Stara pravljica v novej obliki.
(Spisala Lujiza Pesjakova.)
)ukaj sein pri vas, mali moji prijatelji in prijateljice! — Eadostna ivas pozdravljam ob mladein jutru, kajti vesela sem, da vain velja perva beseda, ki jo izpregovorim o njem. Ali se pa tudi vjemajo rnoje želje z vaSimi? — Ali je pa tudi vam po všeči, da vas jaz sprejemam, da sem si cel6 namenila danes dalje muditi se med varni, kakor po navadi?— Vidite, ljubčeki, okrepila bi si rada dušo za vse, kar bode novo leto pripeljalo s sabo, bodisi srečnega, bodisi žalostaega, in inislim, da mi bo to najbolj mogoče, ako njegov začetek praznujein v cvetočem vašem krogu.
Novoleto! — Ste li čnli noc6j, kak<5 je nastopilo? — Vsi zvonovi so peli in ura je bila tak6 slovesno vmes, kakor bi hotela reči: ,,Posluiajte me in Stejte moje udarce; važnejša sem ko vsaka; staro leto vam odpeljem in novo, neznano se vam po uieni rodi." Bilo je takrat, kakor bi tožili in se jokali glasovi zvondv in vendar tudi, kakor bi se razlegali zaupljivo čez mol-čeče hribe in čez spečo dolino. Otročiei, ali ste čuli vse to?— — Nikar ne pomišljujte, vsaj vem, da niste prav nič slišali, kajti za vas se je bližalo novo leto s tacimi rahlimi, mehkimi stopinjami kakor so vaše, ko se su-čete po zelenej trati, in pomenljivi govor zvontfv zazibal vas je le še v terdnejše spanje, zapustivši vam najslajše sanje, 'ko je po časi po zraku od-dondl. In vendar veste tudi vi, preljubi moji, da je danes imeniten dan, spoznali ste to vže zjutraj, ko ste glasnč izrekali ona yoščila, ki na tihoma vedno goj6 vaša serca, in §e bolj čutili ste slovčsaost dneva po poljubih, ki so vam je starši, še gorkejše ko sicer, na rudeča ustica pritiskali. Da, da, pomenljiv praznik je današnji dan iu tudi doba, v katerej človek rad kaj novega pričenja; zatd se hočem tudi jaz danes česa novega lotiti.
Do zdaj sem vam sim ter tje kako pesen zapela iu nekd<5 mi je po-vedal, da so vam bile všee, ali to ni nič posebnega, kajti pesni iraajo vže to lastnost, da skozi ušesa gredd notri do srede sercd, in tam se vniestijo tak6
— 2 —
po domače, kakor bi le to bil kraj, ki se jim spodobi. Vse kaj druzega pa je s prosto povestjo, ki nima prednosti petja, in skušati se hočem tedaj, ako mi bode moči tudi ž njo prikupiti se vam. Pravljico vam hočem povedati, ki sem jo čula nekdaj, ne v6nj kd<5 mi jo je vže povedal, menda ona stara Poljakinja, ki me je pčstovala ia varovala ob času detinstva, kajti kedar se M zlate d6be spomnim, stoji uii tudi Ijuba moja Saša živa pred oenii in tožeče poljske pesni in čarovne marnje se mi glase iz daljne, toda večno rož-nate meglice.
Tu sim se vsedite blizookrog mene, — še bliže! da Ijube vaše obraze dobro vidim in da me bodete tudi vi prav natanko umčli, — tak<5! — zdaj smo skupaj, lepa družinica! — To je ugodno, kaj ne, sedeti v gorkej sobi in poslušati praFljice, med tem, ko zunaj s&ver brije in sneženi mož z ru-dečim ozeblim nosom rdma po svetu. Tiho s sinebom, ti ljubi prijazni de-ček tu na mojej desni, ali ne vidiš, kako radovedno iu proseee me vže po-gledujejo Ijubeznjivi tvoji tovarsi in tovaršice? Pri miru tedaj, ljubljenec moj, in poslušaj!
