f-neJ (UHj **cšpt SondajS Ud lMued Hoikim .YEAR XXff« PROSVETA ILO SLOVENSKE podporne jednote l'r*«Jnilkl In upravntlkl proatorl: ftSST t. Uvidato Ata. OffleŠ ef PublloatUnf M67 Soutk Lewadale An. TvUphon«, Rockw«U 4S04 kus za kančanje spora med papežem in fašisti hflbe dela na pripravah aa realizacijo razpuščenlh klu-kov Katoliške akcije. Program B konstrukcijo novih cerkva * cerkvenih poslopij ustav-Ja. Fašisti očitajo duhovni- kon nehvaleinoot Kim. 8. jun.—.Mogoča solucija iflikta, ki je nastal med Va-m in fašistično vlado, je ti v akciji za reorganizira-5 klubov Katoliške akcije, ki Kdsj v teku v raznih škofi-I severne Italije. Nove orga-e bodo nosile ime "kon-ije" in rečeno je, dn bode jiih stikih s katoliško cer-ijo kot so bili klubi Katoliške leorganizacija klubov je dala rod, da sta obe stranki poka-i večji optimizem glede apra-med Vatikanom in Italijan-i vlado, toda kompletna po* ■konfliktov, ki so razburja-Italijo zadnjih deset dni, še ni vidiku. Mussolini in papež se se moreta zediniti glede vzgo-iUlijanske mladine in drugih rsisnj, kar otežkoča popoln um. Reorganizacija katoliških klu-je sicer prepovedana, toda btikan je mnenja, da bo Mus-rtini prezrl nekatere tehnične ore in bo pristal na načrt so-ije, ki ne bo poniževalen ne za o niti drugo sporno stranko. Vatikan je suspendiral kon-rukcijo cerkva in drugih cer-ih poslopij, ki jih je imel v črtu. Načrt je vseboval grad-o več kot dvatisoč projektov vsej Italiji in je imel j^ls^elnost. GgMj^JJ^l^^ o -itucUl ^ dogodkoVt Ti- kl so Wla_«e podvtdS, W| , j , sU, kTso v današn/eiff Tallof bodo ukinjena. Suspenzi ja se tl& del, ki jih vsebuje obširen rogram in katera Še niso bila ričeta. Fašistična stranka je v svojem »voru v radio podala svoje ar-nte, nanašajoč se na spor r 'atikanom. Katoliška akcija jf Ha označena kot močna organi-ija, ki prejema navodila za akcije iz inozemstva, kjava ni bila naznanjena kol •»dna, toda mnenje prevladuje p je reprezentirala stališče vla-ker drugače bi ne bila razpozna po radiu. Katoliški duhovniki so bili ob-Jsi "črne nehvaležnostl" nakan faiizmu, "ki garantira ver- ao svobodo. Mistični odgovor Vatikanu 1 Ptpežu je bil podan na veečr ^ obletnice ratifikacije vati-»>«ke pogodbe in Jateranskšgs •kordsta, ki je končal "jetni-»o papežev za ozidjem Vati- Spanja za odpravo lia-ttalisticnega P* i« je Mednarodna de-bivaka obramba t^nd, Ore. — (FP)—Med-^ delavska obramba je na ' "'»tavljenjem predloge za ^ zakona Droti kriminal-"indikalizmu in je že orga-Pf j kh^Panjo. Po vsaj drža-2*w.ira podpise na peticijo in za odpoklic. 17 0re«°n m zahteva P** P°dpiaov za inlcitlranje r toda Mednarodna de-'^ramhs je prepričana, da P""»nogo več, Uko da ' «itikl, ki nasprotujejo odpo- »kkIo mogli zavreči. "•flSVna 7m.». li u -- Obnovitev pogajanj o plačevanju roparaoij Velika Britanija bo podpirala Nemčijo v boju za revizijo voj nih dolgov. Svetovna kooperacija potrebna za poživitev tr-govkiakih aktivnosti. Združe ne države bodo povabljene, da pošljejo avoje zastopnike na konferenco London, 8. jun.—Nemški kan-celar Bruening in zunanji minister Curtius sta odpotovala domov z obljubo, da bo Velika Britanija kooperirala z Nčmčijo v poskusih za ublažitev nemške finančne krize, ki je posledica plačevanja vojnih dolgov bivšim zaveznikom. Zastopniki obeh vlad ao se izrekli za obnovitev pogajanj glede plačevanja reparacij Ta obljuba je najvažnejši rezultat konference, ki se je vršila na domu premijerja MacDonal-da med predstavniki nemftke in angleške vlade. Po končani konferenci je bile podana skupna izjava obeh vlad v kateri je rečeno, da bosta Nemčija in Britanija sodelovali pri poskusih za poživljenje proaperi-tete in zaupanja, za kar pa je potrebna mednarodna kooperacija. Kancelar Bruening je prošl' petek v razgovoru s časopisnimi poročevalci urgiral potrebo obnovitev pogajanj za revizijo vojnih dolgov, kar on smatra za e-din izhod, da se Nemčija reS' pred finančnim kaoaom, ki j proti, Na sestanku predstavnikov nemške in angleške vlade sc ja in Italija infortflMhi o detaj lih nemško-angleškega razgovora in da se strinjata, da ae zniža finančno breme Nemčiji v slučaju, da bi vlada Združenih držav privolila v znižanje dolgov zavezniškim državam. Jasno je da morajo zavezniki dobiti denar od Nemčije, če hočejo plačevati svoje obveznosti Združenim državam. Dokler te ne znižajo svojih zahtev glede odplačevanje vojnih dolgov, toliko čass bodf zavezniki zahtevali od Nemčije da Jim plačuje reparacije. . Konferenca je dala razumeti da ne more biti poživljenja industrijskih aktivnosti, doklei bodo evropske države stokale pod težo vpjnih dolgov. Zato bodo poslali apel ameriški vbdi, naj pošlje svoje zastopnike na prihodnjo konferenco, kl bo razpravljala o reviziji reparacijskegs načrta. Poskus za oži vi jen je Ikda "Ap mbI io Reaaon" » t |n «a a »• ........ Girard, Kana. — Haldeman-Julius namerava pričeti izdajati nov "Appeal to Reaaon", ki bo urejevan slično kot je bil stari, kl je izmed vseh radikalnih časopisov dosegel največjo cirku-lacijp. Urejeval ga bo Fred D. Warren, kl si je z urejevanjem starega "Appeal to Reeson-u pridobil ime: "bojeviti urednik." S publikacijo se prične takoj, ko se priglasi 10,000 naročnikov, ki bodo pripravljeni podpreti nov "Appeal to Reaaon ; izhajal bo tedensko ln sem pa Um v posebnih izdajah. Namen publikacije bo, žiriti propagando za socializem. Haldeman-Julius Je bil selo uspešen pri is-dajanju petcentnih brošuric o lavna zmaga, ki jo zasnsr ^^ pametih, katere je na- ta organizacija, ko so sodi- - - - - "--- 2^..Htlls trinajst oseb. ki so [požene kršenja zakona pro-^ nalnemu »indlkalismu, se * «• znamenje In o-'d* l*> «ekon odpoklican. ' -Hlve v Romuniji i 8- jun- — V poullč- CJ** i« Izgredih v mestih IT1 Z kjer so se vrši- •j^ipaJne volitve, je bilo ra-mih * oseb. tisnll milijone Izvodov. Mehika dobi 10 milijonov psaojio Mezko Cltjr, 8. jun^-Med mehiško vlado in štirimi petrolr -skimi družbami, tremi ameriški ml In eno angleško, se vrše pogajanja za posojilo v vsoti desef milijonov dolarjev. Amertfk* družbe so SUndard Oll Is Indla-ne in Californlje ter Sinclair kom penija. :ago, 111., torek, 9. junija (June 9), 1931 u«. Aet ef Oet. S» IŠ11 K«) J^TRV.—NUMBER 133 Hoover odklonil de putacijo ekonomov Sporoči jI je po ovojem UjaHtd da Je nasproten Izrednemu za- aedanja kongresa In ae zapr' . v svoj urad Waohiagton, D. C. —(FP) — Predsednik Hoover se je moral slabo počutiti, ker ni maral sprejeli v avdijenco skupine odličnih ekonomov, ki so te dni prišli v VVashington z namenom, da se s njim pogovore o gospodarski situaciji dežele, ki gotovo ni rožnata. Prav za prav so posetill Belo hišo s namenom, da urgi-rajo predsednika, da skliče is-redno saaedanje kongresa, da bi nekaj ukrenil za odpomoč brezposelnim. To je bil tudi razlog, da jih je Hoover zavrnil. Daai je bilo Ljudski lobiji preje obljubljeno, da jih sprejme, ako bo lista s imeni ekonomov (15 po številu) odobrena, jo je predsednik po svojem detektivskem tajniku pozneje obvestil, da je sa njega vprašanje o izrednem zasedanju kongresa končano. Deputacija se je ustavila v časnikarski sobi Bele hiše, kjer je bila pred novinarji prečitana poslanica namenjena Hoover-ju. "V svojem govoru na Spominski dan," pravi poslanica Hooverju, "ste elokventno govorili o trpljenju patriotov pri Valley Forgu in pravite, da oe ameriško ljudstvo sedaj nahaja v drugem Valley Forgu. V revoluciji (za neodvisnost) pa so bili nekateri, ki niso okusili trpljenja, ampak ao živeli v kom-fortu. "Tudi danes je podobna situacija, v kateri majhna skupina industrijskih in bsnčnih voditeljev stoji na strani in bresbrlž- aitt* trpljenju, ,oMUIrlp Ha ata bili Franci- *nqriške mase in posebno mili- ^ z* iifer;^ vs, ds je sedanja depresija sa ameriške maae najhujša od lota 1873. Ekonomi, sociologi in do-brotvorni delavci, ki so najbolje Informirani, soglašajo, da je potrebna kongreana akcija za takojšnjo odpomoč is situacije." V poslanici deputacije je tudi progrsm za takojšnjo vladno akcijo. Ekonomi priporočajo, da kongree apropriira tri milijarde dolarjev za javna dela; četrt milijarde v avrho subven-cirsnjs mestnih in državnih po-' možnih akcij ln četrt milijarde kot federalna pomoč državam, ki sprejmejo brezposelnostno zavarovanje. Glede privatnih miloščlnskih organizacij pravijo ekonomi, da že večinoma