PRIMORSKI DNEVNIK |j«SV£5r - Cena 30 lir Leto XVI. ■ Št. 85 (4548) Zaključena debata o programski izjavi Tambronijeve vlade V svojem govoru je Saragat odločno poudaril: jjjristrankarska koalicija je za vedno pokopana Togliatti je dejal, da se za sedanjo krizo krijejo velekapitalistične in klerikalne sile - Proti vladi bodo glasovali tudi južnotirolski poslanci ln oni iz Doline Aosta - Covelli in monarhisti proti zaupnici - Roberti se je otepal proti diskriminaciji misovskih glasov Rtjj - (Od našega dopisnika) &iče ij ' ~T Na, današnjem zasedanju poslanske zbor ^ MitterH ato ° vladni izjavi najprej posegel posia-Hiolcev );orler, ki je izrazil nezadovoljstvo Južnih 4> bodo’ »5 Italija ni zagotovila avtonomije, in dejal, '©niči 2ato poslanci SVP (trije) glasovali proti za- tHatti 01)11 besedo To-igovo* ostro kritiziral %a vW da Je Tambro-- izraz nujnost- ivafT hkrati pa je - da Reale ni od-12 kakšnih ijtve rJe Prlšlo do preki-% i^^anj med KD, fivi' Po niegovem ^ da J.e V2r°k iskati v nV P0tek krize P0- S® pi]S tuje italijan- ,1' Velein^ življenju, ^»ile ‘?AUstri)a in kleri- nekafan)v neiasn° za ™ ttnieniu late,r.lh strank je kai?^ )a posledi-a 0 so se te stran-°ioli5^° osv°boditvi, pa 0Ktne’. da je KD k J'k°niun *a-1 z izgovorom u*4tem k"ls‘lcne politike, 1: idavskp0^ sp°daj pritiska-tv’ bi zat.*ln kmečke inno-? Ustatl J,evai° uvdjavlje-SS« 2Su-, določb. Glede >il p07i,Utlke je Togliatti ®zitivno oceno svoje sjl^arja ^ 0sku. državnega tl« Da ■ ®ovi®tski zvezi; v dva negativna " f»—n ualijansko-sovjet-r*h v Moskvi; pr-italijanske de-it^j.irUEoUa- vPrašanja Ber- ti latEosL itaiiiansko-sovjet-tafch v Moskvi; pr-Ha^Ci)e Sledi* itaiijaoske de-‘kti^go ® vPrašanja Beril AJllsSti )e v tem> da (i »V^iti l ?l krogi hoče-tr,^*boda in ,°1 med narodi’ da Ere pod pre' kf»tv* in drukZa različne P°' 'Sm 0 se bi bene režime. Na ittl^kein »t* rzal na go-w PoveSo • )u dežele, pri- J(t)v®dnie vf industrijske 'bie tn .rati Pa dodal, Tjnih ®Saja ob izredno Jfett j®ezdah delavstva. !“,KPI vPva' in aL- , hocel° ko- °entre a ’ da ie vlado i»l ^dnistifa- smer vodil pro-V0{iti »S duh' ki je sku-0d KpI, da bi 'ti aico; v *ti izgubili stik z bili .pa komuni-"skato^u11 taki vladi ® Drn^ njenih pre- ^ . 5il Lgramskih zahtev. ^ 86 V J <,.c«»«... S ■ ije ,Vsakršne dis-V lt> Ustav- demokra' n° ureditev dr- ?%« .stjan f0slanec Berlofa, fbi, želei Ja 9?rnieSa P°a-iti av« -bi med itali-I »d. ra2govenjSko vlado pri-v'lis Uje t°Y’ da bi reši-V5f? CLJužne Tirolske. ' h« st, r,^ls!ni’ neodvisni lla Vasoval )e napovedal ?tv( Pop0ij 1 za vlado. J Poi^°voriianss' razpravi j V>e P1 P°slanec Cavei 1t'A boa 1 ki je ..A®sta poslan,e ho.*Voje?!asc’Vali proti vladi Vt v g1avgn°V0ru se )e Sa' 'Mah-Pjih v- em zadržal Nil)a viari 1 )'k je spro------- SL^fin dL\ kriza’ ln ob’ *»k! Pogaia 0 )e KU pre-Upra”1? in se brez k' teh Za lenega razloga lu>te rač.,enobarvno vlado, bte?1, ineH«1811 le na podpo-^bi centri ko je vlada “ičk 'n Puf’ s sodelovanjem Nlh'6! trenmv sedanjem po-Nna atnn^i ne )e edina Netn' ker „ . tudi povsem , V do j .1 Jih demokraci-t®f hškern avskega razreda. Sb Jn0č P°i°žaju se nika-Nt t, 0alicnP k štiristran-Sl LUdi z >'• to pa ni mo- SlSilO ni kCF Se v KD aI"K .dela^fretlne sile ka-V rkvv r8ni n . množic. Po i:0' k: a a s Pa imamo danes i ni® ni ^'"'istično stran-i. Je (,lveseJ^S-c več smatra-k? "e v*1* v. ^Pi. hkrati pa '1 kL in Ve* )ati’ k° P.ravi, . _ napove-P°slanci iz Doli' parlamentarne debate. Na dežev; CISL; 10.117 glasov, 34 ragat dejal, da bo PSDI glasovala proti vladi in da upa, da bo parlament storil prav tako. Dejal je še, da je PSDI pripravljena nadaljevati razgovor s KD in s PRI tam, kjer je bil prekinjen, da bi krizi našli rešitev, ki jo dežela pričakuje. Naslednji govornik je bil tajnik PLI Malagodi, ki se je glavnem zadržal na razlogih, zaradi katerih je PLI odrekla podporo Segnijevi vladi. Do tega je po njegovem prišlo zaradi tega, ker se ni uresničilo njegovo upanje, da se bo Segnijeva vlada vrnila k politiki centra. T° se je zlasti opazilo po kongresu v Florenci, ko naj bi tajništvo KD skušalo doseči stik s PSI. Malagodi je poudaril, da PLI ne bo mogla nikoli pristati na kakršnokoli sodelovanje med KD in PSI. Ob zaključku se Malagodi zavzel za tako vladno koalicijo, ki bi obsegala KD, PSDI, PRI, PLI in PDI; če pa bi taka koalicija ne bila mogoča, je Malagodi predlagal večinsko koalicijo med KD, PLI in PDI, pri čemer je omenil pet točk, ki jih je obrazložil poslanec Se-gni, in ki naj bi predstavljale «dobro podlago za diskusijo*. Ni vredno, da bi se posebej zadržali na govoru, ki ga je imenu MSI imel poslanec Roberti, ki je skušal dokazovati, da je tudi MSI za socialni napredek. Nato je z argumenti dvomljive vrednosti skušal dokazati, da je diskriminacija misovskih glasov neupravičena, nesprejemljiva in baje celo protiustavna. Za njim je spregovoril tajnik PDI poslanec Covelli, ki je napovedal, da monarhistični poslanci ne bodo podprli Tambronijeve vlade, hkrati pa je napadel KD, ker povzroča vladne krize izven parlamenta. Proti Tambronijevi vladi bo PDI glasovala tudi zato. ker ni izraz nujnostnega stanja, spričo dejstva, da je v parlamentu moč priti tudi do drugačnih večin za rešitev krize. Nato je podpredsednik parlamentarne skupine KD poslanec Migliori zaključil diskusijo in napovedal, da bo njegova skupina glasovala za vlado. Po njegovem govoru je predsednik zbornice zaključil splošno razpravo, nakar _ so zasedanje odložili na jutrišnji dan ob 17. uri. Ko je TambronI zapuščal zbornico, so se mu približali novinarji, ki so hoteli vedeti za vsebino njegovega razgovora s predsednikom zbornice, na kar jim je odgovoril, da sta si izmenjala misli glede vprašanje, ce je miren, je Tambroni dejal: «Vedno sem miren. Vsakdo je miren, kadar vrši svojo dolžnost.* Sindikalistični poslanci KD, ki jih vodi Storti, so podpisali pismo, naslovljeno na predsednika parlamentarne skupine KD Guia, če ne bi kazalo sklicati demokristjanske poslance pred glasovanjem o zaupnici. Prepis tega pisma so izročili tudi tajniku stranke Moru. A. P. Volitve notranjih komisij v tovarni FIAT sedežev; LLD: 20.585 glasov, 81 sedežev; UIL: 17.271 glasov, 60 sedežev; CISNAL: 1.196, 1 sedež. V primeri s prejšnjim stanjem je FIOM pridobila 1 sedež, CISL 3, LLD je izgubila enega, UIL jih je pridobila 5 in CISNAL je izgubila enega. Fiat zaposluje 59.934 delavcev in 13.392 uradnikov. Od teh je glasovalo 56.750 delavcev in 12.952 uradnikov. FIOM ni dobila niti enega glasu uradnikov, bi so glasovali v glavnem za LLD (5755) in ULI (4585). Ko je v Montecitoriu komentiral rezultate volitev notranjih komisij v tovarni FIAT, je tajnik CISL poslanec Storti dejal, da so se nedvomno bolje odrezali sindikati ki so bliže tovarniške- ________________________TRST, petek 8. aprila 1960 Novella ponovno izvoljen za glavnega tajnika CG1L CGIL bo podprla vsakršno pobudo za uresničenje sindikalne enotnosti Povečana produktivnost dela opravičuje novo mezdno gibanje Kongres je odobril spremembe statuta konfederacije zelo zadovoljni, in da je u-speh pripisati okoliščini, ker UIL tolmači vedno bolje težnje delavcev tega velikega industrijskega kompleksa. Poslanec Lama, glavni tajnik FIOM, je dejal, da so dosegli pomembne uspehe in da je FIOM ponovno postala odločno večinska organizacija med delavci. «»------- BONN, 7. — Zahodnonemški radio je sporočil, da bo minister za benguce Oberlaender šel »na dolg dopust od danes dalje*. To je bilo sklenjeno po dolgem razgovoru ministra z Adenauerjem in s predsednikom demokristjanske parla. mentarne skupine. Zahodinonemška agencija DPA javlja nocoj, da bo Oberlaender, ki je obtožen vojnih zločinov med drugo vojno, zahteval, naj ga razrešijo njegovih poslov. Agencija dodaja, MILAN, 7. — 526 delegatov, ki predstavljajo 3 milijone 468 tisoč 952 članov, je na petem kongresu Splošne italijanske zveze dela (CGIL) izvolilo nov izvršni odbor, ki se je takoj nato sestal in imenoval tajništvo zveze. Za glavnega tajnika je bil ponovno izvoljen poslanec Agostino Novella. za drugega glavnega tajnika pa poslanec Fernando Santi. Za zvezne tajnike so bili ■ imenovani poslanec Lucia-no Romagnoli, poslanec Vit-torio Poa in dr. Rinaldo Scheda, zvezni podtajniki pa so: Fernando Monta gnani, Bruno Trentin, Sandro Spinilli, Fulvio Cerofolini, Vasco Cesari, Manfredo Marcon in Federico Rossi. mu vodstvu, kar dokazuje, da Volitve za obnovo notranjih 1 se politika vodstva tovarne komisiji v tovarni Fiat so da-1 še ni spremenila. Glavni taj- le naslednji rezultat: FIOM nik UIL Italo V.glianesi pa i da so to sklenili nocoj na orne. (CGIL); 13.720 glasov, 31 se-1 je izjavil, da so z rezultati 1 njenem sestanku. „„„„„„„„..........................»m ........................................................................................................ V primeri s prejšnjim ni v sedanjem zveznem tajništvu nobenih posebnih sprememb razen tega, da sta zvezna podtajnika Trentin in Spinilli zamenjala Tar.zarello in Di Gio-io, ker se je prvi že pred časom umaknil iz sindikalne dejavnosti, drugi pa je bil nedavno izvoljen za glavnega taj. nika federacije delavcev v kemični industriji, medtem ko je Cerofollini zamenjal poslan, ca Brodolioija, ki so mu po- v vodstvu Vzhod vsak pri Zahod svojem vztrajata v Ženevi načrtu razo Zatem je poljski delegat kri. tiziral amerišiki predlog za izstreljevanje vozil z orožjem za množačno uničevanje y vesolje. Po njegovem mnenju je namen tega predloga uvesti nadzorstvo nad kozmičnimi vozili, ki naj bo ločeno od celotnega vprašanja razorožitve. Pripom- immmimmmiiimmiimmiimimimiiii mulim ................................................................. V AKRI SE JE VČERAJ ZAČELA KONFERENCA «ZA POZITIVNO AKCIJO AFRIŠKIH DRŽAV* Razpravljajo o konkretni akciji proti proti diskriminaciji v Jalni Afriki ■ Poziv predsednika vlade Sane, na, se afriške države združijo - Gospodarstveniki Južne Afrike pozivajo vlado, naj menja politiko AKRA 7. — Danes se je za-, neodvisne države Afrike zače-čela v Akri .Konferenca za to sporazumno pozitivno ak-ccia . ... .* j- 'Tn alrnnn sp mnra naval- D« sestn' i .°v'rala vlade St’ z dodali KD, PSDI li ta?10"! v n,m socialnim aradi tega PSDI soeiali' )» hičh elern )0 smatra za i; 7^1 v sedanjem i, 'er,t aril, danutku' Saragat tNoki a sm.,, Pohtiko leve-' ?hVvati{neatbra za. razširitev 4»A Ih Vertn ln za Pn' N >\vUdi fkuš. dst0pU s*ht;0računov. Ob za- ,-88. .Progrg^f°,r.il. O Tam-VhNfn deial H^k' lzJavi, je i h vi st, • ltna vtis, da ____________ govora je Sa- 8S*jv0d*topii bi bil 'Uavil %t11' n,... Po odobritvi pozitivno akcijo« afriških držav. Na konferenci so začeli razpravo o akciji v zvezi s francoskimi jedrskimi poskusi v Sahari in o drugih nujnih vprašanjih. Konferenco je organiziral ministrski predsednik Nkrumah. Na dnevnem redu so tri glavne točke: 1. Akcija proti francoskim jedrskim poskusom. 2. Akcija proti politiki segregacije v Južni Afriki. 3. Vprašanja afriškega kontinenta. , Uradni progratn konference poudarja, da bodo specifični argumenti diskusije »proučevanje nadaljnje konkretne ak-cije, kakor n. pr. bojkot fran-coskega blaga, blokada franco-skega premoženja (ki se že iz-vaja v Gani) ter protesti in simbolične stavke v vsej Afriki bodisi proti jedrskim poskusom, kakor tudi proti francoski politiki v Alžiriji. Na konferenci bodo razprav-ali tudi o možnosti širokega gospodarskega in kulturnega bojkota proti Južni Afriki ter o nevtralizmu in odpravi vseh tujih oporišč z afriške c®1’"®-Na konferenci je navzočih 180 delegatov iz raznih držav sveta. . , _ _ Ministrski predsednik Gane je imel uvodni govor, ki se je sukal okoli dveh vprašanj: Francija je s svojimi jedrski-mi eksplozijami zadela ob miroljubna čustva afriških naro-dov; politika rasne diskriminacije v Južni Afriki zadeva ne samo Afriko, pač pa ves kulturni svet. «V zvezi s tem, je dejal Nkrumah, morajo vse cijo. Ta akcija se mora navdi hovati po Gandhiju in po načelu nenasilja«. Predlagal je • miroljuben protestni pohod iz vseh afriških dežel proti krajem francoskih atomskih eksplozij.