-/' Bila je nekdaj naajhna deklica, ki je s petimi leti vže velika reva bila, kajti matere vec ni imela. Njo, ki je svojo Marjetico neizinerno, da, tisočkrat bolj ko samo sebe ljubila, so Černi možje odnesli iz njene bajtice in zagrebli na daljnem pokopaKšči. Plakala je sirota po materi, da je ni bilo moči utolažiti, a ko so oče rekli, naj neba, da njene solzč tudi njemu ne vzem6 življenja, umolknila je, tiha in klaverna je hodila ves dan po vertu, in kedar jo je jok posiliti hotel, ozerla se je v neb<5, kajfci zdelo se jej je, da po tem laglje zaderžuje solzne potoke. Ali po noči v spanji jih je točila, nenehoma klicala mamico in zjutraj, ko se je probudila, je vsa prestrašena vselej blazinico pod odejo skrila, da oče niso videli, kako premočena je bila od solz. čez nekaj časa se je oče vdnigič oženil, misleč hčerki kaj dobrega storiti s tem. Dobila je Marjetica mačeho. Mačeha! to je natnestnica ma-tere. — Čudno, kaj ne, prijatelji moji, kakor da bi bilo mogoče nadomestiti to, kar imate najslajšega ia najboljšega na zemlji! Na istem mestu, ki se je lesketalo mateme miliae, videti tujo žen<5, to ?am ni mogoče misliti, kaj ne ? in vendar je nedolžna Marjetica to preterpeti morala iu ne samo tuja in neznana jej je bila ona, katero je morala klicati s sladkim, svetim imenom, ampak neusrniljena in srepa se jej je kazala in sopražila je lepo pasterko iz dna svoje duše. Se bolj ko prej Marjetičine šolz^ je nesrečno to sovraštvo izbadalo očetovo sercž, in-kmalu je počival tiidi on pod gomilo. Zdaj se je še le pričelo pravo terpinčenje za Marjetico in dneva ga ni bilo, da ne bi bila cel<5 — tepena! V merzlej izbi, na golih tl6h je morala ležati in čern kruh, ki ga je dobivala, bil je tak<5 terd, da ga ne bi bila inogla jesti, ako ga ne bi bila mehčala s solzami.
Nekega dnž — bilo je ravno o božiči, sneg je pokrival gorž in ravnine iu niraz je bilo, da je vse škripalo, prav takd kakor danes — rekla je huda mačeha: ,,Tu imaš jerbas, pojdi v gozd in prinesi mi rudečih jagod." Bo-ječa se je Marjetica prederznila odgovoriti: ,,Kje jih bom pa našla, vse je polno snega; o lep<5 vas prosim, pustite me doma, kajti mraz je, da sapa v
— 3 —
v ustih zmerzuje." — ,,Prav takd in ravno zat(5 zahtevam, da mi jagod pri-neseš," zavpila je mačeha, ,,le varuj prikazati se mi s praznima rokama, sicer te —¦ ubijem!"
Deklica vzame jerbas in zdihovaje grš v imenubožjeni. 0 kak6 joje zeblo in kak6 je bilo vse pusto in golo! Kamorkoli je pogledala, ni vi-dela druzega nego sneg, in tLho je bilo povsodi, kakor bi bil ves svet iz-inerl. Čuj! zdaj je nekaj zarjulo! —¦ tedaj je vendar bila zunaj šeživastvar razen uboge doklice — ali, gorjč, le volk je bil, ki je sestradan kopemel po kervavej jedi. Vzdigne se nenadoma tudi uevihta iu žvižga skoz teniuo smrečje, katero pretresa, da se ječč loini. In sredi vse te gr6ze hodi naša Marjetica sama in sredi vse te groze poklekne in z preinraženirna drobnima rokama sneg od tal pometa ter išče rudečih jagod. Zastonj je vse, grabi le * ledeno perst in sivi mah. Sama ue ve, kaj jej je storiti. Nazaj si upa skoraj še manj, kakor napvej v grozovito puščavo. Počasi se vleže še mrak na zemljo in, oj! strah jo je. Kmalu jej tudi nožici čisto oterpuete iu več no-čete nositi tresočega telesa. Zgrudi se Marjetica na tM in jaine priserčno jokati. Hipoma zasliši glas, ki njeno serčice, katero je skorej vže biti po-nehavalo, tako razveseli, da zavrisue, ugleda namreč očf, v katerih plameni to, kar se človeku le v enih pogledih pokaže, in zdaj o blaženstvo! zdaj jo jame božati roka, tako meb.k<5, tak6 gorkd, kakor inore Ijubkovati samo ena roka — s slabim glasoin Maijetica vskiikne: ,,Mati, moja, mojarnati!" in s poslednjo močjd se oklene naročja, katero je najzvestejše varstvo sveta. Mati je vsa bleda, toda neizrekljivo lepa; bela oblačila jo odevajo od nog do glave in prav tesno va-nje zavije tudi svoje dete. Kmalu ono več ne čuti mraza, ampak zmiraj boljše in ugodnejše se počuti, mirno začne sopsti, ali borf se s spanjem in vedao še odpira dremljoče oči, kajti videti želi sladko obličje, katero je tako dolgo pogresalo ia zmiraj se ie bolj stiska v naroeje, po katerem je tako željno hrepenelo. Spanje premaga vendar naposled ia tak<5 tiho zdaj sope Marjetica, da je slišati ni več. —
Spala je menda prav dolgo, in ko se probudi, si dolgo oči ruane, ker misli, da se jej Se vedno saaja; pa, ne, ne, bedeča je in resnica je vse t<5, kar jo obdaja. G6zda in mraza, nevihte in groze, hudega volka iu Se lrnjše mačehe ni nikjer sledii,- ampak na vhodu cretoče lirade stoji in zapazi <5udi tolikanj lepote in bliščobe, da mora oči povesiti. In ko gleda in gleda, za-gleda na zelenem travniku krasne rože in evetnih njeiiih sestrie, nežnih ,,marjetic" je tam skorej toliko, kakor je bilo poprej v gozdu snega in — lej, lej, nideče jagode dihljajo in rast<5 krog in krog njeriih nožic. Mavjetica seže po slamnatem jerbasu, kateri jej je bila mačeha dala, ali tudi ta je spre-menjčn v zlato pletenico. Jagnd bi rada nabirala v svetlo posodo, pa si ne upa dotakniti se jih. Ko se njeue oči privadijo nenavadne bliscobe, v sredi trate ugleda visoko božično drevo in mnogo otrtfk okoli njega. Otroci! kaj pravite, še lepše je, kakor je bilo <5no, katero je vas očaralo včeraj teden, in vže to je bilo nekaj, kajue? — Namesti majhuih sveč je tisoč iu tišoč zvezd na njem migljalo in angelji so z višave vsipali cvetice na-uj in tak6 sladko so peli, da je veselje bilo je poslušati. To je odpirala zdaj uSesa in oči uaša
1*
_ 4__
Marjetica in posebno, ko 'je mičen. deček k njej stopil ter jo vprašal z naj-milejšinr glasom, kdo je in od kodi pride. Dolgo ni mogla odgovoriti Mar-jetica, kajti deček je bil tak<5 lep, da je stala vsa zamaknjena v njegov po-gled. Zlati kodri so mu čez rami segali in čelo je bilo tak<5 jasno, kakor bi solnce sijalo z njega in, oj oči! — morje ljubezni je počivalo v njih ter s svojim svitom obsezalo vse, kar se mu je bližalo. Ko je bilo deklici mogoče spregovoriti, decku boječe in vendar zaupljivo toži svojo britkost, pripovedo-vaje nni, kak6 jo mačeha sovraži m kaktf se boji zopet k njej iti, posebno zdaj, ko se jej je ravno tak<5 lepo od prave mamice sanjalo. Deček jo po-sluša, in ko je nehala govoriti, se jej nasmehlja ter rece: ,,Ostani pri nas; , vidiš, tukaj so nebčsa in jaz sem tvoj bratec. Eeven sem bil, kakor si ti, rojen cel<5 v golein hlevu, ali tukaj doma se mi vse drugače godi, bogat sera in dam ti zlatih. oblačil. Več ti ne bo treba terdega kruha s solzami Tositi, ampak slašcico boš jedla, dobri mlecek pila, augeljci ti bodo igrali in vsak večer te bo mati v spanje zazibala." Ko Marjetica zasliši zadnje be-sede, glasntf se zasineje in z ročicama ploskaje radostna dovdli in sprejme prijazno vabilo. Lepi deček jo pelje k blišcečemu drevesu in ko se ga s perstom dotakne, bilo je pozlačeno. — Popisati vain ne morem, dragi moji poslušalci, kako srečna je bila zdaj Marjetica. Ves dan je gledala ljubez-njivega dečka, pela in igrala se je z angelji, tergala cvetice in nabirala ja-gode v zlati jerbas. In ko se vtrudi od samega veselja, pride svetla, bela mainica in na mehkem njenem naročji med najslajšimi poljubi zadremlje. —
Mačeha je mislila, da je njena pasterka zmerznila v hosti, ker je več ni bilo domii, pa to ni bilo res; ampak živa, lepa, cvetoča in blaga je bivala v nebesih!
