Poštnina plalana v gotovini
LJUBLJANA, DNE 25. JULIJA 1938
LETO iS. — Stev. 30.
noMocjun
Stan. M Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. _ Naročnin« Dopise tn spise sprejema u r e d n 111 v o »Domoljuba«. - Telefon 25-«. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92,
Prosvetna zveza oživljena
Danes ob tričetrt na 6 popoldne je ban-ska uprava predsedniku bivše Prosvetne zveze v Ljubljani dr. Jakobu Molioriču vročila ta-le dekret, ki ga dobesedno prinašamo:
Banska uprava v Ljubljani jo z odločbami pov. II. No. 927-1 od 17. februarja 1933 razpustila Prosvetno zvezo v Ljubljiyii z vsemi včlanjenimi društvi in Prosvetno zvezo v Mariboru z vsemi včlanjenimi društvi. Te odločbe so postale pravomočne, deloma, ker je ministrstvo notranjih del pritožbe odbilo, deloma, ker se stranke niso pritožile.
Vsled predstavke predsednikov bivše Prosvetne zveze v Ljubljani In Mariboru od 5. julija 1935 in po ponovni proučitvi predmeta na osnovi § 133. zakona o občem upravnem postopanju
odločam
da se odločbe kraljevske bansko uprave v Ljubljani Pov. IL No. 927-1 od 17. februarja 1933, b katerimi sta bili razpuščeni Prosvetna zveza v Ljubljani z vsemi včlanjenimi društvi in Prosvetna zveza v Mariboru z vsemi včlanjenimi društvi, razveljavijo, v kolikor so te odločbe z odločbami ministrstva za notranje zadeve odobrene.
Razlogi
Ministrstvo je pri ponovni proučitvi pritožb in vprašanja samega došlo do prepričanja, da kraljevska banska upravi v Ljubljani pred razpustom omenjenih prosvetnih zvez ni upoštevala bistvenih predpisov upravnega postopanja, ker v smislu §§ 70, 76 in 79 zakona o občem upravnem postopanju ni zaslišala njihovih statutarnih predstavnikov, niti ni zadosti prončlla činjenic, k! so bile
odločilne za pravilno presojo vprašanja, vsled česar tudi ni moglo biti zadostno ugotovljeno člnjenlčno stanje, ki je bilo mero-dajno za presojo vprašanja.
O tem naj se obveste Prosvetna zveza v Ljubljani, Prosvetna zveza v Mariboru in v teh zvezah včlanjena društva, katerih razpust jo bilo odobrilo ministrstvo za notranje zadeve.
Minister za notranje zadeve: dr. Korošec, s. r.
Banska uprava je z datumom 19. julija 1935 dostavila ta na znanje vsem sreskini načelnikom, vodji okrajne izpostave v Škol'jI Loki, upravniku policije v Ljubljani in predstojnikoma mestnih policij v Mariboru in v Celju. V tej okrožnici so navedena po imenih vsa društva, ki so z gornjim ministrovim de-kretom zopet vpostavljena. Na koncu pravi okrožnica banske uprave:
»Prednje se vam predočuje radi vednosti, ravnanja in takojšnje vročitve priloženih prepisov odločbe ministrstva bivšim pred stavnikom razpuščenih in s tem ponovno vpostavljenlh Prosvetnih zvez odnosno društev poverjenega vam okoliša. Radi olajša* nja tuuradnega obravnavanja stvari se vam naroča, da o dejanski vpostavitvi društvenega delovanja sporočate svoječasno.«
Popravljena krivica
S tem je notranji minister dr. Anton Korošec popravil krivico, ki se je z razpustom prosvetne organizacije zgodila vsemu slovenskemu narodu pa tudi državi.
Ves slovenski narod pozdravlja korak g. notranjega ministra dr. Ant. Korošca, ki je zopet vpostavil tako veliko kulturno in moralno vrednoto slovenskega naroda.
Podtalno delo
Našemu listu pač no bo mogel očitati nihče, da je kdaj nastopal proti delavstvu. Obratno, v zadnjih letih smo se ponovno in z vsem poudarkom zavzeli za delavske pravice in smo skušali tudi pri kmetiškem ljudstvu vzbuditi ter vzgajati razumevanje za delavske težnje, opozarjajoč neprestano, kako sta kmet in delavec tesno povezana in drug od drugega odvisna. Vsaj tri četrtine našega delavstva je izpod kmetiških streh in iz družin malih in srednjih kmetov bo prihajal še dolgo velik del našega industrijskega delavstva, razen tega je pa naš kmet ravno dandanes, bolj nego kadarkoli poprej v veliki meri odvisen od odjemalcev iz delavskih vrst, saj izvoziti ne more skoraj ničesar. Z vso odločnostjo se tedaj zavarujemo proti morebitnim očitkom, da nastopamo proti delavstvu. N«, ravno narobe, mi se na vso moč trudimo in bomo trudili tudi v bodoče, da čim bolj izravnamo tiste umetne prepade, ki jih ho-
čejo nekateri politični špekulanti za vsako ceno izkopati med delavcem in kmetom.
Ravno to nam pa daje tudi pravico, da izpregovorimo jasno besedo o dogodkih, ki jih imamo priliko opazovati zadnje dni. V nedeljo, dne 7. julija se je namreč vršila v Celju neka velika prireditev socialistične kulturne organizacije »Svobode«, ki ni bila prav nič drugega kot komunistično izzivanje v naj-predrznejši obliki. Ljubljanski ban je zato »Svobodo« z vsemi njenimi podružnicami razpustil, kar daje gospodom sodrugom seveda dobrodošel povod za hujskanje proti sedanji vladi, zlasti še proti našemu notranjemu ministru dr. Korošcu. Še pred to komunistično demonstracijo so stopili v štrajk delavci nekaterih podjetij v Sloveniji. Šepeta se pa po vseh oglih, da bodo tem štrajkoin sledili še številni drugi.
Štrajk nikakor ni samo zadeva delavcev in dotlčuega podjetja, temveč v veliki meri
zadeva vse javnosti, kajti štrajk vedno v večji ali manjši meri vpliva na gospodarsko in socialno življenje vsega naroda, zlasti če zavzame večji obseg in je dolgotrajnejši. Gleda na to so fašistični režimi v Italiji in v Nemčiji ter tudi komunistični režim v sovjetski Rusiji štrajke sploh prepovedali in gorje mu, ki bi si drznil danes v ruskem delavsko socialističnem paradižu sploh izpregovoriti besedo »štrajk«. Mi nismo ne fašisti in ne komunisti, zato delavstvu v polni meri priznavamo pravico do štrajka, to je do samoobrambe, ako je res bistveno ogroženo v svojih pravicah. Vsekakor je pa štrajk glede na težke posledice, ki jih ima na ves narod vedno zadnje sredstvo, po katerem naj sega delavstvo le v skrajni sili. Vsekakor naj pa poprej poskusi in izčrpa vsa druga, mirnejša sredstva, da pride do svojih pravic.
Če premotrivamo sedanje štrajke s tega vidika, potem pri najboljši volji ne najdemo zadostnega razloga zanje. Je pri nas nekaj kategorij delavstva, ki je plačano več kot sramotno. Da, ako bi to seglo po tem skrajnem sredstvu, niti besedice bi ne črhnili, temveč bi se celo z vso silo zavzeli zanje, ako bi se včasih ne vmešavali v strokovne zadeve delavstva ljudje, ki imajo politične namene.
Poznamo zgodovino naših socialističnih sodrugov. Kadarkoli je že pred vojno potrebovala naša liberalna reakcija podpore, vselej jo je našla pri socialističnih »revolucionarjih«. Zlasti v Idriji in v Ljubljani so rdeči sodrugi dosledno reševali ogrožene liberalne mandate, na Štajerskem in na Koroškem pa nemške. Še izrazitejše se je pojavljalo to li-beralno-socijalistično bratstvo po vojni. Dokler so imeli naši socijalisti sploh kaj mandatov, vedno so jih pokorno udinjali vladam, v katerih so sedeli gg. Žerjav, Kramer in slični, ki so se jim za te usluge izkazovali tudi jako hvaležne. Pritegovali so socijaii-stične generale k raznim dobičkanosnim kupčijam, generalčke pa nagrajali s primernimi koriti in koritci, saj so se prav dobro zavedali, da naši sodrugi s svojo »revolucionarnostjo« ne mislijo tako resno kot je pa izgledalo. Potrebovali so vso to obrabljeno ropotijo le za mase trpečega delavstva, da jim je sledilo in da so potem za delavskimi hrbti in po delavskih hrbtih lahko uspešno, dobička-nosno in prijateljsko barantali z liberalci. Vsa
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jngoslov. tiskarna.
Stran 894
»DOMOLJUB«, dne 28. julija 1935.
Stov. 80.
lovenska socijalna demokracija v svojem je-iru ni prav nič drugega kot podružnica )ibe-alnega nazadnjaštva med delavstvom, a da zgleda malo prikupnejše, je za oči rdeče pobarvana.
Vse to smo imeli priliko opazovati tudi v zadnjih šestih letih nasilne vlade JNS. Ves divji boj režimov gg. Srskiča, Uzunoviča in Jevtiča, ki so ga na Slovenskem vodili gg. Kratner, Pucelj in Marušič, je bil naperjen izključno le proti trpečim masam slovenskega katoliškega ljudstva, d oči m so soeijalistične j revolucionarje« naravnost pestovali. Niti eden socijalno deuiokrntičuiiih kolovodij ni bil preganjan. Postajali so podžupani in ba-novinski svetniki. Za njih organizacije se niti zmenil ni nihče, dočim so katoliške razgnali s silo. Socij.nl istični listi so lahko zapisali marsikaj, kar je bilo v naših listih zaplenjeno, če so ti skušali samo ponatisniti itd. itd. Skratka, socijalistične voditelje so vsi prejšnji režimi v primeri z nami naravnost pestovali, zato so bili pa ti v vseh teh temnih letih tudi tako krotki in ponižni po načelu i roka roko umiva«. Delavske množice so preživljale večkrat naravnost obupno življenje. Zniževali so delavcem plače, poslabševali delovne pogodbe, metali so jih na cesto, toda socijalistični generali so k vsemu temu ponižno molčali in krmili svoje ubogo zapeljano delavstvo s prežvečenimi frazami. Niti enega odločnega koraka v prid delavstvu ne moreno najti v vseh zadnjih šestih letih.
Toda končno je prišel kraj tudi teh temnih časov in oddahnila se je prav vsa Jugoslavija. ko je prevzela državno krmilo seda-'ija vlada, izvzemši peščice odžaganih generalov prejšnjih režimov, ki čutijo, da so zapisani svoji pošteno zasluženi politični smrti, "reden končnoveljavno izdihnejo, poskušajo m liti vode z zahrbtnimi intrigami proti sedanji vladi. In tem temnim, pri ljudstvu obso-vraženim elementom stoje zvesto ob strani tudi njih desetletni, preizkušeni prijatelji, socijalistični voditelji, ki zlorabljajo težki položaj delavstva ter ga skušajo nagnati v štraj-ke, da bi s tem otežili položaj vlade, ki je prevzela vprav obupno dedščino in ki mora napenjati prav vse sile, da polagoma izvleče državni voz iz tistega blata, kamor so ga s svojo nesposobnostjo oni pripeljali. Vsa javnost ve, da je nemogoče vzpostaviti v 14 dneh, kar se je uničevalo šest dolgih let, le socijalistični generali skušajo v službi bivših re-Hmovcev z vsemi sredstvi metati polena pod noge sedanji vladi ter poganjajo delavstvo ravuo sedaj v štrajke ter prirejajo komunistične hujskarije, kakršna je bila v Celju.
Ne, kakor simpatiziramo z delavstvom in smo ter liomo neizprosno zagovarjali vse njegove pravične težnje, tako pa moramo tudi z vso odločnostjo obsojati intrigantstvo socija-lističiiih špekulantov, ki si prizadevajo, da bi oteževal i položaj današnje vlade. Obžalujemo le uboge delavske množice, ki ne vedo za prave namere svojih rdečih voditeljev in jim slede. Pe se gospodom socijalističninm prvakom toži po komaj minuli dobi, je to njih zasebna zadeva, toda slovensko ljudstvo se dobro zaveda, kaj je bilo in kaj je in tudi delavske množice ne bodo dolgo nasedavale takim svojim voditeljem. Tudi delavstvo mora uvideti, da je njegova usoda v neločljivi zvezi s splošno oedr avitvijo vseh razmer, ki je pa mogoča le na poli, na katero je krenila sedanja v ljudstvu zakoreninjena vlada. E.
« 'CO H ISO »DOMOLJUBA*!
RAZGLED PO SVETU
Kaj pravi abesinski cesar
Te dni je govoril abesinski cesar Selas-sije. Izjavil je, da bi Abesinija rada odstopila del ogadenske dežele, v zameno pa bi morala dobiti kako luko ob morju. Glede suženjstva je abesinski cesar poudarjal, da suženjstvo ni omejeno samo na Abesinijo, marveč prekupčujejo s sužnji tudi drugod v Afriki v italijanski Somaliji in Eritreji. Glede uvoza vojnega materijala v Abesinijo stališče nekaterih držav ni v skladu z mednarodno pogodbo z leta 1981. Je več kot čudno, da Abesinija, ki je Italiji enakopravna država, ne bi smela nabaviti si vseh potrebnih sredstev, ne morda za kako osvojevaluo vojno, marveč za lastno obrambo. Italija pa ima na meji stotisoče vojaštva in je lahko uagromadila na abesinski meji velikanske količine orožja.
Dne 18. julija 1935 je imel abesinski ce. sar govor pred parlamentom. Cesar je nato podal zgodovino vsega spora in nadaljeval, da Italija že 40 let poskuša zavojevati Abesinijo in da je tudi sedanja vojaška priprava izraz te njene stare želje. Italija je na našem ozemlju zgradila svoje vojaške postojanke. Kakor mi že leta 1896. nismo želeli vojne, tako je tudi sedaj nočemo. Mi odločno odklanjamo vsako misel italijanskega protektorata. Vojna nevarnost od ure do ure narašča, toda če izbruhnejo sovražnosti, 1k> naša vest mirna in Abesinija bo branila svojo neodvisnost do zadnjega svojega živega moža. Ko je cesar končal svoj govor, so ga obkolili poslanci in vzklikali: ; Živela Abesinija! Mi bomo uratli za svobodo Abesinije!«
Zvesto ob strani škofov in Cerkve
Miinsterski škof Galen je bil grdo napaden od nemškega notranjega ministra Fricka in nekega Rosenberga, ker se je postavil za krščanske pravice.
Te dni se je vršila v Miinstru spominska procesija, katere se je udeležilo nad 15.000 katoličanov. V stolnici je imel škof Galen govor, ki ga pa oblasti niso pustile prenašati po radiu, tako da ga tisoči in tisoči, ki niso mogli v cerkev, niso mogli slišati. Škof Galen pa je stopil pred cerkvena vrata in ponovil večji del svojega govora zbranim vernikom. Med drugim je dejal tudi sledeče:
»Hoteli ste pokazati svojo vdanost in zvestobo do svojega uadpastirja, ki vam ga je dal Bog. Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo. Očitki, ki so leteli na mene, bi me zadeli, če bi jie bil svest, da sem storil le svojo dolžnost Očitki bi me zadeli še prej, če bi bil le slutil, da so v vaših srcih zbudili nezaupanje do mene ali dvome v moja dejanja, če bi bili izpodkopali vašo ljubezen do svojega škofa. Očitkom so dodali še besede, ki zvenijo kot grožnje. Ne spominjam se, da bi bile kdaj
grožnje mogle prestrašiti kakšnega munster-skega, ali še boljše rečeno, kakšnega katoliškega škofa in ga ovirati, da javno pove in javno dela, kar misli, da je njegova dolžnost. Eden mojih prednikov se je svoje dni dvignil proti Napoleonu. Drugi proti Bismarcku iu ja bil vržen v zapore v dobi kulturnega boja. Ne vem, kaj bodo storili z menoj. Ali mi bodo vzeli svobodo, ali me bodo zaprli, ali mi bodo dodeli novega trpljenja? Ali me čakajo muke? Ne vem! Ne bojim se groženj in samo to vem, da je vse katoliško ljudstvo miiusterske škofije ostalo zvesto svojemu nad-pastirju, ki so ga ravno pred 60 leti vlekli na sramoten način v zapor in ga tam mučili. Prosim vas, da se ravnate po zgledu vaših prednikov, kakor se bom tudi jaz, navzlic psovkam in navzlic vsem grožnjam ravnal po zgledu katoliških škofov Nemčije in Miinslra.< Med ljudstvom je zavladalo velikansko navdušenje in tisoče rok se je dvignilo v pozdrav svojemu škofu in v prisego, da bodo ostali zvesto ob njem, naj pride kar hoče.
