9. štev.
V Ljubljani, v rek 24. sta 1880.
Letnik VIII.
Inseratl ae »prejtmajo in vel j« li-rouna vrat»:
i kr., če Be tiBka lkrat,
in	>i
1 ■ »i n ii n • n
^ n ii n n 3 ii
Pri večkratnem tiskanji »« •euH primerno zmanjša.
Rokopis
ie ne vračajo, netran kovana pisma se ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravni5tv< (-taimniBtracija) in eKsteriioiia na Dunajski cesti št. 15 v Mcdija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politimi list za slovenski narod.
Po DOitl	preiemar vella :
Za eeio leto	. 10 ¡ri. —
za poileta	, . 6 ., — za četrt ¡et» 2 „ 50
V administraciji velja:
7-h celo ieto , . 8 ?1. -»0 za poi leta . . ♦ ,, 20 za četrt ieta . . 3 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veliA fiO kr. več na leto.
Vredništvo ;e Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in »onoto.
Evropski položaj.
Turiija pač dobro ve zakaj se jej ni treba dosti zmeniti za sklepe berliufke konfert nce. Čedalje očitneje se namreč kaže, da o slogi in edinosti evropskih velesil ni duha ne sluha. Ko bi krščanski interesi vodili evropske države, kakor za čata križari-kh vojska, potem bi se edinost Evrope nasproti Turku kmalo dosegla; pa .krščanstvo že davno ni več vodilna ideja stare Evrope; na njega mesto stopila je samopašnost in zavist. Zdaj so vlasti popustile Turčijo in so tudi pri volji, ra/trgati jo in razdeliti si njene ude med sabo, pa ne zato, ker je Turčija barbarična, kristjanom krivična država , ampak ker se jim zbuja poželenje po njenih deželah , in kedar bodo začeli deliti Turčijo, nastala bo velika vojska med njimi. Ta uevošljivost se že zdaj pokazuje. Lahi bi radi dobili Tunis, ravno na to deželo pa špekulirajo tudi Francozi. Vsled tega je nastala velika mržnja med Italijo in Francijo, ki gotovo ue bode mirnim potom poravnana. Iz istega uzroka je bojda Italija izstopila iz zveze zapadnih držav (Anglije, Francije, I a-lije), ter se približuje zopet Nemčiji. Nasprotno pa se pomika Nemčija polagoma iz zveze z Rusijo, ter skuša zediniti Avstrijo, Italijo, Ru-munijo in Srbijo, mogoče tudi Turčijo zoper rastoči vpliv Itujije in slovanstva in zoper okrepljajočo se Francijo.
Kako malo so Francozi še pozab li leto 1870, to je dosti jasno pokazal Gambetta, ki je nedavno v javnem shodu povedal, da hoče!
Pijanec.
Našim ljudem podomačil Vil in s k i.
18. Zapeljivec.
(Dalje.)
„Ali pa greš na cesto kakor razbojnik, kaj ne Janko? Raje se pojdeš potepat po svetu, kakor nobeden, kakor cigan. O ti božji volek, b polnim košom čiste vesti! Pa mi povej, kaj češ in kako? kam se boš dejal, če te grajščak danes zapodi, če te pošlje po hudičeve volne? Pa deniv8, da si res grajščinski ogljar , kaj rad garaš kakor konj? kaj rad vlečeš kakor v jarem vpreženi vol? kaj rad delaš za druge ljudi, za žive iu za mrtve, kakor črna živina, od jutra do mraka od mraka do dne, vrh tega pa za poboljšek vodo p ješ, samo vodo, neslano vodo, da boš še zbolel cd nje? Jaz si raje desetkrat svinec med rebra zapodim, kakor je Filip storili Ni ga bilo kaj prida, ali prebrisan je pa bil, to pa rečem da, škoda za nj, velika škoda 1 Za njega bi bilo to delo, to pošteno opravilo, kakor pravim, 011 bi bil za to, kakor ustvarjen, pa do komolcev bi bil hvalil Boga. No, tu imaš, pij, bodi junak, kakor si bil vselej, nc bod kilovcc, sram te bodi, da si tako plašljiv, tako po otročje strašljiv. Da, Filip ni
Frat coska ta vsak ui-čiu Akacijo in Loreno nazaj dobiti.
Pri takih razmerah, ko se ena država druge boji, ko druga drugi ne zaupa, ni misliti, da bi se res zediuiti mogle glede turških zadev, da bi Turka skupno prijele. Balkanski narodi, med njimi tudi Grki, se močno varajo, če pr čakujejo pomrči od zapadnih držav. Če hočejo kaj doseči, naslanjati se morajo na svojo lastno moč in na — Rusijo. Poslednja je še edina država, ki ima kolikor toliko proste roke, pa tudi dovolj eneržije, da to izvede, k čemur se namen1. Gladstone ima sicer tudi dobro voljo, pregnati Turka in rešiti balkanske narode, pa Angležka ima na vse strani vezane roke: v Afganistanu ima dosti opraviti, samo da reši svojo čist, na vkrotenje tega divjega naroda niti ne misli več; vrhu tega pa Angležem še grozi ustaja na Irskem. Irci sa zbirajo v velikih taborih in duhovi so tako razkačeni, da vse kaže na vihar.
Pa to še niso vse črne pike na političnem nebu. Grki Be oborožujejo in upajo, da pride kmalo čas računa s Turčinom; Bolgari se krepko pripravljajo na zadnji kukob, da osvobodijo in zedinijo vso bolgarsko zemljo.
