Informacije za dohodnino:
090-4110
ISSN 0350-5561
Policija na lokalnem nivoju
Policija v Sloveniji postopno uvaja organizacijske novosti In spremembe. 1. marca so z njimi začeli na Celjskem, kamor sodi tudi Policijska postaja Velenje.
Med novostmi, kijih je nova organiziranost policije prinesla, sodi ustanovitev oziroma okrepitev lokalne kriminalistične policije, da bo lahko uspešneje delovala zoper vedno bolj zapletene oblike kriminala. Delo bodo lokalni kriminalisti -policisti opravljali v civilu.
Druga pomembna novost so vodje policijskih okolišev. Njihove naloge bodo preventivne, represivne le izjemoma. Vodja policijskega okoliša bo občanom svetoval, jih seznanjal z nevarnostmi in opozarjal na nepravilnosti, lahko pa bo komandirju postaje predlagal tudi ukrepe, če bo menil, da so nujni.
Novost so tudi policijske pisarne, vendar Jih na območju policije Velenje ni. Tudi za območje Šoštanja in okolice je zaenkrat predviden vodja policijskega okoliša.
mkp
Premogovnik Velenje: 567 milijonov tolarjev izgube
Nižja, a nepotrebna izguba
alkam želimo lep jutrišnji dan
Center srednjih šol Velenje
Letošnji srednješolski informativni dnevi
Krajevna skupnost Vinska Gora je še vedno samo upravno povezana v Mestno občino Velenje, medtem ko vse zadeve še vedno ureja Upravna enota Žalec. Skupaj z veliko večino prebivalcev Vinske Gore ima tega dovolj tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, zato seje s pismom obrnil tudi na dr. Janeza Drnovška, Jožefa Školča, dr. Ivana Kristana.
stran 3
ZAVAROVALNICA IMU
u
iskrene Čestitke ob 8. marcu dnevu Žena
Premogovnik Velenje je v lanskem letu izkazal Izgubo v višini 567 milijonov tolarjev. Ta je realno nižja kot je bila leto pred tem, vendar v podjetju pravijo, da je tudi ta nepotrebna, ker je splet nelogične ekonomije in odnosa vlade do premogovništva.
Vodstvo Premogovnika z dr. Francem Žerdinom na čelu, je prepričano, da bi bil rezultat poslovanja v preteklem letu pozitiven, če bi vlada pri oblikovanju cene premoga upoštevala dejansko strukturo vplivov rasti osebnih dohodkov, gibanja tečaja marke in inflacije.
Izračuni kažejo, da bi v tem primeru imeli za okoli 500 milijonov tolarjev večjo realizacijo in bi prikazali dobiček.
Osnovni problem predstavlja cena oddanega energetskega premoga, ki je bila določena 1. januarja 1995 in je ostala skozi vse leto nespremenjena. Samo ta okoliščina je Premogovniku "pojedla" okoli 246 milijonov tolarjev prihodka. Vodstvo Premogovnika Velenje je zato za letos vladi predlagalo fleksibilnejše oblikovanje cene premoga.
M mkp
Vinska Gora še vedno med Velenjem in Žalcem
petek) in v soboto, 9. marca, bodo na vseh srednjih šolah v informativne dneve.
Tudi na Centru srednjih šol v Velenju, kjer pričakujejo nove dijake v petih srednjih šolah.
Nekaj koristnih informacij bodo jutri tisti osmošolci in njihovi starši, kijih zanima gimnazijski program, dobili ob 9. uri v dvorani Glasbene šole v Velenju. Za bodoče dijake Srednje elektrotehniške in računalniške šole bo informativni dan potekal v kulturnem domu v Velenju, prav tako ob 9. uri. V dvorani Mestne občine Velenje pa ob istem času za Srednjo rudarsko šolo in Šolo za gospodinjske storitve.
Dve uri kasneje, torej ob 11. uri, bodo bodoči dijaki Srednje strojne šole in po novem tudi za program trgovec dobili informacije o možnostih in načinu izobraževanja v dvorani Mestne občine Velenje.
Jutri popoldne, ob 15. uri, in v soboto, 9. marca ob 9. uri pa bodo učenci dobili informacije za vse programe Centra srednjih šol Velenje v dvorani glasbene šole Velenje.
Kot smo v našem tedniku že pisali, morajo tisti, ki bodo po osnovni šoli nadaljevali izobraževanje, oddati prijavnice za vpis najkasneje do 20. marca.
Po namerah osmošolcev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki sodeč za zdaj ne kaže, da bi morali vpis na kakšni šoli Centra omejiti, vendar pa bo za točne
informacije potrebno počakati do konca tega meseca. Mimogrede naj zapišemo še, da bodo razpisali po 60 prostih mest za poklice v rudarstvu, elektroenergetiki, za poklic računalniškega tehnika, za gospodinjo oskrbnico, za prodajalca, po 120 mest za poklice v elektroniki in strojništvu ter za program gimnazije, 100 prostih mest pa bo na voljo v obeh dveletnih poklicnih šolah v elektro in strojni stroki.
U(tp)
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Območna organizacija Velenje
Konec tedna bo delno jasno in nekoliko topleje.
9770350556014
Norice
Občinski svet Nazarje •••••••••••••••••••
Delovna dovoljenja za zaposlitev tiycev
Zavod za zaposlovanje izdaja tudi delovna dovoljenja tujcem. Ta izda dovoljenje tujcu pod pogojem, da v evidenci med brezposelnimi ni ustreznega kandidata, ki izpolnjuje pogoje in je zaposlitev pripravljen sprejeti. K|jub temu, da imajo na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi skoraj 10 odstotkov aktivnega prebivalstva, za nekatere odprte potrebe delodajalcev ne najdejo ustreznih kandidatov ali pa ti niso pripravljeni sprejeti vsake zaposlitve.
V decembru so izdali 106 delovnih dovoljenj, od tega so jih 70 obnovili. V celem letu 1995 pa so izdali 1.556 delovnih dovoljenj, med katerimi je bilo 872 obnovljenih in 166 pogodbenih, smo razbrali iz mesečnih informacij, ki jih pripravljajo na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Velenju. Konec decembra je v Območni enoti Velenje na podlagi delovnega dovoljenja na zahtevo delodajalcev prebivalo 944 tujcev, medtem ko je imelo osebna delovna dovoljneja točno 1000 tujcev, od tega 955 za nedoločen čas.
mkp
P isa
e'
l - X. marec 1996 ■ V Sloveniji s« 1. . 4-meStne poStne Številke. PoŠta Slovenije bo > postopno šest mesecev in prehodno obdofc J« zaky»aia 1. novembra. Ta čas bodo v poštnem prometu 8 veljavne sedanje Umestne poštne številke in tudi le nove, brez
Soglasno proti gradnji radarji
Nazarski občinski svetniki so se na redni seji sestali v ponedeljek zvečer in po uvodnih točkah največ pozornosti namenili kočljivim zadevam glede nameravane gradnje vojaškega radarja na Manini.
Mimo dnevnega reda je prišlo že na začetku do zapleta. Na sejo so namreč prišli sklicatelji druge javne nazarske tribune o gradnji radarja - predsedniki nazarskih občinskih odborov SKD, SLS in SDSS ter predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik. Povabljeni seveda niso bili, občinski svetniki pa so z glasovanjem odločili, da smejo prisostvovati seji sveta. Temu je treba dodati še to, da v kasnejši razpravi predsednik sveta Pavel Bitenc ni dovolil Vanetu Gošniku, da bi se vanjo vključil, ko je zaprosil za besedo.
Predsednik občinskega sveta je za uvod v dolgotrajno razpravo spregovoril o poteku te zadeve od prvih informacij do danes. Na osnovi vsega tega se je osebno
izrekel proti gradnji radarskega sistema, v nadaljevanju pa se je vsak član sveta (prisotnih jih je bilo osem od desetih) osebno opredelil - na temelju vseh, znanih in možnih posledic so bili vsi po vrsti proti gradnji."'" ««IeU in I '
Odklonilno stališče je zavzel tudi župan Ivan Purnat, ki je obenem zavrnil vse očitke, da je prikrival informacije, saj je zatrdil, da je občinski svet sproti seznanjal o vsem, kar je vedel, že oktobra pa je o zadevi obvestil svet krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Ministrstvo za obrambo je z uradnim pojasnilom zavlačevalo vse do 30. januarja, takoj za tem pa je župan že 5. februarja sklical zbor krajanov v Šmartnem ob Dreti, na katerem so tudi sprejeli sklep o sklicu javne tribune.
Odločno je zavrnil tudi vse očitke in namigovanja, da je bodoča gradnja popolne osemletke v Nazarjah nadomestilo za gradnjo radarja. Z aktivnostmi so namreč pričeli že lanskega aprila in bili po velikih
naporih tudi uspešni, vendar bre kakršnekoli povezave z radarjem.
Razprava je bila seveda dolga, svetniki [ so svojo odločitev proti gradnji utemeljeval znanimi stališči obeh tribun. Prevladalo] stališče, da se občina v nadaljnjih aktiv tih naj ne bi več pogovarjala z obrambn ministrstvom, temveč izključno z min istrstvom za okolje in prostor in na i način skušala preprečiti izdajo potreb soglasij in dokumentov.
Štiri osnovna stališča in sklepe občil sveta tudi kaže omeniti. Od zakonodaji) komisije Državnega zbora zahteva pisn obrazložitev kakšne so zakonske in prav možnosti župana in občinskega sveta, i preprečita gradnjo; da komisija natančno odgovori, če se na referendumu izrečena volja občanov upošteva ali ne; od slovenske vi: svet zahteva pojasnilo kako je sploh moii takšen poseg v krajinskem parku; četrti: pa je, da se morajo čim prej sestati župani in predsedniki svetov občin Kamnik, Gornji Grad in Nazaije.	Jp
Otroški dodatki po novem
Čimprej oddajte vloge!
V soboto bodo slavili upokojenci
ŠOŠTANJ - Šoštanjsko društvo upokojencev slavi letos 50 -letnico obstoja in uspešnega delovanja. Je eno najstarejših v Šaleški dolini in tudi v Sloveniji. V društvo so bili nekoč vključeni tudi upokojenci iz Šmartnega ob Paki in Pesja, dokler seveda niso ustanovili lastnih društev.
Slavje ob visoki obletnici bodo proslavili v soboto, 9. marca. Hkrati bodo obeležili tudi 45 - letnico zborovskega petaja, slovesnost pa bodo pričeli ob 18. uri v tamkajšnjem kulturnem domu. Izvedli bodo slavnostni koncert, na katerem bodo sodelovali mešani pevski zbor DU Šoštanj, MPZ "Gozdarji" iz Črne na Koroškem, recitatorji literarnega krožka DU Šoštanj in drugi.
Ob tej priliki bodo upokojenci razvili nov društevni prapor ter podelili Gallusove značke in priznanja, pokrovitelj slovesnosti pa je župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih.
B.Mugerle
5 let Zimzelena
Januarja leta 1991 Je bila pod okriljem Centra za socialno delo Žalec ustanovljena skupina starejših za samopomoč z Imenom Zimzelen. V tem času Je bila to na Štajerskem prva tovrstna skupina starejših, ki Je delovala v domačem okolju.
Prav projekt skupin starejših za samopomoč pa je danes največji in najuspešnejši podvig na področju medčloveških odnosov v slovenski sociali. V Sloveniji je namreč že 200 teh prijateljskih skupin, v katere je vključeno 2600 starostnikov. V žalski občini trenutno deluje sedem takšnih skupin v Domu upokojencev Polzela in štiri v mestu Žalec. Vse dobro sodelujejo tudi s skupino mladih za zdravo življenje in dobre medsebojne človeške odnose, s čimer je vzpostavljen most med generacijami. Ob peti obletnici delovanja skupin Zimzelen je bila v četrtek slovesnost v predavalnici Osnovne šole Žalec. Predstavili so dejavnost skupin starejših za samopomoč, skupaj z mladimi pa so pripravili tudi kulturni program.
rox
Opravili so volilno skupščino
ŠOŠTANJ - Na pustno soboto dopoldne je bila v prostorih jedilnice TEŠ-a v Šoštanju volilna skupščina Ribiške družine Paka Šoštanj. Po uspešnem obdobju štirih let je namreč potekel mandat organom družine. Na skupščini je bilo prisotnih šestdeset odstotkov članstva in osem mladincev.
Po pozdravu predsednika družine Draga Meha so člani izbrali delovno predsedstvo, volilno komisijo in zapisnikarja. Sledila so poročila o delovanju RD Paka Šoštanj v minulem letu. Celotna ocena poročil je bila, da je bilo delovanje družine in vodstva uspešno. Podali so tudi petletni plan gospodarjenja z vodami v prihodnje. Po razrešitvi starih organov je prišlo na vrsto glasovanje o novih. Na tajnem glasovanju so člani izbrali izmed dveh list prvo. Ta je dobila 47 glasov, druga pa osemnajst. Tako bo tudi v prihodnje Drago Meh ostal predsednik družine.
Po malici so se ribiči počasi razšli 7. željo po čimprejšnjem srečanju ob vodi. Verjetno ne bo potrebno prav dolgo čakati, saj se v tej ribiški družini prične ribolovna sezona prvega marca.
Denis Vengust
Na Centru za socialno delo v Velenju že sprejemajo vloge za dodelitev otroškega dodatka po novem. Te morajo poleg tistih, ki menilo, da so upravičeni do te pomoči, vložiti tudi "stari" upravičenci najkasneje do 31. marca letos.
Opozarjajo, da je zaradi obilo dela dobro vloge vložiti čimprej, da bodo upravičenci lahko dobili najkasneje do 15.' junija letos že izplačan otroški dodatek po novem za mesec maj. Sprememba zakona o
družinskih prejemkih bo namreč veljala od 1. maja dalje. Hkrati ocenjujejo, da se bo krog prejemnikov povečal skoraj za trikrat. Torej od sedanjih 3240 na 9000 družin.
Višina otroškega dodatka bo seveda odvisna od materialnega položaja družine, te pa bodo razporejene v šest razredov. Najnižji otroški dodatek bo znašal 2261 SIT, najvišji pa 7.106 tolarjev. Do tega dodatka pa so upravičeni tisti, pri katerih bruto letni dohodek na družinskega člana ni presegel izračunanega cenzusa v letu 1995. V
dvočlanskih družinah je to 2.956.704 tolarjev, v tričlanskih 4.435.056, v štiri-čla 5.913.408, v pet članskih 7.391.760 in šestčlanskih družinah 8.870,112 tolarjev.
In kje lahko oddate vloge?
V prostorih Centra vsak delovni dan od. 8. do 16. ure, ob petkih od 8. do 13. un Možnost za oddajo vloge bodo imeli občani občine Šmartno ob Paki, in sicer1 sredo, 20. in 27. marca od 15. do 18. ure, 1 prostorih krajevne skupnosti Šoštanj uradovali za te namene prav tako 20. in 27. marca od 8. do 17. ure, v prostorih doma krajanov v Topolšici pa v petek, 15. in v soboto 16. marca od 16. do 19. ure.
(tp)
Občina Šmartno ob Paki
Kanalizacija in vodovod
Kljub temu, da snežna odeja še ni izginila, si v občini Šmartno ob Paki niso privoščili zimskega spanja. So namreč pred uresničitvijo dveh dokaj zahtevnih nalog: pred ureditvijo kanalizacije v delu vaških odborov Šmartno ob Paki in Rečica ob Paki ter izgradnjo vodovoda v zgornjem delu Podgore za približno 30 gospodinjstev.
Dela pri urejanju kanalizacije so že v polnem teku, izvaja pa jih najugodnejši ponudnik, ki gaje izbrala posebna komisija glede na razpis. Vrednost naložbe po projektu znaša približno 11,5 milijona tolarjev. Glavnino denarja bo zanjo prispevala občina, nekaj pa tudi koristniki sami. Po
roku bi morali delavci zasebnega gradbenega podjetja Cimperman opraviti dela v 40 delovnih dneh, to je nekako v prvi polovici prihodnjega meseca.
Do srede letošnjega maja, kot to predvideva pogodbeni rok, pa naj bi rešila težave glede oskrbe s pitno vodo tudi gospodinjstva v zgornjem delu vaškega odbora
Podgora. V občini Čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga pridobili v prihodnjih dneh. Predračunska vrednost investicije, brez montaže in elektroinsta-lacij, je "težka" 15,5 milijona tolarjev. Ta težak zalogaj pa naj bi družno premagali občina iz sredstev občinskega proračuna ter
Pl J s s S

Ostali smo na pol poti
Vse bolj se potrjuje, da smo pri nas na raznih področjih sicer zastavili korak na novo pa vendarle zastali. Nekaj korakov smo naredili, potem pa, kot da ne bi vedeli (ali hoteli), če gremo po pravi poti, ali bi morda morali skreniti malo "levo ali desno". In smo zastali.
Med take zastoje seveda tudi sodi nedorečen položaj nove velenjske krajevne skupnosti Vinska Gora. Uradno so krajani tega območja "velenjski", pa vendarle v dobršni meri še vedno tudi "žalski". Predvsem tisti, ki ne ločujejo dovolj, kaj je državna upravna razdelitev in kaj lokalna (samo)uprava, so zmedeni, ali vsaj po kmečki logiki prepričani, da vlada pri nas precejšnja zmeda. Ko so mislili, da bo po dolgoletnih prizadevanjih vendarle obveljala njihova, da bodo torej tudi uradno priključeni sredini, kamor tudi naravno bolj
ali manj sodijo, stare popkovine nikakor ne morejo povsem prerezati. In ostajajo kot križani razpeti med obema bližnjima središčema V enega povsem še ne morejo, od drugega jim popolne ločitve še ne pustijo. Za nekatere na tisti visoki državni ravni je to malenkost, saj porečejo, da je vendarle vseeno, kam ljudje za ureditev kake zadeve namerijo korak, za ljudi, ki so pričakovali, da bo pri nas vendarle zavladal red, ne.
Pa nam korak ni zastal le pri dokončnem urejanju nove razdelitve naše državice. Mnogi, ki so jim pred leti odvzeli lastnino, opozarjajo, da nikakor ne steče prav tudi proces vračanja odvzete lastnine. Nikakor še nismo tudi popravili vseh drugih krivic, ki so se nekoč zgodile ljudem in so žrtve seveda pričakovale, da bo novi čas popravil stare krivice in zacelil rane, ki so ostale odprte mnoga desetletja Saj so ta novi čas vendarle
H
Dela pri urejanju že dalj časa 1
kanalizacije naj M bila končana vi polovici prihodnjega 1
gospodinjstva. Vsako naj bi za to dob -prispevalo približno 1000 nemških mark.
rt

tako težko pričakovali In upali, da bo to vendarle "njihov" čas.
Ljudje bi seveda vedeli našteti še več primerov, ko so bili prepričani, da bodo nove razmere prinesle nove rešitve. Toda nekateri so očitno zmotno menili, da prihaja čas, ki bo bolj "njihov". Vsaj številni delavci z zagrenjenostjo zrejo v zaprta vrata svojih tovarn. Za mnoge je namreč "naša spre memba" pomenila njihovo korenito spremembo, saj so izgubili tisto, kar jim je pomenilo največ. Pred vrati so namreč v mnogih primerih ostali res pravi delavci, ne taki, ki so odhajali v tovarne le na delo. Nekateri tudi ne morejo dojeti, da dejansko ne morejo več odločati o skoraj ničemur več. Že prej se je bolj ali manj govorilo, da le nekateri odločajo v imenu večine, zdaj pravijo, daje to še bolj očitno. Pri nas se je kolo časa hitro zasukalo, pa vsi vseh sprememb še nikakor ne morejo dojeti. Toda hude spre membe nekateri močno čutijo. In to močno boleče.	(k)
7. marca 1996
Dogodki
MS CAS 3
«113
_
Tudi župan JVIestne občine Velenje ^piše^pisma
Vinska Gora še vedno med Velenjem in Žalcem
Od nekdaj je bilo tako, da so bili prebivalci Vinske Gore z eno nogo v tri kilometre oddaljenem Vele Ju, z drugo pa v deset kilometrov oddaljenem Žalcu. V Velenju so obiskovali šole, hodili v službo in trgovine, v Žalcu pa so urejali "papirne" zadeve, tiste, ki se pač urejajo na občini. Z novo lokalno samoupravo, ko se je krajevna skupnost Vinska Gora izločila iz občine Žalec in se povezala v Mestno občino Velenje, je po skoraj dveh letih vse še natanko tako kot je bilo: prebivalci Vinske Gore še vedno hodijo v šolo, v vrtec, na delo in po nakupih v Velenje, vse zadeve pa jim še vedno urejajo v občini Žalec.
Tako povedano je povedano zelo poenostavljeno, ni pa daleč od resnice, saj je krajevna skupnost Vinska Gora samo upravno povezana v Mestno občino Velenje, medtem ko vse zadeve še vedno ureja Upravna enota Žalec. Skupaj z veliko večino prebivalcev Vinske Gore ima tega dovolj tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, zato seje s pismom, ki nosi datum 29. februar, obrnil na vse pristojne institucije v državi in vse pomembne osebnosti te države, vključno z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom vlade, Jožefom Školčem, predsednikom Državnega zbora, dr. Ivanom Kristanom, predsednikom Državnega Sveta, Andrejem Šterom, ministrom za notranje zadeve, Boštjanom Kovačičem, ministrom brez listnice ... V pismu opisuje problem in terja rešitev.
Je vseeno, kje občani iščejo usluge?
Zadeve niso preproste, saj zaradi neusklajenosti meje Mestne občine Velenje z mejo Upravne enote Žalec prihaja do številnih problemov. "Prebivalci ne morejo razumeti in obtožujejo vodstvo Mestne občine Velenje, da je krivo, da niso prenešene pristojnosti iz upravne enote Žalec v upravno enoto Velenje, pa to ni v naši pristojnosti. Osebno pa se mi zdi popolnoma nerazumljivo, da nekateri uslužbenci upravnih enot pravijo, da je popolnoma vseeno, kje občani iščejo usluge države: v Žalcu ali Velenju. Očitno je, da ne poznajo razmerij, ne poznajo tega, da so ti ljudje povezani z Velenjem, da pa morajo za matična stanja, potne liste, davke in vse drugo v Žalec. Za občana, prebivalca Vinske Gore to ni vseeno. Tudi iz racionalnih razlogov želijo zadeve urejati v Velenju. Če pa je z vidika države vseeno, potem je tudi to razlog za prenos nalog in pristojnosti v Velenje," pravi župan Mestne
občine Velenje Srečko Meh, ki je že večkrat, skupaj z načelnico uprave v Velenju Mileno Pečovnik, terjal rešitev.
Tudi država naj spoštuje predpise!
Problemov pa je brez dvoma veliko. "Prvi je že ta, daje do Žalca bistveno dlje kot do Velenja, drugo, da v Žalcu odobravajo prostorske in druge zadeve, pa vendar to sodi v pristojnost Velenja in tretje, da še vedno v Žalcu recimo odrejajo višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in pišejo odločbe... Predvsem pa gre zato, da bo država morala začeti spoštovati tisto, kar je predpisala. Zdi se nerazumljivo in to pravijo tudi ljudje, da kadar država napiše predpis, ga občani moramo izvajati, kadar pa bi to morala narediti državna uprava, takrat pa to ni potrebno. Tisto, kar je Mestna občina lahko naredila, je naredila, na tisto, na kar pa nima vpliva, pa ne more. Zato poskušamo tudi s pomočjo javnega pritiska izraziti nejevoljo. V dobrem letu pa je nekdo že dolžan nekaj narediti."
Prenos je preprost
Pri tem je zanimivo to, da sam prenos ni težak, morda je najtežje na Zemljiški knjigi, vse drugo pa je preprosto, saj gre samo za prenos datotek in matičnega stanja. Skrajni čas je, da tu država nekaj naredi, pravijo ljudje.
Zato je v pismu znanim naslovnikom župan Mestne občine Velenje izrazil prepričanje, da želi naša mlada država postati pravna in bo izvedla tisto, kar je tudi sama predpisala. Predlaga, da sprejme uredbo in "prenese" naloge za občane krajevne skupnosti Vinska Gora iz Upravne enote Žalec v Upravno enoto Velenje in tako izpolni hotenja večine prebivalcev Vinske Gore, ki so občani Mestne občine Velenje.
Pismo je napisano in poslano, zahteva jasno izražena, zdaj pa počakajmo, koliko država upošteva svoje državljane.
m Milena Krstlč - Planine
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Podjetniki; finančniki, društva
- zakaj svojega denarja ne bi
oplemenitili?
VLB Splošni banki Velenje d. d. se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Nudimo vam možnost VARNEGA in DONOSNEGA plasiranja prostih denarnih sredstev v obliki kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov in depozitov z valutno klavzulo.
Osnovne značilnosti vezav:
1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT
2.	najkrajši rok
3.	obrestovanje
-1 do 5 dni - odvisno od zneska
-	višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih:
50 % -80% T 80%-100% T T (D) + 3,0%- 6,0 % T (D) + 4,0%-6,0% T (D) + 5,0%-6,0% T (D) + 6,0%-7,5%
-	realne obrestne mere so določene na letnem nivoju
-	T je temeljna obrestna mera, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vložka in je določena v skladu z zakonom
-	D je rast srednjega tečaja tuje valute po tečajnici BS
Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite, je več, zato vas vabimo, da nas pokličete (854-301 ali 854-323 ali se pri nas osebno oglasite - LB SB Velenje d. d., Rudarska 3, Služba sredstev in likvidnosti) in pomagali vam bomo izbrati najboljšo!
do 14 dni
-	od 15 do 30 dni -od31 do 90dni -od 91 do 180 dni
-	od 181 do 365 dni
-	nad 1 leto
LB Splošna banka Velenje d. d. - banka za varno in donosno naložbo vašega premoženja
Pro^ramPralnosušilni^aparati
Nova generacija lepša, boljša in cenejša
Gorenje je z novo generacijo pralno sušilnih aparatov prijetno presenetilo obiskovalce največjega sejma izdelkov bele tehnike v Evropi in v svetu - na Domotechniki 95 v Koelnu. V Sloveniji pa si je zanjo, skupaj z novo generacijo hladilno zamrzovalnih aparatov, prislužilo naziv "Ekološki izdelek leta". Zadnji