KATOLIŠKA CERKEV
s Bazne. Papež je odlikoval z najvišjim odlikovanjem predsednika francoske republike Alberta Lebruna. Iiitlerjevska vlada v Nemčiji nadaljuje s preganjanjem in zapiranjem katoliških redovnikov. — Češkoslovaški škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem opirajoč se na prekrasno uspeli katoliški kongres v Pragi, poživljajo vernike k ljubezni do Boga in bližnjega. — Te dni je umrl 75 letni beneški patrijarh kardinal Peter Lafon-taine. — Narodni socialisti se jeze, ker je od 110 vseučiliških dijaških društev se vpisalo v nacionalno socialistične tečaje samo 25 organizacij.
MADJaRSKA
s Neopravičeno razburjenje. Madjari se
hudujejo. ker namerava Vatikan končno urediti vprašanje škofij na ozemlju, ki je od nekdanje Ogrske pripadlo Češkoslovaški in Jugo-
slaviji. Osnovati se imajo na Cehoslovaškem in v Jugoslaviji nove škofije iu se ta področja popolnoma izločiti iz dosedanje pripadnosti pod škofije ali nadškofijp na Madžarskem. Ves madžarski tisk razpravlja o teh vprašanjih, zlasti po ureditvi cerkvenih zadev na Slovaškem in pravi, da pomeni to nov udareo za Madžare in njihove narodne manjšine, ki bodo sedaj tudi v cerkvenem oziru izročena na milost in nemilost >slovenizaciji«.
BANKA BARUCH
II, Rue Anber, Pariš (9C)
Odpremlja denar v lugoalavljo
najhitreje tn po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vb« bančne pošlo najkutantneje.
Poštni uradi v BelgijI, Franciji, Holondiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne računa. MM1UA; S« 3064-64 UrMollet. FRAKCUA: Ko 1HT-94 !'«ro. H0I,4», DIJA: No H58-66 Nfil. IHrnst UKSRMRniG> S„ 5967 Lnmartmarg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznica
Misli na to: zobni kamen škoduje
Pred tem varuge
K ALO D O NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU

AVSTRIJA
g Dre tri iz Korotana. Je znano dejstvo, da oskrbuje in poživlja večja mesta doselitev ljudi z dežele. Zanimivo je, kar ugotavlja lansko ljudsko štetje. Celovec ima 29.671 prebivalcev in od teh je komaj 8.293 rojenih Ce-lovčanov; Beljak ima 23.831 prebivalcev, a v mestu rojenih samo 7581. Vsi drugi so z dežele ali iz inozemstva. — Prostovoljna požarna bramba v Beljaku obstoja že 70 let. — Pri Grebinju je motorno kolo s prikolico zdr-čalo 15 m po strmem bregu. Dva sta ranjena ln ležita v celovški bolnid. — Srebrni maš-iriSki jubilej obhajajo letos naslednji dušni pastirji slovenskega porekla: čč. Alojz Karol Marašek, župnik v Domačalah, Konrad Mente, župnik v Kotmari vasi, Ivan Stare, župnik v Hodišah, Josip Stih, župnik v Bilčovsu, oče Valerija« Sartory, vikar kapucinskega samostana v Celovcu. Da bi delovali še mnogo let v zveličanje duš, pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem.
DROBNE NOVICE
Italija mobilizira naprej. Sovražnosti proti Abesincem hoče otvoriti sam Mussolini.
Voditelje katoliških organizacij so začeli lapirati v nemški Westfaliji.
Zaradi poplave Rumene reke je ostalo en milijon ljudi na Kitajskem brez strehe.
Ker nočejo umreti v Afriki, prihajajo v Avstrijo in Jugoslavijo mnogi begunci iz Italije.
500 šoferjev avtobusnih podjetij stavka v Londonu.
Ostavko je podala grška vlada. Ni soglasja glede vzpostave monarhije.
Ob pričetku počitnic je zapustilo Dunaj 120.000 ljudi. Na oddih!
Oton in Cita se povrneta v Avstrijo.
Zemeljske ostanke zadnjega avstrijskega cesarja pripeljejo na Dunaj v kapucinsko grobnico.
Važen govor predsednika vlade
Dr. Stojadinovič je imel na narodno skupščino govor, iz katerega posnemamo nekatera značilna mesta:
»Gospodje narodni poslancil Predvsem se vam hočem zahvaliti za pozornost, s katero 3te sledili debati o proračunskih dvanajsti-nah. Moja dolžnost je, da v imenu kr. vlade odgovorim na storjene opombe, razume se samo opombe, ki tičejo tega zakona o predloženih proračunskih dvanajstinah. Zaradi tega naj mi bo dovoljeno, da se na prvem mestu omejim od onih govorov, ki so se dotaknili visokih državnih funkcionarjev ali onih državnih ustanov, ki se ne smejo vlačiti v debato. (Glasovi večine: Tako je!) Isto-tako se ne morem spustiti v razpravo o nastanku in sestavi t(! vlade, kakor jo to storil prvi govornik skupščinske manjšine dr. Ba-l-ičevič. (Večina: Tako je!) Zapeljan od svojega govorniškega daru in dajoč široki razmah svoji domišljiji je g. Barieevie podal sliko pred parlamentom, ki je daleč od stvarnosti, daloč od resnice. Nazadnje, gospodje, se moram najodločneje omejiti od neokusnih napadov na mojo osebnost. Eden od gg. narodnih poslancev je smatral za potrebno, da prebere gotove napade, ki so bili proti meni sproženi od strani gotovih revolverskih časopisov leta 1924, torej pred 11 leti, ki pa niso bili tedaj samo demantlranl, temveč so bili pisci dotlčnih člankov po vložitvi tožbe od moje strani sojeni in obsojeni od rednih sodišč kot najbolj navadni klevetnlki. (Viharno odobravanje.)
Jaz želim torej odgovoriti samo na storjene opombe, ki so se dale tukaj glede zakonskega predloga o dvanajstinah. Te opombe so bile v glavnem dvojno: ene so se nanašale na finančno stran tega zakonskega predloga, druge pa na njegovo politično stran. V fi-načnem pogledu je glavni argument, ki so ga govorniki manjšine povdarjali tako v svojih pisanih poročilih, kakor tudi v svojih govorih, v tem, da je to »razkošen« proračun dvanajstin. Z drugimi besedami, vladi se očita, da ni bila dovolj varčna pri odmerjanju kreditov, da ni z narodnim denarjem postopala kot dober gospodar. Bilo je govornikov, ki so dejali celo to, da je kr. vlada dodala celo milijardo novih kreditov, da smo prišli do proračuna, ki znaša 15 milijard in slično. Kot finančiiik-strokovnjak sem nava-
			jBn™^- IL&S 1imm^^^^^m	mm wr *! A HR fjig
KBBj				
9		BB B® 7!		IMPP^H jmn||gi||||||M;
^ibsBI^BB^S		m tMmmessmM	nT M mm Ikkbs	SPSv
Take-lc hodu moderne potniške ladje. Gonila jih bo elektrika.
jen na natančnost ter radi tega prosim, da mi gospodje iz manjšine ne zamerijo, če želim, da njihove trditve dovedem do prave mejo stvarnosti. (Glasovi z levice: Da čuje-mo!) Državni proračun za leto 1934-35 je znašal 10 milijard 171 milijonov Din. Mi smo ta proračun z dvanajstinami podaljšali enkrat za štiri mesece, sedaj j)a še za osem mesecev in če smo dodali gotove vsoto naknadnih in izrednih kreditov, smo istočasno gotove kredite tudi črtali in tako danes naš državni proračun za leto 1935-36 z vsemi naknadnimi in izrednimi krediti znaša 16 milijard 2S5 milijonov Din, torej vsega za 94 milijonov več kakor prejšnje leto.
Kakor vidite gospodje, smo mi daleč, hvala Bogu še predaleč od imenovanih 15 miljard in od miljardnih povečanj, ki so se nam očitala. Nekaj majhnih zvišanj v proračunskih postavkah pri izdatkih pa je kljub temu bilo, kakor sem že omenil. Finančni minister vam je dejal, na čem in radi česa.
Jaz pa vas vprašam, ali je razkošje, ali i3 luksus, če se proračun zviša za tri milijone dinarjev za dovršitev že začetih narodnih šol v vse i. državi? Ali je luksus, ako se zagotovi kredit t.S milijonov Din za nastavitev 2000 novih IjuiKko-šolskih učiteljev? Ali je luksus, ako se sklene posojilo 50 milijonov Din za preskrbo z vodo onih krajev, kjer narod nima vode? (Burno ploskanje.) Ali je to luksus, ako se v tem zamotanem m"d-liarodnem položaju v Evropi izloči kredit 50 milijonov za našo hrabro vojska? (Burno vzklikati je in ploskanje: Živela "ojska!) Če se vam ti in njim slični izdatki zdijo luksus in zapravljanje, tedaj vam jat, gospodje, i zadovoljstvom izjavljam, da za ta luksns kr. vlada sprejme na sebe vso moralno odgovornost pred vami in pred narodom. (Burno ploskanje in vzklikanje: Tako jel) Goior-niki proti temu zakonskemu predlogu niso iineli prav, ko so zabavljali čez višino zahtevanih kreditov. Oni pa so bili napram vladi še manj pravični, ko so zamolčali znižanje zemljarine za eno tretjino in ukinitev famoznega $ 7 pri odmeri pri-dobuine. (Ploskanje.)
Ko prihaja finančni minister pred narodno skupščino in sam pove, da so davčna bremena dosegla najvišjo stopnjo, da jih v tej dosedanji višini ljudstvo io težko prenaša in da je nujno potrebno, da se storijo gotove davčne olajšave, ko sedanji finančni minister prihaja s takimi predlogi pred vas, je to dokaz, da ima kr. vlada popolno razumevanje za narodove potrebe in narodove želje.
To so glavni momenti iz finančnega stališča. Ostane samo še, da odgovorim na očitke politične prirode. Kritizirana so pooblastila, ki jih vlada zahteva za donošenje treh političnih zakonov. Tu se je dejalo, da je abdikacija parlamenta na svoje najsvetejše pravice. (Glasovi z levice: Tako je!) Padla je tudi beseda »političen samomor narodne skupščine«:. (Z levice: To je točno!)
Težke so te besede, gospodje, toda če pr» gledamo parlamentarno politično zgodovino sveta, zlasti od začetka svetovne vojne pa do danes, bomo videli, da so ta pooblastila pogosti pojavi v vseh državah in bomo tudi videli, da je tudi parlamentarna praksa kakor tudi pravna teorija vseučiliških profesorjev osvojila možnost take delegacije oblasti, ki v resnici ne pomeni nič drugega kakor prepustitev vladi, da ona gotova določena vprašanja v določenem času uredi, dočim vrhovno kontrolo kljub temu parlament pridrži zase. Vam je vsekakor znana borba, ki se je pred kratkim vršila v Ameriki in ona. ki sc je pred nekaj tedni vršila tudi v Franciji. Tudi tam je bil* govora o posebnih pooblastilih in ia pooblastila je sprejelo vse ljudstvo z navdušenjem. Ce je, gospodje, lahko kaj takega v najbolj demokratičnih
H
državah na svetu, zakaj pri nas ne bi bilo kaj takega mogoče?
Nekateri govorniki so omenili: »Pa vlada ima pooblastila za gospodarske zakone, to lahko damo, ne smemo pa dati pooblastil za politične zakone.« V Franciji, gospodje, je ministrski svet dobil pretekle mesece pooblastila, da potom uredbe zavaruje francoski frank. Včeraj in tedaj ste lahko brali, kako iigledajo take uredbe. Kakor je sani predsednik francoske vlade izjavil, so ti vladni ukrepi, ki so bili sprejeli v splošnem interesa, naložili nove irtvc vsemu francoskemu narodu kijub »sveti pravici parlamenta«. In če je parlament francoske republike lahko dal taka pooblastila brez bojazni, ne da bi izvršil politični samomor, tedaj gospodje, tudi naš parlament lahko mirne vesti stori isto. (Večina: Tako je!) (Dr, Dragomir Jankovič: >Toda odbil je pooblastila za politične zakone!?.) Gospod kolega Jankovi*, ko sta vi bili v kabinetu, ste drugače mislili o teh vprašanjih. Nikar me ne vlačite mnogo za jezik. (Bnren aplavz pri večini.) To tem preje, ker in i zahtevamo po-' oblastila. ne da sami, temveč v sporazumu s posebnimi odbori narodnega predstavništva, izdam* tri zakone, s katerimi ne bomo zahtevali od naroda nobenih novih davkov, niti mn omejevali državljansko svobodo, temveč nasprotno, pripravimo zakone, ki bodo bolj odgovarjali današnjim željam in potrebam ljudstva. (Buren aplavz pri večini.)
V ostalem, ko se bodo objavile in ko bodo postale veljavne te uredbe, bodo x zakonsko močjo vendarle prišle v končno odobritev in ratifikacijo od strani narodne skupščine in senata. (Burno ploskanje.) Volivni zakon je |>okazal svojo vrednost pri preteklih volitvah. Danes je o lijem že mano mnenje vsega ljudstva, ki je soglasno proti obstoječemu velivnemu zakonu. (Vzkliki: To je točno. Z levice: S tem se pa strinjamo!) S tem dejstvom mora kr. vlada računati pri svojem bodočem delu. Da se dobi potom volitev narodna skupščina, pa ni dovolj izdati samo volivni zakon. Z njim v najtesnejši zvezi sta zakon o tisku in zakon o društvih, zborih in posvetih. Mi smo tudi brej novega zakona uvedli svobodnejši režim glede tiska. (Levica: To je točno! Toda samo zase!) Tu gre za štampo z malo začetnico in ne z veliko začetno črko (Dr. Stojadinovič je pri tem mislil na belgrajsko »Stampot. Aplavz pri večini.) Isti slučaj je tudi s shodi in posveti. Res, v obeh slučajih se uporabljajo obstoječi zakoni. Toda, da dobim* dobro narodno skupščin«, je poleg dobrega volivnega zakona potrebno tudi formiranje političnih strank, (dr. Janko Baričevič: >To pomeni, da ta narodna skupščina ni dibra.n) Tudi ta j* dobra, toda, kar je beljše, je boljše od dobrega. Zele s« se prestrašili gospod)* na levici, ker mislije da imam v.»livni mandat v žep«. Nimam ga ne, samo delovi.i mandat imam. Jai vas beni potolaži). Imam res samo delovii mandat.
