98. štnillti. f LhUK i »Ml a. *ili 1SI7. ClBiD. .Slovenski Narod" T*t|a po poftttt ra Avttro-Ogrsko: eelo leto skupaj naprej . K 28 — pol leta m n « . . 14*— Čctrt leta m „ . • , 7-— na mesec „ „ . . » 2-50 za Nemčijo: celo leto naprej . . . . K 33 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 38.— Vpcažanjem glede Inserttov se naj priloži za odgovor dopisnici iH znamki. iprtVBlitvo (spodaj, dvoriSče levo). EnaĐova ulica $L 5, totoloa ftt SS. Inserati se račiinajo po porabljenera prostoru hi tlcer: 1 mm visok, fer 63 mm širok prostor: enkrat po 8 via., đ/akrat po 7 vin., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., partc in zahvale (enak prostor) 10 vio, Pri ve£j!h inserdjah po dogovoru. Na ptsmeaa naročita brez istodobne vpodatve naročaine se ne ozira. ■Jfa^atalaiai ^ljii^ii^M ftaA#flaiBi aVt_ aa» UpravniStva naj ae pošiljajo naročolne, reklamacije, taaeratf L f. d» to je administrativna stvari .Slovenski Narod* velja t Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj t celo leto naprej . . . . K 2v4D Dol leta .......13-20 I četrt leta „ .::.". 6'60 na mesec...... . 220 Posamezna Štovilka vel[a 10 vinari* v. Dopisi nsj se franktrajo. Rokopisi se ne vračalo. OradnUftvO! Kaaflova ulica 4t 5 (v pritlićju levo,) telefon ti. 34. le Dradflo Đi A Dunaj, 27. aprila. (Kor. urad.) Kbadno se poroča: Z nobenega botišča ni noročati o iiobenih posebnih dosodkih. Nunestnik načelnika generafnegra štaba pl. H 6 f e r. fmL MemšKo oii poročllo. Beroiin, 27. aprila. (Kor. urad.) Wdffov urad poroci; Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCC. Armadna skupina general-f • 1 d m a r š. prestolonasled-lika Ruprehta Bavarskega. Na bofišču pri Arrasu se je na široki fronti borba artiljerije včeraj zvecer zapet stopnTevaia; pri tem je delovala naša artiljerija zapadno od Lensa tuđi i>roti spoznanim priorav-Ijenitn pehofnim skupinam. Južio od Scarpe so napadli Angležr za cesto Arras Cambrai. Z ognjeni in v bližinskem bolu smo Uh z izgubami zavroili. Armadna skupina nemske-. ga prestolonaslednika. Polagoma se ob Alsni In v Cliampagni artiljerijski boj zopet cia-ču}e. InfanteriJsKi boji ob CV.em'm des Darnesu so nam zapet prinesli prldobitve na tleh in vjetnike. Armadna fronta general« feldmarSala vojvode M-k r e h t a Wurtemberškegii. Ničesar novega. VZHODNO BOJIŠČE. Položa! te neizpremenien. MAKEDONSKO BOJIŠĆE. Jugozapadno od Dojfranskesa Jezera so nadaljevali Angleži svale napadalno de!ovan.?e brezuspešno proti bolgarskim pozlcijam. Na zapadu je izgubil nasorotnik 1! letal, od teft 9 v bofu v zraku, in 2 privezna balona. Poročnik Wo!ff |e v boju v zraku enoindva/setfč zmagal. — Dne 27. aprila je neka naša letalska flotllja med Vardar.iem !n Dojransklm jezerom zbila dve ao-gleški letalL Prvi r«n*ra1ni kvartlrnf mofctor v. Luderdortf. Sklitanje drž. zbora. Dunaj. 2S. aprila. (Kor. urad.) »Wiener Zcitun^ priob> čuje cesarski patent z dne 26. aprila 1917 glede sklicanje državnega zbora na dan 30. maja 1917. Zasedanje državnega zbora, ki se prione dne 30. maja. bo kar naj-večjega pomena za bodoči razvoj države. Program, ki ga je objavila vlada, je sicer silno skromen in ne omenja pravzaprav niti enega onih vprašanj. ki so za vso bodoćnosi Avstrije in njenih narodov kardinalna, toda s tem, da se vlada ne zaveda velike odločilne dobe. v kateTi živimo, še ni rečeno, da se velikega trenutka ne bo zavedal državni zbor, da bodo državnozborske stranke požalile, da je sedaj prišel čas velike besede. Tuđi avstrijski parlament bo moral zborovati v znamenju demokratične ideje in narodne emancipacije. Monarhija je v svojem odgovoru provizorični ruski vladi ta dva principa modernejra državnega razvoja izrecno priznala in je s tem dala svo jim narodom pravico, da izrazijo svoj? tojadevne težnje. Zasedanjč državnega zbora bo zastopnikom avsirijskih narodov dobrodošla pri-ložnost, da se poslužijo te pravice in store to, kar jim veleva dolžnost na-pram državri in Iastnemu narodu. V razmerju države napram na-rndom, oziroma ljudstvu, bo treba v bodoče konsekventnejše uveljaviti demokratične principe. Udeležba in pravica ljudstva pri upravi državnega organizma se mora ojačiti, raz-širiti. Od reforme občinskega reda do uveljavljenja parlamentaričnega režima je tu dolga in kakor je treba priznati, komplicirana vrsta proble-mov, katerih razrešitev se ne more izvršiti čez noč. Toda principi take reforme države se morajo postaviti, parlament mora biti toU mač ljudskih zahtev in stranke, oziroma njih poslanci, morajo povedati, da je udarila ura pre-rojenja države v demokratičnem smislu, označiti morajo s m e r, v ka-teri se naj demokratizira državni organ izem. Zastopniki slovanskih narodov so poklicani k se dalekosežnejšim političnim dejanjem. Z demokratizacijo države mora i ti roko v roki emancipacija njenih narodov. Razmerje države do njenih narodov se mora urediti na novih podlagah, na elju popolne pravičnosti in en vnosti: s potrebami in inte- res, v e se mora spraviti v sklad princip narodne samood-I o č b e. Našo jugoslovansko delegacijo Caka y tem oziru naloga velike-ga historičnega pomena. Od njene prjnclarnostj, modrosti in možatostl je odvisno več, kakor si moremo y lutku predstavljati. Pr^vc noti ji bo težko najt* Naša delegacija ima popoinoma nevezane roke. Z veseljem beležimo, da si je »Slovensko - hrvatski klub« z ođločno odkritosrčnostjo napravil prosto pot, proglasivši, da so dose-danji narodno - politični nazori vlade v nasprotju s pravo državno mi-sliio. Z zadoščenjem nas navdaja tuđi solidarnost, ki vlada med češkimi in jugoslovanskimi državnozborsklml poslanci. Upamo in pričakujemo, da se v najkrajšem času izvrši tuđi zu- nanie združenje vseh naših poslan-cev. Nastop naše delegacije v bodo-čem zasedanju mora biti enoten. so-lidaren od skraine desnice do skrain* levice. To se nam zdi predpogoj Zii uspešno izvršitev velikih nalogr. ki jih nalaga našim parlamentarnim zastopnikom velika doba. MJnistrstro gro! Clara - Martinic. Cesar je izdal naslednje lastno-ročno pismo: Sledeč Mojemu pozivu, ste v resnem času prevzeli vodstvo Moje avstrijske vlade. Od tedaj ste Mi s svoji mi drago-cenimi sveti stali vedno zvesto na strani. Z razumevanjem poglabljajoč se v Moja prizadevanja, ste neutrudno skrbeli za blagor Mojih težko izku-Šanih narodov. razumeli ublažiti tež-ke razmere, ki jih je provzročila vojna. Spričo neomejene^a zaupanja, k! Je imamo do Vas, Mi je v živahno za-doščenje; da so vsi člani Moje vlade soglasni v prizadevanju, združiti sile države na blagor vseh Mojih narodov. Oplraie se na to zaupanje, kate-regra zagotavljam Vas in vse člane pod Va5im izkušcnim vodstvom sto-jeČe vlade, lahko vedno računate na Mojo podporo za Vaša, pravega av-strijskega duha navdana prizadeva-nja za državni blagor. Laksenburg. 26. aprila 1917. KarelLr. Clam - Martinic I. r. Zaeno so izšla cesarska lastno-ročna pisma na ministre dr. Baren-reitherja, dr. Urbana in dr. Bobrzvn-skega, v katerih cesar odklanja za-prošeni odpust in izreka ministrstvu svoje zaupanje. Slovanske stranke. Parlamentarna komisija »Če-š k e g a S v a z a« je bila sklenila, izreci, da se z vladno izjavo z dne 26. aprila ni premenilo razmerje *Ce-škega Svaza« do ministrstva grofa Clama - Martinica. — Na skupni seji parlamentarne komisije »Č eškega S v a z a« in »H rvatsko - slo-venskega kluba« je bilo do-grnano popolno soplasje v presojanju političnega položaja. Tuđi predsedstvo in parlamentarna komisija »H rvatsko - slo-venskega kluba« sta imela sojo. Vzemši na znanje sklicanje drž. zbora, je bilo izrečeno, da poslanska zbornica ne mare prevzeti nikaka odgovornost za to, kar se je doslej ukrenilo glede prehrane prebival-stva. Poudarjalo se je. da ie d o s e-danje stališče vlade gle-de narodno -političnih vprašanj v nasprotju zavn strijsko državno misli ja V pravem interesu države je, odklo-: niti enostransko, z narodno ravno-pravnostjo v nasprotju stojeće stram karske terjatve. Prave državne pon trebe bodo zastopniki hrvatsko-slo^ venskega naroda vedno toplo po< speševali. Ukrajinci so poslan oapo-slanstvo pod vodstvom prof. Ro-mančuka do ministrskega predsednH ka, da dobe zanesljiva pojasnila o nameravanem posebnem stališCfl, Galicije. Ministrski predsednik je de-» putaciji pojasni!, da so vse vesti a cesarski naredbi, ki naj pred sklica*} njem državnega zbora uveljavi po* sebno stališče Galicije, neosnovanih Prva seia državnega zbora. Prva seja državneoa zbora 3W,1 vrši v sredo. dne 30. maja ob 11. doJ* noldne. Pisama poslanske 2bornic^ je poslancem že razposJala vabila> Nacrt za autonomijo Galicije^ Objavili smo že nekatere zabte*] ve Poljskega kluba glede bodoče aW tenomije Galicije. Na podlagi elabon rata, ki ga je izdelal Poljski klub irt izročil vladi nam je mogoče spopoln niti sliko avtonomne Galicije, kairšn no želijo Poljaki. Avtonomija dežele naj obsega y legislativnem oziru sledeče zadeve:i Finančna, prometna, obrtniška, sann tetna vprašanja, določbe glede (kn movinskega prava, organizacijo vi-* sokega, srednjega in Ijudskega sol-stva, kazensko, policijsko in civilno! pravo, trgovsko in montansko pravot organizacijo sodnih in upravnih oblasti, tiskovno in društveno pravo. Kot temeljni zakoni naj veljajo tuđi za Galicijo avstrijski državni osnovni zakoni. Glede zadev, ki ostanejO ostalim avstrijskim deželam in GalU LISTEK. — 11 Polkovnik Chabert. Francoski spisal Honorć de Bal zao. (Dalje.) — ZakaJ mi niste pisali? je vprašal Dervilla. Pojdite tik ob krav-jem hlevu, tam, glejte, je pot tlakova-na, je vzkliknil videč neodločnost odvetnika, ki si ni hotel onesnažiti svojih čevljev z gnojnico. Skakajoc od kraja do kraja je Derville končno dospe! do praga vrat, pri katerih je polkovnik prišel na plano. Chabertu je bilo očividno skrajno neprijetno, da ga mora spre-jeti v svoji sobi. Res je Derville opa-zil tam en sani stol. Polkovnikova postelja je obstojala iz par šopov slame, čez katere je njegova gospodi-nja pogrnila dvoje ali troje tistih raz-cefranih preprog, ki jih je pobrala bogvekje in ki služijo mlekaricam, da si jih na svojih vozičkih denejo ped sedež. Gola, nekoliko obtolčena zemlja je tvorila tla. Solitrastc, zelenkaste in razpočene stene so raz^ širjale tako vlažnost, da Je bii zid, ob katerem je stala polkovnikova postelja, kakor pokrit s preprogo iz bičja* Sioviia MiKnja ^ doppuča 1q v«5^4 | na žeblju. V kotu sta ležala dva para slabih čevljev. Niti sledu o kakem perilu. Sredi črvive miže so ležala odprta »Poročila velike armade« v Plancherjevem ponatisu, očividno berilo rolkovnikovo, ki je sredi te revščine ostal miren in jasnejta obraza. Njegov obisk pri Dervillu mu je lice docela izpremenil in Derville je nascl v njegovih potezah sledove srečnih misli in neko posebno jasnost, ki jim jo je vtisniio upanje. — Ali vam je dim moje pipe morda neprijeten? je vprašal polkovnik odvetnika in mu ponudi! na pol oskubljeni stol. — Polkovnik, prokleto slabo ste spravljeni tu. Te besede so imele svoj izvor v odvetniku prirojeni nezaupljivosti, pa t*7di v tistih žalostnih izkušnjah, ki si jfh je že zgodaj nabral v sličnih prc-tresujočih slučajih. — čfovek, tako si je rekel sam pri sebi, Je moj denar prav gotovo porabi!, da zadosti poglavitnim trem vojaškim slabostim: igri, vinu in ženskam! — Res je, gospod, ne odlikujemo se po razkošnosti. LcžiSCc je, kf ga ogreva prijateljstvo; toda .. . (in pri teh besedah Je vojak trdno pogledaj odvetniku v oči), toda, nikomur nl-sem storil krivice, nikdar nisem ni-Kogar odgual in mirno spim, Derville je čuti!, da bi bilo brez-obzirno, povprašati klijenta po de-narju, ki mu ga je bil posodil in rekel jele: — Zakaj vendar niste hoteli pri-ti v Pariz, kjer bi bili mogli živetj prav tako ceneno kakor tu kaj, pa bi bili bolje preskrbljeni ? — Ti dobri Ijudjc, Je odvmfl polkovnik. pri katerih stanujem, so me sprejeli pod svojo streho in me celo leto zastonj hranili! Kako bi Jih mo^e! zapustiti v trenotku, ko imam nekaj denarja? Vrhtega je oče teli treh paglavcev star Egipčan . . . — Kako, Egipčan? — Tako namreč imenujemo vojake, ki so se vmili z egipčanske ekspedicije, katere sem se udeležii tuđi jaz. Ne samo, da smo vsi, ki smo se od tam vrnili, nekaki bratje med seboj, Ver^niaud je bil vrhtega v mojem polira In delila sva vodo v puščavt Končno teh poglavcev tuđi še nisem nančfl čitati. — Nekoliko boljo bi vas bil ie mogel preskrbeti za vaš denar. — Ah, ka], je odvmfl polkomik, njegoTt otroci spe kakor jaz na slami. On in fena tuđi nimata boIISega ležišča, prav revna sta« xares; pre-vzeia sta podjetje. k! presega njfhove moči. Toda, če dobim svoje premo-ženje nazaj! Sicer pa, do vol] besedi! — PoUsovnlk, (utrt ali pojntrt*- njem prejmem vaše spise iz Heilsber-ga. Vaša rešiteljica še živi! — Prokleti denar! Če Ie pomislim, da ga nimam! je vzkliknil in vrgel svojo pipo ob tla. Zakajena pipa je velika drago-cenost za kadilca. Zgodilo pa se je to tako neprisiljeno in v tako plemeni-tem navalu, da bi mu bili vsi kadilci in tuđi režija odpustili to kruto raz-žalitev tobaka. Angelji bi bili morda pobrali kosce. — Polkovnik, vaša zadeva je iz-redno zamotana, je nadaljeval Derville in stopil iz sobe, da se izprehodi pred hišo na solneu. — Zdi se mi zelo enostavna le odvrnil vojak. Imeli so me mrtvega, tu sem! Vrnite mi ženo in premože-nje; dajte mi generalski čin, do katc-rega imam pravico, zakaj na predvečer bitke pri Evlavi sem postal polkovnik cesarske garde, — Stvari se pred sodisčem su-čejo drugače, Je odvrnil Derville. Poslušajte me. Vi ste, rad vam ve-rujem, grof Chabert, toda treba je to sodno dokazati tuđi Ijudem, ki imajo interes na tem, da tajijo va$o eksi-stenco. V vaSih listinah se bode torej razpravlja!o: Ta razprava pa se bo raztegnila na deset ali dvanajst pređ-hodnih vpraSanj. Vsako teh \i)rašanj se bo preiskovalo posebej v spornem poetopanju do najvi5jega $odneg% dvora in tvarilo za-se drago pravdo, ki se bo vlekla, pa naj se še tako živo zavzamem za stvar. Vaši nasprotniki bodo morda zahtevali preiskavo po zvedencih, kateri se ne moremo iz-ogniti in treba bode morebiti zaslišat( tuđi še priče v Prusiji. Toda, vzemi-, mo najboljši primer, recimo da sodi-šče brezpogojno izreče, da ste gro! Chabert Mari vemo. kaka bo sodba o popolnoma nezakrivljeni bigamiji grofice Ferraud? V vašem slučaja leži jedro pravnega vprašanja zunaj državnega zakonika in sodniki bodo mogli o njem soditi Ie po glasu svoje vesti, kakor sodijo porotniki v ka-zenskih zadevah o zamotanih vpra-šanjih, ki jih spravlja na dan nas ne-razrešljivi socijalni ustroj. Vi, na prn mer, niste imeli nikakih otrok iz svojega zakona, grof Ferraud pa ima dva; sodišče more, kakor hitro je pri zakon ci h dokazana dobra vera, razveljaviti šibko zvezani zakon na korist zakonu, ki nosi močnejSe vezi. AH se čutite moralično dovolj močnega, da zahtevate v tej starosti in v teh odnosa jih za vsako ceno ženo, ki vas ne ljubi več? Imeli %\ proti sebi ženo in soproga, iada je vnovič dokazala svojo ne-emožnost. Dusmanis hodi vedno v kraljevsko palačo. Tuđi druge gene-Valnoštabne oficirje. Icakor Gunarisa 5n Prat osa, je pogostoma videti tam. .V Atenah so neregularne čete, ki iscejo stikov z Albanci v nevtralni zoni in so imele že mnogo prask s Jetami enfcnte. Neki general enten-te je izjavil, da ima dokaze, da vo-dik> te čete oficirii regularne grške armade. Nad 1500 grških vojakov je dobilo dovoijenje, da gredo iz Pclo- pust. Zavezniki so zahtevalf. ntj m to gibanje čet takoj ustavi. Nato Je izšel dekret o mobilizaciji let* nika 1914. Pariz, 27. aprila. General Cobo-ne je z ah te val v imenu entente od gr§ke vlade, da odstrani iz Aten ćelo vrsto častnikov. med njim! orož-niškega poveljnika in potlcijskega ravnatelja. Curih, 27. aprila. »N. Z. Z.« po-roča iz Londona: »Dai!y MaiU le iz-vedel iz Aten, da se smatra pridruži-tev jonskih otokov Venizelistom za izzivanje kralia. Kralj onozarja* da so bili otoki podarjeni RTŠkemu kralju in kralj Jurij jih Je v svoji onoroki od-stopil Grčiji. Pnstop otokov rviSuje Ven'zelcsov prestiž. PriŠel je treno-tek za entento. da naznani politiko, ki jo hoče zasledovati. Bitka pri Rrrasu. TCMSKO VECERNO POROClLa Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča 27. aprila zvečer: Na fronti pri Arrasn jo trajal v nekaterih odse-kih močni o g e n j. Nov angle-ški napad na cesti Arras-Cambrai se je z izgubarai ponesrečil. Ob Aisni in v Cham-p a r n i časihmočan artiljerijski boj. Iz voiaškega razmot rivan ja: Boji pri Arrasu so zopet pone-hali. vendar pa kaže moćan priprav-ljalni ogenj angleske artiljerije na-men tretjega naskoka. V zvezi s to-povskimi boji ob Aisni in v Cham-pagni hoče armadno vodstvo bodoči veliki naval najbrže istočasno vpri-zoriti na vseh treh bojišcih. Danes se more smatrati za dokazano, da sta hoteli Anglija in Francija po agentih o\irati izdelovanje nemsTce-ga vojnega materijala. Tuđi ta za-vratni napad je bil odbit. Poskus, napraviti notranje nemire, se ulegne nadaljevati na stockholmski konfe-renci. Srne se pač soditi, da ta za-vržena sredstva ne dobe primemih objektov. Berolln, 27. aprila. Poročevalec lista ?