Jcs^mm pr/A rs/« t platnena. naselja j KRANJ, Zt. SEPTEMBRA 1963 ŠTEVILKA 37 in mra Ob Bohinjskem jezeru bo jutri pastirski praznik Planšarji in krave prihajajo grozita V Skopju postajajo ljudje vedno bolj zaskrbljeni zaradi jesenskega deževja — Najhuje je za matere z dojenčki — Mladi kljub dežju plešejo pod šotori SEPTEMBRA so noči v Skopju oblačne. Vardar je po zadnjem dežju močno narastel. Mesto nima dežnika. Nekoč je bilo veliko, svetlo in veselo. Danes pa je temno. Nikjer nobene luči, nikjer znakov življenja. Povsod samo kupi ruševin. Življenje se je preselilo drugam, pod šotore. s planin Obiskali smo platneno mesto, kjer živi približno sto tisoč Skopjancev. Življenje postaja iz dneva v dan težje. Pričelo se bo jesensko deževje in mraz. Ljudje postajajo nemirni. Vse muči eno samo vprašanje — kako bo, ko bo pričelo deževati. Dež in mraz; bolezni, umazanija in zopet bolezni. Zdravniki so v skrbeh. Nevarnost epidemij je velika. Kako bo z malimi otroki? Mamica najmlajše prebivav-ke nam je pripovedovala: »Noči postajajo hladne. Posteljnina je vlažna, tla so mokra. Nikjer ni toliko toplo, da bi otroka lahko okopala. Za otroke kuhani na kuhalniku.« Pred kuhinjo smo srečali zdravnika Milošsviča. Bil zaskrbljen. Vsak dan je već bolnikov. Tudi hrana ni najboljša. Ljudje se pritožujejo. Ne moremo jim pomagati. Potrpeti morajo . .. Zapuščali smo tabor. Pred nekim šotorom je igra! gj i-mofon in mladi so plesali tvvist. Mladi so in ne skrbi jih toliko jesen. Vendar pa si vsak želi, da bi čimprej, zapustili platneno naselje io dobil nov dom. Veliko zanimanje za jubilejni Kravji bal v Bohinju — Samo planšarji bodo na prireditev prišli peš — Prireditev bo uspela, :e bo lepo vreme DOLGO JE ŽE, kar so pašniki v dolini postali premajhni. Poiskati so morali nove. Našli so jih v planinah. Bili so pa tako daleč, da so se morali pastirji in majerice preseliti za dolge štiri mesece v planino. Zgraditi pa so si morali tudi zasilna bivališča. Mencinger opisuje njihov stan takole: »Šest brun, zvezanih na četrt, čjznje dva cerovca, z nizkim slemenom, ki nosi streho v dve pleni iz klanih smrekovih desk. Znotraj pa ima ob steni široke police za mleko, ob drugi visoki oder, na vrhu koritu podoben. V njem je malo sena ali mahu — to je postelja. Ob tretji steni je ognjišče iz ilovice. Po steni so klini, da se curtje in piskri obešajo, čez ognjišče pa sta položena dva trama za drva. Duri so nizke ozke iz brun, ne drže pa ne do tal, ne do strehe.« Življenje v planini ni bilo in ni dolgočasno. Ob večerih je prav zabavno. Lovci pripovedujejo različne dogodivščine iz lova, šale in marsikateri pastir si je majerico izbral za nevesto. čas pa neutruden. Prve jesenske megle in rose so začele opozarjati planšarje na jesen. Posloviti se bodo morali od planin, pospravili bodo — ali kakor planšarji temu pravijo — besonga se bo pričela. S planine bodo odnesli prav vse, kar so rabili med poletjem. Vrnili se bodo — v Bohinju že jutri — in praznik bohinjskih pastirjev se bo pričel. Najstarejši pianšar bo pred svetom oznanil novice s planine, ocenili bodo najboljši trop in povedali, kdo se bo letos poročil. Potem pa se bo pričel bal. Ta stari običaj bohinjskih planšarjev * . ' <^*'*:^, je postal turistična prireditev, ki ji pravimo Kravji Slika z lanskega Kravjega bala v Bohinju. Planšarji bal. čaio v dolina se vra- Ob obisku predsednika Tita v Braziliji ave Politična oporoka velikega preroka: »Izbral sem si smrt, da bi prišel v zgodovino« — Zakaj prodajo v Braziliji samo 45 milijonov parov čevljev — Anekdota o velikanu, ki ima zdravo in ohromelo nogo NEPOUCENOST je pogostokrat vzrok, da si 8J»2& vo zamišljamo kot izredno nacionalno bogastvo. no vodi predsednik Goulart, K tej zmoti nas pripeljejo visoke cene brazilske je nadaljevanje že začetih na- kave na evropskem tržišču. V resnici pa ni tako. ]°8> ki stA si Jih postavila Brazilci ne vedo. kaj bi s kavo-počeli. Pred leti so £var, pi>',inja Prednika. ... ,. ' J . , ... v . . . , Razlika je samo v tem, da je časniki pisali, da so jo kurili na železnici kot Goulart v borbi z desnico nadomestek za premog. Mesec zgodovine Vi brazilski zgodovini ima mesec avgust velik pomen. Vsi najvažnejši dogodki so se pripetili v osmem mesecu.. Posebno najnovejša zgodovina se je osredotočila na ta mesec. V tem mesecu je bivši brazilski predsednik Vargas napravil samomor. Desnica v tujini in doma ga je s svojim političnim pritiskom spravila do tega. V svoji oporoki, ki jo je napisal pred smrtjo, je priljubljeni brazilski predsednik zapisal: »Izbral sem smrt, tla bi prišel v zgodovino!« V istem mesecu je pred dvema le;orna prišlo do padca Jania Ouadrosa, ki je iz približno istih razlogov sklenil, da zapusti kapitanski most. Za njim je prišel na oblast sedanji predsednik Goulart, ki se kot lev bori, da bi z reformami spravil Brazilijo naprej in zboljšal družbene razmere v tej prostrani latinskoame- Predsednik Joao Belchior liški deželi. Sedanja borba Marques Goulart uspel pritegniti in prebuditi množice. Brazilska nasprotja V zadnjih letih je v Braziliji dozorelo spoznanje, da dežela ne more napraviti koraka naprej, brez sprememb v družbenem ustroju, posebno na podeželju. Zaostalost brazilske vasi je precejšnja. Najprej nas zelo razočara podatek, da Bivši brazilski predsednik Janio Ouadros. Na položaj pred-(.1(1; 45 milijonov ljudi živi sednika je pred dvema letoma nepričakovano podal ostav-se vedno na vasi. Ta velikan- kC( vkrcal se je na ladjo in odpotoval na oddih v Evropo, ska množica ljud! praktično pG vrnitvi v Brazilijo je začel zopet politično delovati ne sodeluje v blagovno denarni izmenjavi, ker brazilski kmetje in reveži ničesar naJ m pomenila industriali- Ndi. Toda vprašanje je, kako ne kupujejo in ničesar ne zaciJo, je dovolj krepka in dolgo bo desnica še tako prodajajo. Zaostalost je mo- m°čna, druga noga, ki pome- močna. Predsedniške volitve goče spoznati tudi po drugih m kmetijstvo, pa je povsem so na pragu. Zdaj je čas, da podatkih. V Braziliji živi *se- hroma. Iz tega sledi, da bo se v predvolilni borbi priteg-daj okoli 75 milijonov ljudi, velikan padel in ohromel še nejo široke množice, ki bi industrija obutve pa ne more na drug° nogo, če ne bo lahko s svojimi glasovi obr-prodati več kot 35 milijonov kma!u pozdravil bolne noge. nilc družbeni razvoj v dru-parov letno. Zato ni nič čud- gačno smer. Tega se zaveda- nega. če med vodilnimi brazilskimi politiki krožijo govorice, da je Brazilija velikan, ki šepa. Ena noga, ki Napredek z reformami jo tudi brazilske stranke, ki s- na vse mogoče načine prizadevajo, da bi zadrž;tie svojo politično moč. GLOB US Odkrili so novo Marilvn Monroe V HOLLYWOODU so sklenili, da bodo odkrili novo Marvlin. Naslednico so že našli, in sicer 23-letno Jill St. John, ki je do sedaj igrala le majhne vloge. Neki filmski producent je. dejal: »Dekle je temperamentno, ima talent in je lepa. Da bo postala druga Marilvn bo potrebno žrtvovati milijon dolarjev.« Pobudo zanjo je dal Frank Sina-tra, ki ji je že dal vlogo v filmu -Come blovv vour Hora«. Natalia namesto Romy ZAROKA MED Romv Schneider in Alainoni Delonom se bo razdrla. Pojavila se je Natalia, lepa Francozinja, ki je z Alainom snemala v Madridu. Alain se je trudil, da bi pripeljal svojo bodočo ženo v Francijo bolj skrito, vendar izkoriščanjem Sedanja brazilska vlada se velike nevarnosti zaveda. Strokovnjaki, ki so se zbrali okoli Goularta, so že izdelali načrte, ki bi naj preprečili nadaljnje širjenje inflacije. Izdelali so načrt za razvoj najbolj zaostalih in siromašnih področij na severovzhodu, kjer so pogoji za kmetijstvo najslabši in trpi za lakoto še veliko ljudL Prvi pogoj za zboljšanje po* ložaja ljudi v teh predelih so reforme. Ne gre samo za agrarno reformo in za raade-litev veleposestniških obdelovalnih površin, pač pa za vrsto ukrepov, ki bi" zaščitile siromašne in male ljudi pred mu ni uspelo, ker je pretepel nekega novinarja, ki ju je zasledoval in se je zato moral zagovarjati pred sodiščem. Kennedv in karikaturisti PREDSEDNIK ZDA KENNEDY ie največkrat karikirana oseba sedanjosti. Ko so imeli karikaturisti v Vvashing-tonu zasedanje, jih je povabil na vrtno zabavo. V pozdravnem govoru jim je dejal: »Poglejte me gospodje,« in se pogladil po licu, »saj nisem tako širok, kakor me rišete, in tudi kodrov nimam toliko.« Prošnja za objavo spominov RAOUL SALAN, star 64 let, nekdanji francoski general s petimi zvezdami, je bil zaradi sodelovanja v organizaciji Toda, kako uresničiti agrarno reformo. Po ustavnih določbah je mogoče ustavo spremeniti in dopolniti samo z dvotretjinsko večino v parlamentu. Ker se spremembam ustave upira desnica in ker levičarske stranke nimajo potrebne večine, je vprašanje še vedno odprto. Desničarji so ob gotovih stvareh, na katere se osredotočijo, zelo močni in nepopustljivi. To so dokazali s strmoglavijo, n jem Ouadrosa in z nepre- OAS obsojen na dosmrtno ječo. Sedaj je pismeno prosil slanimi nevšečnostmi, ki jih francoske oblasti, da mu dovoliio objaviti spomine de! ■ > - s • r hrurilski vla- Rekli so... »To, kar najbolj utruja zunanje ministre, so vprašanja novinarjev.' Lord Home, britanski minister za zunanje zadeve »Škoda je, ker sem živel 60 let, pa nisem napravil niti ene dobre reči.