izčrpale svoje HO dosegle vlžek pri nalaganju dav kov, kl so omejeni po sakonu. Kil I no federalna vlada lahko priskoči na pomoč in dobi v ta namen sredstva potom zvišanjs dohodninskega davka na velike Obdolžen je, da je oal^aril de lavre sa dveata tkieč dolarjev Waahiagton, D. C, — (FP)— Uradniki svetnega delavskega depurtmenta prHSakujejo, da bo tajnik Doak zahteval, da Charles G. VVood domisijonlra kot Član spra^iegn biroja v tem de-partmentu. Senator Frank Hurley je v zbornici države Mas-sachusetts obtožil VVooda kot nesposobnega, neionesljivega in neodgovornega človeka, Čigar glavno veeelje jo delati prepire. Wooda, ki je bil M član državnega spravnega Odbora v Mas-sachusettsu, je iirienoval v zvezni delsvski dopartment predsednik vCoolidgo. Bivži delavakl tajnik Daviš je parkrat pokaral VVooda, naj ee bolj briga sa avoje dolžnoati kot uradnik tega de-partmenta ln naj se vedno ne vmežava v proti rad i kal ne aktivnosti. Izgledalo je, da bi se ga bil Daviš rad isnebil, toda o-čividno ni imel to močU Senator Hurlef je sahteval v državni sbornlcl,>aj zahteva od Doaka, da uvede preiskavo glede Woodov!h manipulacij pri Golden Hoeiery Oo. Huriey je ustanovil to predsednik so kupili del-niče te kompanlje izgubili dvesto tisoč dolarjev, kl so jih investirali v podjetje, katero jo po par mesecih Obstoja propadlo. Dalje je Wood obdolžen, da je skušal potom te akeme orga-nlairatl boj proti organizirane-ttti delavstvtt. * Hdrlejr^fO dsjal, da je storil Wood več sa netenje sovraštva med delom in kapitalom kot komunlatično gibanje v njegovi državi. Pred enim letom Je Wood spisal knjigo, v kateri je skuhal dokazati, da so komunisti povzročili s svojimi stavkovnimi sk-tivnoatml na milijone škode v Industrijah. Pričakuje ae, da bo Ujnik svesnega delavskega depart-menta upošteval Hurleyjeve ob-dolžitve ln odredil preiskavo. uoioen nosieiy vo. dejal, da je Wodd u< firmo in poetal njen in da so delavci, ki a< Zatiranje dela v* skih pravic Policija Jo aktivna v preganjanju - radlkakev, kl proteatirajo proti domintranju mehiške vlado po ameriških kapitahatih A Mežico (%ity. — (FP) — Con federackm Slndital Unitaria, levičarska delavska organizacija, je podala isjavo, v kateri obsoja kratenje delavakih pravic v smislu kot jih predvideva načrt sa amendlranje delavskih zakonov. Ta načrt je naperjen proti delavakim unijam in uključujf določbe, da se Štrajkl razglaaijo sa nelegalne in dajejo priliko sa ustanovitev kompanijsklh unij Konfederacija osnačuje načrt as fašistično mero in posiva vae delavske organizacije na boj proti njemu. V več mehiških mestih se vrše shodi ln demonstracije proti načrtu, o katerem pravijo, da je resultat mahinaclj Wall Stree-ta. ki Ima velik vpliv na mehiško vlado. V neki taki demonstraciji je policija aretirala večje Število mladih ljudi ln Jih obtožila hujskanja na upor proti državi. Med aretiranimi sta bili tudi dve ženski, ki se še vedno nahajata v zaporu in Čakata na deportacljo v jetnlško kolonijo na Tres Ma rias. Mnogo radikalnih agitatorjev je bilo že poslanih tja, več tujerodcev pa je Mb deportiranih v avoje rojstne dežele. Komunistična stranka. Mednarodna delavska obramba ln nekatere druge radikalne organisacl-je so takorekoč postavljene isven sakona. Lobija protestira proti razmeram mod Hov Joti "dumpajo" tobak Carlgršd, 8. jun. — List "Mil-llett" poroča, da sovjetski tobak izpodriva turžkega s nemških trgov, ker ga aovjeti prodajajo za 80% ceneje. Tobak represen-tirs tretjino turškega lsvosa v inozemstvo. dohodke ln sapuščlne. Odlaša-blagajne, mesta in države pa so nje s temi ukrepi pomeni le "ignoriranje človeške mlserlje1 ln pa vabiti v deftelo večje nemire, kl Imajo lahko velike posledice sa dešeUi, menijo ekonomi. Ampak "veliki Inženir" Hoover jih ne pokuša .. . Skušala ho sdružltl politIPfiO grif- Waahlngton, D. 8. jun. r-Rksekutlva aocislisti^"!, stranki js včeraj objavila načrt glade serije konferenc, ki naj bi so vršile v rasnih krajih s namenom, "da ss mobiliplra sentiment sa nsod-vlsno politično akcijo msd rszni-ml skupinami ln da so poatavl miiltantno listo socialističnih kandidatov v prihodnji predsedniški kampanji." Stranka bo sklicala vaš konfo^ renc Sirom Amerike v prihodnjih štirih mesecih. Poročilo o možnosti tretje Stranke, kl naj bi osvojila socialistični progrsm, bodo predložena na prihodnji ssjl članov ek-sekutlve socialistično strgnks, kl se otvori prihodnjo ooboto v Pittsburghu, Pa. Isgredl brezposelnih na Kuhi Santisgo de Cuba. —- Velika množica brezposelnih je navalila na trgovine, zahtevajoče živila Demonstrantje so napodil tudi poslopje ameriškega konsulata kjer so rssblli vrata In šipe v o-k nih. NMJa zažgala "Jomo- Zahteva, da delavski tajnik ave-do preiskava. Apel aa tor Jo VVaahiagtfn, D. C. — (FP) -Zvesna senatorja is Woot Vir-ginijo Hstfleld in Noeley sU PUtasburgh, l*a. — (FP) — NaJprejela od Ujnika Ljudske lobi-Plttsburgha, au- Jo Bsnjamlha C. Martfha Ogenj je ualčll krog 200 MpaUč' la upopolll eob kolsnija d vojoiM Vojaški poveljniki Jo» da šs al saaaMi, da M laja »Ija aapadni strani naj resldončnega dlstrlkU West Hnd. je bil dom bresdomcev ln bresdeleov. Pred letom dni oo ss na prostoru, kjer Jo pooneje zraatla kolonija "Džunglo"»do. movlna izgnancev — pričeli zbirati tisti, al niso imeli kam glavo položiti. Na tam aapuščonem proatoru je pričel« rasti koliba sa kolibo is starih plattk, pločevine In tudi cunj. ki so služIle sa "steno". Kolonija "Džungle" Je končno štela dveato "palač" s tristo prebivalci, kl so so prošivljall borzna kako. Prod nekaj di.ovi jo navalila ns to vaaioo brezdomcev policija ls Wost Enda ln od Plttsburgh & West Vlrglnla šelosnioo in jo razdejala — kot jo jmkončal Bog pregrešno Sodomo ln Gomoro: s ognjem In žveplom. Patetično je bilo glodati U priaor, spenjsnje subljov po revnih kolibah,, beg prebivalcev s kosi starega kruha pod pazduho in ovoji starih cap. polsg pa može postave, ki ao čuvali, da je bila slednja deščica upepeljena In "država" v državi uničena. Prvo poglavje kolonije "Džungle" Jf gončano ln dobri državljani v VVeet Kndu ter, železniška druš-ba so rešeni prod njenim stra- oatro pismo, kl asebuje sahtevo, naj podvsassata korake, da so ustavi kršonio državnega aakona sa protekeijo rudarjev na premogovnih poljih te državo. Marsh, kl js obiskal premogovna polja In ss na svoje laatne oči prepričal a mlzerlji rudarjev, Jo na-alovil tudi piamo senatorju Ho-bertu, načelniku senatnega komiteja sa proučevanje brospo-aeliHistl, naj vplivi na tajnika delavakega dapartmenta Doaka, da gvo v Weat Virgirljo, da so prepriča, da je federalna vlada direktno odgovorna sa obupno razmere med rudAffc "Položaj rudarjev v državi VVeet Vlrglnla Jo sramota sa civilizacijo," ao glasi Marshovo pismo senatorjema. "Državni sakon zahteva, da morajo imeti rudarii svojega sastopnlka pri tehtntol pri vsakem premogovniku, toda U sakon premogovni operatorji svobodno kršijo. Samo trije premogovniki lsmod 800 Imajo rudsrskegs sastopnlka pri tehtnici, "Fodsralni ln dršavnl sakonl določajo, da so morajo mesde delavcem izplačevati v legal-aariu, toda premogovni baroni Ignbrlrajo to ('hkago, 8, jun. — Najvašnej-ša konsolidacija bančnih Institucij v zgodovini mesta Js bila la-vršena sinoči. THe First National Bank ln nji pridružena Union Trust and Savings Bank sta absorbirali Foreman4Uate Trust and Savings banko, ki predstavlja skoro dvesto milijonov dolarjev vlog. The Central Trust Com-or IlUnoIs in National Bank of the Republlc sta tudi nasna-nlli konsolidacijo. Klednjl bosU alovall pod I-menom Central Republlc Bank and Trust (k>m(>any. AmalgamacIja teb mogočnih inatituclj je bila Izvršena po 8t- En neprekinjenem pogaja-v katerem so sodslovsll vsi torjl in glavni uradniki pri sadstlh bank. Banke bodo sočasno ostale šo v sedanjih poslopjih, toda finančno transakcije in drugi posli so bodo vršili pod okriljem novih kombinacij. Govorice o namera* vanlh konsolidacijah, kl so krožile v prošlih tednih, so povzročil« mnogo nepokoja. J'oročila se glase, da ee je Foreman banka nahajala v »Inančnlh potežkočah že zadnjih osemnajst messoev ln da je bila sdružlUv odio ishod Is krlse, kl jI Je pretila. dajejo rudarjjgf Ovoje menice kompaaU sahtava od rudarjev« da morajo kupovati svojo trobščine v kompanijsklh dajalmuL kl računajo vlAjo oo- no. Tudi to Je kršitev državnih In fedorslnlh sakonov, "Premogovno drušbe so llgo-varjajo, da Jim obratovanja premogovnikov prinaša isgubo namesto dobička. Ako jo to ros, bi moralo napovedati prostovoljen bankrot, no pa upropaščatl zdravja in šivljenj rudarjev in njihovih drušin. TI operatorji Igrajo vlogo kapitalističnih sa-jodaloev, preganjajo rudarje, ki so aktivni v organlzatorlčnem gibanju, dočim federalna ln državna vlada glada na to početje s mirnim očesom ln no pod vname nobenega koraka sa ublažitev sltuaolje. Ako so ImmIo is toga položaja laoimlla nasllstva, bo krivdo nosila vlada, kl Jo dopustila kršenje sakonov sa protekcijo rudarjev." ife Marsh as j« obrnil tudi na ssnatorja VVagnerJa, kl jo ČUn komiteja, kateremu načeluje Hebgrt, naj gre v Woot Vlrflni-Jo, heglede če so -Mnjl Mrl« s tem sil ne. Dve ubila v Izgredih v Nemčiji rhlemnits, Nemčija. 