Center srednjih šol Velenje •••••••••••••••••••••••
Tretja telovadnica bo!
Potrebe po dodatnih površinah za izvajanje pouka telesne vzgoje so na Centru srednjih šol v Velenju prisotne že nekaj let. To prostorsko stisko rešujejo z najetjem prostorov v velenjski Rdeči dvorani, kjer Izvaja pouk telesne vzgoje približno 700 dijakov velenjske gimnazije. Najemnina, ki pa je po besedah direktorja Centrih šol Velenje Petra Robida ugodna, znaša od 200 do 300 tisoč tolarjev na mesec, pač glede na število opravljenih ur.
Vse pa kaže, da bodo prizadevanja po novi telovadnici za potrebe dijakov te velenjske srednješolske ustanove, kmalu rešena.
"Končno smo pred začetkom izvajanja gradbenih del na terenu. Zagonska sredstva za naložbo imamo, ob polletju naj bi nam primaknili še nekaj denarja, tretji delež pa naj bi (po predvidevanjih) dobili iz naslova šolskega tolarja v letu 1998. Nekako smo ta rok že premaknili na prvo četrtletje prihodnjega leta, vendar se bomo trudili za še zgodnejši čas. Načrtujemo namreč izgradnjo telovadnice v tem koledarskem letu, v drugem polletju prihodnjega šolskega leta pa naj bi že začeli pouk v njej. Za zdaj še ne vemo, kje bomo dobili denar za opremo."
Naložba bo veljala približno 230 milijonov tolarjev z opremo vred. 50 odstotkov denarja naj bi bila lastna sredstva Centra, preostalo naj bi pridobili iz šols-
kega tolatja. Športna dvorana, v kateri bo tudi 600 sedežev, bo v prvi fazi namenjena izvajanju pouka športne vzgoje za dijake Centra , s pridom pa jo bodo lahko izkoristili tudi klubi in društva za organizacijo mednarodnih tekem. Vse tri športne dvorane bodo med sabo povezane in po suhem bo možen tudi dostop do učilnic.
Direktor nam je ob tem še povedal: "Res nismo pričakovali, da bomo morali ubrati toliko poti, vložiti toliko truda, da bomo lahko zagotovili vsem našim dijakom normalno izvajanje pouka športne vzgoje. Tudi pomisleki, češ, še večje šole so, pa nimajo telovadnice, vi pa naj bi gradili že tretjo, niso bili redki. Ampak, upravičenost naložbe smo dokazali."
*(tp)
Direktor Centra srednjih šol Velenje Peter Robida: "Celo predinvesticijsko študijo smo morali narediti, da smo dokazali upravičenost naložbe. 97 oddelkov dijakov imamo na Centru srednjih šol Velenje in za izvajanje pouka telesne vzgoje morajo naši gimnazijci v najete prostore v velenjsko Rdečo dvorano."
meseci pa kažejo tudi na tržno uspešnost nove generacije pralno sušilnih aparatov. Naročil zanje je vse več, tako da se proizvodnja v programu Pralno sušilni aparati povečuje iz meseca v mesec.
Medtem ko so januarja izdelali 24.000 pralno sušilnih aparatov, so jih februarja naredili 25.000, za marec pa je predvidena proizvodnja 26.000 aparatov. Da bi se izpolnila vsa naročila, so zaposleni v programu Pralno sušilni aparati februarja opravili več delovnikov, kot so sprva računali, več delovnikov pa bo potrebno opraviti tudi v marcu, da bi lahko uresničili proizvodni načrt.
Največje povpraševanje po novi generaciji Gorenjevih pralno sušilnih aparatov je v Zvezni republiki Nemčiji, prodaja se veča tudi v. Franciji, itd. Sicer pa
izvozijo že okrog 94 % vse proizvodnje pralno sušilnih aparatov.
Direktor programa Pralno
sušilni aparati Franc Košec poudarja, da so bili vseskozi prepričani, da bo nova generacija pospešila prodajo Gorenjevih pralno sušilnih aparatov, saj je "v primerjavi s konkurenco lepša, boljša in cenejša. Nova generacija je takšna, da z njo suvereno tekmujemo s proizvajalci pralno sušilnih aparatov na svetovnih trgih. Analize tudi kažejo, da naši aparati ne zaostajajo za konkurenco prav na nobenem področju. Naš pralni stroj pa porabi tudi najmanj vode".
m(ek)
Gorenje v nemškem katalogu
Nemški proizvajalec kuhinj Leicht je v svoj katalog prodaje vključil pečice, ki jih izdelujejo v programu Kuhalni aparati podjetja Gorenje Gospodinjski aparati iz Velenja.
Glede na to, da je Leicht znano nemško podjetje v višjem cenovnem razredu, je to prav gotovo za Gorenje lep uspeh. Veliko napora je bilo namreč potrebnega, da so v Trženju Gorenja Gospodinjski aparati skupaj s predstavniki Gorenja v Muenchnu pridobili tako uglednega proizvajalca kuhinjske opreme. Pogovore s tem poslovnim partnerjem so pričeli v septembru 1995, kmalu nato so tlelo prevzeli v razvoju programa Kuhalni aparati in vgrad-no pečico z nerjavno fronto razvili v dveh mesecih. Tako je poskusna proizvodnja stekla že v decembru 1995, od ponedeljka, 26. februarja naprej, pa so pečice tudi v redni proizvodnji programa Kuhalni aparati Velenje.
■ Hinko Jerčič
Naravno zdravilišče Terme Topolšica
Še pravice delijo po pisarniških izračunih?
Kazalci klasičnega turističnega In "medicinskega" poslovanja sta področji, ki Jih pri pregledu lanskih poslovnih rezultatov Term Topolšica nI mogoče spregledati. Majhni, a vztrajni koraki v prizadevanjih glede rasti števila nočitev domačih In tujih gostov dajejo željene rezultate. Povsem drugače pa Je v zdravstvenem delu oziroma na področju nudenja medicinskih storitev.
Že nekaj let namreč zaposleni Naravnega zdravilišča Terme Topolšica ugotavljajo zelo opazno zmanjšanje pravic uporabnikov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za 20 do 30 odstotkov manj nočitev iz tega naslova vsako leto samo po sebi vsiljuje v naslovu zapisano vprašanje. K dodatnemu razmišljanju o tem vprašanju spodbujajo tudi omejitve na področju ambulantnega zdravljenja. "Naše zdravilišče je bilo zgrajeno za potreta doline, kjer se ugotavlja nadpovprečna obolevnost hrbtenice in cek>tnega lokomotornega aparata. Pravice koriščenja ambulantne fizio-terapije pa sedaj delijo tisti, ki imajo platno in škarje v svojih rokah, po nekih republiških povprečjih. Nikakor ne moremo razumeti tudi dejstva, da imajo tako močno omejene možnosti koriščenja tovrstnih storitev prav občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. S pisarniškimi izračuni nam dokazujejo, da so si nekateri privoščili preveč, in da je zato potrebna sedaj "primerna kazen". Podatek, da smo dosegli lani, v primerjavi z letom prej, le polovico opravl-
Udlja Fljavt - Špeh: "Za 20 do 30 % manj nočitev vsako leto, lani opravljena le polovica ambulantnih storitev kažejo na precejšnje omejevanje pravic zavarovancev, sploh Iz občin Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki. Obeti v prihodnje niso spodbudni."
jenih storitev, pove veliko. Sodeč po do sedaj opravljenih pogovorih s predstavniki zavarovalnic, kakšnih ugodnejših napovedi ni mogoče pričakovati. Odgovora na vprašanje, zakaj prebivalci občin Velele, Šoštanj ter Šmartno ob Paki ne morejo iz naslova obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja koristiti zdraviliških storitev v takem obsegu, kot jih koristijo v drugih regijah oziroma občinah, pa seveda nismo dobili," je o trenutno najbolj perečem vprašanju Term Topolšica povedala direktorica Lidija Fijavž - Špeh. Proste medicinske zmogljivosti v največji možni meri poskušajo vnovčiti pri storitvah ostalih gostov, sploh tujih. Ti se tudi po zaslugi prizadevanj glede ekološke sanacije doline, (izgradnjo vročev-oda v Topolšici uvrščajo med največje lanske pridobitve) v ta zdraviliški kraj spet vračajo. Optimizem pa jim hkrati narekuje čimprejšnjo uresničitev zastavljenih nalog. Kajti, to niso klasični turisti, kakšnih so bili doslej vajeni, ampak so zahtevni gostje, "ki prihajajo na oddih v zdravilišče zato, da poskrbijo za svoje zdravje. Tem njihovim pričakovanjem, potrebam ter zahtevam moramo slediti z našo ponudbo tako na področju zdravstva, rekreacije kot tudi klasične gostinske ponudbe." V januarju in februarju zastavljen projekt glede posodobitve sob počasi zaključujejo in po predvidevanjih naj bi prve goste nastanili v prenovljenih sobah že ta mesec. Kar zahtevna naložba jih čaka tudi pri ureditvi okolice, sploh zdraviliškega parka.
•(tp)
Turistično^ društvoŠmartno ob Paki
Turizem naj ne poznal meja!
bi
Tako pravijo vsi tisti, kI se s turizmom ukvarjajo na takšen In drugačen način. Sploh člani turističnih društev so zagovorniki tega, da smo turizem ljudje, In da brez sodelovanja okolja, v katerem delujejo, prizadevanja ne morejo obroditi žaljenih sadov.
Ko so na nedavnem občnem zboru ocenjevali delo v minulih
ga. Trud ni izostal. "Zadane naloge smo v celoti dosegli, celo presegli. Veliko truda smo vložili v izvedbo 5. in 6. Martinovega praznika. Obiskovalci dokazujejo, da smo zadeli žebljico na glavico, in da se je prireditev prijela. Velik uspeh smo dosegli tudi z vaškimi igrami, lani smo med drugim predstavili širši javnosti staro domačijo v Slatinah in še bi lahko kaj
_i
Šmartno ob Paki
dveh letih člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki, so ugotavljali, da so pokazali voljo in pripravljenost za dejavnost na turističnem področju in zato so se ostala društva v občini njihovemu izzivu odzvala. Tudi župan Ivan Rakun je menil, da je bilo na tem področju v občini paškega kota veliko postoijene-
kffikisBžf
našteli," je v svojem poročilu omenil dosedanji predsednik šmarškega turističnega društva Franc Kačičnik. Žal, brez težav ni šlo. Najvidnejše sledi so te "pustile" v odnosih med njim in nekaterimi člani izvršnega odbora, kar je imelo za posledico njegov odstop sredi lanskega decembra.
Turistični delavci v Šmart-
nem ob Paki, predsednik Turistične zveze Velenje Jože Kandolf, predstavniki šoštan-jskega in velenjskega turističnega društva, ki so se udeležili občnega zbora, so izrazili upanje o dobrem delu društva in medsebojnem sodelovanju tudi v prihodnje. Čeprav društvo združuje občane različnih starosti, poklicev, interesov, so menili, da bodo morali k sodelovanju privabiti ljudi z vseh vaških odborov. S skupnimi močmi naj bi si prizadevali za eno društvo, ki bo (seveda skupaj z občino, ostalimi društvi, šolo v paškem kotu)	z
dejavnostjo dokazovalo, da ni vseeno, v kakšnem kraju živijo in kako se občani v njem počutijo. Kar se je doslej pokazalo kot dobro, bodo nadgradili tudi v prihodnje, slabosti pa zamenjali z aktivnostmi, ki bodo pripomogle k razvoju turizma v občini. Torej novo izvoljeni izvršni odbor in predsednika društva, ki ga bodo imenovali na prvi seji v novem Sestavu, čaka obilica dela.
(tp)
Pravna varnost delavcev
Zveza svobodnih sindikatov Območne organizacije Velenje bo danes, v četrtek, 7. marca, ob 10. uri, na tiskovni konferenci spregovorila o zanimivi temi. Predstavili bodo problematiko pravne varnosti delavcev na območju. Delavci se velikokrat po pravne nasvete zatekajo k pravniku na Območni organizaciji Miranu Jeromlu, ki delavce pri iskanju pravice na sodiščih tudi zastopa kot advokat. Kaj pa je tisto, kar delavcem najpogosteje povzroča takšne težave, da se zaradi njih obračajo tudi po pravno pomoč in kakšna je sploh pravna varnost na območju, pa več naslednjič.
mkp
DOHODNINA *** DOHODNINA *** DOHODNINA *** DOHODNINA ***DOHODNINA
Kaj morale vedeti o dohodnini 95? (6)
Poslovne novice
Rok za prijavo terjatev do Zvezne republike Jugoslavije je podaljšan do 1. aprila 1996.
Združenje MANAGER vabi na posvet Internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki bo 14. marca v Ljubljani.
27. marca bo seminar KAKO POSLOVATI ^S ŠPANIJO, v mesecu aprilu in maju pa bodo potekale poslovne konference s podjetniki iz Madrida in Valencie.
Opozarjamo vas na razpis za predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, St. Petersburgu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, tel.: 061/171-35-27.
Gospodarska zbornica Slovenije - INFOLINK zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo vaš, da ponudite svoje blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo.
Andragoško društvo Slovenije pripravlja posvet: VSEŽIVL-JENJSKO UČENJE, POGOJ ZA PREŽIVETJE IN KAKOVOST. Posvet bo potekal v Portorožu.
Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645.
Piše: Darinka MravUak Zaradi problema, kam vpisati nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu In zakaj Imajo zavezanci, ki ta nadomestila prejemajo, tako visoka doplačila dohodnine, obveščam vse upravičence do teh nadomestil, da morajo tista, ki Jih prejemajo na osnovi obvestila
ZRI Z vpisati pod oznako 1A.
Do visokih doplačil pride zaradi med
letom premalo obračunane in plačane akontacije dohodnine. Med letom premalo plačani davek pa je posledica dejstva, da oba izplačevalca (delodajalec in ZPIZ) upoštevata olajšave, ki se po zakonu lahko upoštevajo že pri obračunu davka od osebnih prejemkov kot akontacija dohodnine in posledica sintetične narave dohodnine v povezavi s progresivnimi davčnimi stopnjami.
Z namenom, da bi se izognili temu problemu, obveščam vse, da je bil med Republiško upravo za javne prihodke, Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Uradom Vlade RS za invalide in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenjen dogovor, da upravičenci do nadomestila plače lahko dajo pri delodajalcu zahtevek, da se mu pri odmeri davka od plače kot akontacije dohodnine upošteva davčna stopnja, ugotovljena na podlagi upoštevanja obeh pre-
jemkov. Delodajalec ugotovi davčno stopnjo tako, da k plači prišteje znesek nadomestila na podlagi obvestila o prejetem nadomestilu, ki mu ga predloži upravičenec. Na tej podlagi delodajalec izračuna poprečno stopnjo davka od enomesečnega prejemka. Tako že med letom za zavezanca plačuje višjo akontacijo.
V kolikor delodajalec navedenega NAČINA obračuna ni pripravljen izvajati, SE UPRAVIČENEC DO NADOMESTILA LAHKO OBRNE NA ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE in PODA PISNI ZAHTEVEK, DA MU ZPIZ PRI OBRAČUNU DAVKA ODVEDE DOLOČEN DODATNI FIKSNI ZNESEK DAVKA, KI SE MU BO PRI KONČNEM OBRAČUNU DOHODNINE UPOŠTEVAL KOT PLAČANA AKONTACUA DOHODNINE.
Vsem tistim zavezancem, ki ne želijo izrabiti možnosti višjega plačevanja davka od osebnih prejemkov med letom, se bo davek tudi v bodoče obračunaval na nespremenjeni način. Pri uveljavljanju obročnega odplačevanja doplačila dohodnine pa se bo upoštevalo premoženjsko stanje zavezancev in njegovih družinskih članov, tako kot je opredeljeno v 118. členu zakona o dohodnini.
Vprašanja bralcev
Vprašanje B. T.: V letu 1995 sem prejela avtorski honorar za delo več let nazaj. Ali se mi to posebej šteje, morda samo en del in kako to navedem?
Odgovor: V napoved morate vpisati vse prejemke, ki ste jih v letu 1995 prejeli. Tiste, ki ste jih prejeli za več let nazaj, boste vpisali tako, da boste v prvem delu napovedi za dohodnino napisali vse pre-, jemke skupaj; v drugem delu, na 3. strani obrazca, boste vpisali le tiste dohodke, ki se nanašajo na pretekla leta - pod oznako boste napisali številko 61 (ker gre za avtorski honorar) nato napišite obdobje na katerega se prejemek nanaša (brez leta 1995), v stolpec 8 boste vpisali znesek za to obdobje (brez prejemka za leto 1995), v stolpec 9 normirane stroške oziroma dejanske stroške, ki ste jih imeli pri teh prejemkih (tudi brez stroškov iz leta 1995). V stolpec 11 pa še morebitne obračunane in plačane prispevke za socialno varnost.
Vprašanje M.K.: Kako dokazuješ pri pogodbenem delu večje stroške od 10 odstotkov? Odgovor: V kolikor želite uveljavljati dejanske stroške morate ob vložitvi napovedi predložiti davčnemu organu tudi dokumentacijo na podlagi katere želite uveljavljati te stroške. Opozoriti vas moram, da so določeni dejanski stroški tudi limitirani in sicer tisti, ki jih je določila Vlada z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov in so ob vsaki spremembi bili objavljeni tudi v Uradnih listih RS.
Vprašanja za rubriko DOHODNINA sprejemamo na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 3 320 Velenje, s pripisom: "dohodnina".
■*M«rca 1996	~
Radarski^ sistemi jva Menini planini
Takoj ustaviti vse aktivnosti, sicer referendumi!
Razburjenje prebivalcev Zgornje Savinjske In Zadrečke doline zaradi nameravane gradnje radarskih sistemov v čudoviti krajini Menlne planine se stopnjuje, o končanem razpletu pa ta trenutek lahko le ugibajo, čeprav Je njihova odločitev nedvoumna.
V torek zvečer je bila v nazarskem delavskem domu še druga javna tribuna v štirih dneh. Če je bila na petkovi, sklical jo je nazarski župan, dvorana nabito polna, je bila v torek še bolj, saj so mnogi ostali pred njo. Sklicatelji druge tribune so bili odbori SDSS, SKD in SLS občine Nazaije ter Zeleni Slovenije.
Jelko Kacin: mi se prvi zavzemamo za varovanje okolja
Razprava je bila tokrat bolj umirjena kot nekaj dni prej, vendar dovolj strokovna in še vedno zelo ostra. Ob I množici prebivalcev obeh dolin, so se tribune udeležili predstavniki sosednjih l občin Moziije, Gornji Grad, Šmartno ob ' Paki, ni pa jih bilo iz velenjske, žalske in .kamniške občine in zlasti za slednjo je neudeležba presenetljiva. Bili so tudi neodvisni strokovnjaki, kot sta prof. dr. Anton Jeglič in dr. Janko Urbane, dva udeleženca s Primorske, ki sta pomagala preprečiti gradnjo radarja na Slavniku, botaniki, dr. Stanko Buser, dr. Tonč _Žunter, domači poslanec v državnem zboru dr. Franc Zagožen, prišla sta celo državni sekretar v ministrstvu za obrambo Miran Bogataj in sam obrambni minister Jelko Kacin.
Obrambni minister posebnega navdušenja ni bil deležen, izrazil je "globoko žalost v srcu," ker so njegovim sodelavcem na petkovi tribuni preprečili.


da bi poVcdali vse kar so želeli, pojasnil pa je zadevo glede gradnje vojaškega radaija od začetka do danes. Poudaril je nujno potrebo Slovenije in slovenske vojske glede kontrole slovenskega zračnega prostora, razložil delovanje radaija in govoril še o marsičem.
Pojasnil je, da Slovenija ob osamosvojitvi leta 1991 ni imela nobenega radaija, razen civilnega na Brniku, ki pa za vojaške namene ni uporaben. Zato je država takoj kupila najsodobnejši radar velikega dosega in leta ga leta 1992 postavila na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko. Vendar Slovenija nujno potrebuje dva radarja, ker je "eden kot nobeden," poleg tega je z 92 odstotki delovanja obremenjen najbolj med vsemi evropskimi radarji. Za nameček lokacija na Ljubljanskem vrhu ne omogoča "gledanja" proti Bosni in Hrvaški, to pa bi zagotovili prav z Menino planino, ki je po vseh študijah od davnega leta 1985 najboljša od vseh možnih lokacij.
Pri vsej zadevi je najbolj zanimivo to, da na drugem koncu Menine želijo postaviti še civilni radar, zato je Jelko Kacin pojasnil še razliko med obema sistemoma, pri čemer je poudaril, da vojaški radar lahko nadomesti civilnega, obratno pa ni možno. Zatrdil je tudi, da je obrambno ministrstvo prvo, ki se zavzema za varovanje okolja in z vso odgovornostjo izjavil, da del na Menini še niso pričeli, da nimajo še nobenih dovoljenj, saj je postopek pridobivanja soglasij in lokacijske dokumentacije šele stekel.
Znanost je trenutno še nemočna
Sklicatelje in množico obiskoavalcev je seveda predvsem zanimal odgovor na vprašanje o škodljivih vplivih sevanja, pa tudi v torek niso dobili pravega odgovora. Prof. dr. Anton Jeglič je pojasnil termične vplive sevanja, ki so
dokazljivi in jih z ustreznimi ukrepi lahko omilijo ali celo preprečijo, žal pa na posledice biološkega sevanja na zdravje ljudi, živali in rastlin vsa svetovna znanost še ne zna odgovoriti. Strokovnjaki lahko le sklepajo na podlagi raziskav na rastlinah in na skupkih celic, tu pa so učinki povsem nepredvidljivi in od primera do primera izjemno različni.
Jasno je, da učinki so škodljivi, zato naj bi se sevanju izogibali v vsakem možnem primeru. Posebej je poudaril, da so vse študije, meritve in raziskave potrebne, vendar brez vsakega manipuliranja z ljudmi. Po njegovem mnenju je možno problem rešiti s sodelovanjem strokovnjakov, s poštenim in celovitim obveščanjem in na podlagi tega z medsebojnim zaupanjem. Potrebna sta torej trezen dogovor in za vse sprejemljiva rešitev, je prepričan prof. dr. Anton Jeglič.
Rakasta oboijenja, zdrava pitna voda
Razprava je bila seveda obširna in zahtevna, udeleženci pa so odločno povedali, da Menine planine in njenih bogastev ne dajo, še posebej ne njenih ogromnik virov pitne vode. Dr. Tonč Žunter je udeležence seznanil z izidi študij, ki kažejo, da se je pri izpostavljenih populacijah povečala obolevnost za nekaterimi oblikami krvnega raka za 3,5 do štirikrat, za nekaterimi oblikami možganskih tumorjev kar za dvanajstkrat, veijetna pa je tudi mutagenost (spremembe celic). Ocene o vplivu sevanja na zdravje ljudi temeljijo na domnevah, saj se kancerogenost kot posledica pokaže šele po 20 letih, mutagenost pa šele po nekaj generacijah.
Opozoril je tudi na zaloge pitne vode, pri čemer se je z njim v celoti strinjal dr. Janko Urbane, ki je poudaril, da je Menina kot kraško področje s hidrološkega vidika posebej ranljiva.
i......__._..........._.........................._..__....................iaR
Bo Menina planina, ponos obeh dolin, res žrtvovanaI?
Dodal je še, da stroka doslej ni imela možnosti oceniti 2e opravljenih študij in dokumentov, brez tega pa argumentirana razprava ni možna.
Vse je nezakonito!
Poslanec državnega zbora dr. Franc Zagožen je na ostre očitke na svoj račun odgovoril, da je za nameravano gradnjo civilnega radarja res izvedel sredi prejšnjega leta, za vojaški radar pa šele konec decembra. Po njegovem takšna gradnja ni možna mimo volje ljudi, zaradi krajinskega parka pa v celoti nesprejemljiva in kar je najbolj pomembno -
Ki v sem nezakonita!
stavltev postopkov ali ref-erendumnal
Stališča in sklepi javne tribune so jasni. To je poziv ministrstvom za obrambo, promet in zveze ter za okolje in prostor, da takoj ustavijo vse aktivnosti; poziv županom in občinskim svetom, da zastopajo interese občanov obeh dolin ter preprečijo postavitev radaijev; če min-
istrstva odločne zavrnitve ne bi upoštevala, pa velja zahteva za razpis referendumov v občinah Nazaije in Gornji Grad; do takrat morajo vse aktivnosti mirovati..
/P
• f. - -i* *\>>» 1 |	dH
■ < *L! ' ■	' •' ' • S ki': <
j Sfili
. m
...	i f-1'3
y g i * i u s $
» '--Hi- 'i *iwm
Izraba prostora v Mestni občini Velenje (12)
Nakupovalni center ali velenjski BTC
Okoli nakupovalnega blagovno-trgovskega centra se v Velenju lomijo kopljja. Sum, ali Je bilo z oddajo zemljišča vse tako kot mora biti, bo In že razpleta komisija za pripravo statuta^ In poslovnika. O tem bodo kakšno rekli tudi na seji Mestne občine Velenje, 12. marca. Poprečnega^ Velenjčana pa poleg toga, kako Je bilo oddano zemljišče predvsem zanima, kaj naj bi v tem BTC sploh bilo, kako naj bi Izgledal In kako Je zamišljen. O tem pa se v Javnosti doslej nI veliko govorilo. Nekaj malega zgodovine
Predstavitev BTC-ja potrebuje najprej nekaj malega zgodovine. Prostorsko ureditveni pogoji za dele mesta Velenje, sprejeti 14. decembra 1993, so opredelili prostorsko rabo za liste dele mesta, ki niso urejeni po ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje. V njih je, med drugim, med reko Pako, Kidričevo in Šaleško cesto ob pošti opredeljen prostor za razvoj centralnih dejavnosti (oznaka C 4/5). Ker v letu 1993 še ni bila povsem jasna funkcija tega prostora, so prostorsko ureditveni pogoji določili splošna merila in pogoje za prostorsko urejanje na tem področju. V 6. členu so zato zapisali, da je v prirnerih zahtevnejših posegov v prostor potrebno predhodno izdelati lokacijski preizkus za posamezni poseg v prostor ali posebne strokovne podlage za celotno območje urejanja, kjer se posamezni poseg načrtjujc. "Ker ni bila točno določena namembnost tega prostora, se je občina odločila, da bo preizkusila prostor in ugotovila, kaj ta prenese. Vegrad kot potencialni kandidat za gradnjo je pri Zavodu za urbanizem novembra 1995 naročil posebne strokovne podlage. V njih je to področje opredeljeno kot področje za izgradnjo večjega
nakupovalnega centra z ustreznimi parkirnimi mesti, ki so po zakonu potrebni za tak center," pravi Marko Vučina, od 1. marca predstojnik Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje. Vegrad je na osnovi posebnih strokovnih podlag izvedel natečaj, kamor je pritegnil nekaj arhitektov in skupaj z Mestno občino Velenje in mnenjem urbanistov se je odločil za rešitev, kot je predvidena danes. Avtor projekta je Pavle Šifer, d.i.a.
Kako naj bi izgledal BTC?
Nakupovalni center je predviden ob križišču Kidričeve in Šaleške ceste, dopolnjeval bi gradbeno linijo obstoječih objektov ob Šaleški cesti, z drugo linijo pa zaključil vogal Kidričeve in Šaleške ceste in ga tako kot na drugi strani objekt Zibke, zaključuje na vzhodni strani. Vogal objekta bi bil posebno arhitekturno oblikovan, tako da bi se jasno videla ločnica med novim in centralnim delom mesta.
Objekt ima tlorisne dimenzije 78,50 krat 45,50 metrov, bruto etažna površina tlorisa tako znaša 3.572 kvadratnih metrov. Eurospar ima v tem delu 1.769 kvadratnih metrov, ostale površine pa so namenjene drugim trgovskim dejavnostim. Ali drugače: Eurospar ima 49 odstotkov površine pritličja, v celem objektu pa 16,46 odstotka prodajnih površin. "V pritličju je predvidena Eurosparova trgovina z živili, ob njej pa še 9 lokalov namenjenih različni dejavnosti. Tudi v kletni etaži so prodajne površine, namenjene večjim trgovskim hišam. Kolikor vem, se zanje zanima Kovinotehna in tudi ERA s svojim neživilskim delom. Tretja etaža je previdenaza trgovske in poslovne namene. V tem delu se lahko pojavijo tudi poslovni prostori, kot so razne agencije in podobno, tako kot v tujini, v večjih nakupovalnih centrih. Točne razporeditve prostorov še ni, ker Vegrad vseh površin še ni prodal," pravi Vučina.
Dvoetažne garaže tudi za potrebe mesta
Ker je prostor, kjer naj bi BTC stal, zelo
dragocen, so se urbanisti skupaj z Vegradom in projektantom odločili za dvoetažno parkirišče. Tako je po normativih, ki določajo število parkirnih mest glede na prodajne površine, nastal višek parkirnih mest Za te se je občina odločila, da jih bo namenila mestu. "Približno 60 parkirnih prostorov v kletni etaži bi namenili centru mesta, ki jih nujno potrebne. S tem bi se osmislila tudi izgradnja podhoda pri pošti, ki danes ne živi, kot bi moral. Kletni del parkirišč bi bil preko tega podhoda povezan s Cankarjevo cesto. Za dvoetažno parkirišče smo se odločili iz več razlogov: tako bi bolj racionalno izkoristili prostor, ker na isti površini dobimo več parkirnih mest; izravnali bi nivo pritličja nakupovalnega centra z nivojem pošte in dobili enoten trg med pošto in pritličjem nakupovalnega centra," pravi Marko Vučina, ki obenem zanika tudi vsa namigovanja, da naj bi za BTC gradila parkirišča občina.
vhod in en izhod, omogoča. Ta parkirna mesta bi takrat lahko služila prebivalcem bližnjih objektov, ki bi ponoči lahko dali avto v garažo, zjutraj, ko gredo na delo, pa bi ga spraznili. Čez dan bi parkirna mesta služIla nakupovalnemu centru in obiskovalcem centralnega dela mesta. S tem bi delno rešili tudi parkiranje na Kardeljevem trgu, kjer so danes velike težave, predvsem ponoči."
Milena Krstlč - Planine
Ureditvena situacija predvidenega nakupovalnega centra.
Podnevi za BTC in mesto, ponoči za bližnje stanovalce
V pritlični etaži je predvidenih 146 parkirišč, v kletni pa 141, skupno torej 287. Po normativih je za trgovino potrebnih 165 parkirnih mest, ostalo naj bi bilo namenjeno mestu in pošti. "Kletna etaža ne bi bila spro-jektirana kot garažni boksi, ampak kot parkirišča za javne potrebe. V času, ko nakupovalni center ne bi obratoval, torej ponoči, bi se parkirišče varovalo, kar konstrukcija, ki ima en

