Štev. 52. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NRROD. Leto XXXII. Y Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2 f (vhod čez dvorišče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne, j Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. ^^^ Uredniškega telefona štev. 74. v V Ljubljani, v petek, 4. marca 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. .A Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. U pravniškega telefona štev. 18S. Armada in ljudstvo. (Govor dr. Šusteršiča v delegaciji.) (Kooec.) Izseljevanje Statistika nam kaže jssno, da se izseljujejo večinoma moški, in sifcer v najlepši mladeniški in moški dobi od 15 do 40. leta starosti. L. 1897., ko se je pričela naša državna kriza, s« ie 00 uradnih podatkih izselilo okroglo 23 000 oseb v Ameriko, 1898 že 30.000 1899 skoraj 50 000. 1900 že 62 000, 1901 64.000 in 1902 že 92 000. Tu pa niso všteti izseljenci, ki so se vozili preko Frarcoske. Tudi niso vštete osebe, ki so ostale v Evropi, n. pr. na VeBlfalekem. L 1903. se je v devetih mesecih samo skozi Bremen, Hamburg, Antwerpen in Rot terdam izselilo 95.572 oseb Te številke pa veljajo samo za Avstrijo brez Odrske. To izseljevanje pa gotovo čuti tudi armada, kar se pozna pri vojaških naborih. Lani pa sem se kot delegat v Pešti prepričal, da so te številke od 1. 1895. tajne; vojno ministrstvo namreč ne pote, koliko vojaških novincev in nabornikov ie v tujini. Toda iz podatkov do vštetega 1. 1891. se more razvideti, da jih v letih 1883—85 ni priš'o k naborom na leto okrcgio 10.000, 1. 1889 p« že 30 000 in 1. 1894. jih je izostalo 35.000. (Čujte! Čujte !) Od tega leta dalje vojno ministrstvo več na objavlja teh podatkov. Zato vprašam g. vojnega ministra, zakaj se ti podatki več ne objavljajo. V Pešti sem vprašal bivšega voj. ministra barona Krieghammerja, in ta mi je odgovoril: »Zakaj pa naj bi vsakdo vedel, kako smo močni!« To je bil seveda le iigovor, ker v Nemčiji, Franciji, Italiji in tudi v Rusiji ne skrivajo teh ftavilk. Prejšnji vojni minister pa je dostavil, da morem dotične podatke dobiti na Danaju v vojnem ministrstvu pri generalu Cdssisius u. Šel sem res k temu gospodu generalu, ki mi je tudi pokazal dotičre podatke od 1. 1894. dalje, toda s pogojem: Prvič si nisem smel nič zapisati, drugič da ne izdam, kar sem čital. (Medklici.) Nekaj številk sem si zapomnil, a moram molčati, in tako ostanejo te številke moja in ministrova tajnost menda do sodneija dne. Vendar pa smem trd t>, da se vojaštvu odtegne v tujino še precej oseb. Vprašam pa: Kam pa pridemo, ako se bode izselje vanje tako množilo? Zato naglašam: Treba je, da se končajo prepiri in zmešnjave v državi in da se prebivalstvu zboljšajo go spodarske razmere. Ustava mora priti zopet do veljave in vlada mora biti v ožji dotiki, ne toliko s strankami, marveč z ljudstvom samim, da si opomore in utrdi Bvoje gospodarske moči. Ne pozabimo, da so izseljenci večinoma kmečkega stanu, ki daje najboljše vojake. Koncesije Ogrom. Kritične razmere v armadi pa so pojav ljajo tudi v dejstvu, da se je čez 36 let na Ogrskem pričel boj v prašanju, kdo ima pravico voditi in v notranjem organizovati armado. Jaz nisem med onimi, ki precenjujejo pomen tega prepira. Po mojem mnenju danes ne pomaga razgovor o tem, ali ima vladar po drž. pravu neomejene vladarske pravice glede armade. To je stvar krone, ki je dovolj močna, da jih brani, ako hoče. Krona pa jo sama podala pojasnilo svojih pravic, ki si jih je omejila nasproti Ogrom. Mi moremo v parlamentu le konstatovati to dejstvo tudi za Avstrijo. Avstrijski parlament mora dobiti iste pravice, kakor ogrski. Sicer pa mora po moji sodbi krona sama sktboti, da ostane vse pri starem. Dasi ima legisla-tiva vpliv tudi glede armade, vendar pa je tudi v ustavni državi vladar prvi zakonodajalec. Vladar ima torej dovolj moči, da za-brani, da se armada ne razcepi. To vendar ne gre, da bi ogrski parlament kaj druzega sklenil kakor avstrijski, dokler imamo in hočemo imeti skupno armado. Večjega pomena pa so koncesije, da se ogrski častniki premestijo k ogrskim polkom, in pa koncesije glede vojaških šol. Te koncesije morejo dovesti do samostojne ogrsko armade. Podrti so okopi in skozi odprtine sili duh ogrske samostojnosti tudi glede armade. Če pa trdijo vojaški veščaki, da vsled tega ne bode trpela moč in edinost armade, potem se tudi jaz nočem prerekati o tem. Kdo plača? Drugo vprašanje pa je, kako naj se razdele troški za armado. Danes so troški iako krivično razdeljeni med Avstrijo in Ogrsko. Pravično bi se troški razdelili po številu vojaških novincev, torej v razmerju 56:44. Ker vsi troški sedaj znašajo 280 mi-lnonov, torej bi morala Avftrija plačati le 159 6 milijonov, Ogri pa 120 4. V istini pa plačuje Avstrija po kvoti, in če vštejemo carinske dohodke za skupno armado 72%, Ogri pa le 28%, to je od 280 milijonov rednih troškov za armado plača Avstrija 201 6, Ogri pa le 78 4 milijonov. Z drugimi besedami : Avstrija plača več 42 milijonov, ka kor bi morala po številu vojaških novircev. Ali moremo mi še dalie avstrijskemu prebivalstvu nalagati taka bremena, ki bodo še narasla, ko s« vpelje dveletna vojaška služba ? S temi 42 milijoni bi mogla Avstrija poravnati vse večje troške dveletne službe, pu jih plačujemo za Ogre ! Prišel je čas, ko moramo Avstrijci za se skrbeti, ne pa plačevati za samostojno ogrsko armado, kajti skupnost z Ogrsko je danes itak samo še navidezna. Razmere so močneiše, nego najmogočnejši ljudje. Ludovik XIV. je bil gotovo mcgočen vladar in vendar je, proti svoji volji, pripravljal veliko francosko revolucijo. Ljudje pridejo in gredo, dejanja ostanejo in njih posledice. Znto sa čudno slišijo klici od vseh strani: Do sem in ne dalje! Ako kdo drči po poševni ploskvi ter kriči: do EČoa in ne dalje — je to le pobožna želja njegova. Mož drči do dna. Tako je tudi pri nis s koncesijami Ogrom. Gosp. vojni minister je tudi omenil, da nima dovolj vojaških novincev. Istina je, da jih imajo druge države razmeroma več Kakšne koncesije pa potem dobo Ogri, ko se še pomnoži število novincev ? A tudi v