NY Amerik anski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 68. JOLIET, ILLINOIS. 23. JULIJA 1915 LETNIK XXIY, ivstro-Nemci obstreljujejo ruske utrdbe pred Varšavo. NOVA NOTA NEMČIJI. Nemški predlogi odklonjeni v kratkem, a prijaznem odgovoru. Velikanska bitka se vrši, in njen izid zapečati usodo glavnega mesta poljskega. Nemški cesar se že pripravlja za zmagoslavni vhod v Varšavo. Rusom primanjkuje streliva in topov. Z zapadnega bojišča poročajo uspehe Francozi in Nemci. London, 20. jul., 3 zj. - Petrograj-b 1 poro£evavec listu "Morning Post" pojavlja: "Novica se razširja tukaj, stf.Je c®Sar Viljem brzojavil svoji se-RusijgrSki k!"alj'ici' češ, da 'je oslabil secev° ^ na?manj šest prihodnjih mena '"Z3 Prav'kar na tem, udariti ton, ' fronti tak°- da se vsa Ev-Pa Pretrese'." AH se Varšava obdrži? ^London, 19. jul. _ Ali se Varšava nes'n °bdrŽati? To vprašanje je daven^'5*11 jezikih. Odkar sta maršal Ven Manfenburg na severu in maršal fronte Cn^en "a °Sro,Tlne b°j" Angie:,_ price'a svojo ofenzivo, si na knez Xik"1 ?fedb£ujejo, da ima veliki vrinit' 0 aj ^"'kolajevič, vrhovni po- rus e vojske, pred sabo naj- "a'ogo izza pričetka evropske težjo vojne • --------- ----JV I bonskih" kritiki nekaterih lon- njeg0v cas°pisov so mnenja, da je P0pre.nal°ga skoro neizvedljiva. )~naihu°--l5i,i P°'ni zauPa"ja, da se re misliti, in da bodo Rusi pritegnili svoje najboljše čete iz Petrograda in Moskve. Kakor kritiki zagotavljajo, je bila carska telesna straža dosedaj zadržana." Guvernerjev ukaz. Dunaj, 20. jul. (Čez" London.) — "Fremdenblatt" objavlja sledeči, na civilno prebivavstvo naslovljeni ukaz guvernerja lublinskega, ki so ga našli pri nekem ruskem ujetniku: "Na povelje vrhovnega poveljnika vojske opozarjam prebivavce pokrajine lublinske na to, da se ima v prihodnje za slučaj umikanja naših čet mo blinu, ki je bilo začasno zaustavljeno, zopet razvija s polnim zamahom. Rusi morajo bojevati obrambno bitko za posest Varšave, ali opustiti vse ško prebivavstvo pridružiti armadam. Poljsko. Nemci bi brez dvoma rajši' bitko, zato bodo Rusi po mnenju mnogih- vojaških opazovavcev prejkone poskušali, da se popolnoma umaknejo s svojimi armadami nedotaknjenimi. Ultimatum Rumuniji? London, 19. jul. — Avstro-nemški ultimatum Rumuniji se pripravlja, kakor poroča moskovsko "Ruskoje Slovo" po semkaj dospeli brzojavki. Rečeno je nadalje, da se velika krdela nemških čet zbirajo ob rumunski meji v okrepitev ultimatuma, ki bo baje zahteval neovirani prevoz vojnega streliva v Turčijo. Pogajanja med Turčijo in Bolgarijo. Berlin, čez London, 19. jul. — Poga- ■— (Podp.) Sterligov, guverner." Ostrolenka zavzeta. Berlin, 20. jul. — Veliki glavni stan naznanja danes, da so Nemci zavzeli Ostrolenko ob Narewu, 60 milj severno od Varšave. Na jugu se Rusi umikajo. Dnevno naznanilo se glasi: "V Kurlandiji so bili Rusi odbiti pri Grossschmardenu, vzhodno od Tuku-ma, in pri Gruendorfu in Usingenu. Vzhodno od Kurszanov se sovražnik it tudi umika. "Na Poljskem, severno od Novogo-roda. ob Narewu. so nemške čete zavzele sovražne postojanke severno od stočišča Skrode in Pise. Nove domobranske čete. ki so prišle prvikrat; v ogenj, so se odlikovale prav posebno. Washington, D. C., 21. jul. — Novo ameriško noto glede "Lusitanije" je včeraj vlada odobrila. Po mnenju dobro poučenih osebnosti je bila celo že odposlana v Berlin, akoravno se ima v Združenih Državah objaviti šele čez več dni. To je najkrajša nota, ki jo je sestavil predsednik v sedanjem diplomatskem pogajanju z Nemčijo, in njena vsebina se omejuje na jedrnato, v prijaznih izrazih pisano obnovo prejšnjih zahtev in predlogov, ki puščajo nemški vladi možnost odprto, odgovoriti z novimi predlogi. Nemški predlogi odklonjeni. Predlogi zadnje nemške note, koli-/kor -o se nanašali,na skupne ukrenitbe od strani nemške in ameriške vlade v zaščito življenja in lastnine državljanov Združenih Držav na širokem morju in na ustanovitev prevoznih možnosti pod zvezdnatim praporom, se pa odklanjajo, ne da bi se obenem predlagal kak izhod. Uncle Sam zahteva slej ko prej, da mora vojskovanje i podmorskimi čolni- odgovarjati med narodnemu pravu. G. Wilson pa niti ne omenja, kaj misli ukreniti, če bo v vojnem pasu še kak Američan storil ■smrt. Italijani izgubili drugo bitko ob Soči. Povsod odbiti z ogromnimi izgubami, kakor pravi dunajsko uradno naznanilo. RIM PA POROČA NASPROTNO. Toliko je gotovo, da Italijani doslej ne morejo nikjer naprej. rava s cesarjem iti v mesto,[ ko bo zavzeto. poljsko glavno Z zapadnega bojišča. janja med Turčijo in Bolgarijo še niso; Severn0 od ustja reke Skwa smo do- 'jsim nemškim napadom na n ne posreči, predreti °nti Bzn ruske 1' •• kretanj'"06 pred Varšavo. Velikansko »aeiostjoPa' ki rtSen Odpor • fiopjSe ^ v]e napotilo angleške ča-ne8a n';e-t računai° z zavzetjem glav-So opustil* usko-Pol^ke- Pač še nf- zaključena. Turčija je voljna prepustiti nekaj ozemlja okrog Drenopolja, da dobi Bolgarija zaželeno železniško pot do morja, ali Turčija zahteva v se zdaj razvija s tako' povračilo ne le trpno nevtralnost, ka-ne da bi dosedaj zadelo ob kor dosedaj, marveč udeležbo v vojni, ali vsaj nekak pritisk proti turškim sovražnikom. na °eron Vsega upanja, toda kažejo 'mele~n.n!ne težave, pod katerimi so Sl£e armade trpeti. tlrid*set milj od Varšave. 0 zidnim "eniške - naznanilih so bile av§tro-pete> prodirajoče od Przas «>m if. lt;1,ndeset milj od" Varšave, do- nysza, ovo sreI.Ii-° jugu Von Mackensen-nii,j od i-l* "a gotovih točkah deset želez nice Lublin-Cholm. i. General c od 1 VOn B«e!ow, ki je bil na nava'u n?e,r-ala von Klucka Prodir v prvem sedaj poveljuje eniu krilu nemške arma- ■tVoni Pr0ti Pod vod" va v toliki množini, ka- ?r Sa še jjj — ------------ — 1 P ni vojni. nikjer skupaj v sedaj- ški polki so naskočil V°n Eichhr,Bue'ovvi desni >e general tUska trdni/"' kl Ba zadržuje velika Jdv« Osovjec. Ali se P, ^ ^usi spustijo v boj? aSSr. Podjetjih. Po lornovi desni jc gene-v , ^igar ime se pojavlja ^zetju pr^ Vel'kih Sk'm 'lapfulfZa Pritiska sedaj z nem I Avstro-Nemci zavzeli Radom. Dunaj, 20. jul. (Čez London.) — Radom, glavno mesto pokrajine istega imena, ležeče 57 milj južno od Varšave sta zavzela nemška zaveznika, kakor uradno naznanjajo tukaj nocoj. Generalni štab poroča o tem: "Med Vislo in Bugom so zvezne armade na zasledovanju poraženega sovražnika včeraj prekoračile ozemlje nedavnih bojev in pomnožile število ujetnikov za 50 častnikov in 3,500 mož. "Blizu Sokala smo ujeli 3,000 Rusov. "Zapadno od Visle sta nemška zaveznika strla sovražnikov odpor. Ob Ilžanki se je pred avstrijskimi vrstami izjalovil vsak protinapad. Sedmogra-kraj Kostrzyn. Naše čete so danes zasedle Radom. "Na fronti med Bukovino in Besa-rabijo je bila neka ruska brigada napadena in razkropljena." speli do Narewa. 'Glavne utrdbe pri Ostrolenki na se-verozapadnem bregu reke so naše čete zavzele. "Južno od Visle so naše čete prodrle v sovražne glavne postojanke pri Blo-nju in Grojecu. (Blonje leži 17 milj zapadno in Gnpjec 27 milj južno od Varšave.) "Rusi so izgubili 560 mož in ni puški. Pariz. 19. jul. — Zopeten dvoboj xiaku je bil danes glavni dogodek v vojskovanju med Francozi in Neme;. Kakor naznanja uradno vojno poročilo nocoj, je eno nemških zrakoplovnic med razgledovanjem okrog Soissonsa napadel drzen francoski zrakoplovec, ki je v popolnem poletu prišel v ugoden položaj in s svojo strojno puško tako obstrelil nemško zrakoplovnico, da je treščila ob zemljo, nakar jo je francosko topništvo popolnoma razdejalo. Angleške izgube v. Dardanelah. Lom! 1, ~y> jul. -- Skupna izguba 9 • j ekspedicijske bojne moči v Dardane-* -i-T-ili ilncrlai na umrirčeiiih. r Velika bitka za Varšavo. ^a i; sarew in nje- in R ,)al» oh 1 Ura je slavn'li rekah Rawka \,dl na JUŽnf !1,er°n,a "tirno, in zato ^vzhodj _trani Varšave, toda se-Prodiranje proti l^u- Odločilna bitka. Berlin, 20. jul. (Brezžično v Say-ville.) — Agentura za prekmorske novice je danes brezžičnim potom odposlala sledeče naznanilo za objavo v inozemstvu: "Vojaški kritiki vseh časopisov kažejo soglasno 11a to, da je med Vislo in Bugom besneča bitka odločilnega pomena. Prepričani so, da bo ruski odp6r najtrdovratnej.ši, kar se jih 1110- London, 21. jul. — Več velikih bitk, kojih izid zapečati usodo Varšave, nirti po utopu. Utonili so trije moški i" f'vc dekleti vpričo tisočerih gle-davcev. Mnoge ženske so omedlele, med njimi mhti ene potopljenih deklet. Velemesarji se pritožujejo. Washington, D. C., 15. jul. — Ameriški veleklavci iso se danes obrnili na državni urad z zahtevo, napotiti angleško vlado, da v prihodnje ne bo več nadlegovala v nevtralne luke namenjenih izvozov mesovine in da plača za meso, odvedeno pred angleško zaplenjevalno sodišče, v skupni vrednosti 14 milijonov dolarjev. Proti angleški vladi so veleklavci podali obtožbo, da je trgovino z živežem med Združenimi Državami in nevtralnimi deželami popolnoma zaustavila. Strašna povodenj na Kitajskem. Washington, D. C., 20. jul. — Strašna povodenj, ki je pred kratkim opu--tošila tri kitajske pokrajini, je zahtevala od 80,000 do 100,000 človeških žrtev, kakor naznanja kabelogram na državni department od generalnega konzula Cheshire v Kantonu. Poleg omenjenega števila utopljencev je prejkone enako število oseb brez strehe in živeža. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno. Najnižje cene: 5 kron pošljemo za...... 10 « 25 50 100 500 1000 .85 1.60 4.00 8.00 15.90 79.50 159.00 Pri teh cenah je poštnina že vnču-nana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti * stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC. Joliet, Illinois. Joliet, 111, 21. ju!. — Čč. sestre jo-lietskega samostana sv. Frančiška, ki poučujejo tudi otroke naše župnijske šole sv. Jožefa, se pripravljajo na proslavo zlatega jubileja omenjenega samostana, ki je bil ustanovljen leta 1865. Proslava zlatega jubileja se bo vršila v dneh 2., 3., 4. in S. avgusta. Kakih 350 redovnic iz vseh delov Združenih Držav se udeleži te proslave, in večinoma so dospele v Joliet že te dni, da se udeležijo skupne molitve in posta, • ki se prične jutri (četrtek) in bo trajal osem dni. Načrti za štiridnevno proslavo zlatega jubileja kažejo, da bo ta proslava največja v zgodovini samostana. Na tisoče zunanjih posetnic se pričakuje tiste dni v Jolietu. Prvi dan proslave bo imenqyan "Homecoming of Sisters Day", to bo v ponedeljek 2. avgusta: dopoldne bo Rt. Rev. E. M. Dunne, D. D., škof iz Peo-rije, služil slovesno pontifikalno sv. mašo, med katero bo imel pridigo Very Rev. P. Mathew Sčhmitz, O. F. M. Drugi dan, v torek 3. avgusta bo "Franciscan Memorial Day", in starši in bližnji sorodniki čč. sester se bodo udeležili slovesne velike maše dopoludne, ki jo bo služil Rt. Rev. J. M. Koudelka, D. D., škof v Superioru, in tudi pridigo bo imel ta slavnoznani prvi češki škof v Ameriki. Tretji dan, v sredo 4. avgusta bo "Joliet Day", namenjen predvsem jolietskim prijateljem in prijateljicam samostana, da se udeleže njegove slavnosti; tega dne bo služil veliko sv. mašo Rt. Rev. P. P. Rhode, D. D., pomožni škof iz Chicaga, nedavno imenovan za škofa v Green Bay, Wis., ki je prvi poljski ,škof v Ameriki, in pridigo bo imel Very Rev. A. J. Thiele, V. G. Četrti d a n, v četrtek 5. avgusta, sklepčni dan proslave, bode namenjen za bivše učenke samostanske; tega dne bo služil veliko sv. mašo Rt, Rev. P. J. Muldoon, škof iz Rockforda. .