Ne verjamemo še, da Piusi res zb rajo vojsko na turški meji; saj je brez tega zadosti elektrike v zraku, tako da ne vemo, kje ; bo prej počdo, ali na Irskem, ali na Grškem, j ali v Bolgariji ali na nemško-francoski meji. s Evropski položaj je razmršen dovolj, iu se bo < ¡težko drugače razvozlati dal, ko z mečem. i
imel slame v glavi, on je veliko vedel, ki je tudi veliko v šolo hodil, in dosti je bral, zato je tudi več v petah imel, kakor nas eden v glav', kaj ne veš, kaj je on rekel ? kako je on govoril? Pravil je: „Bog ni vstvaril kralja ne cesarja, pred njim so vsi ljudje enaki; pred Bogom ni pleminitaš nič bolj žlahtnega stanu, kakor berač; grajščinsko premoženje je ravno tako moje kakor njegovo ali pa tvoje! čemu se bom jaz tako trudil in ubijal, da se bodo z mojim potom drugi mastili? kaj bom pu3til, da bodo mogočnjaki z mene jermena rezali? kaj bom jaz nosil žuljaste roke? kaj si bom jaz pridelal krvave žulje, bogataši pa polne hrame? Vsak mora delati; kdor nc dela, naj ne je, pravi sv. pismo." Tako jel Tatvina? kaj ti v glavo pade, tako neumna beseda ! Ako je to tatvina, potem jc vsak tat, kdor kaj ima, tudi življenje je tatv na."
„Ne bo napčno, kar mi praviš," reče ogljar, ki se mu ja že glava kadila od užite pijače. „Tatvina to ni, prav za prav ne, če se dobro premisli. To stvar si bom še bolj natanko premislil in premozgal. Taka misel me je že obhajala parkrat, pa ui bila z;i me. Ali to je vrag, da stražarji so človeku koj za petami, da mu sedajo na vrat in nos. Stareji stražar
Kako lahko bi se orientalne zadeve uravnale, ko bi diplomacija dala toliko na pravičnost in poštenje, ko ua sebičnost in intrige-Poštena beseda Gladstonova „naj se pusti iztok narodom iztočnim" bila bi lahko rešilna ideja za vso to zmešnjavo, in turško zapuščino bi Bolgari, Srbi, Grki in Albanci v last vzeli. Ker pa zapadnjaki iščejo tam dobička, kjer bi morali posredovati samo kot nepristranski sodniki za to se še čisto n č ue ve, kako se bo stvar razmotala in kedaj stopi prarca v svojo veljavo.
Za narodno literaturo.
Resen opomin.
Res vel ke in vesele so naše pridobitve na političnem polji; čeravno nismo dosegli glede narodoe ravnopravnosti skoraj še nič, vendar je naš politični upliv v deželi in v državi tako naraste), kakor pred leti ne bi bili pričakovali. V državnem zboru ima naša stranka odloč lno besedo; v kranjski deželi pa Brno pridobili skor vse ljudstvo za se, med tem, ko smo na Štajarskem iu v Tr tu prccejšen napredek storili.
Če pa hočemo te pridobitve tudi obdržati, če hočemo ljudstvo za zmirom k sebi prikleniti, moramo skrbeti za njegovo duševno hrano, za njegovo izobraženje na podlagi maternega jezika. Dandanašnji vse hrepeni po omiki, da si lože pomaga po svetu ; mi ne smemo za-ostati za drugimi narodi, da nas ne potlačijo in pogazijo ; nasprotno moramo gledati, da bo
je bil včeraj pri meni in mi cel kos kruha odnesel. Pravil je, kako je neizrečensko utrujen in zdelan, ker je celo noč iskal pa gonil tihotapce po planini."
„Seveda, le po planini naj stikajo za njimi, ki iščejo zajca tam, kjer ga ni I Janko, midva jo pod klancem udariva, memo stražarjev, pa se jim še sanjalo ne bo, da blago kar pod nosom prenašamo. Že velja, le izpij ga na ta namen I V pondeljek okoli osmih zvečer te bcm čakal v krčmi, uro hoda od meje. Krčmo boš lahko spoznal, to jc tista, ki se gre kar naravno s ce3tr, na levo, med tremi grobemi hrasti. Mi bomo pili, da bo od mize teklo, med tem pride moj voziček, dobro naložen, na to vsak oprta svoje breme, zadene pa gre. Štef, moj hlapec, saj ga poznaš, ta pojde spredaj, ti v sredi, ker še nisi vajen in ker še ne veš gla>u tej stvari; jaz pojdem pa odzad, s torbo oprtan. Pred vasjo jo bomo pa zavili v stran, ker tam je prava meja. Mi jo mahnemo na levo v hosto, gremo počasi in oprezno preko znamenja, čez brv, pa se nagnemo dol, naravnost k tvoji ogljarn ci. Kaj misliš, Janko? ali bo?"
,,Ksj mislim? haha", se Janko krohota
naš človek bolj izurjen v rokodelstvu in umnem kmetovanju, da se bo razumel na višo obrtnijo in mehaniko, da bo poznal natorne moči, in vedel, kako jih upotrebiti; mi moramo skrbeti, da bo naš človek meril se z z vsakim drugim v poznanji umetnih pravil, v godbi, petju, risanju, slikanju in podobarstvu. V prvi vrsti moramo tedaj skrbeti za dobre narodne šole. Narodne srednje šole nam še ne bodo zadostovale, treba bo tudi ene kmetijske in ene obrtniške šole ; treba bo nadalje najprej pravne akademije, potem pa celega vseučilišča ; ene akademije umetnosti za godbo, petje, slikarstvo in podobarstvo. Potrebo vseh teh šol bomo dokazali pri drugi priložnosti, in se ne bojimo, če pride prav kak učeni profesor ki bo dokazoval, daje vse to bedasto, nemogoče, nepotrebno in celo škodljivo.
Pa šole so osnovane le za mladino. Poduka pa je treba tudi odraščenim, deloma, da ne pozabijo vsega, kar so s e učili, deloma pa da se zmirom še kaj novega naučč, saj človek ni na svetu nikoli izučen. Zraven tega je narodu treba zabavnega berila, da si duh bistri in Brce blaži, in zato je namenjena lepoznan-ska literatura.