avstrijskem parlamentu ne pojde gladko. Zato tudi jaz sodim, da so koncesije Ogrom take, ki morejo razcepiti armado, in da v doglednem času Ogri dobe svojo armado. Tega razvoja pa delegacija ne more zadržati ; mi moremo to dejstvo le obžalovati in to kot ljudski zastopniki tukaj javno na-glašati. Dvoboj. Dovolito mi sedaj, da izpregovorim tudi o drugem važnem vprašanju, in to je dvo boj, oziroma prisiljeni dvoboj za častnike. Navadno se nam odgovarja v delegaciji: Obžalujemo dvoboj, pa pomageti no moremo. Gospod vojni minister je omenil v odseku, da so mora armada držati dvobojev, dokler se jih drži tudi družba. Tu bi pač prosil, da gospod minister pojasni besedo »družba«. Ako misli višjih deset tisoč, moram odgovarjati, da so se v tej družbi že predrugačili nazori. Treba pa je pomisliti, da imamo ljudsko armado. Na ramth ljud stva, ne onih deset tisoč, sloni sedaj armada, zato morajo biti merodajni nravni nazori ljudstva, no pa deloma izprijene družbe. Dalje je g. minister trdil, da sa večina čast nikov drži prisilnega dvoboja in da mora tudi manjšina zavzemati to stališče. Itekol je mej drugim, kar sem si zapisal : »Častniki nočejo skupaj služiti s takim, ki se ne dvo-bojuje, in treba jo tega odstraniti, ker vseh ne moremo odsloviti«. Vprašal bi nato: Kako pa je z disciplino, ako večina častnikov narekuje zakone in pogoje, po katerih hočejo dalje služiti? Disciplina pa zahteva, jda vsak vojak spoštuje zakone itear ukaze v«arrfislu teh zakonov. To je disciplin«. Disciplina pa ni, ako večina častnikov reče: Kaj so nam mari zakoni in poslovnik; mi smo večina; kdor se ne pokori našim načelom, tega izključimo. blavni nadvojvoda Karol, zmagalec pri Aspernu, je rekel o dvoboju: »Dvoboji so ostanek iz onega divjega časa, ko si jo smel vsakdo s silo delati pravico. Dvoboji nasprotujejo redu, in zato ie dolžnost državne uprave, da jih zabrani. Pri armadi se množe v isti meri, v kateri se manjšuje pokorščina meštva, in so v največji meri pri slabo vzgojenih armadah. Dvoboji ne dokazujejo hrabrosti, ker marsikateri pred sovražnikom ne pekaže poguma, kakor v dvoboju, v katerem moreš izbrati tudi slabajšega nasprot nika.« In kako se danes sodi? Danes je v armadi nemogoč, kdor zastopa nazore nadvojvode Karola. Enako pa je o dvoboju sodil tudi slavni Radecky. Francoski pisatelj Lau-vergne piše: »Dvoboj je glavna napaka naše toliko hvalisane vzgoje; dežela, ki trpi dvoboj, kaže slabost svoje organizacije ter svojih državnih in verskih zakonov « Državni temeljni zakon dovoljuje vsakemu prostost vere in vesti, vojaški kazenski zakon imenuje dvoboj hudodelstvo, kakor tudi, če ga poveljnik ne prepreči, ako more. Vojaški služberuk pa pravi, da sme in mora vsak vojak izvrševati svoje verske dolžnosti. Grofa Ledochcvvskega pa so sra motno odstavili, ker je načelni nasprotnik dvoboja. Kakor se vidi, je večina častnikov posebne vrste ljudi, ki narekuje načela, celo dogme, in kdoi se ne pokori, je izključen. Torej veljajo le ista vera, ista načelB, ki jih narekujejo poročniki x, y, z. Pomislite, kake so posledice! S tem se dela prepad med armado in ljudstvom, ki obsoja dvoboje. In ta prepad je le armadi na škodo. Armada pa mora soglašati z ljudstvom v glavnih nravnih načelih. (Tako je!) Armada je iz ljudstva, iz katerega dobiva svojo moč. (Do-bro.klici) Zato naj gospod vojni minister resno pretresa to vprašanje in je resi v smislu pravno zavesti tistih, ki vzdržujejo armado, in to je ljudstvo. Ako to izvrši, pridobi si največjo zaslugo. Grajal sem precej ostro nerlostatke v armadi kot prijatelj armade, ker želim, da je armada kar moč dobra naprava. Želim tudi, da bi te besede ne bile brez uspeha. Govoril sem te besede v imenu milijonov zvestih avstrijskih državljanov, ki so bili in so vedno pripravljeni, življenje in imetje žrtvovati z« cesarja in domovino. Ako bede — kar pa Bog obvaruj — naša slavna armada morda že v kratkem pozvana, da z orožjem brani naše koristi, potem naj naša »rmada zmagovito nese zastavo habsburške države v vrste sovražnika! (živahna pohvala ) Oboroževanje v Avstriji. Krakovski list ,Ctas" piše, da sa Avstrija vsekakor oborožuje, da so zavaruje pred mogočimi dogodki na bosanski meji. Po berolinski pogodbi ima pravico, da zasede Novibazar čez Mitrovico. Ako so razširi vstaja Albancov, nastane za Avstrijo potreba, da ščiti svojo meje, kar bo tudi storila. Dijaški nemiri v Pragi. Zadnji čas so bili izgredi med češkimi in nemškimi akademiki v Pragi. Rektor češke univerze je izdal razglas, v katerem spominja dijake, da so dozdaj vkljub narodnim nssprotstvom češki in nemški vse-učiliščniki medseboj živeli kolegijalno. Izraža upanje, da bo tako tudi v bodoče. — Nemški dijaki na dunajski univerzi so izdali resolu cijo, naperjeno zoper praške če^ke akademike. »Narodni Lisly« jo obsojajo na naj-ostrejši način, češ, da je to izzivanje Češkega naroda. Ogrsko. V državni zbern ci je posl. Polonyi zopet napadal delegacijo, češ, da je svojo mejo prekoračila. Tujavi glede Košutove stranke, da sa strinja s cilji, za katere se bori obstrukcija; stališče neodvisne stranke se glede armade ni spremenilo, in stranka se bo, da doseže svoj cilj, vedno bojevala. Kar se tiče opravilnega reda, naj se min Btrski predsednik ne dotakne te hišne dragoceni sti, to bi znalo biti usodepolno. Očita ministrskemu predsedniku, da germanizujejo krstna imena madjarskih vojakov, da bi morali biti napisi na vojašnicah madjarski, za kar se pa Tisza ni jotegnil. Razpravlja o madjarskem poveljnem jeziku. — Pri razpravi o rekrutni predlogi mu je odgovarjal Tisza; povdarjal je, da se je Košutova stranka zavezala, ne posluževati sa izrednih parlamentarnih sredstev. Da se pišejo krstna imena vojakov v nemških listinah nemški, je precej brezpomembno — (na levici se je vzdignil hi up.) Govori o liberalni stranki in izjavi: »Priznavamo ustavne vladarske pravica kraljeve, nočemo motiti popolne harmonije med kraljem in narodom«. Izjavi, da je še mnogo dela na vojaškem polju glede naobrazbe častnikov. Govori o premembah vojaškega učnega reda in o posledicah pogubne obstrukcije, ki je zakrivil?, da