* Hirohito, vladar Japonske »Noben človek ne more živeti brez ljudi, na kftttere ne bi gledal z vrba.* Tennessee Williams, ameriški književnik »Turisti kolesih.* so kobilice na Jules Romaines, francoski književnik » 2 g o d ovi na zemlje je veda, kjer se znanstveniki izživljajo na domnevanjih.* Alberto Moravia, italij. književnik 30 dni potovanja z ladjo <^ 30 dni potovanja z ladjo & 30 dni potovanja z ladjo & 30 dni potovanja z ladjo -ŽE ZELO zgodaj so nam izročili dovolilnice za odhod v mesto. Od kanala, kjer smo bili privezani, pa do mesta nas je odpeljal motorni čoln. Cena prevozu pol marke v eno smer. V mestu pa smo bili štirikrat. Prevoz sam traja približno pet minut ali še manj. Kakor sem pisal že zadnjič, je mesto na vse nas napravilo precej slab vtis. Sivini pristanišča in umazani Elbi se je pridružil še neprijazni videz mesta. Nemčija — domovina turistov Zw e po prvih korakih, ki smo -jih naredili po mestu, so nam padli v oči mnogi turistični uradi. Mnogi so nastanjeni v prostorih, ki ne merijo več kot dva metra v kvadrat, vendar so od stropa do tal založeni s prospekti, slikovnim materialom, mestnimi načrti, tiskanimi vodniki, informacijami o hotelih, znamenitostih itd. Kadar vstopiš v tak urad in poprosiš za prospekt Reperbahn tega ali onega kraja, je mimogrede pred teboj cel kup prospektov vseh mogočih in nemogočh krajev, ki jih boš na svoji poti obiskal ali pa sploh nikoli. Toda tuje turistične agencije so nemške urade izredno dobro založile s propagandnim materialom, ker se dobro zavedajo, da bo prav iz te dežele prišlo največ turistov ih da bodo prav ti pustili tam največ denarja. Mimogrede se znajde pred teboj tudi prospekt Gorenjske, Dubrovnika in drugih naših turističnih krajev. Tako nemški turisti dobivajo brezplačne informacije o krajih, ki so jim na razpolago za njihova potovanja, potem pa poleti in ob raznih praznikih vderejo v večino evropskih držav, pa tudi držav Bližnjega vzhoda. Sprehod po mestu Od mnogih znamenitosti, ki nam jih je priporočal hamburški vodnik po mestu, smo si ogledali samo Rathaus (mestno hišo), Landungsbriicken (del starega Hamburga, kjer so nekoč pristajale ladje), umetnostno galerijo in Bismarckov spomenik, ki čemeren in mrk gleda po Hamburgu na precej visokem podstavku z nekaj desetinami stopnic, tako da ga lahko opaziš tudi izza sicer visokih dreves. Zagrebški sopotnici in Beograjčan Lazo, ki so potovali z nami, pa so odšli najprej v živalski vrt. Mednarodna razstava cvetja VHamburg smo prišli v času mednarodne razstave cvetja. Moram reči, da je bil prav ta del našega sprehoda vreden največ, saj smo si lahko ogledali res izčrpno rastlinski svet iz najrazličnejših delov sveta. Videli smo tudi približno petnajst različno urejenih nacionalnih vrtov okoli modnih vil, ki so jih znani evropski in ameriški arhitekti postavili v velikem vrtu prav za to razstavo. Videli smo kaktuse visoke dva metra pa tudi samo pol centimetra, lokvanje z listi, katerih premer je bil večji od metra, najrazličnejše tropsko cvetje, cvetja za okna in stanovanjske prostore in tako naprej. Ves razstavni prostor, ki smo zanj porabili kake štiri ure, da smo ga vsaj površno obhodili, je pre-prežeii z električno napeljavo, speljano kakih pet centimetrov pod zemljo, ki v hladnih mesecih skrbi za to, da rastlinje občutljivejše narave ne pozcbe. (i e v Hamburgu prideš po cesti, ki vodi iz i pristanišča proti mestu in vprašaš, kje se pride do centra mesta, ti vsak pokaže pot do Reperbahna, pa čeprav ni v središču mesta, ker te nič hudega misleč oceni za mornarja, »lačnega« ženske družbe. Reperbahn je v vsej svoji dolžini poln zabavišč. Mi na Reperbahn nismo prišli s poti, ki vodi iz pristanišča, prišli smo kar naravnost s cvetlične razstave, prav tako pa nismo prišli na Reperbahn, da bi tamkaj zapravili denar. S posebno poslušnostjo smo ubogali mornarje, ki so nam svetovali, naj vzamemo čimmanj, ker bomo zapravili vse do zadnjega pfeniga. Tako smo vsi pozvanjali s petimi kovanci po dve marki v žepu in se sprehajali po ulici razsvetljeni z neonskimi napisi v vseh mogočih barvah, predvsem v rdeči in zeleni. Vsiljivi portirji posameznih zabavišč so nas ustavljali in na pamet zdrdrali pesmico o kvaliteti svojega oziroma gospodarjevega lokala, nam našteli imena lepotic, ki nastopajo »vso noč brez odmora«, nas vlekli za rokave v lokale na pol na silo na pol s prijazno besedo, šepetajoč nam razne vabljivosti, dokler niso obupali nad nami in nas izpustili. Najbolje je biti ravnodušen, potem še v blatu najhitreje opraviš. Tavali smo po bleščeči uV,ci in si ogledovali izložbena okna lokalov. Manj privlačni in manj reklamirani lokali premorejo po tri do šliii plesavke, boljši in seveda dražji pa tudi do dvajset. Slike vseh teh deklet so nalepljene na izložbah. Vsak lokal ima tudi svoje »specialitete« v nočnem programu. V enem lahko gledaš za dve marki in pol ob kozarcu piva non-stop slreap-tease od devete" do tretje ure zjutraj, v drugem spet lahko prisostvuješ kopeli dveh žensk v kadi, pri čemer uporabljata milo te in te znane tovarne, v tretjem lahko gledaš pretep dveh žensk, v četrtem, ki je še dražji in kjer lahko popiješ isti kozarec piva kot v prvem že za štiri marke in pol, pa lahko vidiš pretep dveh žensk v blatu. Na oder prinesejo velik ring napolnjen z blatom in vanj stopita dve vse prej kot nežni ženski in z dogovorjenimi prijemi druga drugo v veselje publike mečeta v blato, da leti okrog in okrog. Taki so programi na Reper-bahnu; pravijo pa, da je iznajdljivost lastnikov lokalov popustila predvsem zato, ker se v Hamburgu ne ustavljajo več ladje z veliko nosilnostjo in velikim številom mornarjev, predvsem ameriških, ki so pustili v teh lokalih največ denarja. Zdaj se dolarji iz njihovih žepov stekajo v zabavišča pristanišča Rotterdam, v Hamburgu pa »kulurna raven večernih programov stagnira«. Prostitucija ima tu neko uzakonjeno obliko. Dekleta so v stalnem delovnem razmerju z lastnikom lokala in ga ne smejo zapustiti pred tretjo uro zjutraj, pa če so v njem gostje ali ne. Področje svojega dela imenujejo področje zabave. Prejemajo plačo in so tako varne pred stalnimi racijami policije, ki preganja one druge, brez zaposlitve. Skratka — lepa reč. Utrujeni in polni najrazličnejših vtisov srna se vrnili na ladjo in kmahi zaspali. Mito Trefalt Pogled na del bamburške luke. V zrak štrlijo žerjavi, ki so skoraj popolnoma zamrežili ozračje ZANIMIVOSTI Televizija tudi za siepe Na televizijskem simpoziju v Švici je neki znanstvenik Izjavil, da obstajajo možnosti, da bi v perspektivi Izdelali televizijske aparate, ki sploh ne bi delovali na čutilo vida, ampak bi neposredno v možgane pošiljali elektronske impulse, kar M tudi slepim omogočilo, da gledajo televizijske oddaje. Gre za projekt, Id je danes še v glavah znanstvenikov, vendar že za bližnjo prihodnost predvidevajo konstrukcijo tako majhnih aparatov, kot so najmanjši današnji tranzistorji. Na simpoziju so tudi izjavili, da se bo že do konca tega leta na tržišču pojavila naprava, ki bo lastnikom televizorjev omogočila, da si ponovijo oddajo, ki bi jo radi videli še enkrat. »Telekamera«, tako to novo napravo imenujejo, registrira na magnetni trak tako zvok kot tudi sliko, dela pa na istem principu kot navaden magnetofon. Helikopter za vse Novi sovjetski helikopter »Trifibian« se lahko giblje po vodi, po zemlji in po zraku. Na helikopterju je nameščen turbinski motor, Id dela na principu koriščenja zračnih stru j v kompresorju. Pri poletu z zemlje se ventil odpira in motor lahko doseže hitrost iS kilometrov na uro. Prednje kolo helikopterja služi kot krmilo. Pri spuščanju na zemljo ali v vodo se ventil zapira, helikopter pa poganjajo posebne naprave. Na nekem zahodnonemškem letališču bodo začeli preizkušati helikopter, za katerega trdijo, da je najhitrejši na svetu. Menda lahko doseže hitrost 480 kilometrov na uro. Postale zracnilt poti Nesluten razvoj letalskega prometa — Letališča postajajo najbolj razsežni objekti 128 pogovorov hkrati Leta 1965 bodo dokončno usposobili novi podmorski telefonski kabel med Francijo in ZDA. Kabel bo dolg 7 tisoč kilometrov, prek njega pa bodo lahko hkrati potekalo 128 telefonskih pogovorov. Postavljanje tega kabla bi v našem denarju veljalo okoli 40 milijard dinarjev. Prvi podmorski kabel med tema državama so napeljali leta 1959 in omogoča 48 telefonskih pogovorov naenkrat. KAR POHITETI moramo, da dohitimo napredne dežele, ki so že zdavnaj spoznale nujnost zračnih poti, predvsem pa dejstvo, da je razvoj letalstva neposredno odvisen od sodobnih, tehnično dovršenih in dovolj velikih letališč. Prav v tem času dograjujemo Brnike, ki nas bodo uspešneje kot staro letališče vključili v mrežo zračnih poti in nas povezali s