* Predlagal je tudi ustanovitev prostovoljskih zborov, ki naj bodo izvežbani v tehniki miroljubnih protestnih akcij. Na koncu je Nkrumah poudaril, da bo samo enotnost vseh afriških dežel odpravila zadnje ostanke kolonializma in omogočila razvoj take Afrike, ki bi v sedanjem položaju sveta, razdeljenega v dva bloka, lahko imela važno vlogo posredovalca v bandunškem duhu pozitivne nevtralnosti. • Afričani, je zaključil Nkru mah, Afrika koraka v svobodo. Na tem pohodu je ne more nobena sila ustaviti. Enotnost ni sen, ker bo samo enotnost omogočila Afriki, da vrši tisto važno vlogo, ki ji jo je dodelila zgodovina, realna e-notnost naših držav in naših ozemelj Na koncu je obrazložil načrt, na podlagi katerega bi morala afriška ozemlja, sproti kakor dobijo neodvisnost izjaviti da se nameravajo med seboj povezati. Kot začetek je predlagal, naj bi Kongo, Nigerija, Gana, Gvineja in Liberija ustanovile med seboj učinkovito zvezo. Po, udaril je, da bi taka afriška zveza imela velik odmev na svetu. CAPETOWN, 7. — Položaj še vedno zelo napet tretji dan izolirani. Okoli mesta še vedno stražijo policijski agenti in vojaki ob podpori oklepnih vozil. Davi so policisti in vojaki spet vdrli v Nyango, kjer so surovo ravnali s črnci. Bilo je več potolčeni in ranjenih. Policija Sporazum o pospešitvi pogajanj glede prekinitve jedrskih poizkusov ŽENEVA, 7. — Na današnji seji odbora desetih za razorožitev je sovjetski delegat Zorin izjavil, da sovjetska delegacija in druge vzhodne delegacije ne morejo sprejeti zahodnega načrta kot podlago za pogajanja. S tem je odgovoril na enako izjavo Julesa Mocha o sovjetskem načrtu. Sovjetski delegat je poudaril, da je edino sredstvo za nadaljevanje pogajanj, vzeti za podlago resolucijo Združenih narodov, ki priporoča splošno in popolno razorožitev, glede katere se ad.i da se vsi strinjajo. Prvi je govoril poljski delegat ki je odgovoril francoskemu delegatu Mochu. Izjavil je med drugim: «Tako samovoljno stališče ni sprejemljivo in ga socialistične države ne bodo nikoli sprejele. Danes je še bolj anahronistično in je v od. kritem nasprotju z duhom sklepov štirih ministrov, ki so pozvali ta odbor, naj se sestane na podlagi paritete.* Dodal je tudii, da je tako ravnanje v nasprotju z resolucijo OZN. nit je, da bi prepoved jedrske, ga orožja avtomatično odpravila vso zaskrbljenost, kar se tiče morebitnega uporabljanja vesoljskega prostora v vojaške namene. Zorin je priporočal, naj kon. ferenca sprejme za podlago diskusije resolucijo skupščine OZN od 17. septembra, ki je bila soglasno sprejeta. Dodal je, da bi sprejem zahodnega predloga kot pJdlaga za pogajanja za splošno razorožitev pomenil že v naprej obsoditi pogajanja na neuspeh. Izjavil je dalje, da se vrednost raz-orožitvenega načrta meri samo z enim kriterijem, in ta je prav resolucija OZN. Vprašal se je, v kolikšni meri je zahodna načrt y skladu s priporočili resolucije OZN in če je sploh to načrt za splošno in popolno razorožitev. Odgovoril je negativno. Ponovil je, da prva faza za-hodnega načrta ne določa pravih razorožitvenih ukrepov in isto se lahko reče tudi o drugi fazi. «Res je, je dejal Zorin, da tretja faza zahodnega načrta predvideva ukrepe, ki se zdijo splošni, toda avtorji načrta absolutno nočejo reči, kdaj in kako se bodo ti ukrepi začeli izvajati.* Zorin je tudi izjavil, da zahodne države ne predlagajo nobene radikalne rešitve glede jedrske razorožitve, pač pa predvidevajo samo prepo- ved izdelovanja atomskih snovi in postopno spremembo sedanjih zalog. Na koncu je Zorin primerjal zahodni in sovjetski načrt in je dejal, da je sovjetski načrt v skladu z resolucijo ozN. Danes je govoril tudi kanad. ski delegat Burns, ki je izjavil, da bi bilo realistično pričakovati. da bi na svetovni konferenci o razorožitvi dosegli sporazum o sklepih odbora desetih, da se doseže razorožitev. Dodal je, da bi dejansko zadostovalo, da katera koli majhna država odkloni razorožitev, da blokira ves proces razorožitve. Omenil je na primer Izrael ali pa arabske države. Na podlagi tega je zaključil, da bi se sovjetski načrt lahko izvajal samo v nedoločenem času. ((Splošna razorožitev, je dejal, bi se lahko izvedla v 15 letih, toda ne v štirih.* Po njegovem mnenju soglasna odobritev resolucije OZN ne pomeni, da so vlade držav članic OZN vse priprav, ljene izvesti razorožitev od danes do jutri. Predlagal je, naj bi začela proučevati konkretne ukrepe prvih faz zahodnega načrta ter naj se izključijo ideološki pogledi. Zaključil je: ((Pomenilo bi neuspeh, če bi predložili OZN osnutek pogodbe poln velikanskih namenov, toda katerih izvedba bi bila dvomljiva.* Ameriški delegat Eaton je povabil nocoj Zorina na večerjo. V poučenih krogih pravijo, da je Eaton sklenil, naj ostane tajno, kar se bo na tej večerji govorilo. Seja konference o prekinitvi jedrskih poskusov, ki bi morala biti danes, pa je bila odpovedana. Popoldne je bil v uradih ameriške delegacije pol. uraden sestanek ameriških, an. gleških in sovjetskih delegatov. Ta sklep tolmačijo kot začetek razdobja tajnih sestankov, na katerih bodo predstavniki treh držav lahko bolj odkrito obravnavali sporna vpra. šanja kakor pa na plenarnih sejah. Na sestanku, ki je trajal 65 minut, so govorili predvsem o postopku in o načinu pospešitve pogajanj. Tri delegacije so se sporazumele, da se bodo potrudile, da v kratkem toiceni in ™ čaflU doseiejo pozitivne rezul- hoče,.?. A — I tate Prihodnji sestanek na delo. Včeraj so v Nyangi aretirali 200 ljudi, češ da so pri njih našli orožje. Med a-retiranimi je mnogo žensk. Nad Nyango stalno leti izvid-niško letalo; pripravljen je tudi helikopter, da lahko vsak trenutek stopi v akcijo. Južnoafriška vlada je medtem javila, da bo zopet stopil v veljavo zakon, ki predpisuje Afričanom posebne propustnice. Minister za pravosodje je opozoril delodajalce, da bodo kaznovani, če bodo’ sprejeli na delo Afričane, ki bodo brez takih pro-pustnic. Ker ogromna večina Afričanov še vedno stavka, je skupina vplivnih poslovnih ljudi zahtevala nujen razgovor z ministrskim predsednikom Verwoerdom da mu izroči spomenico, s katero zahteva temeljito spremembo vladne politike. Spomenica vsebuje naslednje točke: Takojšnje posvetovanje med predstavniki vlade in voditelji državnega gospodarstva; ukinitev sedanjih posebnih propustnic in njih nadomestitev z osebnimi izkaznicami, kakršne imajo belci; posvetovanja z afriškimi voditelji, ki naj obrazloži- jutri. bo Nyangi in Langi. Tudi danes, jo zahteve domačega prebi sta ti dve afriški mesti že | valstva. Burgiba nima več zaupanja v de Gaulla TUNIS, 7. — Predsednik Burgiba je govoril danes narodni skupščini. Med drugim je izjavil, da je francoska vojska še vedno v Bi-zerti proti tunizijski volji. Poudaril je, da to oporišče nima nobene strateške važnosti, in je dodal, da bi moderno orožje v Bizerti, zlasti pa raketni izstrelki prineslo Tuniziji veliko nevarnost, ker bi v primeru vojne bila Bi-zerta prav gotovo tarča sovražnikov Francije. Burgiba je dalje izjavil, da je opozoril diplomate, ki so akreditirani v Tunisu, na resnost vprašanja Bizerte, zaradi katerega bi Tunizija lahko bila prisiljena začeti novo bitko iz katere bj vsekakor izšla zmagovita. Dodal je, da ie francoska vlada sporočila, da namerava do 31. oktobta izvršiti novo grupacijo raznih postojank središču oporišča. Tunizijska vlada je izrekla privolitev, to- vorili novo -delo PSI. Na današnjem zasedanju so zelo pospešili delo, da bi 20 socialističnih i-n komunističnih poslancev moglo prisostvovati zaključni debati v poslanski zbornici. Kongres največje italijanske sindikalne organizacije je pozdravil tajnik centralnega sveta romunskih sindikatov Gheorge Palos, tajnik iraške federacije dela Hakiid SulL man Hasane, tajnik sindikalne konfederacije republike San Marino Mario Nanni, pred zaključno besedo Novellija pa je kongres pozdravila tudi vdova po pokojnem Di Vittoriu, ki so jo delegati toplo pozdravili. Med tistimi, ki so pozdravili kongres, je treba omeniti tudi glavnega tajnika neodvisnega sindikata afriških delavcev Dyallo Seydua. Novella je povzel diskusijo in dejal, da je treba dati povsem pozitivno oceno o kongresni diskusiji, ker je bila na visoki ravni, hkrati pa je obravnavala konkretna vpraša, nja. Dodal je, da smo v povsem mednarodnem in notranjem položaju v primeri z nekaj leti nazaj: gre namreč za proces mednarodnega pomirje. nja, ki močno vpliva na gospodarsko, politično in socialno življenje in na sindikalne odnose v naši deželi. Hkrati ima. mo opravka z novimi in pomembnimi pla-tmii v razvoju do. mačega in tujega kapitalizma. Spričo tega je bilo nujno, da je kongres obravnaval temeljna vprašanja in da je moral obnoviti svojo politično dejavnost. da bi vskladil sredstva sindikalne borbe. Ko je govoril o vladni krizi, je Novella dejal, da si želi. da bi mogli reči, da je Tambro-nijeva vlada padla tudi zaradi volje delavcev, kajti ta vlada pomeni popuščanje pred kapitalističnim razredom in spravlja v nevarnost najvažnejša načela našega demokratičnega življenja. «Zaradi tega — je nadaljeval Novella — smo postavili CISL in UIL konkretne predloge, da bi zavarovali delavce pred navalom delodajalcev; toda iz odgovorov, ki nam jih je dala CISL, moramo zaključiti, da CISL meni, da je demokratičen razvoj mo. žen z razvojem kapitalizma, medtem ko CGIL meni, da sta si oba razvoja v protislovju. V nadaljevanju je Novella poudaril, da kapitalizem napada na celotni sindikalni fronti domači in mednarodni delavski razred, da bi si utrdil absolutno oblast, in zato se je treba boriti z vsemi delavskimi silami, da bi obnovili družbo, vlogo delavskega gibanja in si priborili nove socialne pozicije. Glavno vprašanje, za katero se bori CGIL, je obnova vloge sindikata v moderni diužbi. Napredovanju delodajalske ofenzive se mora zoperstaviti večji borbeni duh delovnega ljudstva. V tem letu se je treba z večjo odločnostjo boriti za novo stalno vlogo sindikata na področju demokratične obnove celotne italijanske družbe. S tem v zvezi se mora sindikalna akcija usmeriti k nadzorstvu nad glavnimi go- torji za uveljavljanje pravične politike javnih investicij. Na mednarodnem področju je Novella zahteval odločnejšo politiko trgovinske izmenjave in odnosov z vsemi drugimi deželami, ki naj upoštevajo proces mednarodnega pomirjenja in demokratično ter miroljubno svetovno tekmovanje, in napovedal, da bo proslava 1. maja tudi v Italiji posvečena miru in svetovni razorožitvi. Ob zaključku je Novella želel, da bi prišlo do stalne akcijske enotnosti med sindikati, da bi mogli načeti vprašanje gospodarskega razvoja in napredka dežele. To akcijsko enotnost nam vsiljuje nujna potreba in nujnost splošnih in obsežnih sindikalnih zahtev, ki jih moramo podpreti z vso težo naše organizacije in z obvezo, da bomo iz CGIL napravili vzor modernega sindikata dom vseh italijanskih delavcev — je zaključil Novella. Po zaključnem govoru No-velle se je začela diskusija o spremembah statuta, ki jih je pripravila posebna komisija. Med temi spremembami je o-membe vredna tista, s katero se priznava obstoj sindikalnih struj v konfederaciji, hkrati pa tudi sprememba, da morajo posamezne struje ali skupine objaviti svoje stališče o nekem spornem vprašanju. Po novem statutu izvršnega odbora konfederacije ne izvoli več glavni odbor ampak kongres sam. Takoj po izvolitvi je Agostino Novella dal tisku izjavo, v kateri je povzel zaključke kongresne diskusije in po udaril, da je kongres utrdil CGIL v njeni notranji enotnosti, kar se je doseglo z demokratično metodo z uveljavljenjem vseh energij, vseh sil in vseh sindikalnih struj. E-den osnovnih ciljev CGIL o-stane sindikalna enotnost. No-. ella je dodal, da pripisujejo velik pomen predlogu za odprto diskusijo o pogojih za to enotnost, predvsem pa vprašanjem o avtonomiji sindikatov glede delodajalcev, vlade in strank. Delegati so izvolili tudi glavni svet, ki ga sestavlja 181 članov, od katerih jih 91 pripada komunistični struji, 71 socialistični struji, 5 krščanskim socialcem, 5 mazzinian-ski struji, 5 socialdemokratom in 4 neodvisnim. Izvršni odbor pa sestavlja 47 članov, od katerih je 24 komunistov, 20 socialistov, 3 pa pripadajo manjšinski struji. Claudio Villa v Moskvi MOSKVA, 7. — Velik uspeh pri občinstvu je dosegel italijanski pevec Claudio Villa pri svojem prvem koncertu ti SZ. Pel je v dvorani "Čajkovski» pred 2500 osebami. Mnogi, ki niso dobili vstopnic, so čakali zunaj. Na koncu programa (Claudio Villa je pel napolitanske popevke, nekatere starejše italijanske popevke in Tostijeve romance) je moral dodati še šest pesmi. Občinstvo je zlasti zahtevalo «Vo-lare«. Po koncertu so dekleta spremljala pevca vse do hotela ter ga prosila za podpise. (IIIIIIIIHMIIIIHIIIIIIIIIIIinillllllinilllllinilllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Zunanjepolitično poročilo v odboru skupščine FLRJ Za peti kongres SZDU je prijavilo udeležbo 27 organizacij, gibanj in strank z vsega sveta da to ne pomeni, da se ne bi nadaljevala pogajanja za popolno izpraznitev oporišča, ki ga Tunizija vedno zahteva. V zvezi z Alžirijo je Burgiba izjavil; «Z obžalovanjem izjavljam, da sem se varal, ker sem imel zaupanje v generala de Gaulla. Mislim, da Francija ni sposobna sama rešiti alžirsko vprašanje.