nuo reservisti odpuščeni. Novincev država ne more dobiti, davkov ne pobirat ; s tem ao prekršena kardinalna vprašanja državnega prava. Obstrukcija je neumnost, ki razdira in slabi madjarski narod. Apeluje zadnjič na pc slance v imenu domovine in jih iskreno prosi, naj ustavijo svojo blazno taktiko in se ne igrajo z najsvetejšimi pravicami madjarskfga naroda. Da bo mogel narod živeti, se mora poteptati vse, kar je v nevarnost državi in deželi. — Govoru ministrskega predsednika je sledilo viharno ploskanje in eljen • klici na desnici, na levici je nastal velik hrup. Govorila sta še dva poslanca o vojaških dogodkih v B i 1 e k u. Seja se je zaključila. — Dva odlična poslanca nameravata izstopiti iz liberalne stranke, ako bo poskušal Tisza premeniti opravilnik. Nemčija. Pruska gosposka zbornica sklepa o zakonskih načrtih glede ustanovitve novih naselbin v vzhodni Nemčiji med Poljaki. Poljedelski minister pojasnjuje predlogo • ako hoče vlada na vzhodu svoj cilj doseči, mora naseljevati nemške kmete. Poljaki so napadalci ; zajeziti se mora prodiranje poliski parcelaciji. Boj je tu, in zmaga mora biti pod nemško zastavo. — Poljak Kosziel-ski povdarja, da hočejo Poljaki mir; boj jim je bil uailjen. Končna zmaga bo na strani pravice. Poljaki Be ne udajo; ako bi zatajili svojo narodnost, bi bili lumpje, Angleži v Tibetu. V Tibetu je zapadel visok sneg, vsa pota so zametena, in angleška ekspedicija ne more naprej. Angleži delajo pripravo za nadaljnjo prodiranje, ko se vreme aprevedri. Tibetnnci so uporni, Angleži imajo tam več tisoč vojakov, a upajo, da bodo mirnim potom zasedli deželo. Iz brzojavk. Belgrad. Proračun Srbije znaša 82,697.721 dinarjev prejemkov in 89,063 692 dinarjev izdatkov. Primanjkljaj ne pokrije iz carinskih doklad, cena tobaka in petroleja Be zviša, direktni davki se zvišajo za 4%. Karlsruhe. Badenski veliki vojvoda, Friderik, je bohn na umri. Praga. Č »n državnega sveta, J. Hu-deo, je pri slavnosti ob priliki R i e g e r - j e v e obletnice nenadoma umrl. Zidela ga je kap. Pariz. V kriminalni zbornici vrši obravnava o najnovejši reviziji Dayfussove zadeve. Pariz. V zbornici je vložen načrt glede dveletne vojaške službe. Zbornica razpravlja o zakonu, ki prepoveduje kongrega-cijam šolski pouk. Petrograd. Pred vojaškim sodiščem se vrši obravnava zoper anarhista G.-r-suny a, ki je obtožen, da sh je udeležil umora ministra S pjugina. Z njim čaka sodba šest tovanšav. Dunaj. Zastopniki obeh državnih polovic se udeležujejo carinske in trgovske konference; razpravljajo o posameznih po-stavkah carinskega tar fa, ki bodo tvorile predmet prihodnjih pogajanj ?a trgovske pogodbe. Sije se bodo vrSi e 14 dni. Budimpešta. Več članov neodvisne stranke je šlo k bolnemu Koiutu in so z njim posvetov.lo o političnem položaju. Berolin. V državnem zboru je govoril Poljak ChryanovBki o postopanju nem-šiih sodišč proti Poljakom. Razprave proti Poljakom so vedno tajne, obsodbe so golju fi/e i'i nezakonite. C e t i n j e. Turška s^dateska je ob črnogorski meji streljala na Črnogorce in tri ranita. Viada sa je pritožila pri porti in zahtevala zadoščenja. Praga. »Politik« je priobčila ob obletnici Rugerjeve smrti članek, v katerem opominja poslance, naj bodo previdni v boju. Narodni radikalizem je vedno le Nemcem koristil. To bi bilo najvišje spoštovanje Rie-gerjevega spomina, ako. se vsi zmerni življi združijo za skupno delo. Rusko-japonska vojska. Port Artur. Ako vsak dan ne prinese kaj sentacio nalnega, pa si morajo listi kaj izmišljevati. Angleškim listom je posebno pri srcu Port Artur. Ker en dan ni bilo nič posebnega poročati iz Port Arturia, trdijo, da morajo biti ža vse ruske ladje za boj nezmožae. Pcs-bno čudno se zdi baje angleškim mornariškim častnikom, da ruske torpedovke ne porabijo temnih noči, da bi napadle na moriu ležeče japonske ladje. A to zamolčujejo, da so se japorsie ladje umaknile daleč o r o č od Port Arturja. D,-u?o senzacionalno vest so ta čas pri nesli »Times«, češ, da je general Drago-mirov poklican e bojišča v Petrograd, ker je baje ostro kritiziral rusko vrhovno po-veljništvo. Trdi|o namreč, da je general Dragomirov — seveda iz srca vsem Angle žem — zahteval, naj rusko brodovje zapusti Port Artur in pristanišče prepusti Japoncem, da se izogne veliki nesreči. Ta nasvet so v Petrogradu odbili. Pariz, 3 marci. V Port Arturju so zaprli 20 K tajcev, ker so dajali japonskemu brodovju optične signale. Petrograd, 3 marci. V Port Ar turju je palo mnogo snega. Mraza je 10°. Petrograd, 3 marca. (R brz. ag) Na obrežju so našli trupla sovražnih mornarjev, in sicer pri Vaj haj vaju 50 pri Č fu pa sedem. Sodi se, da so trupla japonskih pomorščakov, ki so se udekžili boja v noči po 25. febr. Najbrž se je nekaj japonskih ladij potopilo, ker so bile toliko poškodo vane, da niso megle doseči pristanišča. Petrograd, 3 marca. Admiral Aleksejev poroča carju: 28., 29. febr. in 1. marca ni bilo japonske mornarice pred Port Arturjem. 60 milj na okoli je niso vi dele naše torpedovke Petrograd, 3. marca. (R. brz. ag.) Parnik »K a z a n« portarturskega ladjevja je odločen za ambulanco »Rudečega križa«. Parnik »Jekaterinoslav« prostovoljnega portarturskega brodovja, katerega so Japonci vzeli, je v Sasehu. Poro čilo angleških listov, da ga bodo Japonci porabili za prevažanje japonskih čet v Ko rejo, se ne potuje. Parnik »N žnij Nov-gorod« se je t m. vrnil v Oleso. Parnik „Veronez" je prišel v Kolombo in se vrača proti Suezu. Washington, 3. marca. Ruski poslanik Cassini se je v pogovoru z državnim tajnikom H.yem pritožil nad sovražnim tonom ameriškega časopisja proti Rusiji. Vladivostok. London, 3. maroa. Prebivalstvo beži iz Vladivostoka. Posebno Kitajci hite iz mesta. Ruska banka in več nemških zavodov je prestavilo svoj s3dež v Nikolsk. Drugi so se preselili v Nagasaki. Vladivostok, 3. marca, Ruska severna mornarica, katera je zapustila Vladivostok, da bi šla na pomoč brodovju v Port Arturju, a so jo Japonoi potisnili nazaj, je zopet zaprta v Vladivostoku. Mestna posadka znaša 1000 mož. Živeža je za štiri mesece. Petrograd, S. marca. (Ruske brz. •g.) Tu »e je osnoval konjeniški prostovoljni kor, ki bo podreten naravno t poveljniku trdnave. Prostovoljci si sami kupujejo i«eoj ler-činu, Petrograd, 3. marca. Veliki knez Boris Vladimirovič gre kat ordanančni poročnik h generalu Lineviču. Lvov, 3. marca. »Przegled« piše : Poljski rezervisti se pošiljajo v notranjo Rusijo, da dopolnjuiejo polke, ruiki s j pa pošiljajo v Azijo. Ruska vlada Poljakom še dovolj ne zaupa. Tokio, 3. marca. Japonski poslanik v Soulu je naznanil korejski vladi, da namerava Japonska takoj pričeti gradnjo vojaške železnica iz Soula v Viču. London. 