8. Jun. — Dve osebi sU bili ubiti In dvsj-aet ranjenih v fašističnih d» monstracljah, katere so vodili Hitler, njegov pomočnik dr. Paul Goebels In princ August Viljem. Komunisti, kl so precej močni v tem mestu In kontrolirajo mestno vlado, so napadi! fašiste, ko so korakali po mestnih ulirah. Preveč breskev llarrtsburg, BI. —. Breskve v južnem Bllaolsu ae šibe pod težo aodja. in farmarji morajo vrači proč tri breskve, do ohr» nijo eno. Rgopftlje mod španskimi listi Madrid, 8. Jun. — Socialistični stranki v Apsnljl grozi rssen raskol. Uvo krilo, kl ga vodi 1 u-lian Beateiro, profesor sociologija na madridski unlvorsi, jo odločno sa izstop aviiallstov Is ro-publikanake vlado, modUm ko desničarji pod vodstvom Franels-caUrgo ('aballera, aedanjoga ministra sa delo, inslstlrajo, da stranka še nadalje eodetuje v Modi In pomaga tsdelatl novo u-stavo, Bestelro pravi, da bo ao-clallstičns strsnka veliko več do-aegla. #» stopi v oposlcljo proti burtujsklm republlčanaklm strankam. ksjaakrija v trajna Phlladelphla. — Začasna Ia-Junkclja. ki prepoveduje masno pi kotiranj« Kode* rs ||uoiery tovarne. Je bila po enem moao-cu spreminja v trajno. Sodnik je dovolil le štiri plketo, kl pa nO amejo govoriti s skabl. Noga-vičarnka unije Je morala U $A<>0 kavcijo, da so bo lajankeljo. ... t TIO 8 V ET* Dww V ai>»■!■■ M |WM m IMlW, !■■«»> prim tm (Mjw M. imii, mUm «»*«•» ršittrsss: - Armada brez orožja Ameriška delavska federacija, to ee pravi njene eksekutiva e predsednikom Greenom na čelu, je napovedale boj znižsvsnjs mesd. To je dobro, toda same deklaracije in eatro deneče besede bodo malo salefle, še ne ke an njimi do-brega bajnega aparata. Magnatje ao pavadno gluhi sa besede in ne »menijo ae xa papirnate resolucije, ki jih ni* ne bole. Dejstvo ie, de so v zadnjih letih veš dosegle one ddevake unije, ki niso v Ameriški delavski federaciji; drugo dejstvo Je, ds Je bilo aadnjs Ista Isgubljenih mnogo bitk, kl Jih js vodila federacija. Stavka tekstilnih delavcev v Danvillu, Va, js es zgled, najžalostnejšl zgled ps ao porazi rudsrjev ns oall črti. Ru-darji v West Vlrginiji, ki sdej vodijo etsvko prati snttanju mesde, ao ustanovili lastim organizacijo, ko ao videli, kako ao voditelji **>* rudarske unije, Greenovl prijatelji, speljsll rudarje pod banderom A. D. F. v polom. Papa Green. siva glava Ameriške delavske federacije, ima lahko dobro voljo se bo* in morda Iskreno teli, ds bi delavske pleše ostais ns atari višini. Enako voljo in fteljo imajo lahko ostali vodje v ekaekotlvi federacije. A vae to niš ne šteje, če Je bojna tsktike sa ni« in Je organizacija brez pravegs orotjs. Voditelji federacija ee trdovratno dr4e sUre taktike, kl omejuje boj aa iaduatrijako fronto ln Iskljušuje asmoetojao politično ak-cijo. ' Sadnjih Štirideset Ist, odkar obstoji fe-' derscfje. Je pokssale, koliko aa doasgll a to taktiko, »i Ameriško delavstvo kot rasred Js brae rnoe^/M M Ishko lasatrollrale vae 4adu- - ^ J-^-1- . ... u, Klup Glasovi iz naselbin U JUi Prssveta pri nO« mk pela« ia« la ae v državni bolnišnici v Nanti eoke. ZeHm mu skorajšnjega o* krevanja. To so naše dividendc za naš trud, radi prigsnjsštvs ir profita, ki gs ni nikdsr dovolj H* Pečarič. Ns obisku Chicago.—Ker sem dobil en teden počitnic, amo ae namenili skupno z družino Šesta n obiskat rojake v Kansasu. In tsko smt se podal! ns pot. Vožnja s avtomobilom je bile prav prijazna in ker smo vozil' tudi ponoči, smo po enodnesa vožnji srečno dospeli v Radiey Kansas. Tam smo se zopet sešli s našimi starimi znanci, od terih smo se poslovili pred štirimi leti. In ti ao naa tako i sprejeli in nam prav po bratske postregli, ds ko Jc prišel čss, ds smo šli zopet na pot nazaj prot< Chicsgu, smo se kar teško pošlo-vili od njih. Rsdi tegs si Štejemo v dednost, ds ae vsem skupsj najlepš« zahvalimo zs tako izvrstno postrežbo in tako prijszen sprejem In sicer družinam Frank Huge st. ia Frank Rugel ml., Joe Per John Doller, Earnest Kusel, Ksr1 Rfsjsk ln Tom Andreče. Anten Podbevšek, član št. 59 Pil Amerliu delavaka federacije, bl"e* mo*. čl toliko čaaa, dokler ne revidira svojega notranjega ustroja ia ne nsstopi kot ssmostojns delavska stranka s revolucionarnim programom. Vae dotlej bo le armada zs psrado. i * V državi Utah ao odkopali okostje kuščsriee, ki je po mnenj« snsi nikov lešsls pokopana v peščencu 170 milijonov let Znanstveno Ime tsgs veilkaaa Je "diplodocua". Okostje tehta 1000 fuatov In mori 70 čevljev po dolžini in 12 čev*ov višine; trajalo je osem let, da ao ge izseka!! is kamnitega groba. Znanstveniki pravijo, da js šiv "diplodocua" tehtal 16 ton, Imel jo alonevaki život na debelih nogah, dolg rep In ns dolgem vratu js Miš drobna glava, v kateri je bils komaj peščica možganov. Rila Je nsjstupld-nejšs žival svoje dobe . •« «< 1 Iz tega opiaa ae lahko sklepa, da Je atari diplodocua — prednik aenatorja Samota ln njegove "standpetterake* republikam*«- politike v kongresu t Kdo bi bil mlalU. da Js U politika Stera že 170 milijonov leti Ker ie pišemo o starih kosteh In okame- neli politiki Je tu še ena: Ameriški arheolog Theodore McGown, Je iskopal v Palestini lobanjo prazgodovinskega otroka iz musterianake dobe. On računa, da je lobanja stara 30,000 let. MrOown je najbrž breaverec ne bi Iskal lohenj po "sveti dešelT, klh. kl so stare »0,000 Ist — tore let sts rej š<> kot je svet po svetem p Drugače In celo ta-i -1 24.000 lemu. Španska republika Je tarča mnogih napadov, Klerikalcem Je preveč brezveraka. komu-ni«tom je premalo brezveraka ln radikalna, sindikaliatom je preveč politična ln monarhlati l?r * ,tHnW°. « "ploh ne amela živali. Čudovito piaan zbor. ki pa le pride skupaj ln je čudovito lepo alošen. če Je treba udariti po vaakem poakuas, kl vodi do demokracije. prave Pri naa m nič bolje. Ljudje, kl ee šemijo s perjem Hoover Jeva strsnke, s perjem boljše-vlštva, s trakovi Cermakovega bankrotiranega demokrat I sme, z bendercl votle*« narodnja-štvs in plesnlvets llbsrallsms ter s kutami katoliške akcije, švedrajo skupaj za enim bobnom. kl ropoče: proč z delavsko politiko! Mueaottni kot polaoč. in papež Pij ata kakor dva pe-kapu gnoja. In oba »ta črna Hlovo z Asorskl otoki, 28. maja. — Predno ae približava cvropske-mu kontinentu, čutiva globoko dolžnost, poslati najis kreneJš« pozdrave ter izrsze hvaležnost vsem onim nesebičnim rojskom prijateljem in znancem širom A-merike. kl so nama tekom našega delovsnja med vami bili v nenadomestljivo pomoč in podporo Nemogoče je nama naštevat' VjMHMm Nantlcoke, hu—Css ml dopušča, ker gospodje baroni pr*-m<> ga že toliko poskrbe, ds imam« dovolj "razvedriT tudi ml pra mogsrJL ds napišem psr vrstic. Ksko je to nsše "rssvsdrilo" v današnjih razmerah, sploh n potrebno razpravljstl, ksjti k por odstotkov Js mogočs tolik« srečnih teh trpinov, da Jim brez-deije ne dele akrbi. Ko človek pragleduje dnevne vesti in do godke. ga obide nekakšna srd. ss-kaj vss to trpljenje ns eni etra ni. ns dragi ps toliko raskrtjs? Kapitalistični sistem je Ca akraj-ao podivjan. Priganjaštvo bres- Večioa je še preignorantna ss mišljenje, zato trpimo posledic« vsi. Ali piogoče nismo deleč proč ko bo tudi trpljenje konec. Enkrat bo ts maaa podivjata—kot gisdnl volkovi in se bo trgsla Času ljaoatvo nr spametuje. KeJ takegs js ps t&ko v kratkem mssl dokazati, ker jI prfmanJKu-je izobrazbe. Slsbič sem v miš Ijenju, kil vendsr imsmo trdn< prepričanje, ds msas al bo šele tsdsj znala as pošten, reenlčm civiliziran način pomsgstf, ko « bo oprijela delsvakega tlaka. Uhko nastajajo mslenkostni začasni preobrati, jdi msas bc vsdno opeharjena; dokler bo ek-siatlral denar, se bodo deteill ljudje, das( bodo še tako brenkal; ns Brca, ds so zs ljudstvo in ss ljudske Interese, ka.tl z dene r jem v teh modernih čssih se dobi ver kar srce poželi. Danes Je beg, kei vse hrepeni po njem. Masa, milijonska masa, nims nftt skorje kruhs, četudi je vse dobrine sprs vtis skupsj. Ogromne mili J srde nskupičene v kapitalističnih ban kah, so last delavcev, sli ker Jc ftoffi^S;breib^ nSrt nSSvseh jfe, ds sltip-j no nastopimo ln sskHčemo: Do- o,. visd. Travner: Volj J? bega gorja! Delsvskl tisk bi ss ntoral razširiti med vse na Olsvno ln pršv Je. dk prične učiti misftti. Tc aadobl v kajlgah to časopisju unejevano xa delavce. Jako o js šs ^sUvoeV.