SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (N2) 52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30 de diciembre - 30. decembra 1993
Pregled iz Slovenije
Prepletanje niti
Med osrednjo Slovenijo in nami, ki živimo ob Srebrni reki nad desettisoč kilometrov proč je bil v preteklosti za časa komunističnega režima velik prepad; ne samo prostorski, ampak veliko večji miselni, idejni. In to ne po naši krivdi, saj smo se trudili in držali stjke, kakorkoli se je dalo in nadaljevali slovensko življenje iz tradicije in ljubezni iz leta v leto.
Sedaj, ko se je ta idejni zid podrl in prepad izravnal, so se časi obrnili in problemi zamenjali. Kot nam je kmalu postalo jasno, se razmere v Sloveniji le počasi menjajo, saj je komunizem izginil, ostali pa so komunisti in ti imajo še veliko moči. A nastopili so tudi demokrati, ki se po svojih močeh trudijo za spremembo, in so tudi nam prijazni, nas razumejo in sprejmejo medse. Večina pa je ostala na sredi in se ne zanima ne za kaj več ne za nas.
A vseeno se pletejo vezi med nami v Argentini in Slovenci pod Triglavom. Iz leta v leto po padcu komunistične diktature in osamosvojitvi slovenske države se stiki večajo, medsebojni obiski so pogostejši.
Naj omenimo nekaj primerov.
Kulturna povezava je precej dobra. Doma so ponatisnili vrsto knjig iz naše politične emigracije: počenši s Črno mašo, Mauserjem, Papežem, Simčičem idr; natisnili so nove izbore iz raznih del: Brumna, Papeža, Brulca, antologije proze, itd. Objavljajo prispevke v Novi reviji, Dom in svetu, 2000. Pripravljeni so bili simpoziji o dr. Debeljaku, Duhovnem življenju, pisatelj Simčič je dobil visoko literarno nagrado in še in še. Nas pa so obiskali vrhunski književniki kot Jančar, Capuder, Aleš Debeljak, Potokar, Kermauner in Goljevščkova, pa tudi zamejci Rebula, Pahor, Tavčarjeva.
V	likovnem pogledu so doma razstavljali Ahčin, Remec, Volovšek, Dolinarjevi, Sulčič; v glasbi pa smo imeli zelo živahno izmenjavo: Fink, Gallus, Sanhuški mladinski zbor in v zadnjem času mlada pevca in pianist v Sloveniji, med nas pa so prišli Gallus s Koroške, oktet s Primorske, solist Kores in še kdo.
V	gledališki umetnosti ni veliko stikov, a se pripravljajo. Vendar nas je obiskal Kuntner z virtuozno predstavo in Kermauner je doma izdal daljše eseje in razpravo o naši begunski dramatiki.
H kulturni izmejavi naj navedemo še etnologa Bogataja in splošno skupino Kulturnih dni lani.
El mas prestigioso diario del Buenos Aires publicó en su edición del 26 de diciembre un articulo, en el cual describe la mundialmente famosa Gruta do Postojna, „ un iman para el turismo desde varias centürias. - se calcula, que la visitaron en su historia mas de 25 millones de personas.
La gruta de Postojna (o Postojnska Jama, en esloveno) comprende un comple-jo sistema de tuneles subterräneos de unos 20 kilómetros de longitud, muchos de ellos aün inexplorados,, dice el periodista Manuel H. Castrillon.
Tudi v politični areni se kažejo stiki: gotovo je najvažnejši pristop begunske SLS k Slovenskim krščanskim demokratom, sodelovanje dr. Kremžarja pri izdelavi nekaterih ekonomskih zakonov, ponatis Rantove brošure o zgodovini krščanske demokracije na Slovenskem, izdaja Ker-maunerjeve knjige, Koroščeva pričevanja o sv. Urhu in druge. Tudi obiskali so nas razni politični delavci: Peterle, Dular, Hribarjeva, Gros, pa tudi mi smo bili lepo sprejeti doma, tako uradno (prvi prihod begunskih politikov) kot pozneje na Slovenskem svetovnem kongresu in kot posamezniki.
O stikih s slovensko Cerkvijo pa je treba poudariti, da so ostvarjeni že dalj časa in tudi obiski vsakih nekaj let raznih slovenskih škofov in verskih mislecev nas povezujejo v enoto.
Naša osrednja organizacija Zedinjena Slovenija se uspešno dogovarja s tajništvom za Slovence po svetu ter društvom Slovenija v svetu. Tako smo ravno sedaj dosegli, da Slovenija organizira tečaje za naše učiteljstvo.
Med nas so prišli razni anketarji pa tudi slovenska televizija je pripravila resen in obširen prikaz našega delovanja v Argentini. Posamezniki pa velikokrat nastopijo pri raznih pogovorih na televiziji, radiu ali časopisu v Sloveniji.
V slovenskih javnih občilih - časopisih se čedalje pogosteje pojavljajo pisma bralcev iz Argentine, tako v Delu kot v Slovencu. V tem zadnjem dnevniku se je v zadnjih mesecih pojavila sobotna rubrika Slovenci po svetu, ki jo urejuje naš znanec Zvone Žigon. Vanjo pošiljamo redno najnovejše novice iz naše skupnosti.
Ni da bi naštevali še dalje, saj ta pregled ni popolen niti noče to biti. Hoteli smo le pokazati, da navzlic naši trenutni razočaranosti glede počasnih sprememb vendar lahko opazimo, da se vsaj deloma in počasi le vključujemo v celotno slovensko občestvo. Čeprav nas nekateri še vedno potiskajo ob stran, se vendar z delom in trudom lahko predstavimo slovenskemu občestvu doma in tudi vsaj deloma vplivamo na javno mnenje ali odločujoče dejavnike.
Pot pred nami je še dolga in trda, a je vsaj odprta in po njej že stopamo. Od nas je odvisno, če bomo hodili dalje in kam prišli.