6 KAK CAS
»

Mnenja in odmevi
7. marca 191
Dokončno razočaranje pa še hlapec Jernej povrhu
Govoriti o slabi vesti v času, ko presegajo kraje družbenega kapitala milijarde in milijarde SIT ter nihče od kršiteljev ni kaznovan, je verjetno res malce zanesenjaško, zato našemu poslancu, avtoiju v naslovu navedenega članka, tokrat namenjam samo nekaj besed.
Pri "natakanju čistega vina upokojencem", da "DeSUS ni ista stranka kot ZLS (združena lista)", naslednje dopolnilo:
-	g. Ivan Sisinger je član Združene liste, ki v parlamentu zastopa DeSUS - DeSUS/ZLSD;
-	g. Ivan Sisinger je 26. januarja 1996 ponovno igral dvolično vlogo, ko se je sprejemal zakon o usklajevanju pokojnin. Za govorniškim odrom je nasprotoval vladnemu predlogu in žel veliko simpatij upokojencev, ko pa je prišlo do glasovanja, se je vzdržal, ni glasoval proti, kot je prej rohnel in tako še enkrat razočaral upokojence (Mag 7/96).
Naš poslanec se v članku pri obrambi poslanskih privilegijev spotika ob mojo invalidsko pokojnino z naslednjimi besedami: "Poleg tega pa tudi ne vem (pravzaprav vem), ali je avtor članka, na katerega odgovarjam, delal polnih 40 let, ne verjamem pa, da je njegova pokojnina manjša od 40.000 SIT." Ker me poslanec pozna in ve, da sem invalid, ve pa tudi to, da nisem iz vrst kriminalistov, udbovcev ali jugooficirjev, ki jih vlada upokojuje že pri 38-ih letih starosti (Klavora - ko je opravil svojo umazano vlogo v Depali vasi), in to s 100-odstotno pokojninsko osnovo; zatorej je poslančevo spotikanje oh mojo invalidsko pokojnino obsojanja vredno, kajti to je obenem napad na vse invalide v Sloveniji, ki nas končno ni tako malo. Če dobivam kor profesor pri 30-ih letih delovne dobe pokojnino v višini, ki je oproščena dohodnine, ne vidim razloga, da bi jo kdorkoli lahko primerjal s poslančevimi privilegiji. Če poslanec zatrjuje, da bo v parlamentu ostal do volitev "tam levo zgoraj", je to njegova legitimna pravica, prav pa bi bilo, da včasih le pogleda, kaj dela njegova volilna baza tu spodaj v Šaleški dolini. Od njegovega angažiranja pri bitki za "topove ali maslo" le do Kacinovega prihoda na oblast, njegovega angažiranja v boju proti denacionalizaciji in tako imenovanem obešanju Pučnika in Omana zaradi denacionalizacije v imenu Korošcev Šaleška dolina res ne bo bolj bogata.
Martin Pustatlčnik
Cesta in rezervat
Nekdanja škalska občinska cesta od Graške gore preko Plešivca in Škal do glavne ceste je skozi Škale potekala ob potoku Sopota. Le med Janovim in Farovškim mostom, kjer je Sopota zavila na levi rob doline, je cesta ostala na desnem robu. Malo niže od izliva Sopote v jezero pa se je razcepila kot prsti na roki. Prva cesta je vodila na Škalski grič, druga mimo Vaga in tovorne postaje Škale na jašek Škale, tretja, glavna, se je na Glinšekovem klancu priključila na cesto Velenje-Šoštanj in četrta preko Pleterja v Preloge. Od prvotne ceste med Škalami in Velen jem je ostal le del od kamnoloma do Janovega travnika, kjer se priključi na "severno obvoznico" Topolšica-Velenje, na vzhodu Škal pa na cesto Cirkovce-Velenje.
Navedel bom nekaj pomanjkljivosti te ceste, ki sem jih spoznal kot njen stalni uporabnik. Del "siverne obvoznice" skozi Škale je bil izbran ponesrečeno. V času izgradnje ni bilo mnogo izbire, a dovolj, da naš predlog ni bil upoštevan. Cesto so speljali preprosto po
starih kolovozih od hiše do hiše. Cesta ima na treh km pribl. šest pravokotnih ovinkov, od teh vsaj trije nimajo prave krivine. Klanec med zahodnim in srednjim delom Škal je prestrm. Strmina znaša okrog 15%. Strmina prisojne strani ceste se veča, cestišče pa se trga, ker se dolina nagiba proti jami premogovnika. Usek na vrhu klanca ni dovolj globok. Plaz, ki ga je sprožilo kopanje useka, še vedno drsi na cesto. Usek je grobo iznakazil okolje. Strmina na osojni strani klanca je ob ohladitvah mokra oz. pole-deni, če je dovolj mrzlo. Skozi naseljeje cesta speljana tik ob hišah. Suhove hiše se izogne z lomljenima ovinkoma brez prave krivine. Od pozne jeseni do zgodnje spomladi cesta pogosto pole-deni. Takrat je treba zavirati s prestavami, pogosto pa tudi to ne zadošča, ker je klanec strm, in takrat si vozniki pomagamo še z drgnjenjem gum ob robnik ceste. Ob tem robniku pa prihajajo nasproti tudi o prometu pravilno poučeni šolski otroci. Vozniki, ki nameravajo navkreber, jemljejo zalet, da bi zvozili klanec, in sekajo ovinek pod klancem, ker le-ta nima pravilnega krivinskega radija. Cesta je nevarna. Skoraj ne mine leto, da tu ne bi bil poškodovan kakšen otrok. Primer: otrok, ki ga je zbil avto na tem mestu, je dobil pretres možganov in odrgnine; bil je spoznan za krivega, ker ni hodil po pravi strani ceste. Drugi otrok, ki je utrpel podobne poškodbe, ni bil kriv, ker je voznik pobegnil in ga niso našli. Vzdolž Lepene cesta nima zaščitne ograje. Križanje vodovoda iz premogovne jame in struge Lepene ni ustrezno. Ob nalivih Lepena na tem mestu poplavlja cesto. Konjeniški klub in stadion nimata parkirišč za gledalce. Ob prireditvah je prehodni promet močno oviran, pogosto pa kratko-trajno tudi blokiran. Takšne razmere so lahko le začasne. Prometnica bi morala biti ločena od dostopne poti na sprehajalni, prireditveni in rekreativni prostor. Ureditev škalskega klanca bo zahtevala obsežna dela: pred začetkom sanacijskih del odpreti obvoznico,- posneti približno 1 km asfalta in spodnjega ustroja ceste, znižati strmino klanca pod 10%, za to je potrebno poglobiti in razširiti usek na vrhu klanca ter sanirati plaz in ponovno zgraditi lkm ceste. Nadalje bi bilo potrebno urediti krivine neustrezno speljanih ovinkov. Šikano pri Šuhovi hiši je mogoče popraviti le, če se prestavi hiša. Tako urejena cesta pa ne more nadomestiti prvotne ceste Graška gora-Plešivec-Škalska dolina-Glinškov klanec, ker je od nje preveč odmaknjena in dvakrat daljša. Niti približno ji ni podobna in enakovredna. Prednosti škalskega predloga za nadomestno cesto, na katero čakamo že štirideset let, so naslednje:
-	je najkrajša možna povezava, nima globokih usekov in visokih nasipov, strmine klancev bi bile pod 5%, cesto je mogoče speljati z blagimi ovinki;
-	trasa ceste je najbližja prvotni cesti in poteka po najslabšem zemljišču, ki je impregnirano z izcedki pol milijona nr' mešanih industrijskih, strupenih in komunalnih odpadkov. Vse te vrste odpadkov so tu odlagali pomešano in neomejeno od leta 1960 dalje po načrtih velenjskih strokovnjakov za prostorsko ure-ditev, ne oziraje se na ostre proteste Škalčanov. Na predlagani trasi ceste ni ne pešpoti ne jahalne steze niti kake druge rekreacijske in tekaške poti.
Dilema cesta ali rezervat je izmišljena. Prostora je dovolj za oboje. Zopet moram ponavljati zgodbo o 100 ha neurejenih ugreznin in o 1 ha, ki je potreben za cesto. Sem tekač - rekreativec in dobro poznam tekaške poti naokrog, zato trdim, da je izjava o prekinjenih tekaških poteh
izmišljotina. Kako so mogli prostorski načrtovalci pri načrtovanju urejanja škalskega prostora pozabiti na potrebe Škalčanov v njihovem bivalnem okolju? To je prostor, na katerem ima Premogovnik do Škalčanov še neporavnane obveznosti. Nesoglasje ni tolikšno, kot je površnost, ki jo je treba popraviti.
Cesto brez usekov in nasipov je mogoče odlično vgraditi v prostor in jo podrediti funkcionalnosti prostora s skrajno obzirnostjo do okolja. Samo znati in hoteti je treba! Nekateri taki cestni odseki v Sloveniji so celo zaščiteni kot spomeniki oblikovane narave.
Do nesoglasij utegne žal prihajati, če se urejuje škalski prostor za zabavo nove, nastajajoče jare gospode. Če bo to prostor, na katerem bo raja smela za primerno vstopnino občudovati, kako jahajo dične gospodične, poslušati tope udarce zagorelih gospodov po teniških loparjih in iz spoštljive razdalje opazovati trebušate seniorje, ki po posvečeni trati vlačijo svoje palice za golf, potem so nesoglasja neizbežna. Če pa je ureditev namenjena širšemu krogu občanov, potem bo predlagana cesta v prostorskem načrtu gotovo našla svoj prostor kot elementarna potreba in pravica do nadomestila prizadetih občanov iz Škal.
S. Upnik
Dvoličnosti?
Poglejmo glasilo Sveta Mestne občine Velenje, ki je pripravljeno za 14. sejo Sveta MO. Pod točko 3 je odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Trebuše - varianta II. (skrajšani postopek). Iz S. člena je razvidno, kako si nekateri po svoje zamišljajo rekonstrukcijo Žarove ceste, in sicer mimo objekta Vegrada (Zaključna dela) do območij ZS in OCZ (1). In kaj je za nas na Žarovi sporno?
Iz sedanje Žarove ceste, ki meri v širino 4 metre, nas predlagatelj razveseljuje, da bi se Zarova cesta in njeno vozno cestišče razširilo na 5,5 metra z obojestranskim voznim cestiščem in pločnikom za pešce. Zanj ni navedena širina, recimo da mora biti pločnik širok najmanj 1,20 m. Torej, sedanja Žarova cesta bi bila široka okoli 6,70 metra! Vsekakor dovolj, da bi po Žarovi stekel tudi tovorni promet v obe smeri, in to večji del v spalnem naselju. Kakšne so te dvoličnosti? Na Gorici se je cestišče prekinilo, vse zaradi velikega hrupa, pri nas pa bi ga nekateri radi uvedli! Ne. Teh napak ne bomo dovolili v spalnem naselju na Žarovi. Kaj je sporno? Pri lanskoletni razgrnitvi zazidalnega naČTta za obrtno cono na Žarovi te novosti razširitve ni bilo opaziti, ne v besedilu ne v načrtu elaborata -634/88-ZN-P, maja 1989, list št. 4. Zato se tudi lastniki zemljišč in stavbnih objektov, ki mejijo na Žarovo cesto, na tisto razgrnitev nismo pritožili ali dali kakšnih drugih predlogov za sporne rešitve, ki bi bile v našo škodo. Naj se ve, na Žarovi ni samo obrtno naselje, je tudi spalno. In moramo ga urejevati, predvsem promet, kot bo to urejeno v drugem predelu, ki se bo pričelo graditi v tem obdobju, kjer ne bo stanovanjskih hiš in ne spalnega naselja. Torej, čista obrtna in delno industrijsko-obrtna cona itd. Vendar nas, ki nimamo obrtne dejavnosti, le-te, ki so v stanovanjskih hišah, ne motijo. Sporni so gostinski obrati, pa ne toliko zaradi same gostinske dejavnosti, pač pa, ker nobena gostilna nima dovolj parkirnih prostorov.
Čas bo zagotovo prinesel prave rešitve, saj nekateri za dobre rešitve potrebujejo malo več časa. Zagotovo je to enosmerni cestni promet, in to v obrt-
nem ter spalnem naselju. Na Žarovi si bo potrebno tako dobre kot slabe stvari porazdeliti, in sicer čimprej. V prvi vrsti bo potrebna omejitev vozne hitrosti (talne cestne ovire bi bile prva rešitev. Uporabljajo jih domala vsepovsod.). Druga rešitev so parkirni prostori pred gostinskimi lokali, in sicer na lastnih zemljiščih. Si lahko predstavljate kako je, ko pridejo na naše območje polni avtobusi gostov?! Pa se ob koncu vprašam, kdo je dal soglasja za obratovanje gostišč; sedaj pa je tu še restavracija, ki nima dovolj lastnih parkirnih prostorov. Ja, morda pa so planirali, da se bo z razširitvijo cestišča in dograditvijo pločnika ta parkirna problematika rešila sama od sebe? Bogsigavedi!
In za konec sprašujem oba projektanta, kam pa bi razširila vozišče in pločnik? Pa menda ja ne pred mojo hišo, pred mojo garažo? Na naša zemljišča? Kdo pa se je posvetoval z nami, ki mejimo na sedanje cestišče ob Žarovi cesti? Je to darilo nam, meni, da bom na stara leta, če jih bom srečno učakal, sedel pred hišo in štel drveče avtomobile in poslušal hrup ... tu, v spalnem in bivalnem naselju! Za vse te daljnosežne namene smo izvedeli iz občinskega gradiva. Pa se vprašamo: Kdo pa je ta Franc Sever? Čigave interese zastopa v Mestni občini Velenje? Od kod dobiva ta "vehementni" svetnik takšna in podobna pooblastila!? Koliko pa je sploh dobila glasov Lista nestrankarskih kandidatov v krajevni skupnosti Staro Velenje? Od 424 volivcev samo borih 39 glasov ali 9,8 odstotka!
Res pa je tudi to, da kadar zapiha severni veter, se ljudem nikoli ne piše dobro.
L. OJsteršek
Kaj se dogaja v sostanjskem občinskem svetu?
V zadnjem času je bilo veliko enostranskih informacij glede nesoglasij v Šoštanju. Za nepoz-navalce političnih razmer se kot svetnik čutim dolžan obelodaniti tudi drugo plat dogajanj in trgovanj v Svetu občine Šoštanj.
Kakšne so bile utemeljitve točk dnevnega reda izredne seje Sveta in kako so bili pripravljeni sklepi, ki jih bomo na naslednji seji Sveta vročili novinaijem in svetnikom. V Našem času je bilo zapisano, da zadnje seje ni bilo zaradi neutemeljenega sklica. Sejo so bojkotirale stranke slovenske pomladi.
To seveda ne drži, ker so se sklica udeležili g. Skornšek, g. Brglez, g Zaleznik, g. Pečovnik in župan dr. Menih. Vsi našteti so iz strank slovenske pomladi, in še štiije drugi svetniki. Ostali svetniki se seje niso udeležili, ker jim je siva eminenca Šoštanja, g. Gabro Cverlin, prepovedal udeležbo z nekakšnimi obljubami, kot se sliši po boljšem komunalnem standardu. Na drugi strani pa so trditve podpisnikov za sklic redne seje (g. Radoja, g. Plaskan, g. Mežnar, g. Jelenko in g. Žlebnik), za katero je gradivo pripravil g. Peter Rezman, še manj argumentirane. Sklic seje za dve točki dnevnega reda je smešen. Ta sklic želijo le zato, da se sprejme ugotovitveni sklep odstopa predsednika sveta g. Franca Pečovnika, ker jim je edina ovira pri že dogovorjeni delitveni bilanci med občinama Šoštanj in Velenje. Po trditvah g. Pečovnika delitvena bilanca ni sprejemljiva, ker je v škodo Šoštanja, saj se želi s pomočjo župana in njegovih svetovalcev (g. Cverlin, g. Drev, g. Rezman...) očitno oškodovati Šoštanj, korist pa bo imela Topolšica. V obrazložitvi svetniki priznavajo za sklic redne seje dobro delo sveta, kar pomeni pohvalo g. Pečovniku kot predsedniku Sveta. Umetnega
ustvarjanja izrednih razmer si nihče ne želi. Čeprav si upam trditi da za g. Meniha ne bi več glasovalo toliko prevaranih volil-cev. Kdo želi Šoštanju dobro ali slabo, ni potrebno posebej poudarjati, saj se v Šoštanju v enem letu ni investiralo skoraj nič. Podpisniki te redne seje pa tudi niso čustveno vezani na mesto Šoštanj, saj živijo v okoliških krajih. Seveda je nekaj članov sveta korektnih in želijo Šoštanju dobro, a kaj ko so v manjšini, ko želijo pravično porazdelitev proračunskih sredstev po vseh krajih.
Kdo je ukinil krajevne skupnosti in s kakšnim namenom? Kdo je umaknil z dnevnega reda Odlok o krajevni skupnosti in zakaj? Kdo je nasprotoval, da svet imenuje sekretarja (pravnika) in zakaj? Kdo je nasprotoval imenovanju komisije za oddajo del in zakaj? Še bi lahko postavljal vprašanja, a odgovori bi bili vedno enaki. To je interes tistih, ki jim je malo do Šoštanja in ' veliko za oblast, neglede na strankarsko pripadnost. Niso vsi svetniki krivi za takšno stanje, le, zakonov ne poznajo in poslušajo tiste, ki so nesposobni, a žal so na oblasti in glasujejo, kot jim je ukazano. Upam, da bodo spoznali, da občina brez pravnika ne more pravno delovati. Bivši sekretar ZK ne pozna niti načela demokracije, kaj šele današnje zakone! G. Peter Rezman je uslužbenec občine in obenem funkcionar sveta kot predsednik Statutarne komisije. To ni združljiva funkcija, in je možna le v enoumju.
Na kraju pa še priporočilo gasilskemu društvu in Godbi Šoštanj. Če bi želeli imeti občinske predstavnike na vaših občnih zborih, predlagam, da jih prirejate v Topolšici! Za vse to realnim svetnikom hvala, ostalim pa v premislek za obstoj občine Šoštanj!
Marjan Vrtačnlk - Clgler
Prevoz otrok v šolo v občini Šmartno ob Paki
Pred zimskimi počitnicami smo od osnovne šole in občine Šmartno ob Paki prejeli pismo in sklep, s katerim starše iz vasi Gorenje, Paška vas in Rečica ob Paki obveščajo, da učencem od 5.-8. razreda občina ne bo plačevala prevoza. Učencem od 1.-4. razreda pa do višine 50 % z obrazložitvijo, da so po zakonu dolžni plačevati prevoze samo učencem, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre. Na to temo je bil tudi v vašem časopisu objavljen članek, v katerem je naveden podatek župana, da bo za plačilo šolarjev, ki so upravičeni do plačila prevoza, potrebno 220 tisoč tolarjev mesečno. To pomeni, da bo na leto potrebno nekaj več kot dva milijona tolarjev. V merilih za zagotovljeno porabo občin, ki jih je ministrstvo za finance po uskladitvi z resornimi ministrstvi poslalo vsem občinam pa je navedeno, da je za prevoze otrok v občini Šmartno ob Paki namenjeno 1,27 milijona tolaijev. Na ta merila se je bilo možno pritožiti, česar pa občina Šmartno ob Paki ni storila, saj so bila sredstva za financiranje osnovnega šolstva konec leta celo nekoliko zmanjšana. Iz tega sledi, da je država namenila za prevoze šolarjev v Šmartnem ob Paki 930.000 tolaijev premalo. Občina Šmartno ob Paki pa nič!
Svetniki ugotavljajo, da je za tako razpotegnjeno občino to prevelik zalogaj. 63 milijonov, kolikor je bilo po prej omenjenih merilih namenjeno za zagotovljeno rabo (šola, vrtec, sociala...) in še preostalih 48 milijonov, kolikor je bil "težak" proračun občine Šmartno, niti ni tako malo, če bi se racionalno in pošteno razdelil. Vprašanje pa je, koliko od tega denaija, ki bi
pripadal občini Šmartno, je I "namensko" porabil kdo drug. I Gotovo je, da bi se s tem denar- I jem lahko plačali vsi prevozi I otrok in tudi računalniki v šoli. I Tako pa bomo, kot kaže, poleg I najvišjih davkov v Evropi, vse še I posebej plačevali.
Podpisani sprašujemo svet- I nike, ali so pri odločanju o I šolskih prevozih razmišljali, daje | občina dolžna plačati prevoze za I učence, ki so več kot 4 km oddal- 1 jeni od šole, v celoti in ne samo I 2a razliko, ki je nad štirimi kilo- I metri? Kako zanemarljivo višji je 1 zaradi nekaj postankov avtobusa I več strošek prevoza, najbrž ni | potrebno posebej poudaijati. Prav J gotovo ni višji kot 930.000 tolar- I jev.
Ob tem se pojavi tudi 1 vprašanje s 14. členom Ustave 1 zagotovljene pravice - enakosti J pred zakonom, saj za otroka, ki je j 4,1 km oddaljen od šole, prevoz 1 v celoti plača občina, za otroka, I ki pa je od šole oddaljen 3,99 km, j pa morajo prevoz plačati starši. V mnogih občinah je to razumno rešeno tako, da avtobus pobere I vse otroke, ki so ob poti, saj je I prevoz tako ali drugače plačan. I Podpisani upamo in pričakujemo 1 od župana in svetnikov, da bo I tudi pri njih prevladal razum, saj j bomo v nasprotnem primeru res i morali vetjeti govoricam, da se take stvari dogajajo namerno ] zato, da bi se dokazalo, kako male občine ne morejo živeti in se je potrebno čimprej priključiti , nazaj k Velenju, potem pa bodo 1 tudi prevozi šolarjev v celoti j plačani.
Pripis uredništva: Imena petnajstih podpisnikov tega
članka hranimo v uredništvu I Našega časa. 1
Prijatelju Ivanu v pojasnilo O kulturi v Šaleški dolini
Sicer malo pozno in po pred- 1 hodnem opozorilu nekaj prizade- I tih znancev sem prebral tvoj intervju v 5. številki Našega časa j in priznam, daje tudi mene zbodlo tvoje negativno mnenje o orga- J nizatorju in organiziranju udeležbe na zlatem abonmaju v Ljubljani sploh, ki si ga v inter- ] vjuju kar dvakrat podčrtal.
Najprej ti moram pojasniti, da | smo abonma v celoti plačali 1 udeleženci sami iz svojega žepa I (letos je to zneslo 13.500 tolarjev), da plača vsak udeleženec za prevoz z najetim avtobusom vozno karto: 1.200 tolarjev iz Slovenj Gradca, 1.000 tolaijev iz Velenja, samo v eno smer pa 700 ] tolarjev. Pozanimal sem se in ugotovil, da stane najem avtobusa 35.000 tolaijev, abonentov I je 50, povprečna udeležba v avto- j busu pa več kot 45. To pomeni, ] da organizatoiju ostaja na vsako vožnjo v Ljubljano okrog-10.000 tolarjev, za ta denar pa redno j organizira v avtobusu tudi nočno ; "zakusko" ob povratku. Če potegnemo črto pod gornji obračun, boš tudi sam videl, da državni denar, za katerega te v intervjuju skrbi, ne sodeluje niti pri prevozu niti pri nakupu kart za zlati abonma - vse to krijemo abonenti sami, od vsega očitane- ■ ga "biznisa" pa ne ostane organi- I zatoiju skoraj nič (ali kvečjemu nekaj sendvičev, ki jih je preveč naročil). Ko omenjaš "šoping", ti zagotavljam, da je skoraj ob vsakem obisku v Ljubljani v času pred predstavo abonmaja, organiziran dodatni ogled kakšne kul- 1 turne ustanove z vnaprej pripravljenim strokovnim vodstvom (npr. muzeji, razstave) - tudi te oglede 1 plačamo udeleženci v celoti sami. j Statistike sicer nisem vodil, lahko I pa ti zagotovim, da je udeležba . na teh "dodatkih" več kot 70-odstotna. V "šoping" pred pred-1 stavo hodi torej kvečjemu kakih 10 udeležencev, pa še ti se "zgo-varjajo", da gredo na obiske k svojim otrokom, običajno študen-tom (opravičilo soglasno spreje- f to!). Kakšnih nakupovalnih vreS
: ljubljanskega "ponte rosa" pa v avtobusu ne boš našel.
Za razne abonmaje, v Velenju in Ljubljani, za posebne obiske zanimivih predstav pri nas in izven Slovenije (Nabucca ali Aider v amfiteatru Verone v lastni režiji najbrž nikoli ne bi videl) ter za te drobne "dodatke" pred predstavami, ki jih organizator iz lastnih kulturnih nagibov, neobvezno in brez vsiljevanja ponuja svojim gostom, smo mu resnično hvaležni. Ni potrebno biti posebno bister, da kmalu začutiš, da svojega dela ; opravlja niti po "službeni" blžnosti niti zaradi privatnega nisa", temveč preprosto zato, r ima rad kulturo in svojo kulturno radost in užitek skoraj vedno deli skupaj z nami.
eprosto rečeno - z nami hodi na vse abonmajske predstave. Zdaj pa naj še odkrijem, da se tudi na koncertih orkestra velenjske Glasbene šole, godbe na pihala, Slovenskega okteta ali naše čudovite flavtistke Irene običajno zbere v dvorani glasbene šole skoraj ves naš avtobus "šoping" abonentov (celo Slovenjgradčani). In še bomo prihajali (v 1. nadstropju so odkrili pravi "šoping šank"), tudi na kakšno predstavo npr. manj znanih, a dragih gostov iz bližnje soseščine, če jih boste povabili na oder. Vedno sem cenil tvoj pogum, doslednost, vztrajnost in sposobnost (brez katere najbiž glasbena kultura v Velenju ne bi bila na takšni višini) in se radostil ob vaših uspehih ria evropskih turnejah in doma Hvalažen sem tebi in tvojim zagnanim sodelavcem za čudovite glasbene večere, ki smo jih in jih še bomo užili v tej dvorani in še posebej za poslana vabila, s katerimi me spomniš, daje kdaj pa kdaj treba vstati od računalnika in dela. A tudi pri vas dosledno in (skoraj) vsakokrat z veseljem plačam vstopnico. Toda tudi izven te dvorane je kultura vredna časa, ogleda in užitka, pa čeprav za lasten denar. Upam, da sem te z naštetimi dejstvi pomiril, če te je z napačnimi morda kdo zavedel. Z objavo tega pisma pa želim pomiriti tudi tiste davkoplačevalce, ki so po branju tvojega intervjuja brez razloga in neupravičeno besni na "peščico snobov" in jih spodbuditi, da bosta v prihodnji sezoni iz Velenja, ki šteje 30.000 duš,' vozila v Ljubljano vsaj dva avtobusa, če ne trije - tudi v filharmonijo.
Lepo te pozdravljam.
Borut Jenko
Šoštanj
Po 26 letih misijon
V Združeni župniji Šoštanj, Bele vode In Zavodnje bo med 9. In 17. marcem potekal misijon, ki Je nazadnje bil v takrat še samostojni župniji sv. Mihaela v Šoštanju pred 26 leti. V Združeni župniji posvečajo bližnjemu mlsl-Jonu veliko pozornost, saj sovpada v letošnji postni čas, ko naj bi se kristjani še bolj posvetili svoji notranji prenovi.
Misijoni imajo na slovenskem bogato tradicijo, z njimi pa je začel že svetniški škof A. M. Slomšek. Med misi-jonom je v ospredju duhovna prenova župnije in vseh slojev prebivalstva v njej.
Tokratni misijon bo skušal nagovoriti ljudi v govorici sodobnega časa. Vodili ga bodo redovniki Kapucini pod vodstvom provinciala Slovenske province patra dr. Vinka Škafarja. Sodelovala bosta še p. Karel Gržan in p. Marko Senica.
Misijonske aktivnosti bodo potekale vsak dan med 9. in 17. marcem, obogatene pa bodo z izbranimi in aktualnimi vsebinami. Tako bo 9. marca po maši ob 18. uri Vinko Škafar spregovoril o sektah in novih duhovnih gibanjih, dan kasneje, v nedeljo, bodo gostili Slovenko leta - dr. Metko Klevišar, zvečer pa še zakonca Nado in Janka Jeromen, ki bosta govorila o temi Odraščajoči otroci. V sredo, 13. marca, bo gost večera poslanec Nace Polajnar, beseda pa bo tekla o kristjanih v politiki. Dan kasneje bodo lahko starši in mlajši zakonci prisluhnili dr. Tonetu Kunstlju, v petek, 15. marca, pa bo po večerni maši zanimivo srečanje, na katerem bo Zvone Hribar razpredal o zasvojenosti in mamilih.
Misijon v Združeni župniji Šoštanj, Pele vode in Zavodnje bo nedvomno lep duhovni paket za vso župnijo. To bo čas lepih doživetij, predvsem pa priložnost za versko in duhovno obogatitev - poudaijajo duhovniki Združene župnije na čelu z župnikom Jožetom Pri božičem.
Stane KosetJ
Tesarski ^mo^ster Karel Petkovnik iz Pesja
"90 let ni nobena starost!"
Marec - dan žena in mater
Minili so časi, (to smo praznovali 8. marec burno. Dan lena po na\'dihu znane revolucionarke Klare Zetkin, pa tudi po uveljavitvi enakopravnosti lena pri nas.
Saj ne bom trdil, da dan žena marsikje niso prebarvali tudi drugače...
Danes je ponovno v modi stari praznik, materinski dan, ki smo ga praznovali že v rajnki Jugoslaviji in še prej. Jasno je, da drugi praznik daje prednost predvsem ženi - materi, prvi pa bolj ženi emancipiranki in ženi, ki si v delovnem razmerju hoče zagotavljati enakopravni položaj z možem. Naj bo tako ali drugače, zdi se, da je vsaka žena, ne samo mati vredna posebnega priznanja družbe.
Kar poglejmo v svoje družine! Kje je prva in najbolj ljuba roka v družini? Kje je prva in najbolj odrekajoča se žena v družini? V kateri družini se ne zatečejo otroci najprej k materi? Da, gotovo je vse to le žena in mati. Sicer pa poznamo star ljudski rek, ki pravi: "Dobra žena podpira tri vogale pri hiši!"
Žena in mati sta dobroti, sta odrekanje, sta s tem vse. Saj vemo koliko bremen, koliko majhnih in večjih sporov vzplameni v vsaki družini. Spravljivost je beseda za to. in žena zaradi nje najprej onemi, spor zgladi, ker je dobra in ker je ljubeča. Menim, da bi morali celotni marec praznovati s takimi mislimi, s potrpežljivostjo, pa tudi z medsebojno pomočjo. Pa nočem biti stari Sokrates, ne, hočem le priznati, da je tradicija imela po svoje prav in da se danes kljub spremenjeni vlogi žene v naši družbi mora uveljavljati ženino sodelovanje vsepovsod in še naprej mora biti mati tista dobra zlata mati, ki naj razliva svoj blagoslov -ljubezen - med vse člane družine.
Vli
Na panoju (pokvarjeni sonet)
Na panoju ptiček poje: glejte, kakšen je izgled Velenja! Namesto vseh dreves sadite mi panoje, a pravite, da "mesto je zelenja".
Velike ptice raje bi gojili - noje, (ki, vešte dobro, kaj počenja); utihnilo bi žvrgolenje moje, zadovoljna pa bo mestna srenja.
Dober vam nasvet bom dal: če skrbeli boste za nas ptičke, tudi vam od tega kaj ostane:
-	vaš se pes ob drevesu bo po.scal
-	v senci lahko parkirate "konjičke "
-	kolo zeleno bo naslonil - Vane.
Mar- Well
Za materinski praznik in vseh žena - čestitamo
Za praznik vseh mamic, deklet in žena, iskrena čestitka za vse naj velja, lep skromen jim šopek naj dan popestri, prežene vso žalost iz trudnih oči.
Naj vsakomur v mislih se duša odpre in vestno se vprašaj, kje vse se začne, ta nežni spol mora za rod poskrbet, drugače prehitro bi prazen bil svet.
Z ženskim se srcem ne skušaj igrat, prevelik je v njemu duševni zaklad, za srečo, ljubezen ti vedno skrbi, če nisi pozabil na drobne stvari.
Kot sončni je žarek njen mili pogled, srce najbolj kruto se z njim da odpret, ko sonce posije, se cvet vsak odpre, ljubezen se tudi s pogledom začne.
Ko nosiš pod srcem ta blaženi dar, ne da se sprejemat v ljubezni prevar, za materin praznik si vsaka želi, da s šopkom zvestobo, ljubezen dobi.
Jože Zlmšek
Tako bi najbrž trdili tudi drugi in ne le avtor zapisa o 90 -letnem tesarskem mojstru Karlu Petkovniku iz Podgorja pri Pesju, če bi mu prisluhnili. Tako kot so mu z zanimanjem predstavniki KS Pesje, društva upokojencev tega kraja, RK, sosednje, ki so mu pred nedavnim stisnili roko ob njegovem rojstnem dnevu. Družbo sta jim delala tudi Karlova otroka - sin Karel in hči Marija.
Oba živita v neposredni bližini očetove hiše, v kateri gospodari sam. Poleg sina Francija, ki živi v Celju, mu radi delajo družbo še pet vnukov in dva pravnuka.
Karel je prava grča, tesarska in tudi drugačna. Nikoli ni bil
resno bolan, svojo zasluženo pokojnino uživa že 34 let. Tesaril je po gozdovih nekaj let, nekaj let tudi rudaril v velenjskem Premogovniku in se kasneje zaposlil na gozdni upravi. Najraje se je odločil za posel "na čez". Koliko kubičnih metrov hlodovine je "pospravil", ne ve. Najbrž veliko glede na podatek, če je njegov sodelavec stesal 6 kubičnih metrov, jih je on v enakem času kar 40 kubičnih metrov. Pri jedi ni izbirčen, vse mu tekne, še najbolj prava kmečka hrana in domači jabolčnik. Diši mu seveda tudi "kačja slina", ki jo še vedno kuha.
Čeprav živi sam, bi težko rekli, da je tudi sicer sam.
Nikoli mu namreč ni dolg čas. Veliko obiskovalcev ima, ker je vedno rad dobre volje. Težavo ima le to, da nima veliko časa. Rad tudi potuje in v času njegove odsotnosti poskrbijo za njegovo živino sosedje in hči Marija. Naj ob tem mimogrede zapišemo, da nikakršen napor zanj tudi ni molža treh krav. .
Sedaj, ko na njivah in travnikih ni veliko dela, se je Karel lotil popravila kmečkega orodja, pletenja košev in košar. Tu in tam pa v družbi rad pripoveduje, kako je bilo, ko je hodil še v službo. Takrat je poznal mnogo šal in še danes jih. Čestitke in še naprej mnogo zdravja!
(L OJsteršek)
Ko se zbere takšna druščina, Je v hUl vernega na pretek.
Ustvarjalne delavnice z otroško kavarno
Lokovica - Vrli člani Društva prijateljev mladine iz Lokovice tudi v minulih zimskih počitnicah niso pozabili na svoje najmlajše krajane. Zanje so organizirali smučanje, minulo soboto pa v sodelovanju z občinsko zvezo DPM Velenje še ustvarjalne delavnice z otroško kavarno. Približno 30 otrok se je pod vodstvom men-toijev zabavalo pri oblikovanju posebne mase, risanju, petju in še čem.
Tja do letošnjih glavnih počitnic nameravajo DPM-jevci v Lokovici pripraviti še kakšno kopanje, ptičjo svatbo v mesecu Nflprej so ustvarjali, nato In tutH vmes pa so se zabavali
maju, izlet na bližnji vrti, potem pa bodo tu že počitnice in hkrati z njimi tradicionalne vesele urice.
(tp)
O p
cS d
0
CD
■d 0
GQ
Novice tatice
Akademc 96
Akademski ples bo v Topolšici v soboto, 23. marca, v hotelu Vesna. Karte z rezervacijo mize so naprodaj na Mladinskem servisu Studio Študent in seveda v Placu. Cena -sitnica. Za ŠŠK-jevce le 1.700 tolarjev, za ostale le 2.500 tolarjev. V ceno vključena glasba, ples, program, aperitiv, večerja, specialna RIT-ka in mogoče še kaj bolj akademskega (predsednica recimo).
Fizika T ci
Še vedno lahko vsak petek v telovadnici MPT ob 18.30 merite svoje košarkarske sposobnosti z najboljšimi starimi bajtami. Še vedno se lahko kopate in savnate le za nekaj borih tolarjev (vstopnica Plač), še vedno lahko upate, da bo plezalna rekreacija res potekala v Rdeči dvorani...
GledališčuUd
ŠŠK ustanavlja svojo gledališko skupino. Skupino, ki naj bi pometala z vsemi zastarelimi in postomodemimi metagledališči. Skupina, ki bi v duh gledališča vdihnila nekaj spet študentskega. Avdicija bo v petek, 8. marca, od 22. ure naprej v ex-Stiski.
Kozjaški pevci
To, da je ŠŠKZ najlepši zbor v Šaleški dolini, nihče ne dvomi. Da pa bo ŠŠKZ postal najboljši zbor, pa potrebuje vsaj ene priprave. Zato, vsi pevci, ki ste pozabili, ŠŠKZ ima zadnje priprave pred naskokom na mednarodne festivale v soboto, ob 9. uri na kozjaški planinski koči. Potem pa v Francijo (?).
v vrtincu plinov, aktualna in zanimiva, priročna, prva (1.) na stolu.
SOVA uka tudi v soboto ob Šestih zveCer na Radiu Velenje
Srečanje
Pisati o ljudeh, kot Je Karel Drago Seme iz Velenja, nI enostavno. Prevelika obveza Je namreč predstaviti tako znanega človeka, ki se - kot sam pravi - s srcem In dušo razdaja tistemu, kar počne. Tega pa nI malo In zato upravičeno sam ter okolje, v katerem Je priljubljen, pričakuje od zapisa največ.
To, da rad dela z ljudmi in za ljudi, dokazuje že od svojega prihoda v Velenje, od leta 1963 dalje. Še posebej blizu mu je kultura. Ta je "prebijala" povsod, kjer je Karel deloval, bodisi v politiki ali v teritorialni obrambi, da seveda same raznoterosti v kulturi sami posebej ne omenjamo. Njegova volja, pripravljenost in nenazadnje cenitev tistega, kar je delal, ni šlo neopazno mimo pravih ljudi. Vabili so ga medse, mu naložili kakšno odgovorno dplžnost in ga s tem na prefinjen način "zadržali". Ker sam to rad počne, ovira ni bila prehuda. "Vedno sem se odzval, vedno ponudil roko tistemu, ki jo je želef. Ni mi žal za življenje, ki ga živim. Smisel mu daje vrsta drobnih stvari v vsak-
Karel Drago Seme
danjem ritmu z mojimi najbližjimi, pri delu na področju vzgoje in praktičnega izobraževanja dijakov stro jne usmeritve v okviru velenjskega premogovnika, kjer opravljam naloge vodja praktičnega pouka strojnikov. V posebno veselje mi je delo z otroki, sploh v veselem decembru, v katerem večkrat na dan
Povzel jo je in sprejel za svojo. Izkušnje, pravi, mu potijujejo pravilnost njegovega ravnanja. Drobne oči, zadovoljstvo, ki se zrcali na obrazih, iskren stisk roke ob vznožju stopnic, ki vodijo na oder, odkritost, poštenost ljudi v okolju, kjer se vrti - vse to mu daje moči, poleta, posebno vrsto energije. Vse to ga ohranja, krepi in daje občutek
Oče Je želel, da je Karel. Mama, da bi bil Drago In tako Je
danes Karel - Drago Seme.
oblečem in slečem suknjo dedka M. Moja kulturna dejavnost pa je seveda poglavje zase."
Živeti za nekaj in za nekoga sicer ni njemu lastna teza.
mladosti. "Zelo srečen sem, če se ljudje odločijo za skupno akcijo, jo izpeljejo in jim pri tem nihče ne nagaja. Mislim, da bi ne glede na novo lokalno samoupravo, morali pri takih
stvareh vztrajati. Čeprav si prizadevam, da bi se ljudje imeli lepo, moram priznati, da sem pri tem pridobil veliko tudi sam. Spoznal sem mnogo ljudi, videl in doživel marsikaj, vem, da ima vsak človek svoje vrednote, ki pa jih ne izraža vedno dovolj odločno. Skratka, skozi ta način sam znam bolj ceniti življenje."
Prav nič se ne pritožuje, ker živi z ljudmi štirih generacij pod eno streho. V posebno veselje so mu njegovi trije vnuki, kjer ob njihovi igri kaj rad pozabi, da ni več presneto tako mlad. Priznanje, ki ga je prejel pred nedavnim za življenjsko delo - podelila mu ga je Zveza kulturnih organizacij Slovenije - je Drago Seme komentiral: "Ni prvo in tudi tega ne jemljem kot nagrado. Bolj je to priznanje prijateljev, ki cenijo in spoštujejo tvoje delo. S tem ti dajo vedeti, da delaš koristno na širšem področju in naj še to počnem." Dokler mu bodo dopuščale moči, bo poleg. Vendar ne toliko na odru, ampak za njim. Priložnost je treba dati mladim, v zakulisju pa poskrbeti za to, da bodo ti lahko nastopili!
(tp)
Zgodilo se je 7. sušca
Leta 1903
V	časopisu Kmetovalec je bii objavljen zanimiv članek z naslovom "Kako in s čim se purani najbolj odebelijo?", ki ga povzemamo kljub temu, da članek nima neposredne povezave z našimi kraji:
"Pitanje puranov nikakor ni težavno, ker se hitro debele pri količkaj primerni krmi, ker so zelo požrešni. 6 mesecev star puran je toliko razvil, da se mora pričeti pitati. Prvi pogoj je, da so živali osamljene; najbolje jih je zapreti na kak mračen kraj, kjer se ne morejo pregibati. Prvi teden je pokladati kuhan in zmečkan krompir, pomešan z otrobi ali z zdrobljenim ovsom, ječmenom ali ajdo. Pozneje sc daje turščica ali žganci iz turščične, ječmenove ali ovsene moke. Vsak dan je dati po enkrat kaj kuhanega mesa (odpadkov) aH ličink žuželk. Za naše razmere zadostuje purane na pol opitati, kar traja 4-5 tednov. Purani se pa lehko popolnoma in že v 24 dneh opitajo, če se jim krma poriva v svaljkih v kljun. V to svrho se trikrat na dan nabašejo s svaljki, ki se delajo iz testa, obstoječega iz 8 delov kaše, 16 delov mleka in enega dela presnega masla."
Če drugega ne, pa so se z gojenjen puranov skoraj zagotovo ukvarjali tudi kmetje na našem prostoru.
Leta 1969
V	mariborskem Večeru sta bila na današnji dan leta 1969 zopet objavljena dva zanimiva prispevka iz Šaleške doline. Prvi ima naslov "Tudi velenjske ceste so razrite":
"Zima hi prizanesla pravkar zgrajeni asfaltni cesti Šoštanj -Šmartno ob Paki. Na mnogih krajih je zelo razrita. Če slabša je stara cesta Velenje - Šoštanj in vse kaže, dajo bo treba zapreti. Sreča, da je nova cesta že odprta za ves promet."
Letošnja zima pa še kar kaže svoje zobe in bo na ugotavljanje stanja cest po njej, potrebno očitno še malo počakati. Bojim pa se, da stanje cest ne bo veliko boljše kot je bilo leta 1969.
Druga novica je posvečena planincem in ima naslov "V Velenju in Šoštanju mnogo planincev":
"Šoštanj in Velenje imata dvoje zelo močnih planinskih društev. Velenjsko planinsko društvo skrbi za predavanja in prireja različne izlete. Pri šoštanjskem planinskem društvu, ki šteje 500 članov, pa sc odlikujejo zlasti alpinisti; lani so opravili več kot 80 težavnih vzponov. Na nedavnem občnem zboru so se dogovorili, da bodo še pomnožili svoje vrste ter pripravili za članstvo več izletov in predavanj."
Kot mnogi verjetno veste, je bila v Šoštanju že leta 1904 ustanovljena Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva. 5. marca leta 1904 je bil namreč v Šoštanju "sestanek turistov in prijateljev slovenskih planin in dolin v svrho ustanovitve Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva", kakor so to tega leta zapisali v časopisu Slovenski narod.
Damijan Kljajlč
Na kratko
KUD Staneta Severjja Skale
V soboto premiera zakladov
Zakladi narodove skrinje je naslov dela, ki so ga nameravali člani Kulturno - umetniškega društva Staneta Seveija iz Škal prermerno uprizoriti že v začetku lanskega decembra. Zaradi poškodbe člana gledališkega ansambla, so premiera morali preložiti. Tako se bodo z Zakladi narodove skrinje predstavili domačemu občinstvu prvič v soboto ob 19. uri v dvorani doma krajanov v Škalah.
Dan kasneje, v nedeljo, pa bodo igro ponovno zaigrali v domu krajanov v Lokovici. Začetek predstave bo ob 15. uri.
(tp)
Dela kiparja Bernarda Seslja •••••••• • • •••••••••••••••
Tudi v Galeriji v Ljubljani
V torek, 12. marca, ob 18. uri, bodo v galeriji "Commerce" v Ljubljani odprli razstavo del kiparja Bernarda Sešlja iz Velenja.
Za tiste, ki bi se radi udeležili otvoritvene slovesnosti, bo Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje organizirala prevoz z avtobusom. Prijave zbirajo do zasedbe avtobusa
Plesni teater In Velenje
Gostovanje Jean - Marca Boitierea
Približno 30 plesalcev in plesalk je minule zimske počitnice preživelo delovno v mali dvorani kulturnega doma v Velenju. Medse so povabili sodobnega plesalca, pedagoga in koreografa Jean - Marca Boitierea.
Poučeval jih je sintezo sodobnih plesnih tehnik "s poudarkom na središčno občutenem gibu". V delavnici pa je preko tehničnih variacij in vsebinskih izhodišč vodil udeležence skozi proces nastajanja kore-ografske oblike. V Sloveniji se je mudil četrtič, prvič pa se je odzval vabilu Plesnega teatra iN iz Velenja in Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Del stroškov njegovega gostovanja je krila francoska ambasada, del so prispevali udeleženci sami.
(tp)
		■MIR			
*	'4		% f( - (C i iiiilrft'' "		f • iS 1
r	I	' "ni	i		
• S	t		p m i	! 1	f *
it	o	o	i	1	
	1		jp^j % iHI %!jrMp		■
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV ZA MAREC 1996
Petek, 8. marca, ob 19.30 - beli gledališki abonma (5) Sobota, 9. marca, ob 19.30 - rumeni gledališki abonma (5) Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Sam Shepard MISEL LAŽNIVKA Režija: Boris Cavazza
Igrajo: Radoš Bolčina, Boris Mihalj, Barbara Babič, Peter Musevski, Metka Franko, Nataša Zupančič Konc, Bine Matoh in Mira Lampe - Vujičid Vstopnice 1.500 SIT.
Torek, 12. marca, ob 18.00, dom kulture Velenje
Mladinski abonma (4) in izven Plesni teater IN Velenje MESTO BREZ HIŠ
večer sodobnega plesa
V	prvem delu bosta na sporedu dve krajši solistični koreografiji, v drugem delu pa plesna predstava Mesto brez hiš v koreografiji Nine Mavec. Predstava je postavljena v porušeni svet prihodnosti, kjer ljudi obvladuje malodušje in indiferentnost do okolja dokler...
Vstopnice 500 SIT.
Četrtek, 14. marca, ob 19.00, dom kulture Velenje
kulturni večer Maja Navodnik:
MADAGASKAR - v boju za življenje
predavanje z diapozitivi
Maja Navodnik, absolventka medicine je lani s kolegico Matejo Lopuh, tri mesece preživela na Madagaskarju in pomagala v dispanzerju slovenskih misionaijev pri zdravljenju in preventivi tropskih bolezni. Vstopnice 300 SIT.
Petek, 15. marca, ob 19.00, galerija Velenje ANA MARUA ŠMAJDEK
otvoritev kiparske razstave
Sobota, 16. marca, ob 10.00, dom kulture Velenje
Pikin abonma (6) in izven Šentjakobsko gledališče Ljubljana Ben Minoli: VILINČEK Z LUNE Režija: Alen Jelen
Nihče več natančno ne ve, kdo (kdaj in kje) je prvič srečal bledikavega možica, Vilinček imenovanega, za katerega vemo samo to, da mu včasih spodrsne na Rimski cesti in da se takrat, zaradi te majhne nerodnosti, znajde na našem planetu. Tako mu je nekoč sped spodrsnilo in znašel seje na Lutkovem. Vstopnice 500 SIT.
Ponedeljek, 25. marca, ob 19.00, dom kulture Velenje
dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu BOLERO '96 Voditeljica: Tajda Lekše
Sodelujejo: Sanja in Urban Mlinar, Vlado Cverle, Hajdi, Damjana Golavšek, Ditka Haberl, Vlado Kreslin, Irena Vrčkovnik, Rafko Irgolič, Tomaž Domicelj, Strašna Jožeta, Lidija Kodrič, Agata Šumnik, Pepca Lešnik, Marko Virtič , Tatjana Dremelj, Plesni studio N, plesna skupina GIB in drugi. Vstopnice 800 SIT!
Čisti dohodek je namenjen izboljšanju pogojev učencev na osnovni šoli s prilagojenim programom v Velenju. Obiskovalke bodo s cvetjem obdarili učenci osnovne šole Paški Kozjak.
Torek, 26. marca, ob 18.00, dom kulture Velenje
Mladinski abonma (5) in izven SIIIRLEY RODEN Tudi glasba je lahko zdravilo Shirley Roden je vsestranska angleška pevka in komponistka.
V	njenem glasu so kvalitete Barbre Streisand in Kate Bush. Vsako glasbo zapoje na drugačen način, tako kot pač čuti. Je pevka nove dobe (s šolanim glasom). Vstopnice 500 SIT.
Četrtek, 28. marca, ob 19.00, knjižnica Veleqje
kulturni večer VOJKO VIDMAR
Pogovor z letošnjim dobitnikom najvišjega priznanja na področju kulture - Prešernove nagrade - bo vodila Marjana Novak.
Vabijo na ogled igre Deseti brat
Žalec - Sklad za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih na območjih Velenje, Mozirje, Žalec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah bo delavkam in obrtnicam za njihov praznik namenil kulturno prireditev. V kulturni dom v Žalcu jih vabijo jutri (v petek) ob 17. uri, in sicer na ogled igre Deseti brat.
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
DISKČEK KOTIČEK
trta mreža
Če
Združenje lokalnih radijskih postaj Slovence pripravlja enkrat na mesec, v tako imenovani četrti mreži, skupne radijske oddaje, ki jih prenašajo v svojem programu vse članice združenja. Oddaje so zadnji četrtek v mesecu med 17. in 18. uro, razen v času poletnih počitnic, julija in avgusta.
Gostitelji so lokalne radijske postaje, ki so za vrstni red določene z žrebom. V njih se izmenjujejo štirje gostje: predsednik Republike Milan Kučan, predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek, predsednik Državnega zbora Jožef Školjč in varuh človekovih pravic Ivan Bizjak.
Zadnji četrtekv mesecu februrju je skupna oddaja Združenja lokalnih radijskih postaj potekala iz studia Štajerskega vala, Radia Šmarje, kjer so gostili predsednika Republike Milana Kučana, pogovoru z njim pa so lahko prisluhnili tudi naši
poslušalci in v njem tudi sodelovali.
Ta mesec je na vrsti Radio Velenje. Zadnji četrtek v mesecu, to pa bo 28. marca, gostimo predsednika Državnega zbora Jožefa Školjča, pogovor iz našega studia bodo prenašale radijske postaje, članice združenja iz vse Slovenije. Pogovor je zasnovan tako, da se vanj lahko neposredno, po telefonu, z vprašanji vključijo tudi poslušalci.
Zanimivo pa je, ker je žreb opravljen tudi že za naslednje leto, da bomo v drugi polovici leta 1997 gostili prav tako predsednika državnega zbora, kdo bo takrat opravljal to nalogo, pa bodo povedale nove volitve.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
na nekem Princovem koncertu v Mannheimu (mladenka je namreč svojo mladost prživela
HAND-
SOME HARRY
COMPANY
Nastop nizozemske skupine Handsome Harry Company (predstavili smo jih v eni prejšnjih številk Našega časa) v velenjskem klubu Max, ki je 24. februarja zaradi bolezni v ansamblu žal odpadel, bo tokrat na spore-
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17 Jo na Radiu Velenje in Mestni TVter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedelo, 3. marca:
1.	KMETEC: 'Trije zali fantje"	8 glasov
2.	ŠTAJERSKIH 7: "Štajerc in Primorka" 7 glasov
3.	BENEŠKI: "Onstran bistre Soče"	6 glasov 3. DAN IN NOČ: "Presnete grablje" 6 glasov 5. P1AZL: "Šaleška dolina" 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 10. marca:
1.	AVSENIK:	"Reška"
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Za našo taščo"
3.	ROSA: "	"Rosa na travi"
4.	SLAK:	"Na Trški gori"
5.	SLAPOVI:	"Na dopuustu"
■ Vili Grabner
v nemškem VViesbadnu). Medene tedne sta preživela kje drugje kot na Havajih.
GRAMMY-IJI
V Los Angelesu so nedavno podelili letošnje grammyje, najprestižnejše nagrade za
PRINCE
Prince Roger Nelson, ena najkontroverznejših osebnosti modernega popa, kije bil večino svojega ustvarjalnega obdobja znan kot Prince, se je poročil. 37-letni glasbenik je usodni da dahnil prav na valentinovo, njegova izbranka pa je petnajst let mlajša, 22-letna Mayte Garcia, po poklicu plesalka, po rodu pa Portoričanka. Mladoporočenca sta se spoznala pred tremi leti
dosežke na gasbenem področju v minulem letu. Letos se je najbolje odrezala mlada pevka Alan is Morisette, ki je pobrala nagrade kar v štirih kategorijah: za najboljši album (Jagged Little Pili), za najboljši ročk album (isti album), za najboljšo ročk pevko in za najboljšo ročk skladbo (You oughta know). Za najboljšega pop pevca je bil izbran Seal, ki je prejel tudi nagrado za najboljši single za skladbo Kiss from a rose. Grammyja za življensko delo je prejel Stevvie VVonder, za tradicionalnega pop pevca pa Frank Sinatra. Kot najboljši video so ocenili video Scream, Michaela in Janet Jackson.
BON JOVI
ladansko turnejo po Evropi omislila sponzorja. To ne bo nihče drug kot sloviti nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen. Ob tej priložnosti bo s tekočih trakov te tovarne prišel poseben model njihovega golfa - "Bon Jovi" golf. Kakšna bo oprema tega avtomobila in v čem se bo razlikoval od ostalih različic tega modela za zdaj še ni znano.
du JUTRI, 8. MARCA, v istem klubu Max v Rdeči dvorani. Vsi, ki so vam blizu zabavni zvoki pihal in trobil in ki se radi zabavate ob jazzy in svvingovskih ritmih, ste na ta koncert toplo vabljeni.
TAKE THAT
Kljub odločitvi o prenehanju delovanja skupine Take That, bodo njeni člani hočeš nočeš, vendarle še nekaj časa prisiljeni delati skupaj. Najrazličnejše pogodbe jih namreč obvezujejo na nastope na raznih TV šovih še vse do začetka aprila. Medtem je že izšel tudi njihov
zadnji in poslovilni single, obdelava starega hita skupine Bee Gees, How deep is your love, ki so ga prvič predstavili na podelitvi britanskih glasbenih nagrad Brit Awards, 19. februarja. Mimogrede, kot je videti v videu omenjene skladbe, so se fantje začeli pospešeno starati, tako da je morda celo bolje, da so prenehali delovati.
■ Čretnik Mitja
Ameriška skupina Bon Jovi si je, podobno kot so to pred njo storili že Genesis, Pink Floyd in Rolling Stones, za svojo spom-
Nagradni kupon
Ta teden glasujem za:
Ime In priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 12. marca, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	BOŽO K0LERIČ	Ko ljubezen dozori
2.	DU0 G0LD	Žena, si še doma
3.	AGR0P0P	Pingvin
4.	HAPPY BAND	Čakam te
5.	REMI BAND	Nena
MAGNIFICO
MAH KLUB, 1. marca 1996
Žal se na petkovem nastop Magnifica v velenjskem klubu Max ni zbralo tolikšno število ljudi, kot bi glede na renome tega domačega glasbenika lahko pričakovali. Žal pravim zato, ker je manjkalo ravno še nekaj dovolj razgretih mladenk in mladcev, ki bi pomagali ustvarjati drugi pol napetosti, kakršna se navad-
no vzpostavi med nastopajočim in občinstvom na podobnih prireditvah. Za en pol so Magnifico in njegovi Pissmakersi dobro poskrbeli. Njihov nastop je bil tak, kakršnega smo pravzaprav pričakovali. Še posebej po tem, ko smo Magnifica imeli priložnost videti na nastopu v Rdeči dvorani konec lanskega leta. S klasično zasedbo (bas, bobni, kitara, občasno klaviature ter pihala in dodatna tolkala), odličnimi instrumentalisti in primernim okoljem so bil izpolnjeni vsi pogoji za dober dogodek. Manjkalo je le določeno število ljudi, ki bi s svojo navdušenostjo in odgovori na Magnificove pozive in provokacije (kletvice) z odra lahko ustvarili še boljše vzdušje. Občinstvo pod odrom se je sicer neizmerno zabavalo in če bi vprašali njih, jim je bilo verjetno prav, da gneča ni bila prevelika, saj so tako imeli dovolj prostora za plesanje in skakanje pod odrom. Tempo koncerta je narekoval Magnifico sam z izborom skladb. Te je izbiral tako iz zgodnjega obdobja, ko je deloval še s skupino U'REDU, kot z obeh svojih samostojnih albumov. Najbolj so seveda vžgali hiti z obeh zadnjih albumov: 24 000 poljubčkov, Emanuelle, Mešaj, Kdo je čefur itd. Tempo je v drugem delu, ko je Roberto na repertoar uvrstil nekaj svojih znanih balad in tudi zaradi precej dolge pavze med obema deloma koncerta, upadel. Čeprav mu je proti koncu nastopa ponovno uspelo dvigniti vzdušje, pa je dogodek vendarle ostal brez dodatka, ki si ga resnici na ljubo publika tudi ni zaslužila.
Sicer pa se ne morem spomniti, kaj bi kot dodatek sploh lahko
zaigral, saj je vse adute porabil že v rednem delu
nastopa.
■ Mitja Čretnik
Klepet ob in	novinarko In urednico piano Janežič
Ce se ne razlikuje od drugih dni, ni potreben
Kaj bi skrivali, na ta klepet smo jo povabili zaradi 8. marca, dneva žena In dneva, kl ga nekatere ženske priznavajo, spoštujejo In se ga veselijo vnaprej, nekatere pa ga odkrito odklanjajo. In kakšno naključje! Diana Jenežič, odgovorna urednica Internega glasila Rudar In razglasne postaje Premogovnika Velenje,
ženska v pretežo moškem _
kolektivu, Id smo Jo povabili na klepet ob tel priložnosti, sodi med tiste druge. 8. marec jI ne pomeni nič več In nič manj kot kakšen drug dan.
Spoštuje zgodovinska dejstva, Id so ga proizvedla, spoštuje okoliščine, v katerih se je rodil, ampak praznuje ga ne.
□ Diana, zakaj ne?
Diana Janežič: "8. marec naj bi bil znak enakopravnosti. Ampak če imamo ženske posebej praznik, nismo enakopravne, če smo, pa ne potrebujemo praznika samo zase. Lani sem v službi prvič odklonila na ta dan cvetje. Prinesel mi gaje sodelavec v imenu sindikata Bilje kar malo užaljen zaradi tega. Ampak sodelavki, tudi ženski, cvetje ni bilo podarjeno. Obrazložitev