Gospodje, volivne borbe ne sme več spre-
Žeti sam policijski aparat na svoja ramena, loreč se bodisi za vladne mandate, bodisi proti nekaterim od njih, bodisi proti opoziciji. (Burno ploskanje pri večini.) V bodoče morajo volivno borbo vieti v svoje roke na aakonu osnovane in ustanovljene velike državljanske iu politične formacije. (Tako je!) Z ustvaritvijo teh velikih strank se ne ruši država in narodno edinstvo, ravno nasprotno, ono se krepi in jael. (Večina: Tako je)
Jaz sem bil preteklo leto v Združenih ameriških državah in sem med drugim študiral politično življenje strank. Evo, kaj pravijo sami Američani o svojem strankarskem sistemu. Združene ameriško države so sestavljene iz velikega števila raznih narodov, ra«, plemen, jezikov in ver. Na ogromnem področju, ki je večje od vse Evropo, živi danes 125 milijonov duš. In kaj jo največ doprineslo k nacionalnemu iii državnemu edinstvu v tej državi. Sistem dveh velikih strank, ki sta se menjavali na oblasti in ki sta obsegali vse državno področje ter v sebi pomešali vse vero, vso poklice in vse narodnosti. (Dr. Janko Baričevič: Radikale in koga šol!) Da tega ni bilo v Ameriki, bi bil parlament podoben — to je mnenje, ki sem ga tam slišal — parlamentu pokojne predvojne Avstrije, kjer je vsaka narodnost, vsaka pokrajina imela svoje politične skupino, z drugimi besedami bi pomenilo to, da ?>i bil parlament orodje, ki bi silil državo v prepad. To, gospodje, kar sem slišal in videl v Ameriki, me je še boli potrdilo v pravilnost one določbe naše ustave, kier 4'
stoji: »da ne more biti združevanja na verski, plemenski ali regionalni podlagi v gtran-karskopoiitičue s vrhe.« (Buren in dolg aplavz in odobravanje.) (Dr. Janko Barice-vič: Kuj pa pravita gg. dr. Korošeo 111 dr. Spaho k teniuf) Predsednik vlade dr. Stojadinovič, obrnjen proti dr. Baričeviču, nadaljuje: Gospod notranji minister dr. Anion Korošec in prometni minister tir. Spaho popolnoma soglašata s tem, kar govorim jaz pred vami. (Pri teh besedah je izbruhnila skupščina v viharno, dolgotrajno odobravanje.)
Predsednik vlade govori v imenu vse kralj, vlade. (Ponovno odobravanje.) Kr. vlada je pre-pričana, da so samo velike stranke dostojne tega imena in da so samo velike politične stranke lahko v korist naši državi in ljudstvu. (Tako jc!) Gospodje, ko želi kr. vlada ustvarjanje velikih političnih strank, pa pri tem ne želi direktno vrne šavanje v osnovanje teh strank. Mi ne želimo ustvarjati velikih strank od igoraj, prepuščamo samemu ljudstvu, prepuščamo vam, političnim ljudem, da greste na delo, kadar boste smatrali to •a primerno in petrebno, razume se, vso v mejah zakona. (Odobravanje.) S takim delom bo kralj, vlada najbolj odgovarjala svojim nalogam, ki v notranji politiki pomenijo željo z« razširitvijo podlage, na kateri jiočiva avtoriteta države in željo za pomiritvijo in zbiranjem vseh konstruktivnih narodnih sil za dobrobit kraljevine Jugoslavije. (Aplavz.) Za izdaje teh ibkonov, ki uaj pomenijo politično ureditev in popolno notranjo konsolidacijo države, je kr. vladi potrebne nekaj časa, potrebno pa je tudi nekaj reč političnega premirja v državi. (Tako je!)
Brez dvorna, da so na žalost tudi pri nas taki elementi, katerim ta konsolidacija ne gre v račun. Brez dvoma hočejo ti elementi vsako javno manifestacijo pretvoriti v nerede. (Tako je!) Ogromna večina našega naroda, tako tudi onega, ki je zastopan v opoziciji, ima razlog in interes,
I da Jugoslavija »topi na boljšo pot. (Burno ploskanje in vzklikanje: Tako je!)
So pa tudi zakoni, ki jih j« treba braniti ia za katere smo tudi mi pripravljeni, da Izvrtimo potrebne izpreinembe po duhu in po željah naroda, kakor smo jih tudi izvršili. Toda dokler ti zakoni obstojajo in dokler se oni rednim jx)tom ne menjajo, se morajo six>štovati od vseli in od vsakega. (Tako je!) Avtoritita oblasti mora obstojati v vsaki državi in vlada se temu ne bo odtegovala in bo naj. ostreje pazila, da se ta avtoriteta vzdrži in očuva, (Ploskanje in vzklikanje: tako je!) Potrebno je ta morda dejali v naši novouvedeni 6vobodoumncjši dobi, da ne bi bilo razočaranja oa katerikoli strani. Ako vlada pri svojem delu, ki ima cilj pomiritev in pemirjenje ter normaliziranje, naleti na razumevanje v vseh krajih in narodnih slojih, potem bo to koristilo vsem. Discipliniran narod ima pravico, da pričakuje svobodo v najširšem obs?gu. Ce pa ne bi bilo te displicine ter se ne bodo pravilno razumele svobodšiine, ki jih je vlada ie v znani ineri dala, petem mi ne moremo nositi odgovornosti, če proeis normaliziranja ne bo šel onim potoin niti onim tempom, kakor to vlada v resnici in iskreno želi. Jaz radi tega apeliram na vse one, ki so res prijatelji reda in napredka, prijatelji naroda in svobode, da nas naj podpirajo s svojim obnašanjem in svojim delom, da bomo vzdržali na poti, ki naj povede Jugoslavijo k lejiši in boljši bodočnosti.
Gospodje narodni poslanci! Ko glasujete za predložene dvanajstine, boste od svoje strani položili nove temeljne kamne k zgradbi naše skupno lepše bodočnosti! (Burno odobravanje in vzkliki: tako je!)
Ko je predsednik končal svoj govor, je odšel na svoje mes!o ob silnem navdušenju in ploskanju večine zbornice.
Demonstracije v Zagrebu
Belgrad, 22. jul. Glede poročil v dnevnikih o spopadih v Zagrebu dne 20., 21. iu 22. t. m. se sporoča to-le:
V Zagrebu so bile 20. in 21. I. m. manifestacije prijateljev dr. Mačka v čast njegovega goda in rojstnega dne. Pri tej priliki jc prišlo do incidentov med manifestanti in nekimi nacionalisti. Pri tem so bili ranjeni in so iskali zdravniške pomoči dne 20. t. m.:
Mutak Dragotin, mehanik, ranjen z revolver-skim strelom v bok, Ignac Jutriša, delavec, lahko ranjen z revolverskim strelom v nogo, ki se je slučajno nahajal v gneči, Jakatiž Franjo, delavec-četnik, ranjen z noiem na več mestih, poškodba je huda, vendar brez živi jonske nevarnosti; Erceg Avgust, delavec, ranjen z nožem, rana je huda, toda brez življenske nevarnosti; Uplišek Josip, delavec, lahko ranjen z nožem v brdro; Podpečan Josip, delavec, lahko ranjen s kamnom v ({lavo; Zidar Kalamič, mizar, ranjen s topim predmetom po glavi, poškodba je lahka.
Dne 21. julija so bili ranjeni: Franjo Joahim.
litogral, hudo ranjen z opeko po glavi, pa vendar brez življenske nevarnosti, Cipek Josip, delavec, ranjen jio glavi s topim orožjem, poškodba je težka, pa brez življenske nevarnosti, Les Josi|>, delavec, ranjen s topim orožjem po nogi, kost Ima nalomljeno.
Dne 22. t. nt. so iskali zdravniške pomoči: Radivoje Savo, delavec-četnik, lahko ranjen s topim predmetom, v bolnici je bil ovit nato pa spuščen domov, Paličič Djuro. natakar-četnik, hudo poškodovan z nožem po vratu na več krajih, vendar brez življenjske nevarnosti.
Netočne so vesti o demoliranju kavarne Metropol in hišo, ranjenega čelnika Jagodica. Na obeh poslopjih so demonstranti samo pobili šipe. Prav tako je netočno, da bi bi! poškodovani Jagodi«! podlegel ranam.
Proti voditeljem in vsem hujskačem, izgredov kakor tudi proti osebam, ki so gori navedene osel* poškodovale, je uvedena preiskava.
V Zagrebu vladata popoln red in mir.
O hrvatskem vprašanju
O hrvatskem vprašanju je rekel znani radikalni voditelj dr. Laza Markovič te dni tudi to-le:
Noben radikal še ni rekel, da hrvatskega vprašanja sploh ni. Radikali so iskali sporazuma že z rajnim Radičem. Mi nikakor nočemo izrabljati številčno premoč proti Hrvatom, ampak hočemo sporazuma z njimi. Mi smo proti režimu ki bi vse osredotočil v Belgradu. Mi želimo tako ureditev hrvaškega vprašanja, katera bo decentralistična. Seveda mora jugoslovanska država biti samo ena. Toda na tej podlagi iščemo najširših narodnih samouprav. Kar se dr. Mačka tiče, čakamo, da bo on stavil svoje točne predloge, kako si on misli ureditev države, da bi bili Hrvati zadovoljni. Ni naša naloga, da mi predlagamo točen sporazum, ampak najboljše je, da dr. Maček, kadar bo smatral, da je prišel za to čas, stavi
jasne predloge. Najbrže pa takega načrta zaenkrat še nima. Toda to je postranska stvar. Jaz mu dajem tudi prav, kajti če bi on /.» zdaj prišel s svojim načrtom, bi g* gotovi Krogi začeli sumničiti in bi njegov državni program izkriviii, kakor so ga že. Mi verujemo v to, da se bo radikalna stranka s Hrvati in z dr. Mačkom sporazumela, kaj!i če radikalna stranka ne bo napravile sporazuma s Hrvati, ga ne bo napravila nobena druga.
»BOGOLJUB«
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
KAJ JE NOVEGA
Nekaj o „Pofti
44
Počasi prihajajo na dan razne zanimive podrobnosti o delu korajžne organizacije Pof . Znano je, da so to organizacijo iztepli iz tnl nekateri voditelji, ki so si domišljevali, da bodo štirideset let na vladi. Ni še točno . kakšno vlogo so imele organizacije tako zvane »nacionalistične omladine«, saj vo-i. ,,.|ji Ljotičeve iu dr. Cepudrove skupine odtočno zanikajo vsako zvezo s »Potom«.
V Ljubljani je bilo organiziranih okoli 30 skupin, to je trojk udarne čete bivšega režima. Vendar te »trojke« niso bile nobene tiojke, ker je bilo določeno, da se morejo sprejeti v take skupinice še nadnljni zanesljivi pristaši bivšega režima. V Ljubljani je n. pr. obstojala »tiojkac »Pofa«, ki je štela II članov. Ves sistein trojk je bil zelo pre-v'(no sestavljen, tako da e.ia »trojka« lii vedela za drugo. Samo voditelji so vedeli in še vedo za posamezne hiše v Ljubljani, kjer stanuje »čelnik« ene ali druge skupine. '
Vrhovni voditelj »Pofat je v Ljubljani javni uradnik, ki se je predal bivšemu režimu v naivnem prepričanju, da Ijosta dr. Marušič in njegova klika še dolgo vladala nad Slovenijo. Zanimivo je dejstvo, da so člani »Pofac dobivali orožje kakor revolverje (Parabellum, brovvning, Steyr itd.) kar brez orožnega lista in brez predhodnih dovoljenj, ki jih potrebuje navaden državljan po zakonu o posesti in nošenju orožja, ako hočeš da si zavaruje
osebno varnost in varnost svoje lasti. Drugo dejstvo pa je, da ta o.^auizacija točno posnema odredbe tretje intemacionale (boljše-vikov), namreč glede postopka. Domača nacionalistična mladina, v kateri prevladujejo predv9eiu primorski in ruski izseljenci, pa je bila tik pred padcem Jevtičeve vlade med seboj nekoliko sprta. Nekoliko treznejši domačini so svarili pred nepremišljenimi koraki, ki bi utegnili izzvati strašno razburjenje, medtem ko so najožji pristaši gospoda dr. Ma-rušiča silili na dejanske ukrepe. Vprašanje bi bilo seveda, koliko bi ti maloštevilni ruski in primorski mladeniči opravili na kmetih. Možno je, da bi ustrahovali Ljubljančane, delj pa se ne bi upali, čeprav so bile osnovane »trojkec tudi na Igu, v fekofji Loki, v Kranju in celo v Dolu pri Ljubljani. V te j Pofer so nekateri ljudje skušali spraviti tudi člane sokolske organizacije. Vendar pa nam ni znan noben primer, da bi kakšen vodja posameznih sokolskih čet ali skupin pristal na vstop Sokolov v >Pof«.
Obžalujemo, da so pri osnovsanju >Pofa« sodelovali tudi nekateri učitelji, čeprav je ua letošnjem zborovanju predsednik UJU naglasa!, da mora biti učiteljstvo kot stan izveu dnevne politike. Preskrbeli smo, da bomo mogii svojim čitateljem kaj hitro post reč i s še bolj točnimi podatki o sodelovanju in namerah »Pofa«.
ZAHVALA
Podpisani Filip Da car iz Gabrovice pri Cešnjicah sein naročnik Domoljuba. Uprava lisla mi je vsled škode, ki jo je napravil
požar, izplačala takoj požarno podporo v znesku 1000 Din (eutisoč dinarjev), za katere se ji prav lepo zahvaljim. Ostanem tudi v bodoče zvest naročnik »Domoljuba« iu ga tudi drugim prav toplo priporočam. Ob tej priliki bodi tudi izrečena zahvala vrli gasilski četi, katera je obvarovala požara še druga poslopja. -- Gabrovice pri Cešnjicah, 28. junija U935. — Filip Dacar.
OSEBNE VESTI
d Za vrhovno predstojnic« šolskih sester
je izvoljena Marija Terezija Hanželič, dolgoletna prednica v Marijanišeu v Ljubljani iu sedanja prednica v Zemunu.
d Zlatcmašniški jubilej jo obhajal oni ponedeljek v mariborski frančiškanski bazi-liki g. Franc Šegula, vpokojeni župnik pri Sv. Roku ob Sotli.
d Na vrh Triglava se je povzpel te dni skupaj s koprivniškim župnikom Dodičem duhovniški škof dr. Josip Carevič.
(1 Vpokojen jc izredni naš poslanik v Berlinu Zivojin Balugdžič.
d Šestdeset let je dopolnil znani slovenski učenjak, vseučiliški profesor dr. Rado KušeJ. Na mnoga leta!