Čč. sestre samostana sv. Frančiška imajo v oskrbi tri jolietske župnijske šole, namreč nemško kat. šolo sv. Janeza Krstnika, slovensko župnijsko šolo »sv. Jožefa in poljsko župnijsko šolo Sv. Križa. reč: društvo sv. Veronike, društvo sv. Petra in Pavla, društvo sv. Jurija, društvo Triglav. Vsem prisrčna hvala! Tudi se zahvalim ženskemu društvu sv. Veronike, ki so ravno ta dan imele sejo in so tako dobre bile, da so nas obiskale in nam toliko dela dale, da nam je kar voda tekla po obrazu. Prisrčna hvala tudi našemu dobremu fa-ranu Jožefu Cvitkovič, kot katoliškemu očetu 6 otrok, ki nam je podani tako imenovano šunko. Hvala prisrčna tudi naši dobri faranki in obenem materi 5 čvrstih mladeničev Ani Šaj-nič, ki nam je v ta namen podarila prav okusen kruh, tako da smo lažje prišli do večjega dobička. Hvala prisrčna vsem, ki so nas ta dan obiskali, kajti kateri nas je obiskal, je vsaki veliko svoto potrošil, ker je bila kakor nalašč za nas velika vročina, da so bila zmeraj grla suha in jih je bilo zmeraj treba namočiti, tako da smo imeli zmeraj dela. Me dekleta smo prodajale jestvine, in dečki pa pijače. Najraje pa smo videle, ko nam je cel tolar pal, da nesmo rabile davati drobiža nazaj, zakaj to nas je malo zadržalo, ko smo morale drobiž davati, ker ne bi rade sebe ni drugega oškodovale. Za sedaj pa končam in Vas, g. ur., lepo prosim, da potrpite malo z me noj in želim, da bi prišel na dan ta moj dopis. Brala sem enkrat, da ima te nenasiten koš: nikar ne, da bi romal v njega, ker si tako prizadevam težko. Pozdrav na vse slovenske o-troke v Ameriki. Tebi pa, katoliški list Amerikanski Slovenec, veliko dobrih naročnikov. Marija Majerle, 12 let staro dekle. zakopani v krasno izpeljanih zakopih. veseli, ker kaže, da jim ljudstvo popol-Večer se dela, ko skočim s konja, ki noma zaupa. PISMO Z BOJIŠČA. (Napisal vojni kurat J. Haffner.) * — "Labor Day". Kontest za kraljico Delavskega dne se prične 1. avgusta. Tako je včeraj naznanil Fred J. Murphy, predsednik "Central Trades and Labor council-a". Prvi ponedeljek v septembru bo Delavski dan. Dopoludne bo velika pocestna parada, po-poludne pa piknik v Dellwood parku. — "The Woodruff Inn" se bo imenoval novi hotel jolietski, ki ga grade tik zveznega kolodvora (Union station), na jugozapadnem voglu Jefferson in Scott streetov. Novi hotel je že pod streho. Sedaj izvršujejo notranja dela. Otvorjen bo dne 1. okt. t. 1. Na ta hotel bo Joliet lahko ponosen. 2e pogled na velikansko stavbo, zgrajeno v francosko-švicarskem slogu, je naravnost očarljiv. — Vojne naročbe. M. M. Brown, jolietski manager za chicaško R. W. Hunt Co., je te dni izjavil: "Business cvete. Naši jolietski delavci so imeli J vsepolno dela zadnji teden ali dva, da izdelajo veliko množino železniškega materiala za rusko vlado. Ta material ee zdaj izdeluje v jolietski tovarni Illinois Steel-kompanije>" Deerbrook, Wis., 19. jul. — Ko Vam pošiljam naročnino $2.00 za Ani. SI., Vas prosim, da natisnete ta dopisek, Najprvp pozdravljam svoje znance in prijatelje v Jolietu. Vsem rojakom dam vedeti, da je Wisconsin najlepša in najzdravejša država. Vse lepo obhodi tukaj; jabolka in hruške tukaj niso, ali druga letina obrodi tu. najlepše. In Judi farmarji dobijo dosti denarja od krav, nekateri mesec ostane od 75 ili čez Sočo na obvezovališče. Črešnje dajejo vojakom kolikor mogoče po ceni, ali jih delijo zastonj, ravno tako so jim tudi drugače, v vsakem ozfrit na uslugo. Bog živi vrle vojake, naše branitelje! Iz mesta je sicer odpotovalo zelo mnogo družin, vendar se to pri življenju v mestu skoro prav nič ne pozna. Ljudje prihajajo v mesto kot po navadi in prodajajo tukaj črešnje, zelenjavo ter druge pridelke, ravnotako se vse to kupuje kot drugače. Od Šeste ure do devete, desete so vse ulice polne okoličanov, dasi nedaleč od Gorice grme topovi. Naše ljudstvo živi v zavesti, da Lah ne prodre nikdar do Gorice, zato mir in hladnokrvnost v njegovem vedenju. Vojaki in častniki sami izjavljajo, da jim je to nekaj čisto novega, nikjer niso vdobili v tako neposredni bližini bojne črte po mestih toliko prometa in toliko hladnokrvnosti med ljudmi in tako normalnega življenja kot v Gorici. To jih To je okop ruskega strelskega jarka. In tam, kjer je v okopu mala vrzel, vidiš črno-rjavo figuro; globoko vpog-njena leze preko travnika, za varnim gričkom se vzravna in izgine. To je sovražnik, Rus. Eenega vidiš — na desettisoče jih leži skritih v jarkih. Sedaj pa naštej 500 korakov bližje proti nam. Tam vidiš nekaj svetlega, vle če se kakor dolga niz biserov. To so avstrijski jarki z jamami, votlinami, kolibami iz dračja, v katere gledamo od zadaj. Povsod se svetlika solnce, povsod se blišči v višnjevkastih barvah; večen sem in tja, neprestano vrvenje in gibanje'. To so tisoči naših, ki kopljejo jame ali pa istoje pri strelnih luknjah, to so Tvoji dobri, izborni Štaj erci. Danes lahko nekoliko počivajo, kajti Rusi so s svojimi razbitimi glavami postali nekoliko skromnejši; zarili so se v zemljo in dajo mir. Tvoji pa imajo za seboj štiri težke dni in noči. Kakor silen, težak val je navalil sovražnik, v dvanajstih ali pa v štirinajstih vrstah. Komaj so padle prve vrste, so stopale na njihovo mesto druge, vsak odbit napad je rodil nov naval, štiri dni in štiri noči brez presledka, — manj močna srca, kakor bijejo pod rebri Tvojih Štajercev in Korošcev, bi bila obupala pred tako hrumečo premočjo,—Tvoji se niso umaknili; stali so za rod in dom kakor jekleno zidovje in peti dan so zmagali! Sedaj pa jim pravijo "železni kor". Nas veseli to priznanje, ker vemo, da je v "železnem koru" danes večina slovenskih vojakov. Ganghofer sicer tega ne ve, ampak to nič ne de. Vse staro pride v čast. Topinamburo so upeljali v Evropo v času tridesetletne vojske in so jo uživali, dokler je ni izrinil krompir. Od tedaj je topinambura le bolj hrana živini. Sedaj opozarjajo nemški listi, da bi bilo bolje vrniti se k starini kulturnim rastlinam, kakor izmišljevati si nova neizkušena živila, kakor moko iz slame in drugo. Gomolji topinambure imajo 15 odstotkov sladkorja in 3 od-totke beljakovine, se uporabijo tudi za špirit. Listje in deblo so dobra krma živini. Topinambura ni sitna za zemljo in ostane lahko čez zimo v prsti. Če ne za živilo, bi jo vsaj sadili za špirit, ki bo tudi drugo leto še silno drag. Kislega zelja je bilo v mirnih časih v Ljubljani precejšen lonec za groš, zdaj ga je za groš komaj za pest. Na Dunaju je kislo zelje po 60—64 vin. Dunajčani se pritožujejo čez visoko ceno. Pravijo, da je stalo kislo zelje pred vojsko 100 kil 12 K, po začetku vojske je narastlo na 24 vin. kilo. Zeljarji so nakupili zelje po stari ceni, kako da ga prodajajo tako drago? — Ako tožijo na Dunaju, kaj naj začnemo tu, kjer je zelje doma? — Za eno družino je treba po malem za 60 vin. zelja, kakor je zdaj drago, kje je še zabela in drugo? Posušene kuhinjske odpadke bodo pobirali po Dunaju šolski otroci, spravljala jih bo dunajska občina in jih bo prodajala živinorejcem. Čisti izkupiček pride v prid fondu za nabavo umetnih udov invalidom. CHARLES D. DIBELlf ADVOKAT—LAWYER 8 Soba 503 Woodruff Bldg . J°'iet s --:CHICAGO PHONE 245:-—— Kadar imate kaj opravite s sodnijo obrnite se k meni. Govorimo slovenski jezik. Kolektnjem in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri M, J. TERDICL1106 ClicapSt pUlIlllUllillllllllllillHHIIIHI | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: | 9—12 a. m. 1—5 and 7-8 P-H Ob nedeljah od 10. do 12. I Dr. S.Gasparovicl Dentist :: Zobozdravnik | Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. P Na želodcu bolni — Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite Severa's Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilneiin tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreDu-ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jete • Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rao zelo koristno. Cena 75 centov. Vojna in živali. Neznanski ropot in grom modernega orožja ni preporodi! in preplašil le ljudi v krajih, kjer vrvi metež bitk, preplašila se je tudi žival. Stanovniki mirnih gozdov beže zdoma, ki odmeva peklenskega ropotanja,. jeleni in srne divjajo, ne glede in ne vede kam, medvedi in volki se prikažejo v krajih, kjer so bili še neznani. O ptičih pripovedujejo tudi, da se umikajo grmenju topov in da so se ognili pri selitvi na jug vseh krajev, ki so prizorišče bojev. Pravijo pa tudi, da so izginili iz mirnih krajev orli, jastrebi in vrane, da letajo na polja smrti. Volkovi se bližajo dostikrat vojakom. Listi prinašajo poročilo, kako so rešili galebi angleško ladjo pred zasledujočim torpedom: Galebi so spremljali ladjo, ker so dobivali od mornarjev ostanke jedi. Okoli prve ure popoldne so posedali ptiči mirno po ladji. Neki dan zapazi mornar, kako nemirno obletavajo ptiči nekaj na morju, in to v času, ko so imeli navadno svoj popoldanski počitek. Stvar, ki je zbudila radovednost ptičev, je bil periskop podmorskega čolna; ladja je podvojila svojo hitrost in se rešila. Tako so plačali ptiči svoje kosilo. Ko beži velika divjačina iz gozdov, frfota in se skriva med grmovjem, se zajec pritisne plaho k tlom dosti manjše divjačine so povozili topovi, marsikaj so postrelili vojaki. Veliki lovi bodo za več let uničeni. Pa kaj to! Iz več krajev na Nemškem poročajo o škodi, katero dela na polju pribegla divjačina. Ker je lov prepovedan, se je pomnožila divjačina v vzhodni Pruski in v delu Alzaškega. V gozdih zgornje Pfalze so se raz- Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERA'S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 35 centov. Čitajte, kaj nam je pred kratkim pisala ga. Mart. Pagaf. « Moquah, Wis.: "Zahvaljujeta se Vam za Severov Življenj Balzam. Trpela sem na želoo ca, ter sem bila zelo slabotn ter nisem imela nobene slast. Porabila sem eno steklenih Severovega Življenskega »» zama ter so vse te nepril'« Izginile. Prosim objavite mo? pismo v časopisih v korist vsi tistih, ki enako trpijo." Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. morete dobiti v vaši okoliščini, Zahtevajte Severove. naročite jih od nas. Ako jib ne Cedar Rapids, Iowa V ! College of Saint Thoifl^ SAINT PAUL, MINNESOTA pod kontrolo in vodstvom nadZkofa Irelanda. CATHOLIC MILITARY COLLEGE Collegiate Commercial Academic preparatory Zdrava duševna in telesna vzgoja. Sedemsto štirideset dijakov iz štiriindvajsetih držav je biio tu Za nadaljna pojasnila in katalog pižite na Very Rev. 11. MOYNIIIAN, J). D. President Ln.ko Iz malega raste ve' Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti starost, začnite hraniti v mladosti. ,Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% i ,ebno»lip na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali os ^ ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Nasa | nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Natio»al Bank nlS JOLIET, .LUN** MM b t( S P n di k, tu Vi A 2. v< k, lj J< S p Šf H u B je imel voz, na katerem so se ,no "deli sledovi granate, ki je de-'°ma zadela voz,—Dne 8. jun. so pre-e Ja'' 100 ranjencev v bolnišnico v fovih zavodih v Št. Vidu. __^ .. Pani in občinski svetovalci so do;-ni °d črnovojniškega pregle-anja, če bivajo sedaj v svoji občini, čin T ^ Vdja Za druge odbornike obda ^ 6Sa odbora> katere veže dolžnost, k pregledovanju. Istotako raJo tudi občinski tajniki k pregle-uv'anju. neT °dllkovanje. Podpolkovnik zbor-Bl®a generalnega štaba Milan vitez nveis Trsteniški je bil odlikovan z lrn križcem 2. vrste. Ca^".Za vojnega kurata je bil vpokli-ne c- g- dr. Izidor Cankar iz Ljublja- siij. itJUsk®ga vjetništva so se-ogla- i »jviiuoiv a. au ov,- ugi« Andrej Kalan iz Vaš pri Medvo- K Koi,jar iz Smlednika, Fran- iz Sr>Urtelj S Poijšice- Matevž Brajec P* ixrab.n* ona. ni~krr°jaŠke odIike- Vojaški zasluž-nadn'ZeC- vrste z vojno dekoracijo: p0tfovr°Cnik 78. pp. Miroslav Petelin. 97 Najvišje priznanje stotnik lov h P Šeme in nadporočnik 20. višje aljona Gvidon Hayne. Naj-Pp. FeTcl aI"° prizna"je: stotnik 70. sip § ? P'eban, poročnik 3. pp. Jo-Šule Poročnik 27. topn. p. Franc 1. Vrst Srebrno hrabrostno svetinjo ski bat: -t0pničar pri 30.5 cm možnar-brn0 h' t'' 7 Manin Seničar. — Sre-desetnik 4r7°st"'6 svetijo 2- vrste: Pod--?r^Corv'-i. Pešpolka Rupert Roškar, ^Ctv 27' PP' Rihard Lončar, pra-novšek i fo1 ^ayer, kadet Julij Dr-Pp. pra' dcsetnik Franc Legat od 47. ja BožPOrščak Albert Krivic, četovod-pešec JC Gregor> desetnik Ziderič Iv., 97. pp Ica Josip, Savarin Franc od horjj-' , tabni narednik Avgust Mo-lovec 'GCet0V0dja Ivan Ribnikar, pod-od 7. i0vre?orc Alojzij in Pavšič Ivan četovod1- nadlovec Franc Dolinar, pranc ga. Andrej Grobner, podlovec kob p0, °ZeS'av, Anton Medved in Ja- riji, ki biva v Mateni na Igu. — Josip Janežič piše iz Atkarska v saratovski guberniji d. 8. aprila, svojemu stricu Janežu Janežič, ki biva v Škopačniku na Igu. — Iz ruskega ujetništva. Nek ujeti Ljubljančan piše iz Skobeleva: "...Tu je zdaj (10. svečana) že pomladno >50111 ce. Danes sem bolj živ in vesel, saj je moj prvi prosti izhod v mesto. Rad bi vedel, kako je doma... Tople tur-kestanske pozdrave ti pošilja tvoj Pavle." — "Ljuba moja mati! Prisrčen pozdrav ti pošiljam iz Rusije, kjer sem v ujetništvu. Zdrav sem, hvala Bogu." Mati g. Marija Zerlin, ki stanuje na Turjaškem trgu v Ljubljani, je z velikim veseljem sprejela sinovo poročilo. — Karel Franzot piše gospe Rezki Franzot, bivajoči v Šiški h. št. 66 s svojega popotovanja v rusko ujetništvo: ...Naznanjam, da sem v ruskem ujetništvu. Pozdravlja te tvoj Karel." — Franc Kolnik, vojak 27. dom. pešpolka piše prijatelju v Ljubljani: ".. .Naznanjam ti, da se nahajam v ruskem ujetništvu. Rusi so me ujeli 24. t. m. (24. sušca) dopoldne. Nahajam se v bolnici zaradi noge, ker sem oze-bel in me muči revmatizem." Pismo pisano v Rusiji dne 30. sušca, je prišlo te dni prijatelju v Ljubljani v roke. — Korporal Josip Hribar piše iz Blesa: - Poročil se je v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. deželni komisar dr. Ferdinand Tomažič z gospodično Vero Mulaček iz Ljubljane. - Umrli so v Ljubljani: Tomaž No-•ak, delavec-hiralec, 71 let. — Marjan Gruber, sin finančnega nadpaznika, 5 minut. — Josipina Globočnik, trgovčeva soproga. — Ilija Lupu, korporal 46. pešpolka. — Frančiška Škerjanec, hči železniškega uslužbenca, 17 let. — Fran Kovič, sin sodarskega mojstra, 8 tednov. — Anton Jelašič, politični o- umljenec, 45 let. Ivan Kroel, pešec 58. pešpolka. — Samoumor na Gradu. Na Gradu se je obesil interniranec Anton Jelašič. -b raga mi mama! ...Zdaj sem na po- ter častn. sluga Anton Zor- b'ost^a"i vojaki: Srebrno hra- tovodja TVetmi° i- vrste so dobili: če Sterle Am" Fra"c 27' pp" narednik P°2man a",' četovodje Laginja Fran, niki Arž ej' Skočir Anton, deset-detič Jo*" Clril- Jurjovič Matej, Ra-ko in g. P' Poddesetnika Mavrič Mir-^chmMt Le°Pold> infanterista Ham VSi 97 PD ' Alb'n in Lavrenčič Kar!, Avgust- grnadl°vec 7. bat. Mohorčič 2' vrste- rebl'"o hrabrostno svetinjo ^°dje Lesirudnik Golob Marti", čftto-k°b, Srel0J t Avgust, Leskovšek Ja-,re1' KrUc , van'^esetniki Kranjc Ka-'J,č Jakob- nac' K°vač Franc, Zem-J„ošt Karei'■tPoddesetniki Knez Fran, p 'tler Pran tomai Fran, Pele Fran, ;ran; inf, ' hodnik Josip in Zbil Mnak Ern" er'!ti: Kokot Jurij, Jev-Ti tin. Ro?' "ečnik Ivan, Kreze -t uč Pran .Peter> Sedminek Ivan. ri ele Ivan"V"',.od 87. pp. Četovodje jetnika 'p- J Josip' Saksida Josip, ran, vsi in Kvasna A_ .; Pp. r,- st ^oren Fran, vsi pri ,'Zander S ' Podčastnik Kuharic * n'k A,,',I)at:ulvodia Jakolič Fran, !erja»Čič A„d 7'- l0v- ''at. Podlovci: I-udo^uarej' Kodrič Ivan, Vrb-°n' Žibert a Patr- v°dJc Legisa An-Ci Ccšnovt,OJAZ 1,1 Zibret A»to«. ^der, JeT"' Anton. Jercan Alek-N AC , «", Kline Ivan, Mi-l-nid Pra,; l'letii Ivan, Semerl Fr„ r Zitek A; ,V,drih Ivan ter troben-£ad°enjičar ?reJ* Vsi pri 'ov- bat. fcnasto 1. P- Uranc Matija henče,i~»ci^,ri0: Bayčič Josip 'in ste. T, ^febrn: svetinja 1. vrste: Narednik em' četovodja Edvard e' Kor 'orU;ra hrabr- svetinja 2. vr- A«drej Obfak,0n PavU°' infan,C" lM°Pis"ico df5» )etn!ŠtVa se °S,asil ft , rj". Dol '-,ai>rila PO ruskem ko-,v kov»ika T"'1" Jancz Kavšek iz a ,J' ženi ',i9 • Pn,]e šniihelske. Piše l 9 se mu T b" ranje» »a levi roki, Ia"a d°bro celi ter upa i' Su«- 7'ienja. Biva v Mo-t-1 .v°jakom : a,!7 S'vadni Gospital. V'7a,,c Mod an,en v Karpatih. K svojemu očetu v rSU bllf« Ortneka, da se °dic isto na'J" - Ivan aznanJ» svoji materi Ma- tu v Rusijo. Rusi so me ujeli 24. marca ob osmi uri zjutraj in kriv nisem jaz, da sem ujet. Hudega mi ni nič, imamo se po navadi. Zdaj se še vozim po prostranih ruskih planjavah. Pisal bom več, ko pridem na svoje mesto." Pjsmo, pisano v Blesu dne 5. aprila, je prejela te dni mati g. Terezija Hribar, bivajoča v Konjušni ulici v Ljubljani. — Fran Por piše ženi Heleni, bivajoči v Šiški štev. 137. Pismo, pisano v Rusiji 5. aprila, je došlo te dni v Šiško. — Ivan Grajžar piše prijatelju v Ljubljano, da se nahaja živ in zdrav v ruskem ujetništvu. — Ivan Potrato piše iz Omska prijatelju v Ljubljano, da je v ruskem ujetništvu živ in zdrav. — Franc Ješe piše sestri Beti Ješe v Ljubljani: "...Sem ujet. Vesele velikonočne praznike ti vošči tvoj brat Franc." To pismo je pisal Fr. Ješe dne 3. aprila, a je prišlo v Ljubljano te dni. Kraj, od koder je voščil sestri vesele velikonočne praznike, ni označen, ker je Ješe še na potovanju preko širne Rusije. — Robert Szantner piše svojim, bivajočim v Ljubljani: "...sem ujet v Rusiji. Že 14 dni neprestano marširamo." Pismo, pisano na potovanju dne 5. aprila, so prejeli njegovi ljudje te dni. Jankovič Franc piše iz Čistopolja ženi Mariji, ki biva v Botanjevu hiš. št. 40 pri Polhovem gradcu: ".. .Tvoje pismo prejel. Jaz sem cel čas zdrav 111 upam, da se še vidimo. Zima je bila tukaj precej huda, pa zdaj je že bolje. Povej Jurmanovim, da je njih Martin živ in zdrav z menoj tukaj Slovencev nas je več tukaj." Pismo, pisano 3. sušca v Čistopolju, je prišlo ondan v Polhov gradeč. Mesto Čisto-polje leži v evropski Rusiji v kazanski guberniji na reki Kami, ki se" izliva v Volgo. — Četovodja Rudolf Marn piše iz Moskve, da je v ruskem ujetništvu v .stostolpi Moskvi, da pa ne ostane tam, ampak se pelje še naprej. "Ko pridem, kamor so nas namenili posla ti, ti bom že še pisal in poslal naslov. Purger je tudi ujet." Dopisnica, datirana dne 16. sušca v Moskvi, je hodila v Ljubljano mesec dni. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil tudi Alojzij Ulčar. Pisal je iz mesta Kurgana oče tu Antonu, ki biva v Lokah pri Zagorju, da se nahaja v ruskem ujetništvu.— Ljubljančan Albin Šifrer piše iz Suje: "Draga mati I ...sem, hvala Bogu, pri-lično zdrav. Jesti imamo dosti: mesa juhe, kaše, črnega kruha in čaja nam ne manjka, samo ruska kuhinja! . Vaš Albin." Pismo je bilo pisano Suji dne 25. sušca. — Dr. Ivan Perne piše iz Melekesa v evropski Rusiji: "...Tukaj tsmo se stalno nastanili. Zdaj sem zdrav popolnoma. Dobro se mi godi... Pozdrav vsem Vaš Ivan.' — Iz Balakova piše Fr. Tertinek: "Dragi starši! ...Vreme je. postalo malo boljše, do danes smo imeli povprečno 15 stopinj mraza. Če je tu kaj poldan, je v Ljubljani nekaj čez deveto uro dopoldne. Po mesto hodi mo prosti, brez posebnega nadzorstva. Zima bo trajala še skoro dva meseca Volga je še vedno pokrita čez in čez z ledom. Cel dan pijemo čaj brez vseli pritiklin. Opojne pijače so po vej Rusiji pod strogo kaznijo prepovedane. Nikjer se ne dobi ne kapljice vina, ne piva, ne ruma, z eno besedo nobene alkoholne pijače. Tu čakam poln hrepenenja po lepi naši deželi in Vas zopet videti po tako dolgi ločitvi. Z Bo gom." — Iz Čistopolja pošiljajo pozdrave: Jurij Homan, Franc Breskvar in Alojzij Orešnik. J. Homan je še pristavil, da pojde še naprej, A. Oreš nik pa, da je zdrav. — Mihael Vrečar piše iz Sarapula: ".. .Naznanjam Vam da sem ujet na Ruskem. Zdrav sem drugače, samo noga me boli. Ravno slabo sc mi ne godi. Jesti imamo dosti, dolgčas mi pa tudi ne preveč ker nas je več domačih skupaj." Pi smo, pisano v Sarapulu dne 1. sušca je bilo naslovljeno na sestro v Zalogu pod Ljubljano. — Iz Omska v Sibirij se je oglasil Jože Šipelj. ma iz ormoške okolice, stražmojster pri oddelku strojnih pušk 5. dragon-skega polka, piše svojemu bratu Ludo-viku s severnega bojišča naslednje pismo, v katerem pravi med drugim: O-menim tudi, da uživamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. . Nemški in mažarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci. — Umrl je v Gradcu samoborski sodnik dr. Rudolf pl. Horvat. nik velikovški in deželni poslanec Jožef Horner, star 77 let. — Imenovanja v mornarici. Pomorski praporščak v rezervi je postal Fr. Senekovič in Matija Blazina. Pomorski praporščak v pomorski brambi je postal kadet Anton Princ. — Nesreče. Josip Šajn iz Knežaka št. 34 se je peljal po državni cesti s kolesom. Izognil se je nekemu vozu, a med tem pripeljal vojaški avtomobil, ki ga je podrl. Šajn je težko poškodovan na glavi, obrazu in na nogah.