3 maroa. (Reuter.) Iz Tokia se poroča : Rusi so zasedli brzojavne urade v Andžu in Jo lg-giengu insodistriktnega g u v e r n e r j a v i e 1 i ter vzeli uradne listine. Pri Andžu so Rusi močni le 40 mož. Ni torej verjetno, da bi šli dalje proti jugu. Pri An-tungu imajo Rusi 2000 mož. Njih glavna moč je pri L i a o j a n g u Južno cd reke Jalu se na pričakuje nobena bitka. London, 3. marca. (»Standard«.) Rusi močno utrjujejo kraje južno od Muk-aena. V Hijcengu je več tisoč kitajskih ku, lijev, ki delajo noč in dan utrdbe in nasipe. Kitajska. Pariz, 3 marca. (»Matin"). V Hir-binu se govori, da sta sa generala Ma in Š:ang ustavila nevtralnosti Kitajske. Oba sta baje prosila pekinški dvor dovoljenja, da bi se smela pridružiti Japoncem. Dalje se poroča, da so Japonci poizkusili, izkrcati se blizu Smhaj-kvana, a da so se Kitajci temu vstavili in preprečili izkrcanje. V okolici Liaojangu (postaja med Mukdenom in N učvangom) se zbirajo številne ruske čete. Na meji je mnogo kitajskih božjepotnikov. General N a d a r o v daje opazovati vse njihovo obnašanje. London, 3. maroa. 170 Kitajcev, preoblečenih za kulije, je hotelo razdreti most med Hirbinom in Vladivoatokom. Preden se jim je to posrečilo, so jih kozaki vjeli. Vojne potrebičine. Reka, 3. marca. Tukajšnja tovarna torpedov je za Rusijo izdelala deset velikih torpedov, ki se pošljejo čez Petrograd na bojišče. Pariz, 3 marca. Ker Rusom manjka premoga, želi ruska vlada, da bi jej prodala Francija tri premogove postaje v Rdečem morju in Pulocondorske otoke pri Saigonu. Petrograd, 3. marca. Angleški agentje pokupujejo konje v okolici Avoclova in Tambova. Agentje trdijo, da kupujejo za angleško vlado. A v resnioi, kupujejo za Ja< ponce. Ti agentje bo se baje zavezali, da preskrbe Japoncem vsakih štirinajst dni 3000 konj. Petrograd, 3. marca. V Moskvi se je oglasilo za vo|«ko 700 prostovoljcev, med njimi mnogo rezervnih častnikov. V Nižnjem Novgorodu je obljutSil neaktivni general Grujevič, da osnuje prostovoljno četo 1000 vojakov. Japonoi bi sklenili mir? Petrograd, 3. marea. Iz Tokia so došle vesti, da so začeli japamuti liati na krat razmotrivat', pod kakimi pogoji bi Bkle nili Japonci mir. Pogoji bi bfli: Status q u o in paRusija naj pVača vojne stroške. Kot najpripravne>š*ga razsod tiika predlagajo Japonci Anglijo ali Ameriko. Ta poročila ao zbudita pozornost v Petrogradu. Druge države London, 3 marca. Angleška je sklenila s kanadsko Pscfiino železnico pogodbo, po kateri ji bo mcgoče £ez Ame-nlfco spravili velike množioa vojaštva v vzkodno Asijr. Rim, 3. marca. V italijanski zbornici je poročal mornariški minister Mi r*bello, da ie italijanska vojna ladja »E ba« pomagala l&l ruskim mornariškim častnikom in vojakom, ki so preživeli feoj pri 1 Čomulpu ter jih je po določilih mejnarod^ nega prava spravila na varno. Ruska vlada se je zato toplo zahvalila italijanski isiornat-rici. (Pohvala.) Bukarešt, 3 maroa. Vladni list proglaša nevtralnost R u m u n i j e v rusko japonski vojski. Dnevne novice. v Ljubljani, 4 mama. O&obne vesti. Gosp. Jurij M i h a 1 i o , poveljnik veteranskega kora v Ljubljani^ je imenovan sosvetovalcem državne zveze avstr. veteran, zborov. — Župnija Kolovrat v moravdki dekaniji je podeljena č. g. Rudolfu Gregoriču, župniku v Lozioah. — Začasno je dovoljena pokojnina č. gosp. Gregorju Jakelju, župniku pri sv. Jakobu cb Savi. — Gen. prokuraturi prideljen višji sodni svetnik I. O k r e t i c je imenovan Svetnikom pri nadsodišču v Trstu f &tra statum. — lz armade je izstopil višji zdravnik v reservi dr. Bronislav G a 11 a b c h v Krškem. Služba aekundarija je izpraznjena"v deželni bolnici v Ljubljani z letnim adjutom 1200 K. Prošnje za to službo poslati so vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov do 21. marca 1904. Petdesetletnico doktorskega jubileja je včeraj praznoval vladni svetnik dr. Al. V a 1 e n t a. Tem povodom je slavljenec dobil mnego čestitk; zvečer je društvo kranjskih zdravnikov priredilo slovesen banket. Raspisana je župnija sv. Jakob ob Savi. Prosilci naj naslove svoje pro&nje na c. kr. dež. vlado do 18. maroa. Sestanek »Leonove družbe". V krasnem, poldrugo uro trajajočem predavanju nam je pokazal gosp. dr. Janez Ev. Krek nov pojav na polju italijanskega pesništva Ado Negri — pesnico pro-1 e t a r c e v. Tudi pri drugih pesnikih se je sicer že oglasila ta struna, a tako močno še pri nobanem, kakor pri tej pesnici. Primerjati se bi ji mogel v novejšem nemškem slovstvu Arno Holz. Ravno v življenju pro-letarcav je toliko kontrastov, kakor pri nobenem drugem , zato je ta poezija tako krepka. Žal, da se to življenje premalo pozna in zato tudi navadno ne umeva. Koiorit te vrsta pesništva je koiorit pesimizma: žalost — jeza — sovraštvo, to je logična in pBihologično umljiva vrsta čustvovanja teh trpinov. Nobenega dosedanjih pesnikov ne moremo imenovati tako izrazitega socialističnega pesnika, kakor je Ada Negri. Rojena je bila 3. febr. 1870 v Lodi v Gorenji Italiji. Oče ji je umrl že jako zgodaj in mati je služila sebi in s roji hčerki kot tovarniška delavka kruh. Ker je bila mala Ada jako nadarjena, šla je po ljudski šoli na učiteljišče in postala učiteljica. Moderno slovstvo je le malo poznala. Lata 1892. je izdala zbirko svojih pesnij pod naslovom „ F a t a 1 i t a « (Usoda), in 1895, je temu sledil drugi zvezek z naslovom „ T e m -peste" (Vihar). Kmalu nato se je omo-žila z bogatim tvorničarjem in od tedaj je utihnila njena muza. Kar našo pesnico bistveno loči od drugih sorodnih pesnikov, je