Ako bodo naši ljudje v domačem jeziku z vsemi potrebnimi knjigami preskrbljeni, potem ne bodo segali po tujih. Ako pa ne skrbimo za popolno literaturo v vseh strokah, potem smo zmirom v nevarnosti pred nem-škutarijo; kajti ukaželjni Sloveni bodo rekli ; „Saj se v slovenskem jeziku ne dobi ta ali ta knjiga, mi smo navezani na nemške knjige." Taki bodo potem odvračali Be od nas in začeli simpatizirati z nemško knjigo, z nemško kulturo. Ta proceB se bo toliko močneje vršiti in kazati začel, kedar mi narodno enakopravnost dosežemo, in ne bo mnogih zgolj navdušenje za zatirano stvar v našem taboru nazaj držala.
Zato je naša domovinska dolžnost, da skrbimo za narodno literaturo, in kar na tem polji vrednega in dobrega dovršimo, to bo ostalo, ko bodo politične stranke že davno svoja imena prekrstile. Z lepoznan-Bko literaturo se pride človeku do srca, s strokovnjaško literaturo pa se mu pomaga do kruha. Srce in želodec pa Bta glavna dva motorja v človeškem življenji, zato moramo
vinjen, „kjer se denar dobi, tam sem jaz prvi zraven. Jaz nič ne mislim. Kakor se ti zdi."
„Dobro, prav tako, sladki moj prijatej, zdaj vidim, da si možak. Pa še to mi povej, ali se bojiš Btraže na meji?"
„Bojim? Jaz bojim? Kdo pravi, da se bojim? Jaz se nič ne bojim I Naj mi le pride kdo v pest, pokazal mu bom zobe kakor maček psu."
„Saj sem vedel, da bo taka; že takratna cesti sem mislil, da imaš junaško srce. Ako ti pride stražar v pest, tako ga boš dal, zrahljal pa obdelal, še bolj ko takrat mene, da mu bodo kosti pokale in . . ."
„Pusti to, Grabež, pa ne jemaj mi v misel tiste neumnosti; studi se mi, ko mi tisto na misel pride."
„Na veke bom na to pozabil, če se boš tako držal v pondeljek, kaj ?"
„V pondeljek me čakaj v krčmi!"
„Lahko noč, Janko I Na zdravje, da se zopet vidimo I"
Janko stopa proti domu, pa močno Be opoteka. V glavi se mu vrti in toliko da najde pot proti domu. Ko pride k ogljarnici, vidi hlapca, kako pridno dela in ko še nekaj na
skrbeti, da pridobimo za se srce mladega naraščajo z dobro lepoznansko literaturo, pomagati pa mu moramo do kruha z dobrimi strokovnja-škimi knjigami oobrtniji, poljedelstvu itd. Ako izvršimo tako literaturo, potem smo nepremagljivi , bodočnost slovenskega jezika je zagotovljena pred vsemi napadi nemškutarije in lahonstva. Politične pridobitve Be znajo zopet zgubiti, pa duševne pridobitve na polji omike in izobraženja so stalne, težko za izkoreniti.
Te kratke poteze bodo menda zadosti, opozoriti naše rodoljube, kako važno je, da poleg vseh političnih borb ne pozabijo na razvoj naše literature.
V tem nam hodi z lepim izgledom naprej novomeški tiskar g. J. Krajec, ki je v kratkem času Bvojega delovanja založil že toliko lepih knjig, in je namenjen, v tem smislu naprej delati, ako bo našel pri občinstvu dovolj podpore pri svojih podvzetjih.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 23. avgusta.
O notranjem položaji ne vemo prav nič povedati, da bi mogli reči, to je novo. Ustavoverci Be zvijajo na vse strani, da bi spet na vrh prišli, in njih mnogoštevilno časopisje dela s polnim parom za odstranenje grofa Taaffeja. Do zdaj pa njegovega sedeža niso mogli prav nič omajati. Nasprotno se „Politiki" iz Dunaja piše, da bo celo Dunajčani že siti vednega šču-vanja na Slovane. Tudi so nemško-liberalci fiaško napravili, ko so hoteli zabraniti cesarjevo slavnost na Dunaji. Čeravno se je dala parola, da ni treba nič posebno slaviti cesarjevega godu, so vendar Dunajčani razsvetili svoje hiše. Samo hiše ustavovernih bogatinov in finančnih baronov so OBtale temne. Zdaj mislijo ustavoverci v Brnu napraviti splošen „parteitag" za vse avstrijske Nemce ; pa priprave za to so jako počasne in žalostne; ljudstvo je vednega vpitja že Bito.
V Trstu so lahoni zopet škandale delali na dan cesarjevega godu, ter demonstrirali za svojo Italijo. Zaprli so pet natakarjev. Čudno e pri vsem tem , da namestnik Depretis še vedno Lahe protižira v Primorji, io tako nehote dela za Italijo „irredento". Kedaj bo
ogenj dene, leže zraven in zaspi. Janko sede zraven in ko Katinka vidi tako omahujočega, postane ji obraz nenavadno resen in mrzel kakor led. Janko to spazi in od jeze sklene, da ostane pri tem, kar mu je Grabež veleval.