svetom. Za naše razmere bo to tehnično odlično urejeno letališče, na katerem bodo lahko pristajala najsodobnejša letala. S kakšno hitrostjo se bo mujeno. Mnoga letališča so razvijal zračni promet, je tako rekoč čez noč postala bilo še pred dvajsetimi leti premajhna in z največjo te- nemogoče predvideti. To lah- žavo dohajajo potrebe nara- ko razberemo tudi iz naglice, ščajočega prometa, s katero najnaprednejše dr- žave skušajo nadoknaditi za- Pristajališčna zgradba letališča v San Franciscu ima obliko zobčenika. Premični pokriti prehodi neposredno povezujejo izhod iz letala s čakalnico. Dolžina teh prehodov se lahko menja, z njimi upravljajo s pomočjo elektromagnetov, namestiti pa jih je mogoče v manj kot 60 sekundah. Predvidevanja New Yorka Nekaterim mestom je bilo potrebno zelo veliko časa, da so dojela, kolikošno vrednost imajo tehnično popolnoma urejena letališča v dobi reaktivnih letal. Nevv York Citv je že pred zadnjo svetovno vojno predvidel razvoj zračnega prometa. Letališče je planiral na robu zaliva Flushing. Odprli so ga 1.1939 in je prvotno obsegalo površino 225,8 hektarov, njegova gradnja pa je veljala 45 milijonov dolarjev. Letališče je bilo kmalu pretesno. Nadomestili so ga z ogromnim mednarodnim letališčem Idle-vvild International, ki se razprostira na površini več kot 2 tisoč hektarov. Ker je letališče oddaljeno od mesta 32 kilometrov, so zgradili še specialno ekspresno avtomobilsko cesto. Prirezan hrib V okolici Pittsburga so zravnali vrh nekega hriba in na njem zgradili novo letališče, opremljeno z najsodobnejšimi in najpopolnejšimi napravami na svetu. Letališče mesta Washington so rekonstruirali, vendar še vedno ni kos prometu z reaktivnimi letali. Zato 48 kilometrov od ameriške prestolnice gradijo ogromno letališče Dul-les International Airport. Tudi mesti Los Angeles in San Francisco sta na prostranih površinah zgradili letališči s širokimi in dolgimi stezami, popolnimi kontrol- nimi napravami in hangarji, delavnicami in objekti za zadrževanje potnikov. Ker je v ZDA že 290 tisoč zračnih poti, ki potekajo prek države v vseh smereh, so morali na letališčih še posebno pozornost posvetiti napravam, ki omogočajo varen let: radarjem, aparatorc za navigacijo, kontrolniir, centrom itd. Vedno več potnikov Najboljše predvojno potni ško letalo je bilo »Dougla! DC - 3«. V njem je bilo pro štora za 21 potnikov, današnja potniška letala na reak tivni pogon prepeljejo hkrati preko 100 ljudi. V operativnem pogledu je napredek prav fantastičen. Predvojne potniško letalo je imelo po vprečno radij tisoč šestste kilometrov, letelo pa je s hitrostjo povprečno 273,5 kilometrov na uro in na višini okoli 2400 metrov. še večji je bil porast potnikov, ki potujejo z letali. Leta 1945 so ameriška potniška letala prepeljala znotraj države 6 milijonov in pol potnikov in prevozila razdaljo petih milijard kilometrov. Leta 1960 se je število potnikov povzpelo na 55 milijonov, prevoženi kilometri pa na 48 milijard kilometrov. Na nebu nisi sam Zračne linije prek oceanov so postale široke poti, po katerih plovejo letala mnogih držav. Na svojem poletu prek oceana potniško letalo nikoli ni osamljeno. Obkrožajo ga druga letala, pomaga pa mu mreža naprav za zvezo in navigacijo, obvestila o letu in prometni kontrolni centri. Na tisoče elektronskih oči bdi nad letom. Elektronski glasovi vodijo letalo tako podnevi kot tudi ponoči. Vrsta meteoroloških postaj na morju in na kopnem njeprestano proučuje atmosfero, da bi posredovale zadnje podatke o vremen>k;h pogojih. Skoraj 4 tisoč letališč po vsem svetu je oskrbljeno z napravami in strokovnjaki, ki pomagajo, da se letala varno spuščajo. Večina vseh teh naprav' za varnost je nastala v zadnjih petnajstih letih. dom m dmuzina m moda m dom m družina m moda m dom m družina « moda • dom m družina « moda Mali nasveti Madeži črnila # MADEŽE ČRNILA odstranite z lesa najhitreje s citronovo kislino in toplo vodo. Nakit # FILIGRANSKI NAKIT lepo osnažimo v vodi, ki smo ji dodali malo salmiaka. Sušimo ga na toplem, ne da bi ga obrisali. Gobe # GUMIJASTE GOBE čistimo z milnico, dobro speremo in posušimo. Večkrat jih za nekaj časa namočimo v mešanico hipermangana, vode in boraksa ali vode in soli, da se temeljito očistijo in razkužijo. Pete # GUMIJASTE PETE ali podplate zdrgnemo večkrat z ostrim steklenim papirjem, da nam ne drči. Krtače # KRTAČE postanejo po daljši uporabi tako prašne in tako umazane, da skorajda ne služijo več svojemu namenu. Umazanijo odstranimo z mlačno milnico, ki smo ji dodali salmiaka. Paziti moramo le, da ne zmočimo lesenega dela. Sušimo jih tako, da jih postavimo po strani; tako da se voda lahko odteka. Ce so postale ščetine mehke, namočimo suho krtačo V močno raztopino galuna ali v okisano vodo. Tudi pri tem moramo paziti, da lesa ne zmočimo. PRICETEK šolskega pouka ni samo otroške glavice malce zresnil, pač pa je pri starših vzbudil tudi vprašanje otrokove garderobe. Prav gotovo, da je bilo otroku — malčku doma potrebno dosti manj oblačil kot šolarjm. Tudi otroci sami pridejo na dan z raznimi mogočimi in nemogočimi željami. Če so njhovi predlogi pametni, jim bomo skušali ustreči in kupiti tako srajco oziroma hlačke, kot si jo oni žele. Sicer se pa zavedajmo, da so otrokove želje včasih neumestne in skušajmo mu lepo dopovedati, da so njegove ideje neizpeljive. Topla obleka PREDVSEM bomo gledale, da bodo otroci v hladnem deževnem jesenskem vremenu toplo oblečeni. Že odraščajoči hčerki, ki bo po vsej sili hotela nositi le najlon nogavice, skušajmo dopovedati, da so neprozorne nogavice za izlet ali dolgo pot v šolo primernejše in tudi modernejše, če ste spretni v pletenju boste otrokom na- Otrok m o pletli grobo pletene jopiee ali puloverje, zakaj prav ti so zelo moderni v letošnji jeseni in zimi, pa ne samo to, vsi vemo, da so pletenine tople in trpežne. Bodimo pa malce pozorni pri usklajevanju barv. Ni vseeno, če otroka našarimo z raznimi barvami. Pazimo, da k pisanemu krilcu oblečemo deklici le enobarvno jopico ali bluzico in obratno. Že majhnega otroka skušajmo navajati na okusno oblačenje. Zopet pa moramo biti pazljive pri deklicah, da jim s pretiranim spodbujanjem ne vzbudimo občutka nečimp. nosti. 1 Nasvet šE NASVET, kaj ko bi otroku šolarju za zimo namesto plasčka dali ukrojiti pelerino iz toplega volnenega blaga. Ne samo, da so pelerine že nekaj let ljubljenke nekaterih modnih kreatorjev, rudi praktične so. Imajo pa eno napako, da zahtevajo, da je obleka pod njo tudi topla.-Razumljivo nam je, da je zaradi tega, ker se ne prilega telesu malce hladnejša od plašča. , Koristi zdravilnih rastlin SKORAJ NA VSAKEM koraku naletimo na kakšno zdravilno rastlino. Zavedamo se, da nam pri določeni bolezni utegne koristiti, včasih pa le nismo povsem gotovi, kakšen zdravilen učinek ima določena rastlina. Ne bo napak, če si jih nekaj ogledamo. Pelin Cvet, vršički in listi vsebujejo zelenkasta eterična olja, grenčico, smole, čreslovine in soli. čaj in sok poživljata živce in prebavila, pospešujeta izločanje žolča, sok je "dober tudi za gliste in za .vročino. Že stari Grki in (Rimljani so ga poznali kot 'dobro zdravilo in nešteto je raznih grenčič, likerjev in 'sokov iz pelina. Kožo si na-tiramo s pelinom zaper pike mrčesa. Peteršilj Peteršilj poznajo posebno dobro gospodinje. Ne vsebuje samo dosti vitaminov in ne izboljšujemo samo okusa pripravljenim jedem — še več je vreden. Sok ali zavretek je dobro sredstvo za pege; stolčeno seme, pomešano z mastjo, za glavne uši, celo za garje. Vsebuje eterična olja, sladkor in kafro, zato je tudi dobro sredstvo za krepitev slabega srca; pomirja in preganja črevesne vetrove in žene na vodo. Uporabna je vsa rastlina s korenom vred. - - -I".