— Brajkovič Ivan iz Trviža pri Pazinu je tolkel po dinamitni patroni, ki je raz-počila in mu odtrgala na vsaki roki nekaj prstov. — Primic Iv. iz Lipnice pri Ovšišah je šel po naboru 5. jun. domov. Podjetnik in posestnik Rok De-beljak iz Lipnice ga je tresel in vlekel za levo roko in mu jo je izpahnil. — Delavka Marija Jereb s Tržaške ceste Ljubljani je udarila siroto Viljema Kodela s ključem po levem očesu, ksr je baje pretepal njeno hčerko. — Do-linšek Franc, delavec pri Fr. Kunstler Litiji je potiskal desko v cirkularno zago. Deska je izpodletela na grči in potegnila roko pod ojstrino. Odrezala mu je desno roko čez dlan. Vse poškodovane iso prepeljali v deželno bolnišnico. - Pred izrednim sodiščem v Rudol-fovem (mesto porotnikov sodi 6 sodnikov) obsojena sta bila dne 22. maja tega leta Magdalena Papež iz trebanjskega okraja radi hudodelstva požiga na 3 leta težke ječe, dopolnjene z enim trdim ležiščem vsakega četrt leta; ter Dimitrij Gvozden, bivši rudar v Kočevju, radi hudodelstva motenja hišnega miru in uboja na 5 let težke ječe, dopolnjene vsako četrtletje z enim postom, ter radi prepovedane igre "barvanja" na 10 K globe; ako bi globe ne plačal, na 24 ur zapora. — Vlom v Semiču. Ponoči na 18. maja so neznani storilci vdrli v trgovino trgovca Ivan Zurc v Semiču in so ukradli blaga in tobaka v vrednosti 2018 kron. — Lonec vrele kave povzročil smrt. Dveletna hči posestnika Janeza Za-lepca iz Ihana št. 48 je 2. junija sedela na ognjišču, prevrnila je lpnec vrele kave, se poparila po nogah in životu ter je 4. jun. v bolnici umrla. — Glavni redni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze je zboroval v Ljubljani dne 2. maja ob veliki udeležbi zastopnikov Zvezinih skupin in pla-čilnič. Pred občnim zborom so bili zborovalci in zborovalke pri sv. maši v kapelici Alojzevišča. Med sv. mašo so prav lepo pele pevke, krščansko socialne tobačne delavke. Predsedstveno poročilo za poslovni leti 1913. in 1914. je podal Moškerc. Načelniku, deželnemu odborniku dr. Ivanu Zajcu, ki je pri vojakih, se je odposlal brzojavni pozdrav. • Zbor sta pozdravila deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in odbornik dr. Evgen Lampe. Iz predsedstvene-ga poročila posnemamo: Na Kranjskem je 28, na Štajerskem 19, na Koroškem 3, na Primorskem 6 skupin. Shodov je priredila J. S. Z. 1. 1913. na Kranjskem 32, 1. 1914. 34; na Štajer- kem 1. 1913. 28, 1. 1914. 43; na Koro-kem 1. 1913. 4, 1. 1914. 4; na Primorskem 1. 1913. 1, J. 1914. 4; torej 1. 1913. 66,1. 1914. 84. Vojska je seveda akcijo zelo omejila. Načelstvenih sej je bilo 35.. Pisarna je rešila lani 4357 vlog, letos že 632. Obširno poroča glavna blagajničarka ga. Dolenc o stanju bla gajne. Rezervni zaklad je znašal 31. decembra 1914 31,028 K. Glavni tajnik dr. Mohorič obširno poroča o nalogah J. S. Z. in glede na sedanjo draginjo. Nadzorstveno poročilo je podal Vinko Zabukovec, ki ie poročal tudi o tekstilnem odseku. O rudarskem odseku je poročal tov. Zupan iz Trbo-elj, o železničarskem odseku Moškerc. Posl. Gostinčar je izvajal, kako naj se vodijo skupine. O poslovanju štajerskega okrožja je poročal urednik 2e-bot. Vsa poročila so se vzela na znanje. Volitve so izpadle takole: Predsednik dr. Jakob Mohorič, I. podpredsednik Miha Moškerc, II. podpredsed nik Anton Žnideršič, III. podpredsednik Anton Žnideršič, II. podpredsednica Karolina Rotter, zapisnikar Kri sebe, namestnica Ivanka Brate, blagaj ničarka Poldka Dolenec, nadalje še 12 odbornikov, namestnikov in nadzor stvo. — Trgovec Krivic ranjen. Ondan so poročali, da je nekdo na trgovca Krivica, ki se sedaj nahaja pri vojakih na Štajerskem, po nesreči ustrelil. Nesreča se je zgodila v Radvanju pri Mariboru. Kakor se poroča, rana nikakor ni smrtna, ampak je bil g. Krivic zadet v ključnico. Izstreljena je bila j niti. iz puške le kapica. Rana je lahka. — Kobaridski dekan ni ustreljen. "G. V." poroča, da vest italijanskih listov, kakor da bi bil dekan v Kobaridu ustreljen, ne odgovarja resnici. — Streljanje je prepovedano po celem Kranjskem in Primorskem. Na Primorskem je tudi prepovedano zvo- CŠTAJARSKO — Umrl je nagloma v Kalkgrubu pri Sclnvanbergu na Štajerskem višji re-vident južne železnice, nadporočnik v rezervi g. Emil Mazi. Truplo so pre peljali v Ljubljano. — Č. g. dr. Anton Jehart, o katerem so nekateri časniki pisali, da je mrtev, še živi. Dne 1. maja je pisal iz Čačaka svojim staršem pismo, ki je došlo k njim dne 2. junija. — Generali se odkrivajo pred slo venskimi junaki. Vincenc Polak, do ' — O 27. pešpolku se poroča gra-škim listom iz Karpatov, da je v drugi polovici marca zasedel severni rob gorovja, ki se razteza od Zborova proti zahodu. Zgradili so v zaraščenih gorah strelske jarke 111 jih zavarovali z žičnimi ograjami. Polk je štel 4000 mož s 460 konji, ko je došel bataljon s stotnikom Arnoldom Hallerjem. Ker je deževalo več dni, so bili poplavljeni strelski jarki, a deset dni, poročalo se je dne 25. aprila, je lepo, krasno spomladansko vreme. Artiljerija strelja uspešno na črte ruske pehote in na rusko artiljerijo. Polku poveljuje nekaj časa sem polkovnik Avgust Dorotta, prvemu bataljonu podpolkovnik Danijel pl. Schnader, drugemu stotniku pl. Imelič, tretjemu major Liegl in četrtemu stotnik Rech. Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik ,si je ogledal zborove postojanke in si je pustil predstaviti odlikovane častnike in vojake. — Odlikovanja. Srebrno svetinjo II. vrste .so nadalje dobili: dragonca Petek Alojzij in Kljun Franc, oba pri drag. polku, četovodja Horvat Anton, desetnik tit. četovodja Vrečko Ivan, desetnik Semanik Konrad, poddesetnik Gether Ivan, Klug Josip in infanterist Riedl Ivan, vseh šest pri 47. pp., praporščaki Honza Rudolf, Rankel Josip in Schneider Adalbert, kadeti Babi Ivan, Heindl Alojzij, Hos-perger Jaromir, Matej Leopold, Predi-kaka Ivan in Strugata Ludvik, štabni narednik Hauck Miroslav, narednika Krivanok Franc in Panič Franc, me-dicinec desetnik, tit. narednik Schwarz Ignacij, četovodje Batič Peter, Blay Martin, Janžekovič Marko, Prekoršek, Anton, Turnšek Peter in Bezjak Konrad, desetniki Adelšek Anton, Berg Franc, Božič Feliks, Fritz Sebastijan, Lang Martin, Majhen Luka, Meršnik Anton, Munda Alojzij, Robič Štefan, Schuler Karel in Vranič, poddesetniki Jošt Josip, Klakočar Karel, Kramper-šek Martin, Ogrin Ivan, Robinček Mar tin, Schlander Ivan in Vrečer Franc, infanteristi Ahac Martin, Babič Marko, Brezovnik Ivan, Bric Franc, Brn-ko Ivan, Doliner Martin, Friedinger Jakob, Glavič Vladimir, Gobec Jakob, Grašinar Franc, Gusoič Miloš, Korene van, Košar Ivan, Krajnc Karel, Laz-nik Franc, Malus Rajmund, Majcen Štefan, Miško Martin, Mraz Anton, Osek Franc, Penič Josip, Rupar Alojzij, Selič Ivan, Seme Pavel, Ternik Heliard, Virant Mihael, Vrečko Josip Zupane Blaž in Rebernik Josip, vseh 66 pri 87. pp., praporščak Lah Andrej, infanteristi Baudaš Ivan, Bratanja Simon, Jeroncich tŠefan, Milotich Ivan, Peternel Franc, Pojavnik Josip, Tauš Franc in Jurissevich Matej, vseh 9 pri 97. pp., lovci Adlešič Nikolaj, Haupt-mann Anton, Sever Anton, Tičar Mihael in Žemva Anton, vseh pet pri 7. lov. bat., ognjičar Lukežič Franc, če-tovodji Egger Štefan in Lesičar Franc in topničar Doberšek Josip, vsi 4 pri 7. polj. topničarskem polku, kadet Gar-tenauer Miroslav, desetnik Krainer Avgust, predmojster Kalcher Anton in topničarja Holzer Pd^ bode redko mogoče celo igr° na 1 ^ način obdelati. Posebno pozorno?^ ^ de moral posvetiti onim scen^"1'b0. odločujejo dramatični uspeh, de moral pa tudi zahtevati P0^'^ Že pri glasnem čitanju bode {j vso pozornost igralcev končen na take točke, še bolj pa potem P kušnjah. (Dalje P"«*^ .. i,aj jO1' če so Italijani in njih hujskači * slili na odrešenje onih 300,000 nov, ki žive v Švici i^J na vec . , lijpn Italijanov, ki so francoski P . niki. Zakaj so odrešenja Potre ^,,-eči v Avstriji živeči, italijansko g° državljani?... Če je pri na* ta£rajine bo, zakaj pa hodi v naše P° • vsako leto na stotisoče halijanSm0 do-danikov, da jih redimo in dajenoiente brega zaslužka, dočim doma se P stradajo. - > sssbbbb ss as s JK® s ,--— m I MALI ***** OGLASl^Jžfi \ SK»KKK »SfiSfiSfi®®^ V NAJEM SE TAKOJ ODDA^ novanje s šestimi sobami. ^ ^ potrebnimi napravami, ka 0 n N«' ljavo elektrike, vode itd" ' Chic3«° manich, lastnik, 1000 M-street, Joliet, IU. KROJAČ (HRVAT ALi SLobiek-nec) dobi delo v prodaja" ^ p,-Mora znati nekoliko ang' Sc0tt šite na: M. Given, 1001 St., Joliet. UŽ1I** DRUŠTVO SV. D« (Holy Family Society štev. 1, D. S. D. v joliet«. h Geslo: "Vse za vero "Vsi za enega dom in ** eden za Odbor za leto 19* , Predsednik........... Podpredsednik........Steph£ e< Tajnik..................v.manicb > Zapisnikar.......Anton Ne^ ^ Blagajnik..............FrJank Reditelj................. Nadzorniki: Anton Sraj, Jr. Nicholas J. vram Joseph M. GrtU. To društvo sprejema v ^jo»^A može, žene, fante «n deklet ss- leta • u„1niške Knt To Društvo i^acujc bo.n» „ p pore $1.00 na vsak delavn ^ na mesec. . „ošk°dl1"1;« in za operacije, za P'J . oglas gl. urada. jlas gl. uraaa. , ,e ot^l Kdor želi pristopiti^naj { tajniku; ako mu m »o« piše za podrobno*«. ijniku; aKo — f iše za podrobno®«- d Ud Plača svojojne i i noben'H% drugih nepotrebnosti n lt.