VINA
Za teško delo je moEno vino I
Dobita ga najlažje v CENTRALNI VINARfil v LJnM}miI
DOMAČE NOVICE
Naročnikom! Ker stavka v tiskarni še traja, dobe naši naročniki list dan ali dva kasneje kot navadno. Prosimo, da nam to oprostite. Upamo, da bo kmalu bolje
d Film o evharističnem kongresu je izborilo izpadel tako zvočni, kakor tudi nemi. Prvič se bo predvajal v soboto 27. julija ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Drugič v nedeljo 28. julija popoldan ob 5 in zvečer ob 8. Poleg tega filma bo na programu tudi mirovna proslava ob sklepu sv. leta, ki je bila letos v Lurdu, dalje »Ave Maria« ter R. Tauber cerkvene pesmi. Filmska predvajanja bo spremljala uvodna beseda. Cene: rezervirani sedeži 8 Din, ostali 6, 4 in 2 Din. Pred-prodaja vstopnic v pisarni Prosvetne zveze. Društva, ki se za film zanimajo, kakor tudi župni uradi naj se priglase lia zgornjo pisarno.
d Socialistično »Svobodo« je banska uprava razpusti la. To je posledica protidržav-nih vzklikov na zadnjem celjskem zborovanju. Pod okriljem kulturne »Svobode« so socija-listi organizirali svojo stranko in tako ravnali proti pravilom, ki jih je potrdilo oblastvo. Za »Svobodo« ne žaluje nihče, razen par mladih komunističnih kričačev. Resnejši socialisti se ne vnemajo za ruski boljševiški raj.
d 2000 kovinarjev je stopila v stavk« na Jesenicah. Po dolgotrajnih pogajanjih med gospodarji in delavstvom se je končno dosegel sporazum in delavstvo je nastopilo svoje delo.
d Novo meščassk« šel« odpro jeseni v Žalcu.
d Uvozno carino ua pivo bodo znižali. Na zadnjem gospodarskem sestanku držav Male zveze je bilo dogovorjeno, da se bodo znižale nekatere uvozne carine v naši državi za predmete, ki jih uvaža naša država predvsem iz Češkoslovaške. Med drugim je pričakovati v najkrajšem času znižanja uvozne carine za pivo od 30 ua 20 zlatih Din za 100 kg. To znižanje se nanuša na pivo v sodčkih iu bi ob tega imela največ koristi Češkoslovaška.
d Zveza pekovskih mojstrov savska banovine je na zborovanju v Splitu sprejela sledeči načrt: Delo pri mizi se ne sme pričeti pred 24. uro. Priprave naj opravijo delavci po svobodnem prevdarku. Vse vrste nedeljskega počitka naj se uredijo tako, da se delo zaključi v soboto ob 12 in prične spet v ponedeljek ob 24, tako da bi znašal celokupni odmor 36 ur, odnosno tako, da se delo zaključi v nedeljo opoldne in spet prične v ponedeljek o polnoči. Nedeljski počitek naj se v smislu obeh navedenih predlogov uredi v posameznih srezih po krajevnih potrebah. Delo v pekarnah se ima ne glede na obseg obrata vršiti samo od polnoči do poldne. Od poldne do polnoči pa naj delo v vsakem primeru počiva. V tem času naj bi se vršile samo priprave za naslednjo peko, in naj bi se očistili prostori. Zbor obrtniških zbornic in odsekov je poslal v tem smislu sestavljen sklep ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
d Vsak dan 7 milijonov litrov vode porabi Maribor, ki je letos v tem pogledu uajbrže na prvem mestu v državi.
d Za vpokojene železničarje in njih rodbine. S posebno odredbo je bil spremenjen pravilnik 143-34 o znižani železniški vožnji, tako da se prizna vpokojencem in njihovim rodbinam odnosno vdovam pravico do 24krat-nega potovanja na leto po režijski ceni. Železniške direkcije bodo izdale osebam, ki prihajajo v poštev še po en blok po 12 letnih železniških voznih taks.
d Varujmo naše gozdove! Vsled neprevidnosti in brezobzirnosti šetalcev so naši gozdovi vedno v nevarnosti glede požara. Da se prepreči nevarnost ognja, opozarjamo ponovno šetalce, zlasti kadilce, da je treba vžigalico in cigareto 'ugasnili preden jo odvržeš. Dalje je kajenje v gozdu slrogo prepovedano. — Vsacega mimoidočega je sveta dolžnost, če zapazi ogenj v gozdu, da ga pogasi.
d Prvo grozdje na mariborskem trgu so prodajali oni dan po 24 Din za kilogram.
d Zagrebškim gledališkim igralcem je upravitelj Konjevič nekaj na prste stopal. Pa so se zgovorili in J 85 igralcev je odpovedalo službo. Tako je Zagreb ostal brez drame, opere, operete in baleta. Seveda tako ne bo ostalo. Konjevič bo pač odstavljen in imenovan nov upravnik, s katerim bodo igralci sklenili nove pogodbe.
<1 Za »graditev novega mnnicijskega skladišča v bližini Ljubljane je sprejela mestna občina od Državne hipotekarue banke dva milijona Din posojila in sicer največ v kovancih po 50 Din. Kar tri avtomobile srebrnega denarja so te dni pripeljili pred Mestno hranilnico, ki je sprejela srebrni zaklad v varstvo.
d Velike pomanjkanje vode občutijo ne-kateri kraji v Beli krajini. Na prošnjo banske uprave je mestna občina ljubljanska odpo slala v Metliko dva škropilna avtomobila, kt vsebujeta do 4500 litrov vode. Potrebnim va sem so vodo za ljudi in živino že pričeli do va zaiti.
d Boj med stražnikom i« pobeglim kaa*
njenccm. 351etni Mihael Obrul iz Konjic ja
5l
bil pred tremi leti obsojen v Cakovcu zaradi uboja na šest let robije. Poslali so ga v Sreni-sko Mitrovico v tamošnjo kaznilnico, iz katere pa je nedavno pobegnil. Priklatil se je nazaj v Slovenijo, se skrival nekaj časa po pohor-Bkili gozdovih, nato pa se je zatekel na mejo. Nekaj časa se je zadrževal pri nas, potein pa aopet v Avstriji, kakor so mu pač postala tla vroča. Preživljal se je s tatvinami. Pri Holmcu ga je te dni opazil obmejni stražnik Vasilij Stanič ter ga ustavil. Komaj se je stražnik približal na nekaj korakov, je segel Obrul v žep. .V tem hipu je stražnik planil nanj ter mu po hudem boju izvil iz rok 25 cm dolg kuhinjski nož, s katerim ga je hotel begunec za-hrbno napasti. Obrul se je nato podal v beg, stražnik pa je za njim ustrelil. Na strel je begunec padel in obležal. V resnici ni bil zadet, ampak se je samo pritajil. Komaj je stražnik pristopil, se je ležeči dvignil ter navalil nanj z drugim žepnim nožem, ki ga je imel pri sebi. Vnela se je obupna borba, v kateri je Obrul stražnika dvakrat močno ranil. Končno so prihiteli stražnikovi tovariši, ki jih je opozoril strel in so obvladali nevarnega Obrula. Prepeljali so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča
d Zanimivo okrožnico oziroma razglas je razposlalo svojim članom Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani. Ta okrožnica navaja, da je uprava združenja sklenila zajeziti nadaljnje konkuriranje in upropaščanje gostilniških podjetij. Okrožnica se sklicuje na zakon za pobijanje nelojalne konkurence, ki določa, da se mora smatrati za nelojalno konkurenco tudi primer, ako kdo oddaja blago z;i posebno nizko ceno, samo da privabi odjemalce ter jih pridobi za kupovanje drugega blaga. (Združenje je mnenja, da je stanje vinskih cen nevzdržno in zato naroča svojim članom, da po 1. avgustu ne smejo prodajati vina izpod naslednjih cen: Cviček in štajerska navadna vina ne izpod nabavne odnosno režijske cene 14 Din za liter. Sortirana štajerska vina ne izpod povprečne nabavne, odnosno režijske cene 16 Din za liter. Dolenjska bela, bizeljska, banatska in iupska ne izpod povprečne nabavne, odnosno režijske cene 12 Din za liter. — Vsa'vina čez ulico ne izpod 1 Din ceneje kot glase cene. — Vse prav, seveda če bodo vinski pivci s poviškom cen zadovoljni, če bo vino povsod naravno in dobro in če bodo prišle zvišane cene tudi vinogradnikom v prid.
NOVI GROBOVI_
d Blagor mu, ki se spočije! V Kamniku so pokopali minorita p. Pavla Goltesa. — V Ormožu je umrl Anton Janežič, veleposestnik.
—	Na Viču pri Ljubljani so položili v grob Frančiško Kušar, roj. Žvokelj. — V Prevaljah je mirno v Gospodu zaspala Marija Jezernik.
—	V Lescah je odšel h Gospodu po večno plačilo Ivan Ažman, nadučitelj v pokoju. — Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu so pokopali cerkvenega ključarja Janežiča. — V Mariboru so pokopali posestnico Julijano Klemenčič. — V Lokavcu pri Gorici je odšel h Gospodu po večno plačilo g. Janko Kmet, dolgoletni župnik na Vojskem nad Idrijo. — V št. Pavlu pri Preboldu so položili v grob Rudolfa Potočnika, sodnega svetnika v pokoju. — V Ljubljani so umrli: 89!etna zasebnica Marija Jager, odvetnik dr Treo Dragotin ter posestnik in trgovec Anton Fatur, višji polic, stražnik v pok. Naj počivajo v mirul
Pri zaprtju, motnjah y prebavi
rt ' ^"^omltelrutra, na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentlce.
5S3S2!?«.1Zdr. 8. br. 15.485 od H. V. >»«.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Ii narodne skupščino. V finančnem odboru so bile sprejete proračunske dvanaj-stine z veljavnostjo do 1. aprila 1936. Prav tako je večina finančnega odbora odobrila važna pooblastila, ki jih je zahtevala vlada. Pospešeno hoče narodna skupščina v treh sejah odobriti predloge finančnega odbora, nakar se bo pečal z dvanajstinami in pooblastili še senat. Ko bodo dvanajstine končno-veljavno sprejete, bomo o njih, in o zakonskih spremembah, ki jih spremljajo, povedali kaj več. — Preteklo nedeljo je imel v narodni skupščini ministrski predsednik Stojadinovič velik in pomemben govor, v katerem je uspešno zavračal kritiko parlamentarne opozicije. Proračunske dvanajstine je skupščina sprejela s 190 glasovi proti dvema. Ostali poslanci niso glasovali za, pa tudi ne proti.
d Velik shod izvenparlamentarne opozicije se je vršil v nedeljo 14. julija v Banjaluki. Poročal je Joca Jovanovič. Priznal je najprej, da danes lahko svobodno pove svoje misli, kar pod prejšnjimi vladami ni mogel. V sedanjo vlado dr. Stojadinoviča imamo zaupanje, smo pa proti temu, da bi ta vlada delala s to narodno skupščino, ker ni izraz svobodne ljudske volje,< je rekel Joca Jovanovič.
d Shod združene opozicije je bil te dni v Vukovaru. Govoril je dr. Milan Kostič, srbski opozicionalec iz Vojvodine. Zahteval je za to pokrajino avtonomijo. Opisal je proti-državno delo bivših režimov. Zahteval je, da sedanja vlada popravi krivice, ki so se zgodile in kaznuje krivce. Trdil je, da je sedanja vlada na pravem potu.
d Pravi izraz ljudske volje. V nedeljo 14. t. m. so bile občinske volitve v Sv. Križu pri Kostanjevici tretjič ponovljene. Izkazala se je prava ljudska volja: Lista g. Grubiča je dobila 515 glasov in 23 odbornikov, lista g. Kodriča pa le 88 glasov in 1 odbornika. Pri volitvah je povsod vladal red in mir.
d V Zagrebu se skriva še vedno nekaj ljudi, ki nočejo prijateljske in mirne ureditve države in hrvatskega vprašanja. Te dni je dr. Maček praznoval rojstni dan in so se pri tem vršile manifestacije za hrvatsko stvar. To slavlje so izrabili neki temni elementi in je prišlo do neredov, pri katerih je bil ranjen neki 22 letni mesar. Dr. Maček je pismeno sporočil ljudstvu, da se zahvaljuje za izraze vdanosti, vendar pa naj prenehajo z manifestacijami, saj v Zagrebu se še vedno najdejo ljudje, ki se jim hoče brezplodnega prelivanja človeške krvi
d Za koncentracijska taborišča. Dobro-slav Jevdjevič, znan član bivše SDS, ki je kandidiral na listi Bogoljuba Jevtiča, razpravlja v »Jugoslovenskoin listu« o organizaciji »Pof«. Pravi, da inu ni znano, da bi bila vlada Jevtičeva pripravljala koncentracijska taborišča. Piše pa, da jo on osebno bil prej in je tudi sedaj mnenja, da je brezpogojno potrebna njih ustanovitev za vso tiste, ki s svojim defetizmom (malodušnostjo) rušijo državo
NESREČE
d Nad 50.000 Din škode je napravil požar posestniku Franu Jordanu iz Čistega brega pri Mokronogu.
d Velik požar je bil te dni tudi v Hajdini. Na Dravskem polju v Hajdini je bil velik požar, kjer je bilo v četrt ure v ognju 18 po-slopij. Pogoreli so Miha Zupančič, Julijana Mustafa, Frančiška Lasič, Rozalija Pal, Kuni-gunda Zupančič in brata Jožef in Štefan Rozman.
d Kozolec je zgorel v Zadobrovi pri Zalogu. Lastnik je ljubljanski trgovec Jože Marinko, ima okoli 5000 Din škode.
d Dva kozolca sta pogorela v Podgradu občina Dol pri Zalogu. Prizadeta sta posestnika Janez Pečar in Jože Vode. Kako je požar nastal, še niso dognali.
d Hiša je pogorela Jožefu Veselu, čevljarskemu mojstru v Sodražic.i.
d Treščilo je v listnico posestnika Ba-hovca v l>»skovcu pri Višnji gori. Skoraj vse je pogorelo.
d Gorelo je pri posestniku Francu Riflju na Karlovcu v novomeški okolici. Požar je uničil: hlev, svinjake, skedenj, senik, kozolec dvojnik z 12 okni, od katerih je bilo deset napolnjenih s pšenico, kozolec enojnik, tudi ves napolnjen z žitom in senom, poleg tega še 16 voz sena z deteljo, več tisoč kilogramov mrve in slame v seniku, enega prašiča, popolnoma novo mlatilnico, pojtelj, slamoreznico in več drugega gospodarskega orodja.
d Štiri prste na roki je odtrgalo zobovje mlatilnice 121etnemu Francu Urlaubu v Ho-čah pri Mariboru.
d V Savi pri Savi je utonil železniški uradnik Martin Lubej.
d Kolesar je podrl na cesti 791etno Julijano Kolarič, občinsko revo iz Ptuja. Revi je počila lobanja in je v bolnišnici podlegla poškodbam.
d Avto je podrl na tla 161etnega Oražma, sina tramvajskega uslužbenca v Ljubljani. Fant je bil na mestu mrtev.
d Dve nezgodi. Hudo se je ponesrečil 39 letni Ivan Hrga, posestnik v Dornavi. Pri oranju njive ga je konj udaril z nogo s tako silo, da mu je zlomil desno nogo nad kolenom. Zdrobil je kost in štrlijo kosi iz kože. Ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnico. — V isti zavod so spravili tudi 291etnega Franca Strafela, sina posestnika iz Sv. Marka pri Ptuju. Padel je iz kolesa in se nevarno poškodoval na glavi in na desni roki.
d Pri padcu si jc petkrat zlomila desno roko Ana Fazarinc, štiriletna hčerka služitelja iz Nove vasi pri Celju.
d Ko so obedovali. Po soparnih zadnjih dneh so se iz solnčnega jutra zbrali nad Krškim poljem težki deževni oblaki, iz katerih je po komaj eno uro trajajočem dežju padlo toliko mokrote, da se bodo mogli vsaj neko d Ognjeni zublji so popolnoma uničili gospodarsko poslopje posestnika Cagrama f Št. Ilju.
DOMOVINI
liko od pomoči poljski pridelki, ki jih je že nevarno stiskala skopa suša. Med silnim dežjem je udarila (vodena) strela v hišo gospodarja Gorenca Antona v Drnovem 25, bas ko je bila družina pri obedu zbrana v družinki Biibi okrog mize. Le gospodar Anton se je nahajal pri vinogradu v Tršiki gori. Strela je udarila skozi streho in zdrobila vso opeko ob slemenu; od tu je skočila skozi odprto okno {unmate, tamkaj nekaj časa iskala izhoda, potem pa prežagala vrata in iz sobe skozi vežo udarila tik pred pragom v zemljo. V trenotku »e je znašla vsa družina z obedom vred na tleli pod mizo in v nezavesti vsled silnega zračnega pritiska. Neznatno opeklino je dobil po nogi sinček Anton, hčerki Ani pa je strela ožgala lase v zatilniku, dočim je staro mati Amalijo Zorko ožgala po hrbtu. Brez zunanje poškodbe sicer, vendar je najbolj opahnila strela ženo Ano, katero so na pomoč prihiteli ljudje šele po dolgotrajnih poizkusih z umetnim dihanjem spravili k zavesti, še ob prihodu sosedov je bil zrak v sobi tako napolnjen z žvepleniml plini, da v njem ni bilo mogoče prebivati. Takoj je bil tudi poklican k nesrečni družini primarij gos p. dr. Murgel Julij, ki je nudil prvo pomoč in ugotovil, da poleg lažjih telesnih opeklin ne bo nič hujšega.
d Toča je padala dne 18. julija v nekaterih slovenskih krajih. Tako je n. pr. pri Sv. Bolfenku debelejša od oreha napravila v vinogradu in sadonosnikih ogromno Škodo.