19. Tihotapci.
Planinska okolica je vsa nekam divja. Strmo skalovje, z gostim mahom obraščeno pečevje, ki se vleče daleč proti jugu, to je meja med našo deželo in pa med hrvatsko kraljevino. Četrt ure od vasi na meji drži steza od velike ceste v hosto ali v gojzd, kjer je bila Jankova ogljarnica. Pot je strma in težka, posebno za tiBtega, ki je dobro ne pozna in ki je ni vajen, zakaj na tej poti skozi hosto je mnogo kotlanj pa globin , ki bo prav nevarne. Tako, postavim, je dvesto korakov, preden se hosta začne, globok obronk, v kterem je že marBikak popotnik poginol. Gori, namreč na obronku, je prav oska steza; na eni strani Be dvigajo začrnele skale, na drugi pa se uspenja strmovit klanec in sredi teče gorski potok v dolino. Kažipot, ki je svoje dni ondi stal, je strohnel in se podrl; samo hlod je še ostal, na kterem je zapisano, kako je na tem kraju rokodelski deček nesrečno
vendar enkrat v Primorji avstrijska miBel prodrla, kdaj se bodo tamošnji Avstriji zveBti Slovani pod zaščit vzeli?
Iz Iliikovine se piše, da se tudi tam že ljudstvo politično dobro zaveda, da Be z gjusom obrača od renegatov, kakor je znani Tomaščuk. Zanaprej, pravi dopisnik, bo tudi Bukovina volila narodne poslance, ter se ne bo več dala ustavovercem za nos voditi. To se bo zdaj kmalo pokazalo, ali je res, ko bodo voljeni trije državni poslanci za Bukovino namesto Stremayra, Horsta in Ofenheima.
Vnanje države.
■luski car je imenoval generala Loris-Melikova za svojega ministra notranjih zadev. Da prevzame general notranjo upravo, iz tega nekteri listi sklepajo na burjo. Nam se pa zdi, da je dobil Melikov to Blužbo zato, ker se je skazal mojstra v krotenji nihilizma, in da to kačo popolnem zatre, dobil je to važno mesto, kjer ima najimenitnejši del uradništva pod svojim poveljem.
Sultan se še vedno obotovlja, ali bi se vdal ali ne. On Be izgovarja, da albanske zemlje ne more odstopiti ne Črnogorcem ne Grkom, ker tega tamošnji prebivalci ne trpe. To je že stara pesem, za izgovor Turek še ni , bil nikdar v zadregi. Ilobart paša sultanu prigovarja, da se evropskih oklepnic ni treba bati, ker so tudi turške vojne ladije hude, vrh tega pa hoče evropske barke iz dardanelskih trd- \ njav ven v dno postreljati. Ta bahati Hobart 4 paša (rojen Anglež) naj bi raje molčal, ssj ves Bvet ve, kako sramotno se je obnašal v zadnji vojski in kako so mu Rusi barko za barko vzeli ali pa v zrak postrelili.
Sv. oče so izdali okrožnico, v kteri se bridko pritožijo nad krivičnostjo belgiške vlade.
Na Irskem še vedno vre; nemiri in pretepi so na dnevnem redu. Angležka vlada je poslala že več regimentov vojakov tje, da ustajo hitro zaduši, kedar bi se začela.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Vida na Dolenjskem,
18. avgustu. Malokteri kraj na kmetih Be tolikanj zanima za vse važneje dnevne dogodke v narodnem in političnem oziru kakor naš Št. Vid. To se o vsaki priliki očitno razodeva.
padel in se ubil. Vea ta kraj je nekako žalosten in neprijazen, kakor grdo vreme v jeseni ; vse na okoli je nekako odmrto, tiho, zamolklo, nobene žive stvari ni videti, kakor da bi Be bala trg t odljudnega kraja. Ravno tisti čudni večer v pondeljek , ko smo slišali pogovor med Grabežem pa Jankom v krčmi, ravno tisti večer je bil ves ta kraj žalosten in strašno neprijazen. Dež je kapljal v debelih kapljah in veter ga je gonil Bem ter tje; zdaj je zadeževalo, da je vse hruščalo in zdaj je spet prenehalo, da je bilo tiho in mrtvo kakor v grobu, še listje na drevesu si ni upalo premakniti Be, ali nekoliko zašumljati. Bilo je tamno, bila je trda trna, črna, bognasvaruj. Sem ter tje Be je na nebu zabliskalo , da so se videle grozanske pečine, o kterih pogledu se je vsakdo prekrižal, ker so bile kakor strahovi. Gori, vrh planine, šli so trije ljudje, molče, ogrnjeni v dolge suknje , kakor jih je bilo spoznati, kadar se je grozno zabliskalo; zdaj bo postaii in na uho vlekli, zdaj spet hi* teli in krepko stopali.
„Vrag vetra", mrmlja eden, „ravno ko ušesa napenjam, pa veter potegne, da ne morem ničesar razločiti. Štet! ali nisi nekaj slišal ? ali ni zažvižgal nekdo?"
Kadar je kaka volitev, bodi-si občinska ali po-slaniška, je tu pri naa agitacija tako živabua, da se je čuditi. Z velkim veseljem smo lani praznovali Brebrno poroko Njih Veličanstev, ali še večja navdušenost je vladala pretekli torek večer, ko se je obhajal petdeseti god našega presvitlega cesarja. Ob 9. uri je dal zvona glas znamenje za iluminacijo in na mah bo bile vse hiše sijajno razsvetljene. Vbrano pritrkovanje, streljanje z možnarji na višavah in po vaseh s samokresi se je razlegalo pozno v noč. Po gorskih vaBeh so goreli kresovi in gibale se bakljade. Pastirji imajo pri nas navado , da o tacih prilikah navežejo smole na dolge palice, jih zažgo in se Da kakem višjem griču vstopijo v vrsto ali v kolobar, potem se premikajo in sučejo tako umetno, da je od daleč krasno gledati te premične luči. — Sredi vasi Št. Vida je stal velik slavolok z napisom: „Slava, cesar milostljivi, Novih petdeset doživi 1"
Ko Se je Blavolok razsvetlil, je okoli njega v ogromnem številu zbrana množica ljudstva viharno zavpila: „živio naš svetli cesar!' Ta klic, navdušeno prepevanje narodnih pesmi in improviziraoa godba je skorej do polnoči Bla-vila pomenljivi mejnik v življenju našega pre-milostnega vladarja. Bog nam ga ohrani toliko časa, da Be vresničijo vse namere njegovega blagega srca, ki se strinjajo v eno željo, srečne storiti vse državljane do poslednjega. Slava njemu, zvezdi evropskih suverenov!