§§f "i
Diana Janežič, (foto: vos)
je bila preprosta: ja, saj ni članica sindikata. 8. marca posebej ne praznu-jem, sem pa vesela pozornosti v družini, ko mi prineseta otroka čestitko, Špela iz šole, Nace pa iz vrtca. Torej: pozornost doma - ja, v kolektivu pa je posebej zato, ker sem ženska ne potrebujem. Več mi pomeni, če me upoštevajo skozi delo, če cenijo moje mnenje in me obravnavajo kot vsakega drugega." □ Kako se kot ženska počutiš v izrazito moškem okolju? Je ta okoliščina lahko za žensko prednost, ali...
Diana Janežič: "Odlično. Sploh ne čutim, da bi me zato, ker sem ženska kdo odklanjal. Če bi zelo temeljito razmislila, se počutim celo bolje. Zdi se
mi, da so včasih ženske bolj sitne ena do druge." □ Pa si mogla kdaj, aH pa moraš, v takem kolektivu razmišljati bolj po moško? Biti zaradi tega bolj odločna, bolj zahtevna, bolj močna, manj sentimentalna, mary rahločutna ... ? Diana Janežič: "Zdaj ne. V tem kolektivu sem enajsto leto. Morda je bilo tako kdaj v začetku, ampak z leti seje spremnilo tudi v podjetju: z novim vodstvom, novim načinom razmišljanja, novo generacijo ljudi, kije prišla, ni čutiti, da bi bila ženska v njem zapostavljena. Morda je katera, ampak jaz tega ne čutim. Pri uveljavljanju mnenja ne igra vloge spol, ampak argumenti."
□ Odgovorna urednica Rudarja, internega glasila Premogovnika Velenje si, obenem tudi odgovorna urednica razglasne postaje. Pri medlih sva. Novinarski poklic se feminizira, vse večje v tem poslu tensk. Zakaj misliš, daje tako? Diana Janežič: "Ha, ha... Pravijo, da smo ženske bolj zgovorne in raje govorimo. To je gotovo prednost. Smo bolj kumunikativne, raje navezujemo stike z ljudmi, smo bolj odprte in morda tudi
bolj radovedne, se prej kot moški vtaknemo v kako stvar in ji hočemo priti do konca. Morda je kaj tudi na tem."
□	Delo pri internem glasilu tako velikega in pomembnega podjetja, kot je Premogovnik, je obenem, posredno, tudi stik z javnostmi. Je zaradi tega pri samem pisanju in obveščanju kaj težav? Bi kdaj napisala in objavila kaj takšnega, kar ni čisto po volji koga, pa tega ne narediš, ker veš, da svoje podjetje tako tudi navzven na ogled postavljaš? Si narediš kdaj sama pri sebi cenzuro oziroma si kdaj cenzurirana?
Diana Janežič: "Sem del kolektiva, ena od 4000 zaposlenih, ki v njem prejemajo plačo. Pljuvanje v lastno skledo bi bilo v takih okoliščinah zelo neprimerno. Cenzura? Ja, je, ampak v tem smislu, da želim delati v dobro ugledu podjetja, ki mu pripadam, tudi navzven. Drugačno ravnanje bi bilo zelo podobno blatenju svoje družine. Dejstvo pa je, da lahko grem vedno k tistemu, o katerem ljudje govorijo, ki česa ne dela dobro... in povem, daje nekaj narobe. Seveda pri tem ne mislim na prikrivanje slabih stvari in na hvaljenje kar vsega po vrsti. Prava mera pri tem je nujna,"
□	Ženska v politiki. Kako gledaš na "kvote", ko bi nekateri radi številčno določili: toliko žensk, toliko moških?
Diana Janežič: "Mislim, da mora povsod, tudi v politiki, delati tisti, ki ga to zan-
ima, ki to zna, in ki to želi. Ne glede na spol! Ženske danes vstopajo v vse poklice in v vse dejavnosti in to povzroča pestrost in novo kakovost Ženske res razmišljamo o marsikateri stvari drugače kot razmišljajo moški. Toda deliti, določati kvote, se mi zdi pa nesmiselno. Razmeija moči so drugačna in drugje, v družbi ne šteje, koliko je v njej žensk in koliko moških, ampak koliko sodelujejo, se spoštujejo in kako delajo."
□	Misliš, da bi bilo življenje v Sloveniji kaj bolj prijazno, če bi bilo v politiki vseeno več žensk kot jih je? Diana Janežič: "Ponekod morda.
Recimo, da na področjih, v katera smo ženske tudi sicer bolj vpete: družina, otroci, šola... Zdaj tudi sama umetno delim, ko pristajam na to, da se za nekatere zadeve zanimajo bolj moški, za druge pa bolj ženske. Saj so konec koncev tudi v politiki moški, ki razmišljajo po žensko. Bolj smo čustvene, bolj družinske in skozi ta področja silimo v ospredje."
□	Začeli sva z 8. marcem. %je boš na ta dan, kqj boš počela? Diana Janežič: "Moja družina ima ta
teden dopusti Z družino, med tistimi, jih imam najraje, bom v Čateških Kopali se bomo, sprehajali, se pogo-vaijali in počeli tisoč zanimivih reči. Zna se zgoditi, da bomo na 8. marec kar pozabili. Ali drugače - 8. marec bo vse dni."
Milena Krstlč - Planine
Zgodba za 8. marec
(ali za vsak dan)
Dan se počasi nagiba v noč, hodim po mestu in ob pogledih na razsvetljena ali na pol mračno okna razmišljam o tem, kaj se dogaja za temi zidovi. Je mar družina zbrana ob skupni mizi ali v kakšnem kotu žena, mati, gospodinja, delavka trepeta pred nasilnim obnašanjem "gospodarja " družine? Po glavi mi roji zgodba o izobraženi ženi, materi dveh otrok in nasilnemu možu, h kateremu se -mimogrede -bolni ljudje zatekamo po pomoč z željo po vrnitvi zdravja. Lahko bi bila namišljena, a besede prijateljice, ki mi je o na zunaj zgledni družini pripovedovala, so bile preveč pretresljive, da bi bile lahko izmišljene.
Nič novega ni, da o zgodbi njenega življenja vedo vsi, pa se vsi sprenevedajo. Nič novega ni, da je nasilje v družini še vedno tabu tema, nekaj, čemur se je bolje izogniti, kot kaj za trpinčeno in zaničevano ženo storiti. Sploh, če gre za imenitne ljudi, kjer ob srečanju z njimi ne manjka spoštljivega priklona in prijaznega pozdrava. V takih primerih so pripravljeni celo zamižati na obe očesi njegovi poklicni kolegi, h katerim se je zatejda pretepena žena (s tako hudimi telesnimi poškodbami, daje bil potreben operativni poseg), kot pa da bi poslati uradno prijavo o tem na ustrezno mesto. Bog ne daj, da bi ukrepali na centni za socialno delo, kjer se je zaradi nasilja moža nad njo trpinčena žena že oglasila. Prijava na policiji pa tako nič ne zaleže, dokler se ne zgodi najhujše. In
tako ostaja v svoji stiski sama, ne glede na to, da imamo v naši državi poklicane, da ji pomagajo ob njeni preskromni odločnosti (najbrž so tudi razlogi zanjo) do človeka vredno življenje.
Ob njeni življenjski zgodbi očitno nihče ne pomisli na bolečine, na posledice, na to, da ob takšnih izkušnjah mora biti še ljubeča žena, prijazna mamica, dobra delavka. Če se že ona nikomur ne smili, če z njegovim ravnanjem soglašajo sodelavci, prijatelji, znanci in še kdo, bi se lahko vprašali: so mar otroci dolžni odraščati v takšen okolju, nasilju, ki mu še pri živalih ni enakega ? Najbrž je iluzorno pričakovati, da bodo ti ob takih zgledih (pa čeprav oče pretepa mamo v drugem zaprtem prostoru, ker se pač mora z njo nekaj na samem pogovoriti) odrasli v zgledne starše svojim otrokom.
Komentar ob zgodbi, ki priča o medčloveških odnosih v družbi, v kateri toliko govorijo o kakovosti življenja, o strpnosti, kulturi,.... ni potreben. Toliko bolj, ker primer ni osamljen. Žalostno je spoznanje, da je znova takšen 8. marec, praznik žensk, deklet, mater, praznik, od katerega imajo v mnogih primerih še največ cvetličarji, trgovci, pa tudi gostinci. Le tista, ki ji je , namenjen, ponavadi najmanj.
Starši^ otrok z motnjanri v razvoju pravdo:
"Prej smo prosili, sedaj zahtevamo!"
Je razvoj zastal? so se spraševali udeleženci nedavnega rednega občnega zbora Sožitja -medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Velenje ob obravnavi najbolj perečih vprašanj v oddelku vzgoje in Izobraževanja ter varstveno -delovnega centra, Id delujeta pod okriljem osnovne šole Šmartno Velenje.
"Da, zastal je," odgovarja prejšnji predsednik Sožitja Andrej Grebenšek in nadaljuje: "Po osamosvojitvi Slovence seje odnos države do vprašanj težko in težnje prizadetih oseb precej spremenil na bolje. Z novimi zakoni in nekaterimi odredbami ter možnostmi je država priskočila na pomoč tem staršem. V Velenju smo zelo dobro sledili novostim na tem področju, s sknpnimi napori smo razvili vzorčni model razvojnega oddelka za težko in te^je prizadete otroke pod okriljem Sole Šmartno v Sloveniji. Zelo hitro smo se s klubom Ježek, nato pa VDC-jem vključili v tovrstno mrežo. Od tu dalje pa ostajamo na mestu. Drugje v Sloveniji množično uvajajo nove oblike pomoči staršem in otrokom, kot so mobilna služba, stalna in občasna pomoč na domu, celodnevno varstvo in tudi varstvo starostnikov. V Velenju starši že nekaj časa opozarjamo nanje, pa nič. Razmere v oddelku vzgoje in izobraževanja to- v VDC-ju so postale nevzdržne. Tudi tu za zdaj naša opozorila še niso zalegla."
Najbolj pereče so pri slednjih prostorske težave. Vsaj za polovico kvadratnih metrov površin od sedanjih razpoložljivih je premalo glede na normative. Starši opozaijajo na precejšnjo nevarnost prenosa raznih bolezni, okužb, nenazadnje tudi program vzgoje in terapij se, kljub dokaj visoki strokovni ravni v okviru osnovne šole Šmartno Velenje, ne
moreta odvijati tako, kot bi se morala. "Ne prizadevamo si za to, da bi iz teh otrok naredili nekaj nemogočega. Gre preprosto za vzdrževanje dosežene ravni, stanja. To
"Razmen so nevzdržne, starši postajamo nervozni, ključ za rešitev vprašanj pa Je v občinah Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki. Prej smo prosili, sedaj zahtevamo/" poudarjajo starši težje In težko prizadetih otrok.
ne sme nazadovati, sicer bodo "pozitivne" tegobe staršev še večje kot so danes."
Tehtne so, po besedah sogovornika, tudi zahteve po uvajanju novih oblik varstva. Zavodi, v katerih živijo večni otroci, so raztreseni po celi Sloveniji, starši pa želijo imeti te otroke čim bližje sebi. Ker zadeve niso urejene, ostaja trenutno kar 44 težje in težko prizadetih odraslih otrok doma brez prave stalne strokovne pomoči Kot pravi Andrej Grebenšek tu ne gre le za večne otroke, ampak je težava mnogo širša. Za celo družino gre, v kateri naj bi "normalno" živeli, preživeli sebe, omogočili prihodnost zdravim otrokom in hkrati skrbeli za prizadeto osebo. Razbremenitev je nujno potrebna, mobilna služba, občasna in stalna pomoč na domu, nekakšne bivalne skupnosti oziroma kombinirane možnosti
zavodskega varstva pa to omogočajo. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prav tako ostaja v celoti odprto varstvo tovrstnih starostnikov.
Kot pravi sogovornik, je piožnosti za rešitev teh težave več. Starši in tudi stroka na improvizacijo ne bodo pristajali, tudi ne na takšne začasne rešitve, ki ne bodo v okviru predpisanih normativov. Še najbolj smela rešitev se za zdaj ponuja z izgradnjo novih zmogljiv ali preureditvijo že obstoječega primernega objekta. Po novi šolski zakonod" naj bi zmerno prizadete otroke in tiste, ki so na mej vključili v redne programe osnovnih šol. Če bo temo res tako, bo v okviru šole Šmartno Velenje na voljo nekaj kvadratnih metrov "Za program bodo poskrbeli zaposleni te šole, stroka in država pa bi morali zagotoviti pogoje. To je pravzaprav njuna obveza. Vendar moramo najprej postoriti vse potrebno v domačih občinah. Tudi ponuditi sofinanciranje, da bomo lahko od države zahtevali denar, ki je predviden v proračunu za take namene. Kdor bo prišel prvi, lahko kaj pričaknje, sicer... Če se stvari ne bodo začele v kratkem času razvijati z vso naglico, bomo morali na težave opozoriti javnost še kako drugače." Andrej Grebenšek je prepričan, da bodo dobili tudi to bitko. Že pri izgradnji varstveno - delovnega centra so jim namreč nekateri govorili, da gredo z glavo skozi zid. Vendar seje ob koncu izkazalo, da če je volja, se da marsikaj narediti.
m
i OOfi L990
rilo
KilŠ VAS 11
topiš ^4. del}
judje v belih haljah
f$e: Maja Navodnik
Komaj sva z Matejo prispeli na najin končni cilj, Ambohi-ugo, že sva bili postavljeni na prvo preizkušnjo.
Ravno smo nosili iz avta vso prtljago, ko je k nam pritekel prestrašen moški, češ da je njegov sin padel in se hudo poškodoval. Brž smo šli v dispanzer in res nas je tam čakaj fant, ves krvav po obrazu, s prebitim čelom. Zev je bila tako široka, daje skoznjo prosevala lobanja. Zdaj je bila priložnost, da se izkažem v svojih kirurških sposobnostih. Na srečo sama kost ni bila poškodovana in rana se je dala prav lepo zašiti. Še dobro, da sva prinesli z Matejo s sabo tudi kirurški material in lokalni anestetik. Rana se je v nekaj dneh prav lepo zacelila, brez gnojenja. Na splošno, sem kasneje ugotovila, se pri Malgaših vse rane izredno lepo celijo, kljub neustreznim higienskim razmeram in njihovi neustrezni prehrani, zaradi katere bi pričakovala naravno neodpornost.
Z Matejo sva rabili kar nekaj dni, da sva se vklopili v vsakdanje delo v dispanzerju. Presenečeni pa sva bili, da je bilo vse tako utečeno, da je Helena s svojima pomočnicama Polono in domačinko Marie ustvarila pravi zdravstveni center tu, med revščino ljudi v lesenih kolibah, daleč stran od civilizacija.
Ljudje so prihajali iz bližnjih pa tudi zelo oddaljenih vasi, da bi dobili od belih ljudi zdravje v obliki majhnih tabletk ali bolečih injekcij, ki pa so imele čudežno moč. Prekosile so celo vračeve obeske in zvarke. Prav smešno je bilo, če so kdaj na nosilih prinesli kakšno starko, za katero bi na prvi pogled mislil, da je že z eno nogo v grobu, vendar si po natančnejši anamnezi in pregledu ugotovil, da le
m tako hudo in daje vse skupaj v večji meri le igra. Navadno so takšni dobili kar vitaminske preparate, ki so čudežno pomagali. Nekateri "bolniki" pa niso bili zadovoljni, če niso dobili doze injekcije, češ da se premalo ukvarjamo z njimi. Po takšni placebo injekciji pa so ozdravljeni vstali in veselo odšli proti domu.
Seveda pa je bilo veliko več takšnih, ki so bili resno bolni. Tukaj infekcije res ne prizanašajo tem ubogim ljudem. Najbolj prizadeti so najmlajši, ki si še niso utrdili imunskega sistema in jih zelo resno ogroža vročica povzročitelja malarije, ki pri svojem "pohodu v obliki komarja" ne prizanaša nikomur. Zelo resne so tam tudi pljučne infekcije, ki se nezdravljene dostikrat tragično končajo. Še posebno to velja za tuberkulozne bolnike, ki pa jih sploh ni malo. Zdravljenje tuberkuloze je prav dolgotrajen proces in le redki so pripravljeni sodelovati pri večmesečni terapiji. Po razširjenosti okužbe pa seveda prevladujejo črevesne bolezni in ni ga otroka pa tudi odraslega, ki ne bi gostil vsaj enega od parazitov. Najbolj množične so navadne gliste in niso redki primeri, ko otroci iztrebijo ali izbruhajo cele kepe teh bolezni, kar niti ni čudno glede na razmere v kakršnih živijo. Z gar-jami se okužijo že dojenčki od svojih s krastami posutih mater.
Odprava teh zajedalcev, ki pod kožo kopljejo prave rove pa zahteva celosten pristop z zdravl-jenjem celotne družine in razkuževanjem njihovih prebivališč, kar pa je v njihovih razmerah nemogoče. Organizirana bi morala biti posebna služba, ki bi se ukvarjala le s temi rečmi in bi morala presejati vse vasi. Tako je bil naš trud le kaplja v morje. Opravljali smo le toaleto najhujših sprememb in zdravili najhujše primere sekundarnih infekcij, ki so bili krastam pridruženi tudi gnojni mehurji. Ti so se lahko razširili po celotnem telesu in lahko je prišlo do nevarne sepse, raztrosa bakterij po krvi, ki so povzročile tudi povišano temperaturo in so zahtevala ustrezno antibiotično terapijo.
Proti nehigieni in okužbam s hrano smo se borili tudi z osveščanjem ljudi. Helena je vsako jutro, pred začetkom dela v dispanzerju, vodila uro zdravstvene vzgoje, ki so se je morali udeležiti vsi, ki so hoteli biti deležni naše pomoči. Seveda pa bo potrebno še veliko časa, preden bodo ti ljudje dojeli, da lahko ogromno tudi sami pripomorejo k izboljšanju njihovih življenjskih in zdravstvenih razmer.