— Tavžentroža Tavžentroža, gričevnik je zelo cenjena in iskana rastlina. Saj že njeno ime pove, da služi v več namenov. Vsebuje grenčice, smole, voske in eritrocentavrin. Ljudje so jo že nekdaj cenili kot zdravilo. Velja za prav dobro poživilo za prebavila, tako v obliki čaja kot v obliki tinkture; zavretek je dober za čiščenje kože. Kot čaj jo s pridom uporabljamo pri najrazličnejših boleznih, samo Recept Goveje ledvice v omaki *h kg ledvic, 15 dkg olja ali masti, 15 dkg čebule, sol, poper, 2 dkg česna, majaron, ,5 dkg moke, juho ali vodo, zelen peteršilj, limonin sok. Ledvice zrežemo na majhne rezine. Na segreti maščobi spražimo drobno sesekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo ledvice, postimo, po ne pri ranah na želodcu in dvanajsterniku. Že od nekdaj so jo uporabljali proti vročini. Vijolice Vijolica vsebuje eterična olja, barvilo riolin in soli. Cvet in listi dajo dober čaj; tudi kot zavretek za umivanje in čiščenje kože. čaj iz korenin in korenike povzroča bljuvanje. Uporabne so le dišeče vijolice. Med vijolice spada tudi mačeha. Vsebuje violin, salicilno kislino, rumeno barvilo, sluz in soli. Čaj iz te rastline povzroča rahlo znojenje, trebljenje, zato je dober kot dodatek lipovemu aU bezgovemu čaju. popramo in na močnem ognju hitro spražimo, da jim ohranimo čimveč soka. Spraženim ledvicam dodamo sesekljan česen, majaron, moko, premešamo in še malo prepražimo. Nato zalijemo z juho ali vodo. Vre naj Va ure. Zboljšamo jih z limoninim sokom in po potrebi še oso-limo. Ponudimo s kuhanim gporina obleka za jesenske dni. Linija Je rahlo nakazana, krompirjem, dušenim rižem, _ ,. .... ,........... polento, krompirjevimi ali zepIu so Vldni m <^drtfi?rf tncetrtmski rokav! - vse to so kruhovimi cmoki. zamisli znanega Parižana — Guy Larochea \ ; Vsega še o v Veliko ljudi iz Gorenjske, ne samo poslovnih, je obiskalo zagrebški velesejem. Na njem je razstavljalo osemnajst gorenjskih tovarn svoje izdelke — Gneča okoli igralne skrinjice — Hladilniki so važnejši od metle. POSLOVNO JESEN si je težko zamisliti brez zagrebškega velesejma. Vsaka količkaj pomembna tovarna razstavlja na velesejmu, nepomembne in neznane tovarne pa razstavljajo, da bi postale pomembne. Zagrebški velesejem je lepa priložnost za poslovne ljudi, da si oskrbijo nove poslovne prijatelje. In ker ima Gorenjska precej industrijska pljuča, odhajajo njeni poslovni ljudje v Zagreb s trebuhi (obilnimi) za kruhom. Stari znanci bi!e vse občine. Jeseničani so v skupinski razstavi v druž- Gorenjska industrija je bi z ostalimi jugoslovanski-na zagrebškem veiesej- mi železarnami razstavljali mu stari znanec. Letos- svoje izdelke od žebljev do njo jesen se je sejma udele- valjane pločevine, rauovlji-žilo-čez IS gorenjskih tovarn ška občina je prišla z veri-in podjetij. Zastopane so gami, okrasnimi predmeti kroparskih kovačev in s kemičnimi izdelki tovarne v Podnartu, Kranjčane je zastopalo pet tovarn s pletil-nimi stroji, tekstilom, čevlji, električnimi napravami in kinoprojektorji, Tržičani so razstavljali kose in pile. Škof jeločani pa lesene hišice, e'ektnčne peči, hladilnike' in odeje. Nemogoče bi bilo v n^šem sestavku naštevati vse predmete, ki so jih gorenjske tovarne položi'e na sejmsko mizo. Nemogoče je tudi, zaradi -velike zavisti v poslovnem svetu, dajati oceno o prizadevnosti naših gorenjskih tovarn, da bi tržišče nasitile z dobrimi, trpežnim' in novimi izdelki. Zato je mogoče v takšni obliki pisati brez zamere o vtisih, ki jih Gorenjski razstavljavci na Zagrebškem velesejmu veiesejmska urejenost zapušča pri povprečnem obisko-vavcu. Gneča okoli igralne skrinjice Staro pravilo je, da se ljudje najbolj gnetejo okoii vrele kaše. Na razstavnem prostoru kranjske Iskre je bila prava gneča ckoli igralne skrinjice, ki so jili pred mesecem začeli izdelovati v večjem številu. Igralne skrinjice so pritego vale predvsem mlajše ljudi, ki so se zabavali tudi s poslušanjem uspelih popevk in stali cb skrinjici tudi ure do!go, dokler se niso zvrstile vse popevke s plošč. — Sišal sem, da so te skrinjice namenjene samo tujini! — Al! si je mogoče kupit' takšno skrinjico? Ali je cena tega izdelka tovarne Iskra preračunana tudi za žep našega domačega kupca? — AH je res, da ste dobili vrnjeno pošiljko iz tujine? Tovariš Tito z zanimanjem posluša razlago o razstavljenih proizvodih Loške tovarne hladilnikov iz škofje Loke na zagrebškem velesejmu. Podatke o novih proizvodih mu posreduje predstavnik LTH na zagrebškem velesejmu^Peter Grgin — Kdaj jih bomo lahko kupili v naših trgovinah? — Ali skrinjico samo razstavljate, ali pa jo bo mogoče kupiti tudi za naš denar? Vprašanja so se ponavljala. Na njih je odgovarjal človek, ki je bil zadolžen, d3 stoji ob skrinjici kot lipov boj. Prihajal je v zadrego, vč-isih mignil z rameni, poskušal dati pametno razlago, ko pa mu je bilo vsega zadosti je molčal, kot bi bil obsojen na deset let strogega zapora, če bi odprl usta. Bil je študent, k: so ga najeli za čas velesejma. Njemu so bili podatki o igralni skrinjici španska vas. Najbrž pa se je tudi že naveličal štirinajst dni ponavljati iste . odgovore. V ameriškem paviljonu so ta problem rešili z gumbi. Pritisnil si na gumb in dobil odgovor na vprašanja, ki obi-skovavce najbolj zanimajo. Pri nas imamo namesto gumbov rajši ljudi za avtomate. Ljudje kupujejo hladilnike Loška tovarna hladilnikov je imela velik razstavni prostor. Ob nji- hovem odru se je prvi dan sejma zaustavil tudi predsednik Tito, ki so mu na kratko razložili nove razstavljene izdelke. Med njimi so bile nove velike vitrine za samopostrežne trgovine, nove klimatične naprave za ogrevanje ali hlajenje prostorov in montažne hladilnice. Zanimanje za nove izdelke škofjeloške tovarne je bilo precejšnje. Povpraševanje po hladilnikih je še vedno veliko. Nekdo od obiskovavcev je dejal: »Hladilnik je gospodinjam bolj potreben kot sirkova metla!« as roman Tisto noč sem ugotovil, da sem v položaju, prav značilnem zame. Zame je bilo značilno, da sem odskočil sam in v civilni obleki. Za posebno armadno službo sem se lahko prijavil zato, ker sem v O,xfordu študiral nemščino. Nemščino v Oxfordu pa sem študiral zato, da bi sc lahko tekoče in brez napak pogovarjal s svojo nemško materjo Moja mati, Nemka, je bila plemenita, krhko nežna in brezhibna ženska z zamolklo plavimi lasmi. In ker je bila mati takšna, kakor je bila, sem postal takšen, kakršen sem. Podrobnosti o izvoru nadarjenosti moje vrste lahko preberete v analitični strokovni literaturi. Mali je mimogrede že mrtva; umrla je med vojno, v času, ko sem tičal v nemškem častniškem ujetniškem taborišču. Vendar segam predaleč. V začetku vojne sem imel osemnajst let. Izbruhnila je prav v trenutku, ko sem se dodobra zavedel, da ne sodim med normalne ljudi. In ker nisem sodil med normalne ljudi, sem se učil nemščine, kajti teda, ob koncu dozorevanja, sem čutil, da sem izbran pa sočasno izobčen. Zato sem se prijavil v Counter Intelligence Corps. Nisem hotel med veliko množico običajnih ljudi. Rogam se ljudem, ki zanikajo vzročne zakone. Moja usoda je posledica popolne, samodejne verige vzrokov. Zašel sem torej v dejavnost, prihranjeno posameznikom, izbrancem, toda za čuda nisem nikdar zaznal skrajne slasti poklica, ki sem ga izbral: namreč odskok s padalom. Vadili so me, toda pred skokom sem moral vselej jemati hrabrilno sredstvo, da bi se pripravil. Tudi tisto noč sem pogoltnil tablete m zato sembuden, med omotico in skrajnim vznemirjenjem, ležal na svili v podrasti pa čakal na jutranjo zoro. Pred odhodom sem z nekaj cigaretami poskušal najti pomiritev, ki pa je bila zlagana. Kmalu sem našel cesto proti Hildesheimu in zatem napis z napovedjo, da je do mesta še sedem kilometrov. Po kakšnih dveh kilometrih sem prišel v vas, ki je bila pravzaprav že industrijsko naselje. Naselje in tovarno, ki je spadala zraven, so v noči, še preden sem odskočil, napadla ameriška letala —^ mimogrede naj povem, da sem v okolici še pred odskokom videl več požarov — tretjina vasi je bila porušena, prebivavstvo na ulicah, krog še gorečih ali ka-dečih se poslopij, v zmešnjavi me ni nihče opazil ali pa sem vsaj tako sodil, spominjam se še, da sem pred eno izmed hiš pomagal pospravljati pohištvo in vsakovrstne hišne potrebščine, ki so jih možje nosili iz goreče notranjščine. Odšel sem dalje in prišel do velike cemente barake ali bolje do tega, kar je od nje še ostalo, pred njo so se zaustavljali bolniški avtomobili, iz kleti sem slišal glasno tarnanje, vstopil sem in sestopol po ometu v kletu, kjer so v dolgi vrsti ležale mrtve delavke, tovarišice, ki so jih preživele, pa so klečale pred njimi in v tujem A. A. jeziku tožile ali molile. Iz pripovedovanja ljudi, ki so prepadaeni stali pred mrtvimi, so bile Rusinje, prisilne delavke, zaposlene v tovarni, mrtvim, ki so jih pobile naše bombe, zdaj ni bilo več treba delati, dolga vrsta, dvajset do trideset mladih žena, je nemo ležala na kletnih tleh; telesa so prekrili z odejami, obrazi pa so sivi in bledi s še odprtimi očmi strmeli v goli kletni strop. Odšel sem iz kleti in vasi, vreme je bilo lepo, sijoče majsko jutro, v nepojmljivem nasprotju s posinjelimi obrazi mrtvih žena, "vznemirjenje se je povrnilo in doživetlje sem dojel kot slabo znamenje. Pomislite, da sem večji del vojne preživel v skrivnem, močno skritem središču obveščevalne službe, videl sem le majhen del bomb-nihnapadov na Anglijo, nisem bil naiven, toda med pripravljanjem na nalogo, ki me je čakala in ki so mi jo zdaj zastavili, sem se oklepal predstave o pustolovščini, zdaj pa se mi je že koj spočetka posvetilo, da ne sodelujem v pustolovščini, temveč v nekakšnem strašnem nesmislu. Na to nisem bil pripravljen. Po dobri uri hoje sem prispel v mesto Hil-desheim. Poznate Hildesheim? Prikupno, čisto in ne preveliko mesto. Prišel sem skozi predmestja z enodružinskimi hišami sredi majhnih vrtov in potem v strnjene ulice z večjimi hišami, nisem hitel, ogledoval sem trgovske izložbe, kjer pa ni bilo kdove kaj videti. Čeravno so bile zelo podobne vojnim izložbam angleških trgovin, serni je vse zdelo zelo tuje, bil sem v tujini in zadržal sem korak, začel sem se sprehajati, da bi se privadil tujemu okolju, dejal sem si, da se moram z njimi zliti, če nočem, da bi me opozali, nenadoma sem se zalotil