Iz Jelšmi na Primorskem, 18. avgusta. Tudi pri nas smo veBelega Brca praznovali 501etnico našega presvitlega cesarja Franca Ježtfa I. Na 17. avgusta pripravljala je šolska mladina na visokem hribu sv. Katarine drva in drugo gorivo za kres. Proti ve čeru pridejo naši fantje, se polastijo dela in pomnožijo kres, kteri se je ponosno in mo gočno s svojim plamenom v sinje nebo vzdi-goval. Sreča, da nam je bilo nebo ugodno Udeležila sta se tudi pri napravi kresa častita gospoda Ant. Notar, kaplan, in Ant. Štember-ger, dijak IV. šole. Tu se slišijo mnogi živijo klici, in streljanje možnarjev pozdravljalo je okoli plameneče krese, med kterimi je bil dika tudi Podgradski. Pridši od kresa proti vasi zapojemo cesarsko himno, kjer pride narod
kozarec vina, kjer smo „cesarsko" ponovili in več drugih zapeli in napili vsej cesarski rodo-vini. Med petjem in napivanjem je veliki mož-nar nekekrati zagromel. Le škoda, da nismo imeli več Btreliva. To, kar Bmo ga imeli, daroval nam ga je Ivan Iskra. Hvala mu! Lepa hvala tudi č. g. Mart. Rothmajer-ju, občinskemu tajniku, ki je v imenu glavarja zauka-zal, da se mora po VBih vaseh krese zažgati I 18. avgusta v jutro ob 9. uri pričela se je božja služba, ktere Be je vsa šolska mladost vdeležila; in potem se je šlo v šolo, kjer se je z razdeljenjem nekoliko knjižic in b petjem šolsko leto dokončalo. Za obdarovanje pridnih učencev in učenk naklonili so nam premilo8tljivi g. škof Juri Dobrila 8 krasnih knjižic z naslovom: „Oče, bodi volja tvoja";
pred veliko nočjo obdarovali bo b šolskimi Jnjigami vso tukajšnjo šolsko mladost. — Bog nam jih še mnogo let ohrani! Za Bpomin 50-letnice Nj. veličanstva je blagovolil nakupiti čast. g. Ant. Notar, kaplan, pridnim šolarjem 25 knjig; č. g. Seb. Pipp, nadžupan, je kupil molitvenih knjižic 8, in preč. gosp. dekan Val. Pušavič tudi 8 knjižic, a č. g. M. Fidel je pa podelil 2 dvajsetici.
Bog obilno naj poplača VBim rodoljubom in šolskim prijateljem, kar storijo v blagor šolske mladine!
Iz Postojne 22. avg. (Cesarjeva petdesetletnica). Vsa Slovenska je cesarjevo petdesetletnico praznično obhajala in pri tej slovesnosti gotovo za nobeno drugo kronovinone zaostavši pokazala odkritosrčno že našim pra dedom prirojeno vdanost do vladajoče habsburške rodovine, ter tako glasno svetu povedala, kolikanj ljubi svojega presvitlega cesarja Franc Josipa. MiBlim pa, da se ne motim, ako trdim, daje med vsemi 8Vtčanostmil8. avgusta, bila slučajno v Postojni ena najlepših in najveli-častniših v celem cesarstvu; gotovo marsiktero glavno mesto ni videlo kaj tacega kakor po stojnski trg, v kterem in poleg kterega v šotorih bivajo trije polki zarad tukajšnjih voja ških vaj. Res, da je bila svečanost bolj vojaška , ker so se je vdeleževali vsi trije polki Jelačič, Hess in Weber, vendar je bila zelo povišana in splošna, ker je bilo prebivalstvo postojnsko in iz okolice zarad nje dva večera in
njakinja rekoč: „Dobro ste jo vrezali I Bog lin en cel dan pokonci, daj še muogo leti" Mi pa jo vkrenemo na dobri! Pok treh vojaških kanonot nad trgom ob
„Nič ne, nič nisem čul, mislim, da je od vetra, veter žvižga."
„Štef, bojim se, da bo nam stražarji na Bled prišli. Od pretečenega meseca, ko sem jih tako lepo za nos zvodil, so nam zmeraj za petami. Koliko, praviš, da jih je zdaj v naši okolici?"
„Šest, kakor slišim, pa danes je njih vodnik v krčmi rekel, da prideta še dva, dva bi-strooka sledivca. Pravil je tudi o nekem no vincu, o nekem novem stražarju, ki se ne boji niti samega vraga. Poprej je bil zverokradec, ki je divjino streljal in kradel, pa je pri gosposki vse dobrovoljno obstal in zato mu je grajščak prizanesel; zdaj je stopil med stražarje in, kakor pravijo, je ta najbolji strelec med njimi."
,,Da bi ga vrag vzel! Taki obešenci so najhujši. — No, Janko, kaj se tako premikaš, kakor bi šel na vešala? Kaj nimaš srca? kaj ti je v hlače padlo ?"
„Ne brigaj se zame, Grabež", odvrne ogljar, „na vsak prst vzamem po enega stra-žarskega capina in moja palica jih bo naučila, da bodo spoštovali Janka pa njegovo gorjačo. Poprej sem se res malo bal, ali zdaj me je
žganje vjunačilo, da se nič ne bojim; vdarim na-nje, magari če jih pride tristo samih vragov Hoj, hoj I"
„Vižga tepca, ne vpij mi tako, Janko," reče prestrašeni kupec, svojemu hlapcu pa zašepeta na uho: „Janko Be je preveč napil, ta uam bo VBe pokazil, še predla nam bo zavolj tega bedaka. Pst, tiho! ne slišiš, kako žvižga nekdo? ta zna."
