SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 42	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	23	de	octubre	-	23.	oktobra	2003
Za kaj in zakaj prosimo
PRIJATELJSTVO NAM DAJE RAST
Govor na 47. obletnici Našega doma v San Justu
BOŽIDAR FINK _____________________________________
Spoštovani in dragi prijatelji!
Prepričan sem, da vas smem nagovarjati takole po domače, čeprav je priložnost pomembna in okvir prireditve slovesen. Saj si nismo tujci, ki bi nas družile sebične zasebne koristi, ampak smo si dobri znanci, ki nas povezujeta skupno mišljenje in hotenje v prijateljsko skupnost dobrih ljudi.
Vaša skupna hiša, ta skupni dom je res proizvod in dokaz vašega medsebojnega prijateljstva. Nekdanja trpka usoda vas je povezala med seboj, hoteli ste si biti drug drugemu opora pri zagotavljanju življenjskih možnosti in uteha v trenutkih osamelosti. Povezali ste se v prijateljsko občestvo, ki je kmalu začelo dajati sadove. Nastala je organizirana krajevna skupnost, vzcvetele so duhovne in izobraževalne dejavnosti in rasti je začelo središče, ki se je razraslo v ta skupni dom, na katerega smo z vami vsi ponosni.
Kar imenujemo dom, niso samo streha in zidovi ter kar je pri tem drugega neživega. Dom daje živim bitjem zavetje pred vetrom in dežjem, v njem je ognjišče, ki daje toploto in se na njem pripravlja živež, je daižinska miza kot zbirališče za skupne posvete, branje in razvedrilo ter je oltar v kom, ki vabi k skupnemu češčenju. Tak je nekdanji vzorec doma naših preprostih družin in je po vsebini podoba vzorne osnovne človeške celice. Sami si predstavimo podobo lepega in dobrega daižinskega doma v našem času in razmerah.
Dom je prijeten samo tedaj, če ga ogreva prijateljstvo med ljudmi, ki prebivajo v njem. Če nimajo skupnih nagibov in se na dogajanja ne odzivajo usklajeno, vsaj v bistvenih pogledih, ne morejo biti prijateljsko povezani. Ni pravih prijateljskih vezi tam, kjer se ljudje združujejo samo zaradi osebnih koristi. Samo resnično globoko prijateljstvo osrečuje in daje trajno rast. Pravo prijateljstvo je v trdni medsebojni zvestobi ter nesebični naravnanosti k dejavnostim za skupno dobro, ki ga označujejo od vseh sprejete vrednote.
Prijateljstvo je torej duhovna povezava med dobrimi ljudmi za skupno dobro.
Če pogledamo ta vaš dom - z vsem, kar vam pomeni - in njegovo pot v preteklosti, se nam odkrije dokaz o tem, kako nekaj velikega in lepega je prijateljstvo. Morda boste rekli, da govorim preveč olepšano, saj so se kdaj pojavljali tudi razpori in nesoglasja. Vendar to ne more okvariti lepe slike. Ljudje imamo vsak svojo osebnost, da izoblikujemo stališča, ki so si pogosto nasprotujoča, imamo pa tudi voljo, da posamezna stališča usklajujemo za skupne odločitve. Če si res hočemo biti prijatelji in skupaj dosegati kaj velikega, se nam je treba tudi med seboj obzirno opominjati na zmotne misli, opozorila pa moramo potem sprejemati rade volje. Tudi to mora biti znamenje, da smo dobri ljudje. Po tem se bo utrjevala prijateljska povezanost, ki bo dajala sadove.
Najgloblje in trajno vas torej ne povezujejo osebne koristi, temveč skupno prepričanje o vrednotah, ki se jih zvesto oklepate. Sprejemate verski in moralni nauk Katoliške cerkve ter se napajate s iz slovenskih narodnih korenin, i^vera lf^narodnost sta vam trdna podlaga Su(ftlJXIwSyln0g0li^n0 družbeno snovanje, % tako kqjynaj bi bilo v urejenih slovenskih Joh domovih. Oba vira ponujata
vrednote, ki so nam neodklonljivo dane ali jih sprejemamo kot dragocena darila.
Vsi se prištevamo k slovenski narodnosti, slovenstvo nam je tako rekoč v krvi. Slovenski zvoki radi zazvenijo v nas, domače okrasje nam je v veselje, pogled na podobe slovenskega naravnega okolja nam budi občudovanje in starejšim domotožne spomine. Ob teh doživetjih, ki nam poživljajo narodno občutje, nam je dobro, zato se k njim radi zatekamo in si jih obnavljamo, saj se nam ob njih povečuje čustvena napetost in dobivajo moč nagibi, ki nas povezujejo.
Najpomembnejša prvina naše narodnosti je slovenski jezik. Za naš jezik je posebej pomembno, da ga govori samo en narod in da je edini jezik slovenskega naroda. Slovenca najbolj prepoznavamo po tem, da se zna izražati po slovensko. Dvomljivo je, ali more imeti pristno slovensko čutenje, kdor izgubi jezik, čeprav izpoveduje narodno pripadnost. Jezik nam je dragocenost, ki jo skrbno varujemo in kolikor mogoče razvijamo, da ne poplitvi in ne zastara.
Slovenski jezik, ki nam je tako drag, je pa vendar samo posoda, sicer dragocena posoda, ki pa lahko sprejema vsebino različne vrednosti. V kristalni čaši more biti čista studenčnica, poživilo ali zdravilo,
Narodno je tudi, kar ni zgolj ljudsko, torej tudi tako imenovana višja kultura, vse kar je dobrega in lepega dosegel slovenski um v narodnem okrilju.
lahko pa je tudi blato in strup. V zdravih družinskih in skupnih domovih ne sme zamreti skrb, da se dobre misli in čustva sporočajo s plemenitim jezikovnim izražanjem in da se jezik ne zlorablja za sovraštvo in krivico.
Ko govorimo o daru narodnosti, je treba spomniti, da narodno ni samo tisto, kar izhaja iz preproste ljudske duše. Narodno ni oznaka samo pesmi, noše in treh barv na zastavi. Narodno je tudi, kar ni zgolj ljudsko, torej tudi tako imenovana višja kultura, vse kar je dobrega in lepega dosegel slovenski um v narodnem okrilju. Na to vas v tem domu ni treba spominjati, saj ste široko odprti za sprejemanje in tudi razvijanje slovenskih leposlovnih, gledaliških, likovnih in glasbenih stvaritev na visoki ravni ter tudi za poustvarjanje svetovnih umetniških del po slovenskih izvajalcih. Tako naj bo še nadalje, kljub temu, da nas okolje hoče pogrezati v plehkost in plitvost.
Po ugotovitvi, da imamo narodnost vsi za dragocen dar in da se radi navdušujemo ob slovenskih narodnih vrednotah, se ustavimo tudi ob misli, kako doživljamo zgodovinsko dejstvo, da je narod dobil svojo državo. Najbrž ne bo odveč, če se vprašamo, kaj je z našo državljansko zavestjo. Ali ni res, da se ta zavest prepočasi razvija pri rojakih v domovini in pri nas v izseljenstvu?
Ko postavljamo vprašanje o naši državljanski zavesti, je treba načelno premisliti, kaj država pomeni za narod. Odnos do
Nad. na 2. str.
TONE MIZERIT --------------------------------
Naši naročniki in rojaki na sploh imajo zadnje tedne na razpolago podporni bon (rifo) Zedinjene Slovenije. Organizirali smo to akcijo, da z izkupičkom podpremo delovanje naše krovne organizacije. Hvaležno ugotavljamo, da naši prijatelji kar pridno segajo po bonu in s tem zagotavljajo uspeh iniciative.
Vendar se kateri izmed njih tudi vpraša, za kaj potrebujemo in uporabimo ta denar. Delovanje duštva je zelo obširno. Začenja se z izdajanjem tednika Svobodna Slovenija, ki je važna vez in najbolj popolna kronika življenja slovenske skupnosti v Argentini. Stroški so ogromni, a zaradi težkega socialnega položaja res ne moremo povišati naročnine. Oglasi, ki so drugi vir dohodkov, pa so tudi zaradi krize precej pojenjali.
Društvena pisarna je odprta vsak dan v celodnevnem urniku. Na razpolago je rojakom za informacije, posredovanja in stike med nami, s Slovenci po svetu, pa tudi z vlado, ustanovami, podjetji in posamezniki v domovini. Deluje tudi kot uredništvo in uprava lista.
Zedinjena Slovenija tudi koordinira delovanje naših Domov, drugih društev in ustanov.
Povezuje delo naših šolskih tečajev, skrbi v sodelovanju šolskega referata in zbora voditeljic za programe in učno gradivo, ki ga delno pripravlja sama, delno ga preskrbi iz Slovenije, direktno od ministrstva za šolstvo ali po posredovanju ustanov, kot so n.pr. Izseljensko duštvo Slovenija v svetu. Organizira tudi šolsko počitniško kolonijo. Upravlja osrednjo knjižnico in videoteko, skrbi za spletno stran na internetu, v zadnjih letih pa zlasti upravlja Osrednji arhiv, kjer zbira publikacije pa tudi osebne zapuščine, ki so bistvene pri ohranjanju spomina in beleženju zgodovine naše emigracije in skupnosti. In še bi lahko naštevali bolj in manj važna opravila v sklopu društva.