* društvu. V ^B'HEOTH državah severne AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstniiovljena 29. novembrn 1914 lukor. v drž. 111., 14. maja 1915 DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe Se naj pošljejo na 1. porotnika. P®drejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-Ql ®estu države Illinois s 8. udi obojega spola, jg ' S- D- sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od Qo' 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) .en dolar v rezervni sklad. poIZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana list' n° vsoto ^koj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne We v redu in sprejete v gl. uradu. I2PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 8 )zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; a jzgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 9 lz&"bo ene noge nad členkom vsoto $100.00; a •zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; Za lzSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za i'2811!30 naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo° Cn° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- Selff.AČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkr aca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za atno operacijo na kili ali vtrganjem. več r. ^kodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-P'ačatjZPlS- tajn'k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-iznk--, poskodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Placi,a za operacije. jih d_ak ^lan(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. g £) ~ takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in °ziroml(iC6) plačai° sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. Razred 1 Za $250.00: Za $500.00: Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment. 2 ..... ••• 16—20 .... ..... 18c 1 ...... ... 16—20 ____ ..... 35c 3...... ... 20—25 .... ..... 20c 2 ...... ... 20—25 .... .....40c 4 ..... ••• 25—30 .... .....23c 3 ...... ... 25—30 .... .....45c 5 .'."" 6 ..... ... 30—35 .... .....25 c 4 ...... ... 30—35 .... ..... 50c ... 35—40 .... .....28c 5 ...... ... 35—40 ____ ..... 55c 7...... ... 40—45 .... ..... 32c 6 ...... ... 40—45 ____ .....63 c 8 Poleo. ••• 45—50 .... ..... 38c 7 ...... .. 45—50 .... ..... 75c ••• 50-55 .... ..... 45 c K društ PRISTOPILI ČLANI(ICE): Virr *t- J°'iet, I"-: Frank Russ, John Grill, Andrew Janež, Mark K drtf ' '' ^eop' Stanovnik, Mary Stanovnik, Josip Jereb. stNU št. 6, Waukegan, 111.: Michael Madrič, Mary Madrič, Frank Jereb. J°liet m dr»štva' 22 — Članom(icam) Jolietu s Družine št. 1, D. S. D. v redna mJ" naznanja, da se bo vršila ■»edeljo secna Reja društva prihodnjo Pr°storih°-P?ldan ob !• «ri v navadnih ti sSe0bke dvorane. račun o d'!! hodo da,i nadzorniki svoj Prvega 1 in stroških društva stva. 8 Polletnega poslovanja dru-110 Sme,° naziva: Slav- en° iztned° ime zasluz', ker ie vat.kih dri ,naJvečjih slovenskih in lir-presegaS.'eV V Ameriki; ima rekord, Z.°zirom druga društva, in sicer j" sl- društva rast in razvoj. Menda • Zrastl0 V Ameriki, ki bi tako hi-StVo sv n akor je to naše sl. dru-Hek°>iko ZniZ'nc v Jolietu. Tekom T" raznieraSeCeV je P°stalo kljub sla-l* Se »larsib I' ,ako vel^o in bogat. Kreje'o še o i Čudi' Dasi ni društv np;„ ga "obencea člana AV..1 nr Sajno bim razn,e"r;7cev je postalo kljub sla-e marsiw!)1 tako veliko in bogato, , ,4o še ' , ° čudi- Dasi ni društvo "e PHston nobenega člana(ice) no- a> fru?b ^ (°ni *1M S™ v Wa" n Sd) in SD, ,SV- družine za rezervni Lari.a razun ! n0be,U'«a drugega deri J že nad ti r^.ecn'nc Po 50c, ima »> bo l "" v b,a8ai"i. ka^ri * ilanovf;r;Uani1 za Podpiranje bol-i ,dan i)o „ ' Cr društvo plača $1.00 S C; b0lnik°'». za'o je pa L uštVn i la Potrebna. T ipfuic podp°ro- t- rat Jos n tS° Se zK'asiIi za isto: jcbii pobh na ^Ipore 7 j Ker je postal deležen nna,nil zdrav;"'" L J'Ulija je na- P>relaaV;ftm 11- julija, je deležen Brat Joj 10dn> $10.00. [e bil P^bit na dravi ftP°dpore z. iVj" ."J"' '" - at Pranlc v $130°-; 8' j«l W. Žar se je javil bolnim i> . •• Ker •<<> i.-: ...... v tovar ■ ,Kren je bil pobit na J .t- "t. in je dele <1 rat Frani, L- d"' $130°-> 8- jul kprKožar se je javil bolnim jur Na nani,Se JC bajc P^hladil pri Julija. ^ Je zdravim dne 15. b . '»itn SP ; ■ 2' dii JaV1' br" Louis Skoda' Ptsa. delu v livarni si je oslabel ž,J'h zahteve u a Dm na redn^ ■ °d° Prožile dru-•Ldpota iznia, ,SCJ' ,,akar se jim bo ^ čeki Ca,a tak°j na seji s ban- 8° CeSSi na"iCa^ se naznanja. D. zdaj urejeni da in podpisani. Vsak ga dobi pri tajniku kadar hoče, če ima plačane prispevke. Za certifikat bo vsak član(ica) plačal 50c, kakor je sklenila prva konvencija Ta vsota se bo pripisala k mesečnim za avgust. Društvena pravila so tudi že gotova in vsak član(ica) dobi en izvod istih, če hoče, pri tajniku. Napredek in razvoj našega velikega in finančno močnega društva sv. Družine zadnjih šest mesecev kaže, da so se naše želje spolnile. Ob ustanovitvi smo pričakovali, da se bodo rojaki in rojakinje odzvali povabilu za pristop v lepem številu, a smelo trdimo, da tako velikega ^tevila članov in članic nismo tako v kratkem času pričakovali, zlasti, ker so bile doslej delavske razmere sila slabe vsepovsod. Marsikdo bi bil pristopil v našo sredo, pa je imel izgovor, ker je imel prepičel zaslužek. Kljub temu pa je društvo vseeno rastlo in narastlo, da je danes lahko ponosno na svoje krasno število članov in članic, kakor tudi na svojo blagajno. Ma-lokatero slovensko ali hrvatsko društvo v Ameriki .se more ponašati s tako velikim številom članov(ic), dasi nekatera poslujejo že deset, dvajset do 30 let. Ponosni smo nanj vsi. Na tako društvo, kakor je društvo sv. Družine je ponosna lahko cela naselbina in ves narod. Spet se je te dni vpisalo novih članov v naše društvo. Le tako naprej! Bratje in sestre! Dobro smo društvo ispravili na trdno podlago. Pridobili smo mu krasno število članov in članic. Vsak smo storili nekaj in storilo se je veliko. Zložili smo vsak par dolarjev v blagajno za bolno podporo in narastel je kup iz katerega se bod(^ delili dolarji onim sobratom in sose-■stram, ki jih doleti nesreča ali bolezen. Storili smo prvega pol leta veliko— z združenimi močmi. Naše delo pa še ni gotovo. Zdaj smo še le začeli delovati. Gotovo imate eden ali drugi katerega soseda, prijatelja ali znanca, ki še ni v našem društvu. Glejte, da ga privedete v našo sredo. Ako je tudi že v katerem društvu, dobro, pa naj še v naše pristopi, ker enega samega društva podpora ni dovolj, če je človek bolan, posebno če ima druži- no Ako ima že dovolj posmrtninske zavarovalnine kje drugje, pa naj k nam pristopi le za $250.00 ali $500.00, da bo imel več podpore v slučaju bolezni in nekaj več za pogreb, spomenik in drugo. Pristopnina je v društvo popolnoma prosta le mesečnino je treba plačati, pa $1.00 se mora plačati v rezervni sklad D. S. D. za smrtnino. Nikjer se vam ne nudi tako ugodna prilika, da pristopite v tako veliko in premožno društvo s tako malimi prispevki. Kdor hoče biti deležen bolniške podpore takoj po pristopu, lahko plača takoj ob pristopu toliko v bolniško blagajno kot so drugi člani(ice) vplačali zadnjih 6 mesecev, namreč po 50c na mesec je $3.00, pa bo deležen podpore takoj in ne rabi čakati za podporo 6 mesecev. Lahko se človeku primeri nesreča vsak čas, ker ne vemo ne dneva ne ure. Naše društvo lahko plača članu(ici) podporo takoj, ker ima lepo blagajno, katera se vsak dan množi in raste. Naši stroški niso veliki, pa še manj jih bo, izvzemši stro ške za bolno podporo, ker ko bodo enkrat vse potrebščine plačane, bo denar ostajal v blagajni še bolj. Kadar ima društvo od 400 do 500 članov in članic mu blagajna hitro raste, pa tudi stroški niso tako veliki, kot pri malih društvih, ako se računa eno z drugim na posamezne člane (ice) in če se varčno upravlja. Ako smo prvih šest mesecev tako napredovali, bomo v bodoče še bolj, ker zdaj bo imela naša stvar še več kredita, zaupanja in dobre volje, ker lahko je vsak prepričan, da pri tem društvu je resničen napredek, sloga in bratstvo. Naše slavno društvo bo pa vedno gledalo, da bo vsigdar in povsod delovalo na to, da si pridobi še več zaupanja od strani našega dobrega naroda. In če bomo delovali, kakor smo počeli, po našem geslu: "Vse za vero, dom in narod", ter "Vsi za enega, a eden za vse", bode naše društvo in naša slavna D. S. D. rodila obilen sad v korist naroda. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. začela razdeljevati med vojake čokolade in svalčic. Ko se je baš veselo smejala šalam vojakov, pristopi častnik, ki jo je spoznal, ter se ni mogel vzdržati, da bi ne zaklical: "Oj, kraljica!" Waukegan, 111., 19. jul. — Na včerajšnji redni seji je naše društvo sv. Družine št. 6, sprejelo zopet 3 nove člane in članice. Zdaj nas je že 38 in upam, da jih bomo dobili še več, kakor se ču-je od strani rojakov in rojakinj. Kdor izmed rojakov in rojakinj v VVaukeganu ali N. Chicagi želi pristopiti v naše lepo napredujoče društvo naj ser oglasi pri meni, da mu dam potrebna navodila in pojasnila. Z bratskim pozdravom na vse članstvo D. S. D. M. Ogrin, tajnik. --BjU RAZNOTEROSTI. | ^ --! 5S Goljufi. Aretirali so bivšega bankirja milijonarja Ješua D. Salom, ki se je nahajal nekje izven Bosne in Hercegovine, ter ga pripeljali v Sarajevo v zapor. Zaprt je tudi njegov brat Mošo Salom, ki se nahaja v Meranu. Od tam je bil v spremstvu vojaške straže odpeljan v zapor na Dunaj. Zaprt je tudi trgovec z železom (!) Altarac Abraham Majer — torej sami židje. Vzroki zapora so, kakor izvemo, sledeči: Dobavljali so čevlje, ki so pa bili vse poprej kakor pa čevlji. — Zaradi o-škodovanja vojaškega erarja so pred dnevi zaprli v Budimpešti glavnega ravnatelja akcijske družbe Margareta, dr. Szoeke in njegove sinove. Glavni ravnatelj dr. Szoeke se je, ker se je bal kazni, v zaporu obesil. — Policija je aretirala v Budimpešti solastnika trgovine vojaških oblek Buechler & Rausznitz, Jacquesa Fenyvesa, ki je obtožen, da je dobavljal vojiski slabo blago. Pri hišni preiskavi so našli v njegovi sobi 140,000 kron, katere so zaplenili. Križ kot vojno odlikovanje uvedejo na Francoskem. Da se pa ne užali s podobo križa načela republike, bo imel križ tudi žarke, tako, da bo podoben zvezdi. Odlikovanje bo imelo štiri stopnje, najnižja stopnja bo križ iz brona, druga bo križ iz srebra, tretja križ iz pozlačenega srebra in najvišje odlikovanje bo križ s palmovo vejico. V vojnem letu 1643. je tožilo vse o draginji. Stara kronika navaja takratno ceno živil: Teliček 4 do 6 gld., janček 1 gld. do 1 gld. 70 kr„ koštrun 2 gld. do 2 gld. 20 kr., funt mesa ogrskega vola 41 kr., funt mesa domače živine 31 kr., zajec 45 kr., kokoš 15 do 24 kr., 12 ja-jec 45 kr., ščuka 15 do 30 kr., 12 polžev 5 do 6 kr., slanik 3 kr., funt kruha 1 kr., štrih ovsa 51 kr. Belgijska kraljica v strelskem jarku. "Corriere della Sera" poroča iz Pariza: Belgijska kraljica se je podala v strelske jarke pri Yseri. Izpočetka je moštvo ni spoznllo, in neki vojak ji je zaklical: "Pridite sem, gospa; tu ste lahko kakor v svojem stanovanju." — Kraljica je potegnila iz vreče, ki jo je