v misli, da rrorarn postati skoraj Nemec, če želim uspešno uresničiti nalogo, ki so mi jo zaupali. dograditvijo ljubeljskega najkrajša pot * Že v-starih časih so se ljudje ukvarjali z mislijo, da bi prevrtali goro — Takrat zato ni bilo denarja in poguma — V drugi svetovni vojni so vojni ujetniki začeli prebijati skalo — Predor bo najkrajša pot z našimi severnimi sosedi 2E DOLGA STOLETJA so imeli naši ljudje težave, kako vzdrževati stik s svetom na drugi strani Karavank. Prirodne gorske prepreke so jih postavljale pred težke naloge. Promet nikoli ni bil posrečeno rešen, zlasti v zimskem času so vremenske razmere prekrižale načrte marsikateremu vozilu. V kratkem pa bodo vsi zadržki odpadli. Prometna vozila bodo stekla po najkrajši poti skozi predor. Vozniki se ne bodo več jezili nad muhami vremena pozimi in poleti. V starih časih Ljubeljski predor je bil že v davni preteklosti važna prometna žila. V času Rimljanov je tekla prek ljubeljskega sedla najbližja zveza med mestom Virunum in našo Emono. Seveda je bilo cestišče takrat bolj slabo vzdrževano. Šele v 16. stoletju so napravili iz slabe poti cesto, ki je bila na vrhu ljubeljskega klanca speljana skozi 150 korakov dolg predor, za tiste čase pravo čudo. Gorski prelaz pa je bil kljub temu slabo prehoden, zato so že zgodaj začeli razpravljati in pisati o ljubeljskem predoru, ki naj bi bil zgrajen prav tam, kjer je danes. Kaže pa, da je takratnim ljudem manjkalo poguma, denarja, orodja in pripomočkov, s katerimi bi lahko začeli uresničevati pametno zamisel Dve stoletji pozneje, nekako v 18. stoletju, so razširili in izboljšali cesto. Stari predor na vrhu Ljubelja se je začel podirati in končno so ga porušili. Namesto predora so izsekali globok prehod, na oba konca pa postavili v spomin na stari predor dva obeliska, ki stojita še danes. Načrti za krušno pečjo bomačine je zastoj v prometu vedno najbolj prizadel. Plazovi in druge vremenske nevšečnosti so preprečevale varne prehode čz gorsko sedlo. V takšnih razmerah sta se našla dva domačina. Sto let po popravilu gorske ceste sta dva domačina dr. Jože Jabornik iz Tržiča in Andrej Kapus iz Kamne gorice — osvežila misel na predor, vendar je pobuda zaradi pomanjkanja denarja zopet zaspala. Proti koncu osemnajstega stoletja so začeli graditi že- lezne ceste. Konjske vprege je zamenjevala parna vleka. Leta 1870 je generalna železniška direkcija na Dunaju izdelala načrt za železnico, ki bi tekla skozi ljubeljski predor. Železnica naj bi povezovala takratno avstrijsko glavno mesto z morjem. Tekla bi iz Celovca do Tržiča, Kranja, Divače v Trst. Ko pa je leto pozneje stekla gorenjska železnica, je propadel načrt o graditvi ljubeljskega železniškega predora. Prej tako živahna dolina, skozi katero se je dnevno premikalo prek 200 kočij, je hitro zamrla. Tudi rudnikov niso več izkoriščali. Ujetniki vrtajo do smrti Takoj po prilastitvi Gorenjske so Nemci začeli z gradnjo* predora. Kot je več ali manj že dobro znano, so za delavce uporabili vojne" ujetnike in politične zapornike. Mnogi med njimi so v predoru pustili svoje zdravje in svoja življenja. Ljubeljski predor jih je kosil neusmiljeno. Predor je zahteval velike žrtve in Nemci z napori niso varčevali. Med vojno pa je bil predor zopet delno zasut in porušen. Nekaj let po vojni so začeli s popravljalnimi deli in na naši strani je predor zdaj že popolnoma zgotovljen. Verjetno bo predor že v tem letu izročen prometu. Sedanji ljubeljski predor je kakšnih 300 metrov pod vrhom. Dolg je 1550 metrov, širok 12,5, visok pa 8 metrov. Kljub temu da je bila ljubeljska cesta strma in nevarna za vožnjo, se je lani pripeljalo po njej v našo državo več potnikov kot na Podko-renskem in Jezerskem sedlu. Lahko si mislimo, kako bo z dograditvijo predora po skoraj "sto letilv spet zaživela šentanška dolina. Jjmez Piškur Ruska kapelica na Vrši f u MORDA SE spominjate kapelice ob poti na Vršič? Komu je namenjena? Ruskim ujetnikom. Zakaj? Vse je že zgodovina. Prve steze so naredili pastirji, ki so gnali na pašo. Kasneje se je pričela razvijati trgovina z lesom. Steze so morali razširiti. Prišla je prva svetovna vojna. Cesta bo služila za prevoz orožja, zato jo je bilo treba razširiti. 24. maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstriji. Z delom so morali pohiteti. Prišlo je več kot 12.000 ruskih ujetnikov. Barake so imeli ob vsej trasi. Bile pa so slabe in gospodarili so mraz, lakota in bolezni. Vsako zimo so jim grozili plazovi. Zima 1915/16. Dolgo ni bilo snega. Dela so lepo napredovala. Na vrhu so že gradili spomenik princu Euge-nu. Predstavljal naj bi veličino Avstrije. Prve dni marca je pričelo močno znežiti. 8. marca se je zgodilo. Plaz iz Mojstrovke je zasul 120 ujetnikov, ki so delali pri spomeniku. Dvajsetmetrsko. ogrodje spomenika je izginilo. Kmalu za prvim se je utrgal še eden. Dela na cesti so morali ustaviti. Ujetniki so se uprli. Hoteli so proč od lakote in plazov, proč od trpljenja in smrti! , Svojim tovarišem, ki so izgubili življenja v borbi za cesto, so ujetniki postavili lepo kapelico. Zgraiena je v značilnem ruskem ljudskem slogu. Ostala je kot lep spomin na trnlienie. Tatjana Vozel 6 1 Na velesejmu ZJUTRAJ SMO se zbrali na železniški postaji. Nameravali smo v Zagreb na velesejem. Vlak je imel več kot eno uro zamude. Ko je le prišel, smo hitro zasedli vagon, ki je bil rezerviran za nas. Posedli smo se tako, da je bilo v vsakem kupejf* po devet učencev. Vozili smo se tri ure. Med potjo smo jedli, peli in opazovali naravo. V Zagrebu smo se usedli na trolejbus, ki nas je pripeljal na razstaviščni prostor. Znašli smo se na sejmišču, odpravili še na Maksimir v Ze takoj pri vhodu v jugo- živalski vrt. Nadlje smo se slovanski paviljon smo do- ustavljali pri tjulnih, medve- bili prospekte. V Jugoslovan- dih in slonih. Po ogledu smo Učenke iz osnovne šole na Trati pri škofji Loki zelo rade obiskujejo pouk gospodinjstva, ske paviljone smo šli vsi se s tramvajem odpeljali do Pravijo, da se tam nauče mnogo koristnega za življenje: kuhajo, pečejo in opravljajo vsa skupaj, nato pa smo se raz- železniške postaje. gospodinjska dela delili v več skupin. Vsaka si Bila sem prvikrat v Zagreje ogledala tiste paviljone, bu, prvikrat na velesejmu in ki so jo najbolj zanimali, v živalskem vrtu, zato mi bo Meni se je zdel najlepši in- ostal ta izlet še dolgo v spo-dijski paviljon. minu. Veliko smo hodili in posta- Slavka Mar kun -li utrujeni. Toda kljub temu Osnovna šola smo se po kratkem počitku Šenčur Sale Razbite sanje HODILA SEM v tretji razred. Tovarišica učiteljica me je izbrala, da bi igrala v igrici Rdeča kapica. Dolgo sem se učila in težko pričakovala, kdaj bom lahko nastopila v igri kot prava igravka. Vsak teden smo imeli vaje. Učili smo se lepo in gladko pripovedovati in peti. Pri vajah nam nikoli ni zmanjkalo EDVARDA GRIEGA bi se kma- Matošev predlog Pesniku in kritiku ANTONU MATOšU nekega dne potoži starejši člavek: — Prijatelj, kaj naj naredim? Zadnji čas mi je spomin opešal. — Posodi mi tisočak — se hitro domisli Matoš. Trobljenje v molu V norveškega komponista Oče mi je pripovedoval svoje dobre volje. Najbolj zabavno je bilo, ko sem morala plesati z zajčkom Belorepkom. Doma sem veliko premišljevala o tem, kako bo, ko bom nastopila pred vsemi sošolci in drugimi ljudmi. Toda kmalu sem bila zelo razočarana. Moje sanje se niso mogle uresničiti, kajti zbolela sem. Bila sem zelo dolgo bolna, in ko bi morala nastopiti ob koncu šolskega leta, sem ležala v postelji. " Irena Jenko, Osnovna šola Šenčur lu zaletel neprevidni šofer. H komponistu stopi prometnik in vpraša: — Ste si zapomnili številko avtomobila? — To ne, — reče komponist — toda spominjam se tona njegove hupe. Bil je v A-molu. partizanske doživljaje K šole se niso začele samo pri nas, temveč po vseia svetu. Slika prikazuje začetek šolskega leta v neki pariški šoli - Foto: Ž van D je moj oče leta 1942 odšel v partizane, je bil nekaj mesecev kurir. Nosil je važna partizanska sp> ročila, še dandanes se rad spominja tistih časov in nam večkrat pove o tem kakšno mladja vast zgodbo. Nekoč nam je pripovedoval, kako je nesel pošto na Pokljuko. »Bila je zima in pritiskal je mraz. Sneg je bil visok. Moral sem iti iz Krnice na Pokljuko. Nesel sem zelo važno sporočilo, šel sem pozno zvečer. Bilo me je strah, zato sem hodil po cesti. Bil sem že žeto daleč, ko zaslišim ropot avtomobilov. Nemci! Bili so blizu. Nisem vedel, kaj sedaj. Hitrj sem skočil za veliko skalo. Ve- nisem bil skrit, vide*o se me je s ceste skoraj pok Vendar nisem imel časa, da bi se umaknil drugam. Avtomobili so pripeljali mimo. Bilo me je strah, da sem komaj dihal. K sreči me nI nihče opazil. Ko se je ropot izgubil med šumenjem gozdov, mi je kar odleglo. Sporočilo sem nesel dalje in se čimbolj izogibal ces'J. vla cilj sem prispel pravoča- io. Partizani so se pripravili na napad na Nemce in zmagali.