^a <«r>H» nično dostopni zs člthnje. In to Je} krivde roditeljev ssmffi. Seveds mslemu otroku ns moreš v gla-vo zsllitl političnih atvari, M aH vendsr odvsjsti gs Je trebe, ds es peoesš ns zatelebs v smeri kansko kapitalist IčmrMeologiJo ki aamo saetruplja mladino. Da ad mogočs ns bo kdo o porekel:'"Kaj ee psčl, saj tsko ni akapaj nič is njega." Nič drugega kot ismasgsne ijvce ss P rok leti nenasitni khpitalt In ravno to mi da mlatit! na starost ko bi človek moral Imeti vaaj nekoliko pokojnine sa avoj trud nam gsaai glad. Cas bi bil, da sc kajti trioetno Je ke aa toliko govoriči o civillsaci-jI, v resnici js ps nI med delav-atvom. Od ssjmsajAs Hvalice dc največjega aSatvora, Vse al zna pomagati sa svojo ŠIvUensko eksistenco, le delavska mesa je to-i.kcs bresbrišnaj toliko slaba motKansko^litva, da ee puatl od peščlee trotstvs izkoriščati ln v njkanju ginevs. dolarjev ee trošljo ss oboroAevshje ln zs vzdritevanj* armad, mornaric In letalcev. Proti komu T Delavec proti delavcu. Ali maaa j" aleps nedostopna ss pošteno mlAljenje Ali tudi tsgs bo konec, te strešne, breaupne morije delavce med društva in organizacije, ki ao na-(fna a avojo naklonjenostjo pri- ppmogl|(ido v ho* t ran*k ib I hov, ter vee številne rojake, kateri so aama a avojo vette go- S t olj ubnost jo in res pravo elovan-sko domačnostjo napravili slove težko. ' Dočit vetja ia epasoMtja med vami nama ostanejo med nsjpri- jetnejšimi spomini. Želiva, da razdalja, katera nas loči, bo 1« v okrepčitev -vezi, katere nšj o-»tangjo med vsmi ln med nam čimfij prisrčne. > Upava in želiva, da postanejo tudi vezi med domovino ln med vami čim teritejše. Seveda upo-fitevstf Je treba človeške nepopolnosti; Se en prisrčen pozdrav in hvs-la vsm ! Bveiosar Bsaovec, - ' lii Bo/idar ' 1 Prešernov izlet Cicenk-r-Pevski zbor "Franct Prešeren" bo imel letos, kakor ponsvsdi vsako leto, vrtno zabavo v prosti naravi v Willow Springsu dne 4. julija. Vsakomur je znan takozvani "Slovenski hribček* v Willow Springau to je ravno nad dobrosnsnim Str-žinarjevim vrtom. Kskor vssko leto, bo tudi letos pri veselih Plrešernovcih zabave "galore." Na razpolago bo tudi fina pečenka, kskor tudf vsakovrstna "zamaka." to se pravi, od Jordana do Californije. Torej, ne pozabite na omenjeni datiitn. Pridite val, naši prijatelji In podporni Člani, ln sploh vse, ksr "lajše Ino gre." Vatop-nine proBta. V slučaju slabega vremena se vrši Izlet drugi dan to js v bedel jo, 6. julija. Praak Btonich, zs ves. odbor. v ns tem mestu vse nsše časopisje i. dva v aprilu ln dva v maju, kot PoliciJs ubila 18 banditov v petih « meseeft i i. " Chicago, 6. Jun. — Cikaška policija; Je v prvih petih meee-cih t. 1. ubila 188 banditov in roparjev^ dočim ao ti ubili v istem času pet policajev. Eden policaj Je bil ubit v januarju. govori poročilo, ki gs je včeraj objsvil policijski komisar Al- uspe- cock. • • :. •• = (Nadaljevanje.) Četudi sc njegova dokazuje, kako "utemc Razmere v okraju aatvscita ac kot povsod akrajno pMksve. Pri-gsnjsštvo brezmejno od strani beaov; so prava alrovina. Kare nakladamo kot smo v d«ntfVtnl senene vozove, In šs al do\ olj. V teh okrajih so rovi prnVe k lav nlce. Ako enega sli dvs ubije ali polomi niti malo se ne zmenijo kajti oholi rovov je vsdno dovolj svežih moči. V okraju Nsntlcoks kjer je Glen Oiden Coal Co.. ee dela komaj polovična, tato po-akrbe, ds takrat, kader ee dels toliko vsč Izprašajo is premogar-Ja. sa par borih dolarjev. AU prišlo bo do vrtiuncs potrpljenja. Nsj hmenim nearečo. kl Je zs-dels mlsdegs zakonca Frank Kit* ta. Dna junija svs odšla skup no as delo. On sdrav la veael, nič »labegs aluteč, okoli 11 ure m Je ueulo kamenje nanj In ga pre-cej inočao poškodovalo Nahajal^ ideja iz uresnlčl-vsŠno, ker utemeHenl" so ugovori nasprotnikov, ds ns-nasprotuje sežiganje krščarv sklm (ozir. katoliškim) načelom. Zanimanje za upepeljevanje pa ae je zbudilo v dobi prosvit-ljenega absolutizma (18. at.) Znsčllno za ts čss js, ds je pruski kralj Friderik Veliki (t 1786) že 1741 v avojl oporoki določil,' ds ae mora njegovo truplo "po rimskem načinu" u-pepellti za primer, če bi padel v vojni. Le dlnaatičnl In rodbinski ozirl so bili vzrok, da se ta namera po amrtl nI uraeničila. Sem ter tja ao v te j dobi upepe-II1I mrliče, običajno — ssrsdl odpora oerkve — skrivaj (po pokopu), včae! tudi očitno, posebno če ae evojcl pokojnega zaradi svojega socialnega položaja niao uetrašlli pretenj duhovščine. Tnho je dal n. pr. 1762 grof $oditz sežgatl nv grmadi truplo avoje pokojne iene roj. mejne grofice Beyruth. Prva država, k|. Je evojiin >dr>> žavljanom oficielno priznala pravico do upepeAjitve Je bila Francija v čaau, ko so smsgale ideje francoske ravoludje. 1790 je izrekla namreč administracija departmenta Seine, ds je ač&iganje zakonito dopustno. Temu nazlranju ae jO naslednje leto pridružil policijaki prefekt V Parizu. Iz tega čaaa nam je znanih " več slučajev sežiganja. Tako je bilo n. pr. še 17*4 na Marsovem polju v Parizu sežgano truplo sdravnfka Beauvaiaa. Zanimivo Je, da je tudi Napoleon I. kratko pred svojo smrtjo na Sv. Heleni krasil željo, da ae njegovo truplo u pepeli. Kakor mnogo drugih, se mu tndi ta želja ni spolnW ^ Domovina Modernega upepe-Ijevanja ps je Ualljs. Tu so se Imrin zs idejo številni adravnikl kskor Pini, Rota, Ayr, A-nelli, Amati, Gorinl 1. dr. 18W je sklemr mednarodni medicinski Haag r i n v Ftrenei, da ae naj mede. fakultativno sežiganje. Temu sklepu ao ae leto leto pridružili prostozidarji v Napolju. "Splošno zanimanje zs sežiganje pa se je Sbudilo, ko ao 1. XII. 1870-v F i renči sežgali po staro-indskem obredu truplo tam u-mrlegk radie is Kelspurja. 2e 1878 Je bilo upepeljevanje mrfi-čev v Italiji zakonito dovoljeno. Medtem sta izumila profesorje POii v MIlanu ln Brunettl v Pa-dovi posebne peči, kjer se je izvršilo upepeljenje primeroma hitro in brez poeebnih stroškov. 1876 Je zgradil Poli v Milanu prvi modemi krematorij, ki je začel obrstovsti naslednje leto. SredstVtt sa zgradbo je dal trgovec A. Keller fe Curiha, ki je v to svrho zapustil 1874 znatno vsoto. S tem ae začne v zgodovini u pepel jevanja mrličev nova, moderna doba. Iz Italije se ja širil pokret po vaem kulturnem svetu, poeebno tja, kjer ao bila tla že pripravljena. Zaradi odpora cerkvenih krogov je gibanje napredovalo v prvih desetletjih le polagoma. V sadnjih desetletjih — posebno Izza svetovne vojne — ps se širi z vedno večjim uspAom in nagSoo. Ta ogromni razvoj nsj pojasnijo naslednji statistični podatki. Na čelu gibsnjs stoji Nemčije. Po številu kremstorijev jo preksšsjo trenutno sicer še Ze-dlnjene držsve Severne Amerike; tods Nemčlja-jih bo že v do-glednem Času prekoeila. Pro-centualno (t j. z osirom na število prebivalstva) pa se more primerjati z Nemčijo ssmo Svi-ca. Glbsnje se je zsčelo 1849, ko je znsnl stsrinoslovec Jakob Grimm v vznešenih besedah slavil starogermanski običaj sežiganja. Pozneje so propagirali idejo z besedo in peresom številni odlični zdravniki kskor Tunsen, Bock i. dr. Največje zasluge ps si je pridobil genislnl inž. Friderik Siemens iz Drsždan, ki Je izumil prvi apsrst, ki omogočaje upe-pelttev trupla S pomočjo rarbe-Jjeaega zrska. ^n'' načšln' sloni moderno i .upepel jevsn^ *V vseh 'Sedanjih krematorijih, četudi ao pozneje Siemensov aparat zboijšali in vpeljsli vih ^latemov. P^vs ptoKknans e- f ^^ ^.te^sparatomao načrtih fhlciatl^ torek, 9. jtinijaj Papež je izpregovoril Človeško druibo je s krivicami vred telo modro Bog sam in ne smem« izpremeniti! 