Mednarodna konferenca Raziskovanje za zdrava mesta, Haag, 21. - 23.6.1989 Author(s): Marija VOVK Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 54-56 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179858 Accessed: 27-08-2018 07:19 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 07:19:09 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ŒQÊ3D ■Marija VOVK: "Mednarodna konferenca Raziskovanje za zdrava I mesta, Haag, 21. - 23.6.1989 Mednarodno gibanje za renesanso sir sega zdravstvenega varstva Zdrava mesta je projekt dveh sektor jev Svetovne zdravstvene or- ganizacije, in sicer sektor ja za pospeševanje zdravja in sektor ja za varstvo okolja. Nastalo je kot posledica ze pred desetletjem začete strate gije SZO pod geslom Zdravje za vse do leta 2000. Prva mednarod- na konferenca tega gibanja je bila leta 1986 v Ottowi. Projekt Zdrava mesta izhaja iz pod- mene, da zdravstveno osveščeni prebival- ci in širša družbena skupnost lahko prev- zamejo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja nasploh, zlasti v urbanem prostoru. Mesta so nekakšen spoj različnih resursov: ekonomskih, socialnih, zdravstvenih, vzgojno izobraževalnih, znanstvenih in drugih, ki jih je moč s smiselnim odločanjem in ob javni udeležbi prebivalstva aktivirati za dvig kakovosti življenja v njih. Zdravje v tem okviru je ne le najpomembnejša komponenta kakovosti življenja, ampak tudi osnova splošnega družbenega in gospodarskega razvoja. Odkar je koncept gibanja Zdrava mesta postal bolj znan, raste med evropskimi mesti zanimanje zanj kot gobe po dežju. Dobesedno čakajo v vrsti za pristop k projektu. Trenutno se za to trudi tudi Ljubljana. Mreža vključenih mest se razrašča. Ob konců leta 1988 je bilo urad- no priznanih 25 mest. V Helsinkih je bilo lani srečanje, kako vzpostaviti stik za prikjučitev v domačo ali mednarodno mrežo za gibanje Zdrava mesta. Mesta se združujejo tudi po skupnih težavah ali značilnostih, npr. pristaniška mesta, ťran- coska primestnn naselja ali kanadski kon- cept "zimskih mest". Mesta Dunaj, München, Zürich in Hamburg so se odločila, da vzpostavijo povezavo na os- novi vzajemnih interesov. Mednarodna mreža teh mest raste. Raz- vijftjo se povezave med SZO v Evropi in mrežo zdravih mest v Kanadi, ZDA, Avstr liji in Novi Zelandiji, pa tudi med SZO/Evropa in ameriškim dvojnikom AMRO. Zagreb naj bi sodeloval pri snovanju mreže med deželami v razvoju in neuvrščenimi. Vsepovsod po Evropi organizirajo razné konference, mednarodne in multi- disciplinarne. Lani je bil v Zagrebu, ki se je kot prvo jugoslovansko mesto vključilo v to gibanje, simpozij na temo zdrava mesta. Letos so bile konference v nas- lednjih mestih: na Dunaju, kjer so vse politične stranke na mestni skupščini soglasno sprejele deklaracijo Zdravje za vse do leta 2000, v Haagu na temo razis- kovanje za zdrava mesta in v Cardiffu o zdravih mestnih središčih in urbanih predelih. V Walesu paje bil leta 1989 us- tanovljen Institute for Health Promotion of the University of Wales, College of Medicine, Cardiff. Konference na Nizozemskem sem se udeležila tudi jaz, a ne kot edini jugos- lovanski predstavnik. Navzoča sta bila še dva mlajša sodelavca Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in sociálno varstvo v Ljubljani. Program je bil zelo pester, predavatelji od vsepovsod (menda največ Nizozem- cev) in različnih strok. Poleg plenarnega zasedanja so bila številna vzporedna predavanja in delavnice. Sproti so še dopolnjevali program ter objavljali spremembe v konferenčnem časopisu. (Ce koga zanimajo materiali, jih dobi pri meni oz. v knjižnici UI.) Pravzaprav seje bilo těžko odločiti za predavanje, ker sta bili med zanimivimi gotovo vsaj dve £ * I