zlasti to, da odurnosti, blasfemije proti krščanstvu pri ntši pis.iici ne najdemo nikjer. Predmete zajema iz vsakdanjega življenja; to, mimo česar hodi vsak dan na tisoče ljudi brezčutnih, zaboiv njeno rahhčuto srce, da izlije svoja čustva v n«žno pesmico. — Kot vzgled nam je gospod predavatelj prebral celo vrsto njenih pesmi v krasnem, slovenskem prevodu. Najkrasnejša je gotovo zadnja z naslovom »Požar«, veličasten, a ob enem groze poln popis nesreče v rudniku, ki se je zgodila vsled troakavega plina. Slednjič še omeni g. predavatelj, da je opaziti vpliv naše pesnice na Aškerci, a le jako neznatno, enako tudi na Zupančiča, in povdarja pomen takega pesništva tudi za nas. — Predavanje je bilo z burnim odobravanjem sprejeto. Gg. dr. Ojeka in dr. Lampe menita, da se tudi pri Cankarju opaža sorodni duh, a da stjji mnogo nižje. G. dr. Žtnik izreče slednjič ie željo, naj bi gosp. doktor izdal zbirko teh pesnic v slovenskem prevodu. Oddaja del. Uradna »Wiener Ztg.« objavlja, da se bodo oddala stavbena dela za postaje in postajališča na progi Prvačina-Trat državne železnice C »lovec Gorica-Trst Ponudbe se vlagajo do 29. sušoa pri stavbenem želez, ravnateljstvu na Dunaju, VI., Guoapendoifjistraesa 10 Pogoji se zvedo tudi pri ravnateljstvu v Trstu, Piazza nu-ova 2. — Cerkev na Dovjem oropana. Po noči od srede na četrtek je, kakor smo že včeraj kratko sporočili, oropal neznan tat župno cerkev na Dovjem. Prebil je levo slikano okno sv. Martina ze glavnim oltarjem, odmaknil mrežo ter zlezel v cerkev. Oropal je oba cerkvena nabiralnika in ker s tem ni bil zadovoljen, prebil tudi vratoa pri taber-nakeljnu, le njeno stojalo je pustil na oltarju in pa kramp. Ker pa se krampa drži še sveža ilovica, zato je sklepati, da si je izposodil svoje orodje ali na lirsašioi, kjer delajo predor, ali pa na Belcu, pol ure od Dovjega, kjer kopljejo ilovico za tukajšnjo tovarno. S*ode j« krog 500 K. — Umrl ie v četrtek zjutraj v Ž rov-nici g. A iton Dolžan, železniški čuvaj; bil ie tudi cstrbnik postajališča Žirovnica oelih 33 let, odkar vozi gorenjska železnica. Bil je rajnki zelo priljubljen daleč na okd<, posebno med domačimi. Marsikomu je ustregel z voznim listkom zadnjo minuto, kar bi se kje drugje ne zgodili. Bil je dober mož evoji ženi tar vzgleden in skrben oče svojim otrokom. Posebno veliko je bral, mnogo slo-vansk h in nemških knjig je prečiial, zato je pa tudi kaj vedel; marsikomu je pomogel z dobrim Bvetom. Stjr je bil 53 let. Pogreb bode v soboto zjutraj cb 10.' uri. Blagemu možu nai sveti večna luč. — Is Skocijana na Dolenjskem. Kadar se bliža sejem škocijanski, takrat pri-roma navadno k nam dopis »Siov. Naroda«, ki vzame škocijanske duhovnike na piko. Tako tudi dopis z dne 20. febr. To pot jih je dvignil kar pet na »sramotilnik«. Soveda ni pozabil bivšega kaplana g. Kosa, ki je baje oele noči agitiral ob zadnji obč. volitvi. Rasnica pa je, da g. Kosa ob zadnji obč. vo litvi niti ni bilo več v bkcoijanu. Dopisnik govori o budi volilni borbi, a resnica je, da bo je volitev vršila prav mirno. Bilo je več kandidatov, kakor volilcev na volišču. Iz tega sklepamo, da ^Narodov14 dopisnik ni bil prav poučen in da njega v bkocijanu takrat še bilo ni. Ravno tako je kaplan gosp. Bojanec vplival na to, da so se volitve mirno iztekle. Dopisnik pa seveda išče prepir in hoče napraviti svojim prisiašem, ali kakor on pravi, »podrepnikom« nokak »bavbav«, češ klerikalna povodenj se bliža. Pa če vam ža zdaj obč. volitev, ki je še ne bo tako hitro, beli glavo, g. dopisnik, vam povemo, da nam še prav malo na misel ne hodi. — Kar kvasite o sedanjih duhovnikih, češ, da se po sod-nijab tožarijo, da sedč noč in dan po gostilnah itd., veste vi ravno tako dobro kakor mi, da je to vse deloma zlagano, deloma zlobno zavito. Naši duhovniki pač ne zaslužijo, da jih črnite po »Narodovih« predalih in še ceio taki, ki jih imate vi za liberalce, obsojajo vaše »čanče in llenče«. Kar žlabudrate o šk. puncah, češ, da so »fast«, je zanje pač žaljivo, ker gotovo niso željne »Narodove« pohvale; k večjemu tiste, ki so jih vaši pristaši pripravili ob dobro ime. Ako vas skrbi, g. dopisnik, da bi pri obč. volitvah izgubili kakega pristaša, tedaj le pridno agi-tirajto. B.te vsaj izkusili, kako prijetna so pota škoc. kaplanov. Povemo vam pa že naprej, da se n3ši možje ne bodo dali zmerjati od »Narodovih« dopisačev za »božje volke«, kakor jih vi psujete izza vogla. Mi pač ne hrepenimo tako po občinskih vajetib, kakor se vi tresete zanje, in ko bi vaša večina bila le pravična, če tudi ne naklonjena proti manjšini, pa bi bili še zadovoljni. Toda pravični niste, ampak se držite liberalnega načela: moč pred pravico. — Tudi vam povemo na uho, da mi> ne bodemo segali po takih občinskih očetih, ki jim dekle za Miklavža »Miklavške« nosijo, tudi ne po takih, ki so bili ža velikokrat radi goljufije obsojeni, tudi ne po takih, ki cele noči pri pijaSah posedaio . . . Taki res niso »božji v o 1 k i«. — Ce pa bo že vojaka, bo vojska na suhem in na mokrem: na mokrem boste zmagali vi, na suhem pa mi. Županski Btolec pa tajnikova »pručica« — kajneda! Pa zato jih je treba 18. — Torej le počasi g. do pisnik, in nikdar ne pogrevajte vedno, ie davno pristujene jedi o podrepnikih. Le pametni bodite in nikar ne Btikaite za kleri-kalnimi bakcili Um, koder jih ni. s>«j inteligenca Ae Di vse —pa takšna! Kako ie pravi pesem ? Solnca Bije, dežek gre. Petelin po,e biez gia\<5. Več volivcev. — Deželni odbor ln bolnlika blagajna v Vevčah. Dna 29 foOruarja smo objavili notico o odgovoru delavcev v pa pirnici do slavnega deželnega odbora. Pri bolniški blagajni opravlja že dalje časa službo zdravnika ordinarij deželne blaznice, dr. Dtv jak. Deželni odbor pa je pred kratkim cb veatil bolniSko blagajno, da odslej ne bo smel en sam ordinarij iz deželne blaznioe opravljati službe zdravnika pri bolniški blagajni, pač pa dovoljuje obema ordinariiema, da skupno sprejmeta to službo, češ, da bo tako ustreženo bolnici in delavstvu. Z ozirom na to je tukajšnje krščansko soc. strokovno društvo papirnih dtltvoev sklicalo javni druitveni shod ki je