bila prinesla s seboj, provijanta in je Prorokovanja. Zanimivo je poslušati zdaj stare ljudi, ki vedo povedati, da so bili težki časi, v katerih sedaj živimo, med našim ljudstvom že davno napovedani. "Kadar bo mlinarica služila pol mernika na dan — kadar bo ob nedeljah stopila iz vsake bajte gospa — takrat bodo prišli tako težki časi — da če boš srečal od Ljubljane do Kranjske gore kravo, ji boš od veselja obesil zlat zvonec na vrat." Se uresničujejo te stvari. Dninarice so služile na dan po 3 K v pred dvema letoma na Gorenjskem, to je vrednost pol mernika pšenice. Nekatere ženske so začeie res tako šariti z oblekami, da so stopale ob nedeljah iz bajt kot mestne gospe oblečene. Mestne gosp.e so se pa spakovale zadnji čas v oblekah tako, da so hodile o postu oblečene kot predpustne maškare. Gorje pa nam, če se uresniči še oni del prorokovanja, da bo živina tako redka, da bo vredna zlatega zvonca. Draga je že tako kot zlat- dAiar. Premestitev papeževega sedeža? Iz Madrida poročajo, da se je med španskim kraljem in njegovo vlado ter med papeževim nuncijem vršil razgovor, ki se tiče morebitne preložitve papeževega sedeža vsled vojske. .Imenovala so se razna mesta. Kralj je predlagal Escorial, ki je dovolj velik za vse vatikansko osobje in za vse urade. Sodi se, da preložitve ne bo, a ponudba se je v načelu sprejela. Mati in sin. Glavni francoski državni plačilni blagajnik Desklo, zaupnik prejšnjega finančnega ministra, je bil od sodišča za sleparije, ki je ž njimi za milijone oškodoval francosko armado, obsojen na sedem let hude ječe. Kak človek je ta poštenjakovič, kaže naslednji dogodek: Nekega dne je zajtrkoval Desklo, takrat na vrhuncu svoje sreče, v neki imenitni gostilni. Natakar mu sporoči, da želi z njim govoriti neka gospa. Desklo nahruli natakarja, češ, da hoče pri jedi imeti mir. Natakar oddide in to sporoči gospej. Če je tako — reče gospa — pojdite in povejte gospodu, da bi ž njim rada govorila njegova mati. Natakar gre in reče gostu: Gospod, Vaša mati je zunaj in bi rada z Vami govorila. Moja mati, se zadere Desklo — zaradi nobene, tudi zaradi nje se ne dam motiti pri jedi. Sluga gre in pove to materi. Tedaj pa mati vstopi v gostilno in pred vso gospodo oglofuta sina, rekoč: Ta gospod, ki svojo mater žali in zaničuje, ker je revna, je gospod Desklo, ki se tika z ministrom in zasluži na leto 50 tisoč frankov. Rekla je in odšla, za njo pa kmalu med smehom gospode tudi Desklo z zaušnicami in grdim srcem. Marija v bojnih jarkih. Nemški list "M. N. N." piše: Da, to sem moral videti: Marijo v strelskih jarkih. Preje je stal ta Marijin kip zunaj na poljskem razpotju, sredi med nemškimi in francoskimi armadami, izpostavljen od obeh strani sovražnim kroglam. Štirje krepki Bavarci so neko temno noč odnesli s polja v strelske jarke podobo Matere Božje z Detetom, vlito iz črnega železa. Sedaj kraljuje vojna Kraljica v ilovnati votlini strelskega jarka, ovenčana z zelenim bršljanom, in naši vojaki jo zvečer pozdravljajo v molitvi kleče, s svojimi čepicami na prsih. Mrak vlada vse naokrog, le drobna lučka, prižgana pred podobo, kaže živo vero naših vojakov, klečečih pred nebeško Kraljico. Z njenim maternim blagoslovom korakajo naši vojaki pogumni nad sovražnika. Človek brez rok in nog. Na kliniki dvornega svetnika prof. dr. Eiselsberga na Dunaju je moški, ki ima umetno narejene roke in noge, ki hodi in dela, se giblje kakor vsak drug človek, ki ima svoje ude. Mož naredi po 16 km poti na dan, piše, je, pije, se slači in oblači. Na kliniki je pravi blagoslov za ranjence, katerim morejo odvzeti kak ud, ker vidijo, kako se da zdaj lahko nadomestiti ud, če je le človek živ. On kaže ranjencem, kako se more preživeti človek, ako ima dovolj energije, tudi, če nima roke in noge, in pripoveduje svojo zgodbo: Leta 1907 je zašel v Ameriki v tok, ki je bil močan 68,000 volt. Bil je tako poškodovan na rokah in nogah, da so mu morali odrezati roki pod laktom in nogi v mečih pod kolenom. Ko so se pozdravile rane, je začel energično gibati svoje pohabljene ude in dosegel je, da je pisal s svinčnikom, ki je bil privezan na desni laket. Ko je preteklo pol leta po nezgodi, mu je napravil amerikanski bandažist umetni roki in nogi, ki mu nadomestijo zelo dobro izgubljene ude. Mož se je vrnil v Evropo, se je oženil in je prevzel trafiko v mestecu na Moravskem. Na kliniko dr. Eiselsberga je prišel, da bi mu popravili tam nekaj na njegovih umetnih udih. Profesor ga je predstavil seji c. kr. družbe zdravnikov. Najbrž bodo pošiljali tega moža, ko mu popravijo, kar mu je treba, po bolnišnicah hudo ranjenih, da bo žalostnim ranjen- cem v tolažbo in zgled. "Interessan tes Blatt" od 13. majnika prinaša slike tega zanimivega moža. Prva slika kaže pohabljenca. Na drugi sliki ima umetne ude in pleza z lahkoto po lestvi. Na tretji sliki ga vidimo na sprehodu. • Tudi v Radovljico je bil prišel nekoč Američan, ki je imel ustavljeni obe nogi tako umetno, da je hodil po njih, kakor vsak drug človek po svojih zdravih. Orožarnica Amerika. Takozvana družba za jeklo je sklenila z entento pogodbo za 50,000 ton šrapnelov. Vsakih deset dni mora poslati 5000 ton. Co. E. W. Bliss izdeluje vsak dan 30,000 šrapnelov. — Angleška je naročila pri United States Cartridge Co. 600 mil. patron, pri Ca-nadia Cur and Foundry Co. artiljerij-sko streljivo v vrednosti 80 mil. dolarjev. Tudi American Locomotive Co. je sklenila z Angleško pogodbo za vojne dobave, ki znaša milijone. Ravno vsled pošiljanja vojnega materijala je znašal čisti dobiček Crucible Street Co. meseca sušca 250,000, ko je znašal meseca decembra isamo 40,000. Tako si dela Amerika dobiček iz krvave vojske, ki pustoši Evropo. Ameriški farmerji so tudi zadovoljni, ker prodajajo drago žito — in država, ki bi bila imela po nazorih Evrope napraviti v Evropi mir, skrbi s pošiljanjem orožja, da traja vojska še dalje. Po krompirju pride riž na vrsto. V Berolinu je zaplenila država zaloge riža. Vsak mora naznaniti svoje zaloge na centralni kupovalni urad, ki se bo odločil V 14 dneh, kaj bo prevzel. Kar ostane, bo prosto za prodajo. Da bi ne oškodili s tem konzumenta in malega trgovca, bodo vzeli po možnosti samo zaloge velikih trgovcev in špekulantov! Uvoz riža misli država pospešiti z določenjem cene za pre-vzetje, in sicer bodo določili dvakrat toliko, kolikor znaša cena na svetovnem trgu. Ženske nadomeščajo zdaj marsikje moškega, vojska jim je odprla poklice, ki so bili prej ženskam nenavadni. Tako prinaša "Obzor", da nadomestujejo v Zagrebu žene pismonoš svoje može, ki iso odšli v vojno in da so se izkazale v tej službi. Parižanke hočejo voditi vojne avtomobile, Moskvičanke silijo k trenu, marsikje so ženske pri tramvaju, v Karpatih imajo baje žensko četo, ki koplje jarke. Angleži imajo ženski polk. V Berlinu nadomeščajo zdaj ženske umivače izložbenih oken. Ženski peki, ženski kuharji, bi tudi nadomestili in oprostili marsikatero moško moč v vojni. sfi « ffi ^ £ ^ CENIK MOLITVENIH Sfi NABOŽNIH, PODUČNIH m ^ IN ZABAVNIH KNJIG m S ^S^SaS katere se dobe v^fiSRSUSi ^ ^ KNJIGARNI AMER. SLO- £ VENCA, JOLIET, ILLS. £ j^j ^ mahmsi s sfi s PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti.................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20< Bitka pri Visu 1. 1866 .............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez____20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjtka. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova os veta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovcev sin. — Berač......20c Erazem Prcdjamski. Povest ii petnajstega stoletja...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c Godčevski katekizem; ženitne ali •vatbine navade in napitnice... .20e Gozdarjev sin. Povest............20e Gozdovnik. Povest is ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75e Grizelda, kmetica m grofica.......20c Hedvikm banditova nevesta. Povest 20c Hitri račnaar ....................40« Hmeljero cvetje. — Marijine podoba .............................2Sc fzdajarec. Zgodovinska povest is turških časov ..................2S* (zgubljena sreča. Povest .........20* [zidor, pobožni kmet. Povest.....20* Izza mladih let, pesmi...........30* fakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne «e nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75e 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba r Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ............. 50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50* zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50e 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moc in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... 50* 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50e 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jans-ralec. — III. Šest parov klobas,— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....90* Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25e Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. češka narodna pravljica. .20e Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica r gozdu .........................Mt Kirdžali, podonav. povest ........SOc Kmetijsko gospodarstvo .........75* Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........3D* Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..2S* Krištof Kolumb in odkritja Amerike ...........................Sta Koliščina in stepe. Povest........20* Kraljica Draga, izvirna povest is srbskega kr. dvora.............2S* Križem sveta. Zgodovinska povest SOe Kako naj se pišejo zasebna pisma.SO* Krvna osveta. Povest............20* Lažnjivi Kljukec ................20* Ljubite svoje sovražnike. Povest..20* Ludevit Hrastar.—Golobček......25« Ludovik, mladi izseljenec.........2Sc Lurški čudeži ..................$1.00 Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedea.....25« Malo življenje. Povest ...........-44c Marija hči polkova, zgod. povest..29* Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................SO* Maron, krščanski deček...........2S* Materina žrtev...................20* Mati božja dobrega s veta,, po vest.. 50« Mati božja na blejskem jezeru____25* Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20* May, Eri. Povest ...............2D* Mirko Poštenjakovič. Povest......20* Mlada mornarja. Povest .........2Sc Mladi samotar. Povest...........20« Mladim srcem ...................40* Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50* Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40* Močni baron Ravbar.............20* Mož Simone .....................50* Mrtvi gostač ....................25« Na Jutrovem ....................40« Na preriji. Povest ..............20« Na divjem zapadu................90« Najboljša dedščina.