To seveda ni zastonj. Treba je skrbeti za plače uredniškega in uradniškega osebja, plačevanje tiskarne in pošte, stroške najemnine ali vzdrževanja pisarn in nakupa raznih pisarniških potrebščin, telefona ter interneta. Številke so ogromne. Natančno bilanco predložimo na vsakoletnem občnem zboru in je dostopna vsakomur. Naročnina lista ne zadošča za vse to. Člana-
rina pa je res minimalna (24 pesov letno na člana, polovična za upokojence, ki so že večji del članstva) in komaj simbolično podpira delo društva.
Se je pa zadnje dni tudi porodilo vprašanje, kako je s pomočjo iz Slovenije. Kateri izmed rojakov se je celo obrnil na nas v zvezi z nagovorom na obletnici v Slomškovem domu (glej prejšnjo številko našega lista, stran 4, »Sodelovanje in pomoč Slovenije"), kjer je bilo povedano, da je slovenska vlada letos namenila 69.200 ameriških dolarjev za potovanja in razne projekte za organizacije in domove v sklopu Zedinjene Slovenije. Ob tem le nekaj pripomb.
Slovenska vlada, predvsem po posredovanju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, letno hvalevredno sofinancira (delno denarno podpira) posamezne projekte slovenskih skupin po svetu. Nikakor pa ne financira niti sofinancira operativnih stroškov društev in ustanov. Za tekoče stroške (plače, potrebščine, storitve, najemnine, vzdrževanje...) torej ne prejemamo in načelno niti ne moremo prejemati nikake podpore. To vladno politiko sprejemamo kot dejstvo, čeprav bi se ob njej dalo marsikaj debatirati.
Zgoraj nakazana vsota je bila v glavnem namenjena udeležbi na seminarju za učitelje in učiteljice, seminarju za novinarje in potovanju RASTi (petošolcev srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka) in abiturientov iz Mendoze. Z obema skupinskima dejavnostima je društvo imelo kar nekaj potov, skrbi in tudi stroškov, a od omenjene vsote ni prejelo za svoje delo niti enega tolarja, čeprav je bila podpora nakazana na Zedinjeno Slovenijo; in tudi nika-kega povračila, daru ali prispevka (s častno izjemo enega člana skupine učiteljic in učiteljev) s strani teh skupin. Omenimo pa, da smo prejeli podporo (1.604 USD) za delovanje osrednjega arhiva in pričakujemo po posredovanju Izseljenskega društva Slovenija v svetu od slovenske vlade manjšo podoro za Svobodno Slovenijo (manjšo, predvsem če jo primerjamo s sofinanciranjem kakega drugega medija) in otroško kolonijo.
Takšno je stanje našega delovanja in financiranja. Za to in zato se obračamo na rojake in jih prosimo za podporo. Hvaležni smo za njihovo razumevanje do naše skupne ustanove, ki je temelj in krov slovenskega življenja v Argentini.
Blažena mati
Papež Janez Pavel II. je preteklo nedeljo v Vatikanu pred 400.000 verniki za blaženo razglasil mater Terezijo. Nadškof Kalkute je ob začetku slovesnosti predstavil kratek življenjepis misijonarke matere Terezije in prosil svetega očeta, da ji podeli čast oltarja. Papež je nato izrekel dejanje razglasitve matere Tere-
		
PETERLE V RIMU	2	MLADINSKI DAN	
	NA PRISTAVI		.... 3
MLADINSKI DAN V LANUSU3 ZAKLJUČEK RAZSTAVE 4	NOVINARSKI SEMINAR ZA IZSELJENCE		.... 4
Terezija
zije za blaženo in določil bogoslužni god 5. septembra, na dan njene smrti.
Na pročelju bazilike svetega Petra pa so medtem razkrili veliko sliko s podobo matere Terezije v molitvi. Nagovor svetega	lo Sodano	in nadškof iz
očeta sta ga prebrala vati-	Kalkute,
kanski tajnik kardinal Ange-	Nad. na 5. str.
Praznovanje pri sveti juliji
IZ ŽIVLJENJA
Starejši se dobro spominjamo, da je bilo v začetku naše naselitve v Argentini slovensko središče na ulici Victor Martinez 50. Naši starši so hodili „na Martinca", kakor mi sedaj hodimo „na Ramon Falkon". Župnija svete Julije je naše starše gostoljubno sprejela in jim dala na razpolago svoje prostore, da so se srečavali in imeli tam svoje pisarne.
V nedeljo, 28. septembra smo se Slovenci spomnili stote obletnice blagoslovitve temeljnega kamna v tej farni cerkvi. Na praznovanje je vabil tamkajšnji župnik msgr. Antonio Aloi-sio, velik prijatelj Slovencev.
Ob sedmih zvečer smo se v lepem ševilu zbrali v farni cerkvi. Zahvalno mašo je daroval msgr. Andrej Stanovnik, škof iz Reconquiste, ki je bil krščen v tej cerkvi. Somaševali so še sedanji župnik msgr. Aloisio, delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr.
Jure Rode, prelat Jože Guštin in duhovnik iz Reconquiste, ki je spremljal škofa.
Msgr. Aloisio je venikom predstavil slovensko skupnost in nas vse prisrčno pozdravil. Med mašo je lepo prepeval Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Na orglah jih je spremljala Anka Savelli Gaser.
Pridigal je škof msgr. Andrej Stanovnik. Govoril je o pomembnosti svete vere, ki oblikuje življenje kristjanov, ki naj bi bili odprti do drugih ljudi. Tako odprtost so pokazali člani župnijskega občestva svete Julije, ki so sprejeli Slovence ob njihovi naselitvi v Argentini. Ob koncu maše se je v imenu slovenske skupnosti zahvalil Božidar Fink. Povedal je kratko zgodovino slovenskih beguncev in se zahvalil za gostoljubje in za povabilo na slovesnost. Škof msgr. Andrej Sta-
TONE MIZERIT
novnik pa je ob zaključku osebno pozdravil vsakega posameznika, ki se je približal oltarju in želel z njim spregovoriti.	a.	t.
Peterle v Rimu
Poslanec NSi, Alojz Peterle se v Rimu udeležuje uvodnega praznovanja v okviru niza prireditev praznovanja 50. obletnice smrti Alcida De Gasperija, italijanskega voditelja in enega izmed graditeljev Evropske zveze. Alojz Peterle bo na uvodnem mednarodnem forumu v petnajst minutnem prispevku spregovori! o vlogi in odgovornosti Evrope glede razvojnih kriz in graditve miru. Namen praznovanja je predstavitev, še posebej mlajšim generacijam, njegove odločilne vloge, ki jo je De Gasperi odigral v Italiji in tudi v Evropi, takoj po drugi svetovni vojni.
Fundacija Alcida de Gasperija je organizirala mednarodno razstavo, ki bo v letu 2004 in zlasti v letu 2005 potovala po Italiji in Evropi, ob petdesetletnici De Gasperijeve smrti. Z omenjeno razstavo želijo poudariti njegovo pomembno vlogo krščanskega in demokratičnega voditelja v prvi polovici prejšnjega stoletja in po drugi svetovni vojni, ko je bil predsednik italijanske vlade in zunanji minister. Prav tako želijo podčrtati vlogo De Gasperija kot voditelja politične in civilne obnove v Italiji in kot predsednika vlade, ki so jo sestavljale demokratične stranke, katere so prve pogumno vpeljale ekonomske in socialne reforme v okviru ponovno vzpostavljene demokratične svobode po obdobju diktature in svetovnega konflikta. Razstava bo nenazadnje predstavljala dinamično osebnost in veliko politično vizijo De Gasperija, ki je skupaj s Konradom Adenauerjem in Robertom Schumanom poznan kot eden izmed ustanoviteljev in pionirjev evropskega združitvenega procesa.
Praznovanje se je začelo 14. oktobra 2003 v Rimu, z mednarodnim forumom, s katerim so slovesno otvorili razstavo o Alcidu De Gasperiju. Z njo želijo predstaviti »zgodovinsko popotovanje" državnika in razvoj evropske ter italijanske demokracije skozi čas.
Odprava Urada za slovenski jezik
Vlada pri reorganizaciji državne uprave razpušča več vladnih služb, med njimi tudi Urad za slovenski jezik. Glavni vzrok naj bi bila racionalizacija kadrov in financ. V Novi Sloveniji nasprotujejo razpustitvi urada in prenosu njegovih nalogi v eno izmed resornih ministrstev, brez pravih pristojnosti.
Izvajanje aktivne jezikovne politike je v luči vstopa Slovenije v Evropsko zvezo čedalje pomembnejše. Kako bo lahko nesamostojen organ resornega ministrstva kos nalogam in dilemam, ki bodo bistvenega pomena za Slovence in našo identiteto.
Nova Slovenija meni, da bi bila za to potrebna močna vladna služba, zato bi bilo treba Urad za slovenski jezik kadrovsko, finančno in statusno okrepiti ter mu dati več možnosti za posredovanje na posameznih podro-
čjih. Pri tem posebej poudarjamo, da ne gre za lektoriranje. Slovenija si nikakor ne sme privoščiti, da bi ob priključitvi v EZ ostala slovenščina brez močnega ustreznega organa. Resorna ministrstva nimajo možnosti (pogosto tudi ne volje) za učinkovit nadzor nad uresničevanjem vseh zakonov ter predpisov o varovanju, uveljavljanju in razvijanju slovenščine na njihovih področjih.