□ 80.000 Din škode zaradi požara iina posestnik Janko Cadram iz St. llja v Slov. goricah. Gasit so šli tudi mariborski gasilci, ki so bili telefonično obveščeni ter so kljub oddaljenosti prispeli kot tretji na mesto požara. Zgorelo je gospodarsko poslopje, ogromna škoda pa je deloma krita z zavarovalnino.
— Proti saprtja, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčire. Odobr. od. Min. »oc. pol. In nar. idr. S. br. 15.485 od 25 maja 1035.
PO
Mladina je vesela
Tudi otroci leskovške in videmske dekanije so se hoteli na vsak način udeležiti mladinske evharistične svečanosti na stadionu. Zato je bilo potrebno oskrbeti poseben vlak. Priglasilo se je 450 otrok. Največ jih je poslal župnija Sv. Križ pri Kostanjevici, kar 77, čeprav imajo precej daleč od železnice. Za njo prideta župnija Rajhenburg in Leskove« — vsaka po 70; nadalje so si župnije sledil« po sledečem vrstnem redu: Sevnica, Bo-Stanj, Brežice, Videm, Krško in Cerklje. Relativno gledano bi bil vrstni red glede števila morda malo drugačen. Pa to je postranskega pomena.	*
Na splošno so se otroci prav dobro držali. Prišlo je le do nekaj hipnih slabosti, a je bilo tudi za take slučaje dobro poskrbljeno, saj se je vozil 7. vlakom tudi g. primarij dr. Julij Murgel iz Krškega, za kar mu moramo biti iskreno hvaležni. Evharistična prireditev je otroke čisto prevzela. Nikoli je ne bodo pozabili. Naj bo ob tej priliki izrečena vsem rediteljem in rediteljicam prav topla zahvala za ves njihov trud in za vso njihovo skrb. Vsem, ki so na ta ali oni način kaj pripomogli, da se je potovanje naše mladine tako lepo v redu izvršilo, naj bo plačnik evhari-stični Kralj!
Požar.
(Sodraiica.)
V četrtek zvečer ob 11, ko je že od dela utrujeno ljudstvo spalo, se je oglasil krik: gori! Zapeli so gasilski rogovi in plat zvona je pr«budil tržane, da so pravočasno prišli na kraj nesreče. Tako le zgorelo samo poslopje s hišo Jožeta Vesela, čev-
ljarskega mojstra. Posebno gre čast ženskam, ki so marljivo dovajale vodo, da se ogenj ni mogel razširiti n« sosednja poslopja. Hitro so gasilci spravili v pogon brizgaino, ki je brezhibno dovajala vodo. Posestnik Vesel je zavarovan in upamo, da bo škoda krita. Strahu in zbeganosti ljudstva pa ni mogoče zavarovati.
Razno.
fMuliava.l
S premogom na Muljavi ni za enkrat nič. Podjetnik, ki je apomladi začel kopati, j« prehitro »scagal«. Skodal Naša soseska, oziroma bivša občina Muljava, Ima precej veliko posestvo. To posestvo prinaša le malo koristi posamezniku. Zato bi bilo najbolj pametno, da bi se to posestvo prepisalo na cerkev in bi bilo v gmotno pomoč vsakokratnemu duhovniku na Muljavi. Ako boste sose-ičanje za to, potem smo gotovi, da dobimo kmalu duhovnika. Ko smo delali cerkveno hišo za duhovnika, so mnogi gospodarji precej prispevali, bodisi v denarju ali blagu. Tudi prostor je dal nekdo popolnoma zastonj. Še več pa so nekatari delali brezplačno. Večinoma so dali, kar so obljubili, nekateri pa še obljubiti niso hoteli nič. Seveda, za tako reč je bilo škoda denarja. Ni ga pa škoda za brezplodno pr a vdan je za prazen nič, ki je pri nas tako v navadi. Ni samo škoda, metati denar za malenkostne pravde posebno v teh težkih časih, ampak j« tudi sramota za druge tovariše kmete, ker javnost lahko reče: Poglejte, kako je kmet nespameten! Ali ni res tako? Spametujte se te enkrat!
Srečna vas.
(Ribnica.)
Posebno čast je letos doletela župnijo Ribnico, ie redkejša pa ras Breže pri Ribnici. Tri nove maše obhaja letos župnija, vsi trije novoraašniki so iz Brež doma, vse tri hiše najbližje sosede. V nedeljo, 14. t. m. j* opravil svojo prvo slovesno daritev f. Ludovik Bevka, v nedeljo 21. t. m. jo je opravil g. Franc Mihelič, v nedeljo 28. t, m. pa |o opravi p. Gabriel Arko, frančiškan v Splitu. Torej kar tri nedelje po vrsti! Ni je menda vasi, ki bi bila v enem letu tako oblagodarjeaa z novo-
Za heavico
(Nadaljevanje).
•Poglej, kakor berači stojimo tukaj,< jim je hodilo po glavi in znova in še monejše so se sramovali svojega ponižanja, ki so ga sicer čutili, a ne razumeli. Niti eden iz njih ne bi niti z besedico vedel razložiti, zakaj se sramuje, zakaj in odkod ta žalost v njihovih dušah... Sramovala se je v njih tudi njihova daljna donim i nu, vsa rodna zemlja, katera je drugje slovela kot »zemlia kruha«, ali danes plaka oheračena, obubožana, z davki izmozgana, ta zemlja nesrečna ko osirotelo dete, odrinjena in pozabljena.
V njih so se sramovali vsi otroci te nesrečne zemlje, katere ona ne preživlja. Ne le ti s niidskega zapada, ki so tu na monakovskem kolodvoru stopicali, ampak tudi oni z njenega severu. ki so romali za skorjico kruha na Saško, ! oni s češkega juga, bežeči pred gladom čez in dole — za morje, i oni s češkega vzhoda, plazeči se po svetu z harfo na ramah, mi vsi, — jz katerih je, kakor iz dejanskih delov sestavljen miselni pojem: Narod češki.
Adam je stal tu z očmi zaritimi v kameniti
tluk.
»Zakaj je to, da moramo delu prositi mi?« j"" je nagloma preletelo glavo. »Zakaj ne ho-<".lo z Nemškega k nam?«
'o je bil spet odziv nas vseh, v tem preprostem človeku. Kaj nam to koristi, da pišemo, Sovorimo, se upiramo v društvih in na shodili Pfoti stoletnemu sovražniku, ko pa ne moremo zajeziti toka, ki odnaša množico naših ljudi, •nočnih in poštenih, skromnih in potrpežljivih T službo tega sovraga. Češka mišičasta 'roka
dela v njegovih premogokopnih rovih, češka roka, vsa pokrita z žulji dela pri gradnji njegovih tovoren, železnic in kanalov, s črnim in težkim delom hranimo njegovo industrijo, s svojim potom zalivamo njegovo rast in razcvit, pomnožujemo njegovo moč...
To vse je ležalo nejasno pred pragom zavesti teh preprostih duš.in v tem so tičale kore-rine onega srarati, ki so ga v tem trenutku čutili vsi...
Barica se je kot ptiček boječe privijala k Adamu, se ga držala za jopič in mu šepetala na uho:
»Vsak k sebi ne greva, pa če naju hočejo tudi raztrgati.«
»Dimnikarji, dimnikarji sem,« je na mah zaklical Pastušek.
»Fiinf Mark, fiinf Mark dam,« je zakričal stavbenik in dvignil vseh pet debelih prstov kvišku.
To je bilo nevarno delo, postavljati brez odra tovarniški dimnik, ki je kakor jelka vitek in kot stolp visok. To je mogel Ie oni, ki je bil »dober v glavi, kdor bi mogel do neba zlesti, pa sc mu v glavi ne bi zavrtelo,« zato se je tako drago plačevalo.
Ta ponudba jc vsem stresnila ude, prebudili so se iz svojega premišljevanja, — ta krik njihovega voditelja jih je vrnil v trdo resničnost.
»Zeman, Barta, Valek,« je takoj z zaupanjem imenoval Pastušek in stavbenik je pozorno zapisoval njihova Imena. Zidarji in tesarji so po skupinah odhajali k betonkemu delu, ogra-jali bodo parne kotle, zidali kasarne. Nekateri sploh niso odšli s kolodvora, takoj so prestopili v drug vlak in se že odpeljali iz Monakovega v druga mesta in kraje.
Vse, ki so ostali je najel en sam stavbni zakupnik. Pastušek je zginil, kakor bi ga voda požrla. Nihče ni vedel, s katero skupino je šel ali odpotoval, — debeli in v lice zardeli polir je postal sedaj njihov vodja. Bilo jih je le peščica, devet ali deset jih je odpeljal s kolodvora na stavbo nekje na nasprotnem koncu mesta.
Koračili so po Monakovem, vsi skora brezbrižni, od poti utrujeni, gladni in žejni so sopli za paznikom, da bi se jim ne izmaknil izpred oči, da bi se v tujem mestu ne zgubili, ne za-blodli.
Samo Barica je, krčevito se držeča moža za roko, s presenečimi očmi ogledovala okrog sebe. Njena sprejemljiva duša je bila vsa začudena nad tem krasnim in velikim mestom.
Kaj so bile Domažlice proti njemu! To so bile do sedaj največje mesto, ki ga je videla in poznala. Od malega je hodila v to hodsko mesto, nnjpreje z materjo, potem sama. Sedela je tam na trgu, na golem tlaku, predse je razprostrla velik robec in na njem razložila kopico gob, skledo borovnic, košaro češenj, jagode, maline, lešnike, to kar je gozd dajal... Vedno je, kolikor mogoče zgodaj tam sedela... Iz nizkih lop, oprtih na masivne štirioglate stebre in tlakovanih z velikimi granitnimi ploščami, so prihajale gospe polahko, udobno, s torbico v roki in z ovratnikom preko domače obleke, pogledale so njeno razložbo, vprašale za ceno, odšle in se spet vrnile... Gospodje, uradniki, profesorji, učitelji, dijaki so se, z lepo lagodnim korakom sprehajali ali po lopah samih, ali po ozkem dolgem trgu med samostansko in dekanijsko cerkvijo... Za čas je kočijaš prešel z mirnim kljusetom trg, donel avtobus, valeč se se proti postaji, zaropotal tovorni voz... Bilo
mašniki. Čestitamo gospodom novomašnikom in ponosni rodni vasil Ribniška župnija Šteje sedaj 27 živih duhovnikov rojakov, med temi tri cisterci-jane, dva frančiškana in 22 svetnih duhovnikov. Leta 1931 so bile v Ribnici celo štiri nove maše, v zadnjih 20 letih pa jih je bilo 201
Popravljena krivica.
(Dol pri Lubljanl.)
Z velikim zadoščenjem smo tudi pri nas vzeli na znanje vest, da je zopet obnovljena naša pro-sveta, s katero smo tudi pri nas dobili nazaj svoj« prosvetno društvo, ki nam je bilo tako krivično odvzeto. Radovedni smo, če so tukajšnji napredni kroži še vedno tako zadovoljni, kakor so bili takrat, ko «o plenili naša društva in tako sveto zatrjevali, da dokler bodo »oni« v Dolu kraljevali, ne bomo imeli mi svojega društva. Sedaj pa vihra z prosvetnega doma trobojnica in oznanja radostno vest, da bomo še delali in živeli, umetni generali pa so ostali osramočeni in blamirani.
Čestitamo!
(Mengeš.)
76 letnico svojega rojstva je obhajal 25. julija g. Jakob Skok, posestnik v Pristavi št. 13, ki je ves čas naročnik Domoljuba in drugih naših listov, ki jih Se vedno rad bere. Obenem je velik prijatelj konj. Bog ga ohrani čilega in zdravega Se mnogo, mnogo let!
Pisno iz Fraacije.
(Tucquegnieox) Tajci nam radi očitajo, da smo Slovenci neizobraženi. Vendar stoje drugi narodi v marsikaterih ozirih daleč za nami. Ko sem bral v »Domoljubu«, 5 kako častjo so naši ljudje spremljali Mater Božjo z Brezij o priliki Njenega romanja v Ljubljano, si ne morem kaj, da ne bi napisal sledeče dogodbice: Letos sem se udeležil procesije sv. Reš-njega Telesa v nekem srednjevelikem kraju v stari Franciji. Sprevod te je vil po glavni cesti mesteca, kjer sta bila postavljena dva lična oltarčka. Za procesijo ie šlo le malo ljudi, in še to večinoma otroci, pač pa je stalo ob cesti veliko ljudi, ki so prodajali zijala. Šolski otroci, ženske in moški, delavci in izobraženci so gledali procesijo ter zbijali neslane šale aa račun nas, ki smo šli v sprevodu. Le malokdo ee je odkril pred Najsvetejšim, pokleknil pa sploh ai nobeden. Mesar, pek in mlekar so kričaje ponujali svoje Mago ob času, ko je
j - tako skromno češko mesto, kjer je imela dosti prostora, da se je tudi s kosom na hrbtu mogla ustaviti kjerkoli, pogledati stojnico, izložbe, hiše in ljudi, vojake aa konjih, vse, kar se ji je poljubilo. .. Rada ga je imela ... In vsako mesto si je predstavljala tako ljubeznivo.
A tu se je na mah znašla v vrvenju in šumu velemesta. Ulice so za dobro polovico ož.je kot domačlički trg, a na ujili gneča, da se je Barici v glavi vrtelo.
•Joj. kako življenje,« se je v duhu križala in z očmi začudeno spremljala hiteče vozove cestne železnice, kočije, bieikle. avtomobile in dolge, težke vozove, polne sodčkov za pivo in v vsem tem se potapljajoče male dvokolesne kočije. Vsak irenotek so se pojavile pred njo kakšne čudne hiše ali cerkve, mestna vrata ali stolp, park ali spomenik. Ljudje so po hodnikih molče hiteli mimo nje, niso čakali ua pozdrav in se niso zahvalili zanj, — samo ropot voz, zvonenje tramvaja in glasovi hup so odmevali od vseh strani.
Kakor pijana je trepetala Bnrica pod temi vtisi, ostrašena se je stiskala k možu in vsa zaskrbljena stiskala njegovo žuljavo roko.
Kaj se je zgodilo? Kaj se je tukaj zgodilo?« je vedno premišljeval« in zasledovala ta ulični metež in vrvenje in čakala s traliom, da ne bi zagledala kake ogromne nesreče, požar ali povodenj, porušeno hišo ali podrt most in tja, na ta kraj nesreče vse v kalop drvi se vali...
»Pojdi, pojdi hitreje!« jo je priganjal Adam in jo skoraj vlekel ta seboj. Sam se ni brigal za nič. Nesel je košaro za obleko In ni spustil oči s plečatega vodje v sukiijenem jopiču, posejanem z roženimi k noti. Ta jih je vodil brezbrižno, ne nie-
šla procesija mimo. Po cesti so drveli avtomobUiatj in kolesarji, ne da bi «e le eden ustavil. Se odkril se je le malokdo. Na nobenem oknu niso gorele sveče, nobene svete podobe, ne zasUvt ne cvetje ni bilo, le inozemci so večinoma dostojno počastili Najsvetejše. — Vse drugače se pa obnašajo v Alza-ciji in Loreni, kjer sem bil večkrat navzoč pri različnih evharističnih slavnostih, pa nisem nikjer opazil take neslanosti kakor v tem kraju. Mislil sem si sam pri sebi: Ko bi to ljudstvo prišlo k nam in bi videlo, s kako častjo io spoštovanjem spremljajo naši ljudje Boga pri procesijah sv. Rešnjega Telesa, bi marsikateremu za vedno prešlo zabavljanje čez naš narod. — St.