TD
Al lado de un buen mapa de la Repu-blica de Eslovenia y su ubicación en el mundo hace una introducción para ubicar el turista argentino - „Liubliana, la capitai eslovena, ofrece a sus visitantes los hechi-zos dela gruta de Postojna, donde un tren que atraviesa estalactitas y estalagmitas provoca asombros profundos.,, A estas piedras las compara con „órganos de igle-sia barroca...spaghettis...banderas que fla-mean ante un viento inexistente.,,
Su articulo termina con la description del proteus, la maravilla de la Gruta.
V	soboto, 18. decembra je Slovenski svet Evropskega gibanja postal polnopravni član Federalnega sveta Evropskega gibanja. To je ena stopnička več pri sodelovanju in vključevanju Slovenije v Evropo.
Madžarski minister za promet, zveze in vodno gospodarstvo Schamaschula in slovenski minister za promet in zveze Igor Umek sta dosegla soglasje o železniški povezavi med obema državama, pogovarjala pa sta se še o avtocestni povezavi in o razvoju prometa. Dosedaj so bil cestne povezave bolj slabe, delovali so le prehodi za obmejni promet.
Pri Slovenski ljudski stranki so organizirali iniciativni odbor za ustanovitev Mladinske zveze SLS. Med svojimi cilji napovedujejo analizo vzrokov brezposelnosti, za omejevalno politiko pri podeljevanju slovenskega državljanstva in razpis referenduma o tem vprašanju ter za omejitev korupcije in razprodaje slovenskega gospodarstva.
Predsednik Socialdemokratske stranke (SDSS) Janez Janša je povedal, da se je članstvo stranke v letu 1993 povečalo za več kot 10%, Prihodnje leto si bo stranka prizadevala predvsem za utrjevanje in povezavo na lokalni ravni.
V	sredo, 23. decembra sta slovaški minister za gospodarstvo Jan Ducky in slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Slovaško, ki bo veljal od 1. januarja leta
1994.	Ta sporazum bo prispeval k 10% letnemu povečanju trgovinske izmenjave med obema stranema, ki bo dosegal vrednost kakih 60 milijonov dolarjev.
V	Sloveniji so zelo moderne ankete, čeprav niso vedno izvedene nepristransko.
Državni zbor je sprejel v ponedeljek, 20. decembra zakone o varstvu pred požari, o gasilstvu, o ombudsmanu (varuhu človekovih pravic), o poračunavanju obveznosti do zavoda za pokojnine in invalidsko zavarovanje, zakon o strukturi naložb javnih zavodov, dopolnitev zakona o delovnih razmerjih in o zavarovanju za primer brezposelnosti. Tudi je sprejel Resolucijo o izhodiščih za nove nacionalne varnostne politike in sisteme z vidika obrambe, varnosti in zaščite.
Naslednji dan so sprejeli zakon o preoblikovanju slovenskih železnic v javno podjetje v obliki delniške družbe.
22.	decembra je sprejel parlament zakon ò davku od dobička pravnih oseb, sprejel odlok za določitev razmerja med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo.
Zelo zanimivo je potekalo glasovanje o priporu direktorja podjetja HIT Danila Kovačiča (ki je istočasno tudi član drža-
Za konec leta 1993 je Radio Slovenija — Val 202 — izvedel anketo o najbolj popularni osebnosti Slovenije. Na prvem mestu je obrambni minister Janez Janša, na drugem mestu predsednik Slovenije Milan Kučan in na tretjem zunanji minister Lojze Peterle.
V četrtek, 23. decembra je predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik poslal vabilo za pogovor o sodelovanju na različnih področjih predsednikom raznih strank. Vabila so prejeli Janez Janša (SDSS), Lojze Peterle (SKD), Saša Lap (Slovenska nacionalna desnica), Irena Oman (samostojna poslanska skupina), France Golja (Liberalna stranka), Vane Gošnik (Zeleni Slovenije) in nekateri neodvisni poslanci.
Koalicija na vladi se je malo bolj trdno povezala. Partnerji so podpisali aneks k pogodbi, ki predvsem zahteva boljšo koordinacijo med vladnimi strankami in več discipline med poslanci pri volitvah v parlamentu. Kot se spodobi za nesimetrično koalicijo so v sredo, 22. decembra podpisali aneks Liberalna demokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati, dan pozneje pa LDS in Janez Kocijančič, predsednik Združene liste socialnih demokratov (biv. komunisti in sopotniki).
Pred božičem je Slovenska škofovska konferenca podala božično izjavo, iz katere posnemamo:
„Danes se o novicah o dogodki pri nas, nekateri sprašujejo, ali smo se tedaj (ob osamosvojitvi) res odločili za dosledno demokratično in pravno državo po evropskem zgledu, ali smo res hoteli prelomiti s komunistično preteklostjo, ki je našemu narodu povzročila toliko vsestranske škode... Ti dvomi imajo svojo podlago... v dejstvu, da se zadeve ne razčiščujejo, da ostajajo minule krivice neporavnano, da se vračanje krivično odvzetega premoženja velikokrat namenoma zavlačuje..."
vnega sveta — senata), kakor je zahtevalo sodišče. Poslanci niso ugodili sodišču s 26 glasovi proti, 5 za in 2 vzdržanima.
ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI
Prejšnji teden v parlamentu je potekal v debati in volitvah za lokalno samoupravo. Končno je bil sprejet z 42 glasovi proti 19. Predstavniki poslanskih skupin Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, socialdemokrati in samostojne poslanske skupine so se odločili, da bodo skupno glasovali proti zakonu. Nasledji dan je predsednik SKD Lojze Peterle v pismu predsedniku vlade dr. Janeze Drnovšku poudaril, da je projekt nove lokalne samouprave ključni projekt slovenske države.
Nekaj dni za tem je državni zbor izglasoval še zakon o lokalnih volitvah, ki ureja volitve v občinske svete, župane in krajevne skupnosti.