Slovenija bi se morala tudi bolj zavedati dolžnosti do jezika slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter skrbeti za urejanje njegovega statusa v novih razmerah po spremembi mejnega režima med državami EZ.
Vlada naj zagotovi vse potrebno, da bo Urad za slovenski jezik lahko učinkovito deloval v prid države in jezika, ne pa životaril na papirju.
Prijateljstvo nam daje rast
Nad. s 1. str.
naroda se pogosto vzporeja z odnosom do lastne družine, ker da sta oba družbena pojava naravna v podobnem pomenu. Res oba daje in zahteva narava, nista pa primerljiva ne po nastanku ne po ustroju. Posamezne družine ne nastajajo same po sebi, tako kot se sami od sebe rojevajo narodi, ampak se ustanavljajo z dogovorom po premišljeni odločitvi. Ko je družina pravno veljavno ustanovljena in se navadno razširi s potomstvom, ima obliko prave družbe, katere razpoznavni znak je oblast. Starši imajo pravico odločati, dokler so otroci pod njihovo oblastjo, morejo se veljavno dogovarjati med seboj in s polnoletnimi otroki. V narodu tega ni, ni oblasti, ki bi obvezno ukazovala, ni izvršilnih organov in ni organov, ki bi bili pristojni za presojanje o pravilnosti ravnanja.
Vsi narodi, ki se zavedajo svoje samobitnosti, v našem zgodovinskem obdobju težijo k oblikovanju organizirane družbe, ki naj utrdi samobitnost in zagotovi veljavno mesto v družbi narodov. Država je nujno dopolnilo naroda in njegova končna stopnja v družbenem razvoju.
Slovenci smo to stopnjo dosegli pred kratkim. V daljni preteklosti smo živeli v rodovnih skupnostih, potem smo se razvijali v ljudstvo, ki se je vraščalo v deželo, katero je že občutilo kot domovino, postali smo narod z zavestjo skupne življenjske usode in posebnega duhovnega obraza. Z odločitvijo za samostojno državo pa smo postali državni narod ali nacija, narod je dobil svojo vrJiovno institucijo. Ni več samo narodopisna zanimivost ali zgolj družboslovno dejstvo. Uvrstil se je med druge državne narode in ni postal
samo očitno prepoznaven, ampak je zdaj uvrščen med odločujoče dejavnike pri usmerjanju svetovnega dogajanja.
Dogodki pred nekaj leti so nas takrat vzburili in smo jih tudi zavzeto spremljali. Potem pa je novo stanje začelo postajati vsakdanjost, ne samo nam v izseljenstvu, ampak tudi rojakom v domovini. Včasih se oglašajo dvomi, češ kaj nam bo država s tako oblastjo, ki nam ni po volji. Najdejo se celo nekateri, ki izgubljajo upanje, ker vidijo v slovenskem ljudstvu samo duhovno otopelost in izprijenost ter jih odbija navidezno večinska politična usmerjenost.
Glede tega je treba klicati v spomin, da država ni vsakokratni režim in ne večina glasov pri določenih volitvah. Država s svojimi organi daje nujno in edino priložnost, da se državni narod zavaruje, uredi, načrtuje prihodnost ter utrdi odnose z drugimi organiziranimi narodnimi skupnostmi in meddržavnimi tvorbami. Država nam ne sme biti nekaj oddaljenega, biti mora v nas, v naši zavesti in vesti. Vsi državljani smo zanjo odgovorni, vsak do svoje mere. Nas v izseljenstvu obvezuje najmanj dolžnost, da se udeležujemo glasovanja, kadar smo povabljeni. Slovenska država naj nam bo blizu srca, ne samo njenim državljanom, ampak tudi vsem dmgim, ki se čutijo Slovence, saj je slovenska država omogočila narodu, da se je prebil iz oklepa osame in nepomembnosti ter stopil pred svet tudi v zunanje urejeni podobi.
Skupna misel na duhovne in splošno človeške vrednote naj torej vas, dragi prijatelji tega doma, vedno povezuje med seboj. Prijateljstvo dobrih ljudi naj bo tudi najtrdnejše poroštvo, da bo Naš dom San Justo še dolgo izpolnjeval namene, ki ste mu jih določili, vam samim v korist in ponos, v veselje pa tudi vsem nam, ki Čutimo in mislimo z vami.
Večkrat smo že zatrdili, da je Argentina dežela globokih protislovij. To ponovno opažamo sedaj, ko se sredi domnevnih globokih sprememb, na vodilnih mestih ponavljajo isti obrazi, ki že leta polnijo domači politični oder.
Skoraj vsi so ostali. Se še spomnite splošnega in besnega krika „Que se va-yan todos!" („Naj izginejo vsi"), s katerim je pred poldrugim letom narod navalil na politične vodje? Kaj je ostalo od te želje ali zahteve? Bore malo. Res imamo novega predsednika, novo vlado in linijo v državi, a Duhalde je še vedno ključna oseba strukture oblasti in dejansko ni province, kjer bi se položaj bistveno spremenil ali bi moč odločanja prešla v druge roke.
Trdni guvernerji. Preteklo nedeljo so bile volitve v provinci Formosa. S Kirch-nerjevo podporo je zmagal Gildo Insfran, ki je tako dosegel že drugo ponovno izvolitev. Če se za tem nekoliko ozremo po ostali državi, vidimo, da je v največji in politično najvažnejši provinci Buenos Aires guverner ostal isti (Felipe Sola), prestolno mesto je pod isto vlado (Anibal Ibarra), ključna Cordoba je zapadla kontinuiteti (Jose Manuel de la Sota) in še bi lahko naštevali. Od 18 provinc, kjer so doslej bile volitve, je v šestnajstih ostala na vladi ista stranka in največkrat tudi isti možje. Eni so se malo naslonili na bolj levičarsko osrednjo vlado, drugi so vedno pripravljeni menjati ideološki predznak za prgišče oblasti, in tako je vse ostalo pri starem. Primer Formose je skrajno prepričljiv, saj je peronistič-ni Insfran zmagal kar z 78% glasov proti radikalnemu kandidatu. S popolnoma drugačno državno vlado ostajajo dejansko iste provincijske vlade kot v dobi menemizma. Prihodnje volitve bodo v Mendo-zi, La Pampi in potem v Entre Rios. V vseh treh je stanje napeto, ker se kirch-nerizem besno bori za oblast, kar bi bil eden redkih primerov res vidne spremembe položaja.
Nekoliko optimizma. Čeprav je zadnji mesec industrijska proizvodnja majčkeno zastala v svoji rasti, vlada na splošno nek zmeren optimizem. Tudi v podjetjih je zaznati nekoliko boljše volje kot prej. Industrijska unija je v anketi med svojimi člani ugotovila, da je za meseč avgust 35% podjetij izjavilo, da so prodali več kot v juliju. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je gradbena dejavnost narastla kar za 36,5%. Za letos računajo, da bo gospodarska dejavnost narasla za 7%, seveda potem, ko je lansko leto padla za 11 odstotkov. Vlada pa bo sedaj začela ključna pogajanja s privat-
nimi upniki glede odplačevanja zunanjega dolga, za katerega želi, da bi upniki znižali glavnico za 75%. Odgovor je seveda bil, naj Argentina predstavi kak »stvaren" predlog, potem se bodo začeli pogajati.
Kirchner-Lula. Gotovo je bil eden izstopajočih dogodkov preteklega tedna obisk brazilskega predsednika. Lula da Silva se je s številnim spremstvom več dni mudil v Argentini in imel vrsto sestankov s tukajšnjimi vladnimi funkcionarji in privatnimi osebnostmi. Temeljna ideja je pospešiti integracijo med obema velikima državama južne Amerike. Z obeh strani se poudarja, da naj se omeji medsebojno tekmovanje in pospeši sodelovanje. Nima smisla boriti se za prednost temveč složno delati za skupni blagor, trdijo eni in drugi. Seveda, to je bolj za »zunanjo uporabo". Položaj pa jasno kaže, da je Brazilija daleč pred Argentino, a ima tudi hude težave. Vendar se je zaenkrat nevarnost gospodarskega zloma oddaljila, kar je prineslo oddiha zlasti tistim argentinskim podjetjem, ki množično izvažajo svoje pridelke in izdelke v Brazilijo. Soglasje ob obisku se je utrdilo tudi v namenu, da se zgradi »avtonomna politika" in da naj plačevanje zunanjega dolga, ki tare obe državi, ne pogoji gospodarske rasti, ki je edini porok za izhod iz krize. »Združeni bomo lahko velesila", se je navduševal Lula.
Novo sodišče. Ta teden je senat tudi potrdil novega člana vrhovnega sodišča. Eugenio Raul Zaffaroni je tako sedel na mesto odstavljenega Julija Nazarena. Čeprav dogodek ne izgleda sam po sebi zelo pomemben, je ključen v prelomu s preteklo dobo menemizma. »Avtomatična večina", ki je Menemovi vladi zagotovila proste roke v svoje večkrat tudi protiustavnem delovanju, je tako prešla v zgodovino. Drugo vprašanje pa je, kako se bo obnašal vrhovni sodni organ v novi sestavi napram vladi, ki sicer deklamira prozornost in uravnovešenost, a mora to v praksi tudi dokazati.