* Dodal je, da bi morali vsi zavezniki Francije predlagati svoje dobre usluge, zato da omogočijo pariški vladi, da najde rešitev, ker je malo verjetno, da bo skupščina OZN na svojem prihodnjem zasedanju dovolila Franciji nov odlog. V svojem govoru je Burgiba izrekel tudi prepričanje, da bo Francija zapustila Alžirijo. «»--------- Demonstracije kmetov v Franciji PARIZ, 7. — Danes popoldne je prišlo do hudih incidentov v francoskem mestecu Sens, in to po zborovanju, ki so ga organizirali kmetje. Člani varnostnih sil, ki so se zabarikadirali v prostorih pod-arefekture, so metali solzilne oombe proti demonstrantom, ki so metali nanje kamenje. Policijski agenti so, oborože. ni z brzostrelkami, napadli množico. Pozno popoldne je orišlo do novih incidentov v craju Quimper, kjer je bilo zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 35 tisoč kmetov. Po zborovanju so kmetje mirno šli v sprevodu po mestu. Vendar pa so pozneje demonstranti zasedli železniško postajo in metali kamenje proti vlakom. iliiiiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiifiiuiiiMiiiiiiiiiumuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinniii Govor generala de Gaulla v britanskem parlamentu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Poročevalec skupščinskega odbora za zunanje zadeve Maks Bače je idanes na skupni seji prvega letošnjega zasedanja zvezne skupščine v debati o poročilu zveznega izvršnega sveta o de. lu v preteklem letu izjavil, da je zunanja politika Jugoslavije lani, podobno kot v preteklih letih, temeljila na načelu neodvisnosti in svobodnega socialističnega razvoja države. Vlada se je trddšla, da razvija vsestransko sodelovanje z vsemi državami na osnovi medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve. Jugoslavija se je prav tako trudila, da se utrdi mir, odstrani napetost v mednarodnih odnosih, premosti blokovska razdelje. nost, in da se sporazumno rešijo odprta mednarodna vprašanja. Bače je ugotovil, da je Jugoslavija lani poglobila svo. je odnose z mnogimi državami na raznih celinah, s katerimi jo vežejo skupni interesi in enaki pogledi o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. V razvoju vsestranskega sodelovanja z vsemi državami je Ju- goslavija lani zabeležila uspe-spodarskimi in socialnimi sek-' he tudi v razvoju skoro z vse- Poudaril je predvsem francosko stališče {lede prekinitve jedrskih poizkusov LONDON, 7. — General de Gaulle je govoril danes pred obema zbornicama britansKe-ga parlamenta. Govoril je o razorožitvi in dejal, da bi bilo treba uničiti zaloge jedrskega orožja v okviru nadzorovane razorožitve. ((Francija, je izjavil de Gaulle, bo zelo srečna, če bo prenehala poskuse, ki jih sedaj dela, da si zagotovi tista sredstva, ki jih imajo drugi, takoj ko jih ti ne bodo imeli več.* De Gaulle je zatem izjavil, da so Angleži in Francozi «u-stvarjeni, da skupno delujejo, zato da prispevajo h graditvi miru*. «Ta mir, je nadaljeval predsednik, se lahko uresniči samo s pogojem, da se predvsem odpravi splošna bojazen nenadnega uničenja, za kar sta potrebna omejitev in nadzorstvo nad oborožitvijo vseh. Predvsem je treba uničiti zaloge jedrskega orožja. Naprave, kjer se to orožje izdeluje, je treba spremeniti in usmeriti njih proizvodnjo drugam. Raketni izstrelki in letala, ki lahko prevažajo jedrsko orožje, morajo biti pod skupnim nadzorstvom prav tako kakor oporišča ali ladje, s katerih se vozila smrti lahko izstreljujejo.* i »Hkrati, je nadaljeval de Gaulle, je Francija mnenja, da mir ne sme povečati sporov in zastrupljati ran, vključno s tistimi, ki jih je trpelo nemško ljudstvo, ki je bilo včeraj naš sovražnik, toda je danes potreben element za Zahod, za naše skupne zaveznike. Francija želi, naj prihodnost spravi Evropo v položaj, da bo lahko živela lastno življenje zaradi ravnotežja med obema njenima deloma, ki imata različen režim.* De Gaulle je izjavil, da Francija upa, da bo videla zmanjšanje nasprotij med tema dvema režimoma v mirnem ozračju, z razvojem, «ki ga bo eni strani vsilila želja po svobodi, drugi strani pa razvoj, ki ga terja njena moč.* Poudaril je zatem potrebo mednarodnih naporov za po-moč nezadostno razvitim dr-žavam in je izjavil, da Francija meni, da bo mir negotov vse dotlej, dokler bosta dve milijardi ljudi še vedno živeli v revščini poleg svojih bratov v boljših pogojih. V zvezi s prihodnjo konferenco najvišjih je de Gaulle izjavil, da je Mac Millan mnogo napravil, da je postal mogoč sestanek na najvišji stopnji, in je dodal, da se bodo voditelji štirih držav sestali «z nekim zadovoljstvom, da se spet snidejo*, toda tudi »v duševnem stanju tistih potnikov, ki se pripravljajo na dolgo in težavno potovanje*. De Gaulle je dodal, da se Francija pripravlja na ta se; stanek zavedajoč se, za kaj gre, in »polna razumnega u-panja*. Večkrat je poudaril vlogo Churchilla v drugi svetovni vojni. Glede svojih odnosov s Churchillom je_ izjavil: «Ce v tistih dneh junija 1944 se nisem vedno v celoti strinjal o podrobnih vprašanjih s svojim prijateljem, se je to zgodilo morda, ker nas je uspeh, ki je od tedaj postal gotov, privedel do neke nepopustljivosti. Štiri leta prej so bili naši razgovori manj trdovratni. Danes priča moja navzočnost med vami, ljudstvo Velike Britanije, da mu je Francija posvetila za vedno svoje prijateljstvo in občudovanje.* Preden je odšel v Westmin-strsko palačo, je de Gaulle pregledal kraljevo častno stražo. Po svojem govoru v parlamentu pa je odšel v kraljevo «Royal Chelsea Hospital*, kjer so nastanjeni angleški vojni invalidi. Tu je bil na večerji, ki jo je priiedila njemu na čast angleška vlada, mi sosedi »razen z nekaterimi, ki nas trdovratno in nesmiselno štejejo med svoje sovrazni-ke», je izjavil Bače in s tem mislil predvsem na Albanijo. V po-ročilu odbora za zunanje za. deve se ugotavlja, da so mednarodni dogodki lani potrdili pravilnost ideje aktivne koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi, za katero se Jugoslavija dosledno zavzema. Bače je poudaril, da načelo aktivne koeksistence ne pomeni premirje med obema blokoma, ki ne more svetu zagotoviti miru, temveč trajen mir. »Sestanek na najvišji stop. nji, je poudaril Bače, bo uspeh, samo če bo stremel po trajnem miru in ne samo po podaljšanju premirja med blokoma. Uspel bo, če bo sprejel načelo aktivne koeksistence.* Na današnji seji predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je bilo objavljeno, da je do sedaj 27 organizacij, gibanj in strank iz raznih držav Azije, Afrike, Evrope in Latin, ske Amerike prijavilo svojo u-deležbo na petem kongresu so. cialistične zveze, ki se bo pričel 8. aprila v Beogradu. Kongresa. ki bo delal v treh komisijah, se bo udeležilo 1617 delegatov. Udeležbo na kongre. su so prijavile med drugimi tudi naslednje inozemske orga. nizacije ali stranke: Fronta narodne osvoboditve Alžirije, socialistične stranke Belgije, Argentine, Brazilije, Cila, Italije in Urugvaja, socialistična stranka Francije, demokratska stranka Gvineje, narodno.socia-listična stranka Indije, kenijsko gibanje za neodvisnost, gi. banje 2. in 6. julij Kube, ljudska fronta demokratske republike Nemčije, socialdemokrat, ska stranka Nemčije, fronta narodne enotnosti Poljske, laburistična stranka Velike Britanije in druge. Udeležba inozemskih delegacij na kongresu bo nova priložnost za konstruktivno in široko izmenjavo misli in izkušenj, kar bo prispevalo k razvoju in poglobitvi prijateljskih stikov in sodelovanja med Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in drugimi naprednimi strankami, organizacijami in gibanji na svetu. B. B. «»-------- Protest FLRJ francoski vladi BEOGRAD, 7. — Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Jože Brilej je izročil danes odpravniku poslov francoskega veleposlaništva Arnaudu protestno noto zaradi protipravne ustavitve jugoslo. vanske trgovske ladje *Rijeka» po francoski vojni ladij «Le Savoyard». Kakor smo poročali, je francoska vojna ladja S. aprila zjutraj, 32 morskih milj od francoske obale, ustavila jugoslovansko trgovsko ladjo • Rijeko«, ki je bila na poti v Casablanco, Vreme včeraj: najvilj* temperatura 19.9, najnižja 10.i, zračni tlak 1022, stalen, veter 7 km se-vernik, nebo jasno, morje rahlo razgibano. Tržaški dnevnik Danes, PETEK. «. »P,llj Albert ^ Sonce vzide ob 5.33 in■ z*ion^uiii 18.43. Dolžina dneva 13.1^ ^ ta.sj. noiziua uucvo —■ h vzide ob 15,02 in zatone Jutri, SOBOTA, 9- **•* Tomaž _________________________— Nova vlada in deželna avtonomijo Protislovja med izjavami in dejavnostjo tržaške KD še en mani razveseljiv glas Začetek koncertne sezone v gledališču «Verdi» v 1 i. ■ i , Čeprav trdijo demokristjani, da so v deželi najbolj motni, pa nočejo sodelovanja z levico, češ da ograža trdnost državnega ustroja Deželna avtonomija je pri' Sla s sestavo nove vlade zopet v ospredje, potem ko se je nekoliko polegel odmev izjav, ki so jih pripisovali bivšemu predsedniku Segniju in po katerih naj bi tržaško ozemlje izvzeli iz prihodnje avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Novi predsednik Tambroni je namreč vključil ustanovitev dežele v svoj program ter dejal, da bo vlada pozorno sledila delu posebne parlamentarne komisije, ki se s tem vprašanjem ukvarja. Vprašanje pa je, ali bo ta vlada preplula s svojo krhko ladjico mimo nevarnih čeri zaupnice v parlamentu ali pa bo nasedla nanje. Naj bo že kakorkoli, vse kaže, da bo lahko ostala pri življenju le z glasovi novih fašistov, ki so odločni nasprotniki deželne avtonomije v vsedržavnem kakor tudi v krajevnem obsegu. Zato se nam pač nujno vsiljuje nezaupanje v možnost pozitivne rešitve tega vprašanja in ni izključeno, da bodo našli zopet kakšen izgovor, v čemer so demokristjani, učenci jezuitske šole, veliki mojstri. No, s tem seveda nočemo biti že vnaprej črnogledi preroki, pa čeprav ni preteklost glede tega prav nič vzpodbudna. Tukajšnji demokristjani so se vedno razburjali, ko je kdo omenil dvolično ravnanje stranke, ki po eni strani noče odkrito požreti svoje obljube, po drugi pa niti uresničiti svojega programa, ter so prisegali na svojo predanost zamisli deželne avtonomije. Nedvomno nihče ne misli oporekati dobre vere na primer predsedniku pokrajine prof. Gregorettiju ali pa županu dr. Franzilu, ki sta osebno vneta zagovornika avtonomije. Toda tu kot v državnem merilu delujejo tudi v sami stranki desničarske sile, ki jim je deželna avtonomija trn v peti. Težnje desničarskih sil so prišle do izraza tudi v gospodarskem in političnem tisku gospodarske desnice od lista «24 ore* do »Corriere della Sera» in »Resto del Carlino*. Za tem tiskom pa se skrivajo predvsem monopolistične sile, ki imajo mnogo besede v državi. Tudi vsi poskusi za enotno deželno fronto avtonomističnih sil so se izjalovili, ker so jo demokristjani odbili. Tako so se za takšno fronto v Vidmu izrekli komunisti, socialisti in socialdemokrati, demokristjani pa so ji odrekli svojo podporo. Pri tem se izgovarjajo, da hočejo na primer komunisti doseči ustanovitev dežele le v • prevratne* namene, češ da hočejo zrahljati vezi med deželami in s tem ošibiti državni ustroj sploh. Da so to zlasti pri nas samo jalovi izgovori, kaže tudi članek, ki ga je objavil tajnik tržaške demokri- stjanske federacije Belci v tedniku Krščanske demokracije in katerega smo že omenili v zvezi z Belcijevim ponarejevanjem številk o slovenskem prebivalstvu. Mimogrede naj povemo, da nas je naštel na Tržaškem samo 32.000 in na Goriškem 13.000, v Beneški Sloveniji pa nič, «ker se prebivalci Nadiške doline, ki so daljnega slovenskega izvora, ne morejo v narodnostno-po-litičnem smislu smatrati za Slovence*. Po samem Belcijevem pisanju so dobili namreč na zadnjih političnih volitvah v okviru bodoče dežele komunisti in socialisti skupno 29.68 odstotka glasov, desničarji 10.43 odstotka, »demokratične* stranke pa 55.05 odst., od česar sami demokristjani 45,75 odstotka. če so torej demokristjani tako močni in bodo torej, kot pravi sam Belci, «demokratje» v taki večini, da bodo imeli deželo trdno v rokah, tedaj je še bolj neupravičeno njihovo zavračanje podpore levičarskih sil, ki bi pomenila velik prispevek k uresničenju dežele, saj je znano, da se z enotnim pritiskom predstavnikov velike ogromne večine prebivalstva v Rimu mnogo več doseže, ker so enotni nastopi najboljše zdravilo za «naglušnost» rimskih mogočnikov in strankarskih veljakov. Iz vsega tega pa se tudi nazorno kaže protislovje njihovih stališč in trditev. Seveda vlačijo nasprotniki deželne avtonomije na dan vsakovrstne oguljene argumente in utemeljitve, le da bi preprečili njeno uresničenje. Med temi ptičjimi strašili sta tudi • slovanska nevarnost* in »začasni* pravnoupravni položaj tržaškega ozemlja. Pri tem se sklicujejo na 10. prehodno u-stavno normo, po kateri se dežela ni mogla ustanoviti, dokler ni bilo rešeno vprašanje meja med Italijo in Jugoslavijo. Seveda sta oba argumenta popolnoma privlečena za lase, toda kljub temu služita vsaj za zavlačevanje rešitve. Tudi zaradi teh spletk bi se morali vsi zagovorniki deželne avtonomije združiti ter pritisniti na vlado in parlament, da se končno izglasuje zakon o ustanovitvi dežele. Letos ne bo na gradu operetnega festivala Lansko leto je znašal deficit • kljub prispevku turističnih ustanov v višini 10,5 milijona - nad 20 milijonov - Kočljivo vprašanje, kako najti stalno zaposlitev za Tržaški filharmonični orkester Letos poleti bi imeli enajsto operetno sezono na tržaškem gradu. Toda slišijo se glasovi, da je bila lanska deseta sezona najbrž zadnja. Niti ni treba ugibati, da gre pri tem za težave finančnega značaja. Operetni festival je bil edina prireditev te vrste v Italiji. Prirejala jo je uprava gledališča #Verdi» s finančno pomočjo turističnih ustanov: Avtonomne turistične ustanove ter Pokrajinske turistične ustanove. Na žalost pa je razlika med stroški za ta festival in med dohodki prevelika, da bt si hoteli o-menjeni ustanovi še nadalje nalagati težko breme kritja izdatkov. Vstopnine treh predstav vsake operete P a niti zdaleč ne zadostujejo. Tako se je torej dogajalo, da je deficit celotne prireditve padel vsako leto v breme proračuna gledališča «Verdi». Jasno je, da po tej poti ne more iti naprej, če ni kake druge rešitve. Izkazalo se je, da se je dotok občinstva v zadnjih sedmih letih zmanjšal za polovico, inkasi za tretjino, stroški pa so se podvojili, deficit se je pa celo pošestoril. Preteklo leto so bile pripravljene tri operete; vsega skupaj je bilo cleset predstav. Stroški so znašali 42 milijonov in pol, dohodki pa komaj 22 milijonov. Med dohodki je 10 milijonov in pol kot prispevek turističnih ustanov, ostalih 11 milijonov in pol pa so dale vstopnine. Deficit je torej znašal skoraj 20 milijonov in pol. Spričo takega stanja sta se turistični ustanovi odločili, da ne bosta več podpirali te prireditve kar praktično pomeni, da je operetni festival obsojen na smrt. Seveda se s tem dejstvom ni tako lahko sprijazniti; mislimo pri tem da se zlasti ne morejo kar tako sprijazniti ti. sti, ki so pri stvari kakorkoli prizadeti. Predvsem je res, da je med tržaškim občinstvom opereta še vedno precej pri- Razprava proti veliki tihotapski skupini V&erajšnja novost: Milanski odvetniki ki zagovarjajo nekatere milanske obtožence Za zagovornike ni nihče zakriviI hudih dejanj, čeprav je preiskava ugotovila, da je obstajala v pristanišču velika tihotapska skupina Glavno značilnost za včerajšnjem jutranjem zasedanju kazenskega sodišča, kjer je razprava proti veliki skupini tihotapcev s sladkorjem, perzijskimi preprogami, krogličnimi ležaji itd., so predstavljali obrambni govori milanskih odvetnikov, ki zagovarjajo koristi strank, ki prebivajo v lombardski prestolnici. To Pa še ne pomeni, da niso zagovori domačih odvetnikov trajali obilo 'časa na včerajšnji obravnavi. V tej zvezi je treba predvsem omeniti dolg zagovor odvetnika Nardija v korist svojega varovanca Di Stefana. Kot je znano, je bil Di Stefano finančni stražnik, ki naj bi skupno z nekaterimi drugimi svojimi službenimi tovariši dopustil, da so Fichera, Pas-sante in drugi prevažali preko blokov 1 in 2 proste luke nedovoljeno blago. Obtožnica je nadalje krivila Di Stefana, da je prejel za te »usluge« neugotovljene vsote denarja. V tej zvezi so naprtili Di Stefanu tudi zločin, ki ga predvideva čl, 11Q k. z. iz 1924. leta v pogledu sodelovanja pri tihotapstvu. Razen tega je bil Di Stefano obtožen tudi prekrška, ki se tiče pla-čanja obveznega davka na promet. Zagovornik Nardi je trdil, da Di Stefano ni zakrivil nobenega dejanja za katera ga obtožujejo. Po njegovem mnenju ves potek preiskave in razprave na sodišču dokazuje, da se Di Stefano ni nikoli povezal s Fichero. Passante-jem in drugimi in da ga slednji niso podkupili. Na številnih soočenjih ga ni nihče prepoznal, nihče ga ni videl v tistih dneh, v katerih bi se po zatrjevanju obtožbe izvršila dejanja na katerih sloni obtožnica. Zdi se celo, je dejal zagovornik, da se je Di Stefano nahajal v mesecu juniju lanskega leta na drugem službenem mestu, kot je razvidno iz obtožnice. Se prej je spregovoril odvetnik de Senibus, .ki zagovarja Valdemara Onoratija in Dessantija. Branilec je trdil, da njegova varovanca nista ničesar zakrivila, ter da lilmnilMlilliliillllItlllllilHlll,illlillilllllllillllrninitiiltliNil,Mn,inlillli,lin,iiitiliiiiiiiiiiintiniitiii,m,udi,iiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinttii,mih Sporočilo Ustanove tržaškega velesejma Velika na IX. udeležba tujih proizvajalcev mednarodni lesni razstavi Letošnja novost: Prisotnost Sovjetske zveze in nekaterih tropsko-ekvatorial nih držav Na 12, tržaškem mednarodnem velesejmu bodo otvorili 9. mednarodno lesno razstavo, ki se je ne bodo udeležile le tradicionalne države tržaškega zaledja marveč tudi Sovjetska zveza in nekatere čezmorske države. Novost bo letos udeležba nekaterih tropsko-ekvato-rialnih držav, ki izvažajo eksotični les, ter cela vrsta proiz- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-IT. TELEFON 83-808 IN 84-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ullea S. Pellico I-IL — Ted. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. št. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ibr polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaSkega tiska Trsi n-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst vodov iz tega lesa od hlodov do desk, furnirja itd., ki jih bo razstavilo neko tržaško uvozno podjetje. V lesnem odseku v paviljonu »B» bodo kolektivne razstave na površini 1216 kv. m, naslednjih držav: IX. razstava jugoslovanskega lesa, ki jo priredi Zbornica za zunanjo trgovino iz Beograda z udeležbo dveh velikih podjetij, to je podjetja «S4ovenija les* iz Ljubljane in «Exportdr-vo* iz Zagreba ter drugih. Površina te razstave bo znašala 340 kv. m, to je 200 več kot lani. IX. razstava avstrijskega lesa, ki jo priredi na površini nad 100 kv. m »Bundesholz-wirtshaftsrat» z Dunaja. Prva razstava Sovjetske zveze, ki jo pripravi «Exportles» iz Moskve in na kateri bo informacijski urad ter bodo razstavljali vrsto vzorcev, statistično dokumentacijo, grafikone in slike, ki bodo prikazali nekatere plati ruske gospodarske politike z lesom. Vzorčna razstava malajskega lesa, ki jo priredi »Forest Department* Malajske federacije (•Federation of Malaya») iz Kusla-Lampurja. Nekateri vzorci tropsko-ekva-torialnega lesa bodo razstavljeni v uradnih »standih* nekaterih čezmorskih držav v Palači narodov. Med njimi naj omenimo Brazilijo in Slonokoščeno obalo, katero bo predstavljal »Syndicat Forestier*, ter država Kamerun, katero bo zastopala »Chambre d’Agri-colture, de 1’Elevage et des Fo-rets du Camerun*. Na IX. mednarodni lesni razstavi bo tudi odsek, posvečen vozih ter o obdelovanju hlodov. Podjetje bo razstavilo v svojem »standu*, ki bo presegal 100 kv. m, skoraj vse vrste mahagonija, palisandra, tika, ameriškega »Douglas Fira* itd. Razstava bo organična, ker bodo na posameznih razstavah prikazali les od hlodov in desk do lesenih plošč. Lesne razstave se bodo kakor vsako leto udeležili tudi Vsedržavna ustanova za celulozo in papir, na površini 65 kv. m, generalno ravnateljstvo gorskega gospodarstva ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo tudi na površini 65 kv. m in veliki milanski kompleks SAFFA. Ravnateljstvo velesejma priredi ob lesni razstavi tudi »V. mednarodni dan lesa*, ki se ga bodo udeležili proizvajalci, operaterji in strokovnjaki iz vseh držav, ki bood razstavljale. Na zasedanju bodo razpravljali predvsem o proizvodnji in trgovini z lesom v državah Skupnega evropskega tržišča in EFTA s posebnim poudarkom na možnosti, da se pospeši trgovina tudi v zvezi z uresničenjem evropskega »zelenega načrta*. «»-------- Ustanovitev Združenja za zaščito domačih živali sta vedno zakonito ravnala. Vsled tega je zahteval, da ju sodišče popolnoma oprosti. V zvezi z zagovorom milanskih obtožencev je prvi spregovoril branilec Grillo, ki zastopa koristi Benvenuta Busi-ja iz Milana. Branile je poudaril, da je že javni tožilec zahteval za njega oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Zatrdil je še, da ni nobenega dokaza o njegovi krivdi. Busija je označil kot »blagovnega izvoščka* ter je zahteval, da ga sodišče oprosti vsakršne krivde. Nato je prišel na vrsto odvetnik Sordillo, ki zastopa Aleksandra Bianchija. Slednji ni prisoten na razpravi, ker se mu je posrečilo, da je zbrisal za seboj vsako sled in ga policijski organi niso mogli najti. Tudi odvetnik Sordillo je zahteval za svojega varovanca polno oprostitev, ker po njegovem zatrjevanju ni zagrešil dejanj, ki mu jih pripisujejo. Posebej je zagovornik še poudaril da ne obstaja nikakršen dokaz da bi bil njegov varovanec pripadal kriminalni organizaciji. Nihče, ki je imel opravka z ljudmi, ki jih bremesi obtožba, ne pozna Bianchija. V skrajnem primeru bi sodišče moglo naprtiti Bianchiju obtožbo neprevidnega nakupa ali premišljenega nakupa ukradnega blaga. Nadalje, je še trdil zagovornik, ni mogoče dolžiti Bianchija tihotapstva z obremenilnimi okoliščinami, ker ni bil član kriminalne organizacije. Zahtevo popolne oprostitve je postavil odvetnik Sdrdillo tudi v pogledu manjših obtožb, ki se tičejo njegovega varovanca. Zahteval je, da se mu priznajo olajševalne okoliščine, ker ni bil še nikoli kaznovan in ker je razmeroma mlad. Sledil je zagovor odvetnika Radiča, ki brani Castellija ter odvetnika Vecchia v korist Casaglie. Oba zagovornika sta zahtevala popolno oprostitev svojih varovancev. Ves popoldanski potek razprave je zavzel govor odvetnika Antoninija, ki brani bivšega finančnega stražnika Leonarda Ferrara. Tudi v tem primeru je zagovornik zahteval popolno oprostitev obtoženca. Po njegovem mnenju obtožnica in ves potek razprave ne vsebujeta nikakršne osnove, da se naprti Ferraru odgovornost za tolikšne prekrške kot jih je skušal dokazati državni tožilec. Prav posebno se je zagovornik zadržal na obravnavanju primera obtoženca Giacomo Cragnoli-na, ki je v neki svoji kasnejši izjavi zanikal obtožbe, katere je prej povedal glede Ferrare. Po tem je rekel zagovornik se zdi, da odgovorni organi finančne straže niso uvedli novih poizvedovanj, potem ko je Cragnolin izpovedal, da je omenil Ferraro-vo ime zato, da bi 'prikril druge odgovorne osebe. Nato je zagovornik izpodbijal trditve obtoženca Colombija ter zaključil z zahtevo, da se Ferraro popolnoma oprosti. Razprava se nadaljuje danes. Na včerajšnjem jutranjem zasedanju je predsednik odvetniške zbornice dr. Gasser počastil spomin preminulega se ali ga bo skušal prodati, če ga prej ne ho odkrila policija. Tatvino je namreč prijavil predvčerajšnjim 25-letni Giu-lio Comelli iz Ulice Donota 3, ki je izjavil, da znaša škoda okrog 30.000 lir. Nekdo pa je iz avta, ki ga je 30-letni Giuseppe Geletti iz Ulice Piccardi I parkiral na ulici pred svojim stanovanjem. ukradel žepno luč in razno orodje. V Drevoredu DAnnunzio je v prvih dopoldanskih urah včeraj 27-letni Ego Bursich z Opčin povozil z vespo 20-letno učiteljico Mario Garisi iz Ulice del Pozzo 4, ko je prečkala cesto. Pobila se je po bedrih in se bo morala zdraviti nekaj dni. «»-------- Nezgoda na delu V industrijskem pristanišču, in sicer pri podjetju Orion, je včeraj dopoldne 34-letni Giuseppe Masolim iz Ulice Bosco ljubljena, in marsikdo bo obžaloval, da letos ne bo na gradu operet. Toda bolj kočljivo je vprašanje same zaposlitve orkestra. Tržaški filharmonični orkester je stalen in člani prejemajo stalno plačo, zato skuša uprava gledališča Alt»VI IIV ntlNIMCVKl) Namesto cvetja na grob pok. Angela Vremca z Opčin daruje prosvetno društvo «Andrej Cok» 2000 lir za Dijaško Matico. GLEDA Slovensko gledal'11*1 v Trstu JUTRI 9. t. m. »t v AVDITORIJU V FRANCES G°0^ ALBERT HACKEP in , DNEVNIK ANE E*1*1 Režiser BRANKO G kot gost ir,sAjt Scenograf j02E_^abAE5' Kostumograf ALENKA SERSA Prevod JARO Osebe: Otto Frankft JseDe: uu-j t*— krst, Bdith Frank krstova; Margot Bratuževa: Ana dočeva; Gospod f » Julij Gustm, .koya; SP ''Rodošk^ »i Miep - No« Daan - Zlata, ter . Livio BoJ^est S»K la); Dussel - Mode^ef Miep - ^ UTI « (Igr šola); Kral« Košuta. Prodaja vstopnic jpi soboto do 18. or knjigami, Gl. ^V(t št. 20, tel. 61-792 ‘V’1 pred pričetkoij1 P Ul. Roma 15/H. 0 ot ^ V nedeljo 10. t. »• v prosvetni dvorani v KRI2° ^ DNEVNIK ANE & teatro nuoi” a: Jutri ob 21. ur* Pkaj A11^ va «Koc k e in PuS, Tri*. |i> Balduccija Novost .g^iS0 daja vstopnic pn * ,()j gajn-i. ... uri PJLj f V nedeljo ob 21- N^G nje filma za CUC gjrS111 letne noči«. Ingmar pol*' Fenice 15.30 »Vojak nato Rascel, Ajov^ e ^ Excelsior 16.ob ««“%, Cii* te», Aobe Lane ;ltf lo Easunacoior, _ tUKS Filodram matico Tihega oceana* f M. Flor. „ leremUiliijV Grattacielo 16-8°,Avev* s in vohun*. Disney* «TI. ■£’ in vohun*, C3* . <-va < 1 •» 'a Supcrcinema in ** , Viš ». U. Tognazzi pl nell°' «Ska Arccoaleno 15.30 Alabarda 16.15 «din^nijA ljan.,e». Zanim!V? zgodba v zadnl ^ato0 S evvens, t**! ca?'to', ge», Van Hellyn, ( gane. Prepovedano Cristallo 16.30 «pcfameS f „ srčje ZemlK^^icol«^ Cinemascope, ‘bL-iin-rribaldi 1630 «KaW. 4 lurija*. Victor Impero 16.30 «Nez,une A jem življenju«* e Jeif Chandler. r0tt>a ^ Italia 1630 «Medn» ^n. ka», G. Grant, jtf* nicolor Massiino 16.00 «za«aj; 30,L/ K»f Zambiesov*, Hot* g,o. j f F,im, poln dogod'”£eK * Moderno 16.00 «M0Sl ^ |Š ko nadlog*. lfi(W Viltorio Veneto . čat», D. Bergman # prepovedano .hajniO * Astra 16.00 «Izog'D*J 16.00 ««P^a Toriyi ‘i Gary Grab1- JtO, li 15., 17-20. ‘V^V ja!» Ideale ža», Gar; Marconi 15., - - dolar ljubezni*. )gr,<» , Nastopata velik3 .