>Ta^« poroča s fronte pri Arrasu: Jasno je, da Angleži enotnega napada ne morejo več izvršiti. Pred našimi pozicijami se razprostira mo-rišče, polno nezaslišane groze. Rotterdarn, 27. aprla. >Daily Te-Ie?rraph« poroča: Bitke na zapadni fronti stoje neposredno pred krizo. Nov napad rezervnih armad entente vsled gotovih vplivov še ni določen. ANGLESKO URADNO POROClLa 25. aprila. Svojo crto smo danes južno od Scarpe lahno potis-nili naprej. Včeraj smo vplenili tu dva poljska topa. Več tisoč mrtvih Nemcev leži na bojišču, ki smo je za-sedli. Zjutraj smo zavrnili v blizini Lensa in Ypresa sovražne štrafune. 26. aprila z j u t r a i. Preteklo noč je skuša! sovražnik zoret nana-sti naše nove pozicije v okolici Ga-vrella. Njegove prodirajoče čete je prijel zaporni ogenj naše artiljerije ter jih popolnoma vrgel nazaj. Ni-kjer drugod ni ničesar posebnega. rRANCOSKO URADNO POROCTLO. 25. a p r i 1 a zvečer, Artiljerijski boj je trajal ves dan na ćeli fronti. Severno od Vauxaillona smo popoldne s svojim artiljerijskim ognjem in ognjem strojnih pušk zadržali nemškt napad na naše jarke. Potrjuje se, da so imeli Nemci zjutraj pri poskušenem napadu na Hurte-bise fermo krvav neuspeh. Prvič zadržani od našega ognja, so nekoliko pozneje obnovili svoj napad. Močan protir2pad jfh je vrgel v njihove crte nazaj. Tekom teh bojev je naša artiljerija obstreljevala močna zbiranja na severu visoke planote pri Vauc-lercu ter jih razpršila. Z ostalih front ničesar poročati. 26. aprila p o p o I d ne. Artiljerijski boj s presledki v raznih od-sekih. Ob bregovih Oise smo z lah-koto zavrnjli nemški izvidni oddelek, ki se ?e skušal približati našim jarkom pri Movju. Severno od Alsne je sovražnik brezuspeŠno obnovil svoje napore, da bi nas pregnal z visoke planote Chemin des Dames. Včeraj zvečer je po hudem obstreljevanjo dvakrat prfčel. toda brezuspešno, napadati na fronti kakih 2 km zapadno od Cernvja. Napadi so se ob naših crtah s težkimi IzjrubamI zlomill. Dm«r posktišen napad v okolici Hor-tebise ferrne se je enako ponesrcČf!. V okolici Juvincourta Je sovraŽna artiljerija obstreHevala sovražne đe-lavce ter jih razpršila. Angleške izgube meseca marca. Amsterdam, 26. aprila. (Kor. u.) m mmUUU aiuriealce tettbe metecm marca pri armad I 1765 častnikov (344 mrtvih) in 28.709 mož (4909 mrtvih); pri brodovju so izgube: 123 častnikov (40 mrtvih) in 1423 mož (236 mrtvih).____________________ Po porazu, ki fifa je dozi vela. ita-^ lijanska armada ob Soči v novembru lani v deveti ofenzivi, smo čuli nekaj časa zopet italijansko Jadikovanje o težkočah soške fronte, čez čas pa ponovno običajno zatrjevanje, da Italija bo vztrajaJa do slavne zmage in kadar je armadno vodstvo smatralo raspoloženje med ljudstvom za ugodno, je njegovo časopisje napo-vedovalo novo ofenzivo. Nato pa so vsi štirje sovražniki: Angleži, Fran-cozi. Rusi in Italijani napovedovali velikansko spomlariansko ofenzivo proti Ncmčiji in A striji. Sedaj je spomlad in na zapadnem bojišču se bijejo najogromnejše bitke vse seda-nje svetovne vojne, toda n^ teh bit-kah ni prav nič udeležena Italija. Rusija ima tam nekaj svojih čet, Italija pa drži svoje ob fronti proti Avstriji in miruje. Angleži in Francozi so vabili Italijo, naj posije nekaj svojih sinov na zapadno bojišče, češ. da tam se dožene odločitev, toda Cadorna pezna samo svojo fronto in interesni del na Balkanu. O enotni fronti so si-cer pomagali deklamirati tuđi Italijani, toda tako, da ne posljejo oni svojih čet na zapad, marveč da Francozi in Angleži pridejo na italijansko fronto, kajti tu grozi ogromna av-stro-nemška ofenziva. Italijani imajo vedno svoj dober izgovor, da more-Jo ostati pri svoji lastni prvotni fronti in s strašilom avstro-ogrske ofenzive so se ubranili udeležbe na zapadnem bojišču. Sedaj stoje italijan-ski vojaki na Goriškem s puško ob nogi in čakajo. Francozi in Angleži naganjajo Cadorno, naj udari sedaj, da se razbremeni zapadna fronta in bi morala Ncmčija poslati dele Čet proti Italiji, z italijanske strani se že nekaj čuje, kar bi utesnilo pomeniti novo ofenzivo, češ, tista velikopo-tezna avstro-nemška ofenziva, pred katero je bilo toliko strahu v Italiji, je vsled dogodkov na zapadnem bojišču pač nemogoča, položaj je tak, da bi kazalo znova udariti. Ali porazi, katere doživljajo Angleži in Francozi. nišo nlČ kaj vabijivi za novo borenje in mirno gibanje plove po vojujočih se državah in se raz-Širja in veča. Francozi pa tudf prav nerodno vahijo Ttalijane na nov kr-vavi ples. ker iim obetajo dohod nernfkih čet, katerih ravno se Italijani boje. Proti avstrijskim so bili v veliki premoči, pa nišo nič opravili. Kaj npi opravijo, ako pridejo Še nove čete! Ves čas po deveti ofenzivi pa se je na italijanski in avstrijski fronti prav pridno delalo. Sovražnikova fronta je ojačena ali tuđi naša. Ttali-ianska crta Grize brdo-Sv. Mihael-Podgora js široka sestava utrdb, pa tuđi na naši strani je ćela vrsta utr-jenih pozicij. Ital'jani so se pač bali vpada v Furlamjo. General Cadorna je sam obhodil vso fronto in inšpi-ciral vse vrste. Svojemu prijatelju senatorju Molmontiju »e pisal, da po-vsodi je čul ene in iste besede: Tu ne predre nikak sovražnik. Ah* Ca-doma bi rad predrl proti Trstu. Tam na Krasu in v Vfpavski dolini pa je že dostikrat izkusil, da tam ne predre nikak sovražnik in nas general Boroević je znova zatrdil, da avstro-ogrska armada mirno priča-kine deseto italijansko ofenjivo. ako sploh priđe ... Lugano, 28. aprila. V Italiji so doŠli do naziranja. da sedaj ni priča-ko\fati nik^ke ofenzive proti Italiji. Italiianski listi priobčujejo Članek >Matina«. v katerem se ozn^ča opu-stitev nazde\Tio nameravane^a napada s strani centralnih držav za učinek ^angleško-frprcoskih uspe-hov« na zapadu. S tem vprašaniem se peča tuđi bivši polkovnik Barone v ^Oiomale d' Italia^. Kakor se vidi, mu je vodilra m»sel. da naj se od Italije nikar ne pričakuje čet v oomoč Anrležem in Francorom. čeprav bi ne bilo ofenzive s strani centralnih držav proti Italiji. »Giornale d' Italija <-■ zastopa toref isto odKlonilno stališče kikor Cadorna od vstopa Italije v vojno dalje. NAS! LET ALCI NAD TTALIJANSKO FRONTO. DunaJt 27. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razpria^a: Dohodki na morju. Takoj od^ovariajoč na neškodljivi napad sovražnejra zrakoplova na okolico Trsta v noči od 25. na 26. t m. so obložila naša momariška letala vojaške objekte v Skocijanu in baterija na izlivu Zdobe z bombami ter so opazovala, da so zadela in da so izbruhnili požari. Vsa letala so se kliub silnemu obrambnemu ognju nepoškodovana vrnila. BioOovto KOveJJniitvo. ITALIJANSKO URADNO POROĆ1LO. 26. aprila. Na trentinski fronti se je zračno delovanje znatno zvi-šalo. Sovražni letalc! so poskusill trdovratno. da bi napravili izvide in vpade na naše ozemlje. Povsodi skoro jim je to zabranit naš artiljerijski ogenj in obramba naših letalcev. Na julljski fronti so poskusili v noči 24. na 25. aprila sovražni oddelki napad na nekatere naših ispostavljenih pozicij na pobočjih Vodila severo-vzhodno Tolmina. Naš ogenj jih je takoj zavrnil. Včeraj nopoHne je pri-čela sovražna artiljerija ljuto ob-streljevati naše pozicije južno točke 20S. Naše baterije so točno po-segle vmes, provzročile velike požare okeli VojŠčice in jo ustavile. Naši letalci so bombardirali z dobrim uspehom železniške naprave v Rihemberpu. Vmili so se na svoje postaje. Ponoći ie vrgla ena naših zračnih ladij 600 kg razstrelilnih snovi na skladiSča in barake v okolici Nabrežine. Ko se je vračala, jo je na-padla sovražna letalska skupina, lad-ja se je skrila za oblake in se tako izogniia napadu. Vrnila se je nepo-škodovana v naše crte. Z ostalih boiišc. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 26. aprila. Makedonska fronta. Boj med Vardarjem in Dojranskim jezerom se je končal s popolnirn neuspehom sovražnika. Ves dan je bila naša najsprednja pozicija pri Dojranskem jezeru pod živahnim topovskim ognjem. Malo pred polnočjo so napadli Angleži z močnimi silami v odseku med jezerom in vasio Dolželi. Povsod smo jih krvavo zavrrnli deloma z zapornim ognjem, deloma z bombami, ognjem pušk in strojnih pušk. Naše čete ima* jo svoje postojanke povsod trdno v rokah. Samo za eksponirano točko pri vaši Dolželi se vrši še živahen boj. Glasom izpovedi vjetih sta Izvršili napad na fronti med jezerom in vasio Dolželi dve angleski diviziji. Za ta napad, katerega cilj je bilo za-vzetje naših najsprednjih pozicij jugo - zapadno od Dojrana in zavzetje naše glavne pozicije pri Dupu in Ka-ratepu, so se bile sovražne čete že tedne za fronto pripravile. V bojih, v katerih smo sovražnika zavrnili deloma v protinapadih, sta se posebno odlikovala 33. in 34. pešpolk. Toda tuđi artiljerija je sijajno resila svojo nalogo. Tuđi z bolgarskimi četami operirajoči nemški oddelek gorskih strojnih pušk je s svojim ognjem v veliki meri pripomogel, zavrniti sovražne napade. Tako smo videli pred svojimi najsprednjimi pozicijami sovražne vojake, ki so zbirali in odna-šali mrtve in ranjene, katerih število se ne da dognati. Nad 800 mrtvih Angležev smo nabrali samo v svojih jarkih in ovirah, vse predpolje pa je posejano z mrtvimi Tuđi sicer so sovražne izgube izredno težke. Dva častnika in 21 vjetih je ostalo nera-njenih v naših rokah. Pri Zoviku, vzhodno od Crne je vdrla nemška lovska patmlja v niski jarek ter pri-peljala več vjetih nazaj. Nemška bojna letalska flotilja je obložila kolodvor v Kalenovu izdatno z bombami ter je zbila v bojih v zraku v okolici Vardarja dva sovražna aparata. — Romunska fronta. Ničesar pomembnega poročati. POTOPITVE V SREDOZEMSKEM MORTU. Berolin, 26. aprila. (Kor. urad.) Wa!ftov urad poroda: V Sredozemskem moriu je bilo zonet potonljenih 10 pamikov in 6 jadmic z okroglo 55.000 tonaml. Sef admiral. §taba mornarice. Obstrelievanjie severoafriške obali. Berolin, 28. aprila. (Kor. urad.) Wolffnv urad poroča: Neki naš podmorski čoln je dne 21. aprila uspešno obstreljeval za na-laganje rude iz Severne Afrike važne pristaniške naprave pri Gouravi, zapadno od Algira. Neko nakladali-šče za rudo se je vdrlo, neko drugo je poškodovano. Šef admir. štaba mornarice. AngSeško poročUo Iz Mezopotamije. 25. aprila. Mezopotamija. Poleg plena železniskega materijala smo vjeli pri Istabulatu 21. in 22. t. m. 667 mož, med njimi 20 čast-nfkov ter en top, kalibra 59 cm, 14 Kruppovih topov, 1240 pušk in mnogo municije. General Maude je po nočnem pohodu napadel tursko divizijo na zapadnem bregu šat el Ad-hajma ter jo prisilil, da se je 10 milj prrrtl severu umaknila. Vjeli smo 131 mnl Prete?:!i teđen podmorske vojne. Chrlstlanfla, 27. aprila. (Kor. ur.) Londonska brzojavka lista »Aftenpo-sten« poroča, da je bilo preteKli te-4ea potopljcncga Uvakrat toliko ladij- ske^a prostora, kakor prejšnji teden in največ ladij, odkar se je pričela neomejena podmorska vojna. Lagano, 27. aprila. »Corriere del-la sera« poroča iz Londona: Pretekli teden je bilo napaćenih 91 ladij, in Ie 27 ladjam se je posrećilo uiti. Razne vojne vesti. INTERVENCIJA KITAJSKE. London, 27. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja iz Pekinga: Konferenca vojaških ^uvernerjev provinc. ki se je vršila pod predsed-stvom ministrskega predsednika, se je soglasno izrekla za ude-ležbo Kitajske na vojni. Velika većina parlamenta je za intervencijo. Prezident se še ni odloćiL Anglija in Norveška. Christianiia, 26. aprila. (K. ur.) Sindikat norveških bank s centralno bsnko za Norveško na čelu nnmera-va skleniti posojilo 50 milijonov kron za Anglijo. Norveška bo dobila kompenzacije pri dobavi premoga. Židovska ta grška republika. Berolin, 26. aprila. »Daily News« poročajo iz Washingtona: Amerika zagovarja ustanovitev Židovske republike. Lansing je baje tuđi za to, da se ustanovi Orska republika z Ve-nizelosom na čelu. Pomanjkanje na Angleškem. London, 26. aprila. (Kor. urad.) Zivilski kontrolor lord Devonport je opozoril v zbornici lordov, da je treba zelo štediti z živili in da bi bilo sicer treba uvesti rajoniranje kruha. To svarilo in danes objavljeno število torpediranih ladij, ki izkazuje moćno stopnjevanje, je napravilo velik vtisk. Liberalni vojni odsek se je izrekel za takojšno prisilno rajoniranje. Amerika v vojni. Vojni cilfi Amerike. Amsterdam, 26. aprila. »Dal!y News« poroča: Pričakovati je, da bo Wilson predložil Balfourju t^ predloge: Predsednik upa, da se bo vojna vsled vstopa Amerike v vojno skraj-šala. Bavil se bo z Monroe doktrino v kolikor je y zvezi z udeležbo Amerike na vojni, nadalje z bođočim raz-merjem napram latinski Ameriki. Zavzel se bo morda tuđi za to. da se proglasi Carigrad za prosto prn stanišče. Ker so vprašanja Alzaci}© in Lotarinške in nemških kolonij za-deve Evrope, se o tem ne bo izrekel. Najbrže bo zahteval tuđi odškodtiino za Belgijo, v kolikor je taka odskod-nina mogoča. denarju. Razmotriva-la se bode rudi zapora napram Nem-Čiji in se bo govorilo o korakih za prepoved izvoza v sosedne države. Potovanje franeoske misije. Ženeva, 26. aprila, »Agentura Radio« poroca, da je bila vojna ladja, ki je pripeljala franeosko mislio v Novi Jork, opremljena z velikansko jekleno mrežo najnovejše konstrukcije. Amerišld rušilcl so se peliaM ladji 500 morskih milj nasproti. Rooseveltova divizija* Amsterdam, 27. aprila. Iz Wa-shingtona poročajo: Roosevelt ni opustil nacrta, da se popelje s svojo divizijo v Evropo. Obeta si od tega velik moraličen vpliv ter zagotavlja, da Francoska že željno caka na njega. »Dailv News« poročajo iz Wa-shingtona. da se je zglasilo že 125 tisoč prostovoljcev nad 25 let za Roo-* seveltovo divizijo, kljub temu, da je bil prepovedan njih odhod v Evropo. Proti Nemcem v Ameriki. Berolin 27. aprila. >B. T.« poroča iz Haaga: Včeraj popoldne je po-tekel termin do katerega so imeli Nemci v Zjedinjenih državah oddati svoje orožje. Vsak Nemec, pri katerem bi se odslej dobilo orozje, bo kaznovan z zaporom do konca vojne Ameriški IrcL Dunaj, 26. aprila. Irsk! državljani Zedinjenih držav v vojnoobvezni starosti, ki so se bili tekom zadnjih dveh let odpeljali na Irsko in se nišo mogli več vrniti, so dobili od oblasti ukaz, da se pripravijo, da na ukaz predsednika Wilsona vstopijo v armado Zedinjenih držav. Kakor poroča »Temps«, so ti Irci navduše^ no pozdravili ta ukaz. Amerika in njena podjetia ter živfla. Dunaj, 26. aprila. Voditelji veli-kega mesnega trusta v Chicagu so svoje obrate dali vladi na razpolago. Mesarska združenja so izjavila, da se odpovedo za čas vojni vsakemu dobičku. Ti dobički znašajo na leto okroglo 96 milijonov dolarjev (480 miliionov kron). Določile se bodo v živilski stroki maksimalne in minimalne cene. Železniška podvzetja $o se zavezala, da za čas votae opuste koukurenca 38 Stev. .sLOVENSAJ KHK5DV đne 28. aprila 1917. stran 3. Za izvoz živfl so Izdane stroge naredbe in je vpeljana natančna kontrola. Kdor pošilja živila preko skandinavskih in drugrih nevtralnih držav v Nernčijo. tega caka kazcn do petih let. Tri leta dobe ter se jim za-pleni ladja in tovor oni, ki izvažajo za izvoz prepovedno blago. Argentinska nota. Bern« 26. aprila. Listi v Buenos Aires poročajo, da bo po?!ala argentinska vlada Nemciji noto zaradi po-tonitve pamika »Monte Protegido«. Mir v Rio de Janeiru. Lugano, 26. aprila. »Secolo^ po-roča iz Rio de Janeira. da se je pre-bivalstvo pomirilo. Poulični nemiri so ponehali. Dijaki zahtevajo, da se poduk v nemškem jeziku opusti. Hovs Miliufoovcije izjave. Rotterdani, 27. aprila. (Kor. ur.) »Nieuve Rotterd. Courant- poroča, da je imel poročevalec »Manchcster Guardiana« v Moskvi razgovor z Miljukovom, ki je izjavil: Mi nismo sprejeli oficijalne po-nudbe, ki bi mogla tvoriti podlago za mirovna pogajanja. Glede Avstro-Ogrske je izjavil: Dalekosežna avtonomija za avstrijske dežele nas ne more zadovoljiti, samo njih neodvisno s t more resiti problem. Glede Carigrada in morskih ožin je izjavil Miljukov z ozirom na izjave provizorične vlade: Če pome-ni internacijonalizacija svobodo tr-govskega prometa skozi morske ožine, bo Rusija s tem zadovoljna. Vztrajala pa bo pri svoji pravici, d a zapre morske ožine za tu-j e vojne 1 a d j e, in to je mogoće samo, če Rusija zasede in utrdi morske ožine. Na vprašanje, ali bi se s tem ne oviral transitni železniškt promet preko Carigrada v orijent, je odgovorfl Miljukov, da bi bilo v pro-tislovju s sklepi pariške konference, da imajo vsi narodi isto pravico do prometa na tej crti. Zavezniki so se v Parizu dogovorili, da naj bo po vojni trgovski promet skozi centralne države otežkočen, Miljukov je izrazil mnenje, da A me rika ne bo protestirala proti temu, da Rusija zasede Carigrad, kakor so se bili zavezniki že prej dogovorili. (Miljukov je neponovljiv!) RUSKI USTAVODAJNI ZBOR. London, 27. aprila. (Kor. urad.) Reuter poroča. »MorrringDost« poroča iz Petrograla: Stevilo deputacij, ki prihajaio z raznih front v glavno mesto. je tako naraslo, da so potrebne odredbe, da se ustavi nadaTnje na-raščanje mas. Vsc opozarja na dejstvo, da ie treba skucati ustavo-dajni zbor čim prei. Poročevalec ^Morning PosU je izjavil, da se namerava proglasiti vse-ruski kongres d e 1 a v s k i h, vojaških in k m e č k i h za-stopnikov, ki se bo sestal tretii teden v maju, za usta vodaj ni zbor. ker ie to najkrajša pot za recitev vprasanja. ki se v velikanski Rusiji brez tega ali onesra radikalnega sredstva ne da resiti. Še en kongres rifsk« armade v Petro- gradu. Bern, 27. april*. (Kor. urad.) >Petit Parisien« javlia: Ra^ne stranke skušafo pridobiti armado za svoje ideje. Kako reagira armada na razne smeri, ie \idcti zaenkrat \z postopa-nja kongresa v Minsku. Olavnf kongres armad pa se bo vršil S. maia v Petrosjradu in takrat se bo še fe jasno videlo. Na pred^ocr vrhovne-ga povelik i stva fe m^rat voin? rnini-ster še nedavno penzionirati 14 viš-jih Častnikov jusrozanadne fronte. Konference rusfcift generalov. Petro^nid, 27. aprila. (Kor. ur.) Reuter. Vrhovni povelinik Aleksje-jev ie posetil jugozapadno fronto ter konferiral z generalom Brusilovorn. Poveljnik ruskih čet v Perziji general Baralov je dosnel v Petrograd. kjer je prevzel svoj novi posel. Vo-jaški kongres v Minsku je sklenil, da naj irnajo armadna poveljstva pravico imenovati častnikc. f Bolana ministra. Bern, 27. aprila. (Kor. urad.) vPetit Parisien« poroča, da je Pleha n o v zbolel. Rinu 27. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča. da je zbolel vojni minister Oučkov. Mobilizacija ruskih zdravnikov. Petrograd, 26. aprila. (Kor. ur). P. b. a. Kongres zastopnikov zdrav-nikovr armade in mornarice je sklenil takojšnjo mobilizacijo zdravni-stva obeh spolov za pctrsbo armade in dežele. Prvi ženski sodnikl na Ru«kem. Petrograd, 27. aprila. (Kor. ur.) Reuter. Prve štiri žene so bile pripu- I £ta>e k sodnijskS praksi, I Mirovno vprašanje. Đerotin, 27. aprila. Berolinski »Lokalanzeiger« piše k članku vFremdenblatta<- o vojnih ciljih Av-stro-Ogrske, da se izvajanja av-stro-ogrske vlade v bistvu in glede na vojne cilje popolnoma krijejo z nemškim pojmovanjem. Tuđi izjave > Fremdenblatta« samo potrjujejo znova stare smeri, da znnanja politika Avstro-Ogrske pravzaprav nikdar ni stremila po kakem teritorijalnem ogroženju ruske sosedne države. Ako je torej »Fremdenblatt< zopet ugotovil to staro dejstvo, se bo moglo pač težko reci, da je Avstro-Ogrska sedaj razkrila svoje karte in se bojuje z odprtim vizirjem. Ako bi se tuđi reklo, da je Avstro-Ogrska na vsako nadaljnje razširjenje ozem-Ija v varstvo svoje državnopravne eksistence Ie v mali m^ri ali nič navezana in bi se mogla omejiti na ob-rambo svojih starih mej, potem bi to dejstvo na solidarnosti Čisto defenzivne vojne politike centralnih držav ne izpremenilo prav nič. Na-vzlic temu pa ne srne nih:e priča-k ova ti. da prxJa Nemčija slično izjavo in razkrije svoje karte v času, ko divja Še vojna ob njenih mejah in angleška uničevalna volja juriša proti nemškemu narodu z brerprimerno besnostj->. Bilo bi to zločinski samo-mor in pripraven samo za to, da «;e zavoj^?va!na pohlennost n^^ih so-vrar^i^-nv brezmejn^ novt^a. Kdo hr> svr»je karte razkril, ako ve. da v rok^h nietrovep-^ sovražniki tičiio še m^čni adut'? Kdo izbavi, da opusti ozemHa. s kr\jo nfe^ovin naiholi-ših nanotera in rvoreči edino croto-vo rastavo za r»ć^^? V-»Vor ^Frpm-đenM?.tt". pra\nmo tuđi mi: Mi se črtirT* morn!ičnr> H ^<;ko za-dost' močne. da iz no ju'•mo hoj. Dniiaf. 27. anrito. VpmJjv.i i ri?i-»^T*i. 77. anrilj!. fK^r. »irad.l Penter. ^Morn^crno^t« norn^a !z 7atrdil F?a!fo"Ht!. da Zediniene države ne bodo sklonile senaratne^a miru z Nem-č i j o. FrarVohr<*d. 27. aprila. Tr Vo- \?.i?V\]m d? j&fn^f'V« n^ fn*-rn*iinn d? «e ho Afrterik?! t11^1* b^ez pogodbe Ve!'**? v<*T?r o m^rrtvf^rn vpra^an'ii. Rero!?fi. ^7 nt>rih. (Kor. nrpd.> Veliki ve7,fr Talaat nz*a ^e ie irrsr^ nanr?rn zastor»n»Vti *T r>V?lpnr»i^^r-1*3^: VpTnen r^o^era notnv»nia \? P(»r_ Vm je bil v nrvi vr«t? o^^b^i «^t;k m razgovor n t^Voc^'Ti iavi1. da se roče snnŠčaM v nodrobnosti. da se te7a nrinr?n?'f»Ttiih }j'^v ne 7Tr^^i?a ^imn fr> nor»nv]H; ^T? ^rr»o r»r?nrr>v^pni. sVt^^'M rmr. C* ho^e bo nn<^ftl *n-vr?7"TV ^nnra7Tirn. O vninpT*i fn ^n ^nnda^^Vem no'nT^in Tnr*??p ;n Nem-ci"? se je nra^n nr»t?ni^tTČ^»* Ru^'n ne r»r'«^-»vf*- nove no*e o Perxr>**^ci, ^7. anrfla. ^Kor. Tir) Petro£Tp<^ka br'y^ta^^^a a^enti'ra denr^nttra v**st 7 d"e ?^. anrfla. ćp prinravlia Prnvlznrična vlada noto o vojnih cilnh. V? ?o hoće postati svo'im zaveznfkom. Ta vest je preuranjena. Razne wolf*lčn« ve*ti. — Parlamentarna svoboda. Čuje se, da bo ustanovljena v dr-žavnem zboru posebna cenzurna komisija za pregledovanje referatov in cenzuriranje poročil o sejah dr-žavnega zbora. »Zeit« ugovarja temu nacrtu, čes, Če se snide parlament, mora biti dejanjsko svobodna tribuna in če bi se ne smelo v listih poročati o govorih in dogodkih, bi bilo to na škodo naše politične reputacije pred vsem inozemstvom. = Nemška vl§Ja trgovska Mm ▼ Celovcn. Tr?rovska in obrtniška zbornica v Celovcu se je izrekla za ustanovitev nemškc trgovske viSje ?j1c, ki bi naj bila namenjer.a Koro- m — Tcsts* btri iB KnafekL Tata šola da mora priti v Celovec, ker je kakor je izjavil podžupan Rach, Celovec najjužnejše mesto fn pa, kakor je dokazoval poslanec Dober-nig", ker se tuđi Slovenci oečajo z mislijo. ustanoviti take sole in raz-vijajo sploh silno organizacijo. da svojijo (!) avstrijski jug s Trstom vred. Poleg celovške trgovske akademije ie pa za^ovarjal poslanec Do-bernig tuđi ustanovitev nemške višje treovske ^ole ne toliko za Nemce. temveč za — Srbe, Albance, Grke in Turke! — Razglas vojne uprave v Sr- bUL Beogradske Novine« prijavlja-30 v št. 111. razglas vojne uprave, v katerem je rečeno, da poskušajo Angleži in Francozi nahujskati pre-bivalstvo Srbije na vstaško dejanje proti sedanji oblasti. Zgodovina zadnjega take^a poskusa — naj si je tuđi žalostna za omikani del srb-ske^a naroda, ki se je dal po nekate-rih plaćanih agentih zapeljati v sigurno samoubojstvo — kaže jasno ža v naprej usodo vseh podobnih pod-vzetij brezvestnih agentov. Vojna uprava predpostavlja, da se srbski narod po žalostnih izkušnjah sedanje vojne ne bo dal zapeljati po tujih a^entih, opozarja pa, da bo vsak po skus pobune proti sedanji oblasti koj v začetku neusmiljeno zadušen. Za-eno naznanja vojna uprava, da izpla-ča nagrado 2000 kron vsakemu, kdor izroči oblasti kakega ang!eškej?a, franeoskega ali drugega agitatoija živega, in 1000 kron, kdor ga izroči mrtvega. Kdor bi pri zajetju takega agenta sodeloval, dobi 500 kron. = Obtožba srbske vlade proti 5rb5kemu časnikanu. B e 1 g r a d, 27. aprila. (Kor. urnd.) »Belgrader Nachrichten« javljaio: Takozvana srbska vlada na Krfu je dvignila ob-tožbo proti bivšemu izdajat»ljn bel-grajskepa dnevnika »Štampa« Sve-tozaru J a k § i ć u radi veleizdaje, ker je objavil letake in pisma na so-hrnske in v tmini f;vc5e Sr^e. Jak-sic\ ki ^e nahaia v 2enevi, je bil pozvan, da se nre^tnvi srbski preisko-valni oblasti na Krfu. = Nov! creieralnf trubernator v I.iiMIr!!. Ce^ar ie imenoval general-majoria prota Szeptickesra. poveljni-Va p^lT^kejra pom.ižnesra zbori, za rpnera^n^era jrubern^torja v T.nbtm«. Hosedanji p:en. pr^^ern^tor fcm. Kuk i* odstopil ter ie bil r>v tej nriliki odlikovan 7, velikim križem Leopoldo-vecra red^i. = Lckci?a ffemšfcim «r>i«ie socijalnih d^mo-kr?tov v Nemčn"! za vrača na oduren način pobudo ir^remsk^a čašo-nisja. nai bi ner^ški socijalni detro-kratje tak^vj izno^Tovali iznrem^mbo v notran?;h rarmerah države. Ncm-^ki socvialni demnkratie odklanfajo vspVo vmešava^i> tTTiih el^mentov v ri""Ti notranie n^Ht?čne stvari ter iriav'iafo, da ^^do **rn\ or t'idf o ^r^^^tvih, ^ katari-mi po\T»^šn*o to -rhoV^vn*?. Ta odgovor s^natramo kot načelno pravilen. ^eveda deluie rekam Čudn^. ako jra čitirmo ravno iz vrst nemških srK:i-falnih demnkratov, k? vedno smatra-jo 7% svoie rtara\Tio r*ravn: nose-cr?nff v tuie stvari! Češki delavci so rhčtit1'1' na 1a«t^orn tpl^^n ta ne-^rečni vnfiv. ki ^o tr? jzvrševalf nem* ^ki ^ocij.ilni demokrat!« na ra.rvoj ^norov v defavstvu Av^triie. Nem-?ki socijalni demokrat je $0 *e vme-Savpli tuli y r??m?re an??le^k^rfi sncii?V7,ma m %n rohiiai? ravno ti.'to nic^a krilo, k' h hi!o ft <^<\ 7a<*etka nroti vojni fn in tndi na A^gfl^skem 7. v^emn de1ov**'o za rnir. >Jomi5ki so-cn>lni demnk^at'e so »re?5:lf čistost strp-nke* na rr^neoskem. \^r so fz-TrvaTi sklep m^dnnrodncga kongresa nroti »ministerffa^>mu« JaiTresa: To fe bila d;rektna nkciin v PriTo? Oucs-^**s?». pred kra^VTm ^e mfnf^ra v kr>nccntr-T??i«;Vr'~i ^ab'netti. ki t.rrankfurter Zei-tungr poroča: Organ revolucijonar-nih ruskih socijailstov 3>Zeinja i Volja^ razpravlja o pomenu gesla »mir brez aneksij« in pravi: To pomeni restitucijo opustošenih ozemelj Belgije, Srbije, Crne gore in Romunije ter uporabo principa plebiscita, da se v spornem slučaju odloči o usodi posameznih narodov. Nemčija prodi-ra vedno globokejše v rusko ozem-Ije. Zato treba nadalievati vojno do konca. Braniti domovino pa ne pomeni, da naj ostanejo vojaki v. strel-skih jarkih in naj ne napadajo. Ofenziva je vsekakor potrebna, da dosežemo ugodni konec vojne. — »Zeit« poroča: Minister Kerenjski je izjavil petro^rajskemu dopisniku »Temp-sa«: Moje naziranie se vedno bolj približile Wilsonovemu nazoru. Jaz sem odločen nasprotnik osvajalnega načela in proglašam zato načelo, da naj narodi sami odločaio o svojih na-cijonalnih pravi cah. Ustvari ti pa se morajo garancije, ki bodo zajamčile svobodni izraz narodne volie. Le na ta način dosežemo osvobojevalne cflje sedanje vojne, ciHe, ki se morajo za vsako ceno uresničiti. = Sn?nsk? podanik pri Vatikana. ?parska vlada ^e odklonila demisijo poslanika Calbetona pri Vatikanu ter mu izrekla po!no zaupanje. = Vserem?k! prorok. Pod tem naslovom pi^e »Zelt^: Že opetovano smo opor arjal i na nesrecno delova-r»je nemških, ztasti v^enemških pro-fesonev v tej voini. Kot enega rjaj-večj'h škodlfivcev smo označili ta>-n^^a vladnecra svetm#tra ridvarda Meveria. profesor^a T^ro^ovino na hero!?nski ttrtfverzi. Profesor Mever ?e sec*»J irdtl novo hrosuro: »Ame-nšVi ko^cres in svetnvna vojna« (VaTr^n C?.rl Curtius. B?r1in), v kate ri b^Če kot Hnrdevni Arner'Vanec podu2?t? ner-»?ki nar«">d o političnih razm^rah v Am^riki. Pri tem se mu ?f» rr'rvetila nesreća, da so v krat-Vem rasu. ko s* rrr^^Tirfrift» r^TTi-init! rn^m^r teme^>xe tH'fvc. V nre^^-vorn s^o-f* hrr^urf. rT*»t?r3n?m z dne 14. fe-bmvarja T917. nrrvi nrof. M^ver: Treha pnčaknti, nii se hn wn^nmi ^osrečiln rn>rpvfti kongres dr> tega, rfa n^^vf V^rn^'Ti vr^o. Mogoče ^e ^e. 7a^r»kr?^ n^ni rravijo hr7o;?.vke t*h Še fa^T"*?^e defstva, da je zadel na ?^Vo siJe^ r>dpf>r in rfa ie favno rrmpnfe vse^Vozi proti vofni. Na pn-fiT^iarem «Tf nn orr^rpT^io 1e Vo-T?rVaf \7»^tf»vania vrertne rrosto-voli^Ve arm^^e — r? V^ite^o M ^Tla Amerika v ^T^fpfiT voinc ed^no navezana, r^re še mnri ra^tmati kakor v konfl?ktii 7 M**hiko. Zato i> vnč fit/^i nr>7i«;t^ ^-r»TifT«tk?»cijr> remšVih 1a-*^*' v 3Tner;sV?h pristan'?-5ih. K termi nritfe. da s^ je ^r ^tani v zerjsi-virry. t^mc^'^A v?^?i1. Tu i© ime? mo- ?ftfi r»?<;ioT> ^Vrnc^'e. r?ar,i^r pri-znavnio, da n"h te^avne^a noložaia ni zaVrivila Nrmčija. temveč Angli-fa. »Zeft« pristavlia: Mfd tem ie na-povedala Amerika vojno in je pri tem zadela na Ie neznaten odnor. Javno mnenje j? tako zeTo za vojno, da se ćelo nemško-ameriški listi tej Mruji nfso mo^li več unfrati. Amerika je tućK kar se ie zde!o prof. Mev-rrju izkijučeno, takof zasecrla nem-ske larfje. Od ostalih nevtraJcev so se pridružit' ?e razni Zrciinfenirn dr-Žavam — kar se ie zđeW prof. M. tudt irklftičeno in žal se je bati, da se stevilo teh nevtraleev še pomno-ri. predno hf> irši^ Meverjeva bro-Štrra v 2. na tisu. Moveri*vo mnenie. da prihniajo nevtralci odkrito do snorn&nin. da rjj?rt te^vneffa t>o!o-^aia tii nakrivila Nemčfia, temveč Anjril^. se tu Hi ne r»r>triuie. Tn ves ta nermisel s pivske klorti se nam to{i kot znanstveno razine«:vanjs! Troovsha io okriDiika zboroica. Ljubljana, 27, aprila. Predsednik zbornice gosp. Ivan Knez je otvoril ob pol 4. popoldne sejo poslanske zbornice, konštatiral sklepčnost ter imenoval za verifika^ torja zapisnika zbomična člana g& Iv. Kregarja in Viktorja Rohr-m a n n a ter predstavil namestnika deželnoviadnega komisarja deželna^ vladnega svetnika gosp. Ku lavi-c s a, deželnovladnega tajnika gosp. Leona viteza G r a s s e 11 i j a. Zapisnik zadnje seje je natisnjen ter se je zborničnim članom doposlal. Nato nadaljuje predsednik: Čestita zbornica! Čast mi je naznaniti, da Je bila sporočena predsedstvu od c. kr. mi-nistrstva za javna dela in od c. kr, deželr.ega predsedstva za žalno manifestacijo ob smrti Nj. c. in kr. apo-stolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ter za vdanostno poklonitev Nj. c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju Karlu I. prisrčna najviŠ-ja zahvala. Častita zbornica! Danes praznuje Nje Veličanstvo naša presvitla cesarica Žita svoi prvi god na cesarskem prestolu. Izredni ta praznik slavi v dinastični Ijubeznt cela monarhija, celokupno prebival-stvo ve ceniti blagoslovljeno delo naše plemenite vladarice. Tuđi naša srca prekipevajo najvdanejših vo-šoil. Bog živi in čuvaj našo cesarico Žito ter blagoslovi vsa pota Njenega življenja! Nje Veličanstvu cesarici Ziti: Slava, slava, slava! (Zivahei« odziv.) C. kr. deželna vlada je v razpi-su dne 5. januarja 1917 sporočila, da se poslovna doba članov trgovske in obrtnislce zbornice vnovič podaljša do 31. decembra 1917. Častita zbornica! Dne 30. decembra 1916 ie pre-minul dolgoletni član zbornice gosp. Ivan M e j a č. Pokojnik je bil član zbornice od leta 1902, v letlh 1908 in 1909 ga je zbornica izvolila za svojega nodnredsednika. Dolgo vrsto let je bil skoro nepretrgoma v zbornici pregledovalec računov, ves čas je bil jako deloljuben član. Referat o rborničnem računu in proračunu Je bil zadnia leta vedno v njegovih ro-kah. Kot izvrstnega strokovnjaka in moža izredne ljubeznivosti smo gfc vsi v?«oko cenili. Prerano nmrlemu tovarišu bodi obranjen časten spomin! C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovoliio izplačilo izdatkov po prora-čunti po meri ćejansko đohaiafocih doklad do naivlšiega zneska 126.491 kron in v Pokritje potrebščine pobi-i ranie 7^ doklade. Z ozirom na to, da ni Min dovoliena 8^ doklada in Ver se ta dofio-dek manjsa, so sklentli 7born?čni odseki, da se v tekočem letu v prvem poljetju sploh ne \t-nTnču?eio subvencfie. v drugem pof-let'n pa bo na Dodlao:! do teda? došlih' doVted presoditi, v koliko je mogoče daiafi subvenci.fe. Snrejeto. Zborničnernu aktivno sTužečerfin nsobin ^^ dovoli počenši s 1. fannar-iem 1917 drajrinjska doklada 25Ji> temelfne Place, plačljiva četrtletno napr^f. SpreT*eto. Na predio^ predsednika je na'đa-lie Fpre.ie^a zbornica nove določbe elede odskodnin za uradna poto-vani a. Iz letnega poročila, podanega ocf ^borničnega rredsednika gosp. Ivana Kneza, navajamo najvažnejSe točke. Cim delj traia svetovna voin*, Ki 5e na gospodarsko r>lat vodi od naših sovražrnkov posebno zagrizeno, tem globi je in tem krepkeje po-secra državna oblast v gospodarstvo. Teden za tećnom prihajajo novi nka-ta. ožhrotvar]aio se nove organiza-1 ciie in centrale. Orijentacija, obvla-1 d-^nie š^evilnih nredplsov postaja nlno težavno. Nas^'m interesentom, ki nišo vesci nemsčine. nrihajaio no^ vi prednisi do vednosti sele z zamn-i dami. Na Kraniskem kot ožjem voi-« nem ozemlju prihajajo še poleg teg"a pogosto posebne naredbe, ki so y, zvezi z blizino bojišč. Trgovina v vojni. Dcl^rotrajni vojni položaj nafa&a težka bremena industriji, trgovini in obrtnosti, zlasti v ožjem vojnem ozemlju. Ovire v železniskem prometu, zapreke v poštnem prometu, utesnitev potovanja in s tem proste-ga gibanja, ki je za trgovino v seda* njih razmerah posebno potrebno, iz* ločitev telefonške^a in brzoja\Tiega prometa, ustvarja za trgovino in obrtnost prav mučne situacije. Obla-» stvcnl likrcpi so često kaj občutnl, tu in tara sega!o morda brez potrebe preko potrebne meje. Ce je ta in ona stroka morala prenehati, leži vzrok v razmerah, ki segajo preko naše moči. Kakor je naše kmetijstvo za vojske pokazalo svojo veliko sto- /Mp što* iate so j§ izJaćOa ni stran ~4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 28. tprite 1917. 98. štcv. iomaca trgovina. V trgovini je bil in ostane zaslužek gonilna sila« s tem je računati. Ne izgubimo ene besede v obrambo tistih, ki so izkorišcali z brutalno sebičnostjo prebivalstvo, s prav mallml izjemami so to itak elementi izven pravega trgovskega stanu. Nastanjena legitimna trgovina je pa izpolnila pri nas svojo nalogo. Ce so v tem in onem pogledu pri nas razmere relativno vendar še bile dol-go neprimerno ugodnejše nego tu in tam drugod, zlasti dotlej, dokler ni preveč trpeio svobodno kupčevanje, je iskati pač vzroka v prvi vrsti v čvrsti, delazmožni trgovini. Preskr-ba s sladkOTjem, kavo, petrolejem je šia gladkeje, nastavljanje je začelo pri nas dokaj pozneje, pravzaprav Sele tedaj, ko je trgovina stala pred nepremagljivimi težavami. Od vse-splošnega birokratiziranja si je ko-maj obetati gospodarskega napred-ka. Potrebne omejitve za vojske Je treba sprejeti pod pezo brezprimerno težavnega položaja, ki ga prinaša gospodarsko zaprtje. za trajno bi prineslo birokratiziranje le mrtvilo y gospodarstvo. Industrija. Za zbornično delo se je nudilo prostrano polje. Osobito so se tuđi vojaška mesta pismeno in po odpo-slancih obraćala v obilni meri za naj-različnejša pojasnila in potrdila do zborničnega urada, odnosno so iska-la zborničnega posredovanja. Izredni položaj v u s n j a r s k i s t r o k i, ki je po vojski močno tangirana, saj je danes ves promet od surove kože pa do končnega fabrikata pod kontrolo, je pripravil do tega, da smo morali ustanoviti za Kranjsko Razdeljevalnico za usnje, za katero je vso korespondenco vodila zbornica sama. Zbornica je iz-vedla dva popisa volnenega in pol-volnenega blaga, ki sta pri nas dala posebno obilno dela zategadelj, ker je bilo interesentom tolmačiti predpi-se in formularje, ki so bili le v nem-škem jeziku na razpolago. Glede čipkarske domaće industrije je zbornica izvedla dvakrat obširne poizvedbe v ta namen, da se |e dobila stvarna podlaga za. odkazila lanenih sukancev.ki so bili razdcljeni interesentom potom zbornice. Samo-posebi se razume, da je bilo treba v aprovizačnih vprašanjih zopet in zopet intervenirati, ome-njamo le promet s kavo, s sladkor-|em, petrolejem, soljo, mlekom, mastjo in premogom. Pri IV. in V. vojnem po-s o ]! 