Potrebne čistke. Treba je priznati, da vlada napenja vse sile, da bi družbi nudila nekoliko več sigurnosti. Za to je bistveno, da napravi red in počisti organe javne varnosti. Čeprav smo vsi vedeli, da je policija zelo skorumpirana in premnogokrat udeležena v kriminalu, nas zaprepa-ščajo prizori policijskih vodij in komisarjev, z luksuznimi posestvi in mastnimi dolarskimi računi v tujih bankah. Bomo kdaj dosegli stanje, ko bomo ponovno lahko zaupali ustanovam, katerih poslanstvo je, da nas varujejo pred tatovi, roparji in ugrabitelji?
Mendoza
Nedelja, 24. avgusta je bil za mendoško srenjo pomemben praznik. Janez Cukjati je obhajal med nami svojo srebrno mašo. Kot bogoslovec je študiral v Argentini, Italiji in Sloveniji, kjer je bil tudi posvečen. Nekaj časa je delal med Slovenci, nato v Trstu pa se je vrnil in že veliko let deluje v mendoški škofiji. Bil je župnik v Uspallati, kamor spada tudi Aconcagua, na katero je nekajkrat že stopil. Nekajkrat je nadomestil med Slovenci župnika Horna. Sedaj deluje v mendoškem predmestju.
Najprej sta srebrno-mašnika pozdravila s priložnostno pesmijo fantek in deklica, nato še Stane Grebenc v imenu naše verske skupnosti. MPZ mu je zapel znano Srebrnomašnik bod' pozdravljen, nato se je pričela sv. daritev ob somaševanju Jožeta Horna. Sicer ni bilo mlajev pred vhodom v cerkev, tudi pritrkavanja ne. G. Janeza je spremljala ožja družina: oče, sestra, brat in teta, kar je seveda povzdignilo slovesnost. Med pridigo je srebrno-mašniku čestital g. Horn. Pred zaključkom pa se je g. Janez predstavil kot duhovnik v argentinskem obdobju, ko je sledil predvsem misijonskemu klicu, saj je
deloval v novonastalih obrobnih naseljih in začenjal iz nič.
Po odmoru so nam maturanti podali poročilo o svojem potovanju v Slovenijo. Posebno so se zahvalili staršem, pa tudi vsej skupnosti za to izredno priložnost, ki je zanje življenjskega pomena.
Sledilo je skupno kosilo, zelo okusne koline, ki jih je izdelala in spekla Marjana Šmon-Žumer, seveda s pomočniki. Prijazna postrežba in veselo vzdušje sta pripomogla, da smo preživeli nepozabno nedeljo v družabnosti.
Za kronista teh vrstic je bila to zadnja nedelja v mendoški srenji, saj se poslavlja od dežele dobrega vina, od domače brajde in seveda s težkim srcem od dobrih Mendoščanov.
Potem, ko je Jernej Bajda pozdravil vse navzoče, posebno še slavljenca in njegovo družino, je omenil tudi kronistovo slovo in mu dal priložnost, da nagovori navzoče. Iz ozadja so se oglasili fantje z narodnimi pesmimi. Pomaknili so se v vežo in ob šanku „žingali" kot slavčki, da kar niso mogli nehati.
Res lep mendoški praznik!
Vir
52. Mladinski dan v Slovenski vasi
Čas odločno koraka naprej. Brezmiselno ga želimo zaustavljati, vsaj za trenutek, a tisti hip, ko ga trdno držimo v dlani, se že zmuzne med prsti. Z njim minevajo dnevi, tedni, meseci, sedanjost se spreminja v preteklost in postaja del zgodovine. Slovence v Argentini druži ista zgodovina, ki se predaja iz generacije v generacijo.
Mladina iz Slovenske vasi je izbrala značilnost vsake zgodovinske dobe, da bi v nedeljo 28. septembra za svoj 52. Mladinski dan pripravila kvalitetni kulturni program.
Otroci se vračajo slabe volje domov, ker imajo naslednji teden izpit zgodovine. Jim ne preostaja drugega kot vzeti učbenike v roke in se učiti ... V rimskih časih so bili zelo znani gladiatori, ki so se v Koliseju borili za življenje in tako zabavali ljudstvo in cesarja. Srednjeveški dvorni norci so skrbeli za dobro voljo in smeh s petjem, poezijam in tudi s plesom. Devet mladih glumačev se je prikazalo na oder, da bi dokazali svojo spretnost. Čas ne ustavlja korakov in nas pripelje do slavnih banketov moderne dobe. Tam se ob bogatih mizah zbrajo znanci, se vesele ob klepetu, morda kakšno zapojejo in se pošteno zavrtijo ob zvokih slovenske folklore.
Človek si vedno želi napredovati, še posebej tehnološko. Kino je eden izmed najpopularnejših tehnoloških izumov sodobne dobe. Charles Chaplin je
izstopal zaradi svoje sposobnosti kot igralec in režiser. Tak mojster je bil, da so otroci iz vrtca bili veseli posnemati ga v vlogi iz filma „Moderni časi".
V današnjem času imamo čuden način življenja. Vsem se vedno mudi, kričimo drug na drugega in se ne poslušamo. Zunanja lepota je važnejša od dobrote duše. Se ne ustavimo niti za kratek oddih, da se ozremo naokrog in se veselimo tega, kar smo deležni, niti da se obrnemo in pokukamo v preteklost, v to skupno zgodovino, da se marsikaj naučimo.
Pri vsakem praznovanju je mnogo dela in truda. Vredni zahvale so bili: Damijan Črnak, Lučka Mehle, Bogo in Damijan Rozina, Sonja in Marija Gerkman, Ferny Rome, Cecilija Čampa, Yami Grbec, Eugenia in Cecilija Stanovnik. Fede Cerar, Načo Glinšek, Martin in Tomi Sušnik, Marko Zorko, Valerija Burja, Damijan Ahlin, pa še tiskarna Baraga, gospe v kuhinji in društvo Slovenska vas.
Pri vseh mladinskih dnevih, se že od jutranjih ur vrstijo športna tekmovanja. Slovenska vas ni bila izjema in prvaki tega dne so bili dekleta iz Lanusa pri odbojki in fantje iz Slomškovega doma pri nogometu. Zmagovalci in vsi prisotni so bili prisrčno povabljeni na prosto zabavo ob zvokih skupine E.Q.E.
KA
Zagreb pripravljen na arbitražo
Hrvaška vlada pripravlja predlog za sprožitev arbitražnega postopka za določitev hrvaško-slovenske državne meje, je po poročanju časnikov Večer in Delo potrdil neimenovani visoki predstavnik hrvaške diplomacije. Spomnil je, da sosedi v minulih 12 letih tega vprašanja nista mogli rešiti, in izrazil hrvaško mnenje, da bi bilo vsako nadaljnje prelaganje njegove rešitve neproduktivno. Zagreb je prepričan, da je stvar najbolje prepustiti mednarodni arbitraži.
Hrvaška stran tudi opozarja, da sta sosedi uspeli rešiti marsikaj, saj na primer izredno dobro poteka uresničevanje SOPS. Predstavnik hrvaške diplomacije je še spomnil, da se je Hrvaški in Sloveniji posrečilo tudi skoraj v celoti določiti državno mejo na kopnem. Zdaj bi morali po njegovem mnenju ugotoviti, kaj je še nedorečenega, potem pa začeti pogajanja o predmetu arbitraže in arbitru.
Kot je še dodal predstavnik diplomacije, se Hrvaška še vedno zavzema za politični dialog, vendar se zdi, da ga slovenska stran zavrača.
Tako je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pred kratkim izjavil, da pogajanj z Zagrebom ne bo, dokler ne bodo minile hrvaške volitve in ne bo sestavljena nova vlada, piše današnji Večer.
Hrvaška stran naj bi že doslej ponujala pogovore, na primer pred hrvaško razglasitvijo izključne ekološko-ribiške cone, in sicer na čim višji ravni, vendar Ljubljana tega ni sprejela.
V Zagrebu priznavajo, da so zaradi omenjene razglasitve iz Bruslja prejeli izredno ostro opozorilo, vendar pa ne tako dramatičnega, kot bi si ga želela slovenska diplomacija. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Simonovič je sicer nedavno napovedal, da Hrvaška pred beneško konferenco Evropske zvezo o ribolovu pripravlja vrsto pogovorov, predvsem o gospodarskih temah.
Smrtnik novi predsednik Enotne liste
Vladimir Smrtnik je postal novi predsednik Enotne liste (EL), edine slovenske stranke na	avstrijskem
Koroškem. Na vrhu stranke bo zamenjal Andreja Wa-kouniga, ki je bil predsednik EL zadnjih 12 let in je zdaj postal	predsednik
NSKS. Smrtnika je skup-
ščina EL soglasno izvolila.
Poleg 36-letnega Smrtnika bosta novo predsedstvo EL sestavljala še nekdanji vodja Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip (ki nas je že dvakrat obiskal v Argentini), ki je postal prvi podpredsednik, in Eva Verhnjak-Pikalo.
SLOVENCI V ARGENTINI
jam zaklad svojih pradedov. Gledališče je čudežni svet, kjer kraljuje beseda. Mladina iz Pristave je, v nedeljo, 5. oktobra, za praznovanje svojega 33. dneva, izbrala Stoka-jevo burko „Trije Tički", ki jo je priredil in režiral Miha Gaser.