En Eslovenia hay viajes al centro de la tierra
Delo slovenskega parlamenta
0 GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
Novo odličje slovenskemu podjetniku
Herman Zupan prejel naj višje priznanje I.A.E.
Pred letom dni smo poročali, da je dobil naš znani industrijalce in častni konzul slovenske republike v Argentini Herman Zupan mednarodno priznanje kot najzaslužnejši „Grafični podjetnik v Ameriki" za leto 1991. Takrat so mu izkazale to čast ameriške strokovne organizacije.
Pred nekaj tedni pa je Argentinski institut za emblažo (Instituta Argentino del Envase), ki združuje vse podjetnike, ki izdelujejo v Argentini embalažo kakršnekoli vrste, podelil našemu zaslužnemu rojaku nagrado, imenovano "El Hombre del Packaging del ano 1993/1994".
I.A.E. izbere iz srede svojih aktivnih članov nekoga, ki ima na tem področju največje zasluge za argentinsko industrijo. Pri tem upoštevajo tako osebnost nagrajenca kakor njegove zasluge za dvig kvalitete in tehnološkega napredka na področju embalaže. Herman Zupan je bil izbran izmed vrste podjetnikov, ki so se izkazali pri izdelovanju embalaže iz aluminija, stekla, pločevine, plastikov, valovite lepenke, laminatov, kartona.
Na ta način je Herman Zupan, ustanovitelj in jasnovidni predsednik podjetja In-terpack S. A., ki je že nekaj let največje svoje vrste v Argentini, prejel po lanskem ameriškem letos tudi največje argentinsko priznanje za svoje življenjsko delo.
Kakor je znano, je prišel gospod Zupan
SLOVENSKA OBALA IN MORJE sta bili predmet pozornosti. Letošnji slovenski proračun je morje prvič uvedel kot posebno točko. Nekatera dela se že izvajajo. Med nje spada obnavljanaje sečoveljskih solin, zavarovanih kot naravni rezervat.
RAZCVET ZASEBNEGA LEKARNIŠTVA. Gorenjska je v preteklem mesecu doživela velik razmah zasebnega lekarništva. Nove lekarne so odprli v Škofji Loki, Tržiču in Kranju, kjer bodo skušali kupcem ponuditi predvsem nasvete, širšo ponudbo in ugodno ceno. V novi škofjeloški lekarni so se potrudili ustvariti domačo starinsko podobo lekarne. Tudi domače, prijetno vzdušje je potrebno za dobro trgovino.
300 ZASEBNIH OBRTNIKOV RADOVLJICE, združenih v Obrtni zbornici, se je udeležilo tedna obrti in podjetništva na Bledu.
NOVOST NA SLOVENSKM TRGU je elektroaparat Akustimulator, ki omogoča odkrivanje in zdravljenje bolezni z aku-punturo odslej tudi doma. Aparat samodejno poišče in prepozna tiste točke, ki so povezane z bolezenskimi spremembami v telesu in začne na njih avtomatično izvajati proces zdravljenja. Za trženje „izuma 21. stoletja" ima pravico podjetje Vitalis.
KAKOVOST IN POSLOVNA USPEŠNOST. Slovensko združenje za kakovost je v začetku novembra pripravilo izredno uspešno konferenco v hotelu Jama v Postojni. Kakovost in poslovno uspešnost je predstavilo več kot 300 pomembnim udeležencem okoli 40 priznanih strokovnjakov.
MILIJON 119 PRENOČITEV so imeli letos v prvih osmih mesecih, kar je 11 odstotkov več kot lani. To velja za slovensko obalo in Kras, kjer so imeli ugoden obisk in so tudi optimisti za prihodnje leto. Pričakujejo kar dvajset odstotkov več, seveda če bo v Evropi ekonomsko in politično zatišje.
LISICA PLAVA NAD VODO. Podjetje
v Argentino kot toliko drugih slovenskih beguncev brez vsakega premoženja, z znanjem in s trdno voljo postati v svoji stroki najboljši. Za vzorec si je jemal najuspešnejša evropska in ameriška podjetja svoje stroke in danes lahko z zadovoljstvom opaža, kako skušajo že drugi podjetniki posnemati njegov zgled in njegove metode.
V dobi, ko padajo trgovinske pregrade med deželami in je mednarodna konkurenca vedno bolj brezobzirna, je izrednega pomena, da se je uspelo povzpeti Hermanu Zupanu in njegovim podjetjem v sam vrh svoje stroke. To pa seveda ne pomeni priložnosti za oddih, temveč tako za podjetnika kakor za vse njegove sodelavce, nov, morda še večji izziv.
Prepričani smo, da bo v nenehni tekmi, ki jo predstavlja industrijska dejavnost, dandanes še bolj kakor v preteklosti, podjetje Interpack S. A. zvesto svoji tradiciji ohranilo mesto, katerega si je pod vodstvom gospoda Hermana Zupana priborilo v vztrajnostjo in trdim delom.
Podjetniku Hermanu Zupanu, njegovi soprogi Julči, ki mu je vsa leta zvesto v oporo, in članom družine, ki že aktivno sodelujejo pri razvoju podjetja, ter vsem njihovim sodelavcem naše iskrene čestitke. Lahko rečemo, da je letošnji odlikovanec I.A.E. eden tistih, ki so slovenskemu imenu v čast in ponos!
za kopalne obleke je izgubila 75% trga ob nastanku nove države. Sedaj pa že izvaža 90% svojih izdelkov v Italijo, Nemčijo, Francijo in Avstrijo.
SLOVENSKA OAZA ZAPOSLENOSTI. Škofja Loka se ponaša z zelo zanimivim geografskim in demografskim področjem. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da ima v Sloveniji najmanj brezposelnosti. V vsej državi je bila stopnja brezposelnosti 14,3 odstotka, v Škofji Loki pa samo 7,8%. V preteklosti je občina Škofja Loka uvažala zelo malo delavcev iz drugih republik in sedaj se ji to lepo obrestuje.
