239
AHMED TEVFIK-PUŠA
novi veliki vezir
veliko dragoceno delo: „Rtlas historucznu ziem ruskih Rzeczypospolitej", ki je vzbudilo mnogo občudovanja in priznanja med navzočimi učenjaki. Razentega je Jablo-nowski spisal celo vrsto temeljitih spisov za mesečnik „flteneum", ki ga je pomagal ustanoviti in je bil izpočetka njegov glavni urednik, dalje za „Kvartalnik Historucznu", „Slownik Geograficzny" i. dr.
Mšcislav Godlewski. Poljsko publicistiko je zadela težka izguba; umrl je M. Godlewski, dolgoletni urednik varšavskega „Slowa", politik in član konservativnega tabora.
Godlewski je bil izredno nadarjen časnikar, katerega mnenje se je vobče vpoštevalo. Rojen 1.1846. v Krasocinu, je študiral pravo   in   ekonomijo   v Varšavi, Berolinu, Parizu in Heidelbergu. Dovršivši študije je bil nekaj časa sodnijski  uradnik  in že 1. 1872. je prevzel uredništvo „Biblioteki umie-j^tnošci   prawnych"  ter je razvil svojo literarno-znanstveno delavnost. L. 1875. je postal urednik lista ,,Niwa" in dve leti pozneje urednik „Slowa". Tridesetletnica profesorske delavnosti M. Straszewskega. Letos  je  obhajal  Mav-rycyj Straszewski tridesetletnico  svoje  učiteljske   delavnosti  na  katedri  filozofije v jagelonskem vseučilišču in hkrati šestdesetletnico svojega rojstva.  Straszewski je zasedel katedro filozofije v jagelonskem vseučilišču   1. 1878.  po  slovečem  Kremerzu.   Jubilant je eden  najboljših  poljskih sodobnih modroslovcev,  ni privrženec nobene sedanje moderne modroslovne smeri, temveč stoji   na stališču   primerjalno-kritičnem.   Svoje  stališče   je prof. Straszewski   narisal v obširnem   delu  pod   naslovom: „Wstep v ogolny dzieje   filozofii   na Wschodzie"   in v delu „Pomysii  do uje,cia  dziejow filozofii w calošci".   Oba   sp'sa sta, kar zadene temeljitost in izvirnost misli, zelo obogatila ne le poljsko, ampak tudi svetovno modroslovno literaturo, tako da tuji učenjaki radi iz njih zajemajo gradivo. Nedavno je profesor Straszewski izdal zbirko razprav o raznih modro-slovnih temah pod naslovom: „W daženin do syntezy". Sedaj pripravlja veliko delo ,,System etike".
Poljak — starogrški pisatelj. Že v XVI. stoletju se je poljska literatura ponašala s svojim krščanskim Horacijem, kakršen je bil Maciej Sarbiewski, ki je tako spretno posnemal glede na duha in klasično obliko slavnega rimskega satirika, da so se njegovi proizvodi težko dali ločiti od izvirnikov. Sedaj se je v poljski literaturi pokazal zopet enak pojav. Poljski profesor Bonaventura Graszynski tako dobro pozna duha in obliko starogrškega jezika, da brez vsake težave piše v jeziku starodavnih Helenov izborne drame po zgledu velikih dramatikov grških. S svojo izvirno nadarjenostjo je obrnil nase pozornost literarnih krogov in pred nekoliko meseci je dobil od grškega kralja odlikovanje (častni križ Odrešenika) za spisanje nekoliko dram v starogrškem jeziku.
— Profesor B. Czeslav Graszynski se je porodil dne 10. julija 1. 1859. na Poznanjskem. Gimnazijo je dovršil v Lesnu, univerzo v Grifiji na Pomorskem; kot profesor je služboval na raznih mestih, sedaj je na gimnaziji v Lvovu. Prvo njegovo književno delo je večja pesnitev pod naslovom „Wanda", ki jo je spisal v poljskem jeziku (Poznanj 1885). Potem je pisal samo pesniške proizvode v starogrškem jeziku pod naslovom „Agia Sofia" (1897), „Hestias" (1899), „Ana-stasia" (1906).