^rtlU-jpjn Wayne in Dean ph4oWu v* b, se v obu.^a. M ci. da se * " ^ dvema ™.„ma! p«'X nama m---'0 .jr delstvo danI.jnief!-e barbarstvu žigu. sredi sredi .Bu, ve,- ranske ‘dk ,rf. t**« EvroP«' SIP''1 v srcu Lvr 5 stavbe, ki J* stavne, j.\ sko gledališč« je j TRŽAŠKA IrM -III. ■»» rT j9* leleH"1 ,rt>" NOVO: Fast: Zadnja mejo Knaflič: „ l' Izdajalec O«0 S' ^ zahodnonemškem protestu v Moskvi Adenauerj evo «jagnje» n' minister za promet zahteva meje iz leta 1937, socialdemo- —' »v * " »”W|V »v m m m y ifVtiNiHblllV W»/ poslanec pa išče «kompromis» v razkosanju Češkoslovaške it ko Je bil sovjet-na »g« Nikita Hruščev CekaterT'v.1. Franciji, so '“Ogi na Zahodu no talrt„!SUdarjali <>. da bi ‘o'^^rtnerju de Gaul-bi s™"1 Proste roke*, da % ^>ge.1. s svojim go-Pomeniti ru^evom> mirno ki * l> brez »pritiska*, tit itw: na de Gaulla modnost - Aaenauerjeva pri-onstran francosko- l88,'da *^e' ^ePrav je 8 svoio^denauer ni odšel !'?»«a*1,0 zda ali -ir samo zaradi te-S, io ^ kar zaradi te- tam„res’ .da so mnogi Ho ali „„?€nje dobronamer- 15 ko c! naivno sprejeli. v kakpm Je. nat° Hruščev kakem .^v°iern govoru, na ?tugač» TreJemu ali kako ^ntiesrii Franciji nekoli-* bernskih Prebujajočim ti krn militarizmom, berilij Hruščevu «za-?snerk j? da je do Ade-ie krivico njegove Nemčija S-Saj da Je Za' bežela j« ^ Ja miroljubna kje Hruša. nima pozivali - 8Va na previdnost % so ^°ye- Isti zahodni jbrili a rt Za^° močno pou-u.enauerjevo «ogor-'ki ga88^^1, v Pro veiprČ, ,Je zahodnonem-^f°Il j,^ anik v Moskvi t eed sovjetski vla- i ' zdeli ,?e morda ko-f^ikor ,. 'ogicno, seveda, v v bila -o abodna Nemči- ’*bl > loi si 2 tio Z^reL,tist0 jagnje, L;^ Zart» - ?ela- Toda do' ?110 dm!!i *et še po-Je?a čaSa cAe.ne izjave zad-Adenauerjevo «o- dnu, avlja3° v P°" ^ fiStt?' Zah0d"°- Jvetu i”s«aKi so vzbudili ij^ti, t)0,oVprecei zaskrblje-1 vla^e,bn° .so nem- Ni, s-1 kr°gi uradno pri- S'^ne foi N. -eb (i«!oriena oporišča v 0 v Sni8 .iščejo oporišč čit-^Pani i. vnt co k°t se jim 3°i0vor?^nPa: da..imaj0 'e ri^avah in da se j jm § J*avi Je, jja felo ponujata. iti,"'sovor,,nonemške vlade - s predsedniki k° s- zreze, toda v ča- t8 wt'i deict.;,Je najmanj na ebi6hJ ’• da si Zahod-4 V*. dežela tKjini' ker P J’ ker rt-la. baje ni do- Tri Vi^bio tniM Premajhna. Nemči priča, da ST- ki vCl]a ni ono ^ za P bilo iz- mir k— tr i‘‘UI v svetu. ^Vifeeitiškt 18 8n del zar ^ vTe k8 Politike, ki •5'fe bit- druS2ce kot bi Ji ie p°ntika drža-»>; 1«; ^ drug0(js?. bila na Du- \v 2ahodniVMAvstrlji in l>ov.i Naciji šte- *bicev Vatlja beguncev ifeki ,,i?a katerih so slepot. jasno in S |?kjb ^S8 le zborovanj §o Jojvodh-Cev- in Nem' ?bfovekel.,Udane‘ Morda bo ■ Vahi“ ua so na teh govorile «ne- SK to - Sfeičije^^jani Zahod-Sfeitiii Avstrije, ki i % ZVeze ^ni nimajo Sbisu, So tPr„ Toda znano in zahiiUdem av’ W- Predsto odnonemški z. SroZa!n>ki. ne le a li' ProstnVniki. 1? k?, ie m-J1X)ke> ampak ža^d StSa4aIa nam^ XS da ska materialna di večdn° mogli orga-žkibitisni^vna zborova-ljudi-ki s« Sifebjših t,S,rispeli iz V h C^dl ze>0 od. 5% ? ta Nemčiie- llh S Pnni ,!se' v zad-.. beh Posebno v zad- !t'Sdi''’leSe ne oglašajo ikifi!1*, »navadni dr- Si Pač ^.«be» ‘be ru.tV Pa tudi «kva-*• to se pravi tNtji ce°o nskega" Par' rthc.Jeve _yeio same Ade. vlade. Zahodno- “et Zvezm I., “““uuno-<1 ^ter za S® k?W ^ je- “ Christoph A\ ®vojemred dnevi v h°-a 2 . govoru zali1*?' sy°etn lr,eba »“det- (j,.k stot,n- ' *o bili po ti - tt-fskoj; vojni izqna-> rt>-v in ? obojo- p- ^‘vSister hkrati pro- t?%jn'.da fel sedaj izit bii 'tjavo h Seebohm M C°*„da>- ne da .. * Vpraša,1- ne m da „ ^.ker da je se sem jaz, še tri leta, bi zmagali. In potem bi se vrnili v svojo domovino...> In tudi tega ni Seebohm rekel morda v kaki sveti jezi in nepremišljeno, saj je istega leta na nekem zborovanju ponovil: «Nemški Vzhod obsega ne le Labo in O-dro, pač pa tudi Češko in vse ozemlje, kjer so nekoč Uveli Nemci>. Leta 1947 je Seebohm ponovil: . večje. Čeprav ni mogoče predvideti točno kdaj, je vendarle gotovo, da bo nekoč prišel dan ko bodo surovine, k: so danes raztresene v mali koncentraciji morske vode, in zaradi tega za mnoge name-n’ neuporabne, postale pravi rudniki. Zabeležen je že poskus pridobivanja magnezija iz morske vode s pomočjo elektrolize. Oceanografi cenijo da se bo koncentracija aiuminija v morski vodi v na-sUdnjih sto letih podvojila. Popolnoma gotovo pa je že, da se bo kmalu začela eksploatacija na manganu bogatih kroglicah, katerih plasti so bile odkrite na dnu oceana. Toda vse, kar je bilo doseženega in kar se še dosega presega le majhen izlet v domeno fantastičnosti, v pod-r.čje potencialnih možnosti, katere skriva v sebi ena sama molekula vode. Ko bo uspelo razdvajanje vode na njena dva radikala, na pozitivno naelektriziran vodik in na negativno naelektrizirano iv.droksilno skupino in trajno zadržanje teh razdvojenih radikalov v hladilnikih s tekočim helijem pri temperaturi, k, bo zelo blizu absolutni ničli, bomo dobili nov močan izvor energije. V trenutku ko bo neki medplanetarni ladji al' kaki drugi zemeljski napravi potrebna ogromna energija, bo mogoče molekulo vodi osvoboditi z odstranitvijo ohlajenega medija, ki zadržuje svobodne radikale v ravnotežju. Tehnologija medplanetarnih poletov kaže tako žejo po energiji, da je že sedaj precej jasno, da bodo nekega dne tudi v sedanjem trenutku navidez neizčrpni nuklearni izvori postali nezadostni. Tedaj bo fuzija jeder preostala edina možnost, da se bo zadostno rastočim potrebam. Edina surovina sta devtenj in tncij, ki sta v vseh prirodnih vodah v zelo malih količinah in ki sta sposobna za tuzijo. fuzija atoma devterija in atoma tricija v atom helija pri istočasnem osvobajanju neu-‘.rona, bo iahko sprostila mi-lijf rdo kilokalorij energije iz enega litra vode. Ocenjenih deset biliionov ton devterija v oceansKih vodah bi dalo ir.lijonkrat več energije od vi eh navadnih atomskih energetskih procesov skupaj. Negativna stran je -e v tem, da se lahko omeniena reakcija doseže šele pri temperaturi od 45 do 100 milijonov stopinj C. Potrebno bo zato še precej časa, da se najde način. kako zavreti ta proces, morda z magnetskim postopkom, in da se bo eneigija, ki jo bo sproščeval, črpala pestopno namesto na eksploziven način, ki se zdi za seda; edino možen. Ce si dovolimo predvidevanje, da bo vse to, pa čeprav se zdi v sedanjem trenutku šc tako fantastično, v bodočnosti uresničeno, bo dobila vi da za človeštvo pomen dvakrat neobhodno potrebne snovi za njegov obstanek. Inž. LJ. NEDELJKOVIC Jugoslovanski kaleidoskop V strukturi zunanjega izvoza odraz nagle industrializacije V prvem letošnjem tromesečju izvoženega trikrat več industrijskega blaga kot kmetijskih pridelkov Predvčerajšnjim je v Beogradu zasedal upravni odbor jugoslovanske zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Tu je bilo govora o jugoslovanskem izvozu v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po podatkih, ki smo jih dobili, ip Jugoslavija v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozila blaga za 36 milijard dinarjev, kar je za 5 milijard dinarjev več kot v isti dobi lani. Značilnost redanjega jugoslovanskega izvoza je v tem, da je Jugoslavija izvozila v inozemstvo za 27 milijard dinarjev industrijskih izdelkov in industrijskega blaga in komaj za 8 milijard dinarjev kmetijskih pridelkov in predelanih kmetijskih pridelkov. Do /adnje vojne in osvoboditve ’e bila Jugoslavija pretežno ali skoraj izključno agrarna država .n je izvažala skoraj izključno poljedelske pridelke, živino in le nekaj predelanih kmetijskih pridelkov ter, seveda, nekaj industrijskih surovin, predvsem železne rude, Analiza sedanjega izvoza pa nam kaže ogromen skok, ki ga je napravila industrija, tako da odpade pri jugoslovanskem izvozu na kmetijske pridelke komaj pičla četrtina njegove vrednosti. Iz podrobne analize njenega izvoza v prvih treh mesecih letošnjega leta zvemo, da je izvozila za 3 milijarde 600 milijonov dinarjev usnjenih izdelkov in usnja, za 3 milijarde 500 milijonov dinarjev izdelkov lesne industrije, 3 milijarde 400 milijonov odpade na barvasto metalurgijo, 2 milijardi 600 milijonov na izdelke kovinske industrije, obilni 2 milijardi na tekstilno blago in milijarda 700 milijonov dinarjev na ladje, ki jih je jugoslovansko ladjedelništvo izdelalo za tuje družbe in .ntere-sente. Seveda je na kmetijske pridelke v prvih treh mesecih letošnjega leta odpadel razmeroma manjši delež ker je znano, da imajo kmetijski pridelki večji delež v drugem polletju, posebno v četrtem tromesečju, ko pride na vrsto izvoz pridelkov zadnje letine, toda to, v bistvu, ne spremeni dejstva, da je Jugoslavija postala izvoznik industrijskega blaga in da prihaja njen izvoz kme- Ondina Otta o Del Monacu Ko je pred dnevi slavni italijanski pevec Mario Del Monaco gostoval v Zagrebu ikot Canio v Leoncavallovi operi (Gilumačii«, je kot gostja pela vlogo Nedde Tržačanka in sedaj članica mariborske Opere Ondina Ot-ta-Krasinčeva, ki je skupno z Del Monacom doživela ogromen uspeh. Naša rojakinja ie takole izrazila svoje vtise: •Težko je v skopo odmerjenih stavkih povedati vse, kar sem doživela. Naelektrizirano ozračje pred samo predstavo je bilo na višku in odkrito priznam, da sem — čeprav sem že večkrat pela s slavnimi partnerji — kot so Gino Becchi, Giuseppe Campora, Carlo Tagliabue, Tito Gob-bi in dr. — imela pred začetkom malo treme.u •Z Del Monacom sva ime. la pol ure vaje, vse ostalo pa je bilo kar na odru pri predstavi. Kot kolega, part. ner in pevec je Mario Del Monaco čudovit. Njegov bajni glas, združen z odlično odrsko igro in južnjaškim temperamentom, je nekaj nepopisnega. Saj me je v prvem dejanju vrgel na tla, da sem si dobesedno prele»nila čevelj in sem do konca igrala kar bosa. «Prvič v življenju sem na odru izgubila kontrolo nad seboj. Se po petnajstminutnem aplavzu sem imela solze v očeh in mislila sem, da Je vse, kar pojem, čista resnica, tako me je prepričal s svojim glasom in svojo igro« iiiimiiititiiiiiitiiitttiiiiitiimiiiiioiiiiiHiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiimmiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiii dmatelb.tvo ni u&dno hokkj Sancta simplicitas... Ul&ditaciie oS bptehodu med panoji laMta* or blilialiso ~a mateljm o hopttlmn mmaju 1. Amaterstvo ni vedno hob-by. Zlasti ne, če si človek izbere slikarstvo. In potem vse svoje življenje boleha za kronično izgubljenostjo svojih iluzij in ambicij ln ko sem pred dnevi prestopil prag koprskega muzeja, me je skoraj šokiralo število teh ljubiteljev upodab lianja. In število njihovih prostodušnih slik v čipkastih okvirih. Vsi imajo pravico upodabljati, vsi imajo pravico obešati svojo zdravo samozavest na panoje m se javno izpostavljati dobrohotnim pomenkom. Tudi a-materji slikarji. Akademski naslov je lahko nečimrna formalnost, španska stena, za katero sc lahko skrije pomanjkanje invencije in dobrega okusa. Spominjam se Horvata iz Nazarij, o katerem smo v tem listu že mnogo kaj napisali: upodablja iz notranje potrebe, Ker ne more drugače. Riše. ker ga ta posel ugonablja in ker hoče, da ga ugonobi. Ker z njim izgoreva. In kakšna sreča, kakšna milost je pravzaprav to, da lahko za neko stvar izgorevaš! To seveda ni več hobbg. In za pravega. predanega, zapriseženega amaterja-slikarja naj bi ne bil, vsaj ne v prvem planu. Jugoslovani si ustvarjajo tradicijo umaterskegu slikarstva, Tu je hlebinjska šola. In Generalič. Pri Slovencih Horvat in še kateri nemara. Na panojih, kop r skega muzeja vise slike, pretežno olja in akvareli, od teh pretežno spet pejsaž in portret. Petnajst imen amaterjev navaja seznam. To ni neznatno ali vsaj ne tako neznatno, da bi hodili mimo muzeja ravnodušno. II. Ko je ruski slikar Hartmanu razstavljal v Moskvi, si ni mogel misliti, da bodo njegove slike ostale v zgodovini — glasbe Da, res je: glasbe! Kajti celotna razsta-la je inspirirala skladatelja Modesta Musorgskega, da jo je prenesel v glasbo. Vsako sliko posebej je odel v tonsko podobo in danes je to ena od znamenitih glasbe ni/i mojstrovin. Slikarska u-metnost, ki je inspirirala glasbeno. Hartmannove slike torej niso bile mrtve in negibne. Govorile so in spodbujale. To je pravica umetnosti. In njena dolžnost, če naj bo resnična. Razstava slikarjev-amaterjev v Kopru je spodbudna: bolj zaradi zdrave MlrllllllHnilllllMIIIIMMIIIIMIIIHMtlllllMIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIinilnilllllMMIMIIMIIIflMIIIIIIHMtll HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Pazite, da si ne zapravite prestiža, kajti gradite na dokaj krhkih temeljih. Iščite opore in spodbude pri svojcih. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Pokažite več volje, kajti vas jemljejo za zgled ljudje, ki z vami delajo. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.); Zvečer boste hudo utrujeni, zato si ne prevzemajte obveznosti, kajti čaka vas zelo naporno delo RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Sprli se boste s sodelavci in s predpostavljenimi. Skušajte se pripraviti na dokaj ostro srečanje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Ne boste imeli preveč volje do dela, kar bi znalo vplivati na uspeh posla, ki ste ga podvzeli. Več energije. DEVICA (od 23. 8. do 22. B.); Veliko se vam obeta Možen je precejšen zaslužek. Vprašanje je. če ste kos nalogi ,ki jo prevzemate. TEHTNICA (od 23, 9. do 23. 10.): Opravka boste imeli z ljudmi, ki ne poznajo popu ščanja. Ker se zavedate težav, se nanje pripravite. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11,): Odlično vam bo uspela finančna zadeva, toda to naj vas ne zavede, da se drugič spustite v še bolj tvegane posle. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.); Izkoristite vso svojo strokovnost in spretnost in zvečer vam ne bo žal truda. Ostanite pa v okviru meja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Pozitivno bodo oce- nili vaše delo. Nadaljujte po tej poti, da popravite napako, ki ste jo storili prejšnje dni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Kaka težava tehničnega značaja. Ne bo hudo, vendar ne podcenjujte tekmecev, ki špekulirajo vprav na tem. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Dobiček zagotovljen. Ne nasedajte govoricam in spletkam. Dobili boste obisk, ki vam pa ne bo preveč všeč. ambicije kakor zaradi slik. ki jih gledamo. Tri skupne značilnosti ima: primiivi- stični žargon idealiziranja, tako znan iz malomeščanskih salonov secesije (»Lov na srnjaka»: ponosna drža v prvem planu kakor pozicija floretov pri grand sa-lut — zadaj gozd, romantična planota in lovec z zelenim klobukom, ki men na živali), odsotnost kompozicijske tehnike in estetska norma barve. ildina možnost, da se stanje na barikadah amaterizma popravi: tečaj ali krožek, kjer bi predaval akademski slikar. Ta ali oni. III. Posebej sem obstal pred številnimi akvareli Ivanke z,ega-Kalc. Objekt: pejsaž. Košček domače sodobnosti, dovolj realističen, ne pretiran v barvi, gibek in sproščen v figuraciji, morda mali. prenatančen v detajlu. Za amaterja pa vsekakor velik uspeh, zlasti še, ker slikarka ohranja svoj način pristopanja k predmetnosti in se pogumno loteva na videz nepomembnih izsrkou. Jože Breč je ljubitelj mi-nuciozne akvarelne tehnike isjegove štiri sličice niso večje od normalne razglej niče, a so tuko delikatno izdelane, da težko verjamemo v originalnost zasnove. Mil ko Janežič je iz svojih vijoličastih ženskih portretov napravil same Madone. Zgledne Madone sicer, a preveč idealizirane. Boljše so njegove krajine, zlasti pa še kakšna mestna impresija, n. pr. Varšava-staro mesto ali pa koprski trg z Loggio, kjer je čutiti embrionalen zametek impresionizma A tudi tu je vprašanje ske norme. Potem, je mladi slikar-amater Dario Desimo-ne: velika platna z rahlo slutnjo kub-stične figuraci-je. Nekakšen moderni realizem, a več kakor hobby. in nazadnje najplodnejši med vsemi, amater-akvare-list Drago Skerlavaj: vse je več ali manj disciplinirano izrisana linija. Nič čudnega, saj je avtor arhitekt. Ce pa v sebi čuti prebujenje umetnika, naj njegov kist in paleta ubopata tudi občutek in srce. Vsi 1 stali so brez posebnega osebnega izraza, če naj to tako imenujemo. Razveseljivo pa je Zc dejstvo, da slikajo. In da Jim ne zmanjka poguma za razstavljanje. Tudi to je nekaj. Pobuda je koristna zalo je bil tudi kriterij namenoma negostoljuben. M. L. tijskih pridelkov ie daleč na drugo mesto. Samo ob sebi se razume, da se jugoslovanska industrija potrošnega blaga — vsaj je nekaj časa — ne more enakovredno kosati z industrijami visoko razvitih dežel Zahodne Evrope, kajti industrijski razvoj terja «vo-ju dobo. Vendar nam oodo naslednje .številke dovolj izrazito pokazale nagli industrijski vzpon Jugoslavije, ki smo ga prikazali v 2*rezi s številkami o jugoslovanskem izvozu. Pred kakim mesecem so v statističnem oddelku Združenih narodov ugotovili, da je industrijska proizvodnja Jugoslavije, v odnosu ca zadnje normalno predvojno leto, tako narastla, da je to povečanje največje v svetu. Globalno se je industrijska proizvodnja Jugoslavije — v razmerju z letom 1939 — povečala za 3,9-krat. Podrobnejše številke pa govore takole; Leta 1939 je prišlo v Jugoslaviji na posameznega prebivalca komaj 72 kWh električne energije na leto. lansko leto pa je prišlo na posameznega prebivalca Jugoslavije že 493 kWh elek* ‘rične energije, kar pomeni, da se v celotnem jugoslovanskem merilu bližamo Italiji, dočim ie Slovenija — s svojimi 1250 kWh na prebivalca — daleč pred Italijo, Francijo, Avstrijo in še marsikatero drugo močno razvito deželo v Evropi. Pred vojno je prišlo na posameznega državljana Jugoslavije 432 kg premoga na leto, lani pa se je količina izkopanega premoga na prebivalca povečala žt na 1144 kg. V kovinski •ndustriji je Jugoslavija zabeležila sledeči skok: 1939 so jugoslovanski plavži dali borih 14 kg surovega jekla na prebivalca, lani pa že 70 kg. Seveda je 'o še daleč za visoko razvitimi deželami, predvsem za ZDA, Švedsko in Zahodno Nemčijo, toda skok 'e izreden. Cementa je prišlo pred vojno na državljana 55 kg na leto, lani se je proizvodnja cementa povečala na 120 kg na državljana. Morali bi navesti še proizvodnjo tekstilnega blaga, pro. izvodnjo sladkorja pred vojno in po vojni in še vrsto drugih takih primerjav, ki dokazujejo, da je skok izredno velik, kar dokazujejo podatki tudi iz statističnega urada Združenih narodov. Industrijski razvoj je nujno vplival na splošne spremembe v Jugoslaviji, med katerimi je zelo značilna tudi urbanizacija. Jugoslovanska mesta so se v povojnih letih močno razširila in povečala, kar se posebno opaža v glavnih mestih. Beograd n. pr. se je približal 700.000 prebivalcem, Ljubljana se je malone podvojila, Zagreb. Sarajevo pa, ki je podobno bi mogli reči za pred dvema dnevoma slavilo 15. obletnico osvoboditve, je postalo povsem novo mesto, ki bi ga človek, ki ga je poznal pred vojno, niti ne spoznal več. V petnajstih letih po osvoboditvi so v Sa-lajevu zgradili 13.000 novih stanovanj, trenutno pa imajo v gradnji 3500 novih stanovanj, Sarajevo šteje že 200 tisoč prebivalcev in se uvi^ šča med naibolj industrijska mesta Jugoslavije z lanskoletnim brutoproizvodom v vrednosti 146 milijard dinarjev, ki naj bi segel v letošnjem letu že na 165 milijard dinarjev. Nacionalni dohodek Sarajeva pa je lani znašal 52 milijard dinarjev, letos pa bo baje segel že na 70 milijard dinarjev Poleg že omenjenega števila novih stanovanj je Sarajevo v novoj-nih letih dobilo med drugim moderno klinično bolnišnico, 30 zdravstvenih ustanov, 22 ustanov za otroke. Drugi primer: Pred vojno je sedanje Sve-tozarevo bilo majhno mestece, danes pa je že pravo mesto, kajti industrija je pri-tegnila v mesto ogromno podeželskega prebivalstva. Za Svetozarevo je značilno, da zgrade vsak tretji dan novo stanovanjsko poslopje, tako dp Svetozarevo «dobt na leto po tri nove ulice«, kot pravijo domačini. — Ali mi nisi rekel, naj odvržem bremena?! Pred volitvami notranjih komisij v CRDA Stališče kovinarske stroke FIOM da se premosti kriza v ladjedelnici Prijavljeni sodišču zaradi pohujševanja mladoletnic S Kolesarska dirka po Siciliji Delavci naj sodelujejo pri investicijski politiki Uspeh akcije odvisen samo od delavcev V torek 12. aprila bodo tržiški ladjedelnici izvolili nove notranje komisije. Sindikalna stroka kovinarjev FIOM si v skladu z vso dosedanjo politiko za dosego sindikalne e-notnosti na vso moč prizadeva da volitve ne bi vnesle razdora, ideoloških prepirov in podobnih škodljivih pojavov med delavske vrste, ampak bo skušala najti med sindikalnimi organizacijami stične točke, da bi se zboljšale delovne in gmotne razmere delavcev, da bi se dosegla popolna zaposli tev vseh delavcev in uradnikov CRDA in da bi se ustvarila nova delovna mesta, kar predstavlja pogoj za gospodarski napredek. Zaradi enotne in odločne borbe delavcev CRDA, sodelovanja sindikalnih organizacij ter aktivnost notranjih komisij so lansko leto zagotovili nadaljevanje dela po 40 ur na teden za vseh 2400 suspendiranih delavcev; dosežene so bile mezdne in normativne izboljšave z obnovljeno vsedržavno delovno pogodbo; IRI je določila 3.8 milijard za modernizacijo ladjedelnice; zadovoljivo se je rešil spor v zvezi z uslužbenci v menzi tako, da so jim zajamčili zaposlitve v Delavskih zadrugah z nespremenjenimi ekonomskimi in normativnimi pogoji. Delavci, kakor tudi vse prebivalstvo Tržiča in go-riške pokrajine, so se v preteklem letu stalno zavzemali za popolno zaposlitev in za odpravo krize, v katero je zašlo podjetje. Položaj se je zelo poslabšal z odločitvami ministra za državne udeležbe, IRI in ravnateljstva CRDA, da se v avgustu ukine proizvodnja in zapre oddelek OMFA, medtem ko so sedaj v nevarnosti elek-tromehanične delavnice. K temu moramo dodati še to, da se je število zaposlenih od zadnjih volitev v notranji do danes skrčilo do 1000 enot. Da bi politika večanja brezposelnosti in zapostavljanja podjetij z državno udeležbo, kakršna je tržiška ladjedelnica, ne rodila tistih uspehov, ki si jih nadejajo veliki mo- Z motorjem v financarja Včeraj okoli polnoči sta se prijatelja 25-letni Periet Viktor in Radeti{ Leopold 6ba iz Medje vasi vračala z motorjem iz Tržiča proti domu, ko sta v Ulici Valentinis trčila v financarja Cozzija Nicola, ki se je vozil s svojim kolesom. Vsi trije so zleteli na tla in se nekoliko poškodovali. Z avtomobilom Rdečega kri. ža so jih prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bosta mon da Radetič in Cozzi zdravila 7 dni zaradi raznih udarcev in ran po telesu, medtem ko se bo moral Periet zdraviti od 10 do 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije, zaradi rane na čelu, verjetnega zloma lobanje, in drugih po-akodb. #» — Napadalcem deklet iz Doberdoba potrdili prejšnjo kazen Pred prizivnim porotnim sodiščem v Gorici so včeraj za zaprtimi vrati potrdili kazen, ki jo je prisodilo tržaško sodišče Alessandru Pa-corju, Nazariju Steffeju in Giuseppu Zottiju iz Ronk zaradi napada na dve mladen-gki iz Doberdoba. Zagovarjala sta jiih odvetnika Pascoli nopolisti, je naloga vseh delavcev, da se aktivno udeležujejo enotnih borb v podjetju, kakor tudi v svojem sektorju, tako za zagotovitev dela kakor tudi za mezdne izboljšave. V tem boju ne more nihče zamenjati vloge delavca, od katere je odvisno, če bo uveljavil svoje zahteve ali če bo dopustil okrepitev delodajalčevih stališč. FIOM je sestavila obsežen program, s katerim stopa na volišče. Ta program je sestavljen na takšen način, da nakazuje rešitev vseh obstoječih vprašanj: okrepitev podjetij IRI v protimonopolističnem smislu, ponovna zaposlitev vseh suspendiranih delavcev ter pričetek novih delavnosti, kot je obljubil minister za državne udeležbe. Ker bodo v parlamentu v kratkem razpravljali o proračunu podjetij z državno udeležbo za leto 1960 FIOM predlaga: obnovo ladjevja FINMARE, v katerem je še vedno veliko ladij, ki so bile zgrajene pred ali med vojno. Z investicijami v elektro-mehaničnih delavnicah, ki so jih z ustanovitvijo FINCAN-TIERI ločili od CRDA, naj se jim omogoči konkurenčnost