Vsaka manjša ali večja vas ima svojo cerkev, svoj sejem in seveda svojo gostilno. Tam se zbirajo možje po dolgem in zahtevnem delu na polju in tudi marsikateri popotnik, ki se pripelje mimo. To pot so se zbrali za mizo krojač, urar in brusač, z lačnimi želodci. Gostilničar jim gostoljubno nosi na mizo okusni golaž in pridno naliva v kozarce. Toda ti trije prišlici niso imeli v žepu niti za napitnino! Dobra volja, ki se je razpletla v ples ob zvokih glasbe, se je tako spremenila v nadležen prepir. Da bi rešili situacijo,
pokličejo sodnika. Sodba se vleče v nedogled in se končno razplete, ko so vsi trije siromaki oproščeni dolga.
V glavnih vlogah so se odlikovali in bili deležni aplavza: Marko Petek, Danijel Kocmur, Adrijan Gaser, Aleks Zarnik, Pavel Klemenčič in Kristjan Vivod. Pridružili so se tudi: Ingrid Kopač, Aleks Mele, Tone Vivod, Cecilija Kocmur, Pavel Grohar, Kristjan Kopač, Maksi Maček, Janika Urbančič, Cecilija Čop, Tatjana Golob, Tatjana Gričar, Ana Karina Schiffrer, Martina Kokalj, Nadja Urbančič, Andrej Conde, Tomaž in Luka Kenda ter Franci Schiffrer.
Mnogo dela in časa je bilo vpleteno v pripravo tega dne. Priskočili pa so še na pomoč in zaslužili zahvalo tudi Anka in Miha Gaser, Dani in Marko Čop, Aleks Šuc, Aleks Kogovšek, Magda Češarek, Helena Dolinšek, Nada Kopač, Polona Ha-velka in vsi, ki so pomagali v kuhinji, pri vratih in pri žaru.
Predno se je zastor zaprl, so oddali pokale zmagovalcem tega dne: stopile so na oder odbojkašinje iz San Justa in sanjuški nogometaši. Seveda ni mladinskega dne brez plesa in tako se je večer potegnil v klepet ob dobri družbi in postrežbi.
KA
„Trije tički"
33. Mladinski dan na Pristavi
Mladinski dnevi niso samo izgovor za snidenje s prijatelji in znanci. Okrog njih se plete mreža vsakdanjega dela in vztrajnosti slovenske imigracije na argentinskih tleh, ki jo varuje, da ne bi prehitro izginila. To je čas praznovanja mladih duš, čas priznanja našim prednikom, čas ljubezni in zvestobe slovenski besedi.
Spored teh dni je, skoraj v celoti enak, leto za letom. Zgodaj zjutraj se dvigata argentinska in slovenska zastava,
nato se zbere ljudstvo ob oltarju za darovanje svete maše. Popoldne poteka med tekmo in tekmo odbojke ali nogometa ter se zaključi z kulturnim programom. Beseda je jedro kulture. Z besedo izražamo čustva, misli, želje, ideje, poezijo, pesem in preko nje posredujemo novim generaci-
Uspešen zaključek razstave o slovenskih priseljencih v Argentini
NASA SKUPNOST ŽIVI
V Muzeju priseljevanja v Buenos Airesu so slovesno zaključili razstavo o slovenskih priseljencih v Argentini, ki jo je v šestih tednih po oceni vodstva obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev. Vodstvo muzeja priseljevanja je obenem ugotovilo, da je bila slovenska razstava doslej ena najuspešnejših tovrstnih prireditev. Prvotno je bilo načrtovano, da bo razstava, ki je bila odprta 5. septembra, potekala dobra dva tedna, a je bila podaljšana vse do srede oktobra.
Ta razstava pod pokroviteljstvom veleposlaništva Republike Slovenije je bila prva tovrstna razstava. Ponovno bi radi poudarili, da so jo skupno pripravila vsa slovenska društva in organizacije v Buenos Airesu in v Argentini. To so predvsem Zedinjena Slovenija, Slovensko podporno društvo Triglav in Slovensko podporno prekmursko društvo iz Bernala. Strokovno pomoč pri razstavi je nudil Slovenski etnograski muzej.
Razstava je bila enkratna priložnost, da se čim več Slovencev in Argentincev seznani z zgodovino slovenskega priseljevanja v Argentino, z dosežki slovenske skupnosti v celoti ter z dosežki njenih posameznikov. Namen razstave je bil tudi, da se v čim večji meri afirmira identiteta Slovenije.
V priprave je bilo vloženega veliko dela, ki pa se lahko nadaljuje in nadgrajuje. Posamezne aspekte ali sklope bo mogoče bolje predstaviti v razstavah par-
cialnega karakterja. Če društva želijo razstavo postaviti v svojem domu, naj to prijavijo kot projekt pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in zaprosijo za sredstva.
Zanimanje za razstavo so izrazili že marsikje po Argentini. Doslej je dogovorjeno, da bo predstavljena oktobra letos v občini Itazaingo, novembra letos pa v mestih Rosario in Parana. Predvideva se, da bo predstavljena še v Mendozi in Barilochah, svojo pot pa naj bi zaključila konec leta 2004 v Ljubljani.
Veleposlaništvo Republike Slovenije in člani pripravljalnega odbora za razstavo se ponovno iskreno zahvaljujemo vsem rojakom in rojakinjam, ki so prispevali najrazličnejše dokumente in predmete in tako omogočili uresničitev zastavljenega projekta.
Posebna zahvala gre tudi vsem ustanovam in posameznikom, ki so materialno omogočili postavitev razstave.
Za pripravljalni odbor Jana Strgar, svetovalka na veleposlaništvu RS
VEDNO VEČ SKAVTOV
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je pripravilo dan odprtih vrat. Z novim skavtskim letom se je povečalo tudi število članov združenja - s 3980 na 4100, večje pa je tudi število krajevnih enot, ki sestavljajo združenje.
V Slovenskem domu v San Martinu je bila večerja, ki jo je pripravila Mimi Potočnik.
V nedeljo, 28. septembra je bilo praznovanje obletnice položitve temeljnega kamna farne cerkve Santa Julia v
Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali prva leta. Zahvalno mašo slovenske skupnosti je daroval msgr. Andrej Stanovnik, škof v Reconquisti.
Isto nedeljo je bil 52. Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu. Najprej je bilo tekmovanje, sledila je mladinska sv. maša, nato je bilo skupno kosilo. Popoldne je bil kulturni program, zvečer pa prosta zabava.
Za prve petke so bile po naših krajevnih domovih svete ure.
Od 3. do 5. oktobra so bile dvodnevne duhovne vaje za može v domu duhovnih vaj Marfa Auxiliadora v San Miguelu. Vodil jih je g. Marjan Vidmar.
V soboto, 4. oktobra je bila Slomškova proslava slovenskih šolskih otrok. Bila je v Slovenski hiši in se je pričela s sv. mašo za vse žive in pokojne učiteljice in učitelje. Nato je bil nastop otrok slovenskih osnovnih šol, vse pod geslom „Slovenska pesem naj živi!"
isti večer je Slovenska kulturna akcija priredila razstavo olj in akrilov Helene Klemenc - prav tako v Slovenski hiši.
Isto soboto zvečer je Slovenski dom San Martin imel efektivno tombolo (za suhe žepe).
V Našem domu v San Justu je bil športni dan dijakov Srednješolskega tečaja RMB.
V nedeljo, 9. oktobra je bil 33. Mladinski dan na Pristavi z geslom „Posredujmo sadove skupnega delovanja". Popoldne je bila igra v dveh dejanjih „Trije tički", režiral je Miha Gaser. Isto igro so izvajali tudi na predvečer. Med prosto zabavo je igral orkester „Bratranci".
Isti dan je bila obletnica pri Svetogorski Mariji v cerkvi sv. Rafaela.
V Slomškovem domu v Ramos Mejiji je bil informativni sestanek o pravni osbnosti Doma.
V Slovenskem domu San Martin je bilo predavanje arh. Jurija Vombergarja „0 naših priimkih".
V četrtek, 9. oktobra je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom predsednice Pavline Dobovšek. Sledil je razgovor s Tinetom Debeljakom.
V nedeljo, 12. oktobra je bila 42. obletnica Našega doma v San Justu. Dopoldne je bila sv. maša, sledila je akademija ob 100-letnici rojstva častnega člana Doma dr. Tineta Debeljaka, sodelovali so pevci in recitatorji. Popoldne je bil kulturni program. Slavnostni govornik je bil dipl. pravnik Božidar Fink. Sledila je Molierova komedija „Ge-org Dandin ali kaznovani soprog" v režiji Blaža Mikliča. Sledila je prosta zabava ob zvokih „Slovenskega instrumentalnega ansambla".
D-ova za tisk. ref. ZS
Zapustil nas je Marko Pipan
Bog je nepričakovano poklical k sebi našega preljubega Marka Pipana.
Njegova starša Tatjana roj. Švajgar in Alfonz Pipan sta kot begunca po drugi svetovni vojni leta 1948 prišla v Argentino, kjer sta se naselila v mestu Buenos Aires. Sčasoma sta se jima rodila sina Danilo in Marko. Kot zavedna Slovenca sta vzgojila oba v narodnem duhu in ju tudi poslala v prve tečaje slovenščine v slovenski dom v San Martinu, Marko je našel življenjsko družico Roso in so se jima rodili trije otoci: Gris-elda, Martin in Marko, ki so tudi obiskovali slovenski tečaj.
Kot njegov stari oče Ve-rij Švajgar, v domovini dobro poznan predavatelj, strokovnjak in pisec knjig o železnicah, je bil Marko že kot mali deček ves navdušen za vse, kar je bilo povezano s železnico. Prebil je veliko časa v opazovanju vlakov, kjerkoli je imel priložnost.