—Leseni križ..25« Narodne pripovedke ▼ Soških planinah ..........................20« Naseljenci. Povest ..............2U* Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20« Naš Dom .......................20« Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest .......i..........25« Nikolaj Zrinski ..................25« Nekaj iz ruske zgodovine.........20* Nesrečnica. Povest ..............20* Nezgoda na Palavanu. Povest.....20« Od Leona do Pija...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30« Pavliha v slov. obleki. Smešne por. 20« Pavlina ...........,...............25* Pesmarica — Slovenska...........SO* Pesmi — Janko Žirovnik..........JO* Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednor. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo s skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem čaeu. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) Preteklo je mnogo let. Kneževo imetje je cvetelo. Razmere med lastnikom Vasiljevskega in njegovim o-skrbnikom so se razpletale brez najmanjše neprijetnosti in se omejevale le na suho dopisovanje o gospodarskih zadevah. Dasi se knez nikakor ni vmešaval v odredbe Nikolaja Sergejeviča, vendar mu je dajal tuintam nasvete, ki so presenečali Ihmenjeva s svojo nenavadno umestnostjo in stvarnostjo. Videti je bilo, da ne le ne mara trositi po nepotrebnem, temveč si zna celo pridobivati. Pet let po svojem obisku na Vasilijevskem je poslal Nikolaju Sergejeviču pooblastilo za nakup nekega drugega izvrstnega posestva s štiristo dušami, ki je ležalo v isti guberniji. Nikolaj Sergejevič je bil ves navdušen; kneževe uspehe in govorice, ki so se širile o njegovi sreči v raznih podjetjih in o njegovem povišanju v službi, je sprejemal v svojem srcu, kakor bi se šlo za rodnega brata. Nje-govo navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko mu je knez nekoč podal v resnici dokaz svojega neomejenega zaupanja. To se je zgodilo takole... Toda tu se mi zdi neizogibno, da o-menim nekaj posebnih podrobnosti iz ■ življenja tega kneza Valkovskega, ki spada deloma med poglavitne o,sebe moje povesti. ČETRTO POGLAVJE. e prej sem povedal, da je bil vdovec. Oženjen je bil še zgodaj v mladosti in sicer se je oženil na denar. Od svojih roditeljev, ki so se v Moskvi denarno popolnoma uničili, ni dobil skoro tjičesar. Vasiljevsko je bilo dvakrat zastavljeno in preobloženo z ogromnimi dolgovi. Dvaindvajsetletnemu knezu, ki je bil takrat primoran služiti v neki moskovski pisarni, ni ostalo niti kopejke in stopil je v življenje kot siromašen potomec starodavnega plemena. Rešil ga je zakon s prezrelo hčerjo nekega trgovca. Ta ga je sicer pri doti ogoljufal, a vendar je mogel za ženine denarje odkupiti dedno imetje in se postaviti na noge. Trgovska hči, ki jo je vzel knez za ženo, je je- je, že po razporu med starim knezom dva znala pisati, ni mogla izpregovoriti in Ihmenjevim, se je starec včasih še niti dveh pametnih besed, bila je grda j veselega srca spominjal svojega Aljo-v obraz in je imela le eno samo važno še, kakor se je bil privadil nazivati vrlino, namreč to, da je bila dobra in kneza Alekseja Petroviča. Mladenič potrpežljiva. Knez je v polni meri iz-'je bil res nad Vse ljubezniv: lep, slabo- vseučilišču in se spominjam, da mi je, Ihmenjev nalašč zato pisal in me naprosil, naj poizvem, če so govorice o ženitvi resnične ali ne? Tudi knezu je pisal in ga prosil zame njegovega pokroviteljstva, toda knez je pustil njegova pismo brez odgovora. Vedel .sem le, da je njegov sin, ki so ga iz-početka vzgajali pri grofu, pozneje pa v liceju, tistikrat končal svoje študije, v starosti devetnajstih let. Pisal sem to Ihmenjevim, pisal jim tudi, kako zelo ljubi knez svojega sina, kako ga razvaja in kako že sedaj preračunava njegovo bodočnost. Vse to sem izvedel od tovarišev dijakov, ki so bili znanci mladega kneza. Takrat pa je prejel Nikolaj Sergejevič nekega lepega jutra pismo od kneževe roke, ki ga je silno iznenadilo. Knez, ki se je dotlej, kakor sem že omenil, omejeval v svojih odnošajih z Nikolajem Sergejevičem edinole na suhoparno stvarno dopisovanje, mu je pisal sedaj podrobno, odkritosrčno in prijateljski o svojih rodbinskih razmerah: pritoževal se je o svojem sinu 111 pisal, da mu dela bridke ure s svojim slabim vedenjem. Razposajenosti takšnega fantiča da pač še ni mogoče razlagati resnobno, — očividno si ga je prizadeval opravičiti — toda on je vseeno sklenil kaznovati svojega sina in ga prestrašiti s tem, da ga pošlje nekaj časa na kmete, pod nadzorstvom Ihmenjeva. Knez je pisal, da se popolnoma zanaša na "svojega predobrega, blagega Nikolaja Sergejeviča in vzlasti tudi na Ano Andrejevno," pro-sij jih, oba, naj sprejmeta njegovega vetrnjaka v svojo rodbino, naučita ga družno pravega razuma, naj ga imata nekoliko rada, ako je mogoče, pred vsem pa popravita njegov lahkomiselni značaj in "ga navdasta z blagonosnimi in strogimi načeli, ki so toli potrebna v človeškem življenju." Razume se, da se je stari Ihmenjev z navdušenjem lotil svoje naloge. Prišel je tudi mladenič in sprejeli so ga kakor rodnega sina. Kmalu ga je vzljubil Nikolaj Sergejevič z gorečo ljubeznijo, nič manj nego svojo Natašo; celo pozne- koristil to vrlino; po prvem letu zakona je pustil ženo, ki mu je tisti čas rodila sina, pri njenem očetu v Moskvi, sain pa je šel služit v —sko gubernijo, kjer je dobil po pokroviteljstvu nekega odličnega petrograjskega sorodnika do kaj dobro mesto. Njegova duša je bila žejna odlikovanj, povišanja in kariere in, ker je razvidel, da s svojo ženo ne more živeti uiti v Moskvi niti v Petrogradu, je sklenil pričeti svojo ka ten in nervozen kakor ženska, obenem pa vesel in prostodušen, z odkrito dušo, zmožno najplenienitejših čuvstev, mladenič ljubečega, resnicoljubnega in hvaležnega srca. Postal je polubog v hiši Ihmenjevih. Dasi je bil že devetnajst let star, vendar je bil še pravo dete. Težko si je bilo misliti, zakaj neki ga je prognal njegov oče, ki ga je vendar baje zelo ljubil. Pravili so, da je živel mladi v Petrogradu pusto in riero na deželi, dokler se ne ukrene kaj lahkomiselno ter ni hotel v službo, kar je žalilo očeta. Nikolaj Sergejevič ni izpraševal Aljoše, ker je knez Peter Aleksandrovič očividno molčal v svojem pismu o pravem vzroku, ki ga je napeljal do tega, da pošilja sina v pro- boljšega. Pravijo, da je že v prvem letu zakona soprogo malodane do smrti izmučil s svojim surovim ravnanjem. Ta govorica je vsekdar vznemirjala Nikolaja Sergejeviča, ki se je goreče zavzemal za kneza in zatrjeval, da ni j gnanstvo. Res so se širile govorice o zmožen neplemenitega ravnanja. Čez sedein let pa je kncginja vendarle u-mrla in njen ovdoveli mož se je nemudoma preselil v Petrograd. V Petrogradu je vzbudil dokaj pozornosti. Mlad še, lepe zunanjosti, premožen, obdarjen z mnogimi sijajnimi zmožnostmi, z nedvomno bistroumnostjo, okusom in neizčrpno veselostjo, ni nastopal kot iskavec sreče in pokrovi vanju računov o imetju je pokazal neko zoprno rskopost, lakomnost in nerazumljivo nezaupnost. Vse to je silno razžalostilo predobrega Ihmenjeva; dolgo ni hotel verjeti samemu sebi. Topot se je godilo vse ravno nasprotno kot pri prvem obisku v Vasiljev-skem pred štirinajstimi leti: zdaj se je knez seznanil z vsemi sosedi, seveda le, kar jih je bilo odličnejših; k Nikolaju Sergejeviču pa se ni pripeljal nikoli in obnašal se je proti njemu kakor proti svojemu uslužbencu. Naenkrat se je zgodilo nekaj neumevnega, — srdit razpor med kne/om in Nikolajem Sergejevičem brez vsakega vidnega vzroka. Slišati je bilo srdite in žaljive besede, izgovorjene od obeh strani: Vznevoljen se je odstranil Ihmenjev iz Vasiljevskega, toda stvar s tem še ni bila končana. Po vsej okolici se je naenkrat razširila grda spletka. Trdili so, da je Nikolaj Sergejevič pogodil značaj mladega kneza in hotel porabiti vse njegove nedostatke v lastno korist; njegova hči Nataša, ki je štela takrat že sedemnajst let, da je znala navdati dvajsetletnega mladeniči z ljubeznijo do sebe in da sta tudi oče in mati dajala potuho tej ljubezni, dasiravno sta se kazala navidezno, kakor da ne opažata ničesar; "zvita in brezvestna" Nataša da je naposled popolnoma očarala mladeniča, ki \ sled njenih prizadevanj celo lieto ni videl skoro niti ene same spodobne gospodične, kakršnih je toliko videti v odličnih hišah sosednjih posestnikov. Trdili so naposled, da 'sta bila ljubimca že dogovorjena, da se poročita v selu Grigorjevo, petnajst vrst daleč od Vasiljevskega, navidezno ne da bi starši Nataše vedeli za to, dasiravno So poznali vse te najmanjše podrobnosti in jih podpirali s svojimi podlimi nasveti. Z eno besedo, celi knjigi bi ne bilo mogoče popisati vse, kar so okrajne klepetulje obojega spola naspletka-rile o tej zadevi. Najbolj čudno pa je bilo, da je knez zares verjel tem govoricam in prišel v Vasiljevsko edinole zaraditega, vsled nekega brezimnega pisma, ki ga je prejel v Petrogradu z dežele. Saj bi vendar nihče, kdor je le količkaj poznal Nikolaja Sergejeviča, ne bil mogel verjeti niti besedice od vseh teh obdolžitev, ki so jih nakopičili nanj; toda kakor po navadi, so se vsi razburjali, vsi govoričili, vsi opravljali, majali z glavo in — obsojali brez predržka. lmenjev je bil preponosen, da bi opravičeval svojo hčer pred hudobnimi jeziki, in je strogo prepovedal Ani Andrejevni, spuščati se s sosedami v kakršnekoli izjave. Nataša sama, ki je bila tako obreko-vana, še celo leto potem ni vedela malodane niti besedice od vseh teh splet-karij in praznih govoric; skrbno so ji prikrivali vso stvar, da je bila vesela in. nedolžna liki dvanajstleten otrok. Razpor se je medtem razvijal vse dalje in dalje. Postrežljivci niso počivali. Našli so se ovaduhi in priče in prepričali kneza naposled, da se dolgoletno oskrbnikovanje Nikolaja Sergejeviča v Vailjevskem nikakor ni odlikovalo z vzorno poštenostjo. In še več, da je pred tremi leti, pri prodaji neke hoste, Nikolaj Sergejevič poneveril v svojo korist dvanajst tisoč rubljev srebra, kar se lahko podpre z jasnimi, zakonitimi dokazi pred sodni-jo, tembolj, čim ni imel za prodajo hoste nikakega zakonitega pooblastila od kneza, ampak je delal po lastni volji in šele potem prepričal kneza o neizogibnosti te prodaje ter mu predlo- POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR ln prejeli boste po ekspre u eno steklenico HAMILTON CLUB PURK WHISKEY (one/ fullqmirt) n enooiutrt finega SOMA PORT WINE. Obe steklenici oSljemo v lepem zaboju — le zu en sam papirnat dolar. Pišite C. F. XA-RURA A: CO., :I18 Tliird Av, Pittsburg, Pa. r ^ s m / ___ The Will County National Bank of Joliet, Illinola. Prejema raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele iveta Kapital in preostanek $300,000.