na domačem kakor tudi na mednarodnem tržišču, da bi postale veliko industrijsko elek- tromehanično središče v Furlaniji in Julijski krajini. Podjetja IRI naj ustvarijo nova podjetja za proizvodnjo gospodinjskih pripomočkov, s čemer naj bi se odpravile posledice zapore OMFA ter se zaposlili vajenci in suspendirani delavci. FIOM dalje zahteva, da sindikat sodeluje pri obravnavi važnih vprašanj v podjetju, da se dosežejo soglasja pri namestitvi in klasifikaciji delavcev ureditvi njihovih plač in določitvi delovnega časa; predstavniki sindikata naj dejansko sodelujejo pri upravi socialnih institucij, kakor so odbori proti nezgodam na delu, počitniške kolonije, rekreativni krožki tid. Končno organizacija kovinarjev FIOM zahteva, naj se vodstvo podjetja in predstavniki delavcev posvetujejo o izvajanju programov investicij v podjetju in o njihovih posledicah na delavce. To so bistvena vprašanja v podjetjih z državno udeležbo, ki se morajo rešiti s skupnimi napori vseh sindikatov, notranjih komisij, ustanov in zvez, kajti od njih v veliki meri zavisi prihodnost tiso- Ena izmed deklet je imela komaj 13 let Goriška kvestura je prijavila sodišču 31-letnega Gior-gia Visintina, trgovca iz Ulice Morelli 25 v Gorici, 24-letnega Francesca Tresiata trgovca iz Vicolo del Guado ter natakarja 26-letnega Maria Baiza iz Ulice Lunga 66 zaradi spolzkih dejanj. Visintin je ta dejanja večkrat počenjal in se mu to šteje v breme. Baiz pa je prijavljen zaradi pohujševanja mladoletnic. Na podlagi člena 109 kazenskega zakonika sta s tem v zvezi plačala globo 70-let-na Giorgina Furlan vdova Vi-sintin rojena na Opčinah lastnica hotela v Zagraju ter 40-letni Giuseppe Trevisan lastnik hotela pri kolodvoru v Zdravščini. Osebe, ki so vpletene v to zadevo, so si izbrale 4 mladoletnice, od katerih je bila ena še otrok, saj je imela komaj 13 let. 16-letna C. M. in 15-letna G. P. sta 14. januarja zbežali z doma in so ju nekaj kasne je dobili v Milanu, kamor sta šli isikat avanture. Še pred tem pa sta se seznanili z o-menjeno skupino prijavljen-cev in z njimi prebili Silvestrov večer. Pozneje sta s seboj pripeljali še 15-letno C. R. in 13-letno B. R. V različnih družbah so se potem sestajali še v januarju v hotelu Al Gelso v Gradiški in čev in tisočev delavskih družin in gospodarsstva naše po-1 v drugih hišah. Po srečnem krajine. | naključju je policija skupino Spoznavajmo naše mesto V našem zadnjem članku, ko smo govorili o kriinem hodniku sv. Antona, smo o-menili ostanke rimske kmečke zgradbe iz prve cesarske dobre (cesarja Avgust-T ibe-rij), ki se še nahajajo pod temelji istega samostana. Nočemo s tem reči, da je Gorica obstajala kot večja naselbina pred odlokom Otona lil. iz leta 1001, ki je določal odvisnost goriš kega fevda od furlanske marke, zadostuje nam pa vseeno, da lahko u-gotovimo, da je bil ob vznožju griča, kjer stoji danes grad in je bila nekoč rimska vojaška opazovalnica, sfun-dus», to je posestvo in »vil-la» (bivališče kolona), podobna tistim, ki so se našle pri arheoloških izkopavanjih v Ločniku in Kaprivi; podobna tisti v Solkanu (fundus Sili-canus) ter oni v Skrljah v Sovodnjah (fundus Scarii) itd. morali bi sedaj tu napolniti našo rubriko s slikami predmetov, ki so jih našli pri izkopavanjih, še bi hoteli zadovoljivo pojasniti bralcu karakteristike teh rimskih kolonij; ker nam to ni mogoče, bo morda bolje, če si či-taielj sam ogleda te predmete, ki so po vseh muzejih naše pokrajine. Kot vabo, vam prikazujemo samo sliko majhnega spomenika, žrlve-nika, ki so ga Rimljani posvetili bogu Hoče. Stala v začetku mostu, ki je segal čez reko, tam kjer,, je danes furlanska Mainu zza ali slovenska Majnica, kar ustreza latinski »Mansio ad pontem Aesontili» (postaja za zamenjavo konjev): kraj, ki je bil opremljen s kopališčem, s skladišči krme in živeža in (če nam cenzura dovoli) javno hišo. Most je služil cesti, ki je šla iz Ogleja, glavnega mesta tukajšnje rimske pokra-fine (Decima Regio Italica Venezia et Histria), kateri je pripadalo tudi naše ozemlje in Devetak iz Gorice. j in z njim fundus na Trgu sv. ?;>' 'v :• * Antona, do Emone, glavnega mesta severnega dela Panonije, to je današnje Ljubljane. Ko je prekoračila Sočo, se je cesta vila skozi Bilje (našlo se je namreč nekaj ostankov tlaka) po dolini reke Vipave (Frigidum) ter je prestopila mejo med našo pokrajino in Panonijo na prehodu, ki je še sedaj v slovenskem prevodu ohranil latinsko ime »ad Pirumn (Hrušica); nadaljevala se je potem proti Nau-portum (Vrhnika). Originalni žrtvenik je sedaj v oglejskem muzeju, dočim hrani goriški samo odlitek. Poleg teh pa vsebuje muzej še vrsto drugih, to pot originalnih plošč in napisov ki so jih Rimci pustili ob cesti. Ker nam prostor ne dovoljuje, da bi si podrobno ogledali točno smer te rimske ceste po soški ravnini vam samo še preberemo napis, ki je vklesan v žrtveniku: »Bogu Soče (Aesontio) Primipilus (podporočnik) Elij Barbij Montan (Barbiji so bili mogočna tržaška družina) posveča, potem ko je izlil požirek vina i.a zemljo in je iz-pil drugega njemu na čast, ker je bil tako obljubil.« izsledila in početju napravila konec. Dejanje ne spada v prostitucijo, ker dekleta za svoje udinjanje niso prejemala denarja. Kdaj in kje so se sestajali in kaj so počenjali o tem bo izreklo zadnjo besedo sodišče, kateremu je policija izročila v presojo zapisnike o zasliševanju. ---------- Cevi za kraški vodovod so že Antoniu Dal Colu zmaga III. etape Nobenih bistvenih sprememb na vrhu splošne lestvice Doberdobski občinski upravi je ministrstvo za javna dela dodedilo, kakor smo že pred časom poročali, pogozdo-valno delovišče, v katerem bo 10 delavcev zaposlenih 51 dni. Pravzaprav predstavlja delovišče nadaljevalne po- gozdovalne akcije na kraškem pobočju na strani Dola, kjer so sadili drevje Že lansko leto. Prebivalce doberdobske občinske uprave bo prav gotovo zanimala vest, da je podjetje Cesia iz Trsta pričelo voziti na Kras vodovodne cevi, ki jih bodo položili med Vrhom, Poljanami in Doberdobom, kjer bo tekla nova glavna cev tako imenovanega kra- škega omrežja. Prav gotovo ni več daleč* dan, ko bodo pričeli kopati jarek, v katerega bodo položili cevi. To pomeni, da se bo začelo za kraške vasi, zlasti za Vrh, pa tudi za Dol novo obdobje, ki ga pričakujejo z velikim hrepenenjem. , * * * Urad za delo v Doberdobu nam je poslal obvestilo, da danes dopoldne ne bo odprt, ampak samo popoldne od 15. do 16. ure. Seja tržiškega obč. sveta RAGUSA, 7. — Tretja etapa kolesarske dirke po Siciliji je že takoj v začetku oživela. Ze kmalu po startu, ki je bil dan z enourno zamudo, je Paoletti pozdravil tekmovalce in se odpravil sam na pot. Toda njegov beg je trajal le malo in pri Lentiniju je bil že zopet v družbi drugih. Bitka se je vnela kasneje in sicer po Villasmundi, ko je Bui stopil zaradi preluknjane zračnice na tla. Kolesarji Ignisa so takoj sprožili napad, da bi presenetili To- skanca. Ta je hitro popravil okvaro in je v družbi dveh kolesarjev njegove ekipe ki so ga počakali, začel z zasledovanjem, za kar pa je rabil več kot se je predvidevalo. Medtem pa so zabeležili Kazen za nešportno vedenje navijača Ukrep disciplinskega odb^-Edera-S. E2:0 To je posledica prekinitve tekme med enajst®^ do katere je prišlo 27. marca let®1 Sprejet regulacijski načrt mesta Končno ima Tržič svoj regulacijski načrt, ki so ga meščani in ostali prebivalci toliko pričakovali. Načrt j e1 bil na seji občinskega sveta sprejet s 26 glasovi. Dva svetovalca MSI pa sta se vzdržala glasovanja. Načrt predvideva pet con, in sicer: 1. staro mesto; 2. intenzivna cona, kjer se lahko gradijo samo velike stavbe; 3. semiintenziv-na cona, kjer se lahko gradijo stavbe z dvema ali več nadstropij; 4. residencialna cona, kjer se bodo lahko zidale majhne hiše in 5. industrijska cona, ki bo južno od ladjedelnic. «» — Avtomobil zavozil s ceste Ko se je ob 19.30 inženir 39-letni Attilio Bregant s trga Municipio 25 s Fiatom peljal po državni cesti proti Gorici mu je takoj izven Mos-se nenadoma prečkal cesto kolesar, ki se je pripeljal v nasprotni smeri. Bregant je zavil na levo, da bi preprečil trčenje, zavil pa je prehudo in zavozil na levi strani ceste v jarek. Vozilo se ni prevrnilo, pa tudi poškodovalo se ni. Šofer se je udaril ustnice in si jih prebil. Pripeljali so ga v bolnišnico Sv. Justa. Ozdravel bo v desetih dneh. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 19.2 stopinje ob 13. uri, najnižja 5,4 stopinje ob 6. uri. Vlage 70 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez noč odprta lekarna Pontoni-Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. nov poskus bega. Tokrat sta glavnino zapustila Dante in Fagni, ki sta si do Siracuse nabrala nič manj kot 6’40” naskoka. Sele pri Siracusi se je glavnina zdramila, a kljub povečani hitrosti sta Mana in Tognaccini, ki od danes naprej teče majico Ignisa, odšla sama proti ((beguncema*. Po razdelitvi hrane pri No-tu je bila časovna razlika med prvima dvema in njunima zasledovalcema nespremenjena, medtem ko je glavnina še bolj zaostala. Toda kakih 50 km od cilja je Bui zapustil glavno skupino in njemu so se pridružili Tinazzi in dva Švicarja Ruegg In Schappi ter kaneseje še Ce-stari. Vsi ti so dohiteli Mano in Tognaccmija ter so skupno nadaljevali zasledovalno vožnjo. Ta pa ni rodila uspeha, ker jih je glavnina dohitela. Več sreče so imeli z begom Dal Col, Branca in Tezza, ki so zapustili glavnino med Ro-solinijem in Ispico. Kmalu se je trojica nabrala 1’ naskoka in zatem se ji je posrečilo dohiteti Danteja in Fagnija, ki ju je dolga samotna pot proti cilju pošteno utrudila. .Bežeča petorica je skupaj nadaljevala pot proti cilju, toda kaj kmalu je začel Fagni zaostajati. Dal Col je z nepričakovanimi napadi prisilil k predaji najprej Danteja in Tezzo ter kaneseje še Branco. Od Modice naprej je Dal Col sam vozil proti Ragusi s 3’ naskoka pred direktnimi zasledovalci, ki jih je glavnina kaj kmalu dohitela. Na zadnji vzpetini pred Ragusa je Dal Col zgubljal sekundo za sekundo, vendar Se mu je posrečilo vseeno priti °6’‘ pred drugimi na cilj. Od skupine je bil najhitreiši Pardini. VRSTNI RED III. ETAPE: 1. Dal Col Antonio k: je prevozil 162 km v času 4.59’02’’ s povprečno hitrostjo 32,665 km na uro. 2. Pardini Giuseppe (Conca d’Oro) z zaostankom 24”, 3. Na-tucci Giuliano (Moiteni), 4. Fal. larini (Ignis), 5. Vignolo (Iso-lato), 6. Tinazzi (Ignis), 7. Bui (Vghigi), 8. Verucchi, 9. Cesta. ri, vsi s Pardinijevem časom, 10. Minieri 28”, 11. Avagnina, 12. Piscaglia 34”, 13 Ruegg, 14. Cainero, 15. Gattoni, 16. Agata itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. Tinazzi (Ignis) 14.35 09”, 2. Cestari (Ignis) z zaostankom 5”, 3. Fallarini (Ignis) 48”, 4. Verucchi (Ghigi), 5. Bui (Ghi-gi) 1 '59”, 6. Pardini (Conca d’Oro) 2’27”, 7. Vignolo. 8. Dal-l’Agata, 9. Gattoni, 10. Assirel- 11, 11. Cattaneo, 12. Piscaglia, Zaradi neodgovornega in predvsem neumnega vedenja nekega navijača enajstorice S. Giovanmi, ki igra v C skupini diletantskega prvenstva, je sodnik prekinil tekmo med mo štvom iz Sv. Ivana in Edero. Tekma je bila 27. marca letos in Svetoivančani so vadili z 1:0, ko je iz občinstva priletel kamen na nekega igralca Ede. re in ga prisilil, da se je zatekel po zdravniško pomoč. To je bilo v 28’ drugega polčasa. Sodnik je tekmo takoj prekinil in sestavil poročilo o neljubem in predvsem nešportnem dogodku. To poročilo je sedaj proučila disciplinska komisija tukajšnjega odbora in po kratki preiskavi, med katero so odkrili metalca kamenja, kd je navijač Svetoivančanov, je sklenila pripisati zmago Bde. ri z 2:0. illlllllllliilliiiiiiiillililiililililiiiiiiiiiiiiiimniiiiHiimiiimuniiiimniimiiiiiimiilliiiiiiiiiiiill Najboljši boksarji po mnenju NBA Kino v Gorici CORSO. 16.30: «11 Mattatore«, V. Gassman, D. Grey. VERDI. 17.15: «Cudovita, a nezvesta«, Gregory Pek in Deborah Kerr, oinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: « Kartagina v plamenih«, J. Brasseur, A. Heywood, cinemascope v bar. vah. CENTRALE. 17.00: »Napad kozakov«, po romanu »lihi Don« Ebistrizkaja, R. Glebov. MODERNO. 