1 u je zbornica kakor pri pred-idočih razvila živahno propagando v fateresiranih krogih ter izvestno tuđi s svoje strani pripomogla do odličnih uspehov, ki sta ga imeli IV. in V. vojno posojilo na Kranjskem. Cetrto vojno posolilo je vrglo okroglo 39 milijonov ?>74.000 Kron, peto ćelo 49,f>55.000 kron. Lansko leto je prineslo novi poštni in telefonski red, nova dol o čila o pristojbinah in kolkih, zvišanje da v kov. Ustanovil se je pod vodstvom posebnega ministra c, kr. urad za prehrano. Skrb za valuto je dala povod za ustanovitev Centrale za devize in proti koncu leta za izdajo daleč segajočih predpisov glede opravljanja plačil v inozemstvo. Tuđi v preteklem letu so močno naraščale vloge v denarnih zavodih ter se je opažalo prav močno odpla-čevanje hipotekarnih dolgov, zlasti kmečkih dolžnikov. Trgovske meni-ce izginjajo, gotovinska plačila se vsepovsod uveljavljajo. V obrtni produkciji se toži vobče o težavah za delavstvo, za vprego, za surovine ter o zaprekah v dobivanju in pošilianju blaga. V trgovini raznih strok, tako predvsem v živil-ski stroki, se hitro manjša število prodajnih predmetov ter je razpeča-vanje blaga, tako zlasti za sladkor In petrolej, zvezano z velikimi neprili-kami tuđi na strani prodajalca, kadar navale ćele množice na proda-jališča. Aprovizacija je v preteklem letu bila zvezana naravno z večjimf težavami nego leta 1916., položaj se je osobito v Ljubljani poostril, obči-na ljubljanska se je ćelo leto intenzivno in z vso vnemo trudila, storitl, kar je v danih razmerah najboljSe mogoče. Pri vsem tem se ne smo prezreti, da je to delo, pri katerem Se kritika navadno laž ja nego zma-govanje, često naravnost nepre-mostnih težav, kakor se na primer kažejo pri oskrbovanju velikega mesta z mlekom. Razdeljevanje kruha m moke se je po kratkih težavah od strani mestne občine uredilo zađo-voljivo ter se je odpravilo mučno na-itavljanje pred prodajalnicami. Prehod iz vojnega gospodarstva v mirovne razmere nas bo po-stavil pred nove velike naloge, !e polagorna bo izvedljiv. Ob demobilizaciji bo treja vestno u--')štev~+i in- zahtev bo dana v tem, da bo vojnikom, ki so gospodarsko samostoini, mogoč čim prej povratek v njih civilni poklič. Utesnitve za vojske ne bodo mogle mahoma izginiti, ali preko potreb si produktivni in kupčijski stanovi ne morejo želeti pridržanja oblastvenih in birokratičnih va-ruštev. Letina. Uspeh letine 1916 je vobče za-ostal za pričakovanji. Vzroka je med drugim gotovo tuđi iskati v okolnosti, da navzlic pridnosti ni bilo mogo-če opraviti doma ostalim tako inten-zivnega dela, kakor ga je zmožna krepka moška roka. Vinska letina se ocenja za leto 1916 na 147.000 hl, proti 189.000 hl preteklega leta. Za žita, pšenico, iečmen. rž kakor rudi za oves je letina ostala precej na visini predzadnje letine. Koruza je dala manj sadu. Isto velja za proso, dočim je ajda znatno boljše obrodila nego leta 1915, ki je bilo pa za ajdo prav neugodno. Fižol, kakor sočivje sploh. je obrodilo slabeje. Pridelek v krompirju je hil dokaj slabejŠi nego leta 1915.; kvantitativno neugoden pridelek tuđi kvalitativno ni dober in zelo podvržen enitju. Za zelje ie bila letina ugodneiša, za repo in peso ^-bejša nego 1915, vendar povoljna, i jna in detelje se je dobilo znatno manj nego predidoče leto. Za sadje je bilo leto 1916. prav neugodno, oso bito za češplie. jabolka in bniške. Cene. ki Hh dosegafo kmetifski krogi za pridelke vseh vrst. kakor titdi za živino, so izredno visoke, cene za živino odločno previsoke v prlmen s cenami za krompir. proso in žito. Proda pa se v orKtoječih razmerah za dobro ceno ?lahka vse. kar je ko-likorkoli užitno. Tovarne in pod je t ja* Zelezna industrija je bila vobče v letu 1916. dobro zaposlena, osobito, v kolikor prihajajo vojaška na-ročila v poštev. Zadnje mesece so podjetja, ki so navezana na premog. že občutevala pomanjkanje premo-ga. V opekarnah je tuđi v letu 1916. počivalo delo. Za opeke, stresne, kakor za zidake. obstaja veliko pomanjkanje, dasi ni stavbne delavno-sti. Izdelovanje lepenke je moglo dvignit! svoj obrat do dve tretjini normalnega obsega. Tovarna za cement je v letu 1916. sicer zopet pri-čela z delom. ali le na četrtino ob-sega omejeno. Tovarna za kemično industrijo je norala obratovati ob pomanjkanju za surovine v reducira-nem obsegu. Dnigo kemično podjet-je je stalo od spomladi popolnoma pod vojaško upravo. Izdelovanje prstentti barv se vrši le v jako ome-jenem obsegu. Tovarna za steklo je omejila svojo produkcijo na polovico. Izdelovanje mila je močno priza-deto vsled pomanjkanja surovega materijala ter je moralo proti koncu leta prenehati. Izdelovanjc sveč Je tekom leta ob znatni potrebi prebi-valstva kakor vojastva naraslo. Naj-večje podjetje v papirni industriji ima tuđi v letu 1916, zaznamovati malo ugoden položaj. V tiskarskem obrtu je bilo dela dovolj, podjetja pa trpe pod pomanjkanjem tehniškega osobja. Upravičeno se toži o veliki drasrinji raznih potrebščin. Podjetja, ki imajo časopise, so imela tudf preteklo leto ugoden položaj, dasi so rasle težave za papir. Kartonažna industrija je navzlic raznim oviram imela zadovoljive uspehe. V tekstilni industriji je spričo pomanjkanja bombaža počivalo delo. V usnjarski stroki je položaj tuđi v letu 1916. jako različen. Podjetja, ki delajo za vojaštvo, imajo visoke konjunkture, pri drugih podjetjih jt položaj odvisen od tega, v koliko se jim odkazujejo kože. Blago se je lah-ko prodalo ob dobrih cenah. Slamni-karska industrija Je rudi preteklo leto mogla ostati v obratu. Pivovat-niSka industrija se je nahajala zlasti V drugi polovici leta vsled pomanjkanja ječmena in sladu v mučnem položaju. Položaj v industriji za izdelovanje olja je vsled pomanjkanja lanenega semena trajno neugoden. Domaćim malim oljarjem ni bilo moč izposlovati lan. semena, češ, da pridobivanje ni dovolj racijonalno.Na jesen so bili mlini oblastveno zaprti. Izdelovanje kavinih surogatov je tr-pelo pod pomanjkanjem surovin. Fa-brikacija testenin se je morala omc-jiti na polovico. Izdelovanje kandit Jn slaščic: položaj v tej stroki ni bil slab. Mlinska industrija ]e tud! v leta 1916. pogrešala svobodo. Mlelo se je za plačilo, al! odkazane množine žita so zaostalale za kapaciteto mli-nov. čipkarska obrtnost Je ovirana občutno vsled pomanjkanja lanenega snkanca. Lesna obrtnost v đeželi se je morala v svoji produkciji vsled pomanjkanja delavcev, voznikov m živine močno utesniti. Mnogo žag je počlvalcali delalo se v močno skrče-ne-: rbrrgu. Prečki žag je vzelo vo- nejša obrtna stroka v deželi je v svoji prosti dispoziciji od časa, kar je pričela laska vojna, jako občutno prizadeta. Na prostem trgu je lesna roba iz raznih vzrokov zelo poskoči-la v ceni. Interesentje upravičeno občutevajo pritisk na cene za krivi-čen, kazoč na neprimerno boljše cene izven vojnega ozemlja. Razumljivo je, da nezadostne cene ne dajejo vzpodbude za izdatno produkcijo. Položaj industrije in trgovcev je te-žaven. Zbornica ni opustila, opozo-riti na razmere v prevažni lesni stroki, katera je poklicana po končani vojski igrati v našem eksportu posebno imenitno vlogo. Srednja :n mala obrt Številno obrtov je po odhodu gospodarjev popolnoma prenehalo, drugi se za silo nadaljujejo. Kar je ostalo rokodelcev doma, dobe po ve-čini delo in zaslužek, veČ za popravila kakor za nova dela, V močno zastopanem krčmarskem obrtu se že živo čutijo posledice vojne, zlasti v krajih, od prometa odmaknjenih. Mnogo obratov se je moralo ustaviti, ker ni gostov, drugi imajo težave za pijaco. V trgovini z živili se je položaj ob živahni konjuktiTri za Časa vojne vobče poslabšal. Število prodajnih predmetov se je zmanjšalo, mnogo važnih predmetov, kakor sladkor, petrolej, sir. Špirit, je vedno težje dobiti. Vpliv vojne se je v pretek, letu izrazit začel kazati tuđi v manufakturni stroki, predvsem vsled mnogih utesnitev, odnosna prisilnih pontidb za bombažasto blagro. V pralanterij-ski trgovini, v trpfovini z lepotičjem In s paplnem jfe bi! kupčijskt tek §e vedno živahen. Tuđi železninska strofa je imela Še ugodne kupČije, r1?»cf? so bili močni nakupi od strani rke uprave. Za kmetijske stroje : :\o dovol? \rpra5evanj, vendar ni ' mo5 ustrezati želiam kupoval-ker je prodtikcna v teh strojih rarip:ala za veliko potrebo. Precej živabna je bffa kupčija z drogami, kakor tuđi z gobami, katerih ie bilo nreteklo leto mnoc:o. Te?ra blasra se je ob dobrih cenah raznečalo mnojo doma. mnogo ga je Šio t"udf preko mej v Nemčijo. Za naše interesente je zbomiČrta Informativna služba tem večje važnosti, ker prihajajo novi zakoni in odredbe interesentom v polnem ob-sesm le z velikim! zamudami do vednosti. Naredbe 'zidejo v nem-?ncem feziku fn more dnevno Čašo* plsie slovensko o njih le kratko po-ročatL VslSslt crre za važne stvari, ne preostsn'a druero. kakor da se tuđi indiviHns^o obveza interesente. Tainiško poročito se bo poslalo ^borr»i^n?m članom tiskano. Prr volit\rah ^Vrtitina^oria zbor-n\£na elana cr. Franchettf tn L o ž a r) }e h'An oddar»ih po 1|6 gla-sov ter so hf!i iVvolieni! za pr^dsed-nlka cr^sn. Tvan Vtiez z 12 glasovi. r.a podnredsed^iV.i crnsn. K?rni1^> PammerzP ^!a?ovi. ?« za provi-rori^neca podnr^d^ednika £osp. Jean S c h r e v s 15 srlasovi: za pre-rr]edoval^e rabinov r V7k!ikom j?pr. Tnsin Perdan. Samassa in 0P. C. H.n Levec, Tvan Loznik-, Miroslav Mališ, F^anc Marine, Martin Martiršek. Ivan Mermk. Blaž Mirnik. Lovrene Na-Dotnik. Baltazar Ogr~'*enšeV. Franc Osliv I. Franc Paier. Rndolf Pa57<-k. ^ranc PiHh. AWzii Podak pro5ilec Dlačati TOD K občinske takse in 200 K za zaklad meSčanske irnovine. Povodom sklepan ja o neki I ^i &oti& vssUm* #1 mgfrtrafr 1 m gremij nobenega prosilca več ne bo priporočil obćinskemu svetu, če misli plaćati le teh 300 K. ker ta zne-sek v primeri z drugimi pristojbina-mi nikakor ni več primersn; zato se bo obrnila mestna občina na deželni odbor glede zvišanja te pristojbine, za sedaj se bo pa vsakega prosilca pozvalo, naj iz proste volje plača višji znesek. — Meščansko podporo po 40 v na dan se dovoli Frančiški Ferjanovi (= Ferjan), Francetu rfartmanu in Mariji, Petru In Ani Matelič, odkloni se pa prošnjo Ma-tije Briskija za podelitev mešćanske podpore in prošnje Marije Flegarje-ve, Rozalije Sarkove in Uršule Hin-terlehnerjeve za zvišanje te oodpo-re. katero zadnje tri že prejemajo v najvišji določeni izmeri po 60 v na dan. — Antonu Pocračniku se pode!i v^orabno dovoljenje zi preurejene prostore v njegovi niši št. 14 v Ka-runovi ul;ci. — Ravnateljstvu ljubljanske filiialke Kolinsks tovarne za kavin? primesi se odkloni pror-ma ta stavbno dovoljenje ??. z?rradbo betoncke«ra zidu ob cesrn!: ok3li po-sestva tovarne ter se sklen^. da se polnejja zidu r>b cestnih frontah iz estetskih ozirov načeloma ne bo do-voljevalo. — Tvrakama Lenasi & Gerkman in Franja pi. Kastlova, rojena Peterka, ki imata v poslopju meščanske imovine na Pogačarjevem tr^u trgovska lokala v najemu in ka-terima bo tekom letošnjec:a leta potekla petlema najemna doba, se po-daljša naiemno dobo za nadaljnih pet let pod dosedanjimi r*">£Toji, t. j*. prvi proti letni najemščini 3300 K in pla-čcvanju 9r'o mestne doklade za vo-darino in prostaščino, drueri pa proti letni najemš^Čini 2400 K m omenjeni 9^e doklad;. — Hinku Privsku, Ivanu Pavliczku. Ivanu Zakotniku. 1. Markiču, Francetu Klančičirju. Ma-tifi Golobiču, Antonu Biziaku. Mariji Pavšičevi, Francuski Petančičevi. Mariji Primčevi, Francetu Zabukov-cu in Mariji Centa se odda v polie-delske svrhe dele mestnega sveta deloma brezplačno, delcma za maj-hno odškodninD v najem. — Alojziju Strupiju, prevozniku in izvoščku na Radeckega cesti št. 14. se odda za dobo petih let proti letni zakupnini 144 K v najem hlev, malo shrambo za konjsko opravo in ograieni del dvorišča pri hiši št. 12 na Radecke-ga cesti. — J. Avsustinu, s katerim ;s bila sklenila mestna občina pogodbo sfleće do>av!?ar:ia drv po 22 K kubični meter. se bo na njegovo prošnjo vsled sedarnih izvanrednih razmer r>dslej naprej plačeva!o po 25 K od kubičnega metra, — Ker so nasadi izpostavlieni brermiselnemu opusto-šenju. se bo s 1. majem t. 1. nastavilo hiralce iz mestnih ubožnic za čuvaje. — Ameriškl državIlanL ki se nahajajo na Avstrijskem, smejo, ka-kor poročaja z Dunaja, do 6, maja cđDotovati v Svico. Amerikanci, ki O5tanejo tu, ne bodo niti internirani, niti konfinirani. — V kavarnf Urfon bo v soboto dne 28. in v nedeljo 29. t. m.. obakrat ob 8. uri zvečer. vojaski koncert v korist sklada za vdove in sirote. Igra priznano umetniška »Soška kapela^. — Koncert. Naprnšeni smo objaviti, da se vršf dne 7. maia t. 1. v frančiškanski cerk\'i v prid dnevnim zavetiščem ljubljanskih Ijuc1 --?h šol cerkven koncert. Znani frančiškanski ccrln-cni zbor ho proizvaja! svetov-no cerkveno delo. — Navijanje ceri. Dne 24. marca t. I. je izšla cesarska naredba glede preskrbe potrebščin za prebivalstvo. Ta naredba je napsrj^na proti navijanju cen. Zdaj je izdalo justično ministrstvo na vsa državna pravd-ništva navodilo, kako je vporabljati imenovano ces^rsko naredbo. — Nova delitlška družba. Kakor ČDjemo, se snuje v Ljubljani delniška družba, ki naj bi prevzela pivovarno Ju! i ja Stare ta v Mengšn ter po vojni že sedaj moderno urejeno podjetje znatno razširila. — Uporaba peči, ki se kurijo s plinom bo vlada za prihodnjo zimo prepovedala. Tozadevna naredba iziđe že prihodnje dni. Preoovedana pa ne bo poraba kuhinjskih rechau-dov in plin ovih peči v konalnicah. — Javna ljudska knjižnica Go« spodarskega napred!?ega društva za šentiaftobski okraj izposoja najlepše slovenske, hrvatske in nemške knjige vsak tGrek, četrtek in so?x>to ob pol 6. do pol 9. zvecer, ob nedel*ah in praznik III pa od pol 10. do 12. do-poldne v knjižnični sobi, Vožarski pot 2, koncem Florijanske ulice in začetkom KarlovŠke ceste, postaja-lišče električne cestne železnice. Na razpolago so popolni tiskani Imeniki, vstop v knjižnico ima vsakdo. — Knjižnica kupuje razne knjige, hva-ležno pa sprejema rudi darovane. — Izplačevanje vo]aSkih nasta-nkvenfli prisfolbln se zopet prične na mestnem magistratu v torek dne 15. maja 1917 v mestnem vojaškem na-stanjevalnem urada (Mestni trg SI 27, II. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (mlfeaiB ofavi) ta x U. ummml okraju (Mestni trg. Stari trg, Kar-lovška in Dolenjska cesta) v torek dne 15. maja; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jo-žefa ceste) v sredo dne 16. maja 1917"; za ulice med Prešemovo ulico, Franca J ožeta cesto, Bleiweiso-vo cesto, Cesto na južni kolodvor hi Miklošičevo cesto v petek dne 18. maja; za IV. mestni kraj (šentpeter-ski okraj in Vodrnat, vzhodno od Mi-klošiceve ceste) v soboto dne 19. maja. — Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v ponedeljek dne 21. in torek dne 22. maja 1917. — Uradne ure izriačevanja so od 3. do pol 6. po-poldne. Stranke se prosija, da se na-tančno drže teh določb. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 15. do 21. t. m. se je rodilo 13 otrok, 1 je bil rnrtvorojen, umrlo je 33 oseb, med rjimi 16 domačinov, med njimi 1 tu-jec za ospicami, za jetiko 9 oseb, med njimi 3 tujci. Oboleli so za in-ickcijoznimi boleznimi: Za škrlatico 2 domcičina, za tifuzam 1 vojak, za grižo 14 vojakov, za vratico 1 dotu ačin in 1 tujec in za otrpnjenjem til-nika 1 domaćin. Raznotere nezgode. Mizar v to-'načni tovarni Ivan Erjavc si je pri delu s cirkularno žago odrezal kaza-lec leve roke in poškodoval palec druge roke. — V Imovici pri Prevo-iah je 31etna Lizika Beve, posestni-kova hčerka, v trenotki!, ko je njena Hletna sestrica rezala s slamnim strojem slamo, vtaknila levo ročico v stroj, ki ji je odtrgal kazalec. — Tr-jrovca sin Radoslav Thaler je doma v ?kofji Loki v očetovi pisarni snažil ročno granato, katero je naŠel na očetovi pisalni mizi. Granata je pri tem razpočila, odtrgala mu je kazalec leve roke in ga poskodovala na obrazu in na kazalcu ter sredincn desne roke. — Pastir Janez Juh je našel na polju v Zadlazu ročno granato. Pregledujoč jo, je nevedoč na Iposledice, potecmil za vrvico, nakai se je razpočila. vsled česar je zado-bil fant po životu težke poškodbe. — Tcžko okvaro je prizadejal 161etne-mu čevljarskemu vajencu Jožefu Er-žcmi na Glincah neki velik mesarski nes, Ki ga je veriznil v levo nogo, — Na Jeserncah je Ivana Doležal, klju-čavničarja državne železnice, pri popravljanju nekega stroja udaril želez-ni drog po desnem sencu fn ga težko ncskodoval. — V Predolah je padia ■^Jetna Alojzija Kastelic, hčerka go-^tilničarja in mesarja, v sobi tako -lesreČno. da si je v stegnu zlomila levo nogo.. Vso opečeno so bili prinesli v deželno bolnišnico petletno Ano Pe-trovčič iz Vrzdenca pri Horjulu. Kmalu nato je umrla. Na dekletu je bila zgorela obleka. Z ročno granato se Je igra! de- setletni Tvan Povh iz Žabč pri Tol-minu. Granata je eksplodirala in dečka ranila na rokah in nogah. Prvo pomoč je dobil v neki vojaški bolni-šnici potem so ga prepeljali v deželno bolm'šnico v Ljubljanu Pade! je z vlaka na postaji v Kresnicah korporal Karei Matiez in se težko poškodoval. Okraden be^iinec. V Duplici je skril neki be^unec v slamnico večji znesek denarja. Neki tat je iztaknil denar in vzel 220 kron, večji del pa je pustil beguncu. ffote! »Trig!av« na Bledu, v mirnem času najbolj obiskovan hotel na Bledu. se radi sanacije posest-va prostovoljno proda. Hotel ima ze-lo lepo lego z razgledom na jezero in obširnim parkom. Natančneje po-goje se razvidi iz včerajsnjega inse-rata. Tatvlne. Nataliji Krupovi v Ja-vorniku je bilo ukradeno 25 kg svinjske masti. 