25 letnica društva (Vavta vas)
Prav v času, ko je prišla v slovensko javnost vesela vest, da 1k> zopet pričela delovati Prosvetna zveza in toliko njenih članic, je Prosvetno društvo v Vavti vasi, ki je bilo eno izmed redkih neraz-puščenih društev, praznovali svojo 25 letnico. Obenem je bil blagoslovljen prekrasni društveni prapor. V nedeljo 2t. t. lil. ob 10 dopoldne se je zbrala v prijazni vavtovaški cerkvi velika množica faranov. Slovesno sv. mašo je imel g. KošHSek, stolni vikar iz Ljubljane. Po slovesni službi božji je bil pred cerkvijo najprej blagoslovljen prapor, kar je opravil s primernim nagovorom g. stolni viknr Košiček. Po blagoslovu pa je bilo javno zbo rovanje, katero je znčel predsednik društva gosp. Jeako, nakar je novomeški odvetnik g. D. Weble poudarjal važnost in naloge Prosvetnega društva v sedanjem času ter pozival tarane, naj ostanejo zvesti ciljem, ki so si jih postavili. Šolski upravitelj zaslužni katoliški narodni delavec g. stalur je opisal zgodovino društva ter prikazal vse hort>e in težave, ki jih je imelo v času od svojega ob-sloja. Ob 3 popoldne so člani društva uprizorili na prostem ljudsko igro »Izgubljeni sini, kar je > bilo za ta kraj nekaj posebnega. Vse je lepo poteklo, za kar gre poleg društvenega odbora največja zasluga agilnemu in med ljudstvom priljubljenemu župniku g. Kresu.
Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
neč se niti za to, če gredo vsi za njim, po vrtincih ulic in uličic do tja, kjer je preneha! tlak, polagoma tonil šum, ljudje se uredili; čim dalje so šli, tem ubožnejša je bila krama in manj izložbenih oken, enostavnejše hiše, tem bolj so izginjali parki in drevoredi, izgubljali se kočijaži in avtomobili, le tovorni vozovi z opeko in peskom so stežka podirali naprej po razvožerii cesti.
»Karban, vprašaj ga, kam nas vede!« je za- t klicala Anica Valone, utrujena, da je komaj noge za eeboj vlekla.
»Da, odpočijnio se in najejmo, — potem bomo mogli Bpet dalje,« so se odzivali glasovi in vsi so se že ustavili.	,
Spredaj se je Karban razgovurjal s polirjetn. Karban je znal nemško. Služil je dolgo v ftilborti za hlapčiča, pozneje pa za hlapca. Sicer je pa vsak izmed njih nekoliko razumel nemško, ker že od mladega rasto pri nas Cehi in Nemci v tesnem sosedstvu. Samo ozki potoček deli češko Postredkov od nemških Mlincev, v Klenču v cerkvi se sliši vsako nedeljo češki in nemški evangelij in vsa oznanila, iz našega Dražinovega bi s katnenom pogodil nemški Zdanov. In zato so vsi napenjali ušesa, ali nič niso iz tega pogovora pogodili. Karban sam spočetka ni razumel niti besedice in zdelo se mu je, da ta rejeni dečko sploh ne govori z njim nemško — saj vendar tam v Silbont in pri njih v Mlincih, Zdanovu, Capartih - njihovi Nemci govore docela drugače, šele čez čas se mu je pričelo daniti in ta Bavarec, kakor da bi tudi bolj pazil, je govoril že razumljivejše.
-Vede nas na prenočišča, - danes ne bomo še nič delali, - jutri šele začnemo,« je pojasnil Karban m vsi so spet spošno korakali.
Mrak se je plazil po ulicah, ko so se v pod- J
RADIO_
PROGRAM RADIO LJUBLJANA od 25, julija do 1. avgusta 1935;
Vsak delavniki 12.00 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13.00 Čas, obvestila, 14.00 Vreme, spored, borza, 19.10 Čas, poročila, vreme, spored, obvestila, 21.30 Čas, poročila, vreme, spored. — Četrtek, 25. jalijat 18 Harmonika, vmes plošče, 18.50 Slovenščina, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz Belgrada, 22 Ljubljanski šramel kvartet. — Petek, 2*. julijai 18 Materinstvo v pesmi in besedi, 18.50 Tujsko prometno predavanje, 19.30 Nac. ura, 20 Svatba na Strmecu, 22 Prenos iz nebotičnika. — Sobota, 27. julija: 18 Veseli napevi za deiopust, 18.50 Zunanji politični pregled, 19.30 Nac. ura, 20 Naša pesem peta in igrana, 22 Plošče, — Nedelja, 28. julija; 7,30 O vnovčevanju kmetijskih pridelkov, 8 Cas, poročila, 8.15 Balalajke in plo»e, 9.45 Versko predavanje, 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11 Klavir solo, 11.40 ValčUova ura, 16 Nekaj venčkov na ploščah, 16.15 Kaj mora vsaka žena vedeti, 16.30 Narodne v vprašanjih m odgovorih, 19.30 Nac. ura, 20 Čas, vreme, poročila, obvestila, 20,20 Prenos koneorta vojaške godbe, 21,33 Čas, poročila, vreme, 22 Plošče, — Ponedeljek, 29. julija: 18 -Prešmentane citre«, 18,50 Zdravniška ura, 19.30 Nac. ura, 20 Večer Beethovnovih sonat, 20.45 Vesele žene vvindsarslie, 22 Operetni zvoki. — Torek, 30. julija: 18 Otroški kotiček, 18.45 Plošče, 19.30 Nac. ura, 20 Koncert ruskih skladb, 21 Plošče 22 Prenos iz nebotičnika, 22.30 Angleške plošče, Sreda, SI. juli}a: 18 Nekaj kupletov na ploščah, 18.15 Radijski orkester, 18.50 Pogovor s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 20 Koncert Mozartovih in Haydno-vih skladb, 22 Čas, poročila, vreme, 22.15 Radijski orkester.
Marija Zagorje pri Kozjem. Zadnji romarski shod se bo letos vršil v Zagorju dne 3. in 4 avgusta, to je prvo soboto in prvo nedeljo v avoustu. Vse romarske pobožnosti se bodo oba
dneva vršile kot običajno vsako leto. K tem pobožnostim ste vljudno povabljeni vsi prijatelji agorskpe Matere Božje. Na veselo svidenje!
»trešju visoke, štirinadstropne. Se po apnu dišeče hiše ustavili naši ljudje.
Tu sta bili dve sobi. V kotu ene so bili da stropa zložene, trdo natrpane slamnjače. Pri vratih vsake sobe je l)'!a dolga miza in nekoliko stolov.
1'olir je odkazal manjšo sobo ženskam, večjo »ložem, pojasnil, da jim ho za prenočišče utrgal po deset lenigov dnevno, da morejo jesti za gradnje v kantini in da zjutraj ob petih pride po nje.
Ostali so sinili. Trenutek je prešel v globokem molku. Potem so si začeli nekateri po domače urejati. Odvezali so vrečice, razvezah torbe, odprli košure, izvlekli vso obleko, zaloge jedil, mnoge doslej nedotaknjene, vse to razmetali na mizo obesili na žeblje, slamnjače razložili po tleh.
Barica je stala v kotu, naslonjena na mrzli zid, hloda ko smrt. BiLa je nu(! vsem tem čudno, bolestno zavzela. Sicer trda ko skorja, skopa v solzah, jo čjilila, kako ji je čudno v srcu. Drugače, popolnoma drugače si je predstavljala vse. Tako nek« ko, si je mislila, da bo. kakor pri njih doma, kjer delavci in najemniki gredo skupaj z gospodarjem v sobo in k mizi, kjer vsi nosijo enako obleko, govore z isto besedo, kjer služinčad pravi gospodarju »stric« in gospodinji »teta«, kjer vsi skupno delajo, jedo in stanujejo---
Tu ji je prvič vstala v duši lomna senca, čutila je nekaj kot pregrado, katera njo in vse le, ki so z njo prišli, — deli od ostalih ljudi, od bogatili razredov — in ta družabna razlika je bila to, kar jo je tlačilo in težilo...
Kakor blisk jo je ivaglo »preletel star, na pol pozabljen spomin. Slišala je nekoč na preji, ko so čilali knjigo. Citati so lantje menjaje ae, zato, ker ni mogel nihče dolgo vzdržati joka. Pisala je o »izseljencih v Braziliji«, o suženjstvu in trgovini z ljudmi...
B—skit
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
Eno Alsiifarekot nujpa vendar povem:
Nofka tjomna, ja bojusja, povodi me ti, Marusja. Provožala do vokzala, prišla douioj, plakat stala.
«|i prosto po nnSe:
Noč je legla »a poljano. Strah! Marusja pojdi z mano! ))o postaje ga spremila, — — v hiši grenke solze lila.
Vsa druibica se je že od nekdaj tikala, le jaz sem se z ionskim spolom vikal. Tedaj Je nekdo slavil predlog, naj pijemo vsi bratovščino. Zgodilo se je.
Okrog polnoči smo odšli po hribu navzdol proti mestu. Ko pridemo do prvih hiš, skočita proti ram dva nezaanu moška z debelima palicama in začneta neusmiljeno udrihati po naših hrbtih in glavah, Izidor in Oriška sta bila urnih nog in sta brez hude nesreče izginila. Tudi Jaz sem bežal na vse pretege, vendar me je eden napadalcev podrl na tla, me preklestil po vsem telesu in mi prizadejal precejšnjo rano na ustnicah. S težavo sem prileze) picd ujetniško zavetišče in nalo šo bolj težko pielezel zid >Pitateluega punktac. Kakih 14 dni siiii okrog nosil nabrekle ustnice. Vsega lega ni vedel do danes nihče razen Izidorja in Griške, ki sta seveda tudi molčala in molčita. Ko seznanjam s tem svojim grehom vse spoštovane »T)o-muljubovet čitalelje, naj jim povem 5e to: Tisli večer sem sklenil, da bom s poljubi — pa niaeari pri pitju nedolžne bratovščine— v bodoče nad vse skop in strog, knkor te spodobi poštenemu možu.
Ko sem naslednji dan, po vseh pravilih namin-kan, zdravil v ujetniškeni zavetišču »mačka* raznih barv, me je uradnik okrajne i sprave presenetil s poročilom, ki ga nisem bil prav nič vesel. Naznanil mi je, da pojdem v Orehov. Kaj bom tam delal, mi ni povedal. In res, dne 16. novembra 1016, sem bil že tretjič na poti iz Berdja-nska v daljnjo okolico Mejfa imena. Iz mesta smo se odpeljali — bilo nas jc nad sto, ob 10. zvečer. Vlak jc vozil proti severu. Naslednji t Um ob 4 zjutraj smo bili v Oreljovu, ki jc mestece, oddaljeno od Berdjaoska več kot 120 km. Rusija je velika, ; ima ludi obsežue okraje! Zenaro Matjašič, doma sedni asknftaut, ki sc ie tudi vozil z nami, je imel srečo, da so j;a sprejeli v občinsko pisarno. Drugi so odšli na kmetsko delo ne veni i kam. 7 urino pa pri županstvu nHo vedeli, kaj bi I
... .-inyut. . . ..... .-. »pričo angiešKega kralja vršila velika pomorska parada, ki jo vidimo ua sliki.
počeli. V občinski arest sem spravil svoje skromno imetje. Tam sem tudi prenočeval. Nihče se,j»r zmenil zame, nihče ni vpraial, ali sem lačen ali siit. Povedal sem, da nimam denarja. Kruljevi ruski pisar se me je drugi dan popoldne usmilil. Dal mi je nekaj kopejk in še najedel sem se pri njegovi mizi.
Občinski pisar mi je obljubljal, da pojdem na lahko delo, toda mineval je dan za dnem, jaz pa sem šc vedrin pasel uši v orehovskem občinskem zaporu. Edina moja zabava so bile priložnostne pesmice, ki sem jih »fabriciral«. Da pri rnizeriji nisem obupal, ampak celo ohranil trohico humorja, naj dokažejo tri kitice daljšega kupleta, ki je zagledal svet v orehovski arestantski sobi. Evo, vam jihl
Smrkav kuplet.
1.
kuplete dandanes Vam poje že vse kar staro, kar mlado, kar leze iti gre, o sreči, ljubavi in drugih stvareh, o več ali mamj imenitnih rečeh, t) nosc pa vendar navadno molče , ne vem, /akaj njega tako se boje, pokorno in vdano v sredini visi, ne reče ne bev ne mev, vedno molči. Res, da bi kaj lepšega mogel zapet, z enkrat pa naj vam bo smrkav kuplet
4.
Seveda spoštuje človeški ves rod nad vse imeniten nosa proizvod; poglej ga no dečka, zaokroženih lic, on strga in liže iz sladkih nosni.-.
Premnogi gospici tak važen se zdi, da v svilo, k paifimu ga vselej spusti, izkušen možakar ga sune v roke, pa čevlje ponuže, ker štedi z mastjo.
Res, da bi...
5.
Se najde možiček, oliko prezre, na suknjo ga vrže, na steno pripne; i'ozoa.1 sem žeAioo, ko delala zos, kot vodovod je uporabljala nos, s čim kuhala žg&nce in druge jedi, o tem zgodovina najraje molči. Povem Ie, en glas po deželi je šel: Ta kuharca res je za vsak grandhotel.
Res, da bi...
p-^ft-v^ror -.-.i < „:r-a
Prizor s konjakih dirk pri Berlinu-
To za pustne dni primerno šaljivo pesem je zelo lepo uglasbil stavni naš skladatelj trtosignor gospod Stanko Premrl. »Smrkav kuplet« z napevom vred se dobi zelo poceni v ljuHj. Jugoslovanski knjigarni.
Orehov je judovsico mesto in ima okrog 6000 prebivalcev. Ko sem bil tam, je našlo v mestu z*-vetje okrog 1000 judovskih beguncev.
Dne 18. novembra 1916 zjutraj bil je zelo mrzel dan — je prišel pred občinski urad voz in rekli so, da pojdem v Sladkaju Balku, ki leži 24 km južno od Orehova. Z mano se je vozilo še par ujetnikov. Ko smo prevozili polovico pota, smo se ustavili v selu Kopan*. Stareišina nam je postregel s slanino J in kruhom. Tudi prenočili smo tam. Drugi dan ' popoldne smo se peljali dalje. Dober kilometer od vasi Kopani, se je razprostiralo se!o Blumemtol, kjer so bivali katoliški Nemci. Pri prvi hiš« smo ustavili in gospodar je bil nemškega razgovora tako vesel, da mi je dal velik kos izvrstne domače klobase in primerno količino belega hleba. Nemški kmet mi je povedal, da stanuje katoliški duhovnik 18 km od Blumentala. Vendar pa se prebivalci te nemške naselbine ne ponašajo samo z lepim imenom vasi (Bhunejital = Cvetni dol), temveč tudi žive življenje vernih katoliški cerkvi zvesto udanih ljudi. Vsak dan se zbirajo v neki hiši sredi vasi k skupni molrtvi, ki jo vodi vaški učitelj nemške narodnosti. »Ah učitelj, res vzgojitelj, tvoje delo je lepo!«, je večkrat rekel moj pokojni oče.
Dne 19. novembra 1916 sem se torej znašel v Sladkajii BaJki. Tam je ljudska šola, občinski urad in celo bolnišnica. Nameravali so me zaposliti pri občinski upravi Pa glej usode! Ko so zagledali mojo čestito postavo, so se premisliti, zakaj bil sem slabo oblečen in bolj sposoben za ciganski brlog, kakor za občinsko pisarno. Sklenili so, da me pošljejo čez par dni nazaj v Orehov. Prenočeval sem pri občinskem stražniku. Dolgo sva se pogovarjala tudi z občinskim tajnikom Vasilijem Vladimiioviičem Cinješovim. On mi jc rekel, da pričakuje po vojni V Rusiji strašnih dni, vendar upa, da zmaga pravična stvar, ker vraču joči se ruski armadi ne bodo poveljevali več dvorjani, sinpnk možje iz ljudstva. Vasilij Vladiinirovič je zelo hvalil častnike-ufiitelje.