Zelen (c) i
Tudi nazarske razprave so ponovno potrdile: nekateri razpravljalci so v primerjavi z zelenim Vanetom Gošnikom pravi zelenci!
Bogastvo
Vnašem zdravstvu je zadnji čas vse več samoplačništva. Torej se vse bolj uresničuje reklo, da je zdravje naše največje bogastvo.
Odlaganje
Celjani Bodo dovolili Žalčanom, da bodo odlagali svoje odpadke na njihovo (regijsko) odlagališče odpadkov. Vendar šele, ko bodo pri njih prej odložili kaj denarja.
Varljivo
Kako varljive so lahko stvari. Svetovne vojne res ni, so pa vojne po domala vsem svetu.
Skupaj
Ljudje so pa res zelo različni. Nekateri Velenjčani in Šoštanjčani "pridejo skupaj" šele v Podkraju. Pa še tja jih morajo prinesti!
Gniloba
Gnilo jabolko ostane navadno najbliže drevesa.
Vitez
Milan Kučan je pred dnevi prek radijskih valov vesoljni Sloveniji povedal, da je vesel, da so ga v Velenju proglasili za viteza humorja. A kaj, ko mnogi njegovi podaniki sploh ne razumejo nobenega heca. Tudi mnogi taki, ki se želijo z njim "hecati".
Na pomoč
Saj veijetjjp ol treba klicati pretirano "na pomoč" zaradi (pre)številnih razvez zakonskih zvez. Mnogi so bolj v strahu zaradi razvez gasilskih zvez!
OP J O
161
Lepo prosim, ne predaleč!
Na Ljubnem ob Savinji je bila v nedeljo po dolgem času spet tekma v smučarskih skokih. Lepa tekma je bila to, prvič na prenovljeni in povečani skakalnici. Skakalci so se poganjali daleč, nekateri na Ljubnem pa so bili vendarle zaskrbljeni. Bali so se namreč, da kdo ja ne bi "skočil" direktno na gostišče Planinka, ki stoji skoraj nasproti skakalne naprave. Bojijo se namreč skokov posebne sorte, pa čeprav z mednarodno udeležbo.
Velenjski župan ga je polomil!
Velenjski župan Srečko Meh ga je polomil, ka je pismo državnim organom v zvezi s prenosom pristojnosti za Vinsko Goro iz upravne enote Žalec v Velenje datiral z 29. februarjem. S tem je državnim organom dal možnost, da čez štiri leta ugotavljajo, da zadeva na razrešitev čaka šele eno leto. Pa bodo spet rekli, ker, kaj pa je za državo eno leto - torej, lahko še malo počaka.
Najbolj vnet rudar je vos
Znano je, da je urednik Našega časa Stane Vovk, 12. igralec velenjskih rudarjev. Ko jim ne more pomagati drugače, mu pride prav celo tiskarski škrat. Ampak zadnjič, pred 14. dnevi, je šel pa le predaleč: da bi Rudar premagal Olimpijo z 21:3, ko pa je pred tednom dni Izolo "glih komaj" s 5:0?
Šefa se še danes režita, ker mislita, da je Stanetu kdo le nasedel.
: - :

V deželi čisto spodaj (6)
Piše: Matej Mejovšek
Še enkrat sem zaslišal mamljivi pisk; kot da bi prihajal tik za šotorom. Prestrašeno sem pokukal iz šotora ter prav tako prestrašeno pogledoval naokoli. Imel sem prav. Na jasi nisva bila sama, družbo nama je delal trop srnjakovi Moja postava jih je prestrašila in iz previdnosti so se pomaknili na rob jase in nadaljevali s prehranjevanjem. Privlačila jih je predvsem trava, ki jim je očitno pomenila obilen zajtrk.
Bilje zadnji dan leta. Zame je bilo uspešno, kajti uspelo mi je preplezati več težkih smeri, tudi tisto smer s katero sem opravil takoj in je nasploh eden boljših vzponov v svetu. Živl-jensko pa mi je leto, ki se je izekalo pomenilo ogromno. Pa pustimo dogodke, ki so že minili, potrebno je živeti dan v katerem si in za cilje v prihodnje sem velikokrat prebral in tudi sam razmišljam podobno. Dan sva preživela na obali. K poležavanju, branju knjig, opazovanju surfeijev se je obvezno vrinilo metanje bumeranga. Na poti sva nabavila kar nekaj
bumerangov ter se jih naučila metati tako, da sva bila že prava mojstra. Tisti največji so ob primernem vetru in pravem izmetu leteli za dolžino nogometnega igrišča ter se vrnili na približno isto mesto, kot sva jih vrgla. Bumerang je ena od značilnosti dežele "Down under". Aborigini so ga uporabljali za lovljenje ptic, to jim je služil takšen, ki je bil manj zavit. Bolj zavit, takšnega
nisva bila več sama. Pridružili so se nama številni mladi, ki so prav tako nameravali pričakati novo leto ob moiju. V spomin se mi je že dosti pred avanturo v Avstraliji vtisnila slika praznovanja na obali. Predstavljal sem si velik ogenj na sredini, okoli njega pa ljudje, ki ob glasbi, pijači in jedači pričakujejo najdaljšo noč leta. In to kar sem si sam predstavljal se je tudi tisto večer
sva imela tudi midva, pa jim je služil predvsem za zabavo. Na jasi, kjer sva kampirala
dogodilo. Midva z Majo, številni "jezdeci" na valovih in nekaj tistih, ki so prišli tako kot
midva, je bila vsa družba, ki se je zbrala okoli ognja. Bilo je lepo in nepozabno le jutro, ki je sledilo je bilo dokaj naporno. A proti temu je bilo najboljše zdravilo prav hladni ocean. Proti večeru pa sva ob obali ostala ponovno sama, saj je vse ostale čakal nov delovni dan in so se zaradi tega napotili domov.
Naslednjega dne sva se tudi sama odpravila na obale severno od Sydneya. Odšla sva z namenom, da nekaj zadnjih dni v Avstraliji izkoristiva za plezanje. Ni težko uganiti kaj bi storil povprečen človek v okoliščinah, kot sva se znajdla midva. Najbrž bi preostale dneve poskušal, kar se da dodobra "vnovčiti". Midva sva se znašla na obali Palm beach. Dva kilometra dolga peščena plaža je bila ena izmed lepših, ena izmed bolj znanih in tista, ki je imela za naju zelo pomembne skalne balvane. V bistvu sta bila dva, visoka le nekaj metrov, vendar dovolj za plezanje. Moram priznati, da sem preživel najlepše plezalne dneve prav na obali, ki je namenjena predvsem kopalcem,
surfeijem in številnim tistim, ki tod okoli tekajo. Bila sva prava atrakcija. Številni so se ustavljali ter "zijali" v naju. Nakateri so naju tudi poskušali posnemati. Nekatere sva tudi poskušala naučiti nekaj iz osnov plezalne tehnike, vendar je šlo s težavo. Takšno plezanje je nadvse sproščeno saj ni nevarnosti, da bi padel kam globoko. Zato sva plezala nevarovana, torej brez plezalnega pasu, vrvi in kompletov. Temu se reče, da sva bal-vanirala. Res je, da sem velikokrat padel tik pod vrhom balvana na tla in je bilo videti prav strašno, vendar se je vsak tak pristanek končal na mivki. Mivka pa je bila nato vsepovsod. V plezalnih čevlljih, v vrečki za magnezijo, pod hlačami, v ušesih, skratka vsepovsod tam, kjer sije najdla pot. Tako sva na obali preživela še en dodatni dan in se dodobra naplezala, čeprav je bilo večkrat prav obupno vroče.
Nato pa je vzhodni del Avstralije zajela fronta. Deževalo je več dni zaporedoma in v Sydneyu je padlo v enem dnevu toliko dežja, kot ga ponavadi v celem januatju. Bile so prave poplave in vseskozi so po radiju opzaijali
na preteče nevarnosti Zaradi neurja in bliskov je v središču mesta zagorelo nekaj starejših stavb. Do odhoda domov sva imela še nekaj dni za katere pa nisva vedela, kako bi jih preživela. V tako močnem dežju je bila vsaka misel na plezanje iluzija. In prav to sva tudi hotela. Odločila sva se, da se odpeljeva do bližjih skal ter kakšno lepo urico izkoristiva za plezanje. No takšnih uric ni bilo, a midva sva vseeno plezala. Nisva pretiravala, ampak ravno toliko, da nama je minilo nekaj časa. Tudi z ogledi nacionalnih parkov nisva pretiravala, kajti bilo seje zoprno potikati po mokri pokrajini. Tako sva se bila prisiljena navezati na Sydney z okolico.
Lagal bi če si takrat nisem želel domov, kajti že tretji dan sva bila premočena, vlažno pa sva imela prav vse kar sva tovo-rila s seboj. Upala pa sva na lepše dneve. "Takole pa se res ne sme zaključiti najina "mega" avantura", je bila odločna Maja. Res, tudi sam se bil nekoliko skeptičen glede pajinega zakjlučka, vendar sem upal, da bo v prihodnjih dneh le posijalo sonce.
Zato, ker se radi peljemo varno...
Trgovina z živilskimi in naiivilskimi izdatki, d.d.
Smo mlad in ambiciozen kolektiv z dolgoletno tradicijo. Imamo jasno zastavljene cilje, ki nam omogočajo razvijati strategijo podjetja, zato
VABIMO K SODELOVANJU
sposobne, kreativne, inovativne, dinamične, ambiciozne in tržno usmerjene sodelavce, ki imajo naslednja znanja in sposobnosti :
V. KOMERCIALNI DIREKTOR ERA VINO d.o.o.
■ VII. stopnja ekonomske oz. druge ustrezne smeri m več let delovnih izkušenj na komercialnem področju s povdarkom na grosističnem in mednarodnem trženju m aktivno znanje angleškega ali nemškega'jezika
lOtNIK DIREKTORJA TE ŽIVILA ZA VEiAPRODAJO
m VII. stopnja ekonomsko komercialne smeri k ■ delovne izkušnje in znanja s področja veleprodaje l ■ aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
9. HfOMMRCUkLNA DELA NA PODROČJU TRŽENJA
|lj|#fp V. ali VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne 1	strokovne smeri
jajP^m delovne izkušnje in znanja s področja trženja § aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
illlll
... smo se odločili za Škodo Felicio.
Najprej smo se odpeljali na preizkušnjo.
Mami je bila najbolj všeč bočna zaščita. Tako izpopolnjeno imajo samo najboljši.
Oče je bil navdušen nad varnostnim mehom in zavornim sistemom ABS (na voljo za doplačilo). Vsem skupaj pa -je še posebej všeč, da je avto prijazen okolju.
Zakaj bi lakaII?
Lahko vam ponudimo bogat izbor modelov Škoda Felicia. In tudi cena je zelo ugodna. Že od 14.350 DEM naprej ali pa na kredit, ki ga ponuja Avtoimpex in pooblaščeni prodajalci.
>nosti organiziranja, vodenja, smisel za delo z ljudmi ter željo po dodatnem uspodabljanju. J Imeti morajo vozniško dovoljenje B kategorije.
FUTURE BUILT ON TMDITION
Rad/a bi preizkusil/a škodo Felicio pri najbližjem pooblaščenem prodajalcu.
roku 8 dni po objavi pisno predstavite na naslov : ERA cLcL, Kadrovska služba, |	Prešernova 10, 3320 Velenje
ivili razgovor ter preverili sposobnosti in znanja.
PDAJ JE PRAVI TRENUTEK, DA ODLOŽITE TISTO, %	KAR NE ŽELITE VEČ DELATI.
Kupon pošljite na naslov: AVTOIMPEX d.o.a, Celovška 150, 61000 Ljubljana, za preizkusno vožnjo;	F7
Volkswagen Group
zaključna dela
telefon 063 853 477 063 855 303
Poglejmo kaj vse vam nudijo?
Obnovijo vam fasado, astrihe, industrijske tlake, opravijo vsa slikopleskarska in keramičarska dela, položijo naravni in umetni kamen, bazensko
keramiko, finalne pode, prostore vam pregradijo s I imate lepo, n&jsodohneji suhomontažnimi stenami, namestijo spuščene
stope.... Za vse to priskrbijo seveda tudi potreben |<";,	. ";
material, vse vam pripeljejo na dom, tako da res nimate prav nobenih skrbi.
In za vse to se lahko odločite brez cvenka v žepu. Z Ljubljansko banko Splošno banko
Pred kratkim smo vas že seznanili z novo ponudbo Vegradovih Zaključnih del. Na ključ vam nudijo celovito paleto dokončne izgradnje stanovanj, stanovanjskih hiš,
lokalov, delavnic, poslovnih prostorov, trgovin... Odločite pa se lahko tudi za celovito obnovo.
Vegradovi strokovnjaki poskrbijo za prav vse.
Pokličite jih in jim zaupajte, kaj si želite. Obiskali vas bodo, vam izdelali rešitve in pripravili predračune. Na osnovi tega boste potem izbrali rešitev, ki vam bo najbolj ugajala, delavci Zaključnih del pa bodo potem poskrbeli, da bodo dela hitro in kvalitetno opravljena.
Če bodo ta potekala v že vseljenih prostorih oziroma delavnicah, bodo delo organizirali tako, da vas bodo čim manj motili.
Velenje so se namreč dogovorili za ugodne kredite, ki jih lahko najamejo tako posamezniki (sploh ni nujno, da ste komintenti te banke) kot pravne osebe. Na osnovi predračuna, ki vam ga bodo izdelali v Vegradovih Zaključnih delih (ta pa mora znašati vsaj 400.000 SIT), se boste oglasili na omenjeni banki, kjer bodo v nekaj minutah poskrbeli, da bodo dela lahko stelda. Kredite odobravajo od dvanajstih do šestintridesetih mesecev po obrestni meri R+8.
Svoje prostore imajo na Žarovi 10 v Velenju, kjer vas bodo z veseljem sprejeli. Še raje pa imajo, da svoj obisk najavite po telefonu 063 853 477 ali 855 303. Tako se lahko tudi dogovorite za obisk strokovnjaka v vaših poslovnih prostorih ali na vašem domu.
HOROSKOP
OVEN od 21. marca do 20. aprila
Razmišljali boste o svojem življenju in ugotovili, da ga znate tudi polomiti. Vendar vam negativne stvari ne stojijo naproti, saj jih znate razumno reševati. Delovne sposobnosti in zamisli se bodo rojevale in polni boste energije. Pametno jo trosite in pri tem ne pozabite na partnerja.
BIK od 21. aprila do 21. m^ja
Bikci, če ste pozabili na 8. marec, potem ne pozabite na soboto. Peljite svojo drago na večerjo ali zabavo. Tako se ji boste vsaj malo oddolžili. Ob soju sveč ji podarite rožo. In če je vaša partnerica po horoskopu bik, ufiirajte med rožnatimi cvetlicami. Vsem bikom pa še tole: več kot boste brali časopise, večje možnosti imate.
DVOJČKA od 22. maja do 21. junija
Čas bi že bil, da začnete odraščati in da ljubezni ne jemljete več kot zanimivo igro. Presneto resna je in celo vi se lahko opečete. Če boste vztrajali pri sedanjem obnašanju, se boste še pred poletjem zelo kesali. Pri delu se boste bolj kratkočasili kot kaj drugega. Zato tudi zaslužek ne bo pravšen.
RAK od 22. junija do 22. julija
Znani ste po neodločnosti in nesamozavesti in vse dokler ne boste storili prvega koraka, boste ostali potisnjeni v ozadje. Morate se zavzeti zase in urediti stvari, da bodo godile tudi vam. Z mislimi plovete v tujih vodah in s partneijem ne najdeta več skupnega jezika. Počakajte, vse se bo uredilo.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Potem ko ste že mislili, da ste se srečno izvlekli, boste spoznali, da ni tako. Vse tisto, kar ste namerno prezrli in čemur ste se hote odrekli, bo prišlo za vami. Tisti, ki še verjame v vaš, pričakuje, da boste sami spoznali napake in jih tudi odpravili. Z zdravjem bo vse v redu, zato se nikar ne zgovaijajte nanj.
DEVICA od 24. avgusta do 22. septembra
Zadnje čase kar metodično izpolnjujete ukaze svojih nadrejenih, ne da bi pomislili ali upravičeno. Znani ste po vestnosti in marljivosti, toda ne pustite se izkoriščati. V družbi boste bolj kot ponavadi tiho in tudi pijača vam ne bo dišala. Potrebujete nekaj dnevov samo zase.
TEHTNICA od 23. septembra do 23. oktobra
Ste vročekrvni in se pustite takoj izzvati. To pa vedno ni dobro. Zadržite se in razumno premislite, ali je vredno trositi jezo naokrog. Namesto da vzkipite, preštejte do tri in šele nato odgovorite. Z zdravjem utegnete imeti težave, če se ne boste ravnali po zdravnikovem nasvetu.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Še vedno vas bodo mučile dileme, ki pa se jih ne boste znali lotiti na pravem koncu. Začarani krog se bo nadaljeval, dokler ne boste zbrali poguma za odkrito soočenje s težavami. Partner vam bo prisluhnil in pomagal. V službi vas čaka napredovanje. Če bi bili bolj potrpežljivi, bi marsikaj lažje rešili.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Znate živeti polno življenje v skladu s svetom. Zato vas tudi takocenijo. Poskusite biti samo malo manj radovedni, saj poznate pregovor: radovednost ni lepa čednost. Zaradi močnega jaza skušate preseči svoje meje, vendar pazite, vse to se lahko sprevrže v golo postavljanje in napihovanje. Premislite, ali se to že ni zgodilo...
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Čeprav ste se zakleli, da boste življenje nadaljevali sami, tako vendarle ne gre. V vašem srcu še vedno tli iskrica, ki bi jo bilo treba samo malce razpihati in zaživeli bi povsem drugače. Ne veijamete? Storite kdaj pa kdaj kaj tudi zaradi svojega zadovoljstva in potreb. Z delom se ne obremenjujte.
VODNAR od 21. janurja do 18. februarja
Nikar ne zaupajte ljudem, ki se vam dobrikajo. Hočejo vas ogoljufati, čeprav se bo kasneje izkazalo, da s tem pravzaprav niste nič izgubili. V preteklosti ste res doživeli veliko neprijetnih stvari, a jih bo v prihodnjih mesecih zanesljivo konec. Razen če boste spet vtikali nos tja, kamor ni treba.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Začeli ste se podcenjevati, kar vam bo prineslo nekaj negativnih stvari. Znali jih boste premagati in se znova postaviti na svoje noge. Pač pa se vam v prihodnjih obeta precej novih poznanstev in mogoče bo med njimi tudi taka, ki vam bo obrnila življenje za 100 stopinj. Vaša srečna številka je 7.
Dragi možje in fantje!
Mesec marec je tisti mesec, ko lahko svoje najdražje prijetno presenetite.
Obiščite Prodajno-razstavni salon A Fininga v Velenju, kjer Vam nudimo zanimive artikle po UGODNIH cenah in plačilnih pogojih
BTV N0RDMENDE 37 cm	45.990,00 SUj
SUŠILNI STROJ	37.905,00
PRALNI STROJ 709 (900 obratov) 71.250,00 VIDE0REK0RDER OUELLE (4 glava) 55.005,00 GLASBENI STOLP OUELLE (5 CD) 85.500,00 HZK 33,3 E (hladilnik + zamrzovalnik) 83.980,00

