, naj se mu nikar ob odprtem grobu ne govori v slovo, Zaleski je bil nenavadno nadarjen in izobražen. Njegova izredna bistrost duha je bita splošno priznana, ne le v Avstriji, marveč tudi v inozemstvu. * Voditelj bolgarskih socialistov. Iva se je dne 2. t. m. otvorilo bolgarsko sobranje, je prišlo takoj ob začetku seje do ostrega spopada med večino in socialisti. V" tem hipu je prišel nadškof blagoslovit poslance. Sei je tudi k voditelju socialnih demokratov, Sa-kasovu, katerega je z blagoslovljeno vodo poškropil in mu ponudil križ, da ga poljubi. Sakasov je sveto razpelo poljubil. To je znamenje, da so socialisti na Bolgarskem boljšega kova kot pri nas. * Albanska himna. Kakor pri novem gospodarstvu marsikaj manjka, tako tudi v novi državi., Albanci Še nimajo narodne slavnostne pesmi, V tej zadregi jim je prišel na pomoč neki italijanski glasbenik Rondella in jim je napravil poskočno koračnico za narodno himno. Albanci pa niso navajeni na take reči in poslušajo rajši Svoje pesmi s spremljanjem piščalke in bobna. * Kateheze za prvence. Društvo slovenskih katehetov je izdalo pod zgornjim naslovom pripravo >za prvo spoved, za prvo sv. obhajilo in za birmo. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Cena se nam ni naznanila. * ..Žun, Dohodnina." Priporočamo knjigo, ki stane 1.60 K. Knjiga je za vsakega eminentne važnosti. Knjigo je sestavil strokovnjak Valentin Zun, tajnik v c. kr. finančnem ministrstvu, ki je že znan veščak v davčnih zadevah. Knjiga ima poleg poljudnega, stvarnega in temeljnega (pouka o novi osebno-davčni noveli tudi veliko praktičnih vzorcev, ki olajšujejo pravilno napoved. , * Lysoform. Svoje čitatelje opozarjamo na že večkratni in-serat „Lysoform" ter na knjigo, ki je omenjena v tem inseratu. Mariborski okraj". m Maribor. V nedeljo, 5|. t. m. pon. je priredila naša orlovska organizacija poučno predavanje. Govoril je o državni- ustavi gospod Hartman, — Ju ¿oslov. Strokovna Zveza je» priredila v soboto zvečer v prostorih Zadružne zveze shod, na katerem je govoril o pogubnem delovanju soo. demokratov tajnik V. Zaje. m Studenci pri Mariboru. V soboto zvečer je predaval pri nas mnogobrojnim poslušalcem Peirdo Leskovar o žganjepitju in abstinenci. m Studenci pri Mariboru. Dne 5. t. m. je po kratki bolezni umrl pekovski mojster g. Henrik Mulec. m Kamnica. Kamničani! Gotovo že vsi veste, da imate svojo lastno hranilnico in posojilnico v domači župniji v jtrostorih g, Vogrinca, kjer se vam obrestuje denar po 454'%. Kdo pa bo še potem svoje prihranke mimo domače hranilnice in posojilnice no-sd v mesto ter ž njimi zaklada! sito gospodo? Vsak Kamničan' bi moral imeti „zlate bukvice" iz domaČe hranilnice in posojilnice. m Sv. Peter pri "Mariboru. Dne 23. sušca je u-mrl narodni mladenič Jožef Purgaj v Vodolah. Blage- ga sobrata je spremljala Alojzijeva družba mladeni-čev s sprevodom, ČČ. gg. duhovniki ter velika množica ljudstva. Cerkveni pevci so mu zapeli žalostinko. Bodi mu lahka žemljica! m Sv. Peter pri Mariboru. Protialkoholni shod je prtredila Marijina dekliška družba dne 25. sušca popoldne po večernicah v samostanski šoli. Naprosila s; je za govornico gdč. To.tvčko Štupca, ki je v lepem govoru nam mično razlagala hude nasledke pijančevanja za dušo in telo. Cez 20 mladeničev in deklet se je dalo vpisati za popolne abstinente in Čez 70 jih je obljubilo boj proti žganju do smrt". Dne £9. sušca po večernicah je bilo prvo zborovanje, na katerem se je izvolilo predstojništvo za moški in ženski oddelek. Sedaj pa korajža velja! Ne dajmo se preplašiti in odvrniti od našega sklepa. Sicer nas preganjajo že hudobni jeziki. Žalostno! Pa nič ne de. Po ljudeh, katerim je ljubši neznosen pijanec kakor pa trezen človek, se ne bomo ravnali. m Vodole pri Mariboru, Tukaj je umrl dne 30. sušca opoldne posestnik Janez Golob v 37. letu svoje starosti. Bil je zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja" in' pristaš Kmečke Zveze, ©ušica, katero je menda podedoval po svoji materi, je storila konec sicer krepkemu možu. Naj v miru počiva! m Sv. Trojica v Slov. gor. Prezgodnji grob. Tukaj je umrl dne 4, aprila Alojzij Kraigher, najstarejši sinček g, dr. Al. Kraigher. Pokojni je bil učenec tukajšnje ljudske Šole in zato so ga tudi njegovi součenci z učitelji spremili k zadnjemu počitku. Žalujočim staršem naše prisrčno sožalje! m Sv. Lenart v Slov. gor. Poslovna doba obč. odbora je potekla ali o kakih pripravah na nove občinske volitve ni nič slišati. Zakaj? Nekaj volilcev je bolanih in zato je modri občinski odbor sklenil, toliko časa čakati, da vsaj dva umrjeta, potem pa zna „losgehen", Eden volilec je že ustregel odborov! želji, drugI pa, mož močne nature, se noče udati. Ali boste,še čakali? m Sv., Lenart v Slov. gor. V našem poštnem u^-radu vlada izvanredna natančnost in točnost, kakor znabiti nikjer drugje. Poštni pečat je nemški, uradni jezik nemški, napisi nemški. In vendar se zaletat-va neki prlvandrani Nemec v našega poštarja s skoz in skoz lažnjivimi trditvami. Celo nedolžnega otroka, ki ne moti ne strank ne uradnikov, se je lotil. Da, da, v malenkostih si velik. Kedaj pa dobimo slovenski poštni pečat? m Sv. Barbara pri Mariboru. Tukaj je dne 13, marca umrl posestnik Janez SlaČek. Pred osmimi dnevi pa smo pokopali njegovo hčerko Juliko, lansko leto pa hčerko Marijo. Rajni je bil ugleden gospodar, priden mož in dober oče. N. v m. p.! m Laporje. Izobraževalno društvo jc priredilo pred kratkim 2 gledališki predstavi. Fantje so ig^ rali zelo dobro šaloigro: „Čevljar" in dekleta pa: ,,Luknja v namiznem prtu".. Akoravno že skoraj 2 leti niso nastopili, so vendar vsi igralci kakor igralke vrlo rešili svoje vloge. Dne 15. marca pa je imelo društvo shod. Prišel je vlč. g. Sagaj in nam je v prav lepih poučljivih besedah govoril o nemškem kmečkem strahu. Veleč. g. župnik je razlagal o društvu „Samopomoč" in ga tudi priporočal. Mladenka Terezija Kaukler nam je deklamirala Gregorčičev: „Naš narodni dom" in mladenka Marija Leskovar je navduševala mladino za društvo in za porabo bogate knjižnice. K sklepu najn je pevski zbor zapel: „Sveti soln-ce jutranje". — Naše društvo priredi po Verici noči poučno kmetijsko predavanje, na katero se posestniki že sedaj opozarjajo. Ptujski okraj. p Ptujska okolica. Stari naši pradedje, verni Siovenci, so stavili krasne cerkve po visokih hribih in cvetočih ddlinah. No, sedanji rod pa žalibog zelo malo skrbi za popravo cerkve in cerkvenih hiš. Pri nas na Ptuju je taka fina moderna moda. Cerkev sv,. Ožbalta prosi popravila, celo orgle se ne morejo več rabiti. Staro župnišče, mež.narijo, so tudi podrli. Cerkev sv. Ožbalta ima imenitno zgodovino. Do časa vladanja cesarja Jožefa II. je biia župnijska cerkev. Zgodovinska legenda pripoveduje, da sta sv. Ciril In Metod na svojem apostolskem potovanju tudi obiskala cerkev sv. Ožbalta. Slavni pesnik vlč, g. Volkmer je tudi pri tej cerkvici bival in oskrboval dušno pastir-stvo. Do 1. 