D>smaš*tm fOMnetska Rusija
"U j •vaiL-oA. >	t- uu wup<taM taž»
imac-u. i: t- Tvcrib . 133. «*;a -c$. »K- juae--' i«k*	f V? v?r. w i*f'.'iwi i m--
Tvr^iiatrii«.:i uti.v i ras <">! «BBBW iztohij' v*. ur imt* KTfnh	crzav*. a/jpl-.asi -•' --■ au'
iiffizrif" »: tati?« luoBBtrii' f ' irisceierii «rwiii-iu. mr -t - i T» rz^ui*-.-. vse ctzbt. i^l ai v j' r-iUts"^-. moram nar rai aoitertst jNjsr^rfJarsiii*®! i „	W t BrtOL ieifasuf^ IU. . t *
-s sKuaai utranr. "Sbik asraB-ii sat W
T.. • ^ ;■«. i;--	' inu-ff šm^aiš'. C «1 lil«
4- T-*t !r"«i HH	ItSUiSUi. Htsata	i'-
t> .:i.'irn_ E -a. meai s (CjSet-hb tMsH^^um suat«-.mi,-wrirr. rafet-Tu. THSBH&BHBau. ^IUL amben. immi-srnL.
i«.v «ul	i~iiMi -:i iu. " w ^i-
st-'-: t ■ (Dr* nu.iaz -»aa ansa fi r i in ' -r-=fca nas r- *;'> inii . inrr ruuij™ n - jt ±3K~r2aa,ir;:. c k ai tu •remiiitr.:: si.. zrezsu. -lat w aa« » J* - Ttil : i c
-	» -j-p&r.*: .c- -T.:: umo
- -	-•ri i	J ■« ■ ""C-«-'*	TaH T.-
i>. ie9>- a rar me » ias^sa ■!£..»• a.- ■ -	i. c -^Eim	u " — A
t-	-	.	,.	.2." _ NL.SBTM1	' '
~: •	— n — —*i »o »-"tli lemano
.—>-- -...	Vim; "ari rn.	lairt?*
■v.*	-ri.
....■a.	r. ar-sr •	f
U.	• ..-iS:	i:<- ' -
--... is*	•sas-:".. "Epci as*
-----	->.:.	-fi >< n.Mnii
-—	„ -i. i -___-""-.a-
-	-TTT -	inaon »
.- -t-.: -	s.—.	'«. r
.K.

as f^T.. - '-it

4»;

»> J
. ' :r-—T ^uT-.jsr.: ji ij;
• -nr si stK-^mi
K- •• -.S.ŠSSJ. trstna
f £ t. -v- i. •?. nci
tu i tu,- is^ar.: n**	žiaiM-
-^.■-ftTI. T r^lMtt;	'5*?
TOV9I	X3i ' 'Ji;1"
a -uc.» ' afffiO r	T:->TZ
»i-.'■--- —- >- tj>I S-
r --	■mr--a:*miauaic ■>>«■.:	»rm i K i
_-.	*	nrt nese:!«; trsn-iaz •
Ti—*;.	ar- n. 6C5- —«! .-5»E "It 71"-'.-.
*f	autec- • « TI,: ac Tvtimsi-.nu.
■ .CET-jf r	TTaT"X»» -t "S u
i iurr- mi. -in: J<tr IBUJCJS

ME
-B^L

• .A
• ijiti ji.'}'" " ;* 116 Mr
Kiti,/*- U
1 iitK-.-tik	'->">'> A
\noum'tt
■f. v -//7/
V v-\
'A \
■>c.\
t-v>ur *•■>>•!
v/- .v
't. t.
i*-
:.m_ i-.:
a* i«	•»

* i
Tj T — -i - J.	2ii a. T-' it^K		' ' ''.^r*4 i-. ■ —				T-.	TJ;^		■t s.-,-.		
		X	' nraB^T.-ilffil- ~	-..■.i"	—				: —		■»a	
ar. ' ' — " ?T£ r		3J. *■		T?-. t	*			r-: •	i«.	^ -V i	-i'. **	a-vft.
tat »ŠbltST'-		-Kras:	»i	r'7— ..						--. v S t		
C" •... —	T *	" ■ 1	x*a: dottt r. aC3KS&.			..TU.	r>		1. T-.-.U			
TU' .-	i«! ""H3-,— v		auiTKna: -n»iw			..'iTl		4i		-r,V »t	■Ss.'4 mV Nt	
						'uias		--Š	»»Hi.		t mV	
Mummtš*£ m tsr &0MAK&. 1»' inrr i ii	f^mtiijtiiiitiiui^ f
R A Z S 0
i»


upsaennait uu--' 1* mr-urii. jtt&<- **	i* * '
v«; 0.*™».«!	v-
„nn «uvs.' ' '	v	-
OM um -MfftiCii rT®.".'!« ' *"- " • '-t tn® Vft^la ir. -iWr% i* fcv-r. V-	'>-*"
'- .»ci,«-	mnt-.-/- '-a t-ni-i
-j-tirt * t t t i t i » - . ♦	*
J, .asBKK	i JA - ■ S	! lr ^
"TU?- ,m-r -------lamMŠl.-. Ujam. 3t H' j Ir." ««->«•
. T :u siLi^n.-'- .ur-..: -.1- ' J rf^s ' • rjfc-ji*	-./J > v.'* - -E.- '-a A	•
Ivit- mi£wa	d na-a ji I<.tiar-A •-»"- a
^	* aa-tni ov ti«
2	♦'A- .<>
«-.1. -ai	'-a - "A i-*-, .a*
iiasz* tic.	'- -<a-ca l.n 7« i n a
ra - , -^t -	T.r ;• " r. V s.r. >n iar ia b»
sa ir.cn.a - ' ' "	-naiJa.a 'i t mir
.- r 1	:i 7^ tt - .1 —	"ia >• • —■.
ie^-.:- - :• -- « '	:an-> za ~>	n *
mrasr .. - >	anr-mim ti 1rv^fn - v-
niirrio aaii jnii-'-. ■i-'*: i*ft.iin« m tkd -žhscasi & njnst-	i -u-"	12 -
sajatcis. —n aurr«f. aa atiLr«azs. s®n — --=»c:	-n i-~»S7a mn
--- .17 - - - 1-iia'KJ »-"	7 _	> ---------- " TfcJ
n ki --
I-.- x i	.. rv^iii; r- ■■■■*■"•'• . as - tni
- - ar-"?- -.-i".2»nisc-: tisi.- n iCi v-'.i .	~«ga i;'iniimcm e aso
-.«- ■»» areci	Tn^utrdlit- »rtrsntia
a .Tat- suKaža.	c - - litiji 1« tvšjs: a«>
'■■-^l. z - :>. .lit.	:mrs'-t -»tis rt«
T~ - - '-»i . <n e j \t~n >c* —.v-r Tii -ZIiurt. Bi-c-.ifi	r>t» nt 2-
j.rasi. S't-.litastna im«:;sr.i t« r.-.rsu."
.r~	T'r-T ,- -v-.	"	- Ta* :;>; J
* -n.-tt. ••	r«- a -i1.:?. lEamitkcti««
1>	X T-"- -£-. -.3!	Tešiti	Z
'>-' »•-•»! m-	••SK. * xnaii:=ii	■ it-
;	-:aur*o» ji'* » «• r.
aaoiimpn&iifc suš,. -	r^i^i*
jjini- nt - **tsi.	: Bwok- c «»
i T: T-—sest*	v -X' nriosu.* rrx-~ t ars )Mtt«q«Nr.
-af- -as it?. >	"O:-*«* .t« . jr»»v
' ~ --	f m -—v*.«--,s*-v
Koal.
**	"il. r- i t3a-
frMM
*» -'ij!
** * - .-.t -_jT_ij
- ni-* u. jrst jr..
«B "^Cil k IfcKTl
ic jurcjjr-s S7-.
* aaau sa-
«rr rnu 3t Krp. -^airacnt <e attor-^- K-ta. 't s:- r: -» 3B -rasr-- ^.-nEh ifijisv
«U0K « JBKDcn.- - r w T3T 3twrt3ntsr it- --MJ -rtrr—rrra	r *■
s M* -	—1
3«tt	rr-
T—r.: w ' «r' si-im; »'""ne
111 *	T
ItMnS -ou-Mira«!; -V	« * f'1
"^-rajj: X	?
-»•»■»»I Ti:
w	t'
— * Ii1 - ■
* -i- - " ■ "'t-" 5i' •»O. ^-".'Ii-Tll "C " 11 A	I T. '
»1	21-
«lBiMrr «
* fifc •jgirtp-
P
ae-r:soa.
■ si»
lz govora dr, Hohnjeca na evh, kongresu
„Od vesoljnega potopa bržkone ni bilo tako splošne in globoko segajoče stiske, kot jo zdaj trpimo« (Pij XI. v okrožnici »Caritate Christi«, 3. maja 1932). <>e hujša ko gospodarska je duhovna in moralna kriza. Majejo se temelji duhovnega življenja, Stavba evropske kulture je v nevarnosti. Tisti, ki se jim ne užiga upanje iz kršč. vere, strašijo duhove s »Propadom zapada«, z »Agonijo sveta«. Rajše se obrnimo k njej, ki je našemu ljudstvu in domovini Mati in Kraljica in ki je prišla v svoji podobi iz Brczij v našo sredino kot voditeljica k Jezusu. Prezidcnt čehoslovaške republike g. Masaryk spričuje, da je rešitev v veri v Jezusovem nauku, v njegovi globoko življenjski obliki, v jezustvu. Da, jezustvo, to je tudi naša vera, toda integralno, totalno jezustvo: Jezus — pravi Bog, ki se je včlo-večil, da nas je odrešil; Jezus, naš najvišji učenik, duhovnik in kralj; Jezus Kristus, ki prebiva resnično in bistveno kot Bog in človek v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. To jezustvo je naša vera in naš življenjski program. Kakor za organsko, je tudi za duhovno življenje potrebna luč. Ta je Kristus. Kdor gre za njim, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja {Jan. 8, 12). Dva glavna življenjska problema sta: Bog in človek. Prav ideja o Bogu ima v Kristusu svoj zgodovinski vznik in trajni vir. V svetlobi te ideje je naš Gospod razodel skrivnost sveta in človeka. Proti svetu in vsem njegovim dobrinam je postavil dušo kot dobrino neminljive vrednosti. S tem naj-radikalnejšim prevrednotenjem, ki je kdaj bilo izvršeno na svetu, je bila povzdignjena ne samo vrednost, marveč tudi zmožnost človekova, Sam Tolstoj daje Kristusu to-le spriče-vanje: »Kdor dojema Kristusov nauk njega prevzame čuvstvo ko ptiča, ki ni prej vedel, da ima peruti, ter se iznenada zave, da more leteti ,biti svoboden ter se mu ni treba ničesar bati«. Luč, žareča iz Kristusa, nas je rešila ozkosti in tesnobe spoznanja ter nam odprla pogled v večna obzorja. Kristus nas je rešil nesmiselnosti življenja. Nisem slučajen produkt narave. Otrok božji sem. Moja duša je tuliko vredna, da se je Sin božji zanjo vdove-čil, da jo izveliča; toliko jo ljubi, da radi nje prebiva v zakramentu sv. R. T. Moje življenje ima globok smisel, njegove meje segajo v večnost. Da more naše življenje dobiti pravo, z večnim ciljem soglasno vsebino, daje Kristus v Evharistiji sebe in svoje življenje nam v lastnino, Kristus je glava človeštva, verniki so udje njegovega duhovnega telesa, Evharistija pa je v tem duhovnem telesu srce, ki se iz njega izlivajo življenjski toki v posameznike in Po posameznikih v narod. Kristus je trdni temelj resničnega, dobrotvornega napredka za poedincc in narod. Z njim, ki je absolutna božja resnica, je prišel kult resnice na svet. Njegova cerkev je »steber in temelj« resnice JI- litn. 3, 16). Kristjanom, zlasti katoličanom le negovanje in znanost resnice nekako v krvi. » veri imamo znanost osnovnih miselnih in življenjskih resnic, vrelo vseh vednosti, žarišče prave prosvete in kulture. Kristusovo živ-jenje, ki je božja lepota in resnica, je pravi rabor krščanske umetnosti. Prvovrstna umet-jnna je kult Evharistije, kakor ga vrši Cerkev, !c katoliška liturgija. Poleg estetičnega mora ■meti umetnost tudi etični smoter. Ali je kak estet z vsem negovanjem lepote mogel rešiti s»mo enega zločinca? V Kristusu pa se po-
oseblja in ščitijo najvišja kultura, največja nežnost čuvstvovanja, tako čudovit slog govora in življenja, da bo iz njega čupala umetnost vseh časov, hkrati pa tudi prodorni vpliv na grešnike in zločince, ki jih spreobrača s svojo milostjo iu s svojim zgledom. Njegov zgled se blesti pred očmi ljudi in narodov v nepopisni jasnosti in silnosti, tako ljubeznivo in prikup-ljivo, da ga more dojeti in prejeti otrok, tako veličastno, da ga ne doseže tudi najpopolnejši človek. Toda ne samo svoj zgled, marveč tudi sebe daje našim dušam kot hrano za duhovno življenje. To življenje, ki ga prejemajo poedinci, se preliva v socialne zveze: v družino, občino, narod, državo. Cim boljši in kre-postnejši so posamezniki, čim bolj oblikovani po Kristusu, tem bolj se Kristus očituje v mišljenju, življenju, delovanju naroda. Oblikujemo po Kristusu posameznike, zlasti mladino, ki ji moramo oskrbeti ne samo ekstistenčni minimum duhovnih življenjskih dobrin, marveč da ima življenje v izobilju. Spričo Kristusa, največjega prijatelja mladine in prvega vzgojitelja naroda kličemo: Svobodna pot krščanski vzgoji mladine, svobodna pot katoliški prosveti! Takšna vzgoja in prosveta tudi najboljše služi narodu in državi. Mladina, zvesta evharističnemu Kralju, je tudi zvesta svetnemu kralju. Krščanska vest tesno spaja med seboj to dvoje: vero in domovino, Bismarck je o sebi izpovedal: »Vzemite ml mojo krščansko vero
in vzeli ste mi mojo domovino.« Tisti, ki trgajo to notranjo zvezo, klevetajo veri in Cerkvi zveste kot anacionalne elemente. Kot žrtev take klevete je tudi padel najnovejši svetnik katoliške Cerkve Tomaž More, obglavljen kot veleizdajnik, ker ni mogel proti svoji vesti priznati kralja kol vrhovnega poglavarja Cerkve na Angleškem. Zgodovina pa je Tomaža More-a sijajno rehabilitirala kot eno največjih osebnosti svetovne zgodovine in kot velikega patriotičnega sina Anglije. Kakor daje Kristusov nauk družbi in državi, kar je njenega, tako tudi brani svobodo in pravo človeške osebnosti. Pri obhajilni mizi, kjer je klečat rimski patricij poleg svojega sužnja se je ta osvoboditev prvič udejstvila pred svetom in se tudi danes najbolj očituje. Liberalizmu in kapitalizmu je človek živa mašina, boljševizmu najdragocenejši material (Stalin), ekstremnemu nacionalizmu pa sredstvo za razplod in spo-polnitev plemena. Prilike v svetu kričijo po odrešenju, ki se začenja v individuelni duši ter raste v družino, narod, človeštvo. Ko bo ma-monizem strt v dušah posameznikov, bo tudi strta njegova moč v gospodarstvu poedincev in družb. Z zapovedjo ljubezni omogočuje in snuje Kristus edino pravi, dejanski, blagodejni socializem: to je socializacija volje v odnosu ljubezni moža do žene, staršev do otrok, gospodarja do služabnikov, delodajalcev do delavcev, stana do stanu, naroda do naroda. Kdor Odrešenika odklanja ali njegovo delo ovira, temu kličemo s Tertulllanom: »Parce spei totius mundi« (varuj upanje vsega sveta)!