USPESNO PODJETJE V TURČIJI. Iskrino podjetje Iskratel v Turčiji že več kot 10 let gradi telekomunikacijske sisteme. S prodajo telefonskih central v Turčiji namerava ustvariti 20—30 milijonov prometa. V zadnjem času turška pošta vsako leto kupi 1,5 milijona novih telefonskih priključkov.
138 DRŽAV, 45 JEZIKOV je zastopanih v poslovnih imenikih Kompassa. Vključeno je tudi 8600 slovenskih podjetij z vsemi podatki.
BREZ DOMISELNOSTI NE GRE. V Izoli posluje velika tovarna igrač Mehano. Sedaj izdelajo s tretjino delavcev kar trikrat več igrač kot pred letom dni s 1600 delavci. Dve tretjini prodajo v evropske države, četrtino pa v ZDA. Tekma med izdelovalci je zelo huda, zato je potrebno vsako leto nuditi nove domiselne izdelke.
DESET TISOČ PLASTENK na uro bodo napolnili v Radenski, z novo polnilo linijo za mineralno vodo in brezalkoholnih pijač.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
	15. decembra
1 dolar	129,67 SIT tolarjev
1 marka	75,71 SIT tolarjev
100 Ur	7,67 SIT tolarjev
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Počasi, le počasi se vrača mir v deželo, delno ker prazniki vplivajo kot olje na razburkanem morju, delno ker se vsak val končno razbije na obali in umrje. Val nasilja, ki je pred dnevi rovaril po provinci Santiago del Estero pa ni pustil za seboj le pogorišč in žrtev, marveč je pustil tudi občutek, da se podobni dogodki lahko ponove kje drugje, ker je stiska velika in ljudska nejevolja tudi, čeprav izidi volitev drugače govore.
VOLJA IN VOLJENJE
Časovna razdalja čeprav kratka omogoča mirnejše presojanje dogodkov. Vendar vsak po svoje gleda na vso stvar in predsednik še naprej meče krivdo za izgrede in požige na „agitatorje". Brigadir Antonietti, iz prestolnice poslani novi šef provincijske policije trdi, da vsa raziskavanja niso mogla potrditi prisotnost agitatorjev v Santiago del Estero.
Z druge strani pa državna tajna policija trdi, da so bili vsaj štirje poslani iz province Cordobe in na nek način povezani z bivšim ministrom za socialno skrbstvo Araozom. Ta je vso zadevo odločno zanikal in debata se vleče naprej, medtem ko guverner Tucumana Ramón Ortega trdi, da se agitatorji že nahajajo v njegovi provinci.
Dalje: posebno poročilo tajne državne obveščevalne službe trdi, da se vsaj še sedem drugih provinc (vse s severa in zahoda) nahaja v stanju socialnega nemira in da policija večina teh ni pripravljena, da bi pogasila požar neredov: ali je premalo moštva ali niso dovolj oboroženi ali nimajo potrebne opreme (solznih bomb, gumijastih krogel) ali pa je vsa oprema tako zastarela, da ni več uporabna ali ne zanesljiva. Če torej v tem trenutku pride do položaja, podobnega Santiagu del Estero, bi morala znova nastopiti žandarmerija ali celo vojska.
A že dejstvo samo, da se o teh stvareh govori in da vlado skrbi, je dokaz, da socialno stanje ni tako rožnato kot trdi predsednik in da ni to stvar nekaj agitatorjev, marveč je govoriti o ljudski nejevolji in stanju pred izbruhom. O tem so že nekaj časa svarili tudi škofje iz notranjosti, zlasti ko so govorili o dejstvu, da ustavna sprememba ni „zanimiva" za ljudi, ki težijo po tem, da se vlada zanima za njihove konkretne probleme. In res je ena zadnjih anket izvedenih med ljudmi pokazala, da današnjega Argentinca najbolj skrbijo nizke plače, brezposelnost, korupcija funkcionarjev itd. in da je problem ustavne reforme na enajstem mestu ljudske skrbi. Za vlado pa je očividno na prvem mestu.
Kako naj sovpada ta ljudska „volja" z izidom volitev je res težko razložiti. Razen v nekaterih izjemnih primerih, je vladna stranka žela izredne uspehe tudi v provincah, ki se kažejo danes najbolj kofliktivne kot La Rioja, Chaco, Tucumän, itd. Vprašanje je, če sedanji izbruh ni prav posledica razočaranih upov. Na to točko kaže tudi gospodarski minister Cavallo, ko govori o neizpolnjenih volilnih obljubah. Le da on gleda bolj na praktično stran, saj trdi, da je okoli dobe volitev meseca oktobra deficit v provincah narasel od 800 na 1500 milijonov dolarjev. Razliko je treba iskati v volilnih skrinjicah v obliki novih služb in povišanjem plač višjim funkcionarjem.
Kako pa je v državi vse na glavi, kaže tudi splošen pojav uporov po jetnišnicah širom države. Zlasti v prestolnici in provinci Buenos Aires je pred božičem prišlo do uporov, zasedb, izgredov, zajetja talcev in ranjenih zapornikov, ko je nejevolja zasegla tisoče in tisoč kaznjencev. Da pa položaj bolje osvetlimo zapišimo, da je bila ena glavnih zahtev v teku uporov, da vlada izpolni mednarodno pogodbo podpisano v San José, s katero se je obvezala, da se
vsak zapornik, ki po dveh letih aretacije še ni prejel sodnijske razsodbe, spusti na svobodo. Kajti so primeri (ne maloštevilni), da zaporniki leta in leta čakajo na sodni proces, a do tega ne pride zaradi preobilice sodb in okostenelosti argentinske sodne ustanove. Tako se rado dogodi, da postopki spe spanje pravičnih, kjer ni zadaj kakih posebnih interesov, ki bi jih spravili v tek. To povzroča vrsto krivic, ki odmevajo v družbi. Upori so se potem sicer polegli, a stanje se ni spremenilo.