1890, je bilo oelo pokopališče za celo župnijo okoli te cerkvice. Torej zlati in ljubi naši pradedje očetje in matere, Čakajo njihova strohnela telesa sodnega dneva pri tej zapuščeni cerkvici. Torej dragi župljani, kaj porečete popotniku in tujcu, ako vas vpraša, kje ima pa hišo mežnar, ki „Ave Marijo" zvoni. Žalostno, pa resnično, nima je več — podrli so jo. Sirom sveta boš iskal, a ne najdeš enake cerkvico. Vsaka ima, Če ne lepo, pa vsaj borno bajtico za stanovanje mežnarja. p Krčevina pri Ptuju. PreteČeni mesec smo pokopali blago dobrotnico, Ano Poček, posestnikovo ženo v Krčevini. Bila je usmiljenega srca in radodarnih rok do dijakov in revnih beračev ter zapuščenih sirot. Pri „Počekovi družini" je b*lo> v 16 ltrtih okoli 30 dijakov na stanovanju in hrani, med njimi so sella' 3 celo vlč. gg. dušni pastirji. Torej priporcičamo vsem blago dobrotnico v pobožno molitev in traien spomin. j 111 lil p Leskovec pri Ptuju. Dine 22. sušca je imelo Izobraževalno društvo svoj občni zbor. Gospod župnik omenja da se je 100 knjig več prebralo kakor lani in opominja društvenike, posebno mladino, naj bi se zbirala k mesečnim shodom, se vadila v govorjenju in - ps-iredila včasih kakšno gledališko igro. Že 15. februarja se je ustanovila Mladeniška zveza. Povsod se skoraj že mladina probuja, zak'aj bi se v Leskovem ne. Namesto, da bi hodili v krčme in po drugih prepovedanih potili, naj rajši zahajajo k shodom in prebirajo lepe knjige. Dekleta pridno prihajajo po knjige, mladeniči pa ne marajo dosti za nje. — Drugi shod Mladeniške zveze je bil dne 29, marca. Govoril je Vidovič Janezi: „Kakšen rraj bo slovenski mladenič"; Franc VindiŠ je deklamiral: „Oj zeleni balda-Lin" in' „Na tujem". Gospod voditelj vzpodbuja fante, naj branijo domovino in narod pred sovražniki (nem-Škutarji in neverniki) kakor so jo nekdaj, branili slovenski fantje pred Turki. Nato je sledila pevska vaja. p Žetale. Dne 21. aprila popoldne se vršijo v občini Žetale občinske volitve. Liberalci se hudo vsajajo; posebno piha Berlisg. Pa naj bodo prepričani, da bo vsa kolarija šla brlizgat. p Žetale. V žetalskem Žabjaku so dne 1, aprila začeli nadaljevati novo šolsko stavbo, oziroma stanovanja za učitelje. Stroški za to novo stavbo znašajo čez 35,547 K. Satmo na žetalsko občino pride 13,874 kron. p Pri Sv. Urbanu je umrl oče g. ar Mariulča, sodnika v Celju, p Slatina. Naš oče župan Jaka se zelo bojijo, da bi se jim izpodmaknil županski županski stolec. Volitve so razveljavljene. Kdo bo pa plačal stroške? Vprašamo slavno c, kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, kedaj bodo nove volitve. Cas je že! p Središče. Konzorcij okoliških liberalnih norcev je letos zopet osrečil Središčane s svojim listom, takozvanim „Središkim sršenom", ki se je pa letos iz-premenil v „oso", Z vsebino tega bedastega lističa se nočem baviti, pač pa hočem pripomniti, da smo po naklučju izza kulis ¿poznali tajnega urednika, oziroma pisatelja dotičnih oslarij. No, ker vemo, katm hodi ta „Sršen", oziroma „Osa", na pašo, upamo ga kmalu vjeti. Nalimati hočemo posteljico oboževane Julike, pred katero se je jokal, kleče prosil, grozil in se rotil, ko mu je hotela dati brco. Iji ko se ta čedna stvarca vjame, hočemo si ga ogledati s povekšal.nim steklom in podrobneje opisati njegove poteze; saj videlo se bo mnogo. Dobro rejeni gospod nam bo gotovo hvaležen, da ga razkrijemo javnosti, ker tako zna postati še slaven mož radi svojih „slavnih" del. p Salovci. Nie se več ne sliši iz vaške kapelice zvonček. Saj je vedno zvonilo poldan in zvečer A-ve Marijo, A sedaj nič več! Tako se povprašujejo ljudje v bližini naše vasi. Da se ne zvoni več, so vzrok Volitve. Mati, ki so navadno zvonili, se kujajo in zato ne marajo več zvoniti. Pomilujemo Vas, da mislite, da škodujete ali kljubujete s tem nam? Da, pa ne samo nam, s tem ste pokazali, kako verna žena in mati da ste! Da se je opoldan zvonilo, so slišali delavci na polju in molili angeljevo češčenje in matere so ob zvonenju zvončka iz kapelice opozorile majhne otroke k molitvi, p Salovci pri Središču. V neki hiši, katere gospodinja je vneta zagovornica liberalne stranke, se je na predvečer sv, Jožefa pozno v noč plesalo ob zvokih godbe. Tako se pri naših liberalcih spoštuje cerkvena zapoved! Oster odgovor bodete dajali enkrat vsi skupaj, z udeleženci vred, pred pravičnim Sodnikom! — Tudi „napredna" dekleta so hodila na dan sv. Jožefa k Sv. Miklavžu k popoldanski službi božji, 'a so se vračale prečej v noč mokre, od zunaj in znotraj, domov. — Tako! Marijine družbe in Dekliške zveze se ogibate, gostiln pa ne! Prejkosjej se bodo zopet pokazali sledovi takega življenja kakor nas žalibog, izkušnja že uči. Ljutomerski okraj. IJUiiiloiner. Marsikateri so vpraša: Zakaj se sovražimo Slovenci med seboj? Evo, samo en slučaj, kateri se je dogodil v Ljutomeru. Prišli so nekega dne liberalni mladini v Sršenovi khvarni skupaj; žalibog som opazil med njimi tudi g. dr, jI. Razvila se je debata in nazadnje so liberalni škrici pričeli predbaci-vati g. dr. H, sledeče: „Ti gospod, vse je dobro, samo zakaj si ti t'ako prijazen napram klerikalcem?" — No, g. dr. H, ni dolgo premišljeval, ampak izrazil se je sledeče: „Ja, prokleto, od začetka ne gre drugače, pač pa bom začeja počasi totim klerikalcem gor kuriti, za zdaj pa moram malo potrpeti!" — Torej gospod doktor! 'S'ecla.j šele vemo, cla hočete tukaj nastopati kot naš domačin, proti lastnim bratom, kateri so se potegovali za Vas, da ste prišli k nam! Ali je to Vaše delo? I Pri Sv. Juriju ob Sčavnioi sta kolajne za 25-¡elno deletno delovanje pri gasilstvu dobila gg. Bru-iren Jurij in Cagran Alojzij. Tajnik gasilske Zveze, g. Karba Josip na Krapji, pa je letos ob svojem godu dopolnil 60 let življenja. On se sme imenovati začetnik gasilstva med kmeti na Murskem polju.. List „Straža" je namreč izvedel, da je imenovanec 1. 