siiiaia
Obiščete nas lahko od 9. -18. h, v soboto od 8. do 12. hI
Od nas boste odšli zadovoljni!
Glasbena šola "Fran Korun - Roželjski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS r GLASBENA MLADINA VELENJE
IZBOR
, i Ar	PTMAN
velenje, koncertna dvorana glasrene šole
Četrtek, 7. marca or 10.30
Rezervacl|a In prodala vstopnic:
Glasbena šola Velenje, vsak delovni dan od 10.00 do 12.00 in uro pred koncertom. Telefon (063) 855 918
Slovo od Španije
Bi bilo težko najti odgovor na vprašanje, kdo je največji smučar spektakla v španski Sierri Nevadi? Najbrž ni pretežko. Morda pa le. Ampak kakorkoli, mislite si kar hočete, Alberto Tomba znan po vzdevku "la Bomba" je bil najboljši, uprizoril je največji trik, kar mojstrstvo in obenem popolnost, vrhunstvo. In veste kdo je največji poraženec prvenstva? Ciljam predvsem na Slovenske smučarje. No, kdo med njimi je izgubil največ? Bi moral kdo prinesti domov medaljo? Niti ne, ali pa. Bodimo iskreni in si priznajmo, da smo vsi potihoma pričakovali medaljo. Dobili smo jo. Še sreča, da je Urški Hrovat, po nekaj neuspelih tekih na največjih tekmovanjih, uspelo privoziti bronasto kolajno v slalomu. Res, rešila je tradicijo slovenskega smučanja. Zdi pa se mi, da bi nekdo "pokasiral" dosti bolj bučni aplavz, če bi si to isto medaljo, seveda v moški konkurenci, prismučal sam. Govorim o Juretu Koširju, zvezdi slovenskega športa, ki je na žalost ostal brez "vsega". Brez medalje, brez aplavza, brez dodatne finančne injekcije. Pa se vprašajmo. Je Jure sploh sposoben doseči medaljo? Zna Jure sploh zmagati? Slišal sem, da ga je iz tira vrgla njegova nova prijateljica -lepa punca, ki ga je znorela. Jure Košir bo počasi moral dokazati, daje rojen zmagovalec, saj so ga vsi imeli za naslednika Tombe. Ena zmaga je premalo, rojen zmagovalec mora zmagovati, tudi na največjih tekmovanjih. Bodo Juretovi delodajalci prenašali "ne zmagovanje". Po drugi strani pa si Italijan Tomba, ki je v belem športu dosegel že vse tisto, o čemer marsikateri smučar le sanja, reče: "Nimam še zlata iz svetovnih prvenstev in tega bom prinesel domov." In vse te obljube tudi izpolni. Je mar Tomba rojeni zmagovalec? Je! Res obljublja veliko, vendar te obljube tudi uresniči. Tomba je smučar na katerega se lepijo etikete izdelkov, mediji, lepa dekleta,.., Tomba je smučar, ki ve kaj hoče, ki ve kdaj je pravi čas, ki ve, kje je pravo mesto. Tomba je smučar, ki je trenutno najboljši na svetu. In kako dolgo bo tako odličen? Upamo lahko, da še nekaj časa, saj njegova kvaliteta in medijska privlačnost daje ritem celotnemu smučarskemu cirkusu. In kdo bo tisti slovenski smučar, ki bo osrečeval nas, Slovence. V ognju jihje kar nekaj, in sedaj, ko so zapustili Španijo, bolj ali manj uspešno, morajo računati na italijasnki Sestrierre. Prav tam bo naslednje leto popravni izpit za vse tiste, ki so ga v deželi "temperamenta" polomili. Pa srečno!
■ Matej Mejovšek
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
d.d. VELENJE
Obveščamo da smo v APS razširili svojo ponudilo.
Vabljeni v nov
OBVESTILO
za vse avto
AVTO SALON bo odprt vsak delovni dan od 7. do 19. ure.
Poleg prodaje avtomobilov znamke LADA smo tudi pooblaščeni prodajalec rezervnih delov LADA ter serviser.
Nudimo vam ugodne kreditne pogoje ter možnost nakupa staro za novo.
Vse dodatne informacije boste dobili v APS d.d. na Koroški 64 v Velenju, telefon 063/853-312, int. 2143, fax.: 063/855-557.
VERJEMITE, ZA MALO DENARJA VAM LADA NUDI VELIKO!
*#*
© © I ® dokn indijo | tiske	On	■	oman	Bi	m 'mu	HMH j^-,-			Mor	MU M
delo	©	©	©	©	© ©	© ©		©	©	©
Ijubaian	©	©	©	©	© ©	© ©	!	©	©	V
denar	©	©	©	©	i ©	■ ©	©	©	!ur	©
adravj«	©	©	©	©	© ©	©' ©	©	■ ^	©	
14
7, marca
ČETRTEK, 7. MARCA
SLOVENIJA 1
10.15 Oblaček pohajaček, 1/4 10.30 Batman, 21/32 10.55 Shingalana, 4/4 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.10 Zasebno življenje rastlin, 2/6
16.00 Pro et contra 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV
18.00 Izzivalci, 16/52 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka
19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 11/16
20.30 Tednik
21.20 Glasba Nemčije In
Francije v duhu časa
22.20 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.30 "TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.05 Vdove, 1/12
TV SLOVENIJA 2
09.25 Finale SP v alp.smuč. SVSL (Ž), prenos 10.30 Izobraževalna oddaja 11.00 V žarišču 11.30 Križarske vojne, 3/4 12.25 Finale SP v alp.smuč. SVSL (M), prenos 15.00 Zajtrkovalni krožek, amer. film
14.50 Samo ti in jaz, švedski film
16.35 Norec v množici, 10/16 17.00 Poletje 1945, 5/8 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Zlati petelin, 1. oddaja 20.05 V žarišču 20.35 Okus po zločinu, 9/10 21.25 Univerze 22.15 Umetniški večer 22.15 Portret Huzjan 23.05 Nastanek moderne, 1/6 23.35 Slovenski jazz izjazz kluba Gajo
00.05 SP v biatlonu, posnetek s Pokljuke
VTV
09.15 Testni signal 09.30 NAJSPOT, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. 11. dela nanizanke 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 "TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIC
21.05 V ISKANJU LJUBEZNI, film, drama
22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA
^ REGIONALNI STUDIO ^
Vaša televizija - kanal 52
VEIHUE, Stanteto»o2 181.; 063/8S4 405, foc 063/M4 246
\_J
PETEK, 8. MARCA
SLOVENIJA 1
09.45 Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 1/2
10.00 Otroci širnega sveta, 20/26
10.25 Glasba Nemčije in Francije
11.20 Joe Vercsus Vulcano, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.25 Svet narave, 9/10
15.15 Orgle na slovenskem, 1. oddaja
15.45 Kdo je morje? 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Izzivalci, 17/52 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Murphy Brown, 1/25 20.30 Podarim, dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Bennyev video, avstrijski film
SLOVENIJA 2
12.15 Izziv, poslovna oddaja 12.45 V žarišču 13.15 Umetniški večer 14.35 Srečanje z Venero, ang.franc.ital.koprodukcija 16.30 Grace na udaru, 26/26 16.55 Po sledovih rib, 1/4 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije
18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet šport 19.25 TOKTOK 20.05 V žarišču 20.20 Forum
20.35 Umor po pogodbi, 2/4
21.25 Studio city
22.25 Novice iz sveta razvedrila
22.50 Nor na reklame, 10/15
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. oddaje z astrologinjo ROŽO KAČIČ 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 V ISKANJU LJUBEZNI, pon. filma 12.05 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, gostja: SERGEJASUKIČ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.30 KRIŠTOF KOLUMB ODKRITJE, film
22.30 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.55 REGIONALNE NOVICE 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.15 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 9. MARCA
SLOVENIJA 1
08.35 Radovedni Taček 08.45 Kljukčeve dogodivščine,
9/25
09.00 Pod klobukom 09.45 Zgodbe iz školjke 10.20 Učimo se tujih jezikov, angleščina 10/11 10.40 Mothervvanted, finski film
11:50 Veliki dosežki slovenske kirurguje
12.20 Popotovanje v Benetke 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Svet narave, 10/10 14.25 Tednik 15.15 Christy, 5/21 16.20 Magična moč živali, 3/4 17.00 TV dnevniki 17.10 Razjarnikovi v prometu, 7/10
17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Slovenska polka in valček '96
21.45 Križarske vojne, 4/4 22.35 Turistična oddaja 23.00 TV dnevnik 3 23.10 Šport
23.30 Slab sin, franc. film
SLOVENIJA 2
08.55 Finale SP v alp.smuč.VSL (Ž), 1. tek, prenos
10.10 Finale SPv alp.smuč.VSL (M), 1. tek, prenos
11.10 Poglej in zadeni 12.40 Finale SP v alp.smuč.VSL (Ž), 2. tek, prenos
13.55 Finale SP v alp.smuč.VSL (M), 2. tek, prenos
14.30 EP v atletiki v dvorani, Stockholm
18.00 SP v biatlonu, posnetek
s Pokljuke
18.30 Karaoke
19.30 Na vrtu
20.05 Nasvidenje dekle,
amer. film
21.50 Zlati petelin, 1. oddaja 22.35 Sobotna noč
VTV
09.15 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
10,30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 GREMO V KINO, pon. 11.00 KRIŠTVOF KOLUMB -ODKRITJE, pon. filma 13.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 459.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM : COUNTRY GLASBA 21.25 SIRENE, 19. del 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 10. MARCA
SLOVENIJA 1
08.55 Aneta, 4/6 09.20 ŽIVŽAV 10.05 Ples stoletja, 3/5 11.00 Ameriška književnost, 10/10
11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Naša pesem 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Tatič, nizozemski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včerja, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945, 6/8 22.05 Napovedniki 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Zadnja šolska naloga, slovenski film
SLOVENIJA 2
08.55 Finale SP v alp.smuč. SL (Ž), 1. tek, prenos
10.10 Finale SP v alp.smuč. SL
(M), 1. tek, prenos
11.15 V vrtincu
12.00 Planet šport
12.40 Finale SP v alp.smuč.
SL (Ž), 2. tek, prenos
13.55 Finale SP v alp.smuč. SL
(M), 2. tek, prenos
14.15 EP v atletiki v dvorani,
prenos
17.45 Šport
20.05 Napačni spomini, ang. dokum. oddaja 20.55 Intervnju 21.55 Mali koncert
22.05 Kamnita ženska, franc. drama
23.30 Športni pregled 00.15 SP v biatlonu, posnetek s Pokljuke
VTV
08.00 Testni signal 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
09.15 458. VTV MAGAZIN, pon.
09.40 AKTUALNO: PO VRNITVI IZ ZDA, pon.
10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO, pon. 11.35 EPP
11.40 459. VTV MAGAZIN, pon.
12.10 C0UNTRY GLASBA, pon.
13.10 VSEO DOHODNINI 95, kontaktna oddaja, gostja v studiu: DARINKA MRAVUAK 14.10 Videostrani 15.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon.
16.00 NAJ SPOT, tema: Filmska glasba
17.00 GREMO V KINO, pon. 17.30 V ISKANJU UUBEZNI, pon. filma
19.00 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 19.30 HOROSKOP 19.35 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 11. MARCA
SLOVENIJA
11.05 Hudobni graščak, 2/2, lutkovna igrica
11.35 Arabela se vrača, 1/13 12.05 Zadnja šolska naloga, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila
14.05 Utrip 14.20 Zrcalo tedna 14.30 Za tv kamero 14.45 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Allis, 4/6 18.00 Simpsonovi, 23/48 18.30 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Noro zaljubljena, 22/22
20.30 Omizje
21.20 Zasebno življenje rastlin, 3/6
22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Vdove, 2/12
23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
10.20 Učimo se tujih jezikov: angleščina, 10/11 10.45 Ljudje in zemlja 11.15 Turistična oddaja 11.30 V žarišču 11.45 Policisti s srcem, 18/26 12.30 Slovenska polka in valček'96
14.00 Sobotna noč 16.00 Športni pregled
16.45 Noro zaljubljena, 21/22 17.10 Učitelj, 21/24 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan 20.40 Onstran zakona, amer. film
22.25 Brane Rončel izza odra
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 459. VTV MAGAZIN, pon.
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKA
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 SLOVENSKA FONDACI-JA, gostja v studiu: dr. ANICA KOS - MIKUŠ
21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: Koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje
21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00
TOREK, 12. MARCA
SLOVENIJA 1
10.45 Japonske pravljice 11.05 Srce igrač, mladinska gledališka Igra
11.25 Danny - najboljši na svetu, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.55 Ameriška književnost 14.25 Obzoija duha 14.55 Kamnita ženska, fran . drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 10/25
17.30 Hanna Lovisa, 4/5 17.40 Aneta, 5/6 18.00 Kate in Allie, 2/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre, 1/19
20.40 Tetovirana, nemška drama
21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Vdove, 3/12
SLOVENIJA 2
11.25 Sedma steza 11.55 Osmi dan 12.25 Magična moč živali, 3/4 12.55 Slovenski magazin 13.25 Nedeljskih 60, ponovitev 14.25 Koncert simfonikov RTV Slovenija
16.10 Analitična mehanika 16.40 Ko se srca vnamejo, 20/20
17.05 Okus po zločinu, 9/10
18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Učitelj, 22/24 21.20 (Ne)znani oder 22.10 VV.Shakespeare: Beneški trgovec, predstava SLG Celje
VTV
09.15 Testni signal 09.30 SLOVENSKA FONDACI-JA, pon.
10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: Koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 460. VTV MAGAZIN 20.30 AKTUALNO: ŽENSKE V POLITIKI, kontaktna oddaja 21.00 ŠPORTNI TOREK 21.20 ŠPORTNI GOST: Tema: NAMIZNI TENIS 21.45 HOROSKOP 21.50 TV IZLOŽBA 22.00 Videostrani do 24.00
SREDA, 13. MARCA
SLOVENIJA 1
10.15 O.Župančič: Ab polju in v gozdu 10.25 Skok med zvezde, I 10.50 Roka ročka
11.40 Izgubljenec 1. del dokum.serije
12.30 Naša pesem
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.30 Zgodbe iz školjke
16.20 Slovenski utrinki
17.00 TV dnevniki
17.10 Male sive celice, t
18.00 kate in Allie, 3/22
18.30 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 IV dnevnik 2, vreme
20.05 Halgato, 2/3
21.00 Tišina palače, tunla sko francoski film
23.10 TV dnevnik 3
23.40 Vdove, 4/12
00.30 Glavni osumljene
SLOVENIJA 2
10.55 Prisluhnimo tišini
11.25 V žarišču
11.55 (Ne)znani oder
12.45 Beneški trgovec, | snetek predstave SLG I
14.45 Okoli po mestu, an film
16.15 Halgato, 1/3
17.05 Umor po pogodbi, 2/4
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izobraževalna i
19.15 V vrtincu
20.05 V žarišču
20.35 Športna sreda
22.30 Obtožujem, baletvl< produkciji SVT,ARTIAL,WDRin TVS
VTV

08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 460. VTV MAGAZIN, pon.
09.55 AKTUALNO, pon.
10.25 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.30 ŠPORTNI TOREK, poa 10.50 ŠPORTNI GOST, pon 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 VIDEOTOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi
21.05 TO TRAPASTO ŽIVUEN-. JE, 12. del
21.55 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 "IV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
Sobota, 9. marca TVS1 10.15
DANNY - NAJBOLJŠI NA SVETU, ang. film, 1989
Režija: Gavin Miller Igrajo: Jeremy Irons, Sa-muel Irons, Cyril Cusack
Devetletni Danny živi po materini smrti z očetom, ki ga obožuje, v ciganskem vozu, v bližnjem kraju obiskuje šolo, prosti čas pa preživi v očetovi garaži, kjer lahko brklja po imenitnih starinskih avtomobilih, s katerimi se ukvarja
oče. Nekega dne pa njuno mimo in prijetno življenje zmoti prihod novega, nadutega lastnika sosednje graščine Victorja Hazella, ki bi se rad dokopal tudi do zemljišča in garaže, ki pripadata Dannyje-vemu očetu...
TVS2 20.05
DEKLE ZA SLOVO, amer. film, 1977
Režija: Herbert Ross Igrajo: Richard Dreyfuss, Marsha Mason, Paul Be-nedict
Paula McFadden je ženska, ki
ima slabe izkušnje z moškimi. Njen zadnji življenjski sopotnik je ni samo nepričakovano zapustil, ampak je še prej del stanovanja oddal svojemu kolegu, ne da bi ji o tem karkoli povedal. Ko se sredi deževne noči pojavi na vratih neznanec, Pauli prekipi in niti slučajno ga noče sprejeti v stanovanje, v katerem živi svojo devetletno hčerko. Toda moški, tudi igralec, je vztrajen in tako se nazadnje vseli z vsemi svojimi navadami vred...
TVS1 23.30
SLAB SIN, franc. film, 1980
Režija: Claude Sautet Igrajo: Patrick Devvaere, Brigitte Fossey, Yves Robert
Bruno Clagari je študiral v ZDA, kjer pa je začel jemati mamila in jih celo preprodajaI, zaradi česar je prestal tudi krajšo zaporno kazen. Čeprav je pripravljen zaživeti na novo, njegova preteklost pusti trajen pečat na njegovem življenju...
Nedelja, 10. marca TVS1 15.20
OKOLI PO MESTU, amer. film, 1949
Režija: Gene Kelly in Stanley Donnen Igrajo: Gene Kelly, Frank Sinatra, Betty Garret
Trije mornarji ameriške vojske imajo priložnost preživeti 24 ur prostosti v New Yorku. Vsi trije imajo skupno željo - najti dekle. Vsa zgodba se od začetka, ko vidimo trojico korakati po mestu, zapleta in odpleta hitro in dinamično ob
plesu, pesmi in romanci... Ponedeljek, 11. marca
TVS2 20.40
ONSTRAN ZAKONA, amer. film, 1986
Režija: Jim Jarmush Igrajo: Tom Waits, John Laurie, Roberto Benigni, Ellen Barkin
Prizorišče uvodne tretjine filma je New Orleans - prazne ulice, zanemarjene hiše, zapuščene tovarne. Toda kljub precej veristični podobi mesta preveva te podobe svojska lepota, morda poe-
tičnost mesta, ki ne skriva svojega minevanja. V tem mestu živita Zack, lokalni DJ ki zelo nerad naklada, injack, nepomembni zvodnik. Oba imata težave v zasebnem življenju: Zack se skrega punco, pa tudi Jack se ne razume najbolje z enim izme svojih deklet. Zato ne preseneča, da sprejmeta priložnostna posla, ki naj bi vsakemu prinesla nekaj lahko za služenega denarja...

MiMranMHMtt
Tragična nesreča v Šoštanju:
■ lil % k it m m s m m » k m » it m m » « » ■ » * » * * » * • it m m m m mm
Umrla peška
V petek, 1. marca, ob 22.30, se je v Šoštanju pripetila zelo huda prometna nesreča, kije povzročila tragične posledice.
Skupina štirih pešcev, med katerimi st^ bila 23-letna Helena S. iz Velenja in 23-letni Sebastjan K. iz Šoštanja, je hodila po desem robu Ceste heroja Gašperja iz smeri Metleč proti Koroški cesti v Šoštanju. Za njimi je pripeljal voznik osebnega avtomobila 30-letni Radivoj D. iz Šoštanja, ki se je na mostu, v bližini pešcev, srečeval z nasproti vozečim voznikom osebnega avtomobila 44-letnim Marjanom V., iz Šoštanja. Med vozili je prišlo do oplaženja, pri tem je voznik. Radivoj D. zapeljal desno in trčil v Heleno S. in Sebastjana K.
Oba poškodovana so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje, kjer je Helena S. poškodbam podlegla, Sebastjan K. pa je zaradi hudih telesnih poškodb ostal na zdravljenju.
Pri obeh voznikih je bilo pri preizkusu alkoholiziranosti ugotovljeno, da sta pred vožnjo zaužila preveliko količino alkohola.
Vlom v osebi avtomobil
V noči na četrtek, 29. februarja, je neznanec vlomil v osebni avtomobil parkiran na Šaleški cesti v Velenju. Iz notranjosti je odtujil polico z zvočnikoma, s čimer je Samiro Č. oškodoval za 20.000 tolarjev.
Kaj mu bodo udarna kladiva?
Od petka, 1. marca pa do ponedeljka, 4. marca, je neznanec vlomil v skladiščne prostore Stanovanjskega podjetja Velenje na Koroški cesti. Odnesel je dve udarni kladivi znamke Hilti, udarno pištolo za izstreljevanje žebljev v beton in cevne klešče. Vrednost odnešenih predmetov znaša okoli 500.000 tolaijev.
Nudimo vam:	,
- izdelavo fotografij vseh Vji^Etk IvO^
■	ugodne cene filmov vseh
znamk (Kodak. Fuji, podhod Mi Konica, Agfa...)
■	reklamne cene fotoaparatov z 1-letno garancijo
Kodak
podhod Mastodont Velenje
• izposoja fotoaparatov
Kupon za brezplačno razvijanje filma!
NOVO - NOVO - NOVO
-	NAJNOVEJŠI IGRALNI AVTOMATI
-	NAJBOLJŠI PROGRAMI Z 90 % IZPLAČILOM
-	PRIJETEN AMBIENT
SREČO LAHKO PREIZKUSITE TUDI NA:
-	MAGICH CARDU
-	BONUSU 5X5
-	SADJU
• JOLY CARDU
DEL ČAS.: OD PETKA - SOBOTE: OD S. DO 23. URE, OB NEDELJAH OD 15. DO 23. URE
VLJUDNO VABLJENI !
5.000.000 tolarjev. Ogenj so pogasili gasilci GD Luče, Ljubno in Radmiije ter domačini. Vzrok požara je igra 8-letnega otroka.
I^hhhJb ■
Savinjski vlomilci cenijo Blaupunkt
V	noči na torek, 27. februarja, se je vlomilec lotil stoenke parkirane pred stanovanjskim blokom v Gornjem Gradu. Ukradel je ra-diokasetofon znamke Blaupunkt in Ludvika R. oškodoval za kakšnih 20.000 tolaijev.
Na parkirnem prostoru ZKZ Mozirje je neznanec iz kabine tovornega avtomobila znamke Mercedes, last Pavla P. odnesel ra-diokasetofon iste znamke, vreden 46.000 tolarjev.
V	noči na četrtek, 29. februarja, pa je neznanec na Produ vlomil v osebni avtomobil in iz njega odnesel avtoradio znake Sony, s čimer je lastnika Roberta B. oškodoval za 30.000 tolaijev.
Otrok se je igral z ognjem
V	soboto, 2. marca, okoli 17. ure, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju velikem 11 krat 7,5 metrov, last Maksimilijana K. iz Podveže pri Lučah. V požaru sta poleg poslopj a zgoreli dve nak-ladalki sena, kosilnica, stiskalnica za sadje, 100 metrov električnega kabla, obračalnik, pesni rezanci, večja količina koruze, več metrov drv in suhomesnati izdelki. Gmotna škoda znaša okoli
.
Tatvina lahkega priklopnika
V mesecu februaiju je neznanec neznano kam odpeljal rabljen lahki priklopnk, kije bil parkiran pri trgovini AVTO KVIK na Šlandrovem trgu v Žalcu. Robata D. je oškodoval za 90.000 tolarjev.
Goljufa pobirala prostovoljne prispevke
Na območju Žalca, morda pa še kje, sta se v februaiju pojavila dva mlajša moška, ki naj bi po hišah pobirala prostovoljne prispevke za invalide. Kot ugotavljajo policisti, ni šlo za nobeno humanitarno dejavnost, temveč sta mladeniča denar pobirala za svoje potrebe, hkrati pa izvrševala tudi priložnostne tatvine. Storilca sta stara od 18 do 20 let, kratko pristriženih las, eden nosi v ušesu uhan. Za prevoz sta uporabljala osebni avtomobil znamke jura, rdeče barve, kranjske registracije. Ker gre za goljufe, policisti iz Žalca prosijo morebitne oškodovance, da pri njih podajo prijavo.
Pogovor s komandirjem Policijske postaje Velenje Robertom Videcom
lXMN91XXNtlXH>>lIffiti!IIKiilXKtNRKiKiMIiltllllMltlliMVVKMI9MIRVtlliMtlKHitKliMtMlMM
Številke povedo veliko, ne pa vsega
Na Policijski postaji Velenje so ocenili minulo leto. Z njim so, po številkah sodeč, relativno zadovoljni. Pravijo, da je bilo za nianso celo bolj varno kot tisto pred njim. Se pa tudi policisti, ko pregledujejo številke zavedsgo, da je statistika pač statistika in da se tisto, kar lahko pove največ, skriva v vsebini.
Na področju prometa so obravnavali približno enako število prometnih nesreč kot leto poprej, tudi posledice so bile približno enake. Najbolj tragične tiste, ki so se končale s smrtnimi žrtvami. Na cestah Policijske postaje Velenje so lani umrle 4 osebe, 1 maqj kot leta 1994. Lani so, ko smo že pri številkah, zabeležili padec števila kaznivih dejanj z 929 na 800, opazili pa porast kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in kaznivih dejanj z elementi nasilja. Manj kršitev so obravnavali tudi na področju javnega reda in miru 924, leto prej okoli 1000.
O številkah in vsebini, ki se v njih skriva, smo se v začetku tega tedna pogovarjali s komandirjem postaje Robertom Videcom.
*	Ljudje opažajo, da ste policisti v zadnjih obdobjih vse pogosteje prisotni v prometu, v nadziranju prometa, da izvajate različne akcije. Boste s tem nadaljevali?
Robert Videč: "Povečali smo število ukrepov zaradi neprimerne hitrosti, zaradi neuporabe varnostnega pasu in vožnje pod vplivom alkohola. Letos bomo delo usmerili v ugotavljanje kršitev, ki so primarni in najpogostejši vzroki prometnih nesreč, to so poleg neprimerne hitrosti in alkohola še izsiljevanje prednosti, stran vožnje in nepravilno prehitevanje."
*	Se za poostrene nadzore odločate sami ali potekajo ti usklajeno na območju Uprave za notranje zadeve Celje?
Robert Videč: "Največkrat sami, ko na podlagi analiz ocenimo kdaj in kje je naša navzočnost primerna in potrebna. Na teden opravimo tri akcije. Najmanaj dvakrat na mesec pa izvajamo tudi regijske poostrene nadzore v cestnem prometu, ki jih organizira Uprava za notranje zadeve Celje."
*	Vključujete se tudi v vseslovenske preventivne akcije policije, denimo v tisto, ki poteka zdaj - Stopimo iz teme - in tisto, ki
jo začenjate sredi marca • Natakar, taksi prosim!
Robert Videč: "Akcija 'Stopimo iz teme' se bo zaključila 10. marca, po njej bomo zoper pešce tudi represivno ukrepali Potem začenjamo akcijo 'Natakar, taksi prosim!', kjer bomo opozarjali udeležence v prometu na nevarnost aUco-
z raziskanostjo vlomnih tatvin in tatvin, raziskali smo 33 % vlomov in 52 % tatvin. Prav tu hočemo doseči boljše rezultate."
* Katerih prekrškov je največ na področju javnega reda in miru in ali se znotraj teh prekrškov pojavljajo kakšne
Robert Videč: "Skrbi, da je vedno več
Robert Videč je od 1. marca novi kamandir Policijske postaje Velenje.
hola. Sledila bo akcija 'Hitrost ubija'... Vse te akcije so preventivno zastavljene, kar pomeni, da bomo do določene meje policisti prekrške tolerirali in tako ljudi opozarjali na nevarnost njihovih kršitev."
*	Kaj pa kazniva dejanja. Katerih je bilo največ?
Robert Videč: "Skoraj tri četrtine je premoženjskih deliktov, od vlomnih tatvin, tatvine do poškodovanja tuje stvari.
*	Imate lahko policisti s kakšnimi ukrepi vpliv tudi na tem področju?
Robert Videč: "Delno s preventivnim delovanjem, mi temu pravimo pokrivanje terena, preprečevanjem kaznivih dejanj in z učinkovitim iskanjem storilcev. Od 1. marca imamo tudi v Velenju lokalno kriminalistično skupino, ki delo praviloma izvaja v civilu. Skupina bo izvajala samo ukrepe, ki so v povezavi z zatiranjem kriminalitete."
*	Kakšna je raziskanost kaznivih dejanj?
Robert Videč: "Dokaj ugodna, v poprečju 60,4-odstotna. Nismo pa zadovoljni
prekrškov povezanih z nasiljem in združevanjem kršiteljev prav z namenom, da kršijo javni red in mir. Dve tretjine vseh kršitev je bilo stoijenih na javnih mestih. V polovici primerov je bil prisoten alkohol. V glavnem pa gre za objestnost, za prepiranje in vpitje, omalovaževanje pooblaščenih uradnih oseb, klatenje in podobno."
* Včasih se kakšen občan tudi pritoži nad postopkom kakšnega policista, ker meni, da ta ni ravnal v skladu s pooblastili, kijih ima. Se bile te pritožbe občanov nad delom policistov tudi na vašem območju in če so bile, koliko so bile upravičene? Robert Videč: "Lani seje pritožilo 21 oseb, leto prej 12. Pritožbe obrvnava inšpektor na Upravi za notranje zadeve Celje, tako je vsaka pristranskost izključena. Vse pritože občanov lani, so bile neutemeljene. So pa pritožbe dejavnik, ki ga policisti upoštevamo, prav tako kot upoštevamo porast pritožb."
■ Milena Krstlč-Planine