REFORMA PA NAPREDUJE
Edino kar trenutno hitro napreduje v Argentini je postopek ustavne reforme. Senat je tudi potrdil zadevni zakonski osnutek. Vendar je ostalo nejasno, kakšna bo usoda senatorskih mandatov po pogodbi med Menemom in Alfonsinom, naj ustavodajna skupščina skrajša mandatno dobo senatorjev od devet na štiri leta. Proti temu je večina senatorske zbornice, ki zahteva, naj se proporcija drži mere predsedniškega mandata: skrajšanje naj bo na šest let.
Okoli te zadeve je tekla huda polemika in predsednik je obljubil, naj končno ustavodajna skupščina odloči o tej zadevi. To pa je tudi proti sporazumu z Alfonsinom, ki zahteva, naj se vse potrdi tako kot je bilo sklejeno med radikali in vlado. Boji se da, če se spremeni ta točka, more skupščina spremeniti tudi kako drugo točko sporazuma. Z eno besedo, ne zaupa vladi, da ne bi, ko bi skupščina že delovala in z verjetno lastno večino končno prikrojila ustavo po lastnem okusu.
Medtem se tudi ostale politične stranke pripravljajo na bližajoče se ustavodajne volitve. Zlasti iščejo združenja tako na levici kot na desnici, da bi se z rastočo močjo zoperstavila dejanskemu bipartidizmu, ki v tem primeru suče usodo države po mili volji. Na levici so v polnem teku pogovori med Veliko fronto in Socialističnim združenjem, vendar ideološki problemi motijo zaželen mir na poti. Če bi do skupnega nastopa prišlo, bi ta povezava žela lepe uspehe in odvzela radikalizmu precejšen del simpatij. Na drugi strani se pa pet sre-dinskodesničarskih strank že povezuje v skupno Sredinsko liberalno soglasje. Udeleženi so UCeDe (liberalci), avtonomisti, demokrati, federalisti in napredni demokrati. Njihovo upanje je zlasti, da pritegnejo nazaj vrsto glasov, ki so se zadnje čase preselili z desnice v menemizem.
Še en dogodek zadnjih dni je vreden, da se ob njem ustavimo. Gre za vladni dekret po katerem se znižajo podjetniški prispevki socialnim fondom. Socialno skrbstvo v Argentini je že dolgo let v rokah sindikatov; k njim prispevajo delavci, katerim je pristevek odtrgan od plač, podjetniki in tudi država. Ko je sedaj vlada namejana, da zniža podjetniške stroške in doseže, da bi bili izdelki cenejši, je ta prispevek padel v oči funkcionarjev. S šest procentov delavčeve plače ga znižajo na 4.2 procente. S to navidezno majhno količino bodo ustanove socialnega skrbstva prikrajšane letno kar za 800 milijonov dolarjev.
Razumljivo je, da je to sindikaliste zabolelo. Delavski minister Enrique Rodriguez, ki se je postavil na stran sindikatov, je enostavno odletel. Na njegovo mesto je bil imenovan Armando Caro Figueroa, svoj čas funkcionar Alfonsinove vlade. Tako smo pred vrati novega spopada med vlado in sindikalisti v tem nenehnem oddaljevanju in zbliževanju, ki teče že vsa leta Menemovega vladanja. Morda bo ljubezen obnovljena, ko bo vlada potrebovala sindikalno podporo ob času volitev. A Menem je dokončno namenjen, da stre moč in oblast sindikatov, oziroma to kar od stare moči in slave še ostaja. Spričo atomizacije delavskega gibanja se mu to lahko posreči.
NOVI«	IZ S10VEWJE	as SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Projekt Triglav je nas- zije na Ravnah, v Mariboru in v Kostanje-	-	,	beta Rupnik in Carlos Raul Rey. Priči sta
lov rockerskcga tria, ki ga sestavljajo Tomaž vici na Krki. __	WO^i^ICCr bila Slavko Rupnik in ga. Eva de Vuono.
Domicelj, Jani Lah in Andrej Hribar. Trio je	STOKHOLM, Švedska V Italijans-	V cerkvi svete Marte v Villa Tesei sta se
izdal ploščo in kaseto pri založbi Dots Re- kem kulturnem centru in v cerkvi sv. Kla-	16. decembra poročila Renato Kazimir
cords (last Domiclja) z naslovom Ljudski re je nastopal Trio Lorenz in predstavil tudi Rojstvo: V sredo, 8. decembra je bila Keber in Liliana Mabel Pereyra. Za priče rock. Po posnetju so začeli s turnejo po	nekaj del slovenskih avtorjev. Dela Šker-	rojena hčerka dr. Matjaža Ravnika in Hole-	so bili ženinovi starši ga. Helena in Kazimir
Sloveniji, ki se je končala pri Aljaževem	janca, Lebiča so se pridružila že klasičnim	ne roj. Oblak, ki bo pri krstu dobila	ime	Keber ter nevestina mati Raquel Pereyra.
stolpu na Triglavu. - Svojih prvih štirides-	Soštakovičevim in Smetanovim. Tamkajšnji	Marija Milena.	Novem zakonu iskreno čestitamo in
etih let so praznovali Beneški fantje, ki so koncertni poznavalci so visoko cenili oba	Čestitamo!	^	želimo srečo!