Kot sedemnajstletnik je že pričel pošiljati novice o argentinskih železnicah v ameriško svetovnoznano revijo te stroke. Ker je tudi podedoval tako po starem očetu kakor tudi po lastnem očetu smisel za novinarstvo, se je vpisal v tukajšnjo visoko šolo za publicistiko in si pridobil naslov strokovnjaka.
Bil je v službi pri železniški upravi v tiskovnem oddelku v Buenos Airesu in poleg tega začel izdajati svojo revijo Expres-so in pozneje drugo Rieles. Ko se je začel preustroj ar-
gentinskih železnic, se je osamosvojil in pričel z izdajanjem nove revije Reali-dad Ferroviaria v sklopu neodvisne železniške ustanove. Njegova razgledanost in poznanje ustroja železniškega prometa mu je prineslo svetovno priznanje, tako da se je na izrecna povabila udeleževal kongresov in konvencij, tako v Združenih državah Severne Amerike, Kanadi, Mehiki, Franciji, Norveški in drugih.
Po treh letih in zaradi težkih gospodarskih razmer je prenehal z izdajanjem revije in nadaljeval svoje delo popolnoma samostojno z revijo na internetu El Reporter Ferroviario. Dosegel je velik uspeh; njegovo delo se je bralo po vsej Ameriki, Evropi in se je začelo širiti tudi v ostale dele sveta, kar mu je vzbujalo veliko zadovoljstvo in veselje. Priznanje svetovnih stokovnjakov mu je dajalo moč, da je nadaljeval to zanj nadvse ljubo delo, kljub delikatnemu zdravju v zadnjem času. Nihče si ni mogel predstavljati, najmanj pa on sam, da bo božja volja obrnila vse na drugo pot. Izpolnil je komaj 51 let.
Žalujoča družina Pipan
Seminar izseljenskih novinarjev 2003
organizirano vključiti Slovence po svetu v promocijske kampanje.
Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je dr. Žigon orisal dejavnosti in vloge Urada. Zanimiva je bila debata po predstavitvi, pri čemer je bilo največ zanimanja namenjenega pridobivanju sredstev tudi za izseljenske medije, udeležence seminarja pa je - poleg premajhne vsote, namenjene Uradu in s tem Slovencem po svetu - vidno motilo nenehno menjavanje zaposlenih in pa vodij na Uradu.
V dopoldanski program je spadala še predstavitev Društva novinarjev Slovenije (Špela Stare).
Po kosilu smo odšli na Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na filozofski fakulteti. Sprejel nas je in predstavil dejavnosti Centra njegov vodja dr. Stabej ter vse sodelavke na centru. V nadaljevanju pa je v dveh šolskih urah Lidija Pogačnik na primerih iz pisanja samih udeležencev seminarja opozorila na najpogostejše napake pri pisanju. Čeprav je bilo predavanje zelo strnjeno, smo udeleženci odnesli veliko, saj so prejeli tudi pisno delovno gradivo z nalogami ipd. Dejansko je bila ta dejavnost ena najuspešnejših in najbolj koristnih na vsem seminarju.
Nato je Renata Ažman na slikovit in življenjski način udeležencem predstavila osnove teorije novinarskih žanrov. Semina-risti smo kljub utrujenosti zavzeto sledili predavanju in se na koncu s predavateljico Zapletli v živahen pogovor na temo novinarske avtonomnosti v Sloveniji in v tujini. Nadvse zanimivi so bili nekateri primeri posegov na novinarsko področje, a to pot ne s strani političnih temveč gospodarskih krogov, poosebljenih v „novem razredu" slovenskih neokapitalističnih mogotcev.
Četrtek 25. pa je bil posvečen obisku slovenskih medijev. Dopoldan smo odšli najprej na Radio Slovenija in obiskali uredništvo Oddaje za Slovence po svetu. Po sprejemu urednice Mace Švabič, nas je pozdravil in nagovoril direktor radia Miha Lampreht.
Sledil je prikaz govornih vaj, ki sta ga vodili Ajda Kalan in Nataša Dolenc. Prikaz je bil sicer zanimiv in tudi poučen, vendar pa je udeležence tudi nekoliko zmedel. Razkorak med prostovoljnimi izseljenskimi uredniki, ki po desetletjih bivanja v izseljenstvu (ali so tam celo rojeni) s težavo ohranjajo vsaj nezborni - narečni in večinoma nespremenjen slovenski jezik, in profesionalnima vaditeljicama izgovorjave knjižnega jezika je bil prevelik.
Skupina se je seznanila tudi z oddajo Slovenski magazin, prejela bogato gradivo o TV Slovenija in si na kratko ogledala nekaj študijev.
Popoldan smo bili seminaristi prvi gostje obnovljene in najsodobneje opremljene sejne sobe v uredništvu največjega slovenskega dnevnika Delo, v kateri jih je sprejel takrat še ne potrjeni novi odgovorni urednik Dela Darijan Košir. Navzoči so bili še trije Delovi sodelavci. Urednik nam je pojasnil vse v zvezi z izhajanjem, lastništvom, načinom delovanja časopisa Delo in drugih njegovih izdaj, vprašanja in pobude izseljencev pa so se vedno bolj sukale v smeri večje pozornosti slovenskemu izseljenstvu. Konkreten sad pogovora je bila pisna skupinska pobuda, naj Delo vsak mesec nameni izseljenstvu in dogajanju v zvezi z njim pol strani. Pobudo so podpisali vsi udeleženci in jo še v času seminarja poslali uredniku Koširju.
(Dalje prihodnjič)
dolžnosti direktorice Urada za Slovence po svetu Metoda Mikuž Bračkovič. Navzočim sta izrekla dobrodošlici in poudarila pomen seminarja ter njihovega delovanja v izseljenstvu za ohranitev slovenske identitete.
Dr. Zvone Žigon je predstavil program seminarja in opozoril na nekatere tehnične podrobnosti, predstavila pa se je tudi glavna soorganizatorka s strani UVI Sabina Popovič.
Sledila je medsebojna predstavitev udeležencev in medijev, iz katerih izhajajo. Velika večina udeležencev se z medijsko dejavnostjo v izseljenstvu ukvarja že vrsto let, še najmlajši po stažu, pa zato polni zagona, sta glasili Slovencev v Novem Sadu in Beogradu. Predstavitev vsakega posameznika je potekala gladko in ob dokaj sproščenem sodelovanju drugih udeležencev. Ti so že takoj pokazali veliko zanimanje, pa tudi poznavanje razmer ne le v svojih državah, pač pa tudi v Sloveniji.
Dopoldne naslednjega dne je bila predstavitev Urada Vlade za informiranje, kjer je Matjaž Kek na neposreden način predstavil delo in naloge tega vladnega organa. Predstavitvi so sledila vprašanja udeležencev, ki so pokazali veliko zanimanje predvsem v povezavi s komuniciranjem slovenske države z izseljenstvom ter v zvezi s po njihovem mnenju nezadostno promocijo Slovenije v tujini. Prevladalo je prepričanje, da bi morala RS
TONE MIZERIT ______________________ (2)
Prvi dan seminarja, torek 23. septembra je bil posvečen nastanitvi in medsebojnemu spoznavanju. Med drugo in tretjo uro smo se zbrali v hotelu Park. Iz Argentine sva bila podpisani in pa Eduardo Kovačič, ki na južnem področju Buenos Airesa vodi radijsko oddajo „Slovenija, moja ljubezen" in deluje predvsem na področju prekmurskih naseljencev, ki imajo svoje središče v Bernalu. Od ostalih udeležencev osebno nisem nikogar poznal. Me je pa posebej veselo presenetila dobodošlica, ki mi jo je v hotelski recepciji izrekel naš stalni sodelavec, sedaj Argentinec v Sloveniji, Gregor Batagelj. Po tolikih mesecih je bilo to srečanje res poseben doživljaj in užitek.
Uvodna predstavitev je potekala v sejni dvorani hotela Astral. Pozdavila sta nas vodja dolžnosti direktorja Urada za vladno inofmriranje (UVI) Mirko Fabčič in vodja
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA, Ml TIERRA
STRELJALI SO KAR DOMA
Zaradi zapletov v hrvaškem saboru vaje Slovenske vojske (SV) na poligonu nedaleč od hrvaškega Slunja, ki je bila predvidena od 12. do 18. oktobra, ni bilo mogoče izvesti. Zato je SV po načrtih, prilagojenih novim razmeram, usposabljanje izvedla na območju Krasa, Vipavske doline in Notranjske. (SV nima v Sloveniji zadosti velikega poligona, da bi lahko vadila streljanje s kanoni večjega dometa. Zato občasno vadi na poligonih bližnjih držav.)
BREZPLAČNA ČASOPISA
7. novembra bo začel izhajati tednik Žurnal, prvi brezplačni tedenski časopis v Sloveniji. Žurnal, ki je v lasti avstrijske družbe Styria Medien, bo poleg resnih in hitrih informacij ponudil tiidi privlačno mešanico zabavnih vsebin. Posebnost tednika, ki bo izhaja v nakladi 205.000 izvodov, bo velik poudarek na lokalnih dogodkih in temah, zato se bosta izdaji za Ljubljano in Maribor v delu časopisa razlikovali. - Mariborska družba Regionalni mediji je približno pred letom dni začela izdajati brezplačni štirinajstdnevnik Dobro jutro, do konca letošnjega leta pa bo bralcem ponudila še ljubljansko izdajo časopisa. Dobro jutro je časopis splošnega informativnega značaja, ki izhaja v nakladi 63.000 izvodov, z ljubljansko izdajo pa se bo skupna naklada dvignila na več kot 200.000 izvodov.