50 jaic in 4 litri malinovca, vse skupaj vredno 552 kron. — Igna-ciju Ozbiču v Bukovju je bilo ukradeno 30 kg svinjskega mesa in 5 kg medu v vrednosti 290 kron. Zaprli so nekega 29!etnega I. Možeka, ki je osumljen raznih tatvin. Požar. Jeri Kobentarjevi na Hru* šici je pogorelo gospodarsko po-slopje in nato se hiša do prvega nad-stropja; zgorelo je tuđi mnogo oprave. Sv. Tomaž pri Ormožu. Zahvala. Frančiška Lasič iz Hranji-govec izreka tem potom najtopljejšo zahvalo za znatno vsoto vsem daro-valcem črnovojniškega bataljona 2/26, ki so se pri zbirki blagohotno spomnili njenega na bojišču ponesre-čeno?a soproga Ivana Lašiča in njegovih zaostalih. Celovška c. kr. flnančna proku-ratnm se s 1. majem razpusti, oziro-ma preseli v Gradec. Enako bo raz-puščeno tuđi posebno c. kr. poštno ravnateljstvo za Koroško ter združeno z graškim poštnim ravnateljstvom. t Dorrh Welxler v filmski tro-dejanski veseloigri »Dorrfttaa zakonska sreća«, ki se predvaja od danes, sobote do r>onede!fka v tuka.išnjem Um • Um*L Pole* tega fc i§ m sporedu izborna dramatična dvode-janka »Na praga smrti« z Nikolajem Johannsenom in krasna porna slika: »Zimska vožnia med čerml«. Torek »Komtesa lieila«, filmski roman v 5 delih s Hello Moja. Pripravlja se ameriški senzacijski film z Robertom Warwickom »Lov za dolarjem«. Danes stopi v veljavo mestnJ vesellčnl davek ter se vstopnina zviša za 2, 4 in 10 vinarjev. Predstave vsak dan od 4. popoldne, ob nedeljah ob pol 11. in od 3. popoldne dalje. Žrebaoie razredne Ioterlfe. (5. razred, 12. dan.) 20.000 K dobi 23.650. Po 5000 K dobe: 13.255, 54.970, 98.630. Po 2000 K dobe: 758, 5944, 6843, 12.495, 13.662, 20.233, 31.502, 35.722, 37.846,42.244,45.743, 59.139, 66.216, 73.996, 76.007, 104.439, 107.774, 108.S78, 111.906, 112.282, 114.234. Po 1000 K dobe: 961, 1244, 2016, 3793, 4190, 10.715, 11.346, 14.772, 18.822, 27.644, 35.581, 35.627, 40.566, 41.397, 41.480,43.265,43.431, 43.549, 44.999, 51.124,55.480,56.804, 63.973, 67.709, 71.565, 71719, 72.646, 72.929, 73.123, 77.653,78.984,81.650, 86.671, 86.996, 89.383, 90.314, 90.984, 92.383, 92.781, 93.588,95.188,97.666, 104.629, 1C5.010, 106.034, 109.723, 110.233, 111.571, 112.430 109.666. + Iz seje mestnega aprovizač-nega odsska diie 27. aprila 1917, Pri-hodnji teden pricue mestna aproviza-cija razdeljcvati po V2 kg a j d o v e moke na osebo. Za ajdovo meko se bo razdeljev. moko za kuho in po-zneje kašo. Za otroke pod 4 leti se oddaja prihodnje dni pšenični zdrob. — Odsek sklene nakupiti večjo množino češpljeve marmelade in slanikov. — Po\T»raševanje po J a j c i h je zelo velika. Vzpričo za-dostnih zalog bo mogoče orihodnii teden zopet odda jati jajca v vojnih prodajalnah. — Pretekli teden je od-dajala mestna aprovizacija s e m e n-ski krompir. Krompir je prevzela aprovizacija od žitno prometnega zavoda, kat eri ponovno za tr ju je. da je krompir dober in so panolnoma neutemeljene vesti, češ. da je neuži-ten in so ćelo osebe, ki so uživale krompir, obolele. Sicer je pa krompir namenjen izkljačno le v semen-ske svrhe in po mnenju žitno pro-metnega zavoda krempir dobro kali in bo vsekakor dober za sadež. — Mestni župan je odrelil, da se na-pravijo pred stojnicami v Solskem drevoredu pregrade. Namen pre^rad je, da se prepreci na val in prerivanje strank okrog stojnic. — Mestna aprovizacija bo prodajala v vojnih prodajalnah in na trgu kislo zelje po 70 v. — Mestna aprovizacija je izdala v petek s krusnimi kar tami nova nakazila za kruh, ki veljajo ob-enem tuđi kot izkaznice za nakup gfovejegra in teleČjega mesa, jaje m zelja. Glavni namen novih izkaznic je, prepre^iti izven Ljubljane stanu-jočim nakupovanje mesa. Ljubljana ima določen, prav majhen kontingent klavne živine, s katerim mora na vsak način prehraniti vse meščane. Cisto nemogoče ie, da bi od tega kentingenta živeli se drugi Ijudje in 5rla\Tia dolžnost mestne apro\izacije je, preprečiti, da bi se meso izvažalo iz mesta. Mesarji smejo od jutri naprej proda ja ti meso le onim stran-kam, ki se izkažejo z novo izkaznico. Za sedaj še ni predpisana množina, koliko srne dobiti mesa posamezna stranka, vendar naq se mesarji že sed?j skušajo ravnati po ukazu mini-strsr\-a za prehrano, ki določa na osebo in dan največ 18 dkg mesa s priklado. Govreji mesar mora vsako-krat odrezati od nakaznice za meso po 1 odrezek, da stranka ne more na en dan dvakrat dobiti mesa- Telečji mesarji imajo zaznamovati oddajo telečjega ali prašičjega mesa na po-sebnem za telečje meso na nakaznici določenem prostoru. — Mesarjem je naročeno.da se strogo ravnajo po teh navodilih, občinstvo pa se v last-nem interesu opozarja, da samo nad-zira oddajo mesa ter strogo pazi na to. da nihče ne dobi brez izkaznice meso. Mesarja, ki bi ođdajal meso drujsrače kot je rredpisano, naj se na-znani nemudoTra mestni tržni straži. + ObvestHo. Pred kakimi tremi mesecf je dobila mestna uprava pičel vagon bele moke. Ta meka, name-njena bolnikom — je sedaj razdelje-na. Ostalo jo je še nekaj vreč, ki pa morajo služiti materam, ki doje svoje otroke. Zatorej naj nikdo več ne prihaja z dosedanjimi zdravniškimi spričevali na magistrat, ker bo na-pravil brezuspešno pot. — Mestna aprovizacija. + Prrtafa tdreba za otroke. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v mestni vojni pro-dajalni v Gosposki ulici od petka, dne 27, aprila, naprej. Veljavne so le izkaznice za zdrob, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pndejo stranke s št. 1—400 dne 27. apriln, s štev. 40}—S00 dne 28. aprila, i it 801—1200 dne 30. aprila ' s št. 1201—1600 dne 1. maja, s Stev. 1601—2000 dne 2. maja, s št 2001 do 2400 dne 3. maja, od štev. 2400 naprej dne 5. maja, za vsako izkaz-nico se dobi 2 kg zdroba. Kilogram zdroba stane 94 vin. Vrećice naj vsakdo s seboj prinese. Radi zamude % me-njanjem denarja naj pripravi vsakdo tuđi potrebni drobiž. + Oddaja špeha za V. okraj. V ponedeljek, dne 30. aprila se bo zopet oddajal v cerkvi sv. Jožefa špeh, in sicer na vsako pekovsko izkaznico 1 kg po 9 kron. Na vrsto priđe to pot V. okraj, to so stranke, ki dobivajo kruh pri Jakinu, Pireu, Oodčevi ter v vojnih prodajalnah v Prešernovi ulici in na Marija Terezije cesti. Stranke se izrecno opozarjajo, da na] ne nosijo s seboj močnih kart, ker se bo špeh oddajal edinole na nove pekovske izkaznice in to samo za stranke, kakor gori po-vedano. Umevno je, da dobi Špeh le, kdor odda nakaznico za mast. Oddaja špeha se začne točno ob 10. dopola dne. Na pekovske izkaznice, ki ve-» Jjaio samo za eno osebo, se špeha no bo oddajalo. — Špeh je namenjen samo ljudem, ki so z zabelo v skrajnt stiski, vsled česar naj si da vsakdo, kdor hoče dobiti špeh, potrditi od hišnega gospodarja ali njegovega na-mestnika, da je brez vsake zabele. 4- Oddafa cenejšega masa na modre szk&zntae. V pondeljek, dne 30. aprila bo mestna aprovizacija od-dajala za one nove priglašence, ki 50 dobili male modre izkaznice, meso po znižanih cenah in sicer 1 kg k 2 kroni Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe V2 kg, rodbine s 4 in 5 osebami 34 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebami po 1 kg, rodbine z 9 in več osebami a 1V2 kg. Da se omogoči oddaja brez rfepotrebnega Čakanja, se določa na-slednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s štev. 6000—6250, od 3. do 4. ure stranke, ki imajo modro izkaznico s štev. 6251—6500, od 4. do 5. ure -stranke, ki imajo modre izkaznice s štev. 6501—6750, od 5. do 6. ure stranke, ki imajo štev. 6751—7000, od 6. do 7. ure stranke, ki imajo izkaznice s štev. 7000—7250, od 7. ure naprej prideJD na vrsto modre izkaznice s štev. od 7251 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko nišo po-klicane, ne dobe mesa. Tuđi naj vsakdo prinese s seboj drobiž ter izkaznice za meso, ki so se oddajale zadnji petek pri krušnih komisijah. + Nadrobna prodaja nrfetvenfe izdelkov. Za nadrobno prodajo mletvenih izdelkov so določene za kilogram naslednje prodajne cenei pšenična moka za peko 1 K 18 vin* pšenični zdrob 88 vin., pšenična nux ka za kuho št. 1 98 vin., pšenična hum ka za kuho št. 2 66 vin., pšenična krušna moka 4S vin., ržena enotna moka 48 vin., ajdova moka, bela ŠU 1 82 vin., ajdova moka, temna št 2 55 vin., ječmenova moka za kuho 66 vin., ječmenova krušna moka 48 vin., koruzni zdrob 84 vin., koruzna moka 52 vin., koruzna obloda 52 v, ovsena moka 48 vin., ješprenj 84 vln.t prosena kaša 58 vin. Prodajalci sa dolžni, mletvene izdelke v svojltf prodajalnah z vid. napisom razlog 110 označiti cene posameznih vrst pa teži. Vsako mešanje ali drugo izpreH minjanje kakovosti je najstrožje pre-* povedano. Odtis tega ukaza morala nabiti v svojih lokallh na vidnem mestu. Dobe se pri tvrdki Kleinmayr 6c Bamberg. Politična oblastva prva stopnje in pa policijska oblastva sa upravičena po svojih organih ali pa nalašč za to postavljenih izvedencih vsak čas pregledovati prodajaine in po svoji izberi vzeti mletvene izdel^ ke za poskušnjo v svrho preiskave, Prodajalci in njihovi namestniki so dolžni dati oblastvenim organom In izvedencem vsako pojasnilo, kl sg od njih zahteva. Prestopki tega uka^ za se najstrožje kazmijejo. + Aprovizačni pomenkf. Iz ofcn činstva nam pišejo: Mestna aprovf-i zacija ljubljanska je med najboljšimf v državi. Delo, ki se tu opravlja, je naravnost velikansko in vsa čast go^ spodom, ki se trudijo za dobro ure-ditev tega življenjskega vprašanja. Toda brezhibna vendar ni aproviza-čija, a ne toliko po krivdi aprovizač-nega urada, kolikor po krivdi proda-jalcev, ki jim je poverjena aprovizacija. Tu mislimo v prvi vrsti na pro-> dajo mesa. Za revne sloje je prav dobro preskrbljeno: dobivajo meso (in druga živila) po zelo nizki ceni; naval v cerkev sv. Jožefa je velik. Tuđi razni uradniki, profesorji in učitelji dobivajo izkaznice za meso. Kako pa priđeš do mesa ali teletine, če nisi ravno revež, uradnik ali učitelj? Greš na trg in se nastaviš že ob 6. zjutraj. Mesar na stojnici začne se-kati (ne sicer ob določeni uri, mar-več, kadar se njemu zd\\ navali se gfruča ljudi na stojnico. Misliš, da do-biš meso po vrsti? Kaj še! Pridejo mesarju znani obrazi, pa dobe čez glave drugih zahtevano količino me-sa. Eridfi xoi&k. mhiav* r^\^ tt+a<—w» Stran 6, »SLOVENSKI NAROD*, one 23 aprila 1917. 98 Ste*. pa. je dobi. Priđe krčmar, zahteva tn dobi kose po 5 in več kilogramov. Množica godraja in protestira, češ, da je to prepovedano. Ne pomaga vse nič. Mesar zažvižga in dela da-fjc, kakor se mu zljubi. Policija? Mol-čimo! Tako čakajo ljudje po ćele ure in če ne pripadajo protežirancem, pridejo prazni domov. Dejstvo je, da fiekateri Ijudje uživajo mesa čez ine-rc\ drugi si pa še za bolnike ne mo-rejo pomagati. Ergo: mesne karte! Mnogi so tako brezvestni, da preje-inajo veČ krušnih, maščobnih, slad-Jcornih in drugih kart, nego bi jim tikalo. Kdo trpi škodo? Pač sploš-inost Ergo: stroga revizija! Književnost. — »Ljubljanski Zvon« ima v aprilovem zvezku sledečo vsebino: Fran A1 b r e c h t: Ažurni zv >n. V spominsko knjiga. — Alojz Krai-g h e r: Mlada ljutezen. — Emil L e -o n: Cvetje v jeseni. — Eino Lcino — dr. Ivan Prijatelj: Lap-sko leto. — K. D. B a 1 j m o n t — dr. Ivan Prijatelj: Brezbeselnost. — Dr. Ivo Sorli: Mirakel. — Marija Kmetova: Nekaj bcssd. — Vida Jerajeva: Balada. — Alojzij G radnik: Rabindranat Tagore: Gitari jali. — Ante Debeljak: Emil Verhaeren. — Juani Aho = Ante Debeljak: Prezrela deca. — List e k: O. Ž. Časopis za slovenski jezik, književnost 5n zg od ovi no. — O. 2.: Tiskovna Zadruora v Ljjhljani. — Dr. L.: Hrvatska Njiva. Rudolf Bin-:ter: Novejši s*enocrrafeki pojavi v Slovencih. J. Š.: + Pajko Perušck. Pzybyszewski o Sienkiewic£U. —č: Slovenska nesem v nemskem prevodu. A. Debeljak: Slišanje barv. Kaj prevajamo. Srne stvori. * I. msf v Budimpešti. Ob prilflvi delavskih manifestacij za mir in v znak soglasja bodo na dan 1. maja vse trgovine v Budimpešti zaprte. Zaprte ostaneja tuđi banke in borza. * Mirovno razpoloženje. D u - « a i s k i korespondenčni urad javlja: Baseler Nachrichten« priob-čujejo brzojavko svojega b e r 11 n -skega zasebnega dopisnika, ki je izredel od večinoma jako dobre k o-d a n j s k e strani, da je glasom za-jiesljivih poročil z Angleškega *am naraščajoče mirovno raspoloženje. * Umri je v Brmi bfvši češki radikalni državni poslanec František I SI a m a v starosti 67 let * 2rtev cenzure. Norveški pra-«č*>sodni minister Urbye je moral rastopiti, ker se je parlament izrekel proti omeiitvi tiskovne svobode. * Potres v Italffi. Tz Florence in F'fna poročajo o potresu 26. t. m. okoli poldne ob Jadranski obali in v Toskani. Okoli 40 km od Florsnce je peškodovanih ntno^o krajev, kraj Monterchi je skoro ves porušen, tnrtvih in ranjenih oseb je mnogo. Tz Lugari a p^ročajo, da je bilo v Mon-ferehra ubftfh več kot 40 oseb. Do-seda-nja poročila so še zelo nepo-polna. * Ćloveška zver iz Steyra. V Steyrn se je vršila pred izjemnim sodiščem razprava proti 32letnemu I mizarskemu pomoćniku Karlu Evbnu In lSletnemu učencu Ivanu Kindm radi sramodejnega umora. V Garstnn sta srečala 151etno Ano Schmidhu-ber, Eyben jo je zavlekel v gozd in posilfl, potem je morala ž njima, drugi dan je sklenil Eyben, da se mora dekle odstraniti. Ukazal ji je moliti, itiato se je morala sleči in ko ji je Ey-jben tiščal usta, jo je Kinder zabodel P prsi. Eyben je potem še zadrgnil jđeklici vrat. Obtožen je bi! Eyben tuđi, da je posflii in umori! 6 in pol-fetno Marijo Kock. Obso je bil Eyben na smrt na visltcah, Kinder pa na 18 tet težke ječe. * Za žensko votiiao pravico. {Vojna je izpremenila vse življ^nske razmere. Na stotisoče žensk opravlja danes dela, ki so jih prej opravljali samo moški. V fužinaru v oro-iarnah, v municijskih tovarnah, v fconservnih tovarnah — povsod ženske, In na poljih delajo tuđi skoro samo ženske. Kaj čuda, če so začele zahtevati ženske tuđi politične pravice, zlasti ker vidijo. da se za var-stvo ženstva in ženskih interesov nihče ne zmeni. V nobeni stvari nl-majo ženske glasu, niti kadar gre za čast. za zćravje in življenje ženstva. V kratkem se snide parlament, a se-deli bodo na poslanskih sedežih sami moški, ki iim ni nič hudega na svetu, ženske pa se ne bodo mogle osrlasiti in ne bodo imele nobenega tolmača svojih skrbi in svojih po-treb. Zato so začele na Dunaju agitacijo, na! se prizna ženskam vclil- j na pravica za državni zbor, za de- ; čelne -bore in za obcinc, da bo ob- ! veijaU Dopoina _ ravnopra>iiost j | PH krvnih, kožnih in žlvčnlh bo- • lezfllh je ureditvi izpraznjenja telesa z uporabo naravne Franz - Josef \ grenčice posvetiti posebno pozor- j nost. Prof. Avg. Hirsch, predsednik nemške družbe za necro zdravja v Berlinu, pravi, da je Franz - Josef grenčica sigurno učinkujoče, milo !n izborno salinično odvajalno sredstvo. Darila. Mašto venca na krsto gospe Minke dr. Voduškove darovala je gospa polkovnika vdova Franja pl. Salomoti K 10*— za aprovizacijo mestnih ubogih. • • • Upravništvu naših listov so po- I slali: za „Cir'l-TOetcđovo družbo- družina Lisec 10 K, namesto cvetk na grob umrle gospe Marije Caharija iz Na-brežine. Srčna hvala! Izdalatelj \n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna In tlsk »Narodne tfskamet. %oma pc&a 239, 28!4. 191?. Ljuba Ivanka) 3ne 29. acriia Wi? bo minulo // let J^ar, Jfo savila sra pred cltar, V czrfeici f 2 zle gr"; raj gorsnjsirik ptanm. Jf/cr dobil sem ^emco\ he!oJcran;s& Sin Vse skoji yivela sva še haj srszno, \ 7er vygroiala na u l'ub* nara$saii Cirtla Metodo, A:%a. Drago, tfredo, Da bt iudi oni bm sretni /cedaj. U sĐomtn icrai nainga sloveza, P oš ili a 2i vošila srčna na ta dan Dal vsegamcgočni nama še na mnegj ; leta / | SrtČo milo; Jvof 7e ljubeći yje$h Jvan, 1406 -R. MATfflONIS JEDINSTVEN U SVpJoJ AHALrrfČNoJ KAKVOĆI miJbolJi 4Jft PDROOiČKO PIĆE Hl^M?Ill;i8S; ^mw" i Zahvala. Za obile dokaze iskrenega a sočutja povodom smrti naše 1 iskrenoljubljcne matere, ozi- 1 roma stare matere in tašče, i gOSpe 1419 I | Mafije Kostanjevoc roj. Živic I in vsem, ki so spremili nepo-1 I zabno pokojnico na nje zad- I I nji poti, izrekamo našo najpri- I srčnej?o zahvalo, 9 i Žalujoči ostali. I —■—------------------------■— ^ Samostoina gospodi&ia iSCe Ponudbe Da uorafiiištvo »Slov. Naroda« pod „VaMset 1413M. MT Proda se ~^B . ioiegraiifiii aparat 18 X 24 in nastavek sa ob.'aMi*. Tržaska cssla 19, pritiičje, Icvo. obstoitče «» 4 -£> sob, ne izven me^ta iićtt m!rn9t »ta Ina stranka, r.a 1. svgnsl •*. !