17.00: «Pariške tajnosti«. «»------- Kolesar v avtomobil Nekaj pred 16. uro je 24-letna Rosalia Fabro, poročena Melon iz Ulice Donizetti 45 povozila s Fiatom 600 na križišču Ulice Leopardi in U-lice Leoni 11-letnega dijaka Enrica Grusovina s Trga Sv. Antona, ki se je prav v tistem trenutku pripeljal po Ulici Leopardi. Kakor se zdi, se je nesreča pripetila zaradi kolesarjeve nepazljivosti. Dečka so odpeljali v bolnišnico zaradi lažjih poškodb in bo ozdravil v šestih dneh. Elorde in Hemandez najboljša v mesecu Duilio Loi takoj za prvakom Ortizom v welter junior kategoriji PROVIDENCE, 6. — Po mnej-u »National Boxing Associa-tion« si dva boksarja delita naslov najboljšega v mesecu. Gre za Gabriela «Flasha» Elordeja (Filipinski otoki) in Carlosa Hemandeza (Venezuela). Prvi si z zmago nad Haroldom Go-mesom je priboril naslov prvaka v welter junior kategoriji, drugi pa je premagal s k. o. svetovnega prvaka Daveya Moora v srečanju, ki ni veljalo za naslov. V lestvicah desetih najbolj ših boksarjev sveta najdemo tokrat precej novih imen. Z razliko lestvice, ki jo je objavila revija «Ring Magazine«, postavlja NBA Duilia Loia v kategoriji welter junior takoj za svetovnim prvakom Ortizom. Lestvica je sledeča: Težka kat. — Prvak: Inge-mar Johansson (Švedska), 1. Floyd Patterson, 2. Sonny Liston, 3. Zora Folley, 4. Elčd-ie Machen, 5. Henry Cooper (V. B.), 6. Roy Harris, 7. Billy Hunter, 8. Alex Miteff (Arg.), 9. Mike De John, 10. Cleveland Williams. Srednjetcžka kat. — Prvak: Archie Moore. 1. Harold Johnson, 2. Erick Schoeppner (Nem.), 3. Willie Past rano, 4. Mike Holt (Juž. Afr.), 5. Sonny Ray, 6. Claren. ce Floyd, 7. Doug Jones, 8. Chic Caldervvood (VB), 9. Von Clay. 10. Sixto Rodriguez. Srednja kat. — Prvak: Gene Fullmer. 1. Gustav Scholz (Nem.), 2. Ellsworth «Spider» Webb. 3. Henry Hank, 4. Paul Pender. 5. Ray Robinson, 6. Carmen Basillo, 7. Joey Giardello, 8. Dick Tiger (Nig.),' 9. Gene #Ace» Armstrong, 10. Joey Gi ambra. VVelter kat. — Prvak: Don Jordan. 1. Luis Rodriguez (Kuba). 2. Rudell Stitch. 3. Federico Thompson (Arg.), 4. Benny «K:d» Paret (Guba), 5. Charlie Scott, 6. Fiorentino Fernandez (Arg.). 7. Sugar Hart, 8. Emile Griffith, 9. Ralph Dupas, 10. Denny Moyer. VVelter junior — Prvak: Carlos Ortlz. 1. Duil-o Loi (It.), 2. Kenny Lane, 3. Bert Somodio (Fil.). Lahka —| Prvak: Joe Brown. 1. Carlos Ortiz, 2. Paolo Rosi (It.)’, 3. Dave Charnley (VB), 4. Len Matthews, 5. Battling Torres (Meh.), 6. Wiljie Toweel (Juž. Aft.), 7. Paul Armstead, 8. Alfredo Urbino (Meh.), 9. Mario Vecchiatto (It.), 10. Ray Portilla. briel »Flash« Elorde (Fil.). 1. Paul Jorgensen, 2. Solo-mon Boysaw, 3. Kazuo Takaya-ma (Jap.). Peresna — Prvak: Davey Moore. 1. Gracieux Lamperti (Fr.), 2. Carlos Hernandez (Ven.), 3. Harold Gomes, 4. Percy Levvis (Trinidad), 5. Ike Chestmit, 6. Sergio Caprari (It.), 7. Rafiu King (Nig.), 8. Young Terror (Fil.). Petelinja — Prvak: Jose Be-cerra (Mehika). 1. Freddie Gilroy (Irska), 2. Piero Rollo (It.), 3. Alphonse Halimi (Fr.), 4. Eder Jofre (Braz.), 5, Kenji Yonekura (Jap.), 6. Leo Espinosa (Fil.), 7. Dan.ny Kit (Fil.), 8. Jose Lopez (Meh.). 9. Herman Mar-ques, 10. Emesto Miranda (Arg.). Mušja — Prvak: Pascual Perez (Argentina), 1. Sadao Yaodta (Jap.), 2. Po-ne Kingpetch (Tajlandija), 3. Johnny Caldtvell .(Ir.), 4. Ray Pacecho, 5. Larry Pineda (Fil.), 6. Hiram Bacallao (Kuba), 7. Mimun Ben Ali (Sp.), 8. Do-my Ursua (Fil.), 9. Risto Luuk-konen (Fin.), 10. Ramon Arias (Ven.). V NEDELJO 24. ^ I. avtomobilski ^Tržaškega nM*^, V nedeljo 24. t- gfi organizaciji skupine 'fl# ni« in avtomobilsk 8 # ter pod pokrovitelj .^cistične ustanove I. ,. Jtfi ski rallye za nai škega mesta«. „„ bo 1 , Tekmovalna Pr0?a Trsta preko Gon D' CodrVa, Portogn^ sane, Cervignana, ^ Devina. Tekmovanj . lo za trofejo tržaškega mesta tt \ jj f ja kakor tudi za P ,r> bo podarila turisti«' Poleg zmagovalca pjiie rovali tudi prvih . Povprečna hitrost t bo 50 km na uro-. ojutofj Tekmovanje ho i_aa jjl# avtomobilska V člane aviu-u«-- . ^ Trsta, Gorice, Vid«* po-« visa in bo v!jeb dve jj regularne vožnje nred.*?J izkušnji na cesti i® P jgfir nim ciljem. Zadnja .1^ j nja bo na Foni U'P „ * Pravilnik tekmo ej p- ^ razpolago v pr^Vjtave ' ^ hodnjega tedna. -enl*li ( udeležbo bodo sp sedežu skupine sP- n! see 5o( Ul. Machiavelliji’ ^0!» k žu avtomobilskega jjjjbP' Ul. Koroneo in na krajinskih avt0J?.jmu i° bov v Gorici, Vid10 Film Q z «Športniki, upi k* J DUNAJ, 7. meseca ali v zaC® ; filis °yii do začeli predvaja* .,*■ , ski olimpiadi up1), leyu. Film «gP°^vah * kolajne« bo V £ trajal 90 minut ,, r si Film je bii' ško-amerišk: ^?s^ega 5 PRED NEDELJSKO TEKMO Namesto na igrišče Triestina na sprehodu Titularci Triestine so včerajšnji dan posvetili sprehodu po naravi. Trevisan jih je odpeljal na Kras, kjer so preživeli nekaj ur daleč od nogometnega igrišča. Trener je izjavil, da bo zelo verjetno potrdil za nedeljsko tekmo na domačem igrišču z OZO iz Mantove postavo, lei je pretelelo nedeljo igrala proti Novari. Tržaški juniorji se bodo tudi letos udeležili nogometnega turnirja »Perrots«, ki bo od 15. t. m. 'dalje v Bologni. Turnirja se bo udeležilo približno 17 ju- Lahka Junior — Prvak: Ga- niorskih moštev. vodstvom avstrijsk s y ga komentatorja ^ Pjg sla. Film je sed#J sip. kjer registriraj0 spremljavo, ki je čana Bruna Uherj Ril"11 J Emil Zatopek * RIM, 7. - Ve^J,pek Ji,*1 ski prvak Emil Z ^ . je spel v Rim, kjer opek. ,r kongresa Ular. " k4,91 yj. ostal v Rimu do t n>P di ogledal olimP^j ^ TRŽAŠKI SAHOVSK' Finpovižm t«**! na društvenem ^ Včeraj so odi8za'frz. društven, turnirja ji' skega kluba. l;l Filipovič - Der°^Sfefi'1 Periatti . Capfif " 0:1 Gioulis . Schril fait). Toso . Jasni* V Partiji med Hreščakom ter m^i0i&' Sossijem sta bili očival Bajc je poj; ,' vol® Stanje po * deFUiPovič 12 M:: 8,5 (1), Gioulis (1), Derosst ®.5’ , pief*, (1* Caprio 5.5, Bajc > g0ji£ Jasnig 4, Toso 3-J’ Schrignari 0.5. j(l pr** Svetovno šahovsk0 . Tali i" *otV> ekinila U- , p*1 C»l S A Vu.y prekinila MOSKVA, 7 t 0e6>'i’ šahovskega SY s $ t K* splošno je bila v 41. PotgiP^ v zapletem ima Talj kralja- 5 ca, dve trdnjavi g ^ pa i» Botvinik dve trdnjavi, k tov. V s ] CIRIL KOSMAČ_ 11. mmmrn m Oče je počasi vstal, se z rokami uprl v boke in se zravnal ter nato tudi samo pogledal po svojih vresnatih strminah. — Hm, vresja imam res precej, — je resno prikimal. Toda še svoj živ dan nisem ne slišal ne bral, da bi vres j e kaj vplivalo na glave. Kar pa se sence tiče, tudi prav nič ne vidim, da bi bile vaše glave, ki se sončijo na prisojnem, bolj bistre, kakor so naše, ki se senčijo po teh osojah. Oče je s temi besedami naravnost s prstom pokazal v Modrijanovega Ludvika, ki je v enajstih letih s težavo priplezal od prve gimnazije do mature ter se nato šele po tretjem naskoku z vsemi štirimi komaj skobacal čeznjo. Modrijan je najprej globoko zajel sapo in stegnil vrat, kakor bi pogoltnil prevelik zalogaj, nato pa si je nekoliko krepkeje obrisal brke in spet pokril obraz s svojim trgovskim smehljajem. Ta smehljaj je bil res mrtev in obrabljen, toda Modrijan je z njim prehodil dolgo in. zmagoslavno pot od potujočega kramarčka do trgovca, gostilničarja, posestnika in lastnika treh hiš, zato Je tako obrasel njegov obraz, da se ga ni nikdar znebil, kakor se seveda ni znebil svoje duše, ki je ostala duša potujočega kramarčka. Ce je zbadal, je zbadal zelo previdno in samo takšne sirotnike, ki res niso mogli prispevati niti drobtinice k njegovemu bogastvu. Sam pa je na zbadanja odgovarjal s smehljajem. Njegova koža je bila debela, zato ga ni« bilo mogoče zbosti tako globoko, da bi pozabil na svoja življenjska gesla: «Brez čentezimčka ni lire, brez lirice ni tisočaka! Trgovina zrase iz trgovinicel V trgovini je vse dovoljeno, samo zamera ne!» Tudi očetove besede, čeprav so bile ostre in pravilno zasajene, ga niso zbodle dovolj globoko, zato je na zbodljaj odgovoril s pretirano širokim smehom: — He, he, he! To si pa dobro povedal, dobro si povedal! Te, te, te, petnajst petelinov, botrček, jezik pa imaš, jeziček! Nak, moj mu že ni kos, ni mu kos! Zato pa kar grem! Adijo! —je vzkliknil, zakrilil z obema rokama in se naglo zasuknil, da bi odšel. — Počakaj, no! — ga je zadržal oče. — Nekaj bi te še rad vprašal. Modrijan se je samo ozrl in vprašujoče vzdignil brado. — Rad bi vedel, če si bil namenjen samo do mene? — Je prav počasi rekel oče. Modrijanu to vprašanje očividno ni bilo všeč. Začutil Je skrito past, zato je zamižal, si z robcem pokril usta ter šele po premisleku odkimal: — Ne, ne!... Pravzaprav nisem bil nikamor namenjen, pra\ nikamor... Kar takole sem šel ob vodi, ob vodici, — je zamen-cal na mestu in s kratko roko pokazal v reko. Pri tej kretnji je onstran Idrijce zagledal svoj travnik pa je uprl vanj svoj pogled kakor v odrešenika in sproščeno nadaljeval: — Saj, ob vodi sem šel in, ker me je že zaneslo do Preseke, sem stopil še teh pet korakov, da ti rečem dober dan in da mimogrede pogledam, če bo kaj otavnice. Otavnika je bilo dva voza, da, dva vozička ga je bilo, otavnička, otavnice pa še za pašo ne bo, kakor vidim, še za pasico ne. — Mhm, mhm! — je skoraj slovesno prikimal oče. — Povej no, od kdaj pa si tako daljnoviden, da moraš čez reko pogledati na svoje travnike, če hočeš presoditi, kako kaj kaže trava? Modrijan je trdo zamižal, a vendar je takoj odgovoril, in sicer popolnoma mirno, vsakdanje: — Že dolgo, Andrejček, ze dolgo. Zelo sem daljnoviden. Nemara tudi zaradi tobaka. Saj pravijo, da njuhanje še prav posebno vpliva na vid. Oče je zavil oči proti nebu, češ temu človeku ne prideš in ne prideš do živega. Nato pa je razširil roke in rekel kar naravnost: — Tudi jaz sem daljnoviden! In brez njuhanja! In zato, Martinček moj, prav dobro vidim, kaj tiči za to tvojo potjo. Šel si torej z doma in si takole zavil ob vodi, vodici. Pa si se prisukal vse do mojega vresja. Pol ure daleč, pol urice. In po tej senčici! In vse samo zato, da bi me vščipnil zaradi poba, ker ga ne morem več poslati v šole! — Andrejček! — je zavrisnil Modrijan. In da bi očeta res prepričal, kako globoko ga je užalil, je ogorčeno zacepetal z nogami. — Andrejček, to je pa že preveč, preveč je! Ne, to pa že ni več šala, ni več šalica!... Da bi jaz?!... Ne! Jezus mi je za pričo, Jezušček! Da bi jaz ščipal? Tebe, botrček! Botrček, da! — je ponovil s poudarkom in se takoj zravnal, kakor bi mu pri tej besedi prišla v glavo odrešilna misel. In res je takoj nadaljeval sproščeno in celo karajoče: — Le poglej, botrček, kakšen si! Tako grdobijo mi očitaš, v resnici pa me je Ludvik poslal. ,Pojdi in pozdravi botrčka.’ mi je rekel, .in prosi ga, naj mi nikar ne zameri, če sam ne pridem po slovo.’ In res mu ne smeš zameriti, saj veš — — Aha! — ga je prekinil oče. — Torej si bil le namenjen k meni? — Seveda sem bil namenjen, samo nisem vedel, če bom prišel vse do tebe, — se je zlagal Modrijan in hitro nadaljeval: — Ampak obljubil je, naš Ludvik, da ti bo pisal iz Padove, pisal ti bo. Jn saj se tudi spodobi!’ sem mu zagrozil. .Zapomni si, da je birmanski boter očetov namestnik! In ti se lahko zaneseš na svojega botrčka. Sam si ga izbral, sam si ga prosil, in prav nič se te ni otepal, čeprav smo bili takrat še brez lastne strehe, brez strehice smo bili. Sel ti je za botra in še uro ti je kupil, urico.’ Da, Andrejček moj, če mi verjameš ali ne — — Verjamem, verjamem! Saj veš, da ti vse verjamem! — ga je z naveličanim zamahom roke prekinil oče, ki je bil medtem položil klado na tnalo in prijel za sekiro. — Jezus debelo uro sva se zaklepetala! Kakor dve stari babi, prav Ka"”jc»f ci! Adijo, adijo! — je zakrilil z obema rokama ih proti kolovozu. jt Adijico! — je oče strupeno kliknil za njih) h* m \ js no, Jezušček! — je poskočil Modrij»h ^ - iz telovnika. — Te, te, te, petnajst P^j-leDetala! Kakor dve stari hahi nrav ka* .ris’ dvignil sekiro ter z enim samim zamahom J® do. Nato je preklal še eno in še eno in še eno divjimi zamahi spravil iz sebe zadržano jezo, j« kal sekiro v tnalo in šel v sobo k mami. -^68 — Kaj bo pa zdaj? — je Kadetka dahnila gi d, vprašajoče zazrla vanj s svojimi velikimi, modrih* — Kaj naj bo? Nič! — se je sitno otresel P°P .^0 z rameni, čeprav je prav ob njenih besedah nag° da se v mamini sobi spet odloča njegova usoda — Uh, kako si mulast! — se je našobila pobrisala s čela svetle, prosojne kodrčke. — Pusti me pri miru! — je zagodrnjal pob Kad®** hiše. Zatekel se je h košatemu grmu zelenike, ki j^jjj11 ozki polici za hlevom. Tam je bilo pribežališče nJe= d ur. še tisti večer je oče poba poklical k materini gtfjp ga vprašal brez vsakega uvoda, kar ni bila njpo® J če je že kaj razmišljal o svoji prihodnosti. In k®r ■Gjjje® trznil z nosom, povesil glavo in se pomaknil za ko P,/ :0"7#ti- y lje, ga je začel nenavadno živo in odločno Prig0.^m. se sam učil doma in naj bi hodil v Tolmin k izp .ijal poba ni preveč presenetila, ker je že nekajkrat s‘ je p' vati o njej, razveselila ga pa sploh ni, ker se j® svojo usodo in ker je nekako užival v nezaslišani s mu je godila. Zato je samo s kretnjo glave vrgel 1*® j 111J naslonil na končnico postelje in začel nervozno tr**i(ji * — No, premisli! — je -silil oče vanj, — Spre Tako ne boš ne za kmeta ne za gospoda. u (Nadeli#*** S