KLASIČNA IN ALTERNATIVNA MEDICINA
Najmanj tretjina odraslih oseb v Sloveniji zdravstveno pomoč išče tudi s pomočjo t.i. komplementarne in alternativne medicine (KAM), kljub temu pa imajo slovenske zdravniške organizacije do KAM odklonilno stališče. Zagovorniki KAMa so opozorili na zanje nesprejemljivo izjavo Zdravniške zbornice Slovenije (ZZB), ki jo morajo zdravniki podpisati za podaljšanje licence. Zdravniki se morajo v njej zavezati, da se ne bodo ukvarjali „z zdravilstvom oziroma mazaštvom", ki vključuje tudi kiro-praktiko in homeopatijo.
Poraz Italije
PO SVE
25 LET PAPEŽEVANJA
S slovesno mašo na trgu Svetega Petra so v Vatikanu obeležili 25. obletnico izvolitve poljskega kardinala Karola Jožefa Wojtyle za papeža. Papež Janez Pavel II. je vernike prosil, naj mu z molitvijo „pomagajo'' pri nadaljevanju opravljanja nalog na čelu cerkve. Maša je potekala prav v času, ko je bil poljski kardinal Wojty-la 16. oktobra 1978 ob
18.45 izvoljen za papeža. -Po koncertu, ki so ga pripravili v okviru praznovanj, je Janez Pavel II. pozval Evropo, naj „črpa iz svoje krščanske preteklosti" v trenutku, ko skuša oblikovati skupno prihodnost. „Ob črpanju iz dediščine človeških in krščanskih vrednost iz svoje preteklosti, lahko evropska celina oblikuje prihodnost, polno upanja in miru za celotno človeštvo."
SLOVENCI ŠPORT
Leta 1943 so se zavezniki izkrcali v Italiji in počasi prodirali na sever. Italija je uvidela, da je vojsko izgubila, in se je predala.
V Sloveniji so se vojaki vdali partizanskim četam, ki so jim zagotovile prost povratek domov.
V tistih nejasnih dneh so vaški stražarji in četniki mislili, da se bodo zavezniki izkrcali na severni obali Jadrana, in so jih pričakovali. Zato so se tudi zbrali vaški staržarji iz vse dolenjske okolice skupaj, predvsem naTurjaškem gradu ali v okolici. Vendar ker niso bili povezani med seboj, ni bilo jasno, kdo naj bi bil skupni poveljnik, ker poveljnik Slovenske narodne vojske podpolkovnik Ernest Peterlin ni prišel iz Ljubljane. Zveze z Ljubljano pa ni bilo mogoče vzpostaviti. Grad so namreč obkrožili partizani -Tomšičeva brigada, ki so pričeli napadati. Vendar so zidovi vzdržali napad in juriš. Branilci Turjaka vdaje niso sprejeli, ampak so vztrajali v gradu. Precej vaških
stražarjev pa se je umaknilo v bližnjo vas Zapotok, odkoder so se pozneje lahko umaknili. Nato pa so partizani s pomočjo italijanskih tankov in topov, ki so jih dobili ob predaji, in italijanskih topničarjev pričeli rušiti grad z težkim orožjem.
Branilci se niso mogli zediniti, kaj je treba storiti, pa tudi so pričakovali pomoč.
Končno je tudi po zvijači in izdaji grad padel. Partizani so odpeljali okoli 300 ujetnikov proti Kočevju, ranjence in nekaj ujetnikov so postrelili.
Proti ujetnikom so v Kočevju uprizorili sodni proces, tako imenovani »kočevski proces" (11. oktobra 1943). 16 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Druge ujetnike so vse na skrivnem pobili.
Podobno se je dogodilo s četniki, ki so se zbrali skupaj v Grčaricah blizu Ribnice. Po daljši borbi in padcu poveljnikov ter obljubam partizanov so se vdali. Zgodilo se je isto. Ali takoj ali pozneje so vse pobili.
PISALI	SMO	P
(SKORAJ DVAKRAT) BRONASTO BALINANJE
Slovenska balinarska reprezentanca je v zadnji disciplini letošnjega svetovnega prvenstva v Franciji osvojila prvo kolajno. Bron si je v hitrostnem zbijanju priboril najmlajši, debitant v slovenski reprezentanci Jasmin Čauševič. V boju za tretje mesto je premagal Hrvata Anteja Papka z 42:41. Dvoboj je bil napet in zanimiv do zadnjih krogel, a Čauševič je zdržal hud pritisk izkušenega Hrvata. V štafetnem zbijanju sta Jasmin Čauševič in poškodovani Uroš Vehar boj - prav tako za bron - proti Flrvatoma Zlatku Papku in Jošku Mardešiču zaradi poškodbe Veharja pri izenačenem izidu morala predati.
DODATNE KVALIFIKACIJE ZA PORTUGAL
Slovenska nogometna reprezentanca se bo v dodatnih kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto na Portugalskem pomerila s Flrvaško. Prva tekma bo na sporedu 15. novembra v gosteh, povratne pa 18. doma. (Drugi pari: Latvija - Turčija, Škotska - Nizozemska, Rusija - Wales in Španija - Norveška.) Z omenjenima tekmama pa je kup problemov: „Še nobena tekma med Slovenijo in Hrvaško ni minila brez težav. Čaka nas zahtevno delo. Zaenkrat še nimamo stališča, ali smo za tekme brez gostujočih navijačev. Obstajajo faktorji za in faktorji proti. O tem se bomo še pogovarjali," je dejal generalni sekretar NZS Dane Jošt.
NI SLOVENCEV PRI UEFA
Nogometaši KD Olimpije so v povratnem srečanju 1. kroga pokala UEFA izgubili proti FC Liverpoolu z 0:3 in se poslovili od nadaljnjega tekmovanja. - Nogometaši CMC Publikuma pa so izpadli, potem ko na domačem terenu niso uspeli izničiti zaostanka 1:2 iz prve tekme proti Maccabiju iz Haife. Povratna tekma se je končala z rezultatom 2:2.
Los comienzos del exodo
Las condiciones de los campesinos fueron empeoran-do. El campesino se habfa liberado de la sumision a los nobles. Por lo tanto debfa encargarse el solo de las chacras, lo que se le tornaba casi imposible.
La ley de la herencia del ano 1868 lo perjudico enormemente. De ese fecha en adelante las posesiones podfan repartirse entre todos los herederos. De esta manera čada uno llegaba a recibir un muy pequeno, en el cual no podfa producir para subsistir. Tambien se daba el caso de que el nuevo propietario debfa pagar la dote de las muchachas. Para eso debfa pedir un prestamo. Despues no podfa zafar de las garras del prestamista. Los intereses eran taies que a menudo debfan rematar todas las posesiones.
En la region de Carniola habfa alrededor de 80.000 chacras. Entre los anos 1868-1893 se vendieron 10.190.
Para mejorar su situacion los campesinos empezaron a emigrar. Primeramente iban a trabajar a los bosques de Croacia o de Bosnia. Una buena cantidad de voluntarios partio a Mexico con el emperador Maximiliano.
Gran cantidad de gente se fue a las minas de Westfalia, a Francia y a America. En los Estados Unidos se empleaban en las minas, en las fabricas y en los altos hornos. Tambien hubo una buena cantidad de personas que se fueron hacia Argentina, ya que allf comenzaba la polftica de la inmigra-cion. Los primeros eslovenos llegaron como colonos a Entre Rfos y a Formosa. Muy pocos alcanzaron su meta: regresar a la patria con lo ganado para pagar las deudas. Si lo lograban muchas veces volvfan a emprender el viaje para poder seguir subsistiendo. Muchos fallecieron en estas condiciones duras. Las mujeres emigraban a Egipto, donde se empleaban como nineras (amamantaban).
La mayor cantidad de los que emigraban provenfa del Carso, de Dolenjska, de Notranjska y de Prekmurje. Hasta el ano 1880 se habfan ido del pafs alrededor de 100.000 eslovenos.
DRAMSKI ORATORIJ O BARAGI
Uspeh prireditve je bil izreden. Naj slede navedbe hib. Dvojnost Baragovega lika se ni posrečila. Zbor v dvorani je bil preglasen. Oder je dovolj širok, da bi se tehnično osebje skrilo za zaveso in ne bi bilo videti znakov, ki jih je nekdo dajal, še manj pa bi smel od tam puhati dim čez oder. Vse drugo je bilo na prav visoki stopnji. Delo režiserja Jeločnika zasluži vso pohvalo. Lahko bi naštevali vseh 13 prizorov in bi bili v zadregi, kateremu dati prednost. Gotovo nihče ne bi mogel opremiti oratorij z bolj primerno glasbo kot glasbeni vodja Osana in pevski kvartet Finkovih. Scena Hotimira Gorazda je presenetila. Igralci so bili vsi brez izjeme dobri. Jerebič v vlogi umirajočega Barage, Friderik Godec v vlogi dečka Barage mora biti rojen za igralca. Pavla Maček žal preveč redko nastopa. Glavno vlogo je imel g. Willenpart, Jeločnik je igral vlogo dobrega Baumgartna, Vombergar je bil pač nenadomestljiv. Češarek je ustvaril svoj že tretji karakterni lik, Markež je bil iskren, Nose je izražal dostojanstvo. Prvenstvo zasluži gdč. Zajčeva, Kastrevc je bil v ospredju, Majcenova angel varuh kot mora biti.