• »©iteniucr, ^i^rtdovalci se honorirao. Ev de no pre^likanje plača rtranka ^ama. Sporočila so naproS ni na »Poštni preda! 35*. _________________U16__________________ Jtorejpondenca! ^(czar. 25 let star, s°hden, /j-obrafen, go^tilničarz^e obrti vc<>č, Slovcnsfegz in nsm'fcga fe^I^a smeten, s premorenfem v gotovim 7DC0 Jf ycli $nanja v svrho seiitve y go$zodtčno ali vdovo do 25 let Staro s &remo-tenjoljSe baterije. Poiabno niska cana sa preprodajalce Plamena naroilla ae takel Izvrše. PRODflJALKA delikatesne in špecerijske stroke, katera ima znanje tuHi kniicfovodstva, sa spre]me pri Z. REAJNC, Branf. 1398 * Hiša i Iepim vrtom v Novcm raestn žt. 13, z več sobami 2 klett, svinjakom m hlevom, ae Iz proste roke proda. — Vpraša se ravno tam. 1417 na cevke. v ule) in štrenice, čevljarice, Fulonfc na napir, toaletno milo. Veleirgo^ina 0. Dusch!sskya Po£u«a, (Pozsony), Ogrsko. 1407 kakor tuđi en sadar in en mlzar dobe tako! slnžbo v airojilnl tovarni SAMSA & Go9 Ljubljana, Metelkova ulica Stev. 4. 1403 Š&F* Proda se eventuelno odda v najem ooli „PletorsKi" na BregU pli Colju« — Pojasnila daje: Drago Kralj, Celje, Narodni dunu 1409 za krofaftko obrt, sprejm© takof Makso ZabukovSek9 krojafiki mojster, 1403 _______________________Celje. WW SV Proda se ~3S3 "99 irpvlDska oprava tevbtntca, selcaj pohl&tva, ueč oblake In ielezne peči. 1412 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Sprettne ae atarejia ki je posebno dobro izurjena ▼ železninski stroki, rezanju šip in v špeceriji. Naslov pove uprav- ništvo »Slovenskega Naroda«. 1391 Veliki poljski narodni film EffS^ 10.000 sodetujotfft. ~W& Same še tri dni! Samo še tri dni! S&bota 28., neBeljo 29., penedeljek 30. aprila 1917: Najvežja senzacija sezone: Vellkanaka fUmska slika v 5 dejaniih iz zgodovine Poljake. OSEBCi Kosciuszko ..... g. Fnczkowski, član Jan Zbroja »........e. Brzeskt mestnega gledališča v Krakovu Maksym.........g. Dabrovski Gubernator...... . g. Jednowski, član Žid Abraham.......g. NoskovskJ mestnega gledališća v Krakovu Mirjam njegova hči.....gdčna. Regicz Starosta Lesnowski , . . g. Polcnski, dan Marija Zbroja ..... gdčna. Jarszewska mestnega gledališča v Krakovu Henrik........g. MierzejewskJ Vanda, hčerka generalova gdčna. Zahorska, Šonja.........gdčna. Polenskr članica mestnega gledališča v Krakovu Vsl prizori Illmovanl ▼ Krakovn a aodelovsnfem 10.000 oseb. Izviml fcistorUni poljski kostumi. — Sodelujejo poljake legije. KN 9* mladino. Poleg tega Se najnoveiSa voina filma: En dan bitke ob So« In volni film: Bitka na zahodu. Cesar Viljem na bojišcu. Predstave se vrSe ▼ sobo to c»b pol 6.9 7. in pol 9. uri zveč.. ia ▼ nedeljo oh 3^ pel 5f C-i pol 8. in 9. un zvečer, v ponedeljek ob pol 6.v 7. in pol 9. V soboto ob 4t pcpoldDc, ▼ neđeljo ob pol U* dopoiđne in trlietrt na 2« popoldne in * ponedeljek ob 4. popoldne: VCllkC pržJslaVC U mUdillO: »koflcl dtvjl Kuc»cIin .Jldrija". Zal»9* v Haribom: tekar. $ch-t2«T.g«J, Har. pom. in parf. Nolfran. linjnanilo in pnporočflo. | Podplsani svojim p. n. odjemalcem Tljodno javi, da le zaradi pomanjkanja snrovin ustavu obrat svojega metlarstra. Zahvaijcje se Jlm za Iskazano ma zaapanje. Zopetno obrato^&ale svojega obrta bo pravočasno objaviL Z velespoštoraniem Ivan Znpacčič. metlarski tnojster uli y yisb!jani9 KarEsvska cesta 6. Maflepil, pijetete polol spomiii na nntrle imate ¥ povsča&l Đfiliori §WsL Pavcčania in Mseiui&ka Udelavasja lo&a-eralll v vsaki vmVkmsU po niskih cenah zafaračeao atataačna po vzeraa« preTimaa rliaiskt lo vmoiaiikl tafdl Ferd. Lud. Chamada. Dunaj J 15, okralt U.'ar!^3s?32sse 43. ! fT'M k fcn?. mio Z^i?w»fti » penal spijnA &&dlmr MsjboTJtiaioto 135 na'bol'fta kako^atH 9« S, 10, 12, 14 in 1$ !ipoo; laszae podletia Krepp ali Pytbon In laanajara-žlea v vaah bar vab; „IISSIL11 barva sa laae in bratio ad Dr. Drallea rfatra, tamnarfava ell ' trna po 2 In 4 S ltđ.. vaa ša ao-Uđno, zanesljiTO blago priporoča Štefan Strmoli ; Ljubljana, Pod Trančo št. 1. i Pozor! Zaradi rpoklleaafa w volaiko slntbovanf« \% lokal odprt samo sa , proda) 9 blaga In sicer vsakl daa taao I od a da i/% 1 la * BOdalio od a do 11 are dopoldaa. Uradnikom aktivnim vaab kategori]. profssorjem učiteljem Icaterih ne'bre^nenjeoa služnina znaša najmanje K 2300'— na leto, dalje ki imajo vssj K 1400*— pokoj n ine, tfovollnjo posolila t na podlaci življensk-ega ravarovanja, ! proti zazcamhi na služnino, ozir. po-I kojnino na prvem mestu in proti pri-I mernema poroštvu pod najagodnejSimi pogoji na 5—25 etno amortiz. dobo „SLAVNA" ▼zajemno zaTfirovalna banka v Pragl. Spreimejo se tuđi potniki za življensko zavaravanje s stalno pla^o in provizijo. Podrobna pojasnila daje hrezplačnn „ftenara^nl zaatop banko .Slavilo1 v Linblianl. Gonoktein. 9 | Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapaveu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu kataria itd. | GONOKTEIN je vpetjan na I če?ki Jcliniki dvor. svetnika vseuf. I orof. dr. V. Janovskega. Na praški nemf' f. dr. J Bukovskv. vseu£ j prof F Sari'Serger, vseuč. docent dr J O; trči. M U dr D ScV.war«, spcciali>t i za ta;ne in kožne boleztii V Pragi j piše : Goooktein sern izkusil čez : £0 sluAajejr z i2vrstnm usoehom, ! posebno v akutnih slučajih — to • je glavni čili našega lečenja Go- ! norrhoe v kali izleč'ti. Da em vedao prednost Gonokteinu pred vsemi drugi mi preparati, ker ne učin- kuje škodljivo — kakor mnogi drugi preparati — na želodec in ledvjcf 2i30 Dobiva se po vsch večjih lekarnah. Skatljia K 6-. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lokaraa Trmkoacj. Zagreb: Laharma „Balvator" S. Ult-tolsaek, J«lasU#w lra> Proirvajaraifr.akolosk« - heiakal labera- t^rij .HEkA-* Praga-Vfš;;rice 552. j EotszTSktsl* »c'ccga ralu sirntra la | ¥oTae-mtfrav^rssQ9a »drmic^ a. J Uranifti Ion. lekana pohiStvo in rdravila, se tokoj prodav Ponudbe pod „Lekarila/1344" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. |sf Kniil ao dobro obranlono moško \{q\q Ponudbe na upravn »Sov. Naroda«. _________________15S2_________________ Tvrdlia Gerbsto!!extr2ktwer!ief aolle*rsfoln (?olz9la) Sp?d. Štajersko kupuje ¥sako snnožsno Iiyj[Uil|y iu^d iuJilo Pogoj: 2 m dc'e» cepjjen 10 do 30 cm v prercu Lele se takoj^nie ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka. 935 :: Vsaffovrstite :: slammke priporoča m gospodom trgovcem in slavnemu obČmstvu za obilo naročitev. Cene primeino nizke, postrežba kakor je v tem času najbolje mogoča. ]F^a?o O «© 1? ^5 «• tovnraa alamnlkov v Stobn pošta In Zd. poslala Oomžale pri Ljubljani. kdor kupi 6 zid. poslopij z oreko krita Ob okrajni cesti ležeča, pol ure od kolodvora večjega trera in l/i ure od premogokopa t ddaljena, z vrtom trav-nikom, hosto 2 ora!ov, ko;a se radi rodbinskih razmer proda na S"> Štajersk. V teh DOsloDJih so se izdelovale: vsakovrstne peči, šamot opeka in porcelanski izdelki, katenh ic več sto modelov, mlinsko poslopje z orravo, se zravsn proda. Poslopja so vpo-rabna tuđi za tijrovino, pekarijo gostilno ali mesarijo. Cena 25000 kron PlaCiln« pokoji ugodni. — Ponudbe pod „SteviUta 1832" na upravniStvo »Slovenskega Marođa«. 1^32 Kaferi strusar na dežeR bi vtegnil napraviti 1—5 fisor oziroma ve[ priprostih! ^BS^^^7 ^Biwt ijU^^rfBi vGk^iB^r ^BS/ la itacQpilIov po Tiorcn, nal to taka! sporofii Antonu Cerne, liđohmilcii itamiiili, v L'^bljani, Dvoi skl tri? fiiev. 1. 1400 , VolBopoitae doplsnloe. K 3*50 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskfh K 5'»; umetnISkih razglednic K 0 razpošilja po povzetju 29g9 Sohloior-tova zaloga rasglotelo Donat XV! 15, Braansagasia 07. Ako ne ugaja, denar nazaj. Gospodična zmožna strojepisja in steno^rafije, pošte nega značaja, toli VBtOptt! kot začetnica v kako boljšo službo. 1439 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«* Stanovanje i vrtom oziroma soba z uporabo kuhinje ▼ kaki vili. 80 Ufce. Ponudbe pod „Viktor/ 1306" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1306_________________' === I$6o ao ===== brivski pomoćnik za ta!xoj« Plača po dogovoru. Ignao Kovačevih, S^odofa Šiftka, Kolodvorska olioa štev 160. 136S ki zna sloTensko in nemŽko, mm sprejme. ia74 Predstaviti se je pri tvrdki Baek ft Fehlf LJnblJanai Stari trg 8. iiino pila ino K proti 5—5' 2 % obrastovanf« Mio volopoaoatsik na Sp. Stalorakom. Upnik zamore del obresti potegnitl v naturalijah« — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ^fldpOtolUI 100.0001371". 1371 Rađl proselifve se proda takoj: pleteno pohiitvo sa verando, stajalo za cvetke, misa, 2 okrogla stola, kađilna mizioa, taUo« kn* hin;ska poaođljMm4 ali JHl^U'fHllfeSa« trdimi podplati, IssI2vbWs^ 3f ^^^aatž^^ gornji deli iz usnja ali la granitol, vse v naj-lvls<"€ 5» ^S W Sfg^S boljši izdelavi, po predpisanih najviŠjih cenah, dobavlja na preprodajelce 1130 Adolf B6hmf Gradec Feuerbachgasse Stev. 10« Oam$J^« $!amnil^e ===== v najveći Izberi priporoča ======1 MINKH HORVHT. modistka Ljubljana, $tori trg $teu. 21. Ljubljena. Popravite najcanaj«. 904 PepravOa Mjtaaala. fozor gospodinje! Pozor gospodlnjel sicer brrz maŠčobe, a garantirano očišćen, za vsakovrstne solate, ki se v okusa prav nič ne loči od najftncj$ega Damizne^a olja, se razpošilja v praških po 1 TaviteU . . S 1-S9 10 savitkov . . K 14'— 2 zavltka . . „ 3*— 100 savitUov . . K 130'— Trgove, ki naročijo po 100 zavitkov, dobijo rabat — PoŠtnina velja 75 vin. RpTf?03?-'a po ^ovzstjn Bađ^ll £!sčan, ^m^r|o ob Savi. Stran 8 .SLOVENSKU NAKOU-, ane 28. aprila 1917. 98 stev. Napredaj je dobro obranjen đvouprežen voz tbrek), pokrit. 1378 Več se potzve pri Fr. CtTtT W Stobn poita Domisle. Kupi ali v najem se vzame dobro rpeljana trgovska hiša na prometnem kraju v blizini železnice. — Ponudbe na upravn. »SJov Nar.« pod „Dobra trgoTina 101286". 12S6 ^riporoča cmnj. damam tu bi na I dejtli na Dunaju osebno izbrane I novosti I krasnih fzlobufav = tn čeptc finega okusa *a dame m delclice. I yy ćPotravila se SPrejema/o. I 4a/n/ klobuki vedno v zalogu *3£IB I Solidno blago — ntjfe cene. I Sohe slive, kakao, marmelado, lužine in drugo blaga se dobi nijfinejše pri tvrSki A. Ribarii, Zagreb, Petrinjska ulica 50« 1577 ibolo-taa za Me je najboliša znamUa. Zainevajte cenik. Diabolo-Hrema za ćevljes prodajalna, Dnna] II., Prater- sfrasse Stev. 66. 1314 E3m^%#4s CA al afalal aaal ra ^ričku v bi zini l#lOaa 96 1*11 11 Gradca, 20 minut od za služkinje, pralnica in pritikline, lep sadovnjak, hišni razredni davek. Ponudbe pod „Vili* L 1120" na anončno ekspedicijo Kienreich, Gradec, Sackstrasse 4. 1367 Planine. Rlavirie, J^SS}«, S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Podplati se otiranijo, če se na nove ali malo po-nošene ievlfe pritrdifo nabitki %z usnja. Za en par z iebl|ičkl cena 232 za otroke za dame la đe6ke sa vosvod« _26—35_________j**^.4?__________4?H4?__ K 1-20 E 1-50 K 1-80 Dobe se v zalogi {evljev WPEKOM PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu« A' & £ Skaberne tfesini trg $f. tO. \ Krasna birrranska ilarila. SvetoTioziuiia ioaaZa tvrtka. Majveiia izbira ur, verižic, prstanov in :: lepa darila. :: Vabi za obilni obisk FR. ČUDEN Preiernova ulica 1, iwprott frantSk. nrfcvt v UnMfauL Jhjvcčja izbira pdzkiL vtjaih «*. I^arcl Linljart == urar = £!ut>! aaa, JKarife Cerezije cesta st. 7. Žalom Tseh vrst tepaih nr, nr oa nihalo s polatm blflem, atenskih in knh!n!sk)ii op, bndilk. Niki; a ste to ae ure. ura ▼ xapestaicak % radi e^iTi hazalnfkont ali brex iHega, taloga srebrnih In niklfastth nr r.0me- ga(< po nafntiflh cenah. 131 Popravila so lxvršujejo najbolje. Kupujem in prodajam: bodisi jiohtttro, stekleaiao, ie-lozo, railce, porcolan, oroifo. potiobe, ttar denar, sploh yio9 kar {0 najmanj 50 loi siaro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc brivce ia koncesifoniraml starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Hajcenejfce dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikoT Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Pcpravifa in preobleke :: točno in ceno. :: Popravila in preobleke :: točaa lit ceno. ;: I ! Najniljc eene. I ! Solidno blago, t M. Schnbert preje Bilina & Kaseti, Ljubljana, Židovska nL 5. priooroča veliko zalo^o tkalBial la gltec-rokaTie, m%4mm Uaft za gospode in Hame, raznovrstne HB6 parfaaae, ročna dol« in materilal. Mrnrgftae predmete. 413 Moderna predtiskarija. Iidelevaafe preobletenib §aaibe¥. I aaaaaaa^ aam ibbbbbbbbbi bb^bb^bb cotv vm bvbsbbbbbb _,.,-,-■ fi vseb dežela izpostuje inženir 542 I US« GrWlWUWfcWM AMJS*^ oblastveno avtor. in zapriseženi Đatentnf odvetnik 9 na Danaju VI.. Marlahll-ferstrasse št. 37. I Priporočam svoje priznano najboijše in najpopolneiše Pfaff šivalne siroje ki imajo tih in lahek kroglični tek kakor tuđi pevSOđ prtljnb" l}ena In lahka 1150 Puch vozna kolesa s trpežno pnevmatiko kot pred vojno. r^^m %/#%!# sPec''a'na trgovina s šivalnimi I9ll» VOK stroji, voz. koleji in pos. deli Ljubljana, Sodna ulica štev. 7, zraven justiine palaie. i Ponk v vezenja io krpanju perlla in Bogavlt brezpIaCee. : Večlelaa plimena garanolja. i Dstonovlfeno 1866. Moskoy damsko in otroško perilo ■AF" lastnega izdelka "IPBg daleč zmaao zaradi izb»rnega kroja, toćnega dela, zmernlb ?ea priporoča = C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniŠkih uniformiranj, zavodov, sa« mottanov i. id, w LJUBLJANL Perilo po mori se izgotavlja najhitreje« Istotam prva kranjska pralDiH ii likaliira gerila. Motorni obrat. HajTtžje imnm perila. U\m\l\ strofi. i Priznano najpoitenejša peatreiba. Perilo a gijnci oniof v zalogi. IzielOTaoje DifRtinskU eprem Perilo za deteta v zalogi« lotti Ueiili. Snortni predmeti. MeDN perle, pnH io iciiinL Hopalno parilo 11 Dr. Lahmanaa iđratatvan« parilo. Dr. Sustav Mgrova volneno perilo. u Parilo TETBA. i~"--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■■■'— ■----------■--------------------------------- •"^-^^^^^^^^^^i^^mmmm^i ■aBHSHaHaHHaMBHH1BMI^B^IBHHHaB^a|^^Bi^^B^BBa^i1iHBBBBBBHBBHBaBHBBaHBBBHBBBMBBBHBBjBBJHBirl Stanje Ylog koncem đecenttra 1918 E 134,404.739-75. Glavnica E 40,000.000-—. j Podružnica v Ljubljani Financiranje uoltiklh dobnu. Vf abovrstne banene transakelie. Češka Industrijalna banka ZT*. Lombonlininje Nogo. Kredite zo oprovizočne nakupe. Nakazila vojnim njetalkom. 98. Stev. »SLOVENSKI NAKOU- dne 28 aprila 1917 Stran 9; Slike z bojift Napad pri Jamljah. Jamlje so majhna vas na italijan-ski fronti. V oktobru je vas osvojil sovražnik, medtem pa smo mu jo bili že davno zopet vzeli in v bojih ni ostal kamen na kamnu. Tam, kjer je izpočetka obstajala naša postojanka iz enostavnega kamenitega zidu, teče sedaj globok, v kamen vsekan jarek z močnimi žičnimi ovirami in pred granatama varnimi kavernami. Zima Je prinesla trdo delo. Vedno nadle-govani po sovražniku, so storili 64ti za izpopolnitev postojank, kar je bilo v njih človeških močeh. Tuđi sovraž-nik ni bil len. Njegovi rovi, njegova stališča za strojne puške in bojne straže so postajali od tedna do tedna moćnejša. Vsiljevala se je misel, da bi ga v njegovih utrjevainih delih motili. Vsak je govoril o tem, vsak je imel svoje nacrte. Sele koncem mar-ca je prišlo dovoljenje. Podjetje je bilo skrbno pripravljeno in določeno na dan 29. marca ob 1. zjutraj. Sode-lovati je imela tuđi artiljerija. Tako se je izpolnila dolgo pričakovana želja častnikov in moštva. Ko je bata-Ijonski poveljnik malo ur pred napadom osrčevaje nagovoril čete, ki so bile pripravljene za naskok, se je marsikatero oko orosilo. Opolnoči so zavzele navalne pa-trulje 64tih pod poveljstvom rezerv-nega poročnika Buttermeicha in reze rvnega praporsčaka Kuxa svoje izhodne postojanke. Rezervni poroč-nik Bistricsany se je spiazil z raz-streljevalno patruljo do sovražnih ovir, da bi jih z ekrasitom porušil. Padlo je več strelov iz pušk. Sovraž-na bojna straža je bila opazila gibanje na predozemlju. Ćelo podjetje, ki je bilo bistveno zgrajeno na tem, da se sovražnik preseneti, je bilo v ne-varnosti. Poročnik Bistricsanv je vi-del, da ga je nasprotnik opazil. Sko-koma se zažene proti sovražnim žič-nim oviram, vrže vanje ekrazit, ga užge, nekaj sekund tihote, nato oglu-žujoč pok — in moćna žična ovira je bila razrahljana. V istem hipu krene-ta dalje obe navalni patrulji, čerav-no je sovražnik otvoril krilni ogenj. Se en tesen trenutek: prekoračiti je treba žično oviro. Del patrulje brzda posadko v Ie nekaj korakov oddalje-nem kosu jarka z ročnimi granatami. Medtem si ostali delajo gaz skozi žično oviro. Z enim skokom so na so-vražnem prsobranu, z drugim v jarku in z gromkim »Ura!