Francija ne zaupa Nemčiji
Francoski poslanec Rucart, predsednik vojaSkega odbora francoskega parlamenta, ki se je nekaj časa mudil na franccsko-nemški meji in je tam nadziral obrambne utrdbe, ki so bile zadnja leta postavljene vzdolž meje, se je vrnil v prestolnico in dal poročevalcu Mati na« zelo zanimive podatke o utrdbah, ki jih je Francija v korist varnosti morala zgraditi na svoji vzhodni meji.
Poslanec je dejal, da naj bo francoski narod miren. Francoske vlade so storile svojo domoljubno dolžnost. Pet milijard 160 milijonov frankov (skoraj 17 milijard Din ali dva naša državna proračuna) je francoski narod vložil v zgradbo obmejnih utrdb, ki naj preprečijo, da bi se še enkrat ponovila strašna nesreča, ki je zadela severno Francijo v svetovni vojni. Obrambni zid se začenja pri Ro-kavskem zalivu in gre vzdolž meje do Bel-
forta. Najbolj utrjena črta je 90 km dolga in leži nasproti nemškemu ozemlju od Belforta do Metza. Samo za utrdbo tega odseka je bilo potrebnih pol milijona kubičnih metrov cementa in 4 milijone kubičnih metrov zemlje je bilo treba premetati. Ponekod so morali položiti podzemeljske betcuiirane hodnike 120 metrov globoko pod zemljo in to na daljavo 33 km. Po drugih odsekih je bilo treba zopet položiti dva železniška tira od 20 do 30 ril globoko v podzemeljskih tunelih, ki so široki 5 m. Skupna dolžina vseh telefonskih žic znaša okroglo 20.000 km in električna centrala, ki je bila zgrajena pod zemljo za razsvetljavo galerij, za pogon železnic in obrambnih baterij, za kurjavo kuhinj, za kurilne naprave ter za prezračbo, bi zadostovala za potrebe ared-njevelikega podeželskega mesta.
Nekaj o birokratizmu
čitamo naslednjo mično
V »Politiki« zgodbo:
»Včeraj sem dobil račun za potrošeni tok, pa se vsedeni, kar sicer ni moja navada, in kontrolirani sešteto vsoto. In videl sem, da so se ušteli za 20 Din preveč.
Takoj vzamem klobuk, pa na tramvaj in v blagajno elektrarne.
»Napačno ste sešteli! Prosim, da mi odpišete teh 20 Din!«
Gledajo tne začudeno, nato pa vzameta dva uradnika svinčnik in preračunita račun.
>Res je. Prav imate,« mi rečeta ljubeznivo. »Samo povedati moramo, da mi ne moremo kar tako brez vsega odpisati. Napisati morate prošnjo in jo kolkovaii s 25 Din, potem pa bomo stvar čin. najbolj hitro uredili!
Podobnih dogodkov je vse polno. Vsled preobilice predpisov, vrhu vsega na hitro roko in le malo preudarjenih predpisov, se veča ln širi birokratizem, da je groza. V času oetre gospodarske stiske pa ni večje coklje, kakor je birokratizem. Zato tudi ne pridemo iz krize, dokler ne odpravimo birokratizma, zato je boj proti birokratizmu prvo in glavno sredstvo za zboljšanje gospodarskih razmer. Le žal, da tako malo ljudi danes spoznava to resnico!
. Zakaj je prišlo tako daleč. Ruski car Ivan Grozni je v Nevgorodu tekom petih tednov, od januarja do februarja leta 1570, dal pomoriti vsak teden dva tisoč političnih jetnikov; torei je padlo
v tem kratkem času pod orožjem krvnikov 10.000 oseb. — Koliko pa še pod drugimi carji!
NAZNANILA
— Duhovne vaj« i« MOŽ«. V Domu duhovnih vai v Ljubljani pri »v. Jožefu s« bo vrtfl tečaj duhovnih vaj za mož« od t. do S. avgust*. Vodil jih bo pat« Kopatin Viktor D. J. — Zgladiti s« j« treba do iS. julija — Začetek 1. avgusta zv«-4«r ob tv Oskrbnina tOO Din. ta r«vn«iš« po dogovoru tudi manj. — Vodstvo Doma, Ljubljana. ZrW«k«ga
n Gospodinjska iula v Repnjak m prtčn« dne L oktobra in traja do 3t. marca Sprejemajo s* dekleta od tO. I*ta dalj«, ki M izvršila osnovno Jok*, so nir&va Ur imajo željo. izobraziti m la dob«« gospodinj«. L;č« »« vsega potrebnega praktično ui teoretično- Oskrba j« nizka. Zavod *pz»-jenua Vijako leto tudi nekaj gojenk brezplačno proti t mesečnemu odsluievaaju i delom na polju in pri iivuat. Fr«dnost imajo Go*«njk.e. — Vodstvo gospo-diajeke »o!« v Repnjah, p. Vodic« nad Ljubljano.
Brlmillt ** aopet dobi jjdjf
W* llljC kakor tudi iNgC in I OllMi
pn tvrdk, FRANC POGAČNIK d. i o. t. Ljubljana, Tvtie.a cesta JJ JAVNA SKLADiSČA IBaikant.
NekatoHk o hat. Cerkvi
0. Zivcjm Ferič, profesor prava ua bel-grajski uuiversi je napisal leta 1919 razpravo i naslovom: »Vera v srbskem Jriavuem iako-nikuv. (.Mlačni pravnik in učenjak omenja v tej nupra\ i o katoliški Cerkvi med drt^itn sievicvf.
»Čeprav seiu vdan svoji pravoslavni veri. je utem osebno katoliška Cerkev vedno vk>-pavlla po svojem ediostvu. orgaauaoiji iu redu. iiasti pa uti u^taja v^ika veljava, ki jo una v vsem katoliškem svetu papež. S svojo svetov-iK*>tjo katoliška Cerkev uajboij odgovarja duha krščanske vere, ki je otča in obsega vse otroke božje uj temlji.«.
DROBTINE
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALK SOLS&B ZVEZKE - MAPI ODJE KALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
trosi sv cusoao c«oomui cas a*
KNJIGOVEZNICA
JVUOtSLOVASJSJI TtS&AKa« rtu
K* T. D.
▼ UrSIJAM SORTAMI* A VU&A • tt SADSTMCVJB
— Suroanj« aj j*	nr«. barici. Fo iifi-
1'h im-!j b« letu« mu« skupno rumartj«? k svvtu-IpMSfc >»awr> &už;i. »osebni m uh udha.a ;s Ljubljano IT. av^usia tinpuiiine n se vrača z Gorice 13. avgusta svečec. Ker nora biti seznam wtni»."«v prwii«£»» ohiastim i	prt?,i oiitoodom. se ,»
trei?a za to romanje priglasiti io ■>'. t. in. Pomsi. »da puš<> brecpiačuo uprava -sia -Po buiieni »vetu- * tjtibijiiiti, Jenipetvi-ska vojašnica.
d Da si pripravijo krm« la ilmo. Velika
suša v mnogih krajih naše države je močno škodovala travnikom in pašnikom. Radi tega je uastala nevarnost, da ponekod ne bodo mogli zbrati zadosti krme za zimo. Da prepreči to nevarnost ali jo vsaj ublaži, je minister za gozdove sprejel sklep, naj gozdarska ravnateljstva v Skoplju, Sarajevu. Aleksincu, Gardsku. Banjalukl in Sušaku ugode prošnjam. da bi smeli kmetje klestiti listje v državnih gozdovih, da si na ta način pripravijo krmo za zimo.
Slaiba božja aa Montblan«. Francoski duhovnik Folliet, vikar v Annecrju v Savoji. j« leto« uresničil svojo ž« zdavnaj zasnovano namero in je bral sv. mašo na najvišjem hribu Evrop«. Na Mont-blanc i« odšlo z njim veliko »levilo njegovih vernikov. Ko so priili okoli 4370 metrov visoko do neka planinsk« ko««, so krenili do n«k« votlin«, ki io i« narava sama napravila podobno kapelici ia tam j« duhovnik opravil službo božjo. Po sveti maii so hot«li oditi vsi š« na vrh hriba, toda zaradi silnega snežnega meteia niso mogli do vrha. Duhovnik pa ie svojo namero le izvršil.
Pravda za braziiiiaasko cesarsko krono. Za krono dona Feiira d'Alcantara s* pravdata dve stranki: dediči in pa država. Prri trdijo, da spada krona v cesarsko zasebno imetje, država pa pravi, da pripada oiei. kakor vsi drugi znaki cesarske oblasti Krona j« zlatarska umetnina prv« vrste in bogato okrašena z dragulji. Dediči so jo ie bili prodati nekemu aev«vorškemu trgovcu, ki se ie pa zavaroval proti morebitni izgubi pri neki zavarovalnici. Potem takem s« mara sedai bati izida pravde v prvi vrsti zavarovalnica
Iznajditel) vojaške kuhinje. Vojaško kuhinjo ie iznašel francoski kuhar Aleksander des Sover. Tega moža ie že zaneslo v njegovi mladosti na Angleško. kjer ie užival kot odličen umetnik svoje stroke velik sloves. Leta 1S47 pa i« zavladala na Irskem huda lakota. Takrat se ie ponudil Sover angleški vladi, da bi rad organiziral t D^Mitiu (glavnem mestu trskel ljudske kuhinie. Vlada ie bila s to ponudbo zadovoljna in Soveri ie v Dubli-nu v navzočnosti angleškega podkralia in duMtn-skega na-iškoia odprl prvo ljudsko kuhinjo Dal je postaviti na prostem S velikih kotlov, v vsakem kotlu pa i« kuhal drugačno iuho grahovo, čebulj-no. zelinato. krompirievo itd- Ljudska kuhinja se i« ljudem tako priljubila, da so Soveriu pošiljali dan za dnem vene«. Za časa krimske vojne pa je šel z angleško armado na Krim m tam iznašel »voiaško kuhinjo*, ki j« sieciia četam, apotoma pa «o lahko kuhali za vojake, da so takoj dobili s»oio tnenaio, čta» s* » četa ustavila
Gospodinja in aajcaaik. Dejali ate, da odda-iat« sobo s kopalnico Sobo ste mi pokazali, zdaj b< pa red vedel, kj« i« kopalnica. — Kopalnica j« p« pri moji sestri, ki stanuj« oa oni strani ulic«.
Zakaj pa M? Cnjte. gospod, vi iraat« moj dežnik — Z« mogoč«. Kupil sem ga v zastavljalnici.
S« ni staral laaMritL N«ka gospa i« povabila svoiega znanca na obed. na nesrečo pa mu j« predložila tako mjwtso svinjsko pečenko, kakršn« jioi z:v« ni maral. Ko s« i« tedaj gospa za hip odstranila iz sobe. je pograbil priliko in vrgel pečenko pod mizo. da bi io požrl domači pes. Ampak pes io i« samo ovohava! in oblizoval. ne d« bi kazal kakšno veselje do te jedi. Hipoma j« gcwt začul korak« gospodinje, ki s« i« vračala. In mu ai oatalo drugega, nego da i« pečenko pobral s tal, o poiožil spet na krvintk in jo pojedel na n|«no priiaano ssljenje.
čudna lastnost drevesnega soka. Švicarski raziskovaleo vročih krajev v Ameriki pripoveduj«, ia rast« v pra^ozdih v Boliviji nek« vrsta dreves, k; ■» v Evropi š« popolnoma neznana Deblu ima od tal <lo vrba mnogo bodic. Indijanci liuenuieio to irevo -oboho*. v drugih krajih pa -»albo«. če Udu naseka v j«b:o sekiro, puteče ii debla velik« množma nekega r-avkastega sok«; t« »ok n« raM|o za ribolov Treba ie namreč satuo nekal malega ;«*a seka vreči po površini vode, pa lahko ualiu reš rib. kolikor tih bočeš T« ribe pa »o uiitiie, iz česar sledi. tisti sok ne luoie hiti >ti\i|i«i|. Hudo pa e. če tinti sok človeku britgne v ofl; oko se aato vaane ia marsikdo ie vsled leg« vnet a ž« osiepeL
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstiea ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.
Hn litiHiitililh
ie ne rabljen, bi zamenjal za posnemalnik Zglasiti se pri Matija Lesar,Sušje35. Ribnica
U|X. x vrtom pripravno HIM za vpokojenca dam v najem. Seme p. Višnja gora.
Halanra 211 mizarsko ISjiuH 0brt sprejmem. Vprašati prj 2en Lojze splošno mizarstvo Trebn e Dol.
Oblačila » lister suknjiči, razno perilo i. t. d. izredno p. ceni nai ro-dai pr. PreskerjU. Sv. Pftra cesta 14.
Osajarskcp vajenca
sprejmem takoj. Hrana, stanovan e v hiši. A^n-ton JerJinovič Vrhnisa Kotnikcva c»sta 10.
Hmečlio dekle.
pridno in prsteno takoj s >rejmem. Zg. ŠiS-k. II.
SeIHco k"'et\k:hvMa;
■cunvv, rišev 14-20!et staro vajeno molže, poliskib det. ki ima ra ta otroke.spreiaieai takoj. J S tar ^nihel - Novo-meslo.
Prebije I ErMr Jul'ia-
rrEBIIC! n, mL Enar
Julija na st Krzar Jože, in Polajnar Ana. vsi v Cerkliah, preklicuje-mo neresnične klevete glede Luiavca Franca
v Poženku 28 Zabva-Iju eno se mu. da je odstopil od tožbe.
ulj. lepo zidano, s ulsB, gospod, poslopjem. sadnim vrtom, njivo in travnikom, vse v ravnini pri banov, cesti proda Ign. DormU, Pako, Borovnica. Cena ugodna.
Betonsko in drugo železo. trboveljski cement, krovno lepenko, štuka-turno trsje, pločevino, žico. mrežo zi ograje, stavbno okov,« orodje in vso železnino ima najceneje na zalogi
Fr. Stopica,
zaloga poljedelskih strojev, nakup starega železa in drugih kovin, zaloga smodnika i. t. d. Ljubljana, Gospcsvet-ska cesta 1
Gonilna jeram
garantirane kakovosti za miatilnice, iaze in vse vrste obratov v veliki" izbiri uri
Brtar 4 Comp. Liub!;ana Kolodvorska ulica 35
UČCDtlB 3trei"I-
»"»»»• kot. Zglasiti osebno pri Klobčič, trgovina Vtoravce.
Cinika *aat- 3tar 16 L M kme.
tiji. Sta,Jene.: 17. D. M. v Polju.
Biziičaa cssia
prvovrstne, dobavlja opekarna Tavčar Feliks, V, <Jice nad L;ub-liano. V plačilo sprt"-uie tudi bran. kajiiice Mestne riranitniee v Kamnku.
Kdor bi rad poznal tuje dežele in živijen;« po njih, kikor ga od blizu gledajo stotisoči skjvenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljen;?, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaran,*, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseSjenski tednik, revijo
„Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Bueuos Airesu. Republiki Argentina, m inui svoje ikipisnike ia sodstivt« me J skivcnskimi izšeljetioi \ ^tvj sivta. posetjco odlično |V» seznanja svoje čitatelje"? razmerami v Arjettt n., deželi velike bodočnosti. T ! d e n s k o !2 s t r z n i. letno dve debeli veleianimivi koiigi. Letii earoč. nin.1 7t> Din, ki jih ua naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
I'prava »Dukovaefa življenja«
Avate« 250
» «-< -i i
Al.l HTM 7,K IM,\CVM NAROČNINO >l>t>MOlJl'RA<?
ZA
Za Jtlgr»sio»4?isko l-s«jrrjo. Sarei C«i5
Lniaiaie^. D*. Grejoztj Pečjak
Uivtlnlki Jot« Koštček