Primerno je bilo, da je razlagalčevo besedilo bral duhovnik, Lado Lenček CM. Dvorana s 550 sedeži je bila polna. „Eno samo je potrebno" je bil višek letošnje igralske sezone.
MM
SPOROČAMO
Goričanom, Primorcem, Tržačanom in Beneškim Slovencem, da bo prihodnji teden izšla slovenska revija Slovenska beseda v dvojni številki, posvečena njihovim krajem. Objavljena bo tudi Gregorčičeva Soči v slovenskem jeziku in španskem prevodu, pa tudi zemljevid Trsta, Istre in Goriške.
Slovenska beseda, San Martin
DVA SLOVENCA
na eksepediciji na Mont Blanc Patagonije - sv. Valentin. Z bariloško ekspedicijo sta odrinila Dinko Bertoncelj in Tonček Pangerc. Koledar- Zbornik Svobodne Slovenije bo priobčil Pangercev dnevnik odprave.
Svobodna Slovenija, št. 42; 22. oktobra 1953
OSEBNE
Rojstva. Družino Gabrijele roj. Tomazin in Aleksandra Kastelica je razveselila hčerka Jana; družino Mirjam roj. Mehle in Tonija Javorška pa sinček Tomaž.
Srečnima družinama naše čestitke!
Blažena mati...
Nad. s 1. str.
Slovesnosti beatifikacije so se poleg številnih vernikov udeležili tudi mnogi visoki predstavniki različnih držav, med drugim albanski predsednik Alfred Moi-siu in premier Fatos Nano (mati Terezija je bila Albanka, rojena v Makedoniji), makedonski predsednik Boris Trajkovski, kosovski predsednik Ibrahim Rugova, francoski premier Jean Pierre Raffarin in žena predsednika Jacquesa Chiraca, žena poljskega predsednika Aleksandra Kvvas-nievskega, žena madžarskega predsednika Feren-za Madla in ministri mnogih držav, med njimi indijski minister za pravosodje.
Praznovanja ob beatifikaciji potekajo tudi v Indiji, kjer je Mati Terezija delovala do svoje smrti leta 1997. Bila je velika prijate-lica slovenskega misijonarja Cukaleta. Katoliška nad-
škofija v New Delhiju je pripravila poseben program, saj želijo med ljudmi razširiti sporočilo albanske sestre in spodbuditi zavzemanje za uboge in najbolj pomoči potrebne. Teden teh slovesnosti se je začel v petek s simpozijem o življenju in filozofiji Matere Terezije. V nedeljo so po slovesni sveti maši v vseh cerkvah pripravili Priti Bhoj Samaroh- kosilo prijateljstva, med katerim so razdelili hrano več kot 50 tisoč revnim v 51 -ih cerkvenih središčih. Znano ulico Wellington Crescent pa so preimenovali v Ulico Matere Terezije. V teh dneh bodo na več krajih tudi brezplačni zdravstveni pregledi, odprti bodo centri za darovanje krvi. Dejavnosti bodo sklenili 26. oktobra z medversko molitvijo, pri kateri bo prisotnih najmanj deset različnih verstev in Čerkva. Pri današnji slavljenki- blaženi Materi Tereziji so se ustavili tudi na misijonski proslavi pri sv. Jakobu v Ljubljani.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia LJnida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administraciori: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debel jakcnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Pavlina Dobovšek, Božidar Fink, Metka Mizerit, Veronika Godec, Vinko Rode, Jana Strgar, družina Pipan, Stane Snoj, M. Čeč.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
S-S ^
b » š (3 E?<7 <
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska«" bariloche.com. ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, S.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Dogovor o radiu na Koroškem
Udeleženci pogajanj med predstavniki slovenske manjšine in avstrijsko državno radiotelevizijo ORF o celodnevnem slovenskem radijskem programu, ki so potekala na Dunaju, so dosegli dogovor o celodnevnem radijskem programu v slovenščini na avstrijskem Koroškem.
Sporazum o dogovoru naj bi podpisali do konca oktobra, program v slovenščini pa naj bi zopet stekel 1. februarja prihodnje leto.
//
Sadim	drevo	med	korenin
48. SLOVENSKI DAN
//
in
36. obletnica Slovenske Pristave
nedeljo, 26. oktobra na Slovenski Pristavi v Castelarju
ob
ob
ob
ob
V
11.15: dviganje zastav
11.30: zahvalna sv. maša. Daruje delegat prelat dr. Jure Rode. Poje zbor pod vodstvom Anke Savelli Gaser 13.00: kosilo
17.00 kulturni program: „Žegnanje na vasi" v besedi pesmi in plesih. Sodeluje zbor, folklorne skupine in igralci. Besedilo in režija Dominik Oblak. Scenski prostor: Andrej Golob.
Po programu prosta zabava.
Pridi in naužij se slovenske zavesti in naših izročil!
Prijave za kosilo: Helena Dolinšek (4629-4879), lanez Jelenc (4696-1434) in Frenk Klemenčič (4489-1296).
Splavarji na Dravi
Letošnja sezona turističnega splavarjenja na Dravi, ki bo sicer trajala predvidoma do srede novembra, je bila za Dravske splavarje Šarman uspešna. Franjo Šarman iz Javnika v občini Podvelka, ki je z obujanjem splavarske tradicije začel leta 1997, je povedal, da bodo letos skupno prepeljali okoli 150 splavov, kar pomeni, da bodo flosarske pustolovščine delili z okoli 7000 turisti. Vse več je med njimi turistov iz Avstrije, Nemčije in Italije, je povedal Šarman in dodal, da bodo v prihodnje poskušali to zanimivo naravno in kulturno dediščino deliti s še več ljudmi, tudi šolarji.
Splavarjenje na Dravi ima večstoletno tradicijo. Neprehodnost Dravske doline je narekovala organiziranje prevoza po reki, ki je s
svojo vodnatostjo in globino služila predvsem za prevažanje lesa. Na začetku druge svetovne vojne pa je, tudi zaradi gradnje hidroelektrarn na Dravi, splavarska ali flosarska tradicija zamrla.
V zadnjih letih pa so nekateri Korošci to tradicijo začeli obujati v turistične namene in tudi zaradi želje po ohranjanju zanimive dediščine.
Obiskovalci Koroške lahko življenje splavarjev na Dravi spoznajo na dveh lokacijah. Pod zaščitno znamko Dravski splavarji Šarman jih ponujajo v Javniku v občini Podvelka, Koroški splavarji pa za flosarske dogodivščine poskrbijo na Gortini pri Dravogradu.
Slovenska kulturna akcija Predavanje
Martin Sušnik Srečanje z umetnostjo — iz estetike v antropologijo
in razstava grafikov, ki so sodelovali pri natečaju SKA za naslovnico Meddobja (Andrej Hrovat, Ivan Hrovat, Erika Indihar, Irena Žužek, Veronika Žurga)
V soboto, 25. oktobra, ob 20h v mali dvorani Slovenske hiše
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
22. oktobra 2003
t EURO 235,62SIT 1 U$S dolar 202,08SIT
OBVESTILA
SOBOTA, 25. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
Pri SKA predva Martin Sušnik - Stečanje z umetnostjo, in razstava grafikov
NEDELJA, 26. oktobra:
SLOVENSKI DAN in obletnica na Slovenski pristavi v Castelarju.
SOBOTA, 8. novembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. novembra:
Zvezni mladinski dan v Našem domu v San Justo. ČETRTEK, 13. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena ima svoj občni zbor v Slovenski hiši ob 15. Nato ob 16.30 sestanek in razgovor s Tonetom Mizeritom na temo „Kam gre Argentina?". Sobota, 15. novembra:
Zaključna prireditev na Srednješolskem tečaju RMB v Slovenski hiši.
V prodaji je
podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah;
2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske
umetnice;
3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
4. dobitek: broširan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
5. dobitek: naročnina Svobodne Slovenije za eno
leto;
6. in 7. dobitek: na izbiro tri knjige iz založbe
Zedinjene Slovenije;
8. do 10. dobitek: na izbiro ena knjiga iz založbe Zedinjene Slovenije.
Poravnajte dolgove in kupite knjige na
SLOVENSKEM DNEVU
Ob priložnosti Slovenskega dne na Pristavi bo Zedinjena Slovenija imela svojo stojnico. Tam boste lahko poravnali zaostalo naročnino za naš list, plačali društveno članarino, nabavili lepe in zanimive nalepke ali pa kupili razne knjige iz naše založbe, med njimi Zgodovinski zbornik.
Izrabite to priložnost!
Otroška počitniška kolonija
Zedinjena Slovenija sporoča, da bo ponovno organiziralo šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Datum je predviden od nedelje 4. do sobote 17. januarja 2004. Kolonijo bo tudi letos vodil prof. Karel Groznik s sodelavci.
Ceno, kakor tudi druge podrobnosti, bomo objavili v prihodnjih številkah. Starše vabimo, naj že sedaj predvidevajo, da bi vpisali svoje otroke v to lepo dejavnost. Število udeležencev bo omejeno.
Društvo Zedinjena Slovenija
51. SKUPNI MLADINSKI DAN
v nedeljo 9. novembra v Našem domu v San Justu