bil d bro obiskan od tovarniških delavcev, in na tem shodu se je sklsmla resolucija, katera je bila nepo polna v »Slovencu«. Torej ne društvo, ampak javni delavski shod je odgovoril deželnemu odboru. Delavstvo je opravičeno ogorčeno, kajti: 1. deželni odbor posega v notranje zadeve delavcev, 2 deželni odbor ne kako vsiljuje zdravnika, kateremu delavstvo ne zaupa, 3 deželni odbor, kakor je raz vidno iz dopisa, jemlje svoje informacije glede zdravnikove službe pri bolniški blagajni iz popolnoma neresničnih poročil v »Slo v. Narodu«. — I z katerega vzroka je slavni deželni odbor ta korak storil? Morebiti iz ljubezni do delavstva? O ljubezni sedanjega deželnega odbora do delavstva pač opravičeno dvomimo ! Morebiti iz Bkrbi za red v blaznioi ? Toda blaznica zavoljo službe dr. D i v j a k o v e pri bolniški blagajni prav nič ne trpi, ker jo opravlja izključno v prostem času. Preostaja edin vzrok — de janjska ljubezen do dr. Robide. Na osebah delavstvu ni ležeče, toda prostost in resnico, ta dvojno zagovarjati je pripravljeno delav stvo proti vsakomur, tudi proti slavn. dežel nemu odboru! — Tvrdkam, ki imajo kupčijske zveze z Egiptom, je v pisarni trg. in obrt. zbornice na vpogled poročilo komercijalnega poročevalca dr. Josipa Grunzelna, ki govori o »trgovinskih zastopnikih in importerjih v Egiptu". « — Z Gorenjskega. Kakor se bere po časnikih, izdal se je Btrog ukaz proti trpin čenju živalij. Hvalevredna vsekakor je ta odredba. Vprašanje je le, kako se bode ta ukaz izvrševal. Zadnje čase, zlasti pri železniških podjetjih, se je pri slabem vremenu pogosto trpinčila uboga žival Podjetnik prevzame vožnjo, zavaruje konje in hoče v enem letu z vožnjo obogateti. S abotnim konjičem naklada taio, kakršne ne vozijo naši težki konji. Hlapec poganja in poganja, slednjič se naveliča ter začne neusmiljeno udrihati z bičem po utrujenih konjičih, ki zastonj odletavajo pri težkem vozu. Ko uvidi, da ni kakor ne gre, vpreža več konj, ki šele z veliko težavo in pomočjo bičev premaknejo voz. Nazaj grede hoče v poldnevu prevoziti toliko, kakor naš voznik v enem dnevu. — Zmučeni konjiči morajo teči, kakor najbolji konji izvoščekov. Ali ni to trpinčenje živalij? Kdo ie kriv tega? Podjetnik, ki preveč izaorišča živino. To se godi že dve leti. Ko likokrat je bil zaradi trpinčenja naznanjen podjetnik, kolikokrat njegovi hlapci ? Ako kak kmet ali njegov hlapec ne gre ravno pri uzdi konja, ali Če se zmoti, ko vidi, da ni blizu kake nadzorovalne oblasti in gre brezskrbno poleg voza, da naredi pametna žival par korakov sama, takoj ga naznani v kaki hiši ali žagi skrita oblast. Upamo, da se bode odslej, ko se je izdal strog ukaz, vsem z enako mero merilo ter naredilo ko neo trpinčenju živalij. Sicer se je bati, da se tudi naši vozniki razvadijo od tujcev; slabi vzgledi vlečejo. Zlasti naj bi nadzorovalne oblasti pazile na to, da se slabotne živali ne obkladajo tako, kakor močne, drugič pa to, da se konji za tako vožnjo ne gonijo kakor izvoščekov. Ljubljanske novice. Bogokletstvo in nevarno prfttenje. Dne 28, svečana t. 1. med 4, in 5. uro popoldne šel je delavec Iran Klopčič mimo kapelice pri Vodmatu, ki je bila nedavno oropana in je last g. E ija Predoviča, na svoj dom v Moste. Prišedši pred kapelico, zapazil je tam nekega 30—40 let starega, na levo oko slepega človeka. Klopčič se pred znamenjem odkrije, oni neznanec mu pa reče: »Kaj se pa odkrivaš h.....?« Klopčič mu na to odvrne, da gre pogledat, kako so zadnjič oropali kapelico, nakar mu bogokletnei Bopet reče: »Prav je, da so jo; kar še ni razbito, bom pa jaz razbil«. Ni te besede ga je Klobčič pogledal v obrat, d* bi ki za pomnil njegovo zunanjost Postopač se mu je pa pri tem zagrozil, rekoč: »Če gre to komu kaj mar, bom pa še.njtmu dal ene štihe z nožem«, in med t*m segel v žep, najbrže po nož Klopčič Be «a j tisoč delavcev ia delavk ne razume nemščine, toda delavski red je pribit v sami nemščini, dasi je namenjen za delavce in delavke. Sodimo pa, da tiskarna ni kriva, marveč gospodje, katerim je slovenji ie«ik zopern. Ali rea čakate, da bodo n> r.ii slovenski drž. poslanci atoriti korake pti travnem ravnateljstvu na Duna u ') T i ja že škandal, da so v sredi slove.,,«^ ;o- Delavstvo naj vedno zahteva « v «s.iw ?.apis nike, da bodo v-iaj v< d !•., kaj ^od^iše. — Strožje nadzorstvo pri razdelitvi pisem se priporoča v tobačni tovarni. Zgo dilo se je že večkrat, da so pisma prišla v nepoklicane roke. — Nemškutarija v tobačni tovarni. Pri klicanju osobja se še vedno mnogo moških delavcev oglaša namesto z besedo »tukaj« s klasiško nemškim »gier«. Izplačevanje. Tudi pri izplačevanju denarja se nemškutari v tobačni tjvarni in se a/ota zasluženega denarja delavstvu napovedujejo v nemščini, ki je 90 % delavstva ne razume. To je nas zadnji opomin na tem mestu. Gospodje naj si sami pripišejo, ako bodo imeli s tnosti. V koncertu .Glasbene Matice" dne 12. marca stupi prva slovensko koncertno občinstvo kot skladatelj prvikrat z večjimi skladbami nov, izviren slovenski kompozicijski talent, gtspod Anton Lajovic, ki je pred par leti z odliko dovršil dunaj ski konservatorij in ki je že za časa svojih študij v Ljubljani in na Dunaju zaradi svo lega velikega izvirnega kompozicijskega talenta obudil pozornost in zanimanje stro kovnjakov. Pri koncertu, katerega bo vodil po daljšem prestanku zopet koncertni vodja Hubad, se bodo od Lajovičevih skladb izvajale sledeče: dve simfonični skladbi za velik orkester , S cherzo " in , A n d a o t e na dalje krasna skladbi sa ženski zbor in orkester, „ G o z d n a samota tri|f oe teroglaeni a caoelU mešani zbori, ,V e černa pesem", »Bolest kovač" in „ N a p i t n i o a tar več p e s m i j , samospevov s spremlievamem klavrna, med njimi »Pesem starca", »Zacvela je roža", »Poljub" ia „ S e r e n a d a ", zadnji dve s sprem lievanjem orkestra. Pri koncerlu bo tudi ho deloval priljubljeni in izvrstni tenorist slo venske opere gospod Stanislav Or ž e 1 s k i. — Vstopnice za koncert z običajnimi cenami se dobivajo od jutri naprej v trgovini gospoda J. L o z a r j a na Mest nem trgu. Kanarček je že pred 