izdali kaseto Rudeči cvet z uspešnicami in triova koncerta. Pobudnik in organizator	Krsti: Krščeni so bili Lucija Ayerbe	Nova diplomanta: Na ekonomski
drugimi pesmimi, posnetimi v šestdesetih	koncertov je bil slovenski veleposlanik na	Rant, hčerka Guillerma in Marije Mirte roj. fakulteti buenosaireške državne univerze je
in sedemdesetih letih. Studio Tivoli je bil	Švedskem Ivo Vajgl.	Rant; Maksimilijan Reyes, sin Antonia in dokončal študije in postal „contador pü-
nekdaj ključna točka slovenskih glasbe-	LJUBLJANA — Lastnik ene najstarejših	Helene roj. Klemenc; Marko Klemenc, sin blico nacional" Karel Selan,
nikov za snemanje plošč in kaset. Meseca	avtomatičnih pralnic avtomobilov na Tur-	arh. Francija in Marjetke roj. Mazora; Fer-	Na Instituto Nacional Superior del
septembra je ogenj uničil vse naprave, zato	nerjevi cesti je pralnico prenovil in po-	nando Belec, sin Viktorja in Rose roj.	Bri-	Profesorado Tècnico je končala študije in
so se nekateri odločili, da solidarno zbere-	sodobil. Kot zanimivost je navedel, da re-	gante. Čestitamo!	postala profesorica nemščine s tehnično
jo sredstva za obnovo. Glasbeniki so se ciklira kar 60 odstotokov uporabljene vode.	Poroki: 27. novembra sta se poročila v sprecializacijo ga. Monika Fink por. Teras,
odločili za festival BOOM '93 v hali Tivoli,	‘ TOLMIN — Kar tri kipe važnim oseb-	farni cerkvi sv. Ane (Buenos Aires) Eliza-	Čestitamo!
nostim primorskega življenja so odkrili v
na katerem so nastopili sami znani ansambli in solisti: Andrej Šifrer, Agropop, Pop Tolminu. Doprsnima kipoma Simona Gre-Design, Lačni Franz, Avtomobil, Čuki, gorčiča in Ivana Preglja se je pridružila 64 Čudežna polja, Miladojka Youneed, Mag-	let stara Dantejeva soha, ki so jo postavili
nifico, Doja Vu, Videosex, Vlado Kreslin,	še pred vojsko Italijani in ima protislo-
Alenka Godec in še mnogo drugih.	venski italijanski napis. Zaradi splošnega
RIGONCE — Dvesto metrov stran od protesta so jo morali kmalu odstraniti, meje s Hrvaško so na mestu, kjer je padel KOTLJE — V rojstni vasi dr. Alojzija prvi Slovenec v boju med vojno za osa- Kuharja (1895-1958) so predstavili zbornik mosvojitev junija 1991 (Jernej Molan), o njegovem delu in življenju, ki ga je s so-odkrili obeležje (spomenik) na dogodek. delovanjem dr. Janeza Arneža pripravil Tam se je 24 teritorialcev spoprijelo s kolo- Tone Sušnik. Na steni kotuljskega župnišča no tankov JA, ki so prihajali s Hrvaške. so odkrili spominsko ploščo, kasneje pa KRANJ — Na tradicionalnem Jenko- bodo v njem uredili tudi Kuharjevo spovem srečanju je Društvo slovenskih pišate- minsko sobo. Dr. Alojz Kuhar je kot duho-ljev za najboljšo zbirko preteklega leta po- vnik skrbel za slovenske izseljence v Pari-delila istoimensko nagrado Kajetanu Ko- zu, kjer je tudi doktoriral iz pravnih ved, viču. Naslov knjige je Sibirski ciklus.	diplomiral na diplomatski šoli in se udeležil
LJUBLJANA — Po uspešnem podpisu mirovne konference leta 1918. Nato je bil pogodb za dobavo črpalk Egiptu in Tajv- zunanjepolitični urednik dnevnika Sloven-anu, kar pomeni delo za dve leti, si Litos- ca v Ljubljani, član kraljeve vlade v Lon-troj prizadeva za nove pogodbe v Alžiriji, donu in končno vodja tiskovnega urada za Maroku in Iranu.	Jugoslavijo pri Narodnem svetu za svobo-
ŠKOFJA LOKA — Opuščen rudnik dno Evropo v New Yorku. urana Žirovski vrh še ni zaprt in je še ved- LJUBLJANA — V prostorih Teološke no škodljiv zdravju. V neprezračenih rovih	fakultete so priredili simpozij ob šestdeset-
se nabira radioaktivni plin radon, ki ga	letnici smrti dr. Josipa Mantuanija (1860-
veter tudi razpihuje iz nebrane hidrometa-	1933). Mantuani je bil po očetu Hrvat, po
lurške jalovine v Borštu. Rudnik je uradno	materi Slovenec; živel in študiral je v Lju-
nehal delati pred tremi leti.	bljani, Miinchnu in Dunaju. Bil je velik
LJUBLJANA — Na 5. mednarodni	glasbeni znanstvenik, znan po celi Evropi,
prodajni razstavi novih inozemskih knjig	ki je na novo odkril Gallusa, se posvetil
Frankfurt po Frankfurtu so v Cankarjevem	raziskavi njegovega življenja in dela v
domu predstavili deset tisoč knjig dvesto	Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Poleg tega
tujih založnikov. Med njimi so na tiskovni	je bil zelo aktiven tudi na drugih umet-
konferenci poudarili prisotnost skoraj šti- nostnih področjih.