10 h nikoli vidu* hej 1877. So skupno 600.978 mrličev, med temi 68,-180 v Berlinu-Weddingu. Pokojni ao pripadali vaem stanovom in vsem v državi znanim konfeaijsm. Zelo Številna sa društvs prijateljev ognja, kl is-dsjsjo mnoga atrokovns glasila, knjige, brošure Itd. Nekatera društva štejejd tiad 100,000 članov. Vas dru*tiar ao organisl-rana v "Verband dar Freuber-stattungsverelne". Ns Čelu po* kreta stoje predvsem adravnikl. 2. Prav tako častno mesto kskor Nemčijs zavzema Švica. Tudi tu e6 bili prvi pionirji gi-banja zdravniki. 1889 je HI o-tvorjen prvi švicarski kremstorij v Curihu. Konec 1929 js štela mala drUvs s komsj. 4 milijoni prebivsicev že 20 kra-matorijev, kjer so upepetlH do 81. dec. 1929 nad 68,000 mrličev. V kratkem bodo otvorili šs par novih, V nekaterih (posebna v protestantskih) delih držsve n. pr. v kantonih Aargsu ln Curih js Is ssdsj več upepelitev kakor pokopov. 8. Domovina modernega upe-poljcvanje Italija ima ssdsj (1980) 27 kremstorijev, med njimi enega v Rimu. Do fsši-Mtlčne ara js bilo gibanje živahno. Fašisti pf ovirajo znatno ts pokrat Is cerkvenopoliti^nih razlogov, tako da up«-pe!j«.vanjo nazaduje. 4. Velika Britanija ima 20 k rrmatorijev, med tessi a v I/ondnnu." 192» js bilo u^h Ij. alh 4868 mrličev t j. sa SaT% več kakor 1928. iMje arihodnjič.) Ljubljana, 20. maja 1931.1 Pred Štiridesetimi leti, ko se je katolika sv zgrozila ob velikem naraščanju svetov nega "brezbožnega" socialističnega delavski gibanja, je tudi cerkev bila prisiljena, da izr* če svoje besede o svetovnem socialnem pryb|e mu in boju proti gospodarskim krivicam To stsUščs cerkve je rasMHI papež Leon XIII v posebni okrožnici "Rerum novarum" pred 40 leti in letoa katoliška cerkev proslavlja ta jubilej na vae mogoče avečane načine. Najlepk « je pač proslavil papež Pij XI., ki je izdal k prvi okrašaici o eocialnih problemih novo okrožnico v kateri razlaga stališče csrlcve glede socialni gs problema. Nsjlepše proalsvil zato, ker nam v kratkim besedah kar lepo naravnost pove, da je oerhev proti vsakemu razrednemu gibanju! Papež namreč v tej okrožnici pravi: "Razlika med raznimi fetalnimi plastmi človeške druibe, katero je zelo modro uredil Stvarnik sam, se ne sme m ee ne bo /noola , koli odstraniti." (Da ne bo pomote in da se vnaprej ogne-mo vsakemu očitku, da smo besede potvorili, poudarjamo, da je ta citat vzet iz ljubljanskega katoliškega "Slovenca"!) Papež je y>rej povedal, da je krivico na svetu uatvaril zelo modro bog sam in da se je ne sme ispreminjati oz. odstraniti. Potem takem je odveč tudi vsako krŠčanako-socialno gibanje delavstva in odveč sta tudi obe pape-ški okrožnici o socialnem problemu. Te papeževe besede bodo teknile zatiralcem delavcev, zakaj papež in cerkev hočeta delavce a temi izjavami le oddaljiti od razrednih bojev. To pa je tudi želja zatiralcev! Zs dsnes pribijamo aamo te papeževe bese-de. In a temi papeževimi besedami je postalo docela jasno, da cerkev ni zato, da bi se socialne krivice kdaj Izboljšale. Toda na eni atrani je papež s svojimi besedami, in na drugi strani množica organiti-rsnegs socislističnega delavstva, ki dela z de* Janji. Bog je ustvaril razredne razlike, delavstvo jih bo odstranilo! Vet o tem pa v kratkem. Razlika med republikanci in V Združenih državah sta dve veliki pelini stranki. Glatne razlike med njima ./j i iv j*' . Ena Je pri koritu In druga je proč od ..... • ■ j . 2- Tista, ki je proč od korita, sUi h koritu, ampak tista pri koritu, noče iti proč. ' 8. Ena je stranka velikega busineess, dru- gs bi ps rada bila. 4. Znak ene stranke je slon. To je žival, ki Ima po mnenju učenjakov manj možganov med živalmi iste velikosti (sa podrobnosti vprašaj velikega Inženirja); znak druge stranke je osel, kl Je po splošnem mnenju ie bolj zarukan kot slon (podrobnosti lshko preskrbi 6. Obe živali dobivata krmo iz Wall Stree-ta, toda osliček dobi svoj delež le tskrst, kadar je slon tako nairt, da ae zgrudi na tla. 6. Zemljepisno Je ena stranka suha na svojem južnem koncu ln mokra na sevemea, druga Je ps mokra ns obeh koncih in suha ns svoji sapsdni strani. V drugih oslrih sta obe stranki mokri povsod. t. Patron ene stranke je Abe Lincoln i« druge T>*n Jefferson. Ako bi kdaj prišla n* saj, ju njuni oboževalci takoj Hnčajo. 8. Druge rSklike nI, razen če omenimo, kar ae ljudekih koristi tiče, je ena stranka gnoj ns buls, druga pa gnojna oteklina na telesu ljudstva, iii The American Gusrdlsn. mmmmammmaaMmm Kako bo čez 5 mil^onov let? Angleški učenjak Haldane je sestavil na podlagi »našega današnjega znanjs fantastično sIHto o tem, ksko bo ns evetu čez 6 milijon* let. Haldane pravi: "Cez 6 milijonov let boata dosegli tehnik* In medicina evoja" najvsčjs čuda. To, kar nujemo mi danes "pomlsjevsnje ljudi", bo tako nspredovsk), ds bodo šiveli ljudje povprečno po 8000 let Teleane bolečine bodo neznan« stvar In 0 bolečinah bodo ljudje vedeli nekaj aamo še is starodavnih pripovedk. Ce * stal 2000 let star mošsk udovec. bo še razsK-roma mlad In Če ss bo ošenil drugič, bode*.; govl otroci iz prvega zakona Ishke ssd let stsrajšl kakor otroci is drugegs zskoea. Teke rodovine bodo ksr nekake države «e be, ker bodo štele na tisoče radbinsk.h Vso potrebne pogonsko sik) bodo ljudje ls mor js. Velikosti in moči te dandanes niti predstavljati ne w>™no,v kanake dele zemlje bodo umetno ss bo semljs vodno bslj ohlajsls. Vvs-bods ljudje leteli kolikor la kadar bode LMje pa bodo iivelinikrat ^^ nastl kar se bo lunavedno boUb'^ ^ Ui in nevarnost, ds trčits As * vadnevsčja. Dan na samijl be vedne^ ^ čas 1 milijona let bo dan tsko d** dsnes lmassc. Pnad aevsraselJo tičm^^ ob ssmljo pa bodo Ijadje hešsli as »ero CTlflfnico").« Vesti iz Jugoslavije - ■ t^. • > ; (P< dbobnevesti L j ublj«'»*» 20. maja 18811. peireča letošnje planinske sezone Ljrljo je l«T» v«me Iva* meščanov in meščank Bila je ta nedelja ne-Kritvena nedelja poletne Jne sezone. Vlaki iz Ljub-,0 vozili cele čete planin-pletalcev pod vznožja ve- i v Kamniške planine jih je precej. Med drugimi tudi A» kateri je bila tudi 27-nndnica Mirni Pakiževa iz m Odšli »o na Veliko pla-gvečer so se vračali. Stene je že, ko so krenili na |so radi tega šli po bliž iPot pa je bila radi tega nik pri Litiji. Bil je rudar v Tr- generala Zivkoviča zastopat Hrvate. Velike vloge v političnem Življenju pa ni imel nikoli. Država ga bo pokopala na avo-je stroške. Mladoletna vlomilska skupina v lepi Dalmatinovi ulici, aredi na aled apretni vlomilski skupini, katere člani ao bili sami mladoletni Policija jih je aretirale v lepi Dalmatinovi ulici sredi Inesta pa je aretirala 17 letnega poglavarja te skupine. Vae jc oddala policija v sodne zapore, i Utopljenec-rudar v Savi.—Blizu Sevnice so včeraj delavci, ki lovijo premog, našli truplo mladega utopljenca, Po listinah, ki jih je imel utopljenec pri sebi, sr ugotovili, da je Henrik Pavlin rojen 1908 doma iz občine Polš trna. Mirni Pakiževa in prijateljica sta nekolike in zgrešili pot. V mraku riilj do nevarnega terene tkale". Med temi nevar-mi sta izgubili atopinjc ga padli. Pakiževa je pa-(j globoko v* prepad, topa se ni potolkla mno-je opazila, da je njena to-i Pakiževa težko poškodo-je takoj odhitela po pomoč ■ je na Kopiše, od koder Etili o nesreči oskrbnika H Kamniški Bistrici. Ta n poslal dve reševalni sku-eno iz Stranj in drugo iz ■Bistriški ekspediciji se družila tudi Pakiževa tova-Krog 11. ponoči sta obe ni skupini dospeli na me-Hreče, do ponesrečene Pa-t Z veliko težavo so prene-Riževo, ki se niti ganiti ni čez Kopiše, kjer ao poča-rtnega jutra, ko ao jo pre-* gostilno "pri Korelnu" v ici. Potem so obveatill lju-reševalno postajo, ki je rečenko s svojim reševal-tvlom prepeljala v bolnico velikim poškodbam je bila tva ves čas pri zavesti.'Pri si je zlomila desno tiogo olenom, levo roko nad ko-dobilA pa je poškodbe po glavi in v notranjosti, tem poškodbam se je tudi Inici zadržala junaško in v aveati. Ze v Stahovici eo evalci dali zlomljeno nogo v spone. Ima pa najbrže enih tudi nekaj reber. U-P« je. da bo Pakiževa okre-Ali pa bo mogla še kdaj na ie. kakor želi še vedno, te-»ogoče reči. w je tako} prva letošnja ik v planinah resnega sns-t'parno, da smrtnih žrtev e ne bodo zahtevale v ta-številu kakor zadnji dve le-■so bile smrtne planinske fc kaj pogoste, •rtaa nesreča železničarja *Jeljo hp je pripetila v Cr-•J« smrtna nesreča na želez-Tovorni vlak, ki vozi v Kar J* premikal na