« se vržejo patrulje na italijansko posadko. Rezervni nadporočnik Kalkstein priđe z rezervami. Razvije se besen metež: Kdor se ne vda, ga zadene smrt. Naša artiljerija začne obstreljevati zadaj Iežeče sovražne rove. Sovražnik je očividno mnenja, da gre za ve-Iikopotezen napad ter pošilja točo pehotnega ognja iz druge crte. Skoro ćelo uro so ostale naše navalne patrulje v sovražnih jarkih. Vračale so se v najljutejšem sovraž-nem ognju strojnih pušk, min in to-pov. Vplenile so dve strojni puški, brzostrelno puško, mnogo vojnega blaga. Vjernikov so odvedli 21. Ra-zentega je imel sovražnik znatne izgube na mrtvih in ranjenih. Naše navalne patrulje so imele le nekaj ranjenih, med temi nadporočnik Kalkstein z lahkim strelom v rami. Podjetje sedmograškega polka Je bilo v vojnem poročilu dne 29. niarca pohvalno omenjeno. Napada so se krepko udeležile tuđi navalne patrulje 21. pešpolka pod poveij-stvom stotnika Mrakota. Za kraško fronto. V *P. L.c opisuje H. Wolf svoje doživljaje za kraško fronto: . . . Po-znal sem bližnji Trst po prejšnjih obi-skih in vedel, da v svojih temeljnih potezah kaže romansko obilježje. Sedaj pa sem stopil prvič v bližnjo okolico mesta in našel v svoje prese-nečenje, da tja do nizine za Sočo se morejo ugotoviti le redki siedovi ro-manskega rodu in žitja: K večjemu cerkveni stolpi z odprtimi zvonišči in zaokroženimi obloki. Ljudstvo, ki prebiva tu, ni gostobesedno, strast-no, razposajeno in zvito. Odkrito je, po koncu, počasno v besedah in kret-njah, zaprto nosi svojo dušo, ki se ni smela hraniti z bogastvom stvar-stva: skromna, potrpežjiva, slovan-ska je ta duša. Ko sem se zvečer vrnil z dolge ježe, je sedela družina okoli ognja, ki Je gorel po stari šegi odprto, na kameniti viSini. Dim, ki je napolnjeval prostor in črnil stene, je imel izjiod skozi nevidno luknjo v stropu. Eden onih starih vaških žup-nikov, ki nočejo zapustiti svojih vas! kljub grozeči blizini vojne !n se tuđi ne umaknejo pred granatami,, mi je kasnefe razlagal, da ta način ognja je posebno dober za ohranitev zdravja, ker dim, ki gre okoli telesa in prodre v pljuča, uničuje kali bo-lezni. Ko so ubogi ljudje sedeli okoli ognja In irli r plamen, molte In nt- premična kakor v bajni zatopljeno-sti in brezželjnosti, so se mi rdeli jednaki duhovnikom, ki so čuvali svoje svetišče, element luči in toplo-te, in so v svoji notranjosti molili prastare molitve . . . Ako grem zvečer proti morju, me pelje pot mimo stare kmetije.ki je sedaj polna vojakov. Pojem kmetijc v siromašnosti te pokrajine se ne sklada z onim drugodi, kjer so shrambe in kašče natlačene, kjer stofe valoviti žetveni vozovi, kjer je polno dekel in hlapcev in tuleče živine. Kar tukaj zemlja rodi, to se prav izbojuje iz nje: Človek je tu kakor pes, kateremu se je vrglo kost, da si odstrže od nje zadnje meso. Ni ga prostora, ki bi ne pokazal golema kamna, kakorhitro se malo £lob!]e koplje. Da, skalovje sili po većini čez prst v tisočih malih delih in ne-plodovit prod je tam, koder bi moral plug tvoriti svoje brazde. Ali človek je žilav in potrpežljiv. Stopi v jame, nabere kamenja in je postavi v ogra-jo, ki obvaruje pridobljena tla proti vetru in vodi. Tam raste trava in dvakrat na leto jo pokosi. Ako dobi pobočje proti jugu obrnjeno in suln-cu izpostavljeno, napravi viir grad. Tuintam se vidi oljka, redkce lovor. Čudovit vodnjak je na k: , ; ?i, sicer čisto navadna. cisterra /. i uznico, vdolbena pa je vanj ro r tiski maniri letnica 1814. Sto let star ved-njak; ka je bil napravljen, so se ma-jale države Evrope in zapadal je Napclecnov ženij. Vo-aki sede okrog roba in igrajo na harmoniko ... Tu nekaj pribrni, priveže se cev na ko-tel za hrbtom in prosti del cevi se spusti v vodnjak. Čista voda teče toliko časa. da je vodnjak poln in sto-če in grgra. Nato pritegne cev naše in zropota do prihodnjegra vodniaka. Vodni avto. Novodobni duh je izvo-jeval zrnato in preskrbuje s pitno vodo v ćeli pokrajini človeka in žival . . . Grad ob morju s tajinstvenr> zgodovino. Stopil sem na hladno vhodno pot. katere mila tmina je po-spešila sanjavo zamišljenost, kar se mi je prisanjal cei sprevod renesansnih postav z mogoenobesednim Dan-tejem na čelu. Stisnil sem se na stran in stopil na drugem oncu vhodne poti zonet na svetio. Vrt pred menoj, mogočna tišina naokolL Vrt je vnia-ško pokopališče. Krizi po ^ ti, uveli venci so zakrivali napise. Pešce se je ločilo od topničarjev, postavilo se je slednjim izstreljene šrapnelske toke na grob. Morda je am v grajski kapeli ka) življenja. Ziđovje kaže razpoke, ki govore strašni vojni jezik. Vhod je nevaren, ker kamni in tramovi grozijo, da se sesujejo nizdol in vse zdrobe. Kosi mašnega oblačila, slike, spisi, knjige leže no tleh. Orglie so nepoškodova-ne. Za zadrte r^lip^1"^ in gosposko poslopje s svojimi velikimi in rralimi sobami za bučne >vc a-nosti. udobno uživanie mini. Razvalina. Zfdovje ndrto, vse rrrtvo. Sr°di dvnrišča se ^e dv^ga steher, ovit z brslia^om: ]ahvć z rarnrostrt'mi krili, Hubezni žeini labud Lede. ki caka prve granate, da izgine tud? on. Samo stoln. ^tfr^^iat7, ^e t^. s Ftre'ni-cami in 7^^tavnim drobom, neoma-ien, nedo*aknfen . . . Na?e! po]n 7^ončVr»v fn tmbrtntfc i^ trehT^šna sred^a nie^^va m^ rnnlf ▼znodbuden nanis »Vino da fuo-co«. . . . Intelio2nc3 in r^rod. Pod tem naslovom je priohCIla iz vrstna revija »Hrvatska Njiva« članek, ki je v marsikaterem oziru podučen tuđi za slovenske^a človeka. Clanek pravi: Razdobie borbe in tekme s sred-stvi materijalne sile kuln inira v so-dobnem navskrižju nasprotnih si narodnih in državnih im^i. Clo-večanstvo išče z vojno nove orijentacije, ustvarja z orožjem v roki nove podlage in predpogoje narodnemu in družabnemu razvoju. Na novih podlagah se razvnaine potem kulturno tekmovanje in človečanstvo se loli ustvarjanja moralnih vrednot nove višje kulture. Ker človečanstvo ni samo pojm, ki zajemlje toliko in toliko število materijalnih enot, am-pak je tuđi moralna sila, ki predstavlja v stoletjih narastlo kulturo duše človeka. in tu bo treba po vojni do-delavati in izpopolnjevati. Vsi narodi kulturne skupnosti so se že merili v borbi in tekmova-nju, materijalnera in moralnenu Vsi so ra/Aili svoje moči tako, da vsak za-se zavzemlje v mednarodnem življenju mesto. ki si je je zaslužil s svojim delom, borbo in sposobnost-jo. Hdino naš narod hrvatski kakor da bi živeL tako rekoč, izven tekme s kultumimi narodi. Dosedaj ni od-ločno sodeloval na mednarodnem lekmorts)«; ni •! isvoi^al srldMgi mesta kot narod, ne v političneni, ne v knlturnem življenju splošne človeške skupnosti Le negativa v zavetjo velikih gibanj in vprašanj svela. Naš narod — mal fn zaostal — je igral v dosedanji epohi vlogo naroda druge vrste. A.tuđi za bodoč-nost in nje velike naloge ni Še pripravljen, kolikor bi bilo potrebno — razun, ako bi hotel nadaljevati svoje vegitiranje z vsemi svojimi, v čaši vode se odigravajočhnl viharji. in vendar je naš narod po zaslu-gi državne organizacije v času sve-tovne vojne stavil na usodepolno tehtnico človecanske usade maksimum svoje fizične moči in bi moral biti vsled tega po naravnem pravu soudcležnik nove človeške epohe. Ali duševne moči mu še miruiejo in nevzbujene nacijolnane sposobnosti še počivajo. In naj je izvedel kolikor mu drajro velikih in slavnih dci. vendar ne bo imel tiste^a deleža in — kakor v minolosti — zaželjne posle-dice, a to radi nerazmerja med te-lesno in duševno kvaliteto. Ta tragični pojav v življenju našega naroda, ki se vleče kot crna nit v 7£odovini naši do najnovejšega časa, ima svoj vzrok v deistvu, da inteligenca naša ne izpMnjuje svoje dolžnosti napram narodu! Nusa in-teli^enca prevz^mlje samo vlo^o vodstva v vnarrii reprezentaciji naroda, dočim — brez ozira na »zjeme, ki potrjujeio pravilo — v re^nici z narcxiom ne živi. ne ustvarja. Narod je po večini prepuščen sam sebi; njegova duša je nemirna in polna hre-penenja, pa se vdaja in zau^a sedaj temu, sedaj onemu, se pokori in pod-reja vsakemu in caka in caka. NaŠ narod občuti, da nima pravegra du-ševnega vodstva ter da je bil v naj-kritičnejših časih por>olnoma zapu-ščen od svoje intelifrence. Instinktivno sluti, da politika naše inteligen-ce ni narodna, ker ni socijalna, da naša književnost in umetnost ništa duša narodne duše nnše, ništa kri od krvi narodnega življenja našega. Narod občuti, da mu je inteligenca tuja, da ne skrbi za njeprcv gospodarski napredek in pouk, ki je v pogoj za njegov preporod. Z eno besedo: pod imenom enega naroda živita, razdeljena. notranje življenje dva naroda: inteligenca in ljudstvo. In med tem, ko ljudstvo izrablja svojo energijo, da utrdi še obranjeno primarno moc naroda, se drži inteligenca kot pasiv cn epazovalec po tišti znani: Iafsser faire — laisser passer (naj gre. kakor gre) ter osta-ja v svoji inercijU lenosti). bodi iz oportunirete, bodi iz blaziranosti, ali pomanikanja idealizma, bodi iz ne-raz^rnevanja potreb narodnega življenja, ali nerazumevanja duše svojega naroda. In vendar za nas kot narod ni ranref^ca, dokier inteligenca in ljudstva re postaneta enotna v svoiih te*m?h, čustvovaniu in ciljih, dokler ne t^tvarimo — kc>t pređno^oj za brvH^č' razvoj — e-instva narndne-rrn "ivli^-nia s s^ciialiranfo fn d^mo-krat'^nnjo naredne naše kuU^re! Z dru^mi hes^damf: inteligenca rrora prevzeti svojo naravno vlogo voci^tva v narodu v poTni zavesti svo;a odeovorn^sti in z resrrčnim nacionalnim č««tvovariiem. Potem šefe in samo t^ko krenemo na pot p?^° narodne kon^^H^cfie m or^a-p?xT,orr^ {^^^^^^TnJer^nfa v vseh de* lJh fn r^rr3stTh n?^odne družbe. In nos^a^^^io živa ce'Tc?» v orr^n'zmu ^iov^^^nstva. — po k^^nvosti pna- rr'Vi $ c.'i'fv'mi p^c^nimj SVOlstVl Po- ^"•nopin rov ^*»kt°r na ii^*v?rinnii! ,-:*,» v^/'človeske kulture! Preporo-d«rr»^ se! Tri fo bn r>r%e* rproćvo vs+^1*'*^!?'?! Topovi bod i nehali besneti. — !Mt bo na vidiku. Sklepal se bode na ro;T!agi »i>vobodnc^a nacijonal-rega razvoja vseh nar-jdov« — tako se nam jamči. Tedaj se mora tuđi pri nas razvijati vse, kar more krepiti narodno individualnost: jezik, znanost, umetnost i, dr. — Literatura dobi nove hrane, znanosti, umetnosti bodo gradile nova ognjišča in umetnost nova svetišča. — Oledališča bodo i pri nas odslovila obrtna podjetja dobi-čkarije in služila bodo omiki naroda. Vračali se boda učitelji z bojišč v domovino in vprašali nas bodo, ali smo vredni pravic, ki so nam jih crtali naši hrabri vojaki z oštrim mečem in svojo krvjo v nebrojnih zmagovitih bi tkah. — Povprašali nas bodo, ali smo pomagali doseči pogoje, pod katerimi se more razvijati naš narod svobodno, da ohra-ni sebe in svojo individualnost Učitelj ima v marsikaterem oziru priliko, ustreči tem zahtevam. Nq morim yseb oaitevttl, omenlti pa hočem eno nalogo, ki jo nčitelj-stvo lahko vrši v dosego tu naznačenih ciljev, to je: čuvanje narodne umetnosti. 2e sedaj nam je vojna pokazala, kako narodi čuvajo s svojo narodno umetnostjo svojo individualnost. Baš učitelji, ki jih je vojska oddaljila od svojega doma, kl so videli med tu-jimi narodi, kako ljubijo svojo domovino, prišli boda dornu s srcem, pol-nim ljubezni do vsega, kar jim nudi posebno značilne^a domovina in kar dviga naše bistvo nad blstvo nekaterih drugih narodov. — In će so videli v tujini tujo umetnost, če se jim bo tožllo po njej. kjer je bila uničena po vojni, iskali bodo tembolj svojo domačo na svojem domu. — Srečni bodo. da bodo še našli v domovini nekaj narodne umetnosti. Na naših narodnih t!eh še klije obilo cvetja. ki pa je skrito v tajnem zatišju, kakor vijolica pod pomladno travo. V gorski vaši, daleč od sve-tovnega prometa, je dirani! kmet še svojo nešo. svoj star hram. ki ga kiti naređen okrasek. Na pehištvu, orodju, rbleki, na spominkih, piruhih se nalioia obilo ornamentov 1 j u d s k e x a značaja, — in te je treba resiti pogube. Učiteljstvo jih hode r'do zbiralo. jih prerisavalo in esnovato zbirko narodnih okraskov. — Čujemo, da se bavi odličen strokovnjak v risanju z nalogo, podati tako zbirko v izbranem delu javnosti.*) To bode prvi naj-lepši uspeh v našem zmislu. Učiteljstvo naj si vzame to delo v zgled, naj ga podpira duševno in gmotno in naj na tej podlaci snuje dalje ter tvori ornamente sa-mostojno v narodne in du-h u, vnoran^a'oč motive, bodisi zbra-?ie v tej zbirki alt ogledane in preučene v hišah nepokvarjene-ga naroda, Risarskemu pouku bode tu dana nova hrana in Iepa prilika, da se rarvija v smeri narodne u m e t n o s t i. — To mu bodi v?.žna naloga. Poleg te pa naj vrši še drugo: razvija naj se na podlagi o d a z o v a nj a d q m ač e nara-ve in zajema naj iz nje svoje motive za risanje po naravi in za sno-vanje nove ornamentike po motlvlh iz narave. Tu pa je treba učitelju pomaci in v tem obziru naj mu služi poTe^ z^oraj otnenjene zbirke vzorno č^fm deH. »Jos. Jar. FP:-r: Plodna styl!-sace dle pfirody. PH T. S 256 obrž-zky v tekstu a 8 lv»revnymi tabul-kami. Snisfi >De^T;ctvi Komenskiho« čislo 142. Cena 6 K. V Praze 1912. — Nakladem »Dedictvi Komenskćho«.« Čehi nam smejo biti tu zgled. — Na IV. mednnrednim koneresu za umet-niškl pouk, risanie in vporabno umetnost v Dr? "danih leta 1912. se je od-l^koval ni'hov oddf1ek po originalnosti nrnar^entalnlh proizvodov. Pre'-osil je Purnj in mars;katero ćrvvn solo, zlasti $ solo profesorja Rencša. kf je V7budila veliko pozornost zastopnikov celega civilizira-nega sveta. Omenjeno risarsko delo nam kaže v teoriji in praksi, kako je posto-nati pri r!o?ikovni stilizaciji po naravi. — Prfnoročeno bodi vsakemu učiHui, 7Ta^' na ?5^ uriteltem risar-jem na obrtnih šolah. Našel bode v njem vporanf *eno našo floro, Vaiti avtor n^ov stoji sedaj oh so-š!\i fronti in če ima priliko odložiti nnSo domovino čuvaioč meč, tedaj n*a 7?.Tnenia s svin Crnkom in čopi-čem in snuje ornamente za II. del svoV ornamentike, ki bode sele izšel. Iz te?a dela more se učiti učitelj teorije*,kako je ravnati v ornamentiki z naravo, iz zbirke narodnih okraskov pa, ki jo bode izdal naš roj?k, naj se navduši za lepoto teh ornamentov in popolnjuje naj svojo tvorno silo v smeri umetnosti narodne ornamentike. Tako hoće ču val to, kar nam je drago: naše narodno bistvo! — in defova! bo v zmislu »svobodne-?a razvoja svojega naroda«, kl nam ga jamči mir. •) Delo Iziđe v nekaterih dneh. Ruska četa o revoluciji. Škof Andrej, ki ga je provizorična vlada imenovala za metropolita pe-trograjskega, je priobčil v listu »Ruski ja Vjedomosti« članek, kjer raz-laga položaj pravoslavne cerkve po revoluciji. Najprej skuša pomiriti tl-ste vernike, ki se boje, da bi z izpo-vedjo za revolucijo prelomili kako prisego. Odpoved Nikolaja II. je od-vezala podanike od prisege zvesto-be. V neki pravoslavni cerkveni pe-srni je verz: »Ce si prisegel, ali ne v dobro, je bolje rate, da prisego pre-lomiš.c Pri tem spominja škof na od-por nekdanjega moskovskega metropolita Pilipa proti carju Ivanu OroznemiL Vxrok ptđca preišnj« vladavine vidi škof v tem, da je postala nemoralična in grešna. Samo-držtvo da se je izrodilo v razbrzda-nost in samovoljo. »Proti temu so nastopili nekoč sijajni, moralično čisti kršćanski filozofu ki iih imenuje-jo slavofile. Spominjali so ruske car-je na to, da je njihovo samodržtvo liberalno nasilje, ki ni možno brez jamstva za osebo, brez svobode ve-= sti in svobode besede.Ali vse je ostajalo pri starem in carji so mislili samo na surovo silo, mesto da bi slušali vest. Pod krinko skrbi za cerkev se je izvajal tajen, ali tem nevarneji pritisk na cerkev.« Tako piše škof in nadaljuje, da se je cerkev ponižala v sužinjo in se je porušila nje katoliška podlaga, temelječa na konciljski ustavi. Končno se je štelo skoro v zločin, če se je le pisalo o kakem koncil ju. Vsled tega se je starover-t.tvo popolnoma ločilo od pravoslav* ne cerkve in sta se razvila tuđi sek-tarstvo in socijalizem. »Vsi ti pojavi i.o jako užaljivi; vsi so posledice stiske cerkve in izgube nje samoizpo-znavanja in njenega občanskega življenja.« Zadnja tri leta da so —-trdi škof — cerkev naravnost z no-gami teptali in na nje mesto posta^ vili potepače, sleparje, izsiljevalne starce itd. Tako je moral priti božji sodni dan. — »Sedaj stojimo — piše škof nadalje — pred najogromnejimi možnostmi v zgodovini Rusije in nje cerkve. Mislim na zopetno združenje staroverne cerkve s pravoslavno.« Krivdo na tej loČitvi cerkve pripisuje škof »nezališani krutosti« Petra Velikega, ter pozivlja voditelje pravoslavne cerkve, »naj spokorno pri-znavajo dvestoletno zmoto.« — Predvsem mora pravoslavna hierar^ hi ja priznati svoj greh, mora reci: Odpustite nam. vi bogoljubni. boga-boječi bratje staroverci, odpustite nam našo malodušnost, odpustite nam, da se nismo odločili, da bi vze-li naše mučeništvo, da smo svet apostola, naj se podrejamo zakoniti oblasti, tolmačili v nespametnent smislu. Kot odgovor na to moralo staroverci zastaviti vse svoje veli-kodušje in izreci besedo ljubezni, sveto besedo splošnega odpuščanja.« Skof Andrej pričakuje od obnovljenja cerkve tud! povrnitve socijali-: stov h krščanstvu. Meni, da so socf-lallsti v globini duše iskreni krščanl, čiste narave, kl iščejo resnlce, ki je pa še nišo našli, ki so namestu cerk« ve izpoznali le resort Pobjedonošče-va, nič podobneji cerkvf, nego je bfl Pobjedonoščev sam podoben svet-niku.