« Zelo rada poslušam o6:to-vo pripovedovanje in sem vesela, da Imam očeta — nekdanjega zvestega kurirja oziroma partizana. Marija Dornik, . -viu."; učenka 3. a razre ia osnovne šoie Bie i Vrtiljak filmskih .velikih' Francija Po »Gradu na Švedskem« (z Monico Vitti) bo znani režiser in odkri-telj BB — Roger Vadim posnel francosko epizodo v novem mednarodnem filmskem omnibusu o ljubezni »Kako zapeljati dekle v 24 urah«. Ameriško epizodo bo režiral Jules Dassin, italijansko pa Mario Monicelli. j Popularni francoski igra-vec Bourvil igra glavno vlogo v novem filmu Claudea Autant-Laraja »Zaklad v Jo-šefi«. Razen njega nastopata v tej zgodbi o tihotapcih tudi Pierre Brasseur in An-na Magnani. Jean Sorel, Robert Hossein in Georges VVilson (»Po toliko letih«) igrajo glavne vj$-ge v filmu »Kurja polt«, ki •ga snema režiser Julien Du-vlvier (Afera Mauritius, Cas morivcev, Zdrahar). no Damiani (Zlata školjka za »Arturov otok« lani v San Sebastianu) režira »Dolgčas« z Bette Daviš in Hor-stom Buchholzom. Jean-Luc Godard pa snema »Prezir«, v katerem igra razen Brigi-tta Bardot tudi stari režiser Fritz Lang. Vittorio de Sica, ki se je rsi^SViolSrie«minr^: ŠTIRIINDVAJSETE BENETKE - Na letošnjem filmskem ^tlvalu t Benetkah Je dobil davno končanih »Zaprtih v » vk>*° J^^* Fb^ey "'Toma S0"? ^ l SU2^1 Altoni« ponovno zagotovil Nagrado za žensko vlogo je dobila Dolphine Sevrig za »Murlel aH čas neke vrnitve«, Zla-sodelovanje Sophie Loren: tega ieva ^e »dnese1 Italijan Francesco Rosi za odlične »Roke nad mestom«, posebno nagra- I talija Sredi snemanja sta kar dva filma po romanih znanega pisatelja Alberta Moravie. Mladi Damia- skupaj z Marcellom Ma-stroiannijem igra v njegovem najnovejšem filmu, ki nosi v originalu naslov »Baba« in za katerega je napisal scenarij Eduardo de Fillip-po. Združene države Amerike n hirlev MacLaine, Ro-bert Mitchum, Gene Kelly, Paul Nevvman in Dean Martin nastopajo v komediji »Ljubim Louiso«, ki jo snema režiser J. Lee Thompson (Tigrov zaliv, Taras Bulba). Frank Perry, ki je bil lani nagrajen na beneškem festivalu za svoj prvenec »David in Liza«, snema zdaj svoj drugi film »Pikapolonica, pikapolonica«. Scenarij je spet napisal Eleonor Perrv, igrajo pa Nancv Marchand, VVilliam Daniels in Marilvn Devetnajstletna Sarah Miles, Rogers. značilna predstavnica mlade do žirije sta dobila Louis Mane za »Veščo« in sovjetski režiser Talankin za »Vstop v življenje«, mednarodna filmska kritika pa je dala svoje priznanje filmu »Krvnik« Španca Luisa Garcie Berlange. z vlogo v »Svetu Henrvja nem koproducent), razen nje-Orienta« režiserja Rogerja ga pa nastopajo Jack Havv-Roya Hilla. Nato pa bo na- kins, Ulla Jacobsson in Ja-stopii v filmu Billyja (Neka- mes Booth. teri so za vroče) Wilderja — »Zasebno življenje Sherlocka Holmesa«, kjer bo igral doktorja Watsona nasproti Sher-locku Holmesu Petra OTo-olea (»Lavvrence Arabski« z Oskarjem). Družba »Warner Brothers« namerava do junija 1965 posneti po zelo uspelem musi-calu »Moja lepa gospa« (May fair lady) film, ki bo njen najdražji podvig: 10 milijonov dolarjev, razen tega pa še 5,5 milijona za pravice do snemanja! Režiral bo George Cukor, na čelu igrav-ske ekipe pa bodo Audrey Hepburn, Rex Harrison in Stanley Hollo\vay. Med snemanjem spektakla »Padec rimskega imperija« Težko si je bilo misliti, da se bo lotil David Lean po svojem velefilmu »Lavvrence Arabski« česa enako ambicioznega. Vendar se je to zgodilo: režiral bo »Doktorja Zlvaga« za italijanskega producenta Carla Pontija. Scenarij po romanu Borisa Pa-sternaka pripravlja Robert Bolt, ki je napisal tudi scenarij za »Lavvrenca«. Kot smo že poročali, bo naslovno vlogo predvidoma igral Burt Lancaster, v eni ostalih, vlog pa se bo verjetno pojavila tudi Pontijeva žena So-phia Loren. Znani angleški komik Pe- generacije v angleškem filmu, za producenta Samuela Bron- stona v Španiji je Mel Ferrer Sovjetska zveza ter Sellers (indijski zdravnik v »Milijonarki«) bo de-butiral v ameriškem filmu je navdušila kritike »Procesni rok« Petra villea filmu Gien- satirični komediji satirični komediji »Kajn XVIII.« režiserjev Na-dežde Koševerove in M. R jo velikega španskega slikarja »EI Greca«, ki ga bo seveda tudi sam igral. Velika Britanija ežiser Karel Reisz in igravec Albert Finney (»V sobotgo zvečer, v nedeljo zjutraj«) sta tudi Raffu Valoneju in Ravmondu Pellegrinu. Vredno ogleda! »APRILSKA LJUBEZEN« popularnega ameriškega pevca z mehkim glasom Pata Boonea je njegov največji filmski uspeh. Preprosto komedijo o fantu z lepim glasom je zrežiral Henry Levin, igrajo pa še Shirley Jones, Dolores Michaels in Arthur O'Connell. »AS ASOV« ni nihče drug kot Vittorio Gassman, ki propade na gledaliških deskah, a zato še ne neha igrati. V komediji Dina Risija se izdaja za generala, ljudskega poslanca, švedskega zdravnika in celo — Greto Garbo — v družbi Dorian Gray, Anne Marie Ferrero, Feppina d ~ FT-lippa in Maria Carotcnuta. že začel pripravljati teren za Šapirova (»Lenfilm«, igrajo snemanje novega filma v popularni komiki Erast Ga-lastni produkciji — biografi- rin, Lidija Sukarevskaja in Aleksander Demjanenko) da kralj najprej pobiti vse golobe v svoji deželi, nato pa se pripravlja, da bo isto storil s svojimi sosedi, ki mu niso všeč ... Vsaka podobnost s Kitajsko je samo slučajna?? Kot smo že poročali, snema režiser Grigorij Kozincev (Don Kihot) novo filmsko verzijo Shakespearovega »Hamleta«. Film bo v dveh delih, za široko platno in v črno beli tehniki. Naslovno vlogo igra Inpkentij Smok-tunovski (Devet dni enega Režiser Cy Ecnfield se je leta), Ofelijo pa osemnajst-po treh mesecih snemanja v letna Anastazija Vertinskaja. Južni Afriki (3000 črnskih Glasbeno spremljavo je na-statistov) vrnil v angleške pisal šoštakovič. Kozincev a*e7.ieje, da bi posnel še no- pravi, da je njegov Hamlet t—:« prizore za svoj film uporen idealist, ki se noče r'nvno vlogo v fil- sprijazniti s korupcijo v ran igra Sicuilcv Baker (obe- Klavdijevem kraljestvu. ziji klasične melodrame iz leta 1937 psihopata, ki umori paralitično žensko (Mona Washburne). Od 21. do 27. septembra 1963 Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05., 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19JO. uri. SOBOTO 8.05 8.35 8.55 9.25 9.46 10.15 10.30 10.55 11.00 12.05 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.15 ■15.30 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Dvajset minut ob glasbenem avtomatu Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami V raznih glasbenih zasedbah Zabavni intermezzo Pet popevk za pet pevcev Simfonija »Goga« Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! Zabavna glasba Kmetijski nasveti — Gozdovi in nova ustava Domači napevi za prijetno opoldne Za oddih in razvedrilo Jugoslovanski pevci Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba Dve koncertantni skladbi Friderika Chopina Vsak dan za vas Gremo v kino Vedri intermezzo Aktualnosti doma in v svetu Skladbice za kratek 16.00 17.05 17.50 18.00 18.10 čas 18.45 Novo v znanosti 19.C5 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.29 Primer za Paula Tompia — 7. 20.50 Za -konec tedna — popevke in plesni ritmi 22.15 Oddaja za naše ' izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu DRUGI PROGRAM 19.05 Operne melodije 20.45 Veliki jugoslovanski zabavni orkestri 21.05 Zagrebški biennale 1963 22.45 Zvoki za lahko noč neoeuo 8.00 Mladinska radijska igra — Kdo je ta fant? 8.40 Skladatelj Pavle Sivic v skladbah za otroke 8.50 Pastirski spevi 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 10.00 Se pomnite, tovariši... — Skozi zasede v Kočevje in nazaj 1030 Pisano glasbeno dopoldne 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Tisoč taktov za dober tek 12.05 Daši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Operne melodije 15.15 Zabavna glasba 15.30 Danes popoldne 19.05 Glasbene razglednice 20.00 »Pod lipco zeleno« 20.40 Hammond orgle v ritmu 20.45 Športna poročila 21.00 Popotovanja velikih skladateljev 22.15 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri 23.05 S plesno glasbo v novi teden DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje opere 14.00 Zabavni ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Sodobni izvajavci — violinist Nathan Milstein 15.15 Med operetnimi napevi 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Sto let popevke 20.45 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru 21.20 Iz naše fonoteke zabavne glasbe 22.15 Komorna soareja poneoeueH 8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča 8.30 Za mlade radovedneže 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov 10.15 Poje mezzosopranistka Sonja Draksler 10.35 Naš podlistek — Zgodba o maršalu Tuhačevskem 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Kako organiziramo kooperacijsko pitanje prašičev 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Pesmi Krsta Odaka poje Mariborski komorni zbor 13.30 V paviljonu zabavne glasbe 14.05 Pol ure pri skladatelju Antonu Lajovicu 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod — Legenda 