Črnomelj-"taji in raniiral vlak. To-T ^ je spremljal železnl-w Kirn iz Smihela pri No-kjer ima ženo in tri f otroke. Pri spenjanj« M momlju, je po rtisreči prn med odbijsče dveh vs-«"> Ka stisnili tsko odlegel poškod-pripoveduje, da se je I "J^n (H>kojni mož Ukc Mlavijal od doma, od že-«r"k. kakor bi bil slutil, »ka -mrt na delu. minister zs socialno politike N- maja js umrl na ■ v *anstoriJu minister fWja dr. Mate Drinko-r.svojega življenja. J* JV pred tednom odpo- kjer se je podvr-P»J' ns možganih. Spr-I™ -tanje bolnika dobro, a Url ma poslabželb hI 18 L* Ulegel. Doma j« Wl F minister z otoka Hvara E^J začel politično delo-f /^»krat minister, sa-minister socUlne poH-hs^ 2ivkoviča l"1 "d"'avl jen kot minister Je postal minister On je bil eden od rIWv' « je šel i bovljah, a zadnji čas brez zaaluž-] ka. Rudar je storil bržkone samomor iz obupa radi brezposelnosti. Ustrelil slov. ofidrjs. — V Pe trovsrsdinu v Banatu služi ofi- cir podporpčnlk France Sluti o: ,War lr jo, a b aa nekaj ur. Ponoči v četrtek 14. maja je bila vso noč iz sebe. zjutraj ps je odšla na ix>d«irešje ter se obeaila. Ko ec domači zjutraj vstali, je bila ž« mrtva. Kamnika. V noči od sobote na pedeljo ga je neki podnarednik ustrelil. Podnarednik Dačič nekje iz južne Srbije je s tovariši popivaf v svoji sobi v vojaški bolnici. Razgrajali so. Nad njimi, je imel, svojo sobo podporočnik Grčar, ki jih je jezen šel mirit. Kakor hitro pa je stopil v sobo podnarednika, je ta poteg nil revolver ter trikrat ustrelil v Grčarja, ki je dobil tri strele v srce, vrat ln pljuča. Zgrudil ae je takoj mrtev na tla. Pijani podnarednik je bil potem zjutraj a-retiran. Pravi, da je bil tako pijan, da se sploh ne spominja, kaj je storiL . Prvi koncert na orjflicah. — Orglice ao sicer znane predvsem kot zabavna igrača ip otroke, a da so lahko tudi koncertni instrument, to nam je pokazal si-nočnji koncert m ladijskega zbora na orglice. Glasbeno družic, "Sloge," ki iAa svoj' orkester in pevski zbor, je na iniciativo pro-fefcoria Karla Jerija, našega eaj-boljšfega glasbenega pedagoga, o-snovalo tudi mladinsW orkester na orlice*.,Podobne orkestre-po-znajo nemške šole že dolgo,, naa pa je Jeraj"V fbpr#, šolarjev tn šolark tak ansambel na orglice. Po eno letnem temeljitem učenju prakse in teorije, je Jeraj nastopil i tem svojim zborom na sinočnjem nekem dobrodelnem koncertu Izvajanje je bilo sprejeto zelo veselo. Igrali so na orglice odlično in poleg novosti so dali tud< visoko kvaliteto. Da pa ne bi postalo Izvajanje na samih orglicah utrudljivo, je Seraj dodal kromatične fnstrumente. ki ec enoharvnost poživljali in povečali uapeh. — Na tistem koncertu je nastopila tudi hčerka znam pevke ge. Lovšetove, gdčna. Majda Lovšetova, ki je zapela trt pesmi prav dobro. To je menda že njen tretji koncertni nsstop. Z materjo je aastopila v Ljubljen in Celju hi edaj alnočl aama ns tem večeru. Pravijo, da je vestna učenka svoje matere, i V Dalmaciji je umrl češki pi-(tolilft. — V Dalmac ijo ae je prišel odpočivat čežkl piaatelj. senator ln urednik "Narodnih listov Viktor Dyk. Prišel je 8. maja. 14. maja poopklne pa je nenadoma umrl. Pri kopanju ne otoku Lopud ga je zadela kap. Viktor Dyk je bil češki politik, novinar publiciet, pisstelj in peanik. človek, ki je v češkem jsvnem živ-1 jen ju zavzemal važno mesto Prepeljali eo njegovo truplo v v Samomor v Dravi — V Sdnlc ob Dravi je skočil v Dravo 68 letni delavec *ptlja VeH. doms ie Oradišča. Brodarjs js mpr+ sil, naj ga prepelje čez IJrevo Ko sU dospels do srede reke. m je VeH pognal z broda v vodo Rešiti ga niso ftiogll ln trupU še zdaj niso nsšii. Delevee VeH> bil bolan že dolgo čass in rtd^ tega nI mogel delati ter J* slabo življenje. Redi tege je tudi MO ssmomori r ^ ^ rn t* mornar. —' V Bmsrt nem ob Pakl ee je obesile žeas železniškega uradnike v pokoju Agličevs. Bila je dojgo do bolna na živcih. WJ«*> nižki tn nrt» zavestne fizike smotrvneRa človeškega hotenja, je tako točno, da bi psiksiog šs ia ajsga lahko od naše v U*m, da ruaka moška rasvil fialkalnl zakon, da je daljina ločaja največja pri 46 stopinjah. Dete ee igra a kamenčki, ki jih luče zdaj aem edaj tja. Po navadi ne sadsns tako točao kakor mi starejši. Pa kaj sa to. Otrok sa ie smeje ia bmčs naprej, ne vedoč, da izpolajuje vsaka njegova kretnja vas modrosti naše fiaike in [>sih«>l<.gije. —tis. Kugene Barnett, Žrtev centrallj-aks afere, na švobedi ge RAZNE ZANIMIVOSTI Najnovejša modna novoet moške obleke prihaja le Tam so vpeljsll modo, ki naj si bistveno razlikuje od Mkspttall-etične" In "bpšujske" mode. Razlikuj t pa kb nova rueka mods Walla Walla, Wsak. — Gover ner Hartley je na priporočilo državne jetnlške komlaljs poslal na šestmesečni "dopust" Eugene Barnetta, ki je bil obeojen ne 96-do 40-letno ječo. MDopustH je dobil, ker je njegova šena zbolela ln se podvrgla nevarni Operaciji. Barnett je bil obsojen ns doK gotrsjno ječo, ker je branil dve-rsno 1WW pred napadom leglo-narjev in drugih "patriotov," M so na Armistice I)sy »19 nave-UD nsnjo. Drhel je bile nejhu^ skens po lesnih kompenljah, k< so hotele na vsak nečin udušiti unijsko gibanje med geadsrjl ln lesnimi delavci, katere se vodlU členi IWW. V spopadu je bilo u-bitih več oeeb na obeh etransh tn dasi je bila pravica na strani oblsganlh članov IWW, se bil slednji zpoenani krivim in obsojeni ne dolgoletno ječo. moda ne pašna žepov. Kskor pa prsvi neki ppriAkl krojač, ta sso-da ai popolnoma aova, kejtl ž< pred 80 leti je neki angleški krojač predlagal, naj se šape odpravi, ker kasijo ln kvarijo linijo kroja. Zato so tudi ženske že zdnvaej opustile žepe na svojih eblekah la nosijo svoje drobnari-je e ssboj v torbicah. 2epl eo pe >udi nekaj zelo nezdravega. Lenobe, kakor so možki že po ne-vsdi drže svoje roke vedno v žepih, kjer ee na ta način nabere tekom časa bacilov alč koliko. Moakovaki mojatrl pa navajnjc Že en razlog za odpravo žepov. Pravijo namreč: Kjer ni žepov tudi ni Žepdlrjev in sato je nova moda ne zimo lepa ln zdrava tmpak t udf praktična la koriat-na. Najvkšjl časopisni mussj Ima mesto Oaehen. Ta muzej je ustanovil Oakar Forkenbeck. V muee-ju je sbranlh okoU 150,000 predmetov is veeh krajev v vseh mo-gočih Jezikih. Tu vldiž kitajske liste ia Uste, tiskane v Jesiku e-skimov, g roko pisane časopise fal pragoadov, potem spiritutičen Ust, ki je tiskan % belimi črkami ns črno podlago, prvi aocleli-etičen Uet aa rdečem papirju is I. 1840; tam Imajo tudi izvod "Koelnlaohc Volksseltung" od 81 oktobra 1. 1888, kjer je tlakana neka iioslovna beležka e zlatimi črkami, . V Berlinu Imajo velik rnderakl muzej. Tu vidiž vee mogoče načine kopanjn rude, v modelu aeve- V Stuttgartu imajo veliko zblr ko biblij — 8300 Izvodov v 100 1 Imajo tadtu pe večji mora biti tudi pogrešek pri napačni precenltvl teše vrženega predmeta, ker pa ee ia-vrŠI eeve čisto podzevestno. Potemtakem bi bilo najugodnejše, da bi ae pri ročnem liganju u-porabljala najmanjša sila, e katere se revno Še seže do cilja. VpeažanJe je le, če more metalec svobodno razpolagati s pravilno silo. V nekih mejah peč. Sicer mu je pe rasen tega na tzbero tudi začetni kot. S spreminjanjem kota se prav tako veča ali manjfci točnost lučaja, toda po zakonu, ki ga sem organizem ne duti. Glede na to, da ee z najmanjžo silo naj* dalje vrže pod kotom 48 stopinj, bi človek dejsl, ds bi ss bilo najbolje držati kar toga kots in samo silo spremeniti po potrebi. ' i-.vmt > No, metalec se ravna, ln spst ne ravna po tem preudarku. Pri ločanju gotovo ne misli ns fizikalne zavisnosti, ln ne računa prsudarjioia najmanjšo napako. Ma drugi strani pa js vendar treba priznati, da i točno drži prsvils — In to jo ne/Banimlsrefž*. Merjenje eo namreč nsepodbitno dokazala, da se tudi pri ročnem metaaju začetni kot Jslo približuje 45 nf^ilai Intenzivneje Zi *|(do pri PeMeaJ sposnsa krivim kriminal nega nupa4gt r •• New Yotfc. — Tajni polleej Harry Mchtblau je bil spoanan kriminalhega napšda dveh mladih aoeinlietov.me jSrossa, Bernard Rifkina. Mlade»iča pretepe) ia aretbal, kg, ' poslopjem Eraetmis Ie razok^a ašctklia vina. Policaj Je bil oMenulMI kazen za nedoločen ŠPšmji^o') i rire/.ooMelnl Ženin ln aavssia no-! mBUm s Samomorom' > t CMoago. — Glsnn Matherly, 5080 W. flftth st., stav 88 let in Dorothy Dowler, 8088 So. Central ave., etara 24 let, eta bila že poldrugo leto zaročena« tods on Js še ossm mesecev brez dele ln Šenltev Je bila nemogoča. Zate sta sklenile umreti. Zadnjo eobo-to Je Mathcr!y obiskal svojo zaročenk o na njenem dotmi ln jt pognal kroglo v prsi, drugo »pa eebl v trebuh. Težko ranjena sta blls odpsljsna v bolnlžnlco, kjer najbrž umreta. Nkknvadnk k nitmi Imena jjiUjj.utAi.