1880 obiskal deželno razstavo v Gradcu, Tozadevne vtise o-pisal je 11 stokrat v „Slovenskem Gospodarju", Na razstavišču so ga med ostalim zanimali gasilski predmeti, Po veliki cesti domov se vračajoč je opazil in si-Oidedai gasilsko spravišče v neki nemški vas:. Začel je misliti: Ce nemški kmet lahko opravlja službo po-žarnika, ni razloga, zakaj bi zaostajal Slovenec in bi gasilec ne mogel biti tudi kmet slovenski? To misel je prinesel v Ljutomer v okrajno posojilnico nar čelniku. sedaj že umrlemu g. Kukovou, Posojilnica je obljubila pomoč. Prvo gasilsko društvo s slovenskim poveljnim jezikom se je ustanovilo za vasi Cven-Krap-je-Mota. In danes ima skoro vsaka občina svojo po- žarno brambo, a vsa društva združuje skupna Zveza. Konjiški okraj. k Loška gora. Gospodar Svab Igo jo pripravljal krmo in po nesreči mu je odrezal stroj vseh petero prstov .na desni roki. Človekoljubi priporočajo, naj bi ljudje ne dajali pri opravkih prednosti samo desnici, ampak naj bi pri delu enakomerno vadili tudi levico. Glede pisanja pravijo, da bi se otroci že v Šoli vadili pisati z levo roko. Naš ponesrečenec se je pa v bolnišnici privadil pisati z levico. Celjski okraj. c Savinjiska dolina. Skrbno sem sledil zadnjemu zasedanju deželnega zbora. Naši poslanci so bili po mojem mnenju gospodarji v zbornici. S svojim na^ stopom in znanjem so si priborili ugled celo pri nasprotnikih, In ta ugled poslancev K. Z. je pripomogel, da so skoro vsi predlogi, vse zahteve, ki so jih v tem zasedanju stavili naši poslanci, dobili večino. Poglejmo samo zadevo glede železnic. Naši poslanci so nain priborili novo železniško zvezo Savinjske doline s Kranjsko, dobili nam koristen cestni zakon, zakon glede posredovalnih uradov, priborili toli potrebne o-brtne olajšave, razne regulacije, vinogradnikom brezobrestna posojila itd. Se enkrat trdim, da se je vse to doseglo le, ker imamo res ugledne in vrlo podkovane zastopnike v deželnem zboru. Kar deželni zbor štajerski obstoji, še uspehi slovenskih zastopnikov niso bili tako lepi kot v zadnjih dveh zasedanjih. To upoštevamo tudi volilci posebno, ko nam niso naši poslanci pustili naložiti nobenih novih bremen. In' dr, Kukovec, predstavitelj liberalne Narodne stranke! Kaj pomeni ta mož v deželnem zboru? Nič! Vi pa, poslanci K. Z., le pripravljajte se za nove boje, nove uspehe. Vsi kmetje smo z vami. M. B. Višnja vas pri Vojniku. Tukaj so se dne 14. sušca vršile občinske volitve. Volilci so se skoro vsi udeležili volitev, ki se je vršila složno. Vsem volilcem iskrena zahvala. Dosedanji župan je v III. razredu dobil skoro vse glasove. Dne 3. aprila je bila volitev župana. Odborniki so zopet enoglasno izvolili starega župana, ki pa je vsled prevelikega posla prostovoljno odstopil. Novi župan je sedaj Jurij Brezovšek, ¡o je skrben gospodar in bo tudi skrbel za blagor občane. Po končani volitvi so nastopili različni govorniki, ki so se zahvalili za trud in delo staremu Županu in voščili novemu veliko sreče. — Se enkrat najtoplejša zahvala vsem občanom od starega župana. c Nova Cerkev. V 'sredo je umrl Preložnik Mi-fiae±, dober gospodar, vrl vzgojitelj svojih otrok, priljubljen vsem, kakor je pokazal lep pogreb. Naj v miru počiva! c Mozirje. Izborno obiskano zborovanje S. K. Z. se je vršilo dne 5. t. m. v našem trgu. Shod je posetil tudi c. kr. okrajni komisar, navzoče je bilo duhovništvo, učiteljstvo, trgovstvo, obrtništvo, kme-tovalstvo in delavstvo. Tudi mnogo pristašev liberalne stranke je prišlo na shod. Zborovanju je predsedoval gospod Strucelj. Prvi govornik dr. Korošec je govoril o slovenski politiki ter vabil vse stanove, da se združijo z našimi kmeti v. eno stranko. Deželni odbornik dr. VerstovŠek je razpravljal med drugim o obrtnih olajšavah in o postopanju pri osebno-dnhodninskem davku. Vnela se je nato živahna razprava. katere sta se udeležili obe stranki. Shod je naredil na zborovalce najboljši utis in marsikat/Bri, ki je bil prej iše morebiti nasproten, bo se pridružil stranki, ki gre jasno in odločno v boj in na delo za vse stanove, k: si z rokami služijo svoj kruh. c Slivnica pri Celju. Dne 14. t. m. bo volitev občinskih odbornikov tukajšnje občine. Volilci! Vaša sveta dolžnost je, da se je udeležite v obilnem števi-ii! vsi, ki se zavedate, kaj je občina in nje blagor! Naskočite pogumno liberalno trdnjavo in porazite pro-tivnika Kmečke Zveze! Volite enoglasno od Kmečke Zveze postavljeno listo, zmaga, bo gotova! Agitirajte prav marljivo med seboj, veliki torek bo vesel dan vstajenja tukajšnje občine iz zdajšnje umetno napravljene večine! — Pristaši Kmečke Zveze. c Šmarje pri Jelšah. iObčni zbor Kat.-sloven-ske^a političnega društva se je dne 5. t. m. sijajno izvršil. Habjanova dvorana, je' bila natlačeno polna. Prvi je poročal poslanec Vrečko m nam lepo pojasnil uspehe obštrukcjje slovenskih poslancev. Spoznali smo, da so naši poslanci res možje dela in neomah-ljive odločnosti v braimbi naših pravic. Poslanec dr. Jankovič nam je podal Še mnogo pojasnil o delovanju naših poslancev v deželnem zboru, potem pa nam poročal o državnem zboru. Poročilo je bilo nad vse zanimivo. Omenjal je žalostni položaj, v katerem se nahaja naša država vspričo nove vojne nevarnosti z Rusijo. Ko je z ozirom na izdajalsko delo raznih vohunov, kakor Redla in raznih neznačajnih politikov, kakor-šen je bil dr. Šviha, povdarja.1, da se moramo povrniti nazaj h Kristusu in h katoliški veri, ki je edina podlaga zvestobe in poštenosti, tedaj je po dvorani zabučal vihar odobravanja. Obe poročili so zboroval-ci navdušeno odobravali ter izrekli našima poslancema in vsem poslancem S. K. Z. neomajno zaupanje. Župnik Gomilšek je poročal o političnem položaju v šmarskem okraju in povdarjal, da S. K. Z. stanovitno napreduje. Nato je bil z vzklikom izvoljen društveni odbor, Stoklas je sprožil šmarsko šolsko vprašanje in je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Shod odločno protestuje proti stavbi nove oole, ker ni resnične potrebe in je bilo dosedanje poslopje opeto- va no krat po komisiji spoznano za sposobno; obenem prosi poslanca, da stori potrebne korake, da se obvaruje šmarsko ljudstvo najmanj 100.000 K stroškov, ko ima Še 18,000 K shrega šolskega dolga. Navzoči liberalci so lahko spoznali, da je grda laž, da so ljud-ie za novo šolo. v s^re.ete so uiie tudi s splošnim o-dobravanjem resolucije za slov. nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani, za združitev slovenskih in hrvaških dežel v jugoslovansko državo pod vlado Habsburž-.i-i;ov ter za ugodne trgovinske pogodbe, ki bodo s primerno carino varovale naše domače pridelke. Poslanca sta Še dajala razna pojasnila volilom. — Dva liberalca sta hotela mot ti shod, pa smo ju kmalu postavili pred vrata. Shod je trajal 2'/2 uri in je izredno zadovoljil vse naše zborovalce. Le še več takih shodov! c Sv. Eina. Dne 25. sušca t. 1. je imelo Katoliško izobraževalno društvo in Mladeniška dekliška zveza občni zbor ob obilni udeležbi. Predsednik, pre-ča>stiti g. župnik, otvori zborovanje in odda besedo preč. g. F, S. Gomilšeku, kateri oživi s svojim krepkim glasom vse zborovalce. Po končanem govoru je bil za častnega člana izvoljen domači g. župnik Ple-pelec zavoljo raznovrstnih zaslug. V odbor za 1. 