14. dnevi priletel pod strt h j pri oo. lazaristih, kjer ga more dobiti, komur je ušel. Nanosnik je najden pred Katoliško tiskarno; dobi se pri g. Golobu na Mestnem trgu št. 10. Izgubila je na Marijinem trgu danes zjutraj šivilja Ana Pavlin iz Sp. Šiške ftt. 82 denarnico, v kateri je imela nad 4 K. — Marija Zeschko, stanujoča vKn&fbvih ulicah št. 18, je izgubila na poti od Dunajske ulice do Mestnega trga srebrno, pozlačeno brožo v obliki polumeBeca z biserom. — Na poti po Bleivvaisovi in Dunajski cesti je izgubil včeraj zvečer pivovarski u3enec P. Koutny, stan. na Dunajski cesti št. 69, usnjato denar nico z vsebino 23 K 46 v. Nesreča. Turkov hlapec A!bin Valenčič, Radeckega cesta št. 3, peljal je včeraj zve čer na tovornem vozu okoli 70 stotov premoga v mestno klavn.co. V klancu na Am broževem t'i*u nista mogla konja speljati voza. Valenčič je sam tiščal voz naprej in poklical na pomoč Predovičevega hlapci Franca Puoiharja. lliapca sta se uprla v voz, na kar je Valenčič pognal konja, ki pa sta kanila na stran, da se je voz prevrnil in podsul Puciharja, ki s i ni mogel pravočasno r< šiti. Pr sel je pod voz in ga je pritisnilo če a ži*ot, da s i ga morali potem z rešilnim vozom or*oeljati v deželno bolnišnico. Zadušila se je v soboto, 28. febiuaria, oonr č na Rimski cesti neka oseba A. M S;va» "a «<•> hnt»li zamolčati. Poročni prstan s črkama A. P. in letnico 1874. je izgubljen. Kdor ga je našel, naj ga prinese našemu upravništvu proti primerni nagradi. Slov. trg. društvo »Merkur" priredi v soboto, dne 5. t. m., ob 9 uri zvečer v dru štvenih prostorih predavanje. Predaval bo g.dr. Konrad Vodušek o konkurzih. Vabljeni so tudi nečlani. Obenem naznanjamo, da je za preteklo soboto napovedano predavanje moralo radi bolezni g predavatelja izostati in se bo le-to pozneje vršilo. Vinska pokušnja v tukajšnji dež. vinski kleti se nikakor ne more prired ti jutri, v soboto, ker vsled slabega vremena niso pravočasno dospeli novonaročeni vinski vzorci, a od prejšnjih vin je mnogo ie popolnoma razprodanih. Tatvina. V Lattermanovem drevoredu pri panoramah je včeraj popoldne tat iz maknil vdovi Apoloniji Petričevi, stanujoči na Kongresnem trgu št. 3, iz žepa denar nico, v kateri je imela okoli 18 kron denarja Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec svečan je bil neprijazen in mcker, vendar izvanredno mil. Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Cjlsijevih stopnjah: Ob 7. zjutraj 1-7®, ob 2. popoldne 5 6°, ob 9. zvečer 3 4°, tako, da znaša srednja zračna tempe ratura tega mebeca 3 6°, za 3 8® nad nor malom. — Opazovanja na tlakomeru dado 729 7 mm. kot Brednji zračili tlak tega meseca za 6*3 man. pod normalom. Makrih dnij bilo je 18; padavina, dež in sneg znaša 187 5 mm. — Med vetrovi je najčešče pihal severovzhodni. Ozračje bilo je zelo nemirno; ob močnem gibanji iivega srebra v tlakomeru nastopila st) nekolikokrat zahodni in jugozahodni veter z vso Bilo, dokler ni končno premagal močen severovzhodni veter in ž njim mraz. — Nebo je bilo Bkoro zmi raj oblačno. Književnost in umetnost. * Repertolr slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, drugič L. An-zengruberjeva narodna drama s petjem »Pod kriievalci«. — V torek prvič Si-mačkova drama »V tujem zraku«. Cerkveni letopis. ,.Popotnik' piše: »Pred kratkim je nam prišel v roke oklic, ki ga je razposlalo uredništvo ,B litter far deutsche Erziehung«. Oklic je jako času primeren, a prostor nam ne dopušča, da bi ga objavili dis.ovno. Podajemo le ona vpra Sanja, ki jib je stavilo uredaiStvo do vseh staršev s ponižno željo, da bi ta vpraSanja jela tudi slovenska javnost premišljevati in premišljevati.« Navedenih je deset vprašanj, med katerimi se četrto fl-la«i: »Kje tiči vzrok, da donaša onih 800 -1000 ur (dvomimo, da bi jih bilo toliko) ki se jih porabi pri verouku. tako malo koristi, ko se vendar poleg t> ga tudi doma toliko moli, toliko pobožnih knjig prebere itd. ? Gg. dekani, spravite vsi to vprašanje na dnevni rad konferencij „so-dalitats", potem bo lahko škcfijski list ob koncu leta pokazal, kje tiči vzrok. Pokazal bo pa najbržeje drugam, kakor si ga noka-temiki domnevajo. Na Dobravi pri Ljubljani so imeli od 17. do 24. svečana sv. misijon, ki so ga vodili gg. I Kunstelj, I. Pristov in Al. Za žok iz družbe Jezusove. Oj sklepu sv. mi-sijona je imel slovesno sv. mašo preč. g. kanonik I. SuSnik. Ljudstvo je vsem gospodom, kakor tudi domačemu g. župniku, jako hvaležno. Društva. (Litijska šoleka mladina) priredi veselico dne 6 marci » prostorih gospoda Jurija Oblaka v Litiji. Sjored: 1. Pozdrav. 2 Življenje palčkov. 3. Ridost palčkov. 4 Bajka o siroti in palčkih. Dakla-macije. 5. »Palčki«, dramatičen prizor v III. dajanjih. 6. Žive podobe: a) Palčki pri delu. b) Obdarjenje. c) Skupina vseh igralcev. — Začetek ob 5. uri zvečer. — Vstopnina: I., II, III. in IV. vrsta sedežev po 1 K 40 v.; ostali sedeži po 1 K; stojišča po 40 v. — Čisti dobiček je namenjen za šolarsko kuhinjo. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Izobraževalno, zabavno in podporno društvo,Zvezd a") na Dunaju, III., Sufnnbiiiokengasse št 13, vabi k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo, dne 6. sušca 1904. na Dunaju v dvorani „Zum Regensburgerhof", I, Sinenfelsgasse št. 2. Začetek ob 6 uri zvečer. Siovanaki gostje dobrodošli ! Vspored : O Vegi, predava g. Fridolin Kavčič, 0. kr. stotnik. DiuHvem mešan in moftki zbor pod vodstvom g. Vmkota Krušiča pojeta sledeče pesni: 1. Dr. Gustav Ipavic: »Pozdrav«, mešan zbor. 2. J jb. Kocijančič: »Oolafiku", moški zbor. 3 Anton Nedved : »L;ubezen in pomlad«, moški zbor s tenor-solom. 4. Ljudevit Pahor: „Domovini", me-šin zbor. 5. Jakob Aljaž: »Občutki«, m fiki zbor z bariton-solom. 