„Nič ne slišim", odgovori hlapec; „jaz pa vem, da žvižga, dobro slišim, tam na levi; so ovohali so."
„Čakaj, da se posvetujemo", reče kupec na t hem. Vzame samokres, ga nabije, ga drži v levi, v desni pa gorjačo.
„Le oprezno, Janko, pa tiho", mu šepne na uho. „Ti Štef, zavij jo na desno, naravnost dol, k vodi, k tisti vrbi. Ti, Janko, ti postoj nekoliko, jaz grem naprej do Bteze v klancu ti pa počasi in po tihem za mano, ker ne veš kaj je početi, kadar nas zagrabijo. Kadar na padejo mene, takrat imej oči odprte ; ako vidiš da jih midva zmoreva, skoči k meni, pa vdri haj z gorjačo; jih je pa preveč, stisni culo pod kak grm, pa da jo moreš Bpet dobiti, pa teci, kolikor te noge neso." (Dalje prih.)
osmih v predvečeru je dal poziv. V naglici je bilo prižganih po dvoje ali več umetno sestavljenih lučic na oknih vsih hiš po vsem trgu in na vsih očitnih krajih. Že trg Bam je bil tako praznično spremenjen. Ker smo že poprej slišali, da se v šotorih, kteri so narejeni kmali pod trgom po Žaloskih pašnikih, delajo velike priprave, zarad kterih vojaki niso imeli ves dan nobenih vaj, ampak bo samo kupovali raznih reči in se snažili, je vse radovedno pričakovalo vojakov, kterih prihod so nazna-novali glasi bobnov, trompet in blišava, ktera se je daleč na okoli razširjevaje bližej in bli-žej pomikala. Hitro se je prostor po trgu in daleč zunaj njega spremenil v morje raznovrstnih luč. Ko pride sprevod vojakov do avne straže, ktera je sredi trga sedaj v šolskih prostorih in je na straži stoječ vojak za-klical ,.gveraus", preoblečeni in razne srednjeveške viteze predstavljajoči „heroldi" na konjih zatrobijo tako močno, da je bilo treba na ušesa pritisniti, za njimi so sledili huzarji ja-haje držeč lampijone v rokah. Potem so defi-lirali blizo četrt ure drugi polki vsak s svojo svirajočo godbo. Vsak prostak je imel v roki luč z lampijonom. Posamezne bataljone so spremljevali kanonirji in po zadnjih pešcih zopet husarji in dragonarji v paradi. Ker je bilo samih vojaških lampijonov od 800 — 1000 in je še vrh tega po vsem trgu v vsakem oknu gorelo po več luč, je lahko razumeti, da je bil glavni del Postojne od šole Damreč do poslopja c. k. okrajnega glavarstva , kjer so se ustavili prvi vojaki, spremenjen v eno samo svitlobo. Cilj in središče vsega predvečera je bil vojaških vaj poveljnik fml. Šmigoc, pred čigar stanovanjem v Doxatovein hotelu bo svi-rale vse tri godbe najprej cesarsko himno in potem še druge komade z navadno vojaško preciznostjo. Ko bo godbe končale, je hrvatski Jelačičev in primorski Weberjev polk trikrat mogočno zaklical „živio" na cesarja. Proti pol-de8etim so se vojaki v prejšnjem redu od obilne množice spremljani vrnili nazaj v šotore.
V trgu je bilo videti na več oknih cesarjevo podobo z raznimi napiBi, tu in tam je )ila razobešena poleg avstrijske zastave bIo-venska trobojnica. Blizo cerkve je bil postavljen maj, na vrhu z rumeno-črno, Bpodej z dvema modro-belo-rudečima zastavama in v sredi z napisom: „Slava cesarju in naši domovini!" Okoli Postojne na višinah in po drugih gričih so goreli kresovi.
Sredo ob petih zjutraj se daleč po Notranjskem na okoli oznanovali 24kratni streli vojaških nad trgom postavljenih kanonov, da se je pred petdesetimi leti rodil sedanji avstrijski vladar Franc Josip I. Čez nekoliko časa pozneje je godba po vsem trgu igrala budnico, za ktero so se vrstila razna vojaška znamnja s polnimi trompetami. Še bolj radovedno kakor razsvitljavo prejšnega večera smo pričakovali in se veselili parade, ktera se je imela goditi ob 10 uri pri vojaški maši, za ktero se je pri šotorih skrbno delalo in pripravljalo; prišel je bil zarad tega semkaj vojaški župnik iz Trsta g. Tomše, rodom Slovenec iz Dolenjskega. Ali to veselje nam je skazilo slabo vreme. Iz Razdrtega je že marširal polk Alleman in bil že blizo Postojne, da bi bil tudi s tukajšnjimi vojaki pri maši, kar zavoljo dežja trikraten strel da znamenje, da izostane parada ua prostem.
Že poprej je bila v farni cerkvi oznanjena Blovesna maša ob 9. nri in tako se je vojaščina z eksc. Šmigocem na čelu s tukaj-šnijm vradništvom vdeležila cesarske maše v Postojni med streljanjem.
Popoldan ob dveh je bil banket pri Do-xatu in Vičiču, na vsakem kraji po 80 oficirjev. Napitnico na cesarja je zopet naznanjal 24kraten strel s kanoni.