Rudar - Izola 5 : 0 (3 : 0)
Prekinili niz porazov
Nedeljski 20. prvenstveni krog v piti dižavni nogometni ligi je bil rtf.altatsko zelo zanimiv. Na tekmah SCT Olimpija-HIT Gorica in Primoije-Beltinci gledalci niso videli nobenega zadetka, velenjski Rudar in Biostart Fiihlikum sta premagala Izolo oziroma MAG Korotan s 5:0 in le tekma Mura-Maribor z izidom 1:0 ne sodi v ta primerjalni splet.
Za nogometaše Rudarja in trenerja Bojana Prašnikarja je bilo na nedeljski tekmi z zadnjo Izolo najpomembnejše, da zmagajo, gol razlika pa je bila drugotnega pomena. Vsaka zmaga šteje tri točke, ne glede ali gre za najslabšo ali najboljšo ekipo, zato so bili v Rudarju po srečanju nadvse zadovoljni. Izid bi bil lahko glede na priložnosti vsaj dvakrat tolikšen, vendar so domači spet zapravili številne priložnosti.
Morda še ena zanimivost. Izolani so v jesenskem delu v Velenju vodili kar do 64. minute, ko je bilo lukiat že vse končano.
Po vodstvu Velenjčanov s 5:0 je bila igra slabša, čemur je botrovala tudi močna snežna ploha. Najbrž pa so domači nogometaši hranili moči za včerajšnje pokalno srečanje v Ljubljani z SCT Olimpijo.
Strelci: v 11. minuti Cvikl, v 28. Ekmečič, v 36. Žurman in v 62. ter 66. Pranjič.
Rudai; Stankovič, Dema, Žilnik, S. Javornik, Cvikl (Hristov), Ekmečič, Pranjič, Ratkovič (Oblak), Hudarin, Balagič (Mujanovič), Žurman
vos
ERA Šmartno - Koper 1:0 (0:0)
Zlakov prvenec za tri točke
Nogometaši ERE Šn.utno »o se v uvodnem srečanju pomladanskega dela prvenstva v drugi državni ligi na svojem igrišču pomerili s Koprom. Tudi v Šmartnem se je vreme poigravalo z nogometaši in gledalci z vetrom, soncem in snežnimi plohami. Nogometaši Kopra so v Šmartnem zaigrali prvič po dvanajstih letih, pred tekmo so glasno napovedovali zmago in tri točke na svoj račun. Na srečo se jim račun ni izšel.
Že igra v prvem polčasu je bila dovolj zanimiva, razplet tekme po odmoru pa je zanimivost še povečal, že v prvih trenutkih je Žlak zapravil izredno priliko, v 52. minuti pa so domači ostali na igrišču z igralcem manj. Glavni sodnik je z "nespretnimi" odločitvami buril duhove med igralci in gledalci, v 52. minuti pa je zaradi drugega rumenega kartona poslal z igrišča Purga in domači so ostali številčno oslabljeni.
To pa jim je očitno vlilo dodatno voljo in moč, saj so zaigrali zelo borbeno in višek igralca pri gostih povsem izničili. V 70. minuti se pred gostujočimi vrati ni najbolje znašel Podgoršek, le tri minute kasneje pa je domače z izrednim posredovanjem rešil vratar Magrič. Čas je hitro mineval, veliko požrtvovalnost Šmarčanuv pa je štiri minute pred koncem kronal Jani Žlak, ki se je svojega prvega prvenstvenega zadetka v šmarskem dresu še posebej veselil, kot so se soigralci in navijači veselili pomembnih treh točk.
V naslednjem krogu bodo igralci ERE Šmartno gostovali v Piranu pri ekipi Family Shop.
ERA ŠMARTNO: Magrič, Polovšak, Bulajič, Irman, Omeragič, Grobelšek, Fajdiga, Kern (Stojko), Žlak, Hodžar (Podgoršek), Purg.
Rokometašice Vegrada nadaljujejo dobre igre v prvi ligi, saj so še naprej na drugem mestu. Na lestvici vodi z 32. točkami Krim Electa (16 tekem), pred Vegradom 26(15) in Robit Olimpijo (16) ki ima 24 točk. Burja (15) na četrtem mestu pa za Velenjčankami zaostaja že za devet točk.
V 16. krogu so velenjska dekleta zalhka opravile s peteouvrščenimi gostjami iz Pirana.To je bilo srečanje za popravljanje gol razlike. Igralke Vegrada so bile v vseh elementih igre boljše od Pirančank. Preden so gostje prišle k sebi, je bilo v njihovi mreži že šest zadetkoiv, v domači nobeden in tako je bila tekma odločena že v prvih desetih minutah. Velenjčanke so igrale izvrstno v obrambi in s hitrimi nasprotnimi napadi stalno večale razliko, pa čeprav je bila gostujoča vratarka Tutnjičeva izvrstna.
Ob tolikšni zmagi si za igro seveda zaslužijo pohvalo vse
igralke, toda vendarle je treba omeniti Ruto Bižiene, ki je bila prehitra za gostje. Dosegla je kar osem zadetkov iz igre in je bila tudi najboljša strelka srečanja, pa Adelo Ibralič, ki se ji je končno odprlo na krilu. Skupaj s Tanjo Oder je bila druga najboljša strelka v domači vrsti. Domače rokometašice so blestele do približno desete minute nadaljevanja. V 37. minuti je njihova prednost znašala že 13 zadetkov (21:8). Po visokem vodstvu so zaigrale sproščeneje, trener Zvonko Papak je na igrišče poslal tudi tiste igralke, ki imajo sicer manj minut igre. To so izkoristile gostje in z nekaj zadetki pripeljale poraz na "sprejemljivih" deset zadetkov.
Vegrad: Lakič, Brelih, Semerdjijeva 3, Raukovič, Bižiene 10 (2), Rodič, Oder 63), Krajnc 2, Stevanovič, Ibralič 6, Vujovič 4, Grudnik vos
Keg|]anje
nje v Mariboru
TEŠ Elektra - JiCG Vrhnika 80:56 (44:35}
Dobre igre in lep obet
Šoštanjski košarkarji nadaljujejo dobre igre in zmage. Tokrat so v svoji dvorani prepričljivo premagali goste z Vrhnike in si bistveno okrepili položaj na lestvici moštev, ki se borijo za uvrstitev od 11. do 20. mesta. Vodilna Bistrica ima 21 točk, TEŠ Elektra, Hrastnik in Portorož za njo delijo drugo mesto z 19 točkami, prav v Portorožu pa bodo Šoštanjčani gostovali v naslednjem krogu.
Mali nogomet • ••••• • • • • • •
Rudarjevi dečki najboljši
Na 1. odprtem prvenstvu Velenja v malem nogometu za starejše dečke v Rdeči dvorani je v dveh skupinah nastopilo deset ekip iz vse Slovenije. Dečki velenjskega Riidaija so v svoji skupini igrali 1:1 z Dravogradom, nato pa po vrsti premagali ekipo Prvaki (2:0), Pohorje (7:0) in MAG Korotan (2:1). S tem so bili najboljši v svoji skupini, zmagovalci druge skupine pa so bili mladi nogometaši Slovana, ki so v tekmi za zmagovalca prvenstva premagali Velenjčane z 2:1.
AMC Slovan - Gorenje 22 :16 (12 : 8)
Bili so le na izletu
Velenjski rokometaši so izpadli iz nadaljnjega pokalnega tek movanja, s<y so na povratnem srečanju v Ljubljani izgubili za prav toliko kot so doma zmagali. Ker so gostitelji dosegli več zadetekov v gosteh (izid v Velenju je bil 27 : 21), so se uvrstili v polfinale slovenskega pokala, Iger bo njihov nasprotnik slovenjegraški Preverit.
Velenjčani so zelo razočarali s svojo igro. Domači so bili v polfi-nalu že v 27. minuti, ko so izničili prednost Gorenja s prvega srečanja.
Resda so zelo hitro ostali brez Sandija Krejana, ki je moral zaradi udarca in rane na glavi iskati pomoč v zdravstvenem domu, vendar jim to ne more biti v opravičilo, kot tudi ne slabo sojenje in dobre obrambe vratarja Franetiča. Edina, ki sta kljub porazu navdušila, sta bila kapetan Borut Plasakan in vratar Aleš Anžič.
Slovan je bil v poplfinalu že v 27. minuti, koje povedel z 12:6 in izničil vodstvo gostov s prve tekme. Tedaj je Semerdjijev, kije bil skupaj z Iličem najslabši na igrišlču, dosegi svoj prvi in edini zadetek, nato pa sta na sceno stopila Anžič in Plaskan. Prvi je sijajno branil, drugi pa po hitrih nasprotnih napadih zadeval. To se je zgodilo štirikrat zapored in in v 36. minuti so domači vodili le še z 12 :11. V tem trenutku smo znova videli Gorenje v polfinalu (pa tudi v 40. minuti -13:12), saj je njihova skupna prednost znašala pet zadetkov. Toda rokomet je vendarle kolektivna igra, dva igralca, žal, ne moreta igrati za vseh sedem oziroma dvanajst. Preostali, kot da bi bili tekmovali, kdo po napravil več napak - od korakov, prebijanj, slabih podaj do zgrešenih strelov in zapravljenih "zicerjev" in v 55. minuti je ugasnila še zadnja upajoča iskrica, saj so domači vodili že z 20:12.
Gorenje: Anžič, Lapajne, Čater 1, Krejan, Ojsteršek, German 1, Semerdžiev 1, Cvetko, Ilič 2, Plaskan 8(2), Khimtchenko, Tome 3
vos
Primorske novice - Gorenje 19:18J10:9}
Točka le v željah
Minuli teden je bil za rokometaše velenjskega Gorenja zelo neuspešen. V sredo so v Ljubljani po zelo slabi igri izpadli iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja, v soboto pa se tudi niso vrnili iz Hrpelj neporaženi, kot so pred srečanjem napovedovali.
Tekmo s Primorskimi novicami so izgubili z 18:19, zmagoviti zadetek pa so gostitelji dosegli v zadnjih trenutkih srečanja. Velenjčani so trdili, daje čas tekme potekel že pred tem zadnjim strelom in po dolgih pogajanjih je obveljalo to, kar so odločili ob zapisnikarski mizi.
Kljub porazu je Gorenje obdržalo tretje mesto z 22 točkami, takoj za njimi pa sta Slovan z 21 in Primorske novice z 20 točkami. Vodi prepričljivo Pivorana Laško s 35 točkami pred Dobovo s 24-timi. Prve štiri ekipe bodo sodelovale v končnici prvenstva, ki bo odločala o ekipah, ki se bodo uvrstile v evropsko tekmovanje. Ljubite! rokometa v Velenju so prepričani, da bo med njimi tudi Gorenje, saj bo v Rdeči dvorani gostilo v soboto in v zadnjem krogu Fructal in Interier Krško, vmes pa gostovalo pri Slovanu v Ljubljani.
Gorenje: Anžič, Krejan 1, Ocvirk 1, Ojsteršek 1, Plaskan 2, Khimtchenko, Tome 2, Semerdjijev 3, Cvetko 1, Ilič 7(6), Lapajne
vos
Tesna zmaga
Gorenje B je v 17. prvenstvenem krogu včeraj v Rdeči dvorani premagalo Pomurko s 25:24. Po tem krogu je v vodstvu Radeče Papir z 28 točkami pred Gorenjem B z 22 ter Pomurko in Lisco s po 21 točkami.
Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru so v tekmi 16. kroga šoštanjski kegljači izvedli pravi podvig. Kegljači druge ekipe Konstruktorja so hitro povedli z 2:1 in z 90 keglji razlike. Vse je že kazalo na hud poraz Šoštanjčanov. vendar so zadnji trije kegljači potek igre obrnili povsem v prid gostov. Ti so namreč na koncu slavili s 6:2 ali za 117 kegljev razlike, izid pa je bil 5127:5010.
Kegljali so: S.Fidej 886 (1), Kramer 797 (0), Petrovič 822 (0), L.Fidej 898 (1), Hasičič 858 (1) in Glavič 866 (1).
S to zmago so se Šoštanjčani utrdili na tretjem mestu, zbirko točk pa bodo skušali še povečati v soboto, ko bodo v Šoštanju ob 16. uri pričeli tekmo z Miklavžem, ki se bori za obstanek. Že ob 13. uri bodo svoje srečanje za prvo mesto pričele kegljavke Šoštanja.
L.F.
Kako s športom v občini Šoštanj? • •••••••••••••••••• ^t ••••»•
Javni zavod ja ali ne?

NK RUDAR VELENJE
najveCM n NuniuSt >
GKflT
IIM lOllt MDAIUA
NAPOVED REZULTATA
HIT Gorica: Rudar
NAPOVED REZULTATA
HIT Gorica: Rudar
Cona stavnega lističa j« 200 Sit Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se leitevajo Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NK RUDAR.
FOJU
Ime in priimek, naslov
(itpolni čitljivo)
Z ukinitvijo športne zveze Velenje se je novonastala občina Šoštanj odločila, da bo sama urejala tudi področje športa. V ta namen je imenovala inciativni odbor, ki je izdelal študijo startegjje in razvoja športa v občini Šoštanj in ga dal na vpogled vsem svetnikom.
Iniciativni odbor, vodi ga Nino Ošlovnik, predlaga ustanovitev javnega zavoda. Ta bi prevzel objekte, ki so bili prej pod okriljem športnih društev in krajevnih skupnosti in, ki v zadnjih letih razen plačevanja amortizacije, v objekte niso vlagali nič. Zato so objekti po mnenju odbora v precej slabem stanju. Da pa bi tekmovalni šport povezali v celoto, so 7. februarja ustanovili športno zvezo Šoštanj na čelu katere je petčlanski odbor: Sevčnikar, Stevančevič, Ljubojevič, Natek in Žnidar. Športna zveza je že prijavljena in včlanjena tudi v Olimpijski komite Slovenije.
"Druga zadeva je javni zavod. Iniciativni odbor je pripravil smernice po katerih bodo svetniki, ki odločajo o tem, lahko sklepali. Kot kaže so mišljenja deljena, odbor in športniki pa smo prepričani, da
bi bilo javni zavod treba ustanoviti," pravi Nino Ošlovnik. Po njegovem je osnovni razlog, da do tega še ni prišlo, nova športna dvorana v Šoštanju, za katero še ni dogovorjeno lastništvo.
Iniciativcni odbor pripravlja tudi projekt trženja objektov, saj bodo občine za amortizaci-
Nlno Ošlovnik: "Športu v Šoštanju mesto, Id mu pripada''
jo športnih objektov morale same prispevati 30 odstotkov potrebnih sredstev. "Objekti kot so Partizan, rokometno igrišče, nogometno igrišče -garderobe in bazen so pa v zelo slabem stanju. Če stvari čim prej ne bo prevzela neka krov-
na organizacija, bo delovanje tega športa moteno. Še posebe pereč problem predstavlja bazen, ki ga ima v uporabi zasebnik; problem pa je tudi denacionalizacijski postopek za nogometno igrišče, ki teče že oc letaž93. Postopek se nikamor ne premakne, zato smo se obrnili tudi na gospoda Vošnjaka z željo, da on naredi kaj. Nogometnemu klubu Usnjar se lahko, če ne bo uredil garderob zgodi, da ne bo mogel tekmovati v novi sezoni. Drugi vzrok, da javnega zavoda še ni, pa je moje tudi bojazen, ki se pojavlja v okoliških vaških športnih društvih, da jim bo nekdo vzel objekte. Trdim, da bi bilo z javnim zavodom bolje poskrbljeno za vzdrževanje objektov. Z njim bi družno lahko nastopili proti državi, šport, tudi rekreativni pa bi v Šoštanju dobil mesto, ki mu pripada," je prepričan Nino Ošlovnik. Kakšna bodo razmišljanja svetnikov, pa bomo slišali takrat, ko bo predlog iniciativnega odbora prišel na dnevni red seje Sveta občine Šoštanj.
Milena Krstič - Planinc.
Državno prvenstvo v^ krosu
kopica najbdiičnejših mest za Velenjčane
V nedeljo je bilo v Mariboru državno prvenstvo v krosu za vse kategorije. Velenjski srednjeprogaši so zopet dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji;
Med pionirkami je Jasna Njenjič zasedla četrto mesto, med mlajšimi mladinci pa se je odlično izkazal Boštjan Buč z dragim mestom. Presenetil je vso konkurenco, saj je tekmoval z leto starejšimi tekmeci, njegov klubski kolega Sašo Njenjič je bil tretji, skupaj pa sta osvojila ekip-
no prvo mesto. Pri starejših mladincih je bil Uroš Žagar 6., med starejšimi mladinkami pa je kraljevala Kristina Obronek, ki si je priborila naslov državne prvakinje v teku s starejšimi tekmicami in napovedala nove rekorde na stezi v letni sezoni; Vlasta Pražnikar je bila v tej kategoriji tretja, kar je pomenilo ekipno zmago. Pri članicah je bila Slavica Poznič peta, pri članih Izudin Hrapič drugi in Janko Podgoršek četrti, to pa je bila nova ekipna zmaga za AK
Velenje. Zimski del sezone so srednjeprogaši sklenili več kot uspešno. Sedaj jih čaka poletni del, ki ga bodo pričeli 20. aprila na velenjskem stadionu z državnim prvenstvom na 10 km v članski in mladinski kategoriji in s pregledno tekmo za sestavo mladinske državne reprezentance. V Ljubljani je bilo državno prvenstvo za starejše mladince. Na 60 m sta Jana Pugelj in Alenka Majdak zasedli 4. in 5. mesto, enaki mesti sta dosegla pri mladincih na 60 m Matjaž Kranjc in Aleš Janžovnik,
na 60 m z ovirami pa je bil 4. Teodor Resnik. Na mitingu za ostale kategorije je bil odličen Marko Štor, saj je v kvalifikacijah in v finalu na 60 m z rezultatom 6,85 in osebnim rekordom premagal letošnjega državnega prvaka Božiča in se mu oddolžil za poraz na državnem prvenstvu. Odlična je bila tudi pionirka Neca Čepelnik, ki je zmagala na 60 m ovire s časom 9,53, ki napoveduje medaljo na državnem prvenstvu za pionirje, ki bo 16. marca v Ljubljani.
Smučarski skoki
Jerman In Kolenc v Harachov
Konec zimske sezone smučarskih skokov se bliža, zato se tekmovanja vrstijo vsepovsod. Na prenovljeni in večji skakalnici na Ljubnem ob Savinji je bila prejšnjo sredo tekma za pokal Coekta za mladince do 16 let. Zorko je bil 5., Ograjenšek 9., Živic 12. in Hriberšek i 3.
Za isto kategorijo je bilo v soboto še državno prvenstvo na 90 m skakalnici. Na 9. mestu je bil najboljdši Živic, 12. je bil Zorko, 15. Hriberšek, Ograješnek pa 21.V nedeljo je bila na Ljubnem še tekma za pokal Coekta ža dečke do 15 let. Najboljša med Velenjčani sta
bila Živic in Zorko na 9. in 10. mestu.Odličen je bil Jure Jerman, ki se je konec tedna udeležil dveh močnih tekem za medcelinski pokal v Nemčiji. Na prvi seje uvrstil na 29., na drugi pa 16. mesto in bil drugi najboljši v naši reprezentanci.
Dodajmo še to, da sta Jure Jerman in Peter Kolenc s trenerjem Slavkom Škoflekom v ponedeljek odpotovala v češki Harachov, kjer bosta kot pred-skakalca nastopila na tekmi svetovnega pokala v smučarskih poletih na 180-metrski velikanki.	J.O.
Karate
Kadirič štajerski prvak
Karate zveza Maribor je izvedla 5. odprto mednarodno prvenstvo Štajerske, ki se ga je udeležilo preko 300 tekmovalcev iz Slovenije in tujine, med njimi pa so bili tudi nosilci medalj z evropskega in svetovnega prvenstva. V tej izredno močni konkurenci je član velenjskega karate kluba Dževad Kadrič zmagal v kategoriji članov nad 80 kg. Pri mladincih je bil Boštjan Jelen peti, pri mlajših dečkih pa sta
Odprto prvenstvo Danske
Dober nastop koroških plesalcev
Prejšnji mesec se je v Kopenhagnu odvijal eden največjih turnirjev v standardnih
Vasja Kašnlk - Alfa Cverlln Pušnlk
in latinskoameriških plesih v Evropi. Udeležilo se ga je preko 800 plesnih parov iz 24 držav in 198 plesnih klubov. Med njimi sta bila tudi dva pionirska plesna para koroškega plesnega kluba
Devžej iz Slovenj Gradca Vasja Kašnik - Alja Cverlin Pušnik in Domen Slapnik - Špela Vodeb.
Vasja in Alja sta s 5. mestom v kategoriji latinskoameriških plesov dosegla enega največjih uspehov plesnega kluba z vsega triletno zgodovino. Za mlada plesalca je to po 2. mestu v latinskoameriških plesih ter 6. mestu v standardnih plesih na odprtem prvenstvu Londona in 6. mestu v latinskoameriških plesih	na
internationalu v Londonu . jeseni 1995, velik uspeh. Domen in Špela sta z uvrstitvijo v polfinale tega turnirja dosegla prvi večji mednarodni rezultat.
Vasja in Alja, ki plešeta tri leta, sta v začetku leta prestopila v kategorijo mlajših mladincev. V pionirskem razredu pa sta zmagala kar na nekaj domačih kvalifikacijskih turnirjih, visoka mesta sta zasedala
tudi na rating turnirjih, na zadnjem državnem prvenstvu v desetih plesih pa sta zasedla tretje mesto. Njuni uspehi so gotovo pripomogli, da se v klub včlanju-je vse več mladih dečkov in deklic, željnih plesnega znanja in tekmovanja, baza zanje pa je seveda zelo razvejana plesna šola, ki plesno opismenjuje velik del Koroške, svoje plesne korake pa usmerja še do Slovenskih Konjic, v Savinjsko dolino in v Mursko Soboto, od koder se prav v teh dneh v klub včlanjuje kar nekaj novih obetavnih mladih plesnih parov.
Koroški plesni klub Dovžej tako vztrajno širi svojo kadrovsko bazo, za strokovno nadgradnjo pa skrbi trenerski team Urša Gestrin, Matej Sagmeister in Franjo Kožar.
24. marca bo klub v slovenj-graški športni dvorani organiziral tudi velik kvalifikacijski plesni turnir, ki bo, kot vsi dosedanji, velik plesni in družabni dogodek. Odziv gledalcev in sponzoijev ter javnosti je bil vselej zelo opazen, podpirajo pa ga tudi vse boljši rezultati plesnih parov koroškega plesnega kluba E>evžej iz Slovenj Gralca.
Zgonjanin, v šahu Boris
Društvo upokojencev Velenje
Lepi dosežki v športu in rekreaciji Br<šar- 7vf
r	■	* rib sta ulovila
Velenjsko društvo upokojencev s preko 3.200 člani se ob ostalih oblikah delovanja lahko pohvali tudi z množično športno in rekreativno dejavnostjo ter lepimi športnimi dosežki svoji članov in članic. Odlične 'športne i^ide športniki upokojenci potijujejo iz leta v leto.
Upokojenci in upokojenke velenjskega društva imajo ?e vrsto let na voljo različne športne in rekreativne obelike. To so sekcije za kegljanje, ulov rib, streljanje z zračno puško, šah, smučanje, balinanje in od lanskega leta naprej tudi "rusko" kegljanje.
Več kot desetletje je športni referent v društvu Ivan Hojan,
ki je zelo ponosen na dosežke članov in članic v preteklih in zlasti v lanskem letu. "Naši člani in članice so lani uspešno sodelovali na društvenih in meddruštvenih, medobčinskih, regijskih in državnih prvenstvih in tekmovanjih. Seveda smo ob tem izvedli še prijateljska srečanja, trimske in planinske pohode ter izlete, v zimskih mesecih pa tudi turnirje v "šnopsu " in taroku.
Najboljši v sedmih, sekcijah si gotovo zaslužijo, da jih omenimo, čeprav zahvala in priznanje velja vsem - za spodbudo, še lepše dosežke in večjo množičnost. Torej, v kegljanju je bil najboljši Boro
Marko Očko in Ervin Vešligaj zasedla peto in šesto mesto.
D.B.
Uspešni tudi "tigri"
Na odprtem prvenstvu v Mariboru so nastopili tudi člani Karate kluba Tiger. V močni konkurenci je Omer Tabakovič dosegel šesto mesto, bil pa je edini, ki je z osmimi leti starosti nastopil v konkurenci do 12 let. S prvim in tretjim mestom sta se izkazltli Alisa Redžič in Alma Rahmanovič.
V športnih borbah je bil Željko Banovič v kategoriji do 45 kg peti, v katah pri starejših dečkih je bil Bego Avdič drugi, prav tako v katah pa je bil Arsen Gashi peti. V kategoriji nad 50 kg se je Mehmedalija Jusič v borbah uvrstil od 5. do 6. mesta, pri članicah pa je Mirsada Tabakovič v absolutni konkurenci osvojila četrto mesto.
Alpsko smučanje
Ani prvo in drugo mesto
Na Rogli je bil veleslalom vzhodne regije, na katerem je nastopilo 115 cicibank in cicibanov. Pri cicibankah je zmagala Ana Drev, 29. je bila Tina Zager in 35. Ines Vrabič; pri cicibanih so bili Matic Meža 14., Jernej Voršič 21., Domen Strupeh 24. in Jernej Rošer 45.
Prav tako na Rogli je bilo v nedeljo še državno prvenstvo v veleslalomu, tekmovalo pa je 133 cicibank in cicibanov. Ana Drev je bila druga, tudi z drugim najboljšim časom med vsemi nastopajočimi, pri cicibanih pa se je Jernej Voršič uvrstil na 31., Matic Meža na 39. in Domen Strupeh na 60. mesto.
Franc Oštir in Jožica Švajgel, izredno uspešni so bili strelci z zračno puško Stane Rek, Marica Mogilnicki in Kristina Jehart, najboljši smučar je bil Vlado Detela, najbolj natančna v balinanju sta bila Rudi Hudarin in Marica Bencik, v "ruskem" kegljanju pa sta bila za začetek najbolj uspešna Ivan Gradečak in Štefka Drolc. Seveda moram poudariti, da so se zlasti strelci izkazali tudi v državnem merilu, ostali pa na drugih tekmovanjih in v tednu upokojencev. Razumljivo je, da prav vseh posameznikov in njihovih uspehov ne kaže naštevati. Veljajo pa vsem moje iskrene čestitke,
Ivan Hojan: "Športna In rekreativna tekmovanja upokojencem pomenijo zelo veliko"
predvsem pa povabilo, da se v letošnjem letu tekmovanj udeležijo v še večjem številu," pravi Ivan Hojan.
B.Mugerle
za pokal Maximarket
V soboto so na Pokljuki izvedli že 22. pokal Maximarket, na katerem vsako leto nastopajo najmlajši smučaiji iz vse Slovenije (letniki 87, 88, 89 in mlajši). V posameznih kategorijah so lepe uvrstitve dosegli tudi upi velenjskega smučarskega kluba. Cicibanke (letnik 87): 3. Špela Osterc, 6. Tamara Jerič; cicibanke (88): 32. Dunja Tinauer; cicibani (88): 13. Andraž Voršič; cicibani (89 in mlajši): 10. Miha Rošer, 55. Vid Osterc.
^ir
Souah ••••••
V soboto turnir v Rdeči dvorani
ŠRZ Rdeča dvorana in Squash klub Velenje bosta v soboto v Rdeči dvorani izvedla 3. turnir pod okriljem slovenske zveze v ženski in moški konkurenci. Prijave sprejemajo najkasneje do 8. marca do 14. ure, istega dne bo v Rdeči dvorani ob 19. uri žreb, turnir pa bodo v soboto pričeli ob 9. uri.
o hribih in dolinah
Bliža se Arničev pohod
Planinsko društvo Luče ob Savinji in Savinjski Meddruštveni odbor PD vabita v soboto, 16. marca, na 6. Arničev zimski pohod na Raduho. Posvečen bo slovenskemu skladatelju Blažu Arniču (1901 -1970), rojaku izpod Raduhe.
Začetek pohoda bo med 6.30 in 8. uro pred gostilno Kmet v Lučah, kjer se bodo vsi udeleženci lahko okrepčali s čajem in dobili ustrezne informacije. Nadaljevanje mimo spomenika skladatelja in penziona Raduha, za lesenim mostom čez Savinjo strmo navzgor po markirani poti do Nadlučnika in planine Loke, kjer se pri planinski koči konča obvezen del poti. Skupno 3 ure Zmerne hoje. Organizator na Loki zagotavlja brezplačen čaj, evidentiranje pohodnikov in tri praktične nagrade. Oskrbnika bosta poskrbela za okusno in razmeroma
ceneno prehrano, zato naj planinci na enodnevni pohod ne tovorijo prevelikih nahrbtnikov. O podaljšanju poti na razgledni vrh pa bo odločila Gorska reševalna služba Celje, ki bo spremljala pohod, glede na vremenske razmere. Vsi pohodniki naj bodo ustrezno opremljeni za zimske razmere, saj je iz Luč na Raduho nad 1.500 m višinske razlike.
In zakaj pohod? Z njim gojimo tradicijo zimskih visokogorskih pohodov v Sloveniji, ki imajo že več kot 30-letno tradicijo. Spominjamo zbrane na kulturne in turistične vrednote krajine. Pa tudi opozarjamo pristojne za nujnost postopne posodobitve ceste Ljubno-Luče, ki je bila močno poškodovana v katastrofalni poplavi novembra 1990 in še vedno ni sanirana.
Delovni žalski planinci
Žalec - Na rednem občnem zboru so se sestali člani Planinskega društva Žalec. Društvo šteje več kot 500 članov, v svojem upravljanju ima dva planinska domova, in sicer na Bukovid in Šentjungertu.
Poročila govorijo, da je bilo preteklo obdohjp zelo delovno. Posebno delavni so bili mladi, ki so se udeležili pohodov, izletov in orientacijskih tekmovanj. Pripravili so tudi dve izmeni planinskega tabora na Pokljuki, posebno ponosni pa so na svoja dva domova, ki jih je lani obiskalo več kot deset tisoč planincev. V programu dela za letošnje leto so zajete vse tradicionalne prireditve, skrb za oba domova in številne obiskovalce. Za predsednika so ponovno izvolili Janeza Megliča, na koncu pa poslušali predavanje Matica Jošta o himalajski odpravi.
-or
Planinska članarina
Po vseh mogočih zapletih je PZS končno le pričel pošiljati svojim društvom širom po Sloveniji znamkice za plačilo planinske članarine. Zamuda ni nastala po krivdi PZS, ampak so nastale težave pri uvozu surovin, ki so potrebne za izdelavo hologramskih znamkic. Planincem se opravičuje za zamudo, ki pa, kot vemo, ni nastala po krivdi planinske organizacije.
Planinska društva na koncu vsakega leta določijo višino članarine za prihodnje koledarsko leto. Pri tem v večini društev upoštevajo priporočila Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Višina članarine se razlikuje po starostnih skupinah članov in po ugodnostih, ki jih nudi.
V	Planinskem društvu Velenje znaša članarina za leto 1996 za A-člane 3.000 tolaijev. To vrsto članstva se priporočajo tistim planincem, ki se odpravljajo na zelo zahtevne ture ali pa celo v tuja gorstva. A-£lanarina poleg vrste drugih ugodnosti, kot so popusti pri naročnini Planinskega vestnika, nakup stenskega koledarja, prenočevanje v planinskih postojankah, nakup izdaj planinske založbe in brezplačne usluge planinske knjižnice nudi še zavarovanje reševanja v evropskih gorah in 50 % višje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju kot ostale vrste članarin. B-članarino poravnajo odrasli člani in znaša 1.000 tolarjev. Mladinci do 15 let sodijo v kategorijo C2-članstva, dijaki in študentje pa so C1-člani in članarina znaša za njih 400 tolarjev, C2-članarina pa 300 tolarjev.
Planinci nad 70 let starosti so pri plačilu članarine upravičeni do 40% popusta, C-člani pa lahko v primeru družinskega članstva uveljavljajo 50% popust. V letošnjem letu zadnjikrat veljata še obe vrsti starih izkaznic. Novi člani in tisti, ki bodo izkaznice zamenjali, pa morajo ob plačilu članarine s seboj prinesti še fotografijo (3 x 4). Nekateri, predvsem novi člani, morda ne vedo, kako se ta članarina porabi. Društvom ostane za njihovo dejavnost 50 % B- in C-članarine ter 16 % A-članarine. Ostalo odvedejo Planinski zvezi Slovenije, ki ta sredstva porabi za gradnjo in vzdrževanje visokogorskih postojank.
V	zadnjih letih število obiskovalcev gora naglo narašča, žal pa je med njimi precej takšnih, ki niso pripravljeni plačati članarine PZS. Tem planincem sporočamo, da vodstva društev in zveze opravljamo svoje delo prostovoljno in da naši člani veliko svojega prostega časa žrtvujejo za vzdrževanje planinskih poti in postojank.
Članarino lahko poravnate v pisarni PD velenje vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 10. ure, torek in četrtek pa od 17. do 19. ure ali pa pri poverjenikih v planinskih sekcijah.
Afa Ha
7. marca 199
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856 711. Zdravniki:
Četrtek, 7. marca - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. R.Oskar in dr. Urbane
Petek, 8. marca - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 9. marca - dežurni dr. Grošelj in dr. Kozorog Nedeljo, 10. marca - dežurni dr. Grošelj in dr. Kozorog Ponedeljek, 11. marca - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Torek, 12. marca - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. V.Renko in dr. Pirtovšek Zobozdravstvo: 9. in 10. marca dr. Janežič Ivan (dežurstvo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61 v Velenju). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 8. februarja do 15. marca -Tomo Wankmiiller,dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
Upravna enota Velenje
llmrtf: VlaSimTr Xvber?>ek* raj! Lopatnik pri Velenju št. 15; Slavko Podvratnik, roj. 1937, Skorno pri Šoštanju št. 51; Albin Knez, roj. 1914, Hrastnik Novi dom št. 52; Pavla Korotančnik, roj. 1917, Velenje, Ul. Lovra Kuharja št. 4; Genovefa Witmejer, roj. 1924, Škale št. 173; Zora Orač, roj. 1922, Rogaška Slatina, Šlandrova ul.št. 10; Jože Verdel, roj. 1929, Pemovo št. 35; Janez Ar-zenšek, roj. 1925, Pmek št. 7; Terezija Krivec, roj. 1907, Virštanj št. 44; Marija Tumšek, roj. 1910, Cesta na ostrožno št. 133, Celje; ljudmila La-bus, roj. 1928, Velenje, Šercerjeva c.št.l; Matilda Jehart, roj. 1911, Šoštanj, Prešernov trg št. 11; Matilda Juhart, roj. 1919, Petelinjekšt. 6;
Marija Goričan, roj. 1909, Žalec, Šlandrovtrgšt 30.
Upravna enota Žalec
II aaaaaaaaaaaaaaaaaa«
Smrti: Mohor Lever, star 83 let, upokojenec, Šmartno ob Dreti 59; Jožef Karo, star 64 let, upokojenec, Tešova št. 22; Marija Felicijan, stara 86 let, upokojenka, Lipje št. 19; Marija Novak, stara 74 let, upokojenka, Prebold, Na zelenici 1, Marija Jero-mel, stara 85 let, upokojenka, Mi-gojnice št. 23/a.
Upravna enota Mozirje
■ d *Baaa*aaa«» ara a a * * a »
Smrti: Jožef Krumpačnik, 1911, Planina 29; Franc Zalesnik, 1903, Floijan pri Gornjem Gradu 4; Franc Tominšek, 1916, Šmartno ob Dreti 51.
IMI	11(1	1 v	E i, mi:
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 26. februarja do 3. marca 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
1.3. AMP Zavodnje.......140 mikro-g/m3
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
| r B2T. Z □». t BM. t BI. 1 Dt 3 bIT
J3QO je imeti OPEL
OPEL ASTRA ECO s PETIMI VRATI je opremljena z zanesljivimi varnostnimi sitemi, ki jih pričakujete od Opla - zračna blazina, bočne ojačitve, aktivni varnostni pasovi in zaščita pred krqjo. Prikupna ASTRA ECO postane še prikupnejša, ko zvemo za ugodno ceno. Zdaj je naprodaj že za 22.950 DEM. Z vozilom znamke OPEL vam bo J3RO.
Pooblaščen prodajalec in serviser vozil OPEL ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO AVTOHIŠA JAKOPEC, KOSOVELOVA 10, VELENJE, TEL: 063/055-075
I
AVTOPREVOZN1ŠTVO IN SERVISI
d.d. VELENJE
novo! novo!
NOVO!
APS d.d. Velenje s 4. 3. spreminja odpiralni čas obratovanja TEHNIČNIH PREGLEDOV, prilagojen željam strank.
Od 4. 3. TEHNIČNI PREGLEDI APS d.d. obratujejo vsak delovni dan od 7. do 17. ure, razen sobote, nedelje In praznikov.
ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO!
TEHNA d.o.o. PTUJ
IZDMLAVA V9MH VMT ŠTAMUUK
STAVPILJKELA	,HK0 NAROČITE PRI
PAPIRMCAPER	O.ASKERCEVAc 11.
ŠOSTAN	J TT (06Jl 831 - Ki
0t'o,rs.ca* S	■ 13 . v sonolo S •12
ČETRTEK, 7.MARCA: 6.00 Dobro jutro;. 6.15 Na današnji dan; 6.3 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dohodnina - kontaktna c ja; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Pon 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.3 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški i 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Pore 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.4 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdra 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec t 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Pon 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.3 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 F 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 F Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, Y kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 1 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 10.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.; Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 K kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, I blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, I kaj; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duh iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 11. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.31 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijsko poročilo; 8.3 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.3 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 A no; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.001 jkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 12. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.3 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski na-1 sveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Pon 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Pon 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.3 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 13. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.3 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 f Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 f svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Pore 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.a Na svidenje;
KINO
DOM KULTURE VELENJE
Ob slovensVpTemien* *■*"*■"* Četrtek, 7.3. ob 20. uri ŽENSKA ZA UMRETI, komedija Režija: Gus Van Sant Vloge: Nicole Kidman (Zlati globus v žanru komedije), Matt Dillon Mlada televizijska novinarka tako močno hlepi po slavi, daje zanjo pripravljena storiti karkoli, če je treba, celo umoriti svojega moža... Film z izjemnim uspehom v ZDA! Nedelja, 10.3. ob 10. uri ^ KOŠARKARJEV DNEVNIK - mladinska drama Režija: Scott Kalvert Vloge: Leonardo DiCaprio, Bruno Kirby...
Jim je zvezda srednješolske košarkarske ekipe, toda mladostniška razposajenost se sprevrže v vse bolj tvegane podvige in v njegov dnevnik nekoč zapiše: "Sem vam povedal, kdaj sem prvič okusil heroin? Nanekrat si vsega zmožen." In preden se Jim reši tega gorja, potone prav do dna.
Ker je film dejansko narejen po dogodkih iz dnevnika mladega košarkaša, je izredno pretresljiv. Nedelja, 10.3. ob 18. uri Ponedeljak, 11.3. ob 20. uri AMERIŠKI PREDSEDNIK - romantična komedija
Ameriški predsednik, vdovec, ki sam skrbi za odraščajočo hčer, se
kljub neštetim dolžnostim do k zaljubi v aktivistko in zastopnico okoljevarstvenikov. Razmerje bi resnično rad obdržal, toda opravka ima z javnim mnenjem, zbiranjem glasov, volilnim nasprotnikom ter čisto običajnimi stvarmi, kot je z nek, kot je naročilo rož v cvetličarni, kot je vožnja z avtomobilom, zabava s hčerko, il Film je dejansko posrečen prikaz predsedniške kampanje s priokusom ljubezenske zgodbe.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9.3. ob 20. uri AMERIŠKI PREDSEDNIK -tična komedija Nedela, 10.3. ob 17. uri KOŠARKARJEV DNEVNIK - dr<
KINO ŠMARTNO OB PA
UKVttUKtf""'
Nedelja, 10.3. ob 15.30 url AMERIŠKI PREDSEDNIK -
dija
Ponedeljek, 11.3. ob 18. uri KOŠARKARJEV DNEVNIK - drs
Rezervacije vstopn/c: vsak det*1 nik od 8. do 14. ure samo na telefon K/na Velenje št 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
Ni smrt tisto kar, nas loči
in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanjo so razdalje, kraj in čas.
Kar bilo je duši najdražje, pobrala nam v cvetju je smrt in iztrgala iz življenja našo predrago mamo, babico in prababico
LJUDMILO LABUS
rojeno GROS 21.8.1928 iz Šerceijeve 1 v Velenju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in jo v tako velikem številu pospremili na
njeni prerani zadnji poti. Iskrena hvala gospodu Semetu za poslovilne besede, godbi, pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Neutolažljivi otroci, vnuki in pravnuki, bratje in sestre ter ostali
sorodniki.
MALI OGLASI
MOLZNI STROJI Iz uvoza že po 140.000,00 SIT! Rezervni deli za molzne stroje, čistila in ostala oprema po ugodnih cenah. Pokličite! Ivan Lukman, Tabor 22, Tabor. Mobitel 0609-626-564 telefon (063)-726-543, zvečer.
ODLIČNO LEGLO NEMŠKIH OVČARJEV, čistokrvnih z rodovnikom, prodam. Telefon 855-312. KMETIJO 2,5 HA v Šentilju dam v najem. Telefon 841-196. MIZO S ŠTIRIMI STOLI ter otroško posteljo prodam. Telefon 851-134 zvečer.
BLAGAJNO ECR 011OUVET1, prodam za 25.000,00 sit. Telefon 854-122.
OTROŠKI AVTO SEDEŽ in postelji co z jogijem ohranjeno prodam. Telefon 853-329.
EL BOBNE DINAKORD komplet s stojali in činelami prodam. Telefon 885-568.
PLUG, OBRAČALNI, ENOBRAZDNI
10 col, prodam. Telefon 888-240 zvečer.
DVA BIKCA, sivčka težka 150 in 80 kg za nadaljno rejo, prodam. Telefon 895-231.
PLESKAR DOBI SLUŽBO, redno delovno razmerje, delo v Velenju, osebni dohodek po dogovoru. Telefon 858-804 zvečer. R-4 GTL, L87, temno modra, reg. 7/96,90.000 km, prodam za 2.900 DEM. Telelefbn 852-731. 3 T. VILICE OD VILIČARJA in dve uteži za traktor Torpedo 55, prodam. Telefon 882-883. 210 LITRSKO SKRINJO PRODAMO. Telefon 856-925.
BREJO KRAVO PRODAM. Telefon 851-557.
TEUČKO FRIZIKO, težko 150 kg, prodam. Telefon 893-071. OPEL KADET 1,2, letnik 81, reg. 96/11 prodam za 3000 DEM. Telefon 850-625.
ZAPOSLIM ŠIVILJO, KVALIFICIRANO, z izkušnjami in dobrimi delovnimi navadami. Telefon 882-100. KINTE-KUNTE prodam ali dam v najem. Telefon 851-776 Štefan. PRAŠIČA 110 kg in traktorsko škropilnico 3401, prodam. Telefon 885-152. JUGO 45, KORAL, letnik 91, reg. do 2/27, prodam. Boštjan Krajcer, Paka 43 a, Velenje.
SLOVENSKO-AMERlSKO POD-JETJE išče sodelavce in vodstveni kader. Prednost srbohrvaško govorno področje. Pisne ponudbe z naslovom in tel. štev. posredujte na Naš čas z oznako šifre "Honorar".
VWTRANSPORTER (zaprti), letnik 95/5, v garanciji, prodam. Telefon 858-129.
TEUCO SIMENTALKO, brejo 9 mesecev in kiperbush peč prodam. Telefon 882-732.
GOLF DIZEL, JXD, letnik 87, reg. do 10/96, prodam za 8000 DEM. Telefon 857-163. SUPER NITENDO DVA J0EST1KA
ena disketa s štirimi igricami, prodam. Telefon 893-368.
PRIKOLICO ADRIA 380 QSL + dodatna oprema, prodam. Telefon 854-113.
VERIGE ZA TRAKTOR PRODAM.
Telefon 885-652. FORD FIESTO 93,5 V, prodam, možno na kredit. Telefon 851-226. ŽENSKI USNJEN KOMBENZION
za motor, št. 38/40 prodam. Telefon 856-834.
GORICA - Ugodno prodam stanovanjsko hišo na sončni strani Gorice z razgledom na Velenje. Cca 300 m2, lepo razporgenih in sicer Vhod v medetaži. Prvo nadstropje:veža, kuhinja (opremljena z vsemi gospodinjskimi aparati), ločena jedilnica, povezana z dnevno sobo in galerijo, stranišče za goste; Spalni del:velika veža z ograjenimi omarami, kopalnica, dve spalnici; Galerija: dnevni del, tuš, vse obloženo s ploščicami, dve kleti; Garaža-parkimi prostor; Lepo urejen vrt Informacije po 19. uri po telefonu 063-411-160 ali 0045-311-615-12._
VEČJE KOLIČINE SENA, prodam za 14 sit. Telefon 893-723.
OTROŠKO POSTELJICO BELO, kakor nova, ugodno prodam. Telefon 852-996._
ROLETE, 2ALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943.
V	VELENJU PRODAMO ENOSOBNO STANOVANJE. Telefon 856-899.
V	MISUNJI PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo. Telefon 856-899.
V	NAJEM ODDAM TROSOBNO STANOVANJE, cena samo 300 DEM/MES, kasneje možen odkup. Telefon 856-974.
HI-FI STOLP GORENJE z zvočniki, ugodno prodam. Telefon 850-630
ali 892-151._
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Teffax:063-856-899.
TROSOBNO STANOVANJE, 84
m2 v prvem nadstropju na Kardeljevem trgu, jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18. uri po telefonu 853-019.
DVA TELETA stara 10 tednov,(telička)za zakol ali nadaljno rejo (mlečna pasma), prodam. Telefon 857-219.
RENAULT 21 NEVADA GTD, karavan, prodam. Letnik 92, garažiran, dobro ohranjen, letnik 92, prodam. Telefon 0602-55-140. V OKOLICI VELENJA NAJAMEM manjšo njivo ali vrt Telefon 852-569 od 20. do 22. ure. NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL išče pevko ali pevca. Telefon 893-262.
AUTO MAURER TEL. 063/ 853 730	RACER NEXIA
D/VEWOO	
	