1914 so bili izvoljeni: Janez Anderlič, predsednik; gosp. župnik Plepelec, podpredsednik; Matevž Strašek, tajnik; Franc Žolger, tajnika namestnik; Franc Grli, blagajnik in knjižničar: Franc Vostner, blagajnikov namestnik; V. Voga., odbornik; Jakob PoglŠek in J. KovaČiČ, pregledovalca računov. Izvolil se je tudi odbor Mladeniške in Dekliške zveze. c Sv. Krištof tik Laškega. Dine 30. m 31. sušca so se vršile občinske volitve v vzornem re.li*, mirno i.n složno. Izvoljeni odbor jamči vsakem ti, da mu je le blagor občine na srcu. Se ve, da se najde tu ;n (i.m kak nezadovoljnež, a kje je dandanes mogoče vsem ustreči? Še najbolj zaslužen in zmožen mož je izpostavljen marsikateri prismodi v zab.i ljanje. Pa ro je le osebna mržnja ali hujskanje. Stajerčiir.nčki in mokrači pa raje za grm zlezite, tu ni za vas prostora in tu ne boste nikoli gospodovali; naša občina je pristno kmečka in slovenska; kake golazni pa zraven ne potrebujemo. Ste razumeli? c Motnik (ob kranjsko-Štaj3rski meji) Neizprosna smrt nam je v nedeljo, dne 29. sušca, ugrabila po kratki, mučni bolezni v najlepši moški dob: življenja (v 36. letu starosti) našega nad vse dobrega in povsod priljubljenega vlč. g. župnika Plaliutnik Ivana. Pogreb rajnega gospoda se je vršil v sredo, dne 1. aprila. Udeležba je bila velikanska, tako, da je bila župna cerkev za polovico premajhna. 26 duhovnikov je prišlo izkazat zadnjo čast svojemu ljubemu duhovnemu sobratu. Prišli so tudi zastopniki učiteljstva. Pred žiipniščem in pri1 odprtem grobu so iz večih krajev združeni pevci pod vodstvom g. Karola Bervarja iz Celja zapeli srce pretresujoče žalostinfee. Za slovo je govoru preč. g. dekan i.n častni kanonik Ivan Lav-renčič iz Kamnika. Resnične so bile besede govornika: „Živel je malo, ali svoje delo je dovršil". In res, komaj so dobro potekTa'3 leta, kar je prišel kot prvič župnik v Motnik, ali koliko se je v tem času predru-gačilo. Takoj čez 1 mesec po njegovetm prihodu, ge je ustanovilo prekoristno Kat. slov, izobraževalno društvo. Po poteku par mesecev se je vpeljala Marijina družba deklet, osnovalo se je tudi pevsko društvo. Rajni je bil ves Čas tudi vestni vrejevalec hranilnice in posojilnice. In lansko leto je ustanovil tretji red sv, Frančiška. Res, težko se je bilo ločiti od groba, ali tolaži naj nas misel, da je šel po zasluženo plaČ:-lo. Torej, počivaj v miru, blagi pokojnik! Brežiški okraj. o Brežice. Ko sem bral v časniku, da naše Izobraževalno društvo uprizori neko pretresljivo igro, „Deklo Božjo", sem bil tem bolj radoveden, kakšen u-tis bo na odru napravila. In moram reči, da me je v nedeljo zares na več mestih pretresla, tako živo in' resno podučuje žalostne in resnične nasledke pijančevanja. Pasem si mislil, ko sem eledal po gledalcih: tisočkrat škoda, da te krasne igre ne vidijo mnogi litrovi bratci! Mislim, da bi ta živa igra laliko marsikateremu vzbudila vest. Morda bi se potem sicer res malo manj vriskalo in plesalo pri nas, kakor se to u, pr. tu v Druškovičevi krčmi in drugod tudi celi post godi, pa bi zato bilo že samo v naši okolici več sto ljudi srečnih in veselih, katerim zdaj vso srečo in domači mir ugonablja pijanec, ki ga imajo pri hiši. Naj bi le naše društvo priredilo še več tako lep:h predsiav! b Planina. Od septembra do aprila se je naše župnije izogibala bela žena. Za dolgi odmor pa je zahtevala toliko dragocenejšo žrtev. Pobrala je dne 2. aprila blago mater Nežo v 33. letu svoje starosti, skrbno ženo našega vrlega župana v Golobinjaku, g. Fiorijana PuŠnik, Priljubljenost dobre gospodinje, ki je trpela skozi 4 mesece na čez vse mučni bolezni v možganih in je še .nekaj ur pred smrtjo postala mati, S3 je pokazala zlasti na dan pogreba. Tolažilne besede vlč. g. duh. svetov. Antona Ribar, govorjene na u-obu težko skušanemu možu, so povzročile glasen jok. Sočutje vseh krogov naj Vam lajša neizmerno bolest! b Dobje pri Planini. Preitečeno soboto, dne 4. t. m., smo dobili v Dobje pretresljivo vest, da se je na potu iz St. Jurija proti domu ubil Franc Pušnik iz Tajht. Pokojnitk je bil ugleden mož-poštenjak, star 46 let Imel je na železnici oddajo železniških pragov. Ker se mu je mudilo domov, prisedel je u graščinskemu vozniku. Pred klancem — še v kalobski župniji — je stopil iz voza, med tem mu pa pade iz glave klobuk. Ko se stegne za njim, izgubi ravnotežje in pade na glavo v 3 metre globok jarek na kamenje, kjer je obležal takoj mrtev. Zapušča ženo in 8 mladoletnih otrok. Bog bodi milostljiv nje_govi duši in toilažnlk njegovi družini! b Imeno pri Podčetrtku. Veliko le\ so se vršile v naši občini občinske volitve v najlepšem redu, ker so občani-volilci resno in pravično prevdariU, katere može je voliti v odbor, ki bodo delovali v korist celi občini. Toda letos je volilna zadeva nastopila drugo pot. Duh liberalizma je obsenčil nekatere može in začeli so hudo gonjo napram izvolitvi velezaslužnega župana g. PočivavŠeka, ki že 28 let neumorno in pravično deluje kot župan v prid ljudstvu v. tej oblini. Seveda, do zmage nasprotniki niso prišli, ker se ne dajo drugi trezno misleči volilci od teh voditi za nos. Saj že izprevidijo svojo zmoto. Torej gospodineki, bodite z nami, kakor ste bili, in mi bomo z vami! b Kozje. Kako zna biti med Slovenci živeči Nemec brezobziren, nam dokazuje odvetnik dr. Zirngast v Kozjem. Ta gospod živi od slovenskih kmetov, on pa jih še toliko ne spoštuje, da bi jim dopisoval v slovenskem jeziku. Kaj mislite, nekega dne dobim tudi jaz od pošte nemško njegovo pismo. Kaj sem hotel? Hodil sem od Petra do Pavla. Vsakdo mi ga je prestavljal drugače. Ali smo morebiti mi dolžni nemško znati"? Kaj še! On je prišel med nas zarad' zaslužka, da bi se med nami dobro preživljal, nima torej nobene pravice, naš jezik prezirati in zaničevati ter nam povzročati pota in še celo nepotrebne stroške za prestavljanje. Takšni so Nempi, ki pripotujejo k pam. Šopirijo se med našo ponižnostjo. Oni skrbijo za Širjenje svojega rodu in svojega jezika med nami, saj so pri nas zato z našo zaslepljenostjo in čudovito ne-zavednostjo dobro pognojena tla,____ Društveni glasnik. m Sv. Jurij v Slov. gor. Tukajšnja Mladeniška Zveza je imela dne 15. sušca svoj sestanek. Udeležnikov je bilo 38. Sklical ga je naš novi voditelj, č. g. Ivan Hribar, in nam obljubil, ga sklicati vsak drugi mesec. Mladeniči, le naprej! m Sy. Lenart v Slov. gor. Na belo nedeljo, to je dne 19. aprila t. 1., ob ¡8. uri zjutraj, ima Katoliško politično društvo v prostorih Arnuševe gostilne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj občni zbor. Po občnem zboru je političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. Možje in mladeniči, pridite v prav obilnem številu. m Št. Lovrenc nad Mariborom. Kmečko bralno društvo priredi s pomočjo mladinske organizacije na velikonočni pondel-jek, dne 13. aprila 1914, popoldne ob 4. uri, v velikem salonu pri gospodu J. Kodru v trgu krasno predstavo „Mala pevka", ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Za dobro postrežbo je priskrbljeno. Pridite v obilnem številu! m Sv, Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 19. aprila, bo ob 3. uri popoldne važen gospodarski sestanek, združen z občn. zborom hranilnice in posojilnice v samostanski šoli. Govori gosp. Vladimir Pušenjak. Vstop je vsakem prost. Domačini, udeležite se v obilnem številu! p Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču priredi s sodelovanjem Orlov in Dekliške Zveze na belo nedeljo, to je dne 19. aprila, popoldne po večernicah, na vrtu gospoda Lončariča dve gledališki predstavi in sicer: „Prepirljiva soseda" in „Cvetina Borograjska." Med odmori igra Mat. Ko-cjanova godba. p Ormož. Občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva za Ormož in okolico se vrši v nedeljo, dne 26. malega travna 1914, popoldne po večernicah. v prostorih kletarske gostilne v Ormožu. Udje in prijatelji društva, vabljeni! p Sv. Trojica v Halozah. Mladeniška in Dekliška Zveza priredita skupni podučni shod na belo nedeljo, dne 19. aprila t. 1., popoldne po večernicah, v društvenih prostorih. Na sporedu je mnogo zanimivega: predavanja, deklamacije, dvogovor in šaljivi prizor „Geta prvič v Ptuju." p Sv. Miklavž pri Ormožu. Poslanci Ozmec, Meško in M. Brenčič priredijo na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah, politični shod. Prva dva poslanca poročata o delovanju v deželnem, slednji o delovanju v državnem zboru. p Sv. Bolfenk na Kogu. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, priredi Slovenska Kmečka Zveza političen shod |zjutraj po rani službi božji pred hišo gospoda učitelja Košarja; pri slabem vremenu pa v gostilni gospoda Matija Goričana na Kogu. Govori poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru. Agitirajte za veliko udeležbo! 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Kakor smo že naznanili, priredi naše Bralno društvo na velikonočni pondeljek gledališko igro: „Turški križ" v štirih dejanjih ter enodejansko burko: „Dva gluha." Na sporedu je tudi petje in tamburanje. Prosta zabava bo pri gospodu Pergerju s šaljivim srečolovom in posebno lepimi dobitki, šaljivo pošto itd. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Igra „Turški križ" je vredna, da si jo vsakdo ogleda; burka ,„Dva gluha" pa bo vzbujala smeha čez mero. 1 Gornja Radgona. Gospod Robinšak, tajnik posojilnice, je daroval za Slovensko Stražo 5 K. Živeli posnemovalci! 1 Ivanjci. Na belo nedeljo po večernicah se vrši pri gosp. Terstenjaku političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. s Šoštanj. Jubilejna podružnica c. kr. Kmetijske družbe za šoštaniski okraj priredi na velikonočni pondeljek popoldne v ekskurendni šoli v Ravnah podučno predavanje o živinoreji. Predaval bo c. kr. nadživinozdravnik gospod Pirnat iz Slovenjgrad-ca. Z ozirom na važnost te panoge kmetijstva vabijo se vsi živinorejci k mnogoštevilni udeležbi s Marenberg. Dekliška Zvr> a ima na belo nedeljo, dne 19. aprila, pri podružnici S. Janeza na Suhem hribu svoj mesečni sestanek. s Miifa. Bralno društvo pri Sv. Primožu nad Muto še enkrat opozarja sosede in domače na svojo veselico, ki jo priredi na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila 1914, popoldne po večernicah, v slovenski šoli na Muti. Na sporedu je govor ln pa dve šaljivi gledališki igri. Vstopnina po 40 v sedež, 20 v stojišče. — Pridite gotovo! s Šmirtno pri Velenju. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila, dve gledališki predstavi v Društvenem domu: ..Trije tički" in „Oh ta Polona" in sicer ob tretji uri popoldne. Vabi se k prav obilni u-deležbi! c Celje. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, priredijo dekleta Izobraževalnega društva v Celju gledališko igro „Visoko." Igra je zelo lepa in se prosi prav obilne udeležbe. Na svidenje pri: „belem volu." c Novacerkev. Čebelarska podružnica v Novicerkvi pri Vojniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. aprila t. 1. pri. Al. .Arličevemu čebelnjaku v Socki popoldan ob 3. uri z navadnim sporedom. Ako ob 3. uri popoldne ne bi bilo zadostno fitevilo članov navzočih, se vrSi drugi'občni zbor ob uri popoldne pri vsakem številu članov. b Buče. Shod Slovenske Kmečke Zveze se bo vršil v ne-nedeljo, dne 19. aprila na Bučah ob 3. uri popoldne v prostorih g. poštarja Baha. Govori dr. Jankovič. b Št. Vid na Planini. Na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila 1914, priredi tukajšnja Mladeniška in Dekliška Zveza gledališko predstavo. Mladeniči igrajo „Poštno skrivnost", dekleta pa igro: „Prisiljen stan je zaničevan." Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina je namenjena za potrebe tukajšnjega Bralnega društva. b Videm. Naši fantje se vrlo gibljejo, posebno še na odru gledališkega odseka. To bodo pokazali v nedeljo,{ dne 26. aprila. Priredili bodo namreč petdejansko igro „Repoštev, ali: Duh v krkonoških gorah." Začetek ob 544. uri popoldne v društveni dvorani. Povabljeni so stari in mladi. Najnovejše. Slovenska Bistrica. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Slovenski Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki &e vrši v ponedeljek, dne 27. aprila ,1914 v posojilničnih uradnih prostorih „Hotel Austria" v Slovenski Bistrici, Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1, 1913, 3, PreČitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 4, Dopolnilna volitev v nadzorstvo. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Letošnji novoinašniki. Iz 4, letnika gospodje1. Jože! Dušič, rojen v Zagrebu; Janez Hanžič iz Sv. Jurija ob Taboru; Martin Kožar od Sv, Antona v ,->iov. gor; Jože! Kuk iz Konjic; Vid Pavlič iz Sv, Vida pri Planini; Jože! Sajovic, rojen v Oreliovlju na Kranjskem; Anton Somrek, rojen v Cadramu; A-lojzij Slik od Sv, Petra pri Mariboru. — Iz 3, letnika gg.: Franc Jazbinšek iz Sv. Vida pri Planini; Evgen Lorger iz Ljubnega; Ivan Messner od Sv. Primoža nad Muto; Jožef Petrovič iz Ptuja; Friderik Sternad od Sv, Benedikta v Slov, gor; Avgust Spari iz Jarenine. Listnica uredništva. Slovenec v tujini (poštni uradnik): Dokler nam ne javite svojega popolnega naslova, bo težko kaj storiti, ime samo ne zadostuje. — Zetale: Ali kot inserat? Stane 6 K. — Dobrna: Izročili „Straži." — Ščavnica: Ali ne veste, da vsi dopisi, ki so brez podpisa, romajo neusmiljeno v globočino uredniškega koša? — Cirkovce: Premalenkostno in osebno. — Ruše: Kdo se bo že za vsako malenkost s ptujskim bedakom kregal? Sicer pa pišite v prihodnjič s črnilom. Pozdrave. — Ljutomer: Tako je prav. Le pridno agitirajte mladi za nove naročnike. Ko boste pri znancih piruhe potakali, vprašajte tudi, če je hiši že na „Slovenskega Gospodarja" naročena. Vam in vsem vrlim mladeničem in mladenkam, ki nabirajo nove naročnike, želi sladko pisanko — u-redništvo. Listnice «ssrsvnšitva. Hudim kuharicam: Upravništvo pošlje navadno vse Vaše ponudbe dotičnim, ki iščejo kuharice v službo. Če ne dobi vsaka ugoden odgovor, upravništvo ne more prav nič za to. — Na znanje : Inserate za prihodnjo (16.) številko bomo sprejemali samo še v torek, dne 14. aprila, zjutraj do 8. ure. Vsak inserat, ki pride pozneje, bo uvrščen v 17. številko. — Dan za dnevom dobiva u-pravništvo toliko vprašanj, a Ibrez znamke za odgovor. Izjavimo, da bo odslej dobil odgovor samo tisti, ki priloži znamko. Loteržšske Stevitkcs. Grdile*: 1. april» 82 5t 11 42 1 Line: 4 april» o4 ?r> 70 2-t 2 iT MALA OZNANILA. Pojasnila o maeratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin se Iščeta z» poletno sezono ilrkla. ki ima največ opraviti v kuhinji in se lahko priuči finega kuhanja in natMltarlcn ki je v svojem delu izurjena. Vstop 15. maja. Vprašanja se naj naslovijo: Ruška koča, Ruše, Štajersko. 3-ra,šlro tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 2. aprila 1914. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 86—104 kron (izjemoma 110 kron), poltolsti 72—84 kron; suhi od 64—70 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 64—82, poltolste od 40—62. sobe od 30—38, biki od 66—84, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 64 do 84 kron. Kupčija slaba. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1 16, K 1 32 teleta Ia (izjemoma cena od K 1'34 do K 144); mlade svinje od K V50 do K 1'54: nemške pitanske svinje od K 1'40 do K 144; ogrski pitanske Bvinje Ia od K 0 00 do K 0 00; ogrske pitanske svinje Ha od K 1-40 do K 148; mesne svinje od K 136 do K 1 44;bošnjaške pitanske svinje, od K — ■— do K —■—; ovce od K —'80 do K 0 90; kozliči in jagneta od K —■•— do K —'—. Kupčija živahna. Cene nazadujejo. Ime pridelka Gradec — Maribor < ® 'SP v Ö "5" £ Ormož K v K v K v K v ¡13 ' _ 11 _ 12 _ 9 50 9 Rž....... 9 75 8 — 8 50 8 _ 8 _ o 9 — 7 75 9 _ 9 _ 8 _ S 5a 9 - 8 25 10 _ 9 _ 7 50 & 9 — 8 — K» __ 9 7 _ 8 50 11 60 17 — _ 9 _ M 13 — 10 — 11 - _ — 9 50 Seno sladko.... O lO 5 38 4 — 3 5 — 4 50; „ kislo .... 5 — — 2 25 4 50 4 -j 3 75 2 25 2 80 3 60 2 50 Fižola...... 18 60 ... 11 60 _ 13 50 Grah...... — - 60 — — — «0 — — - I — - 08 — — — Sir....... & — — - 40 — — _ Surovo maslo . . . o — — 3 60 ... _ Maslo...... M l 80 — — _ ... Špeh, svež .... H _ 1 70 — — — — Zelje, kislo .... — — 24 — — — Repa, kisla .... — — 2¡> — — — — Mleko...... Smetana, sladka . . , kisla . . . 1 liter _ 24 96 »6 1 . — ... Zelje, 100 glav .... - I 1 .... Jajc«, 1 kom...... — — —' 06 — — — — - — Redfeh pnaka! Na prodaj je posestvo z dobroido-čo gostilno, ležeče ob okrajni cesti Sčetrt ure oddaljeno od kolodvora južnoželezniške postaje Slovenska Bistrica Posestvo je v dobrem stanu, ravno tako tudi gospodarska poslopja, ter meri )(> oralov, osobito so njive in travniki izvrstni. Cena 14000 kron, izplačati treba samo 7000 Kron, drugo ostane vknjiženo Resnim kupcem daje natančneja pojasnila Jožef Dreo, Kočno, Laporje pri Slov. Bistrici. Lepo posestvo na prodaj Meri o-kroglo 40 oralov ia sicer 20 oralov dobrih njiv, 8 oralov travnikov, 2 orala žlahtnega sadnega drevja v najboljšem stanu, dva orala bukovega iu smrekovega gozda, 7 oralov pašnikov in en oral vinograda. Lepa zidana hiša z o-peko krita, 4 sobe s 3 pivnicami, mesnica. Gospodarsko poslopje je vse zidano v najboljšem stanu, 10 minut od Sv. Duha na Stari gori in poleg okrajne • este ter je sposobno za mesarijo, gostilno in trgovino. Cena po dogovoru Marija Kupčič. po»estnica v Senčaku. Juršinci pri Ptuja. 235 Jajca za valenje od čistokrvnih Peking rac, komad 30 vin. Sulm-di lske kokoši, komad 20 vinarjev, fra ko z zavojem vred pošilja M. Honigmann, Ljutomer. 3i5 Na prodaj je lepo posestvo z gospodarskim poslopjem meri čez 10 oralov. Cena 8400 K. 20 minut od postaje Storč. Več se izve pri Francu Gajšek—Loški, posestnik v Prožinu 2. Štori pri Celju. 305 Slikarski učenec se sprejme pri g. Jurij Juteršnik, Brandisulica, Maribor. 283 Prodam travn*k, lep, tri orale, leži pri Framu; travnik se napaja. Filip Uranjek, tesar, Morje, Fram. 286 Lepa nova hiš« se proda, 11 let davka prosta, obstoji iz treh sob, veže, kuhinje, kleti, perilnica dv, h drvarnic, svinjski hlevi, lep vrt z ograjo, vodnjakom, njiva pri hiši. Od farne cerkve 15 minut, 10 mi nut od postaje. — Proda se pod lahkimi pogoji. Garber, Hotinja vas 64. Slivnica pri Mariboru. Odda se na račun Trgovina in trafika C|OSt¡lf13 farni cerkvi. 2 uri od Mari- Pri farni cerkvi, 2 uri od Mari l»>ra, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobroidoča trafika, da ta prostor s trafiko in Btanovanjem takoj ka-k(-mu trgovcu v najem. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvo pod šifro „Trafika 322" Dekle, imajoče veselje do dela v hiši in kuhinji, se vzame takoj v službo. A. K, Sv. Lenart v Slov. gor. 319 Družinska hiša v sredini mesta blizu Narodnega Doma z velikim cvetličnim in zelenjadnim vrtom, 2 pročelji proti cesti, še komaj 4 leta stara, Be radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja pod napisom ,Lepi dom' na upravništvo. 271 Učenec iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, zdrav in ne pre slaboten se sprejme v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom, Franc Iglič v Ptuju. Pridnega in poštenega fanta kot cerkovnika sprejme takoj proti dobremu plačilu organist pri Sv. Barbari v Halozah. Vinorejcl pozor! Trsje na prodaj: laški rizling, gutedel, silvaner in korenjaki. Cena po dogovoru. A. Turin, Globoko, Studenice pri Poljčanah. 317 Kolje za vinograd iz kostanjevega trpežnega lesa 2 20 m dolgo, ima več tisoč na prodaj. Cena 70 kron za tisoč. J' černoga, Makole. Sprejmeta se takoj dva učenca s potrebno šolsko izobrazbo in poštenih starišev v trgovini Škerhec, Rajhenburg. 326 Kupi se družinska hiša z sadnim "rtom in dobro pitno vodo v neposredni bližini mesta Celje prdti takojšnem plačilu. Naslov v uprav-ništvu. 