« izpretf ionii(d Izpred tusodnega izjemnega sodisČa. Malo časa se je veseli! svojega plena. Otmar Kobald rojen v Meng-šu, 28 let star, uslužbenec deželne bolnišnice, je bil zaradi tatvin pred vojaškim sodiščem že dvakrat pred-kaznovan, kaznovan pa je bil tuđi že zaradi drugih kaznivih dejanj, med temi zaradi hudodelstva javne nasilnosti. Obdolženec se je v neki go-stilni seznanil z desetnikom Ivanom Kranjcem. Iz gostilne sta šla v nek-dajno Jegličevo vinsko klet od tod pa še v gostilno Pua na Radeckega cesti. Tu je Kranjc utrujen vsled poto-vanja in vsled zavžite pijace pri mizi zaspal. Kobald ga je pustil spečega, in pripomnil natakarici, naj ga le pusti še dalje počivati. Ko se je Kranjc po tren urah prebudil, ie zapazil, da je tovariš odšel, ž njim pa tuđi nje-t gova listnica z vsebino 3900 K v bankovcih. Takoj je zadevo naznani! policiji s pripombo, da priđe tu v po-štev le Kobald. Se tišti večer je bfl Kobald v Sokličevi gostilni aretiran; pri njem so našli Kranjčevo denarnU co z 2853 K, primanjkljaj je pa obdol-ženec porabil na ta način, da si je y več trgovinah nabavil raznih reci kakor, obleke, dve uri, čevlje I. dr. ter plačeval po gostilnah za pijaco. Jedila, kavo, čokolado itd. Tuđi je poda-ril neki znanki, katero Je poznal iz bolnišnice 130 K in ji kupil srebrno cigaretno dozo, češ, da je zadel srečko. Obdolženec se zagovarja, da je svojo tatvino izvršit v popolni pi-janosti, kar pa po zaslišanju zaprise-ženih prič ni resnično. Kobald se je moral še vrh tega zagovarjatl radi hudodelstva, javnega nasllstva, ker je hotel leta 1914, svojo in svojega brata aretacijo ozirorra eskorto a tem zabraniti, da se je stražnikom s silo uprl In jih psoval. Tuđi v tem slučaju se zagovarja s popolno pija-nostjo. — Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Spominjajte se roibin vpoklicanih vojakov in „Riečcga križa". Stran 10. .SLOVENSKI NAROD", dne 28. aprila 1917. 98 štev. Najlepši kras ženske ■o Upo ekllkeraM, tafat, M« srati. Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, oaj pi§ejo na Ido Krause, ki jim poSlje brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svH v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 1296 Ida Krause, PoSun, (Pressburg), Oflrffco, SchansstrasM 2. oM.4t Srbečico, hraste, izpuSiajel odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha rujavo mazilo" I Mali lonček K 1 60, veliki K 3'—, druZinska p-Tcija 532 I K 9*—. Z dodatkom, kako se uporablja, Se naroča pri I | Or. E, Flesctts Kronen-Apotheke, Raab (G/8r), Ogrsko. I ■Bananan* aaBmnann| ^mmu maaamama| rdečino na obrazu in rde£nos,ogrci,pri- i 1^— iC i r*— ■ 5či, gube in ohlapno kožo vse napake ■■as navai ^napn naanaanaml '. .K - , » polt! odpravi zajam. staropreiskuSena dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. PoizkuSnja K 150, veliki lonček K 4 —. ftr. A. &lxa biserno mle'io, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenfca K 4'—. Diskretno razpošilja Dr. A. Mix, kosm. labor. Buaf DL, Laklarar* na tat • S. 7aloge v Ljubljani : drog. A. Kare, drog. »Adrija«, v Mariboru ; Lekarn »Pri Angelju varhu«, »Pri Mariji pomočnici« in drog. \Volfram. 890 ■ - ■ .....I ■!■■■ ■ I III I I ■ ■■- - [ Prosim, oglejte si predležeče i oblike nog in ne bodete prišh I težko do prepričunia, da oblika | čevlja ne sme biti cohubna, I emveč obliki noge popoinoma I prilagođena. Cloveške noge nišo I vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in I te posebnosti upoStevati je dolž- | nost vsakega izkušen. veSČaka iibmii niiiiivviM * *»««- - -_«■=:«.:. 61 Poskusite pri Fra ti ^751tlfflPrili sPeciaI'stu ra ortopelićin in anatomična 1 lall OLamntl JU obuvala, LjabHana, Selenbnrgova ulica St. 4. Podplate! Podplate! si prihranite, ako si nabavite pravoiasno HerkuU > podplate Mabltkl Iz prlsi&ega usnfa oa nepremočMvi podlagi. Možki II. za čevlje št. ^3—48 . . K 360 ., 1. n n r, 39 42 « . >t 3 oO Ženski II. „ w 36 — 38 . . „ 3 10 OtročjilL,, „ „ 27^32 . . „2 60 »» 1- n n »» ^^—-7 • ., 2 50 Garantiram za 3 mesece tropznnst'! E^^ntuatno ^o Ijem denar Torej riziko izključenf Istotam se dobe tudl čevlji in sandale z lesenisii po dol a ti. 1393 Razpošiljalnica Herkules podplatov Novo mesto. Kastelčeva nllca štev. 112. ■a]bol] zanlmlv In najbolfil slov. Umtrovaal saolTalv, lep detektivski roman. T>ouČne članke in crtice iz sfospodinjstva, zdravstva, vz^ojesiovja. tehnike in sploh vseh strok poliudnega znanstva. 118 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka ^ostiina, kavama, briv-Hica, vsako društvo itd, Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE** povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt !eta K 31- pol leta K 6.— in ćelo !eto ' 12*—. Naro&iiki dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe »mimive knjige. Naročite sT „TEDEN'SKE SLIKE" takoj! Pošljite nara svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno In postnine prosto na ogied. Upravništvo lista „TEDEMSKE SLIKE" Ljubljana, Franćlikaaska ulica 10 I tu 1 —-------------------------------------------------------------------------------•---------—------------------------------------ L tr. piif. zararofalna dražba. $g L kr. pn'i. ?annn into n liiljinje. „Aiistriislii Fenibs" no Dunnju. Vplačant dclniška glavnica K 8,000.000, Drofba zivirnie: a) proti škodim vsleđ o^rnja, strele in parne ali plmofe razstrelfte. kakor todi proti škodara TSled gašenja, podiranja poslopij in proti žkodam Tsicđ ođnašanja premičnib stvari, nadalje proti požarnim &kodam živine, ztlofo Tsakovrstnega bla^a, kmetijsko orodje, pri-delke itd.; 1) proti požarnim škodam poljske priđelke ii klajo v poslopjih in kopicah; c) proti škodan vsled slnčajaega n bit ja zrcaliega ttekla; d) raznovrstoo blago proti Ikodam, nasUlim pri preTtžaijn po snhera in po vodi; f) proti škodam vsied tatinskegi Tlona fn rsled tatvioe a zaprtih io odprtib prostorov; f) proti TSskOTrstnin telesnim lezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovaaja obrtnih podjetij'. občin, Ickarnarjer, hišnih potestaik+r, voznikof, lovce? \UL Deiniška glavnica . • • • K 6,000 000. Stanje zavarovanih svot • • K 230,000.000 Premijske rezerve . . • . . 60.000.000 Lctoi dohođki na premija ti . . 12,000.000 DrniDa zavarale ni človeiko Življenje p« najraznoTrstnejšifi korabinacijab, kakor: a) za slučaj smrti; da je glavnica plačljiva tak«i po zavarovančeri smrti na njega zaostale ali kako drago določeno oseb«: b) zi slncaj smrti in melata zavarovuja z oirt-stitvijo placila Kivarvftlnine, nirtma i priznanjem dosmrts? rente •• sastali •«eni«(t««ti nadalje sprejema e) zavarovanja za feflvetje, preskrMjenJe u starost; zavarovanji »troških i«t plačljiv« pri lošega dolocene startsti na za?aro?anca saaega; d) zavaravanje dosnrtnii rent, u nreskri« vltv in vijojiaskib rent p# ujiifjii pfcaiijaa li pod najBgodnejiimi ff oji, kakor ■esavrieaaet in nezapadlost police janistv« tatfi a staćaj < vojske teti posebne premijske itfclaae Ittf. NatanicSneja pojasnila daje n*adewoljtia Generalni zastop lr Ljubljani Sodnijsk« ulica itev« !■ d^Hniilijt ^^^fjl^_^ rseh vrst za urade, VeBlLV^^^ đruStva, trgovce itd ^■mmV ^^Vam^^*^^^Smm\ .mmmr jp^*^^ ^_^r graver in izdelovatelj ^^^mm^^ kavčnkovib štampilij LJ081J1IU. DTOR':i trg itev. 1. I Franc Furlan ; i laslsihik fastltinjon vđen ^ ; kl]nćavalčars£vo ] 1 Im \ - zaloga štedilnikov I ^ Maabafa: 125 ' i ^mbrožev Irg štev. 9.' v [09, Dunalska da 11 Velika zaloga steV'enlne, porcela- na, svetllk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. fi. dostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po na"nli:ih cenah. Dstanovifmo 1445. parno barvarstvo| ter kemično čišćenje in I snaženje oblek. Appeiura sukna. Paiianskf našlo Mi M žt. i I SprejemaliSCe S'Isnbnrsova ulica št. 3. Pastrezba točna. Solidne cene. mmnmmB^mmnmmmmmnnnnmmmmBlmmmmm ■n^ma " T^SC^ft^n^^r *J^BP* ^^^mmn ^HmTnnT ^j^t-Jf am^^£K BfT?S ^%JQtU/r |Cii^3?" ^^^^K ^P^Eđ V *L aBff** dobivate v žPGCUalnl tr^vini za milo ifiiidD nocevar Ljubljana Sv. Petru cesto Z8. Istotam ■uli, krma m (•▼!(•, taalataa a«ila9 pralal prmštd Ltl na debelo in drobno. Kostanjeve in bukove hlode kupi vtakomnoiino franko vagon 3» Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani Vpoštcva se lc pismene ponudbe z navedbo cen. Trgovci! Novost! Nlzkl čevljfi z lesenlm! podplatl in nepremoCIJSvo podloženi, kakor tudl SANDALE po to« varniirtl ceni dobavlja trgovcem za ćelo Kranjsko samo Naročite vzorec. Heiin- Seljak. Naročite vsoroe. pozor! Baterije pozor! Vido Bratovž Ljubljana, Stari trg štev« 4. En groš. En groš. POZOR!_____Bat^flje POZOR! žamice Svetiljke ^^ Tehnicna pisama = sa Isvriitev vaake vrtt* natrtov, proraiunev. Oblattveno konc sasebna posredovalnica sa nakup In prodalo zemljišč, gozdov in poseatev VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. livriujom tuđi na ieljo privatne cenitve v mettu in na dežeftl. Prodajald in kupci naj se obrnejo nm gori osnaženo posrećiovalnlco. Prcvsamam tudi stsvblntka dela In nadiorovanje. — Tajnost zajamčena. 30 MODNI SALON Rozi Fabčič Ljubljana, Rimska cesta štev. 6. Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo najnovejših slamnlkov. gajr v zalogi novi žalni klobuki. ~VB Odprto tudi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. ANTON CIHLAR tvornica cementnih izdelkov, Ljubljana, Dunajska cesta St 67« prlporoča svojo veliko ulogo cementnih četi neh f/nt| ter sprejema na v o]eso široko spadajoča dela. -----------Cement vedno v zalogi. —--------- r Sanitetni konzulent dr. Ivan Geiger ordinuje vsaki dan od 8. do 9. ure zjutraj in od 2. do 3. popolđne. Tudi za moSke spolne in kožne bolesni. Prešernova ulica št. 3, v Ljubljani. :: Najnovelfta izbera :: ■ umetniških in drugih =3=r= razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJ1GARNA fjibijaia preltrnota ilica iter. 7. $$ štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 28. aprila 1917. Stran 11. Priporočamo našim s gospodžnjam s KOLINSKO CIKORIJO Iz edlne slovenske g tovarne y Ljubljani i —— -— .^^^—^^^^^ Strojl za strlienje las a 10 K. Britve od 2 10 K. Brivskl aparati, brlvske klina ^ netbolfše kakevoatl p« na|alt1!h oonali pri A. WE1SSBERG, Dunai II, Uniere Donausfrasse 2315. Specijalni cenik odd. IV. gratis. Za trgovce en groš cenik. Srbečko, hraste, izpuščaje, kožne boiezni, stare rane odpravi hitro in sigurno janfarsko mazilo. Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadaj, jantarsko milo 4 K. Izdeluje I 6ero &&ildQ2», lekarnar, Nagy Kdrds 30. I Glavna zaloga za Dnn&l: St. Marko« Apotheke, HL Hanptstr. 130. /OBEROER, Se? V SALBE M ISeziia za kolesa! PriporoČam cenjenemu občinstvu »vojo zalego svetovno znanih Humber-koles z najfinej^o i^nov mat lito dalje vse kolesarske potrebSiine i° mehanično delavnico Fran Florlančlč Ljubljana, Seienburgova ulica 6. <5n I Sr. deželno zdravlllšće Topusko. Sezona od 1. maia do 30. septembra. Indikacija revmatičnih in drugih nastalh prehlajenj udov in mišičja Devralgije, posebno ischias in ženske bolezni. Parne kopelji in ogljikovo-kisle kopelji, masaža in elektroterapija, Toplina rađa 59° C RađloaktlTlteta vrelcev v veliki meri znanstveno dokazana. Ugodno milo podneb]e. teleznlika postala progt EaritTOO-Sagr^i, pošta, brrojav, javna lekarna 1127 I Krasna ietallft6a9 koncerti, tombole, glasba. I Radi navala goetov je potrebno, da se sobe za julij in avgnst I nar oče naprej. I Prospekte In draga poj as ali a dalo brezplačno Ravnateljstvo kr. deželnega zdraviiišča. •aaaaiB^Bal^^BBi^a^^^iB^^B^B^BaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^" Odjemalcem mim CaragheG-mahu naznanjam, da ustrezam sedaj tuđi večjim naročilom. Iz enega savitka si pripravimo I liter nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben sa Tsakovrstne solate, £e tad i nima oljne maičobe. Ceo* za avitek L vrste K 2 30, 1L vrste K 1 80; po pošti poslan 20 y. re£, kdor želi rekomandirano pošiljatev, naj doda Še 25 vin PiŠtna naročita in denarne poŠUjatve sprejetna Mat. Do&HiSMj LlaMlana, topitarjeva nlloa t. 1211 Nadrobna prodaja za Ljubljano je pri Marili BponkO, SopltarlOTa olloaf katera oddaje tndi le napravljen nadomestek za takojinjo uporaba — Slednji se po poSti ne polilja. mm nm nmiiiii *• BimifBtt otroških vozičkov ta amtfM *o «!«■•!«• — žlme. f M. Pakič ▼ L|nbl]ani. Rezgnin nmJniko« ta jbc i:*2lcb» ju i^ir Šablona s 16 monogrami, prl- merna za namizna prtay servl- et«f ±mpn9 robe« In ws«h vrst perllo •• dobiva pri TONI JAGER fjDbljana, Židovska vlica štcf. 5. Jos. Roji modni otelile : za gospode: LJnbljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber de2nikow in solnčnikov. Popravila se izvršujejo toCno in solidno Kostanjev les od 1 m dolgosti, IO cm debelosti naprej v deblih In pole« nih kupi po najvišji oeni tvrd ka i ga J. Pogačnlk, Lfnbllana, Mar. Terezlje cesta 13« ^^^___ ____> Na prodaj! Na prodaj! H©f©I wlsl Blcdn z 10 leplmlf a noopromljonlml sobaml ia taloop % loplad pra« »tori za gostUao, z lođoBlco, gospodarskim poslopjom, keg« ljličom, staklano ¥erando9 lopim senčnatlm Trtom za goste, solaćnatLoi vrtom za zelenjaTO, ▼ mlmi a prometni legl, WGT se poceni proda. ^H Poizve se pod „Promet po zimi In polatt" pri upravniltvn „Slov. Naroda". 138a KOSE! KOSE! ——— Kdor hoče ime« =——=—= - K O S O - s katero se ni treba mučiti ter se labko z enkratntm klopanjcm z lahkodo kosi v?ake vrste travo ćeli dan. naj se obrne na tvrdko J. KRAiOVIC v Žalcu katera ima edioo zastopstvo svetovno znanih kos znamka nPollOdelskO OrediO11 in jih je tndi ve£ tisoĆ le razpečala. Za dobro kakovost kos se Na)Dižje cenel jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. Najniije cenel KOSE!_________ KOSE! Brez kookoitoctl F. L Popper Cevlji NM! prltefi^U ta njtiljli ■ JULIJI STOR, LJubgana Pfelefoani nfin 11» a* caajB m asaajft nn fcanR^n^ans^^OB^b * 100 litrov zdrave domače pijace osvežujoče, dobre in Žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z mali stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jafcolčnik, grenadivc, malfaorec, poproTi meta, mnSkatelec, pomeraačoik, »s^—' đišeča perla, tiftojeTec ikarid m nm non. Ta doouia pijaca se lahko pije poleti hl"t**T, poebm Tro£at namcato ruma in ftgaoja. Snovi a oalan£nim navodikm ttasejo K 19*< fraako po ponatjn. »tm araltah, MMH pri npli, ta 639,11111. 500 kron v zlatu Cc us odstrani kvHMI ata^Hak s «rav*n spad*-joćim milom ▼•• ■•Ibovai pcajav Mtrt^ti aolnoaM apahltia, ogroa^hraa— *4m9lam itd. in ne ohrani koto mladovtao avelu to netoo. Ccaa K 6'7ft t ^m^^^^^mmmm^mmm^^mimM poltnilio vred. S pgrcq« iH« K 16—, 6 porcij K 30 70. Vs« brea k*kih nadaijaib ttroikor. Naslov sa narobila: JU Ud tAiji «1 Huli. Kn 13! lom. Dijamantna rezila za steklo. | Diamantov za steklarje r morem zač&sao dobaviti samo St 4 za K11-70 i in 5t 5Vj za K 16*— ker je dovoz diiamantov pre- i povedan in je surovo blago zelo težko in le po visokih cenab dobiti. '----------------— . Porto za povzetje 85 vin. I Za reelno In solidno blago jamii JU GROIO, Mai|i pri njih, lm BI fcnf. Pumf Jjif 3« aradatvo aa pomla- arrajnjvoi ^.1»,^^^^* ui snrs mm ni uotlo aa. lifljoo msnp P^" harra. 1 ifk^^ca a po*, md K 1*TO. Rydyol l« nJh^aaa va>a^k U fivo pordael bl*da \m£LZ—* Hca. U«taak te Cndo^it. 1 tMfe nfaa ■ poimino vnđ K »*4Sk I Jaa tnUA, đraierija pri aagehi, I Brao M9, BlOfavs. I DelaiiU kapital ■ tO.tOO.0OO*—. .—______ tfDtt Stinje đen. »log u hm. kajUHce SI. okt »16: Haserra „ 17,000.000--. C. kT. l^T pMV. M K 143,241.140-—. „ Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer C«traU ta tauji. — ttstaMvljaa ««4. W HH Wl. Mn tEPJ (f H JUanDMl iOmfll Kstnovljcu 1864. - 33 pata**. Prcskrbovanje vieh bankovnih transakđj, o. pr.: Prcnemanjc taarnlB vleg na hrani Ine knjižice brez rentnega davka, kontovoe knfige ter na konto-korent z vstkodnemim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dvigi vsak dan brci odpovcdL — Kupovanje in proda janje n aalaaslalk f aplr|W strogo v okviru uradnib kurznib poroci!. — Sbrmnjcvmnje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in po»ojila nanje. ** Ustmoioia Iti plao««oia poja«**« ht mmmwwm m wm* w hmm^mm **•*• .mm*ml*tih traomaakeliali »Mkofa* keasplaaoia. aW*Bnalavka i Vraaaataa aaaka &,eeHaaa. - Talalaa *Hr. 4J I Najkulantnejit tivrtevanje Mnala aaraell na vseh tuzemsldh ia inozemskih tnastib. — IzplaCevaaje ka-ponov in Izlrebaije vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje devlz, valut in tofih novcav. — Najemoolaja vmniih prtdalov samoshrambe (safes) za osnjevarno shranjevanjc vrednostnih papirjev. Mstio, dragotia itd. pod lastni zaklepom stran ke. — epravttu** c kr. raar. lafojrlf« Bresplačna revisija izžre-banih vrednostnib papirjev. — Promese za vsa frebaoja. f*y|«a«iat fa ■■ir«« t d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. /tajniy? cene* Dobro blago t I .-; J-ooravita točno in ceno. .•; Gospodična zmožna slovenskega, nemfkega, ogrskc^a in hrvaškega jezika, t«ll fllntb» kot plaći! na na akarlca v kaiiam već tem hotela »11 BOSttlnt. — Ponudbe na : 0. MnllOTič, Jeseclce, Futlne 03. 1381 IŠ5o se tpreten stoubeni tehnik za takojien vstop, zanesljiva moč, vešč dela pri stavbah tn vseh pisarniških đel, dober risar in statik za vrhzemeliske in železobe-tonske gradbe, zmožen slovenščinc in nern-S£ Ko!ezi ska ulica št. 16 nrinoroča svojo bo^ito Opremljeno vrtnarstvo ter oknsno izdelane vence, Sopkc in trakove. ©b irrfvailrih orfrih drrvesB* cvetllce. tthor h*m tiaffi-eefi« delioraol'ske cveflica sa đroraae ti