	
PREKUCUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica Velenje. TELIČKA 100 kg težkega za nadaljno rejo ali zakol, prodam. Telefon 895-108.
TEUCO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 882-835. RENAULT CAMPUS 5, letnik 92/34.000 km, prodam. Telefon 853-087.
POCENI PRODAM BEL DELOVNI PULT za kuhinjo z enojnim pomivalnim koritom in vg. pečico, (kuh. plošča 2p + 2 c). Telefon 853-884. KOMBINIRANO UTOŽELEZNO PEČ za centralno ugodno prodam. Telefon 893-157. NOVO GORSKO KOLO na 18 prestav, prodam za 5000 sit ceneje od trgovinske cene. Telefon 893-146.
]
UREDITEV STARIH
Stara okna so pogosto problematična. Nimajo samo slabe toplotne prehodnosti k, ampak tudi pogosto slabo tesnilo. Tudi tu ne velja pravilo: najprej najcenejše In najenostavnejše rešitve. Vaša okna bodo tesnila, £e boste ponovno nastavili okovje ter nalepili ali vgradili dodatna tesnila. Toplotno prehodnost k In tesnost tudi izboljšate, če namestite dodatno okensko steklo ali pa zamenjate termopansko zasteklitev s stekli, Id so polnjena z Inertnimi plini. Na ta naCin zmanjšate prehod toplote skozi okno za več kot 50 %. Za dodatno steklo se odločite, če okvir in okovje okna preneseta dodatne obremenitve. Zamenjajte enojno zasteklitev z izolacijsko, £e to lahko obstoječa konstrukcija prenese.
Zapolnite reže okoli okenskega okvirja, Id je pri starih oknih slabo zapolnjena (zapenite s poliuretanom). Če so to stara, 2e dotrajana okna in nimajo dovolj dobre Izolacijske vrednosti, je treba vgraditi nova.
Energetika svetovalna pitama Velenje vodja pisarne, mag. Branko Caglič
dy
ENERGETSKO SVETOVANJE
Mestna občina Velenje, županova
pisarna, tel. 856-151
ali POP d.o.o., tel. 855-861
CENITEV NEPREMIČNIN IN PRE-MIČNIN za vse namene po najsodobnejših metodah.Telefon 720-796.
TRI BIKCE, 120 kg, sivorujave prodam. Telefon 881-192. GOLF DIZEL, letnik 78, reg. 96/11 prodam ali zamenjam za Jugo 45-55 z vašim doplačilom. Telefon 882-880. BTV, ekran 55 Korting, prodam za 200 dem. Telefon 881-054. JAMAHA SR125 letnik 95, prodam. Telefon 854-733. RISALNO DESKO A O FORMAT, PRODAM. Telefon 850-703.
n iiMGtlhife.
POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660
Bolečina se da skriti,
tudi sobe zatajiti, le Tebe mož in a ti, ne more nihče nadomestiti
V 36. letu starosi nas je za vedno zapustil ljubeči mož, ati, sin in
brat
VLADIMIRAVBERSEK
iz Lopatnika pri Velenju 28.6.1960 - 25.2.1996
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov grob s cvetjem, darovali sveče in nam izrazili pisna ali ustna sožalja. Zahvaljujemo se vsem Vladovim sodelavcem RLV, dr. Žubrovi in dr. Urbancu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Mojca, hči Monika, mama, sestra in brat z družinama.
ZAHVALA
Tiho se je poslovila od nas draga mama, stara mama in babica
MARIJA FELICUAN
izLipja
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji
darovali cvetje in sveče ter za svete maše in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvalujemo. Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Kraševcu za lepo opravljen
obred in tolažilne besede. Hvala Francu Viher za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in
praporščakom.
Posebna zahvala velja Silvi, Julčki in Stanku, družini Lešnik in Stinki Višnjar za njihovo pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Martini in dr.
V. Renko. Vsem še enkrat lepa hvala!
Vsiljeni.
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu od dragega moža, sina, brata in strica
PETRA FEVŽERJA
s Finžgarjeve 4 v Veleryu 1936-1996
Iskrena hvala družinam Janič, Lah, Rihard Špital, Zgonjanin, Jožici Čas in Hriberšek za pomoč v težkih dneh. t Hvala vsem sosedom in prebivalcem Finžgarjeve in Tomšičeve ulice za darovano cvetje in sveče ter izraženo ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala vsem znancem in prijateljem od blizu in daleč za darovano cvetje in
sveče ter številno spremstvo k večnemu počitku. Enaka zahvala velja vsem udeležencem Zveze šoferjev in avtomehanikov Velenje, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred ter gospodu Semečniku za ganljiv
govor ob slovesu.
Žena Pepca s sorodniki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JOŽETA KOPRA
10J.1914-23Jt.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelejem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala dr. Ivanu Kralju za dolgoletno zdravljenje. Zahvala gospe Tei Devič za izrečene besede slovesa, gospodu duhovniku, ZB NOV, GD Velenje, pevcem ter gospodu Hudobrezniku za odigrano Tišino.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI.
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas' uvričen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Pianinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posamezne^ izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: KHIllJKIMIIf Iftftl Grafična priprava, tisk in od prema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Rak ni smrt. Moramo in moremo ga zdraviti in tudi premagati!
V dneh od 1. do 8. marca poteka v Sloveniji teden boja proti raku In če že drugače ne, boste mnogi vsaj v teh dneh kdaj pa kdaj pomislili na to bolezen, kije eden najpogostejših vzrokov smrti.
jo ozdravitev naredi največ kar sam. In če se kdo zna boriti, potem so to zagotovo ljudje, ki so zboleli za rakom!
Ljudje se ponavadi o raku ne pogovaijamo radi in večina odganja že misel nanj, a kljub temu v Slov-
eniji za rakom vsako leto zboli okoli 6000 ljudi. Bolezen ne izbira in tu smo vsi ljudje zares enaki. Že misel na to, da si zbolel za rakom je grozna, še težje je sprejeti dejstvo, da si bolan, in daje ta tvoja bolezen huda, še več, celo smrtna je. Mnogi obu-pavajo, ne verjamejo v nič več, ko pa človek postavi vse stvari na svoje mesto, spozna, da se je treba boriti, vztrajati in zmagati. Saj ta boj z rakom zares ni lahak, a onkološka znanost je v zadnjih letih že močno napredovala in se lahko pohvali s kar precejšnjo uspešnostjo pri zdravljenju te bolezni.
Seveda je uspešnost odvisna od marsičesa, vendar lahko danes z gotovostjo trdimo, da je nekaj oblik raka že skoraj popolnoma ozdravljivih, pri mnogih pa se z zdravljenjem lahko življenje bolnika precej podaljša. Poleg učinkovitih zdravil, pa je seveda potrebna predvsem močna volja bolnika, ki lahko za svo-
Kratek pregled onkološke znanosti
Prvo posebno ustanovo za bolnike obolele za rakom so že leta 1740 ustanovili v Franciji, leta 1775 pa je Percival Pott na osnovi opazovanj opisal posebno obliko kožnega raka na koži mod, ki je prva opisana poklicna bolezen. Z opazovanji in raziskavami rakavih obolenj so nadaljevali in v 19. stoletju dosegli že nekaj uspehov pri proučevanju te bolezni. Tako je angleški zdravnik Thomas Hodgkin že leta 1832 opisal simptome za maligno obolenje limihega sistema, ki se po njem še danes imenuje Hodgkinova bolezen. Modernejše ustanove za proučevanje in zdravljenje obolenj za rakom pa so seveda začeli množičneje ustanavljali šele konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Iz tega obdobja je ohranjenih tudi več časopisnih poročil, ki poročajo o uspehih pri zdravljenju raka. Slovenski narod je leta leta 1904 tako objavil
članek z naslovom "Rak ozdravljiva bolezen", ki pravi naslednje: "Asistent na kirurgični kliniki na Dunaju, dr. Alfred Exner, poroča, da je pri dveh starejših ženskah ozdravil raka na prsih z radijevimi žarki."
V bivši Jugoslaviji je bila prva ustanova za proučevanje in zdravljenje raka ustanovljena leta 1931 v Zagrebu, z imenom "zavod za radium terapiju", leto dni kasneje pa so enak zavod ustanovili tudi v Beogradu. Oba zavoda sta bila kadrovsko in materialno slabo opremljena, saj. nista imela niti potrebnih rentgenskih aparatov za obsevanje. "Banovinski zavod za zdravljenje in raziskavo novotvorb v Ljubljani", kot se je bolnišnica uradno imenovala, je bila ustanovljena 1. septembra leta 1938 in je bila prva prava ustanova v nekdanji Jugoslaviji, ki se je ukvarjala s proučevanjem in zdravljenjem rakavih obolenj. Začetki slovenske onkologije pa segajo v leto 1921, ko je primarij "Banovinske bolnice" v Brežicah dr. Josip Cholevva ustanovil svoj onkološki laboratorij. Kljub pičlim finančnim sredstvom je vztrajal pri svojem delu in imel že leta 1924 prvo predavanje o svojih poskusih na živalih. Dr. Cholewa je dal tudi pobudo za ustanovitev "jugoslovanskega odbora za pobijanje raka", poleg
dr. Pogačnika pa je najzaslužnejši za ustanovitev onkološkega inštituta v Ljubljani. Dr. Cholewo, ki je bil tudi redni profesor onkologije na ljubljanski medicinski fakulteti, lahko u-pravičeno štejemo za začetnika sodobne slovenske onkologije. 1. septembra leta 1938 so torej v bivših prostorih šentpe-terske vojašnice v Ljubljani odprli pomembno pridobitev za tedanje čase in dobro osnovo za današnjo osrednjo slovensko inštitucijo za proučevanje in zdravljenje onkoloških obolenj. Ustanova, ki jo je vodil primarij dr. Josip Cholewa do svoje smrti leta 1942, je bila opremljena s tremi rentgenskimi aparati za obsevanja, imela je za takratne čase moderno opremljen laboratorij in bolniške sobe s 30 posteljami. Na inštitutu je bilo ob ustanovitvi zaposlenih 5 zdravnikov, kemik in inženir, zanimiv pa je tudi podatek, daje ustanovo v prvih štirih mesecih njenega delovanja obiskalo že okoli 500 bolnikov.
Razvoj onkološke znanosti v svetuje v letih po drugi svetovni vojni močno napredoval in tudi slovenska onkološka znanost je temu razvoju vseskozi uspešno sledila. Onkološi inštitut v Ljubljani je danes moderno opremljena ustanova v kateri je zaposlenih več kot sto zdravnikov in ostalih strokovnjakov,
ki se ukvaijajo z raziskovanjem in zdravljenjem vseh vrst onkoloških obolenj. Uspešnost zdravljenja raka je na visoki ravni in mnogi bolniki se za svoje zdravje lahko zahvalijo ravno strokovnjakom onkološkega inštituta. Na leto tako opravijo preko 7000 prvih pregledov pacientov oziroma okoli 300 pregledov v specialističnih ambulantah vsakodnevno.
Strokovni usposobljenosti zaposlenih pa žal ni sledila materialna urejenost, saj je na onkološkem inštitutu kronično pomanjkanje ustreznih prostorov in finančnih sredstev za nabavo najkvalitetnejše medicinske opreme. Prostorska stiska in zasedenost nekaterih aparatur je včasih že kar nevzdržna in moteča tako za zdravnike kot seveda tudi za paciente. O prizidku k stavbi "D" onkološkega inštituta v Ljubljani se govori že nekaj let, a zaenkrat so to žal še vedno le govorice. Morda pa bo kmalu vendarle le drugače, saj vsi vemo, daje le moderno opremljena bolnišnica z dobrimi strokovnjaki lahko pogoj za uspešno proučevanje in zdravljenje onkoloških, pa tudi vseh ostalih obolenj.
mdk

■■■■
■ ■
Država pomaga lastnikom gozdov
Cas za odpravo posledic se izteka
Znano Je, da so sneg, led In žled v dneh okrog novega leta v naših gozdovih povzročili ogromno škodo. Razumljiva In vnaprej obljubljena posledica tega Je odredba "o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja In za zatiranje podlubnlkov v letu 1996", ki Jo Je Izdal minister za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano. Odredba Je v svojih določilih dokaj ostra, roki za njihovo uresničitev pa zelo kratki.
Znano je tudi, da so na kratki: do 20. marca morajo last-
zgornjesavinjskem in šaleškem gozdno-gospodarskem območju v treh letih zaradi lubadaija morali posekati okrog 30.000 kubik-ov dreves (lubadark), ki so jih napadli podlubniki. Na podlagi vseh ukrepov in z veliko pomočjo lastnikov gozdov, ki so večinoma zelo dobro opravili zahtevane naloge, se je v lanskem letu posek lubadark zmanjšal na 7.000 kubikov, v te napore pa je bilo vloženega veliko sredstev in še več dela.
Razdejanje v gozdovih po zimski naravni nesreči je seveda veliko in gozdarji se bojijo ponovne namnožitve lubadarja, zato je bila odredba pravzaprav nujna. Roki za izdelavo polomljenega in podrtega drevja so zelo
niki gozdov posekati drevje jelke in bora ter urediti sečišče, enako pa morajo do 31. marca narediti z drevjem smreke in macesna.
Če lastnik teh del ne bi mogel opraviti, mora najkasneje deset dni pred iztekom roka obvestiti zavod za gozdove, če pa zaradi prevelikega obsega kljub temu ne bi zmogli del, bo gozdarski inšpektor določil dodatne ukrepe in podaljšal rok izvedbe.
Za lastnike je zelo pomembno še naslednje: najprej je obvezna sečnja polomij in lubadark ter ureditev gozdnega reda na se-čišču - prej redna sečnja ni dovoljena.
To so seveda izjemni ukrepi, ob njih pa država tudi pomaga in spodbuja njihovo uresničevanje.
V tem primeru bo prispevala sredstva za gozdno higieno - za pospravilo vrhačev in polomljenega drevja. Znani so tudi normativi: od 12 do 32 ur na hektar, dnina je okoli 9100 tolarjev, stopnja sofinanciranja (od 30 do 50 odstotkov) pa je odvisna od funkcije gozda. Poleg tega pri obnovi poškodovanega gozda lastniki lahko računajo na kritje 50 odstotkov povečanih stroškov poseka, zastonj sadike in na 20 do 40 odstotkov kritja stroškov sadnje.
Povsem jasno je, daje nujno vsa dela opraviti v dogovoru z re-virnim gozdarjem, ki tudi izdaja odločbe, te pa so nujna podlaga za sofinaciranje. Časovna stiska je velika in revirni gozdarji vsega naenkrat ne bodo zmogli, zato velja priporočilo, da lastniki obvestijo revirnega goz-daija, se z njim dogovorijo in sami izdelujejo polomijo.
Izkušnja z lu-badarjem, podprta s finančno spodbudo, mora obroditi sadove in preprečiti še večjo škodo, pod nobenim pogojem pa nihče ne sme čakati in odlašati z deli.
Ljubno ob Savinji
Na Ljubnem ob Savmji so se dolga leta veselili smučarskih skokov na skakalnici, ki jo je načrtoval sam Stanko Bloud-ek. Zadnjih nekaj let veselja ni bilo, niti za obetavne domače skakalce, niti za ljubitelje skokov v vsej dolini. Razlog so bile po eni strani "zelene" zime, po drugi pa obnova naprave, ki so jo Ljubenci želeli izboljšati in povečati.
Pred nedavnim jim je uspelo, svoje je prispevala snežna odeja in skakalni klub Ljubno BTC je minuli teden izvedel kar dve tekmi. Zlasti v nedeljo popoldne seje pod skakalnico zbralo veliko navdušencev od blizu in daleč, ki so uživali v lepih skokih do 80 metrov. Skakalci so prišli iz vse Slovenije. Dečki do 15 let so se pomerili v tekmi za pokal Cockta, ostali pa na tekmi v spomin Franca Na-raločnika. Preko 500 navdušencev je bilo veselih, da je v dokaj močni konkurenci na tej tekmi zmagal domačin Tornaž Murko, drugi je bil prav tako Član domačega kluba Robi Kopušar, tretji pa Velenjčan Peter Kolenc.
U(foto:Jp)
Vesele zimske igre
PODKRAJ PRI VELENJU -
Zadnji dan zimskih počitnic je tekaška sekcija športno-kulturnega in izobraževalnega društva ŠKID TRIM Podkraj-Kavče priredila še zadnje tekmovanje v sklopu veselih zimskih iger 1996, tokrat v sankanju in vožnji z zračnicami.
Ugodne snežne razmere so omogočile, da so ana travnikih blizu središča Podkraja izvedli tudi tekme v slalomu, smuku, smučarskih skokih in smučarskem teku.
Najboljša v najmlajši otroški kategoriji sta bila Spela in gašper Berlot, pri otrocih do 11 let sta bila prva Mojca Ramšak in Boštjan Juvan, do 15 let pa Nina Korošec, Irena Meža in Grega Korošec. Med mladinci sta se izkazala Niana Felicijan, ki je sodelovala v vseh štirih disciplinah in Borut Bedenik z odličnim smučanjem, med člani pa je vsa prva mesta osvojil Zdenko Berlot.	M H J.