-aL - dO pasu smage na insr lltkll dalo svojim hčer t^Uobsksga navduše-JoJTrine" po maršalu kal neMuey, ki je uatvarll znani) fllmako figuro MMlcky"-m(Up, Je dobi) te dni hčerko, ki joje dal krstiti na ime "Mlcky" i/pilš. Na Frenooe-kem pe je ob Čaeu smage nn Mar mi mnogo U,i kam Is patr! njs Ime | Joffre-u. V Rusiji ae skoro vsa lmsns boljševlških voditeljev po-stala krstna ilnana. Neki angleški uradnik v Indiji pa Je dal sve-Jemu prvemu sinu Ime "One" (eden), drugemu sinu pa "Two" (dve) I svojlprvl hčerki pa je dal Ime "Piret" (prva). tat rlkenec pa, ki nI hotU, imeti voč otrok kakor enegš, je pn avojege slaa-adinca. krstil na nlsh" (konce)« Ko pa nsiil še drMgi sin, ga je dal kr> stitl na Ime ^upplemenr (do-Supplement i imeniten •WTTT> iTfl ' »i i njrd poveduje, <1* je obiial v svojom življenju v«0 tisoč oMnlh Imeli i.abed ali pa na vošerjo« drugič pa j« Um natanko ssplssno ves, kaj vss je morai esvftHj ln preneetl Dobil ulita gre ki Mlhvaukss, Wis. — Ker je tO let eveeto služIl gospodarja, B. R. VVagner Mfg. Co„ je neki mehanik prejel od družbe zlato uro kot priznanje e primernim nepleom tn — odpoved dala. V-prava tovarne mu je povsdals, de ga bodo poklicali neeaj na delo, kadar ga bodo potrebovs- dfč fenal 1 obed a pri 4i, amkšen efae eo kieo/lmiioedbiHna na i^Mji irugtč { Is lak ašvari ee da prav jezikih. V mestu zbirko tapet, r Hal Imajo zbirko tičcv» obeege 1800 vret teh prijaznih štvaNc V Furtwangenu Imajo zbirko ur —okoli 1000 komadov. Sa največji muaej ns svetu pa imajo pariški "Loevrs," ki Ima IA kilometrov dvoran, sob ln hod *ikov. * Maj veš tukaj« hranjenih stvari je'prlnešel v Pariz Napo- aVoJnn v etru ,, *,|Mn. t smo sta e' Nemčija* In ,jKuaij*ngpovNwrsdno .1 mnH iu..|ifiiva|| mil* m kovane smuči Iz ebenovine. ko je lajevll Tucker Smith, UJ-nlli mšllUrizmu, v svojem govoru Waekiagtonu. Dajal ja, razorošitev ae pomeni veliko | ohrenlUv miru, dokler ee ne odpravi beda U brezpceslnost 8 i ■i Chlcago, — Pri MnearonlCom-psnv, 8710 Cenelport ave.. Je prod enim tednom zššUvkelo io delavcev ln 47 delavk, ki Izdelujejo makarone, so jim hoteli MlgM plače. • posredovsnjsm sslje tiskoveMrJelnviov je bila lidflui kunteim v M^^lo i Nm mmlm šiZC sisUai NAZNANIM) IN ZAHVAI.A sia saada ms is hridhe sedele, hm sssi ie es žeal ledesešl sisisi Msssl dss M. v »I lat stsrssU ss šmss pNsJwl IjsMjeel segMe. sže Is Zrel. JOK SLABE sss ŠS PS 1» prtM S9 že bsl Olsdssil Is ie klvsl Iskal M M. Urnim |s Mf ss VfhsHd Ms IŠCC |s Mm eie sesg 4n*m U4i«riHf | ■JR tmHEZSSmh sd js« M se «1 sU8 m stresi Is M« v vsKše M Is leležbe f la pHštfsllesi lav vaSBk M ae gs stike* ek J j , W JW M sle le« ek ilesis airivs*esi ešrs Is see Ukm v rmm. im pM^ses: Mrs. MraHšw I« 1'ulinl, m M Dkisk, mr. le sirs. Msšalk, hsMr teši smp sasM is avake mr. Is mm. Be» la Resi Waraaalae. H fcvsia ledi eeleto aersdslkssi m dassesM vsosei em Is ^ hi »f^J. fjmUŠB. ____ Wls-, sr, Jss 8Mfeša| st la Is Is mm. fevs* Is drašieet 8 Jsrsk. A. Nseede. J. r. Mesea. R 8vsla, ft (isM. i. Rspe al* T. 8*rsl* V, Krs^s. J. UsksUh t. M^ra. A. 8tH. ter. i. Gfsksš, k. Jsssks, P PHilsl. I. KskevO. H i..rr. Dr. UŠMU. m. A. Peralslss. Mf. Magvsre. g. CaMaias. UvsM Is rtMMM Msk "t*Is Oslksre Pevs \nt**lm Ksf- T. sir. la sir«, f. flaSššs Is isr. Is mm. KJmA. NMk mbm iSMislassu Is sira. PfMbv. mr. Is mm. Nsdrtjs«. Is (Mpesa. NL.sf.ksrs M«, trn. Is P. PNIsa, sir. Is fcll J» fcfP 30 ff • irtm^-^m-^: mm Del rsgl sepreg Is ešs. vsew. šs 1» al |iadl kssae Tvešs gmmtu Is lwli|i s aašs- i—^^^^^ ^miiiMu »H« gsiS*rSi Is Asgsla slasks, Ako iaraU m1 apatlt In kar poj«, ko »Ntevi ali vaa napravi nn^km^i Wk*we. Mm vaamlu Nuca-Tua* , nekaj dal in lw*rlite, na zunaj površno pooblane, znotraj surove. "Spomladi bomo porabili vse," nama je pripovedoval. "Ker ne moremo pozimi mrli-čev pokopavati, jih spravljamo v neko podzemno barako. Ob zapadnem vhodu našega taborišča Je. Mogoče ata Jo te videla? Vaak dan jih po nekaj prensao v to mrtvašnico. Spomladi, takoj ko se zemlja odtaja, jih pričnemo pokopavati . . Napolnila ava najini vreči z dišečimi smrekovimi oblanci in ava jih neela nazaj v našo sobo. Tako je malo proetora, da ju zamoreva razgrniti po tlak samo ponoči. Segata nama sicer aame od bokov do ramen* vendar pa ae počutiva na njltz kakor «* »irtrafteah. Alf kako sladko ava spalm Rama ln boki so najbolj Izpostavljeni pritisku in oboje Imava eedaj na mehkih blazinah! Sedaj, ko nlmava uši, prav rada potrpiva, če naju opHca par stenic, ki se jih v Rusiji pač ne moreš sneMti. ^ Olfert nama Je posodil nekaj rubljev, do prve najine plsfe Naročila ava ai pri mizarjih majhno mlpfco. Ali kako bo priletno, ko bom imela mizo ... In par posteljnih ogrodij, na katere bova polotila najini vreči s oblanci ... In ne bova nič več jedla kar s tal, nič več ne bova pisala ns kolenih... AH ava te najhujše prestala? Naenkrat sem pričel verovati, da ae bom vendarle vrnil, s Na prvem sprehodu aem arečal nekega honvedakega oberata a tipično velikimi hussr-skimi brki. Ker aem ae zanimal zanj, ao mi povedali: "To je Tobady, polnokrven Madiar, pameten človek. Ujet je bU 14 te ga leta in ata-vl s vsakomur za vaako vsoto, da bomo v Sibiriji še leto 1920. "Ali je priamojenr aem se zgrozil. (Dalja prfhedaJML) To pa ne bi bilo lepo! Stopiti hrabro iz tivljenja v onoatran stvo, lično, z uamevom in šale ob uatnici, ah! to ja pravi način Poburljivo ln etrašno pa je, če čutiš, kako vae tvoja bitje odnehava, kako ae ti duša pogress v mrtvaAčkci telceq in kako n^ilk opici krlčli nerazumljive in. pae-aunljive beaede. Nade na pobeg nI nobene. Vae odtlej, odkar je ti vel svoje drsne aanje o neodvisnosti Poljske, jc bil venomer lutke v rokah usode Izzs V a rta ve in Petrograda, sko. ti sibirske rudnike in po Kam-čatkl Je stopil, kakor mu je bile »ojeno. da je priapel na ta strahoviti konec. Tako Jc bilo pl-»ano vaekakor v večni knjigi sva-U, pisano sanj. ki ga je zgolj *op tlvcev, občutljivih In r^llh le ta ailo skritih pod koto, zanj ki je bil pesnik sanjač ln umetnik. V tesnobi je vtdlhnll. Komaj je bilo U verjetno, da je ta u-mirajoča ln rjoveča kepa veliki Ivan, orjaški kozak, poznejši morski razbojnik, tetezni mošak tonokrven ko vol, in čigar šlvčev-je Je bilo toli slabo laoblikovano da se je nJemu sdelo komaj ščegetanje, kar J« bilo povprečne-mu človeku bolečina. Ampak ti Indijanci ao_inali pot I pa t i tlllcc temu goroatasnemu Ivanu! Nepojmljivo Je, kako je mogel člo-večkl stvor tolikanj trpeti ln vendar še tiv oataU. Zavaljeni Ivan je plačeval aa avoio teleenc iiUvoet in odppmeat. de enkrat toliko čaaa je vztrajal ke drugI Subicnkojv je čutil: če se bc trpljenje lrosska nadaljevalo, ne bo mogel več niti prenašati pogleda nanj, ne da bi sblssnel. Os čemu le veliki Ivsn ne izdihne? Zakaj njegovo bitje ne preata-stane? Toda če bi prestalo, bi on sam prišel na rad. Ondi je sta' Jakaga. čakal ln ae mu reftal v obraz, ušlvaje najprej njegove muke. Jakaga, katerega je bU š< prejšnji teden s brco pognal utrdbe ter mu s dolgim pasjim bičem usekal progo v lice. Indijanec al bo dal aeveda aam posla s njim. prihranil je zanj najbolj pretkano trpinčenje, najokrut-najše mučenje tlvcev. AJ, to mo-ra biti izboren rabelj, ako sodiš po Ivanovih krikih I Tudi skvave ao ae v tem trenutku odmaknile od tolebaatega koaaka, nad katerim ao bile akto-njene, ter odatopUc nekoliko korakov nazaj, emcjc ae In tlesks je v dlani. Subienkoir je razloči pešaatno In groaljlvo stvar, kakršna je bil postal Ivan. toli strahotno stvar, da je bušll v nekak historičen smeh. Indijanci so ee oerti vanj, češ, kako ee more še amejatL A ni Ml koa ustaviti svojsga krohota, pa najel je bil še tako breeumen. Ns-poded ae je umiril In krčevito trssvlca, ki mu je etreaala grlo, je polahko izginila, da nekaj odloga je dobil. Subienkoir je poekuail nakrmiti evoje mlall drugam In aa zatrl v svojo pre-tokloat. Spomnil se je evojega očtta in matere In lisastega ko-njlčka. ki ga Je jahal v detio- r PRO B VET* stvu, in francoskega učitelja, kateri ga je tatil plete* in mu neki dan ogorčeno