risto knjig s Hrvaške in sto naslovov iz MORAVČE — Na njivo sta dva „kme-Makedonije.	ta" posadila čez tisoč sadik kanabisa (indij-
LJUBLJANA — Oglas v časopisu:	ske konoplje) in jih obkolila s koruzo. Ko je
„McDonald's zbira svojo prvo slovensko	prišla ura, sta jo požela in nabrala skoraj 50
posadko! Če stanujete v Ljubljani. Če ste	kilogramov. Policisti pa so jima bili na sledi
mladi (stari med 18 in 25 let). McDonald's	in ko sta kupila tudi 80 litrov špirita, da bi
je vaša priložnost! Pri nas lahko delate poln	pripravila hašiševo olje, so postali po-zomi
ali skrajšan delovni čas, lahko pa le nekaj	in jih prijeli. Našli so 27 kg listja, pri-pra-
ur tedensko." McDonald's je odprl svoj prvi	vljenih za marihuano ter 9 litrov hašiše-
lokal v Sloveniji v tem mesecu decembru.	vega olja. Pravijo, da je to prvi primer orga-
LJUBLJANA — Upravi ljubljanskih Žal	niziranega pridelovanja konoplje in prido-
je včasih težko priti v stik s svojci tam bivanja marihuane na veliko v Sloveniji, pokopanih, da bi poravnali najemnino za VOGLJE PRI ŠENČURJU — Strela je grobove, najsi bo ker so se preselili ali pa	udarila v podružnično cerkev in povzroči-
tudi umrli in so pokopani v kakem drugem	la požar. Uničila je vrh zvonika, električno
kraju. Zato se poslužijo zelo enostavnega	napeljavo v cerkvi in večkrat pretrgala
načina: pred praznikom vseh svetih in	strelovodno napeljavo. V požaru so zgore-
vernih duš pustijo na grobovih lističe z	le jaslice in bandera v zakristiji, na stropih
opozorilom o več kot eno leto neplačani	pa so vidne razpoke. — V vasi je tudi bila
najemnini. Takrat svojci z večjo verjetnost-	škoda na telefonskih napeljavah ter televi-
jo obiščejo grobove in se tako seznanijo z	zijskih in videorekorderskih aparatih,
dolgom.	LJUBLJANA — DZS je predstavila tri
PORTOROŽ — Forma viva v Soči pri	knjige z versko snovjo. Ponatis je doživel
Portorožu je doživela 32. izdajo in je tako	Trubarjev Evangelij sv. Matevža, prva v
najstarejše kiparsko delovno srečanje na	celoti v slovenščini tiskana knjiga iz leta
svetu. Od teh simpozijev je ostalo 106 veli-	1555. Izdali so jo v sto bibliofilskih izvodih
kih kamnitih skulptur sodobnih ustvarjal-	in štiristo normalnih izvodih v izvirnem
cev. Letošnja Forma viva je bila izpeljana z	malem formatu. France Rozman pa je avtor
velikimi finančnimi težavami, zato so po-	obeh preostalih: Evangeljska harmonija je
vabili le štiri kiparje (iz Japonske, Avstrije	predelava štirih evangeljskih tekstov v
in Londona), niso izdali ne kataloga ne vi-	enega, vendar ločenega po barvah po
deokasete ne izpeljali nekatere druge deja-	avtorjih. Sinopsa štirih evangelijev pa je
vnosti. — Zaradi pomanjkanja sredstev so	vzporedno v stolpce razvrščeno pripove-
že pred leti morali ukiniti kiparske simpo- dovanje o evangeljskih dogodkih.
Zaključek šolskega leta v San Martinu
Zaključek našega šolskega leta je vedno združen z miklavževanjem, a pred tem je vedno šolska prireditev. To pot pa smo imeli veliko presenečenje. Namesto običajnih recitacij in pesmi smo prisostvovali eni najlepših pravljičnih iger, ki so bile kdaj zaigrane na našem odru, in sicer Perraultovi Pepclki, kjer so poleg vseh šolskih otrok nastopili tudi fantje in dekleta mladinskih organizacij ter še drugi člani našega Doma.
Vsekakor gre v prvi vrsti topla zahvala našemu dolgoletnemu, bi skoraj rekli kar „sanmartinskemu" režiserju Maksu
Borštniku, ki je odlično pripravil tako prisrčno in doživeto Pepelko. Zahvala gre tudi voditeljici šole in vsem učiteljicam, ki so sodelovale pri tej predstavi, kakor tudi požrtvovalnim mamicam in očetom, ki so pomagali pri oblekah in sceni. Čeprav bi bilo težko omeniti vse, ki so omogočili predstavo, naj omenimo, da je bil scenograf Pavlič Tone, za zvok je skrbel Petkovšek Janez in za luči Filipič Janez.
Upamo, da se bo ta igra ponovila še na kakšnem drugem odru, da jo bodo lahko uživali vsi slovenski otroci.
Igralci Pepelke v San Martinu
NOVICE S KOROŠKE
PODPORA: Urad zveznega kanclerja ni upošteval Narodnostnega sosveta glede razdelitve finančnih podpor; te so se razdelile po „nekakšni aritmetični sredini" in se pričakuje, da ne bo urad ubral druge poti, če ne bo znotraj potegnil ostrejši politični pogovorni veter.
BRAZILIJA: Dvojezična trgovska akademija služi za zgled brazilski državi Minas Gerais za podobno ustanovitev dvojezične šole. Ta projekt podpirata Koroški deželni sosvet in avstrijsko ministrstvo za pouk. Gradnja srednje gospodarske šole se je že pričela, učni jezik bosta portugalščina in angleščina, javilo se je že 500 učencev in 150 učiteljev. Celoten projekt vodi mag. Johan Isop, podpirajo tudi ravnateljstvo šole z učiteljskim zborom in združenje staršev na Trgovski akademiji. Redne stike z Brazilijo ima Karel Smolle.
GALICIJA: Načrtujejo zidanje otroškega vrtca in so zato občani prosili koroškega deželnega glavarja za finančno pomoč. Rečeno jim je bilo, da jo bodo dobili v isti meri kot druge občine, stavba bo v bližini nogometnega igrišča v Galiciji. Če bo vrtec dvojezični se pa še ne ve, ker zadnja leta ni bilo veliko prijav k dvojezičnemu pouku. Predstavili so tudi težišča občinskega dela in prosili za pomoč pri raznih projektih in še posebno za pomoč kmetom, če bi Avstrija morebiti vstopila v ES.