327 AbO trpite •II Jetrnih pontužlte me In Jetrn. Isti je iz najboljših rasti nskih snovi sestavljen in je zdravniško dobro priporočeno, iz-borno zdravilno sredstvo proti vsem boleznim želodca iu jetei. KM K"l<>nlll Itelerin h, raju km žolč takozvane-ga „Karlsbad rtee." Želodčni in jetni čaj je p sebno dober kot izvrstna podpora pri zdravljenja s karkovsko pitno vodo. 1 zavoj K 1-— 10 zavojev K 8'—. Edina izdelo alnica: lekarna pri obelisku Viktor Hausrr v Celovcn, Kardinalsplatz. — Glavna zaloga v Mariboru v lekarni M. König, Tegetthofova cesta, dobi se pa tudi vveeh drugih lekarnah v Mariboru. Proda se posestvo blizu Maribora želez, postaje in farme cerkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko, travnik in sadonosnik, posebno za mlokarijo in živinorejo u-godno. Pr»da se z vstm, kar leži in stoji. Več pove upravništvo pod št. 363. v večjem trgu Gornje Savinjske doline. — Sprejme se samostojna gospa ali starejša gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov, ter je tudi dobra kuharica. Naslov v uredništvu pod št 291. Ceplieno trsje In ključ 1 Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pašip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in reč tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295 Malo posestvo pri ^t. Ilju v SI. gor., 20 minui do postaje, 20 minut do cerkve, zidana hiša, vse v dobrem stanu, se pod ugodnimi pogoji proda. Cena 4400 K. Vpraša se pri g. Janezu Polakn, krčmar pri postaji. 179 Korenjevo seme (merne) domače, primerno dobro in zanesljivo, razpošilja Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek—Kranjsko. Daje ga po 40 v. liter, pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin., če se naroči pa 30 1, pa 3 b vin. 1. Najboljše vrste Pfcsa ekendorfska in mamut—velikanska valjasta po 30 vin. liter; pri odjemu nad 30 1, pa po 25 v. V zalogi ima radalje domača ali črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav, kakor tudi izvrstno zelje, solato in pristno gorenjsko repo. — Kaljivost zajamčena 1 165 500~kron Vam plačam, ako moj uničevalec korenin .Ria-mazllo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 1426 .,Kemeny Kasehau I. poštni predal" 12/76 (Ogrsko)." Na prodaj je lepo, prav rodovitno posestvo, 10 minut od trga in železniške postaje Žalec v prelepi Savinjski dolini. Hiša je nova, enonadstrop-na, primerna za penzijonista, pa tudi pripravna za vsakoršno obrt. Zemljišče obstoji iz njiv, hmelj-niko» in travnkov. Pojasnila daje Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih. MNIHIM Papirnati tapiči Za ve!;ko noč, kot nadomestilo nevarnih železnih topičev, dovoljujejo vsakemu streljanje ob raznovrstnih slavnostih. Počijo dosti močneje kot železni in so neodvisni od vsakega vremena. Komad stane 40 v., najmanjše naročilo 25 komadov; 100 komadov 35 kron. Naročila »prejemaZinauer&Komp. Sv. Jakob v 81. gor. Preprodajalcem znaten popust. 325 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. F. Turčič pek t Gostingu pri Gradcu. 365 Ženttnn ponndba. Mladenič star 30 let, treznega in mirnega življenj», 4000 K prihranka. Želim se poročiti z gospodično ali vdovo, ki bi imela kakšno posestvo na prometnem kraju, ki bi bilo sposobno za gottilno ali drugo obrt. Naslov v uredništvu. L I. št. 366". Dva izurjena krojaška momečnika spreime takoj za stalno delo in dobro plačo Louis Arbeiter, Koroška cesta 101, Maribor. 816 Veieza Imiva prikazen XX. st >etjal Opozarjamo, da nočem nikomur delati plačane reklame, kakor je v takih slučajih navadno, ampak jaz naznanjam vsakemu zastonj, kako sem si dolgoletno težko ba-lezen na pljučih, naduho in oslovski kašelj popolnoma ozdravila. To domače zdravilo lahko vsakemu zelo po ceni pripravim. Vpošljite za odgovor kuverto z znamko. Gospa B. Kolenski, Wir-šovice pri Pragi, češko 290 Semenski krompir Va-no! Ravno tako kakor pri žitu, je potrebno izmenjati seme tudi pri krompirju. V ta nameu priporočam najboljfte vrste krompirja, ki so se posebno lansko leto prav dobro obnesle. A) Zgodnje vrste: obistnik, rožnik in rogljič (Kipfel) 5 kg poštni zavoj K 1-20, 50 kg 8 kron. Bi Pozne vrste: eldorado, svetovni čudež, Bohmov uspeh in beli štajerski krompir; 6 kg poštni zavoj 1 K 50 kg 6 K, 100 kg 11 K, 1000 kg 100 K po povzetju. Vse cene se razumejo z vrečami vred na kolodvor postavljene. A. Slodnjak, pridelovalec krompirja, Juršinci pri Ptuju. 270 kava 50°l0 cenejša! Amerikanska vsrčev Ina kava, z visokim arom tiči im duhom. i/« d-stna in se lahko varčuje, 5 kgr. vzorec v vrečici za 10 kron franko proti povzetju. Pol funta prvo-stnega finega čaja K 2'— pošilja A SAPHIR, eksport kave in čaja Ti8ztbogdany 496. 260 Lepo posestvo četrt ure od Ptuja pri veliki cesti, 13 oralov zemlje (gozd, njive, travniki itd ), hiša sposobna za gostil-n gospodarsko poslopje, vse zidano in v dobrem stanu se takoj p >d ugodnimi pogoji proda. Naslov: Bezjak Terezija, Krčevina 38 pri Ptuju. 262 Hiša z gostilno (v hiši tekoča in topla kopelj), lep vrt za goste, 1 oral zemljišča se takoj proda — Altenmarkt 8, Lipuiea (Leibnitz). Za posestvo, oddaljeno četrt ure od cerkve pri Sv. Jakobu v Slov. gor., obsegajoče 20 or>.lov, se išče pribtavnik (majer), ki razume tudi viničarsko delo. Zahteva se najmanj 5' delavnih moči. Plačilo po dogovoru. Kdor se zanima za to službo, naj se o glasi pri tamošnjem nadučitelju. Čez 100 metrskih sežrjev (klafter) drv po 30 K ki. postavljeno do državne ceste v Petri včah ima na prodaj J. Sternad, posestnik, Sv. Fongrac, Griže pri Celju. 360 Za nizko ceno se proda trgovina za0Eee z dovoljenjem za obiskovanje sejmov, 35 letni obstoj. Za dober obstoj je znanje slovenskega in nemškega jezika potrebno. Ponudbe na J. Hois, Maribor, Koroška ul. št. 24. 240 Dobro ohranjen piano, s 7 oktavi, cena 400 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica 5». 61 Štefan Kanta trgosfbo z ielezs. v Braslovčah registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bode včetr tek, dne 23. aprila 1914, ob 2,uri popoldne vposojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav načelnika in ugotovitev (sklepčnosti po § 35 zadruž- nih pravil. 2. Poročilo načelstva za upravno leto 1913. 3. Poročilo nadzorstva za upravno leto 1913. 4. Odobrenje letnih računov za upravno leto 1913. 5. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 6. Citanje revizijskega poročila. 7. Sklepanje o včlanjenju naše zadruge. 8. Volitev načelstva. 9. Volitev nadzorstva. 10. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica v Braslovčah, dne 5. marca 1914. Josip Pauer, načelnik. Fr. Lorber, ud načel. * Posojilnica je sicer imela občni zbor že 12. febr., ki se je razglasil po krajevni navadi, ker časopisi niso izhajali. Da se pa zadosti § 32. zadružnih pravil, ki določa, da se ima obč. zbor razglasiti v časopisu, se sklicuje ta občni zbor. 356 DANIEL OMERZlP^č Not» trK'tvln» imMprotl bloitrrKhi cerkvi v Slov n»hl Bistrici. Vsakovrstni deli za čevlje: Zgornji deli vseh vrst, kakor oskaria, Rindbox, Pitling, Sivro za moške in ženske v raznih oblekah po najnižjih cenah. Velika izbira manufaktnrnega blaga za moške, ženske in otroke; volneno blago najmodernejše od K 1-10 naprej do 8 kron. — Štofe za moške obloke od 3 K naprej do najboljše vrste. Najlepše svilnate rute od 2 K do 8 K. Prte za postelje, mize itd. — Pri prvi priložnosti si vse to oglejte in poskusite z nakupom blaga. Dobi se nadalje vso špecerijsko blago po najnižjih cenah. Skupujejo se tudt de že nI pridelki. Važno za živinorejce! Homoeopat. svinjske kapljice „Phonol", najboljše zabranjevalno sredstvo zoper rudečico in vranični prisad pri svinjah, kolik-balzam za konje, olje zoper muhe, Pearsonov „Pacolin", najboljše in najcenejše sredstvo za razkuževanje hlevov in za za-branitev kužnih bolezni, priporoča Lek»rii'< .11 nnvcijii varihu' TIr. A. SIKAM, ITI A KI BOR, Trfrtiliufota cesta 33. Zahvala. Podpisana Franc Osterc, veleposestnik v Bučečovcih in Alojz Slana, posestnik v Ključarovcih se slavni Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani prav prisrčno zahvaUvp, da nana je povzročeno škodo dne 16 in 26 februarja 1914 hiiro in kulantno cenila in tudi poš eno in dobro izplačala, ako ravno sva bi'a samo dve leti pri njej zavarovana, tako, da se čutiva dolžna, izreči Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in njenemu tukajšnemu zastopniku gosp. MLRTINU TO-POLNIKU v Križevcih kateri naju je nagovoril, da sva k njej pristopila najprisrčnejšo zahvalo ter naš edini slovenski zavod in njenega tukajšnjega zastopnika vsem posestnikom toplo priporočava. Bučečovci, 15. marca 1814. 362 Franc Osterc, Alojz Slana. in razm moderno blago za moške in ženske otleke pošilja po najnižjih cenah Jagosi«iV»nska razpotij). Id a R. STERMECKI v Celju št 300. štajersko. Ilu8trovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj — Pri naro čilih iz Amerike in Balkana je treba poslati denar naprej. 211 proti vsem sovražnikom Nad ni h d rev s in trt so novokonstruirane, postavno zavarovane in z darili obdarovan«- »innprad-nuike (peronospora) »kr< piliiio1 (sistem Jezernik), dvojni žvepljalniki, drobno razprši, nobenega popravila. Jamstvo 3 leta — Po <'tMii Prakiiča*. prihrani moii. Zahtevajte ceniki o vseh tozadevnih novostih zastonj. — Na stot ne priznainih pisem — S0000 komadov že v ral i Jož. JESSERNIGG, ^tuckeruu 9 pri Duiihju. o (Prekupci se iščejo). 145 Dame morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v najflenjši palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena je neobhodno potrebna ▼ hiši in družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s čednostjo njih trupla in vsled tega se ne more dovolj priporočati, rabiti za negovanje trupla tudi desinfekcijsko sredstvo, na primer Lysoform. Važno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta telesa podvreči temeljitemu in vsakdanjemu čiščenju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero se doda nekaj Ly-soforma. Ako dame na ta način svojo toaleto vsak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred nalezljivimi boleznimi in njih posledicami. Nujno je tedaj priporočati, da je povsod v zalogi Lysoform ki tudi neprijetni duh in pot hitro ter sigurno odpravi. — Napravite le en poskus! — Originalna steklenica za 80 vin. se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji Zanimiva knjiga „Kaj je bigijena" pošljem vsakomur na zahtevo zastonj in franko. Kemik Hubmann, referent „Ljsoform-tvornic", Dunaj XX., Petraschgasse 4. 1131 Zahvala. Za mnogobrojne, prisrčne izraze sožalja ob smrti na-preljubega sina, brata, strica, in svaka V Lfojzeka Ziher, učitelja in poročnika v rez. v bos. herc. pešpolku št. 2, se najtopleje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se domačemu č. g. župniku, č. gg. župnikom od Sv. Marka, Sv. Barbare in od Sv. Martina, domačemu učiteljstvu in obitelji Zmrzlikar za razne usluge, gč. Orizek, ki je blagodušno posredovala pri Sv Križu zvonenje in sv. mašo zadušnico za rajnega, dragim tovarišem in tovarišicam, g. pevovodji Šeroni, vsem pevcem, ki so peli prekrasni pesmi žalostinki, domačim mladeničem, kateri so blage volje nesli truplo svojega bivšega sošolca k večnemu počitku, mnogoštevilnim darovalcem krasnih vencev, vsem, ki so v obilnem številu prišli od blizu in daleč ter izkazali zadnjo čast našemu, povsod priljubljenemu pokojniku, kar nas je tolažilo ob tej bridki izgubi. 355 Vurberg, 2. aprila 1914. (Jj^o ŽatlljOČe OllMj. ZAHVALA. Za izvanredno izkazane izraze sožalja, ki so nam došli tako dobrodeljno od strani prijateljev in znancev povodom nenadne smrti našega dragega, iskreno ljubljenega očeta, ozir. strica, brata gospoda Henrika Mulec, pekovskega mojstra in hišnega posestnika za krasne darovane vence kakor tudi za Ste ||f®5j]| vilno spremstvo k zadnjemu počitku pokojni kovem izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Studenci pri Mariboru, 8. aprila 1914. Spomlsdne in Betne obleke za moške, žen-ke in otroke Vam nudi največja trgovina z najnovejšim in najboljšim blagom po jako nizkih cenah Fr. Seršena v Ljutomeru Dobi se že čisto volneno kamgarnblago za veliko moško obleko po li! kron, tudi po 16 kron je velika izbira, nekaj o-tankov za pol cene, blnze že od 80 vin naprej za velike ženske tudi svilnate in našite so za dobiti. Domača žganjica tropinovka, slivovka, droženka vir.o leta 1912, kateri vzame eno vedro po 40 vin , domačo dobro jabolčnico, vedro po 24 vin. — Karbolin, krvna svinjska krma (boljša kot lukalus),sve vr.-te semenja, nagrobne vence, otročje vozičke in vse druge ribnate pletenine, klajno apno, kuhan in surov med, orehi, mak, žveplo za trte, galico itd. Trgovski sotrudnik manufakturne stroka, zanesljiv, dober prodaj*lec in en učenec od poštenih starišev, 359 močen in zdrav, se gprejmeta. Cenjenim odjemalcem se priporoča domačin Franc Sfršen. Kmetovalci i Srebrno-jekiene kose iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo tra.ro pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi razpošilja po najnižjih cenah edino ADALBERT GEI8S-a PIKL, ŽALEC. Zahtevajte cenik! nasi VIKTOR OKLI Vabilo na Velika narodna trgovina Ki™!Vamc9Ce!£e iiarodni dom »riporoča bogato aalogo fcanufakturnega In modnega blaga, posebno krasno novosti ga ženske in poške obleke po zelo znižani ceni! Dstanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna! Vzorci na razpolago Vi si lahko Vašo kuhinje in sts novanje z koristnim in lepim pohištvom zastonj opremite sko kupujete dobro St»mpf-oto karo. Paket po 5 kHMar