iztrgal star, ob-*1 rabljen zvezek Voltaire-a, češ, da ga ne sme čitati Pred očmi mu je šinil Pariz in Rim in turobni London in veseli Dunaj. Zaaddo se mu je, da je zopet v drutbi ognjevite skupine mladih someščakov, ki kot on ssnjs-jo o samostojni Poljski s poljskim kraljem na vsršsvskem prestolu. Tu ee pričenja neskončne pot Od vseh svojih prijsteljev je preostal sam on in posamič je prerešetal naklombo vseh teh plemenitih src, Id so izginila. Dva sta bila obglavljena v Pe-trogradu, fcoj v početku. Nekega drugega je njegov ječar na smrt pretepel. Potem se je na velikem okrvavljenem pohodu, ld jih je vedel v sibirsko pregnanstvo in se vlekel cele mesece med udarci in psovkami paznikov, četrti sesedel od onemoglosti in nič več vstal. Poelednji njegovi tovariši so počepali v rudnikih uod mrzlice ali pod knuto. Dvi .izmed njih, ki sto še preostala kakor on, sta po-skueila pobegniti v njegovi drutbi. Poginila sta v borbi s koza-kL Edino njemu je uspelo, priti na Kamčatko z denarjem in listinami nekega potnika, ki je obleta! v snegu. e Vedno ga je obdajala surovs in živinska divjost Nevidno ga je obkrožila celo v ssbsvsliščih ali učiliščih. Vse je ubijalo o-koli nJega. Na taisti dan jc i-mel s dvema ruskima Častnikoma dvakrat dvoboj. Da al otme avoje tivljcnje ln ai preskrbi prehodnico, je ugonobil tega nedolžnega popotnika. Za njim le bila EeJttdV nemož-na. Neskončna pot po Sibiriji in Rusiji, ki se mo jc zdela dva tisoč let dolga, na to ni mogel misliti, da bi jo napravil v o-bratni smeri. Edini izhod je bil videti ta, da bi hodil vsevdilj naprej, prekoračil slokobno Ledeno morje fo prefco Behringove ožine krenil v Alssko, akoprav zabrede v vedno hujše barbar stvo. V ta namen ae jc pobarabil in se izkazal s tatovi ^kotuhovine. foa njih ja^ipicafc #nMh od skorbuta, je ob nessdostni hrani in vodl,vmed neprestanimi nevihtami tega vihsrnega morja, drutno a temi možaki, ki so sc bili potivinili, trikrat poaku-ail jadrati proti vzhodu skozi u-sodni preliv. Ob tiaočerem pomanjkanju in tisočerih tešavah je njega in njegove neoteeane druge potisnilo nazaj proti Kam-čatki. V četrtič se je pustolovaka plovba bolje obneala. Eden is-med prvih Evropejcev je brodil po bsjnih TJulenjsldh otokih. A pozneje ae nI s drugimi vrnil ns Kamčatko, da bi ssbogatel vtihotapi j enim krznom ali potrosil ta denar v blaznih orgi jah. Preko Amerike je držala cesta v Evropo. V Ameriko je bilo dospeti po vsaki ceni. Bivajoč torej po treh preletih predelih ob Behringovem morju ter Alsutaklh otokih, se jc vkrcal na drage čolne, v drutbi drugih lovcev na kote, slavonskih ali ruskih srečolovcev, skipiapoto- mongolskih, tartarakih ali sibir. skih, ki so puščali ss seboj dolgo vlečko krvi. Povsod, koder so ae Izkrcali, so morali domorodci odriniti tetak davek v kožuhov! ni. Cele vasi, ki so se branile, ao poklali. Včasih pa ao bili domačini jačji, ali pa drugi gusarji, in so posekali vsakogar, kdor jim je od tolpe prišel pod roko. Nazadnje se jim je brod razbil Rešil se je z edinim pajdašem. imenovanim Pinu, in na pustom ostrovu sta prestala vso zimo v samoti. Ven ht ven ista juta in kruta surovost, ki gs je iskala! Na spomlad je po čudežnem naključju priplula ladja mimo ter ju odneela. | Z novo drhal jo je elednjič dosegel Alasko in med strašansko vožnjo poskušal pristati na meriški celini. Toda povsod so bile sgolj visoke negostoljubne skale, viseče nad valovi, srepe zajedi in čeri, koder se je morje penilo med viharjem. Koder ee je dalo pristati k bregu, ae je bilo boriti v divjimi trumami, ki ao ae tuleč pojavljale na svojih pirogah. Dešelani, z bojnimi Slikami v obrazu, so prihajali, da se na *y,pje stroške je-znanijo a arepinsko silo smodnika in guaaraKni polk. Tff* Flotilja vendar nI izgubila srčnosti, temveč brodarila vse proti jugu, iščoč gOstoljubnej-ših dežela. Ondod ao baje španski klati vitezi mehikanskega rodu oenovali naselbino. Subien-kow je sanjaril o tem, da naleti nanje. Z njih pomočjo bi v potrebnem času, v enem letu ali dveh, ako treba, dospel v Kali fornijo oziroma Me/ksiko. Odriniti od ondod v Evropo bi bilo potlej prava igrača. ; Vendar bajnih Spancev ni hotelo in ni hotelo biti. Zid barbarstva se je razprostiral še vedno v nedogled. Zategadel. Je poveljnik malega brodovja velel obrniti ter usmeriti kljun proti severu. Leta ao minila. Subienkow se je udeležil zidanja trdnjave Mihaelovske in v dveh poletjih zapored odrinil meseca kresnika Kotzebuejev zaliv. Številna plemena ao torej prihajala tja po kupčiji. Dobil ai koto pikastih sibirskih damjakov, okla in kote m rože v z arktičnih obal in čudne kamenite svetil j ke, izdelane kaj vem kje, ki so se v tranzitu prodajale od plemena do plemena. Nekoč se je celo prikazal lovaki nož angleškega izdelka.—(Dalj e.). ^ Definicija "Kaj je monolog?" •"Ce se mož in žene pogovarjate." ""Mislim, da bi bilo to kvečjemu dialog." "Neumnost — pri dialogu ven-dar dva govorita!" "Ts mož ima krpe'" in ret je sezul čevelj in ^kajj Prav tako je bilo tudi osmi Stotnik se ninikd^? tU. nsjsi gs je general fe krat skušsl vjeti. Njegovi tovariši So gi ruh n glave, kako more to biti! čno^pa so mu le iztrgali 4 "To je zelo enosUvno" >« kel. "Kadar zvem, da prid« « ral na uispekcijo, morajo vm jaki moje stotnije imeti v ei čevlju krpo, v druKem pa ^ vico, in pokazati vselej tisto go, ki pride v poAtev. Kdoi zmoti, pride za tri dni v luk Dozdaj se ni še nobeden." ■ • Hvala Bogu! "Poalednjič vas vpraiaaj mislite plačati svoj dolg ali u "Hvala Bogu, da je ven< ie konec tega vaiega veči vpraševanja!" Slab želodec^ I ' postane In Pri izpitu Profesor: "Kaj veste o črevesju?" JtandMst molči. Profesor: "Človek bi mislil, se prijavite za izpit, da bosta meli vsaj čreva v glavi 1" e Umni stotnik iPred mnogimi leti je služboval nekje v Nemčiji star general, ki je imel svoje muhe. Tako je na primer zahteval od stotnikov, da morajo vedeti, kateri vojak ima v čevljih krpe in kateri nogavice. Tega aeveda ni mogel nihče vedeti, nihče, pravim razen stotnika O. Ce je general pri ogledu vprašal: "Gospod stotnik, kaj ima te mož?" je O. takoj odgovoril: LEPA PRILIKA ZA SL VENCA! M vi Hotel s 40 sobsmi in pravljeno z vso opravo, u 4 naprej "lease" pogodba, v 1 ni mesta Chicaga. Dober stor. Prodam zato, ker imam hotela. Dam tudi na obroke ceno in drugo oglasite se pr stniku na: 9921 Ewing Ave Chleago, lil Tel. So. Chi 3616. (i nptfAjVi tmp /u»v pr >y \ 1 • 1 I L- J Je U potn^aa baaka imbi avojlai ^ odj^aalcMa,, kaUrim rada poauga In daje asa »Ne Ona obavlja vaeh vrst bančne posle In prodaja "ilffcarte** vseh družb. Ne possbito ae obrniti na njo kadar kaj potrebujete. VsM prihranki so zavarovani pri UUPU MORJU STATE BAS 1900 BLIJE ISLAND AVENUE CHICAGO, HX. !I)(M . BPREJEMA ySA v tbmisko out spuajoca kta Tlaka rabila n vmBea in ahode, vUtniea, čaanflca, knjige, koledar-ja, totaka itd. t aloTanakm, hrratakam, alovaikem, Mkem, MiiiiUm. •uglelkam Jadkn Io dragih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ-DA lTSaOTINB NAROČA % SVOJI TISKARNI Via poJuaOa lata 3. N. P. J. PRINTERV M57-5I Sa. LifMi Avnama TAM fB DOBI RA tMUO TUDI VBA U8TMENA POJASNILA ij je bilo konec. ftuUaakoar, Poljak, je prehodil detoe put greekosti in groze it Varia«« preko Sibirije ter nslik deplarju. ki leti proti svojemu giubnjaku, »potoma neprestano •trmal v rešilne prestolnice po miksni Evropi. Tokrat ps »e Je zgrudil strt na tU dalje I40 kdaj od svojega smotra, v tem odroč-nem kotu polarnega »veta. Tu v Severni Ameriki ae je ne. hala n>ego\a sled. Čepel je v ■negu, pričakujoč trpinčenja, z rokami z\exanimi na hrbtu. Buljil je v velikanskega kotaka. ki je Irtal pr»«d njim z obličjem v snegu. MoAkl so bili opravili s hrustom in ga pravkar prepustili tenstva. ln ftrtvino tuljenje je pričalo, da v prevejanoati pri mrcvarjenju ženske prekaAsjc moške. Kuhienkoar Je motril prit«>r in drgetal. Ne da bi se hal smrti Predolgo mu je bilo življenje v breme na njegovi nepregledni kalvariji, da bi bil trepetal ob misli na smrt. A muke so s* mu upirale. Zalile hI njegovo člove-Ako dostojanstvo. Zalile ne samo po bolečini, ki bi Jo moral prrna tati, marveč tudi po gnusnem prizoru, ki bi ga nudil v svoji bo. lesti. Vedel je. de bi pro«H In moledoval avoje krvnike, da hi beračU milosti tako kot debeli |. tan. leteč pref a jim la val drugi, ki se prišli prej aa vrsto.