Pri konci sem s svojo pravljico ia zahvaliti se moram vam vsem, da ste me tako prijazno poslušali. Posebuo ti, preljubo živo srebro tii zraven mene, si stalo, kakor bi bilo iz kamena izsekano. Vendar mi je tvoje obličje kazalo vse, kar si čutilo, poslušaje mojo povest; meniš, da nisem videla, da se ti je temnflo, ko je neusmiljena mačeha svojo pasterko spodila v le-deni mraz, in lnislis, da nisem zapazila, ko je v bistrem tvojetn očesu ne-kaj biserom enacega trepetalo, ko je umirajoča ali blaga Marjefcica izkliknila ,,mati, moja, moja raati!" Da, da, Janko moj, jaz vidim vse, in ravno tako tudi včm, zakaj Albiua zdaj sanjaje glavico poveša ia kaj Matilda premiSljuje; staviti ne bi hotela, da nam bodete kmalu tudi one kako pravljico povedale, in prav tak6, ker zmiraj govoriti ni prijetno in rada tudi jaz kaj poslušam. 0, vidite niodrega Toneeka tam, kak6 mično mlajši sestrici razlaga, česar v pravljici ni umela — dL, to moram reči, vi ste mi poslušalci prav po niojej volji. Toraj vas tudi kmalu spet obiščem in po leti se bomo radovali v ,,Vertecu" in tam peli v prostem zraku. Ali to vam rečem, naj vas prav obilo tje pride in tudi druge prijatelje še povabite, kajti čem veča bo druš-čina, tem veče bode veselje. Vertnar, ki se rad trudi za vas noč in dan, z veseljem bode razširil meje Verteca, ko bi pretesne bile, nove drevorede bode zasadil, kjer se bodete sprehajali in povsodi kaj novega in zanimivega zagledali.   Tu se bodete Tstavili pred sladko dihljajočo rastlino, kakoršne še
— 5 —
videli niste; zraven nje se vam bo pokazal čnden germ, čegar peresa bodo šepetala o tujih deželah, nekaj dalje vas bo vabilo okusno sadje, le rok6 bo treba stegniti in vaše bode, in tam, tam na voglu, prav skrit med zeleno goščavo, bode tih, prijazen prostor in ta bo — nas! Temu se ne bo sinel bližati nihče drug, nego vi, injaz, in pojoči tiči. Kostanj bode razširjal svojo senco nad rušnato klopjo, kjer se borao shajali in kjer vam bodem pri-povedovala, kar sem doživela in tudi to, kar se mi je le sanjalo. Zraven tega bomo svoje gredice marljivo oskerbovali, kajti ponašati se hoSenio ž njimi, ako jih tudi nihče ne bo videl, in vsadila vam bodem va-nje cvetja, ki vam bo po všeči, kajti, ljubčeki — prosini vas, pa nikar ne mislite, da sem prevzetna, ne, ne, zagotoviti vas moram da nikakor nisem — malo menda vendar poznam rastlinstvo, ki ga ljubite vi. Še nekaj vam moram povedati, pa fe5 le prav za-se ohranite, — ker treba ni, da bi naše skrivnosti izvedeli drugi — srečna bodem tudi jaz, ako si sim ter tje kak cvet na serce pritisnete ia se ga še spominjate, ko bode roka, ki ga vam je ljubeče darovala vže davno v zemlji trohnela. — A zadnji čas je oditi, z Bogom moji mladi prijatelji, da ste mi veseli danes in celo leto ia vse svoje življenje! —