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbene uganke 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pisana paleta 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb 20.45 Kulturni globus 22.15 Plesna glasba 23.05 S popevkami po svetu DRUGI PROGRAM 19.05 S tujih opernih odrov 20.00 Iz arhiva poljske in romunske zabavne glasbe 20.45 Suita za godala 21.05 Večer ob zabavni glasbi v a-molu op. 44 20.00 Igra trlo Honvedel 20.10 Scena blaznosti iz 2. dejanja opere »Anna Bolevn« 20.45 Introdukcija, arija in prosto 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.10 Glasbena medigra 21.15 Skupni program JRT — studio Zagreb T0R8K 8.05 8.35 8.55 9.25 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 12.25 12.40 13.30 14.05 14.35 15.15 15.30 16.00 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 2020 21.15 22.15 23.05 Uvertura, arije in intermezzi in opere Mignon Igrajo domači zabavni ansambli Radijska šola za srednjo stopnjo — Balon in igla Mojstri simfonije Operetne napeve igra orkester Hans Carste Po jo tuji zbori Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! zabavna glasba Kmetijski nasveti — Higiena pri porodu krav Domači napevi za prijetno opoldne Finale Gotovčevega »Era« Za oddih in razvedrilo Radijska šola za višjo stopnjo — Od sončne do atomske ure Novosti iz naše fonoteke Zabavna glasba V "torek nasvidenje Vsak dan za vas Koncert po željah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu Planinska oddaja — Odmevi z gora ... S knjižnega trga Glasbene razglednice Skupni program JRT — studio Ljubljana Radijska igra — Elektra naj žaluje — II. del Serenadni večer Trikrat petnajst Plesni zvoki DRUGI PROGRAM 19.05 Petnajst minut popevk 19.20 Simfonija št. 3 8.05 Opera in balet 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Skrjabin in trije pianisti 10.30 Človek in zdravje 10.40 Poljske narodne pesmi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Letošnje izkušnje pri pridelovanju krompirja 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Igra Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 13.30 Popularni odlomki iz jugoslovanskih oper 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Balon in igla 14.35 Igrajo majhni zabavni ansambli 14.50 Nekje v gozdovih — Partizanski samospevi 15.15 Zabavna glasba 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od skladatelja do skladatelja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Orfej in Evridika — opera v 3 dejanjih 22.15 Naši plesni orkestri in majhni ansambli 22.50 Literarni nokturno 23.05 Claude Debussy v priredbah 23.35 Nočni akordi DRUGI PROGRAM 19.05 Komorni koncert Marijana Lipovška ..: 19.45 Veliki orkestri v vedrem ritmu 20.00 Enigma — variacije 20.45 Izbrali smo za vas 2139 Nočne prikazni ČOTRTeH 8.05 Po češkem, Morayskem in Slovaškem 835 Portret v miniaturi 835 Radijska šola za višjo stopnjo — Od sončne do atomske ure 925 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.15 Fagot in violončelo 1035 Pet minut za nove pesmice in pozdravi za mlade risarje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Pi a vi In o sklad iščenje sadja 1225 Domači napevi za prijetno poldne 12.45 Dva odlična instrumentalna solista 13.30 Z zabavno glasbo po svetu 14.05 Tenorske arije iz Puccinijevih oper 14.35 Naši poslušavci . čestitajo in pozdravljajo * 15.15 Zabavna glasba 15.35 Simfonietta >* 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Pianist Vladimir Horovvitz 17.40 Zabavni orkester Raphaelo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačife pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za violo in klavi| 21.50 Dve fatalni pesmi za sopran, flavto in harfo 22.15 Trikrat petnajst ► 23.05 Ples na valu 327,1 DRUGI PROGRAM 19.05 Ob 150-letnici rojstva Richarda Wagnerja 20.45 »Pisma« za violino in klavir 21.00 Melodije po pošti 21.30 Skupni program JRT — studio Ljubljana I P6T6H 8.05 8.30 8.55 925 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 1225 12.45 1330 14.05 1435 1430 15.15 1520 15.40 16.00 17.05 18.00 18.10 Dva slovenska instrumentalna tria Zabavni orkestri tega tedna Pionirski tednik Petkovo koncertno dopoldne Pojeta zabavna zbora Norman Lubeff in VValter Schumann Naš podlistek — Zgodba o maršalu Tuhačevskem Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! Zabavna glasba Kmetijski nasveti — Ugotavljanje povzročitelja odmiranj« vinske trte na Vipavskem Domači napevi za prijetno opoldne Tako jodlajo v Tirolskih gorah Suita in concertino Radijska šola za nižjo stopnjo — Kaj vse je priroda? Skladatelja Petar Kanjević in Marko Tajčevič Violinska sonata v g-mohi Antonia Vivaldija Napotki za turiste Zabavna glasba Majhen koncert Komornega zbora RTV Ljubljana Vsak dan za vas Dragulji iz oper Aktualnosti doma in v svetu Naš plesni karnet 1%AS \i. ruvs\Y\ k.o\ek\\vcrj V9.05 Glasbene raz-glednice 2000 Pojo inozemski mladvnskj zbori 20.13 Tedenski zunanje-poli lični pregled 20.30 Havdn — Mozart — Beethoven 21.00 Zabavni orkester Mantovani 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Godala v ritmu 23.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana DRUGI PROGRAM 19.05 Nikolaj Rimski- Korsakov: »Car Saltan«, opera, prizor iz 3. dejanja 1922 Zabavna glasba z majhnimi in velikimi •. ansambli 20.00 Med- deli Johanna Sebastiana Bacha 20.45 Sonatina za godala 21.00 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.15 Zabavili zvoki s plošč 21.36 Koncert za oboo in orkester v C-duru mavme}* T\JSTOLOVFilm MKEKVKA o\> CS Fvlm TOSTO\.0\*tTOE. Kkm VXT3f^ ttN. \*«>T\J eto HVCKLBBEBBY T?INNA ob 1930 10. uri, ameriški barvni VV film ŠERIFOV SIN ob 13 uri, ameriški barvni CS film KO ZVONIJO ZVONOVI ob 15. uri, ameriški barvni W film RIO BRAVO ob 17. in 19.10, italijanski barvni film AMERIKA PONOČI ob 21.10 23. septembra sovi. barvni film VLAK PELJE NA VZHOD ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra sovi. barvni film VLAK PELJE NA VZHOD ob 10. uri, italijanski barvni VV film AMERIKA PONOČI ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra italijanski barvni VV film AMERIKA PONOČI ob 16., 18. in 20. uri 26. septembra francoski film POGLED Z MOSTU ob 9., 36., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 21. septembra sov j. barvni film VLAK PELJE NA ZAHOD ob 20. uri 22. septembra mladinska predstava PUSTOLOVŠČINE HUCKI EBERRY FINNA ob 14. uri. ameriški barvni VV film RIO BRAVO ob 16. uri Cerklje »KRVAVEC« 1°. septembra ameriški film PRVI UPORNIK ob 19. uri 22. septembra franc. barvni CS film GRBASTI VITEZ ob 16., 18. in 20. uri Naklo 22. septembra it al. barvni CS film DAVID IN GOLI JAT ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 21. do 23. septembra araer. barvni CS film PUSTOLOVŠČINE HUCKLEBERRY FINNA 24 in 25. seniembra francoski film NOČ ŠPIJONOV 26. do 27. septembra angl. barvni film 39. STOPNICA Jesenice »PLAVŽ« 21. do 22. septembra francoski film NOĆ ŠPIJONOV 23. do 24. septembra a mer. barvni CS film PUSTOLOVŠČINE HUCKLEBERRY FINNA 26. do 27. septembra francoski film LOPOVI VELIKEGA SRCA Žirovnica 21. septembra ruski barvni film OTAROVA VDOVA 22. septembra franC. film DOBRA LEKCIJA Uovje 21. septembra Iranc. film DOBRA LEKCIJA 22. septembra ruski barvni film OTAROVA VDOVA 26. septembra amer. bavni CS film PUSTOLOVŠČINE HUCKLEBERRY FINNA Koroška Bela 21. septembra franc. film LOPOVI VELIKEGA SRCA 22. septembra nemški barv. CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU 23. septembra franc. film NOČ ŠPIJONOV Kranjska gora 21. septembra nemški barv. CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU 22. septembra franc. film LOPOVI VELIKEGA SRCA 26. septembra franc. film NOČ ŠPIJONOV Ljubno 21. septembra ameriški fi!m KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 20. uri 22. septembra jugoslovanski film VELIKA SODBA ob 10. uri Duplea 21. septembra francoski CS film UZDA NA VRATU ob 19. uri 19. vvr\, mladinska capmbv ob IO. 15., n n predstava uri 25. septembra članski r.im POSLEDNA ZIMA ob 17. dri 26. septembra danski film POSLEDNA ZIMA ob 19. uri 27. septembra e2ioto\ ski flm SLAVčKOVA PESEM ob 17. in 19. uri Kropa 21. septembra jugoslovanski film PREBIRALKA ob 20: uri 22. septembra nemški film LJUBAVNA ZMEDA ob 17 in 20. uri 26. septembra poljski film S'ENCE PRETEKLOSTI >b 20. uri Radovljica 22. septembra francosko italijanski film RANDEVU — SESTANEK ob 18. in 20 15 24. septembra nemški kriminalni film JEZIK ZA ZOBE ob 20. uri 25. .septembra -nemški kriminalni film JEZIK ZA ZOBE ob 18. in 20. uri 26. septembra ameriški CS film OSAMLJENI SO HRABRI ob 20.uri 27. sentembra italijanski zabavni film POJTE Z NAMI ob 20. uri T9LeU!ZIJQ SOBOTA — 21. septembra Kino »CENTER« 21. septembra ameriški film PRVI UPORNIK ob 17. uri, ameriški barvni VV film ŠERIFOV SIN ob, 18. in 20. uri,-ameriški barvni CS fiim APRILSKA LJUBEZEN ob 22. uri 22 septembra amer. barvni V V film RIO BRAVO ob 10. in 13.50, ameriški barvni VV film ŠERIFOV SIN ob 16., 18. in 20. uri 23. septembra italijanski CS flim AS ASOV ob 18. in 20. uri 24. septembra italijanski C S flim AS ASOV ob IS. in 20. uri 25. septembra amer. barvni CS fiim APRILSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 26. septembra amer. barvni CS film APRILSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Kranj »STORžIČ« 2!. septembra amer. barvni VV film RIO BRAVO ob 10., 15.40 in 20. uri, amer. barvni j CS film KO ZVONIJO ZVONOVI ob 18. uri. francoski film POGLED Z MOSTU ob 22.10 RTV Beograd 16.20 Poručila Evrovizija 16.30 Svečana otvoritev mediteranskih iger RTV Beograd 18.00 »GRIMAFEL« — opereta za otroke RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Ljubliana 19.