Dosedaj od vsega prosti vojaki niso če imeli ničesar v lastno korist, ali sedaj je še le prišel čas za-nje, da bi si bolj zapomnili 501etnico najvišega poveljnika, je bilo tudi za nje določeno razveseljevanje v šotorih. Ob štirih namreč, koso cficirji odkosili, je šla vsa Postojna k šotorom, kjer je bila naznanjena vojaška veselica. Videlo se je na licih sicer navadno lačnih prostakov, da je danes izvan-reden dan iu da, ker so dobili nekoliko več in boljših jedi, v veselje na to hočejo tudi nekoliko poskočiti. Priklada iz lastne cesarjeve blagajnice, darilo magistrata iz Trsta 2000 gl., ktere je v ta namen daroval bogat kupec v Trstu, vse to je znašalo več tisuč goldinarjev v pondeljek vojakom 18. avgusta. Ni mogoče vse veselice v šotoru obširno popisati. Šotori so bili vsi z zastavami okinčani, stali so med njimi visoki maji s pripetimi dobitki po 10, 5 gld. in drugimi raznovrstnimi darili, ktere so dobili najboljši plezalci, kterim dospevšim do vrha majev, so v čsst svirale godbe. Drugi bo predstavljali turške običaje, drugi so se metali in prepevali priproste pesmi. Zlasti je zabaval pričujoče častnike neki Dunajčan, ki je Bicer navaden prostak, bil ta dan preoblečen kot poveljnik na konju in več bataljonov smešno vodil zapovedovaje: pozor! batalijon, gledaj na desno in na levo! (Batallion nach rechts und links schauen I) itd. Igrale so zaporedoma tri godbe.
Ob osmih zvečer so pa prižgali od prejšnjega večera ostale lampijone pred šotorji in je ves prostor, kolikor daleč sežejo šotori, bil kakor morje samih luč. Konjiki bo imeli okin-čane konje in vozili na vojaškem vozu ta kakor prejšnji večer umetno narejeno prizmo, na ktere eni strani je bila podoba cesarjeva , na drugi napisano: 18. avg. 1830 rojstni dan in zopet na drugi 18. avgusta 1880 petdesetletnica. Ko se je popolnem noč naredila, so se pa začeli nad Postojno na Saviču spušati ra-keteljni na tisuče, goiel je prekrasen bengalični ogeDj in daleč na okoli so Be zopet svetili kresi, tamkaj na mogočnem Nanosu in gori pod visokim Javornikom ter druzih gričih v obližji.
Meni to opazujočemu se je zdelo, kakor da bi bila vsa ta svečanost pobožna molitev in navdušeno peta pesem :
Iiog obrani, Bog obvari,
Nam cesarja, Avstrijo!
Domače novice.
V Ljubljani, 24. avgusta, (lOd okrajnega glavarstva v Kamniku) smo prejeli sledeče pismo : „Kakor v „Slovenskem Narodu" berem, najde se v vašemu častitemu listu priobčen odlok c. k. okrajnega glavarstva v Kamniku št. 1776, županstvu v Češnjicah, govorec tudi o jeziku uradovanj8.
kjer pa temu priobčilu majnka napoved dneva iu leta navedenega odloka, tako je zdaj pripraven podvreči njemu nameren namen, in zarad tega opirajoč Be na §. 19 tisk. postave oziroma na čl. II. postave dne 15. oktobra 18G8 št. 142 derž. zak, naprosem slavno uredništvo , imenovano priobčilo popraviti, v tem da navedeni odlok je od dne 2G. svečana 1879 t. j. Ia n sk e g a leta.
Kamnik 20. avgusta 1880.
C. kr. okrajni glavar: K I a n č i č 1. r.
(Deželni predsednik gosp. Winkler) je bil v soboto v Kamniku. Kakor se nam poroča, je bil povsod Blovesno sprejeman , na Ježici pri Alešu 80 bile zastave in maji, ravno tako v Ihanu in Mengšu. Povsod ga je ljudstvo radostno pozdravljalo. V Kamniku je bil sprejem pa najbolj sloveseD, sprejeli so ga v lepo okiu-čanem mestu z godbo, govori iu velikanskimi „živijo !'' Gospod predsednik si je potim ogledal nekoliko, mesto in tudi toplice (ali, kakor Kamničani pravijo „mrzlice"). Obed je bil pri gosp. vit. Schneidu povabljeni so bili načeluil i uradni, mesta in duhovščine. Bil je živahen in zabeljen z napitnicami sedanjemu času primernimi. — Nadjamo se, da se je gospod pred-Bednik zopet prepričal, lako v<5 ceniti vse prebivalstvo nepristranskega namestnika cesarjevega, ker ljudstvo njegovih prednikov ni tako sprejemalo, ali marveč še brigalo se ni za-nje.
(Kopitarjeva slavnost.) Lep in časten za slovenski narod je bil 22. dan avgusta 1880, čeravno je dež nagajal tako, kakor letos še ma-lokter dau in je veliko unanjih in domačih častiteljev slavnega moža oplašil. Obširueji popis tega pomenljivega dne in dotičn h govorov moramo mi prepustiti večim in strokov-njaškim našim listom , opisali bomo toraj to slovesnost Ie v bolj stisneni obliki.
Že prejšnji dan je prišlo v Ljubljano več slovečih mož našega slovstva , narodnjakov in učenjakov z raznih krajev, tako gosp. župnik Raič s Štajarskega, prof. Einsp:eler s Celovca, dr. Suk in dr. Celcstin iz Zagreba, prof. Majciger z Maribora, profesor Šuklje z Dunajskega Novega mesta iu veliko drugih še; več jih je poslalo pa telegrame, ker sami niso mogli priti. Da so se tukaj bivajoči narodni profesorji in drugi odličneji narodnjaki vsi namenili vdele-žiti se, to se tako samo po sebi razume.
V	nedeljo zjutraj je bilo vremo kislo, a vendar se je bila na kolodvoru zbrala lepa družba in od tod odpeljala se na Vižmarje, kjer je čakala Šentviška čitalnica s svoje zastavo in veliko ljudstva; pridružili so se nam, da so bile tri zastave: ta, ljubljanskega „Sokola" in čitalniških pevcev ljubljanskih ; „Sokolov" v obleki jo bilo tudi nekoliko, med njimi šest jahačev.