Konrad Proszgnski (Kazimierz Promgk), urednik in izdajatelj poljskega tednika „Gazeta Šwiateczna" je umrl. S smrtjo K. Promyka je bil Poljakom odvzet izreden delavec na prosvetnem polju, ki je poljsko ljudstvo najprej naučil citati in potem ga je šele izobrazil. Poljaki imajo veliko političnih strank, imajo precej prosvetnih društev in vendar se more trditi, da sam Kazimierz Promyk je imel toliko uspehov, kolikor vsa ta prosvetna poljska društva. Promyk je začel svojo delavnost v zelo žalostnih razmerah; bila je doba največjih političnih depresij po poljski vstaji, ko je Promyk začel izdajati brez kake druge pomoči za ljudstvo novo poljsko glasilo ,,Gazeta Švviateczna". Ali Promyk se ni zastonj porodil na Litvi, ni se zastonj učil potrpežljivosti in vztrajnosti v Sibiriji. Promyk je maturo napravil v Varšavi in vpisal se je na varšavski univerzi, ali kmalu je prekinil študije ter je 1. 1881. začel izdajati tednik ,,Gazeta Šwiateczna". Ker bi sam ne bil dobil od ruske birokracije dovoljenja za izdajanje lista, je dobil dovoljenje na ime lektorja angleškega jezika. Po izdaji prvih številk je tednik imel 2500 naročnikov in pozneje 30.000 naročnikov. Dozdaj še nihče na Poljskem ni znal tako preprosto pisati za ljudstvo kakor Promyk in nihče še ni imel pri poljskem ljudstvu toliko zaupanja kakor „pisarz Gazety Šwiateczny". — Promyk je umrl v 57. letu svoje starosti.
Deotima (|adwiga Luszczewska). 23. septembra preteklega leta je v Varšavi umrla Deotima, zadnja pred-staviteljica velike dobe romantične poljske poezije. Umrla je sita hvale in časti; imela je pogreb, kakršnega že dolga leta Varšava ni videla. Lu-szczewska je bila izredno nadarjena poljska pesnica. Že kot malo dekletce je kazala spretnost improvizacije. V salonu njenih starišev se je zbirala ob večerih imenitna poljska družba varšavska. Pri sestankih so se desetletni Jadwigi dajale razne teme, na katere je v verzih odgovarjala, vzbujojoč tako občudovanje navzočih, ki so daleč naokrog širili slavo čudežnega otroka. Deotima je spisala veliko
pesmi, ali najboljše so njeni veliki pesniški proizvodi pod naslovom: ,,Sobieski pod Wiedniem", „Branki w jassyrze", ,,Panienka z okienka", „Polska v piesni". Pesnitev ,,Sobieski" je zlagala celih 17 let. Vsa delavnost Deotime je bila vseskozi patriotična, narodna. Deotima je bila Poljakinja iz vse duše, živela je v preteklosti svoje domovine in z očmi svojega duha je videla Poljsko Jageloncev, Poljsko Zigmuntov, Ba-
GENERAL ŠEFKET-PAŠfl
mladoturški  poveljnik solunskega zbora
torih in Sobieskih. O njenem literarnem delovanju se zelo pohvalno izražata v svoji književni zgodovini Briickner in Tarnowski. — Porodila se je dne 1. avgusta 1. 1834.
H KM II
Naše slike.
Beuronska šola je plemenit plod nove religiozne umetnosti. Versko strogost druži z modernimi oblikami, včasih se celo približuje secesiji, dasi goji stare tradicije, vselej globoko čuteno in nežno izraženo. To se vidi tudi na sliki ,,Marija in Eva" (str. 200.).
:___
DRŽAVNA ZBORNICA V CARIGRADU
Razgledni stolp, ki so ga nedavno postavili na severnem obrežju nad Trstom (str. 209.), nam nudi najlepšo priliko, da občudujemo čarobno krasoto Adrije. Spodaj stoji Miramar, oko pa plava po blestečih valovih na eni strani do Istre, na drugi pa se gubi v beneške daljave. Krasno zaokrožen in slikovit je ves zaliv s tega razgledišča.