ŽELEZNA KAPLA: Letošnja sezona za turizem je bila neugodna. Poletni meseci se niso dobri izkazali, predvsem ker je bil hotel Schlozpark zaprt. Če se primerja prejšnja leta, je bil letošnja ponudba boljša v kvaliteti sob in zaradi odprtja Obriških jam. Bilo je več dnevnih gostov in veliko stalnih turistov.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel.: 651-2500 / 651-2335
ANGLEŠČINA Grupalni/Individualni tečaji. Intenzivni za potovanja in odrasle začetnike. Priprave za izpite. Mila Hribar Tel.: 651-5354 - Fax: 627-4242 Gumbi in gumbnice - Mirko Vasle, Pje. Allende 386; Ramos Mejia; tel. 657-3288
Še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
NEVESTE -15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar,-Santa Fé 3228, 3Q „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34
-	Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977.
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Šaenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel.: 652-1910. dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure. - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel.: 382-1148 dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt
-	Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Moron.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Olia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385-1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Slovenski dom v San Martinu
prireja „SILVESTROVANJE"
31. decembra ob 22. uri.
Za zabavo sodelujejo s krstno predstavo slovenski humoristi COLLEGIUM HUMORISTICUM in orkester „SANS SOUCI"
Vsi lepo vabljeni!	Za večerjo se prijavite v Domu
SDO	SFZ
Pristavsko silvestrovanje
21.30 Večerja	6.00 Novoletni zajtrk
24.00 Napitnica	930 Sveta maša
2.30	Malo za šalo. Ples	Te pričakujemo
Naš dom	San Justo
31. decembra 1993 ob 21.30 uri
SILVESTROVANJE
Presenetila nas bosta s pesmijo solista Anica Rode in Luka Debevec ob spremljavi profesorja Ivana Vombergarja
Sodeluje orkester ROCK & POLKA
ZEDINJENA SLOVENIJA
Ker nam je uspelo dobiti od prvotne povišice poštnine za Svobodno Slovenijo od $ 0,05 na $ 0,50 za Argentino popust na $ 0,10 za številko, sporočamo, da za leto 1994 ostaneta letna naročnina za Svobodno Slovenijo in letna naročnina za Zedinjeno Slovenijo nespremenjeni in sicer:
Za SVOBODNO SLOVENIJO: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dolarjev; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dolarjev; Evropa 110 USA dolarjev; Avstralija, Afrika in Azija 120 USA dolarjev; vse za pošiljanje z zračno pošto. Za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dolarjev za vse države.
Za ZEDINJENO SLOVENIJO: Letna članarina ostane za samske $ 34 in za družine $36.
Ker so kljub precejšnji stabilnosti življenjski stroški v letu 1993 narasli za približno 8%, prosimo, da vsi, ki še dolgujejo članarino ali naročnino, to ämprej poravnajo. Kdor more, naj tudi nekaj prispeva v tiskovni sklad Svobodne Slovenije.
MIRKO VASLE
SLOVENCI IN ŠPORT
SMUČANJE
Mlada slovenska smučarka Urška Hrovat se je v uvodnem slalomu svetovnega pokala v Santa Caterina, Italija, zavihtela v svetovni vrh in s tretjim mestom stopila ob bok najboljši slalomstki Vreni Schneider in zmagdvalki svetovnega pokala Aniti Wächter, ki sta ji bili do nedavnega še nedosegljivi vzornici. Urška Hrovat, ki bo 18. februarja dopolnila 20 let, je v Santa Caterini dosegla svoj najboljši rezultat v svetovnem pokalu.
V	Park Cityju, ZDA, se je pričelo tekmovanje v moškem veleslalomu za svetovni pokal. Presenetljivo je zmagal Avstrijec Günther Mader. Drugi je bil Italijan Alberto Tomba, tretji pa Norvežan Aamodt, Slovenec Jure Košir je bil 26.
V	Stonehamu, Kanada, pa je v slalomu Košir dosegel odlično 3. mesto. V Santi Caterini v Italiji pa je Urška Hrovat v veleslalomu dosegla 6. mesto, 17-letna Mojca Dovžan pa 24. V Veyzonazu, Švica, je tudi v veleslalomu bila Urška Hrovat 6., Mojca Dovžan pa 19.
N Bariloche - Catedral
Oddaj'amo v naj'em hišo za 8 oseb s telefonom
Tel.: 662-1623 651-7459
SMUČARSKI SKOKI
Začela se je sezona 1994 za svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici.
Pred zelo malo ljudmi, bilo jih je okoli 1000, so zaradi slabega vremena skakali na 90 m. skakalnici. Po hudi borbi je zmagal Norvežan Bredsen, drugi je bil Japonec Okawe, tretji Avstrijec Goldberger. Najboljši Slovenec je bil Petek, ki se je uvrstil na 12. mesto, 20. je bil Kladnik, 25. Meglič.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NQ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual NQ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
(čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE" ^
Stavljenje in oblikovanje: MAI2VILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
ZEDINJENA
SLOVENIJA
sporoča, da bo njena pisarna zaradi dopustov zaprta od 15. do 31. januarja 1994.
PETEK, 31. decembra:
Silvestrovanje v San Martinu ob 22. Silvestrovanje v San Justu ob 21.30. Silvestrovanje na Pristavi.
NEDELJA, 2. januarja 1994: Misijonska veletombola v Slov. vasi.
TA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE VSEBUJE GORNIŠKO PRILOGO GORE ŠT. 6
t
Pripravljena s tolažili svete vere je 18. decembra 1993 odšla mirno v večnost naša draga mama, stara mama, tašča, gospa
Rozalija Stefanie roj. Rupnik
Zdaj počiva na moronskem pokopališču v skupni grobnici z našim dragim pred štirimi leti umrlim očetom. Ohranili jo bomo v toplem spominu. Vedno sta nama nudilo veliko ljubezni, požrtvovalnosti in verskega zgleda.
Žalujoči: hčerke: Marjana, Zinka, Fani, sin: Franci,
zeti: Carlos, Ricardo in Rolando, snaha: Gracida,
vnuki in vnukinje: Alejandro, Javier, Patricia, Marija Fernanda, Carolina, Gabrijela, Noelia, Anahi, Milena.