Na Brodu, ko smo sedli na vozove, se je vlil dež, ki na* je potem ves dan preganjal; megle bo bile čisto pri tleh, toraj lepšega vremena ne upati; vendar to Kopiterjevih častiteljev ni vstrašilo.
V	Vižmarj h že so vihrale narodne zastave in pokali možuarji, ravno tako v Šmartnu pod Šmarno goro; ljudstvo je v velikih gručah navdušeno pozdravljalo z „živijo", čeravno je z neba neprenehoma lilo.
Na Skoručno, kjer je bil v Ingličevi krčmi obed, smo se tisti, ki nismo imeli pokritih vozov, pripeljali do kože premočeni, ker dežniki niso nič pomagali. Ingličeva krčma je bila okinčana z maji in narodnimi zastavami. Po zajutrku smo se peljali do Repenj. Tu je bil prof. Globcčn.k pri Ocepkovi hiši , domu Kopitar jevem, vse lepo vravnal, stalo je veliko majev in vihralo narodnih zastav, ljudstva pa je bilo zbranega na stotine, čeravno dež ni bil pre-uehal. Tu in že na Skoručni se je „Sokolovim" jahačem pridružilo veliko kmetiškh fantov na konjih z zastavami, med njimi sam vrli župan Vodiški g. Grmovnik, kije vel ko si prizadel za poveličanje te slovesuosti in v primernem govoru pozdravil došlo gospodo. Ilvala mu za obilni trud.
V	dežji in po prav gostem blatu se je podalo potem večina došlih na grič v cerkev
8v. Tilna, kjer je profesor posp. Zupan imel sv. mašo, pri kteri so peli naši pevci; cerkev je bila natlačeno polna.
Po maši so Be v pričo obilice ljudstva in došlih narodnjakov ob Blovesnem govoru g. prof. Šukljeja, ki je v prav krepki iu jasni besedi razložil pomen te slavnosti in zasluge Kopitarjeve, razgrnila v hišo vzidana plošča, ki povd, da se je tu rodil Kopitar in da so mu jo napravili častilci njegovi.
Nad to ploščo je bila videti ovenčana podoba Kopitarjeva. Govor prof šukljeja je vzbudil glasno pripoznanje — Ob vsem tem so pokali možuarji.
Zdaj se je podala večina družbe peš v Vodice in gazila obilno blato, ker so bili vozovi že prej tje poslani. Pri Lužarji v Vodicah je bil obed, a zavoljo dežja družba po obširnih prostorih te hiše zelo razdeljena. Med obedom je igrala godba, ki je šla z nami z Ljubljane. V zgornjih prostorih je bila prva uapitnica dr. Zamika prcsvitlemu cesarju, potem jih je sledilo še veliko; za ljudstvo iu omikane je govoril posebno ognjevito gosp. župnik Raič, ki je povdarjal potrebo zedinjenja vseh Slovencev, kterim sred šče bodi Ljubljana ; to je bil vriš in plosk, da mu ga ni para! Za njim je govoril g. prof. Einspieler in razkladal revo slovenskih Korošcev v narodnem obziru; potem dr. Vošnjak, dr. Zarn.k, prof. Šuklje in drug'. Načelnik „Sokola" gosp. Fr. Ravnikar je bil že prej spodej zbranim „Sokolom", pevcem, dijakom iu drugim govoril primerne besede v napitnicab. Prebrali so se tudi telegram', kterih je bilo veliko in ki so bili z navdušenostjo sprejeti. Obžalovati je le, da zavoljo neugodnega vremena obed ni mogel skupen biti, navdušenost bi bila potem še veča. Ljudstva je bilo zbralo se veliko okoli Lužar-jeve hiše in tako je bila zabava vendar nekoliko ljudska, naši pe\ci so pridno rezali domače.
Častiti Župnik Vodiški, gosp. T. Kajdiž, ki se zavoljo bolehnosti ni mogel vdeležiti obeda, je prišel pozneje pozdravit goste ; gosp. kaplanu pa gre hvala, daje veliko pripomogel k slovesnosti po svojem trudu.
Ob petih se je vse odpeljalo v Ljubljano in to preko Gamelj, kjer bo prišli jahači naproti; vse troje Gameljne so bile obilno okin-čane z narodnimi zastavami, gromeli so mož-narji, ljudstvo je zopet navdušeno pozdravljalo.
Slovesen sprejem je bil pripravljen tudi na Ježici pri Alešu z maji, zastavami iu slavolokom ; žalibog, da je dež vse pokvaril. Družba se je le nekoliko mudila v tesnih prosto-r,b, potem paodpeljala Be v Ljubljano. Obžalujemo vrlega narodnjaka T. Sajovica, da mu je nevgodno vreme vse veselje, ves sad obilnega truda, skazilo.
Končno le še to: Lepa, veličastna je bila Kopitarjeva slovesnost. Kakošna bi bila morala biti še le, če bi bilo vreme lepo I Vendar je zopet pokazala, da je narod povsod z nami.
Prodaja.
V Dolini na Dolenjskem se prodaja iz proste roke mlin, žagn in pol grunta, vse v dobrem stanu. Več o tem se izve pri ž u-d an i j i v M i r n i.	(31
Telenrnflcne denarne cen« 22. avgusta
Papirna rnnt« 72.GO — »roboma r*nt» 73 60 --ilkta renta 87 76 — l8G01etno driavno posojilo 13226. lankin« akcije 828 — Kreditne akcije 265 25 — London
1 j 7,70 — — Ce«. hr. ckini 6.65. — 20-franhov 9.36.
,). Illazjiikovi nasledniki v Ljubljani.
Iid*jatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.