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Snrehod skozi čas filmska reportaža RTV Zagreb 21.00 T V biro RTV Beograd Koncert ansambla narodnih pesmi in plesov i/. Senegala RTV Beograd Poezija Izeta Sarazliča — oddaja studio Sarajevo RTV Ljubljana 22.30 Zeodba iz serije »NIČ ENA, RTV Ljubljana 23.00 Poročila Evrovizija 23.10 Tekmovanje v boksu na mediteranskih medigrah 21.1; 22.00 NEDELJA — 22. septembra RTV Beograd 11.00 Kmetiiska oddaja 30 »DENISOV OČE JE JUNAK« — šaljiva Zgodba za otroke Evrovizija 15.CC; IV. MEDITERANSKE IGRE — tekmovanje \ telovadbi RTV Zagreb 19.00 TV biro RTV Beograd 19.30 »Posojilo Skopju« — posebna oddaja RTV Beograd 19.45 »Avtocesta 1963« JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Prooaaandna oddaja RTV Zagreb 20.55 Celovečerni film Evrovizija 22.20 IV. MEDITERANSKE IGRE — tekmovanja v boksu in telovadbi RTV Ljubliana RTV Zagreb Po prenosu še poročili PONEDELJEK — 23. sept. Evrovizija 16.45 IV. MEDITERANSKE IGRE — tekmovanje v telovadbi RTV Ljubliana 17.30 Angleščina na TV RTV Zaereb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 18.30 Poročila RTV Ljubljana 18.35 »Peter na Severnem tečaju« — lutkovna oddaja RTV LjubHana 19.00 TV obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled JTV 20.00 T V dnevnik RTV Zagreb 20.30 Celovečerni igrani film RTV Zagreb 23.00 Poročila Evrovizaia 23.20 tv. MEDITERANSKE »GRE — tekmovanje v boksu TOREK — 24. septembra Evrovizija 16.40 IV. MEDITERANSKE IGRE — tekmovanje v kolesarstvo! Ev rov i/i j a 21.00 Tekmovanje v plavanju SREDA — 25. septembra RTV Ljubljana Ruščina na TV RTV Ljubljana Poročila RTV Ljubljana -Muca — copatarica« — slikanica za najmlajše RTV Ljubljana Pionirski TV studio RTV Ljubljana TV obzornik RTV Ljubljana Dokumentarni film RTV Ljubljana Ekspedicija — filmska reportaža JTV IV dnevnik RTV Ljubljana Propagandna oddaja RTV Zagreb »NA ZAKLJUČKU POLETJA« — zabavno glasbena oddaja Evrovizija IV. MEDITERANSKE IGRE — tekmovanje v boksu RTV Zaereb Po končanem prenosu še poročila ČETRTEK — 26. septembra 1730 18.00 18.05 18.20 19.00 19.15 19.30 20.00 20.30 20.45 21.30 RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — osnovni zakoni optike RTV Ljubljana 17.30 Angleščina na TV RTV Beosrad 18.00 Poročila RTV Beograd 18.05 Slike sveta — filmski žurnal za otroke RTV Ljubljana 18.30 Britanska enciklopedija RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 Kratki filmi JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 »SKOPJE« — mesto solidarnosti Evrovizija 21.00 IV. MEDITERANSKE ' IGRE — tekmovanje v plavanju RTV Beograd 22.30 Poročila PETEK — 27. septembra • Evroviziia 15.00 IV. MEDITERANSKE i IGRE — tekmovanje 1 v atletiki RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV RTV Ljubljana 18.00 Poročila RTV Ljubljana . 18.05 Kuharski nasveti RTV Ljubljana 18.30 Popotni vtisi RTV Ljubljana 19.00 -TV obzornik RTV Ljubljana 19.15 »JAZ IN MOJ NEČAK PIP« — domači kratki film RTV Beograd 19.30 »Odsevi v vodi JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.45 »DARCLEE« — romunski igrani film RTV Beograd 22.15 Poročila Evrovizija 22.30 IV. MEDITERANSKE IGRE — tekmovanje v košarki Križanka št 35 Lepa bolniška sestra Po dopustu Vodoravno: !. časopis, ki izhaja vsak dan, 8. ,vojaški novinci, 9. avtomobilska oznaka Novega mesta, 10. grški junak pred Trojo, 11. grška črka, 12. zgodnji, 14. slovenski tednik, 16. muza zvezdoslovja, 18. vrsta cestnega tlaka. Navpično: 1. trata, ruša, 2. brez glasu, 3. začetnici predsednika zvezne ljudske skupščine, 4. vrsta mesa ali kože, 5. stiska, 6. ime prve slovenske filmske igravke. 7. začimba, 11. prav tak, 12. alkoholna pijača, 13. naplačilo, 14. tjakaj, 15. mariborska tovarna avtomobt-lov, 17. kratica ameriške zvezne države Idaho. " Rešlev križanke št. U Vodoravno: 1. dvojčka, 7. vafe!, 8. otok, 9. g:', 10.. jekomer, 12. čl, 13. mani, 14 genij, 15. Asirija* Prometni prekršek iM-L — Tovariš, v vaših žilah je več alkohola kot krvi! |eei *a m^^Smm JI w 7 — Zelo pogosto vas kličem. Ali ne bi bilo bolje, če bi legli v prosto posteljo, da vas imam pri roki! — Spravljate me v neroden položaj, ker precegar? normo takrat, ko sem na dopustu! Strogi ukor Ljubosumnost 8 V ^7 — Zdravnik te zadnji čas prevej pogosto preiskuje! Brez besed — Ti nisi za nobeno rabo, očka. Kljub temu pa si včasih želim spoznati koga, ki ničesar ne ve! Bistroumna učenka — Če bom Ic>a, se bom poročila, drugače pa bom postala učiteljica! Ambicija je čisto ljudska last- jo vedno vzporejala z drugimi lo- nost. Moja spremljevavka \e komotivami, ki si pridno umivajo že od malega. Star sem ušesa . . . 45 let. Pustimo otroška leta. Hotel sem Bil sem še deček. Pripovedoval pripovedovati o ambiciji, sem očetu, kaj bom postal. »Veš, Trdno sem se odločil, da posta- Doktor oče, postal bom doktor.* nem doktor. Želja se mi je uresni- Nasmehml se je. Pred dvema čila. Postal sem doktor — književ- dnevoma sem hotel biti sprevod- nosti... Morda boste mislili, da to mkt morda profesor ali pa loko- stvaH ne %premeni dosti. Zelo se motiva Več kot 14 dni sem obcu- .-..»»»•.. t ■ , . ,., motne. Poslušajte, kaj se mi ie zgode val lokomotivo: bita je sajasta, ni se umivala in vozila je, ker je hottla. T" 'i mame ni imela, ki bi Končal sem univerzo in priprav- ljal doktorat. To se je zvedelo tudi v domači vasi. Liudje in znanci so me pričeli pozdravljati: »Dober dan, doktor.« Nasmehnil sem se jim, ne, nasmehnila se je moja ambicioznost. Končno sem tudi doktoriral. Doma je bilo slavje. Povabili smo prijatelja in znance. Vse se je veselilo, vsa vas ie bila ponosna. Tudi oni so imeli doktorja. Ponoči me je okoli tretje ure zbudilo butanje po vratih. Slišim: »Doktor, pomagajte" mi. Žena je zbolela!* Povem mu, da sem le doktor književnosti. Sramota, kakšen doktor. Noče nam pomagati! Niti navadnih zdravil ne zna predpisati. To se ie ponavljalo. V časopisu je bilo, da doktor ni hotel pomagati. Pojasnil sem jim. Oprostili so se mi. Toda nič ni pomagalo. Ljudje v vasi mi niso oprostili... HOROSKOP Velja ca Zi. ctj 28. septembra OVEN (21. 3.—20. 4.) ; &§3 Ne predajaj se mislim o fCjJB svojih sposobnostih. Raje jih praktično izkoristi, pa bo večji uspeh. Upoštevaj prijateljev nasvet. Sreča v družinskem krogu. BIK (21, 4.—20. 5.) Probleme, ki te mučijo, ugodno rešiš.- Ohrani mirno kri! Uspeh je odvisen predvsem od lastne iznajdljivosti in naglice. Sprosti se, ljubljeni osebi pa posveti več pozornosti. Varuj ^e novih poznanstev. DYO.TC"\ 3.—70 6.) Nepričakovan. razvese! j iv dogodek — tako v poslovnem kot v zasebnem življenju. Z dobro voljo in s previdnostjo premagaš težave. Ni razlogov za črnogledost. RAK (21. 6—22. 7 ) Zadeva, ki jo smatraš za ffvjj mani važno, bo naposled odločilna. Priložnost za odprav! 'an'e malenkostnih, toda nepotrebnih lastnih napak. V ljubezni ni razlogov za strah. LEV (23. 7,-22. S.) tUredi najprej tekoče zadeve, zakaj zauoana ti bo nova naloga. Izogni se nesporazumom za:tran nepričakovanega obiska, saj je to jamstvo za srečno jesen in zimo — seveda na srčnem področju. T>EV?CA (23. 8—77. 9.) fZa pesimizem ni razloga Pri uresničevanju načrtov ti pomagajo srečne okoliščine. V družinskem krogu več iskrenosti. Izlet zna biti usoden. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.) Ccjf Notranji nemir je brez pod-K§ lage. Tvoje zamisli so na najboljši poti k uresničitvi Pomembni ljubezenski načrti pro padejo zaradi ljubosumnosti. ŠKORPIJON (23. 10—22. 11.) HB Ne dopusti, da te malen-Bog kost spravi s tira. Razkrinkaš hinavca v svoji bližini, kar ti dvigne samozavest. Ugodno obdobje v družabnem življenju. STRELEC (23. 11.—22. 12.) ^Zdaj je ugoden čas, da dosežeš svoj cilj. Poslušaj glas razuma! Neodločnost utegne marsikaj pokvariti. Dobri pogoji za družinsko harmonijo. KOZOROG (23. 12—20. 1.) Ne računaj samo na srečo in naključje. Upoštevaj pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti! Sanjarjenje se ti bo maščevalo: posledice pa bodo dokaj neljube. VODNAR (21. L—19. 2.) Nekaj se ti bo zdelo bolj črno, kakor v resnici je. Ne precenjuj svojih moči, pa . tudi ne nosivnosti denarnice, pazi nekoliko bolj na zdravje. RIBI (20. 2.—20. 3.) Previsoko ocenjevanje dobre volje pri drugih ljudeh se bo maščevalo. Zato se ne čudi, če bo treba za uresničitev nekih, zamisli več časa. Idealizem v ljubezni.