6 Gjuro E senhut: »Mazurka«, moški zbor. Mad posameznimi točkami igrata na glasovir gospoda I: Bog. Krenner iz stofje Loke 10 K, županstvo Mošnje 10 K, župni* Ant Kukfllj v Šenčurju 5 K, prof kolegij za dioember 13 K, meščani *a dec 14 K, pl del Negro 2 K, okraj, glavar Alf. P»rc 20 K, sodn. adjunkt Al. Sališkar 24 K, župni« v pok, Krištc Pift, v Hrastjah 5 K, župnik M »t. Jareb v Preddvoru 5 K in kaplan J s. G^stiša, ravnotam, 1 K, županstvo Bled 20 K, župnik Janez Oblak na Bleda 3 K, valilo rajnke Katarine Porenta (po Mariji Ješe) 100 K, ed»n, ki noče biti imaaovan, 24 v., dr. Ivan Tavčar pošilja v smislu neke poravnave iz St4re Loke 150 K, županstvo Kovor 10 K, Bar (za Johana namenjeni, a odklonjeni zajec) 4 K, mesto venca na krsto gospe Mijdičave 37 K (nabral Ivan Rakove); darovali «o po 5 K: Ciril Pire, Ivan R»kovc in dr. El^ard bavnik; 3 K: Rudolf Kokalj; p) 2 Kroni: Bol. B ondek, Ivan Jagodic, profesor Peterlin, A. Rohrmann, A. Š.amberger, dr. V. Stempihar in Ivan Valenčič; po 1 krono: dr. H jrle, prof. Juršinovič, Fr. Krennur, J mko Sijovic m Fr. Š ivnik, Aitonija in Fr. Pršina iz Sinčurja 4 K za odkup od novoletnih vošJil, Iv. PaSec, gostilničar, k Avstrijska zlata renta 4% ......118 35 Avstrijska kronska renta 4%..........99 50 Avstrijska inv. renta 3*/*%......91-4 i Ogrska zlata renta 4%.......116-80 Ogrska kronska renta 4% ... . . 97- — Ogrska inv. renta 3»/»% ......»8 75 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 05 Kreditne delnice..................630 — London vista......................240 2 > Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. ll7-37'/t 20 mark........................23 48 20 frankov...........19 08 Italijanski bankovci........ 94 50 C kr. cekini...........1132 Barve za umetnike, JKŠnffi v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobe se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnania naročila proti povzetju. 524 7 11 — 5 Pozlatarski pomočnik 833 3—1 dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri R. Golobiču. podobarju Sv. Tomaž v Slov. Goricah, Štajersko. Okrogle in p losčn ate V veliki zalogi imam ravnokar naravnost iz Brazilije mi poslane kave dvojne vrste:' Oboja fino diši, je okusna, očitna in izdatna. Za poskušnjo se dopošljejo vzorci. Prodaja na debelo in drobno. Cene povsem ugodne. Naslov: Ivan Ogrin, Stara Vrhnika 10 382 4—1 Pošta Vrhnika. 389 1-1 Vabilo V. redni občni zbor Šolstvo. Učitelji proti učiteljicam. Ga! ški učitelji so podali učnemu ministru jako ostro pisan memorandum, v katerem protestiraj proti temu, da bi se učiteljice nastavljale kot šolsk? voditeljice. Šolo sa policaje so ustanovili Rusi v Vilni. S šoto je združen konvikt, ki ima prostora 700 proienoev. Češki učitelji so podali učnemu ministru spomenico, v kateri presijo, ne j bi ae v ljudskem šolstvu omejilo pisarjenje in birokratsko uradovanje. Šolstvo na Japonskem. Japonsko šolstvo je od leta 1871. zelo napredovalo. Obisk je obligaten, vendar so na to ne pazi tako strogo. Otroci se od 6. do 10. leta poučujejo v ljudskih šolah in obiskujejo nsto štiri leta višjo elementarno šolo, v kateri se med drugim poučuje naravoslovje, angleščina, poljedelstvo in trgovina. Razven tega je ra Japonskem tudi mnogo »asebnih šol, le dekliških šol primanjkuje. Tudi gimnazij in tehničnih šol ne primanjkuje, od 1. 1894. pa je še celo v Tokiu vseučilišče ki šteje 150 docentov, 6 fakultet in do 1400 dijakov. v Zagorju ob Savi registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. marca 1904, ob G. uri popoldne v gostilni Antona Kodra = Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in pc tr|enje računa za 1.1903. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. Nnčelstvo. Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu« registrovane zadruge 7. neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. marca 1904, ob 3. uri popoldne v župnišču št. 1. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1903. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. S učajnesti. 387 1-1 N a č e 1 b t v o. — •M- -t*--H Ščiti za krste, da se ir te v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico Vls. c kr. ministrstvo nofr. zadev jih Je odobrilo In dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih- Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj. zalogi jih ima: 1609 14 pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. Poskusite pristni rastlinski liker ^lorian* Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se"radovoljno dajejo brezplačno. 1741 43 Pozor! Na prodaj je iz proste roke pritlična .hiša z vrt^m in pritiklinami v obližju Liubljane, po nitki c» n . Kje, nove uoravnift^n y.y. -/-.s'/-s- > -V-> .v. > .v.> > .v.>✓ > 350 3 • Slovprcu«. Spomnite se osirotelih otrok! Srečke otroškega zavetišča za ustanovitev zavetišča za osirotele otroke. 1500 dragocenih dobitkov v skuoni vrednosti 60.000 K Glavni dobitek v vrednosti 25.000 K. Cena srečke 1 K. — Žrebanje nepreklicno dne 22. aprila 1904. _ Dobč se v vseh tobakarnali. m Uprava loterije za otroško zavetišče krščanske dunajske ženske zveze, 379 10—1 Dunaj, Neuer Markt 3 A/4 4 U /ivil 4/jv tžv c /R<| /Ivo /A< Istrsko vino lastnega pridelka : teran muškat ter belo vino, dalje zajamčeno pristen tropinovec se dobi pri Motena pcrlanti di CJecrgic 376 l5_i Kovinj, Istra. Razpošilja ne na drobno in debelo. Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. i l m m $ $ I te iT'- M y«*\ "'.V m Ljubljana, Pogačarjev trg. FotoplastlšM nmetniški zavon s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsak teden druge dežele. m & & & B & f V soboto, 5. marca 1904 zadnji razstavni dan Prvo potovanje po Visoki Tatri in Galiciji. V nedeljo, dne 6. marca do sobote, dne 12. marca: 1. ciklus: D a r s k o. (Kodanj Itd.) prihod ruske carlnje In si-amskega kralja. Velezanunive slike Danskega so razdeljene v Iri različne cikle. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 390 l—i ravnateljstvo. ll .\V> m m 'M m m # I p m ^ ft m isa i V < W V V < VV < V V «7t><'\' -v O V Ravnokar so izšli zemljevidi šli J H rusko-japonskega | • • V V bojišča s kff v zalogi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin. Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah. b 306 9 6 Krojaški salon za gospode Ivan Magfdie Ljubljana, Stari trg štev/8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 292 26-4 Izdajatelj in odgovorni urednik:; Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.