Zrakoplovstvo je danes na dnevnem redu. Posamezni sistemi tekmujejo med sabo in so dosegli v najnovejšem času znamenite uspehe. Najslavnejši zrakoplovec je pač grof Zeppelin, ki je s svojim ogromnim zrakoplovom od Bodenskega jezera poskusil nekaj daljših voženj, ki so se izborno posrečile. Dve sliki (str. 228. in 233.) nam kažeta Zeppe-linov zrakoplov, kako plove visoko nad Monakovom, prosto
se kretajoč po zraku, in kako se spušča k tlom. Problem zrakoplovstva, ki se je zdel toliko časa nerešljiv, se bliža rešitvi! Ne bo dolgo, pa bomo popotovali po zraku!
Dogodki   na  Balkanu  prinašajo vsak  dan  novo presenečenje. Srbija je ponižana morala opustiti misel na vojno,  ko ji je odpovedala Rusija  svojo pomoč.  Na  slabi niti je visel evropski mir, le malo je manjkalo, da ni izbruhnila vojna,  ki bi imela  nepregledne  posledice.  Avstrija  se je izkazala  premočno,  mobilizacija  armade  je bila  tiho in skoro  nečutno v vsej  naglici,   a vzorno izvršena,  in  to je ohranilo mir. Voditelj bojne stranke v Srbiji, neprevidni princ Jur»j,   ki je s  svojim obnašanjem   mnogo škodoval  ugledu Srbije, se je moral, prisiljen od svojega očeta, odpovedati prestolona-¦' ''-• ;..  ~     ••  -¦¦.":-i    I        sledstvu.  Za  prestolonaslednika je
bil proglašen mlajši princ Aleksander (str. 218.).
Turčija je pa v enem mesecu doživela dve krvavi revoluciji. Ustava ni prinesla Turčiji miru, ampak revolucijo, ki je pomedla sultana Abd ul Hamida s pozorišča. Sultan se je hotel s pomočjo staroturkov iznebiti mladoturškega pritiska in ...         je  organiziral  krvave  boje,  v ka-
terih so vojaki morili mladoturške častnike. V Armeniji je nastalo strašno preganjanje kristjanov, na tisoče oseb je umrlo pod divjim moslimskim mečem. Mladoturki so se pa hitro maščevali. Od Soluna se je pod poveljništvom Šefket-paša dvignila mladoturška armada, ki je obkolila Carigrad in bombardirala sultanu zveste vojašnice; sultanovi častniki so prestopili k mladotur-kom, drugi vojaki so se pa hitro vdali. Verski načelnik Sejh ul islam je izjavil, da za Abd ul Hamida ne velja načelo islama, da je kalif dosmrten in neodstavljiv, ker je Abd ul Hamid „krivično moril ljudi", in parlament ga je odstavil in brata mu Rešad efendija proglasil za sultana, ki je nastopil takoj vlado z imenom Muhamed V. Abd ul Hamid, ki je vladal 32 let in se je znal z lokavostjo in krvoločnostjo — kajti bil je pretkan diplomat in je dal na tisoče nasprotnikov pomoriti — ohraniti na osmanskem prestolu, se je vdal in prosil le, naj mu ne vzamejo življenja. Stoletnica francoske okupacije nam vzbuja spomin na početke našega narodnega gibanja. O tem bomo še pisali; danes prinašamo le sliko generala Marmonta, znamenitega moža, ki je poveljeval v ,,Iliriji oživljeni".
Strel brez poka — to je najnovejše. Amerikanec Maksim je iznašel nastavek, ki se pritrdi na konec puški in ki vzame strelu ves pok. Iznajdba je jako preprosta. Cevka, ki se pritrdi na puško, ima ob strani majhne turbine, ki se zavrte, ko puhnejo plini iz puške. V tem se ves pok eksplozije ubije; kroglja zleti neovira skozi, glas pa se izgubi. Za roparje jako priporočljiva iznajdba.