(X C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedaii HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz JOHN N. W. Phone 348 :.:SIovenska Gostilna::: jjl vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. iiiiiiiiBiiii Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. iifiSJfi^Sli^ifi^W^! w Oscar J. Stephen r s. r* Sobe 801 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI XOTAR Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi 'e bomo zadovoljili in ti prihranili denat. W. jr. LYONS •Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES I NCLINTON STS. Geo. Svetlecich cK c^^ cl^ b« ama UJ u I—i M m — - — - ^ PRVI SALUN m H ONKRAJ MOSTA Si »»»»»i s s s s »sv* ! 107 Chicago Telephone 3368. RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI! +00 Ohio Street - JOLIET n----------------------------~ a , V .T . «■>_ ^ . neki neodpustljivi lahkomiselnosti, ki 21 vsoto- k.' Jc bila nezmerno manjša jo je zakrivil Aljoša: o razmerju z ne ko damo, o nekem izzivu na dvoboj, o od one, ki jo je prejel v resnici. Pač je bilo to zgolj obrekovanje, kar se je ogromni izgubi pri kvartanju, da celo ka'sn^e tudi pokazalo; toda kiiez je o nekem tujem denarju, ki ga je on I ye,7.el V,C imelloval Serge- baje zapravil; poleg tega pa se je tudi Jevlca pre^ pncami .tatu' lmenjev se ni mogel premagati in se je odzval z enako težko žalitvijo: sledil je strašen prizor. Takoj se je pričela vprav- lišalo, da knez nikakor ni sklenil iz nebiti se sina zaradi kakšne krivde, temveč iz svojih posebnih, sebičnih razlogov. Nikolaj Sergejevič je z o- vorili so, da biva v njem zares nekaj čarobnega, neka nepremagljiva sila. enskam je bil nenavadno všeč in zveza z neko krasotico iz velikega sveta ga je obdala s škandalozno slavo. Neusmiljeno je razsipal denar navzlic -voji prirojeni varčnosti, ki je bila že .bolj podobna skoposti, izgubljal pri kartah, ako je bilo treba in ni trenil z očesom niti pri ogromnih izgubah. Vendar pa ni prišel v Petrograd iskat zabav; bilo mu je pred vsein na tem, da si utrdi pot in zagotovi kariero. Dosegel je svoj namen. Grof Najinskij, odličen sorodnik njegov, ki bi se niti ne bil zmenil zanj, ako bi ga bil obiskal kot navaden prosivec, je obstrmel nad njegovimi uspehi v družbi in zazdelo se mu je mogoče in primerno, osrečiti ga s svojim posebnim zanimanjem; celo njegovega sedemletnega sinčka je vzel k sebi v odgojo. V to dobo spada tudi kneževo potovanje v Vasiljevsko in začetek njegovega znanja z IhmenjeVimi. Ko je dobil naposled po posredovanju grofa Najinske-ga važno mesto pri enem izmed prvih poslanstev, je odpotoval v tujestran-stvo. Celo vesti o njem so postajale nekoliko temne; govorili so, da se mu je pripetilo v tujini nekaj neprijetnega, a nihče ni vedel povedati, kaj. Vedeli samo, da se mu je posrečilo dokupiti še štiristo duš, kar sem že omenil. Iz tujestranstva se je vrnil že mnogo let za tem, z visokim činom, in takoj nastopil odlično službo v Petrogradu V Ihmenjevki se je govorilo, da stopa v drugi zakon z nevesto iz imenitne, bogate in vplivne hiše. "Visoka glava hoče postati!", je govoril Nikolaj Ser gejevič in si mel roke zadovoljnosti. Jaz sem bil takrat na petrograjskem teljstva, temveč zelo samostojno. Go-' gorčenjem zavračal to govorico, tembolj, čim je Aljoša iskreno ljubil svojega očeta, katerega ni poznal celo svojo mladost in detinstvo; govoril je o njem z navdušenimi in zanosnimi besedami in videti je bilo, da se je popolnoma podvrgel njegovemu vplivu. Aljoša je kramljal včasih tudi o neki grofici, ki >ta ji dvorila on in oče obenem, da pa je bil on, Aljoša, srečnejši in da se je oče zaraditega strašno razsrdil nanj. To dogodbo je pripovedoval vsekdar s ponosom, z otroško prostodušnostjo iti z zvonkim, veselim smehom; toda Nikolaj Sergejevič mu nikdar ni dopuščal govoriti o tem. Aljoša je potrjeval tudi govorico, da se hoče njegov oče oženiti. 2e skoro leto dni je bil preživel v izgnanstvu; ob gotovih rokih je pisal očetu spoštljiva in razumna pisma, a v VasiljevsKem se je udomačil tako zelo, da je, ko je na poletje knez dam prišel na.kmete — o čemer je poprej obvestil Ihmenjeve—prognanec sam začel prositi očeta dovoljenja, da sme kar naj-lalje ostati v Vasiljevskem, zatrjujoč la je življenje na kmetih njegov pravi poklic. Vsakršen sklep ali navdušenje Aljoše je izviralo iz njegove nenavadne, živčnobolne dovzetnosti, od njegovega ognjevitega srca, od lahkomiselnosti, ki je bila včasih naravnost brezumna, od prevelike zmožnosti, podrejati se zunanjim vplivom in od popolnega primanjkanja volje. Toda knez je nekako sumljivo poslušal njegovo prošnjo... Sploh je Nikolaj Sergejevič le trudoma spoznaval prejšnjega "prijatelja", kajti knez Peter Aleksandrovi^ se je bil čudno izpremenil. Nenadoma je postal napram Nikolaju Ser gejeviču jako zadirljiv in pri pregledo- da. Ker Nikolaj Sergejevič ni, imel v rokah nikakih listin in, kar je glavno, ker ni imel niti izkušenosti niti pokroviteljev, kakršnih je treba v takih rečeh, je takoj začel izgubljati svojo tožbo. Njegov imetek so postavili pod uradno nadzorstvo. Razdraženi starec je pustil vse in sklenil naposled preseliti se v Petrograd, da bo mogel osebno skrbeti za svojo zadevo, v guberniji pa je pustil mesto sebe izkušenega po-ve»jenika. Knez je menda kmalu začel razvidevati, da je po'krivem razža-lil Ihmenjeva. Toda žalitev je bila od obeh strani tolika, da ni bilo mogoče govoriti o pomirjenju, in razljuteni knez je delal na vse kriplje, da bi obrnil zadevo v svojo korist in s tem tako rekoč odvzel svojemu nekdanjemu o-skrbniku poslednji košček kruha. PETO POGLAVJE. In tako so se llimenjevi preselili v Petrograd. Svojega svidenja z Natašo po tako dolgi ločitvi ne bom opisoval. Vsa ta štiri leta je nisem nikdar pozabil. Res, da sam nisem popolnoma razumel tistega čuvstva, s katerim sem se je spominjal; a ko sva se zopet videla, mi je bilo kmalu jasno, da mi je ona namenjena od usode. Izpi;£et-ka, prve dni po njihovem prihodu, se mi je vedno dozdevalo, da se ni preveč razvila v tem času, kakor bi se sploh ne bila izpremenila, temveč ostala dekletce, kakoršno je bilo do najine ločitve. Potem sem zasledil v nji dan za dnevom kaj novega, popolnoma neznanega mi do tistih dob, kakor bi mi bilo nalašč prikrito in bi se deklica namenoma zatajevala pred menoj. Koliko naslada je bila v tem razkrivanju! Stari je bil po svoji preselitvi v Petrograd prve čase razdražljiv in siten. (Nadaljevanje na 7. strani.) STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. g§ Kupuje in prodaja zemljišča Sj j v mestu in na deželi. jS ! jU Zavaruje hiše in pohištva pro- ty£j ... ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- S ! GamSCJ", WOOd & LeBBOU S škodbi. Sš! |8 Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. £ Izdeluje vsakovrstna v notarji sko stroko spadajoča pisanja. if; Govori nemško in angleško. g W. J BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. TROST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, I Metropolitan Drug Store N. Chicago A Jacksom Stt- Slovanska lekarna + JOHNSONOVl + "BELLADONNA" OBLffl uloUbsn&H REVMATZMU SLABOSTIH T HROMOSTI BOLESTI » KOLKU bolestih • Členkih NEVRALQJl FR0TINU OTOTLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU PLJUiJW W H®*" hhazenju . živo™ VNETJU OPRSf« '"*" PREHLAJENJtl BOLESTIH » LE>JW BOLESTIH • KHŽL! HUDQI KA&JU Navadna pomota ELIXIR BITTCR-W1NE1 t thinerovo HORKE VIKO byJOSEPH TR»H« *A»M»hd Ave. _ CHiCAtn ILL Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpotnore pri: ZABASANOSTI, NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI, NAPUHNJENOSTI, BOLEČINAH V DROBU, ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI, OSLABELOSTI. Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost 'n njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih neredno* v prebavnih organih. V VSEH LEKARNAH Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušaj« Trine ... ,e i« 60c- jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po posti o* JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ.= 1333-1339 South Ashlntid Ave. MWMWfMfM CHICAGO, i i Učite svojo deco slovensko I % S * K C moliti in citati 12 Povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois PONIŽANI IN RAZŽALJENI. (Nadaljevanje s 6. strani.) Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje 'oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1741 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. DomaČa naravna ohiska vina Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja ^osip Svete ^^780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona T Catawba belo vino 80c galona e cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru. Poinon^5611 tCh cenah )e v°ini Davek že uračunan. Vina so po-^onevonaraVna' kariamčim- Naročilu je pridejati denar ali Ljudska banka Hranilnica Vložite svoj denar u obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolieto Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. 2,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen * denar. Pod vladno kontrolo. 1° °*»resti od vlog, Začnite vlogo z SI. rifst National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 o slavnoznani ^OVENSKIPOP prot{ žeji - najbolje sredstvo. vež p|jej tembolj «e ti priljubi. tefa izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za hrepčilo. ^JILO PIYO ____ So naši domači čisti pridelki, boje • "deluje domača tvrdka. >.aT!set Slovenic Bottling Co. • ^cott St. J0liet> m Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Telef0 Xjegove strani so slabo uspevale; jezil se je, razjarjal se, vlačil uradne listine semintja in ni maral za nas druge. Ana Andrejevna pa je hodila okrog kakor izgubljena in se v začetku ni mogla spoprijazniti z ničemer; Petrograd jo je navdajal z grozo. Vzdihovala je in se plašila in plakala za prejšnjim življenjem, za Ihmenjevko, in nad tem, da Nataša odrašča, pa se zanjo nihče niti zmeniti ne more, in bila je z menoj čudovito odkritosrčna, ker ni imela nikogar bolj spodobnega za prijateljsko zaupnost. Tisti čas sem malo pred njihovim prihodom končal svoj prvi roman, tisti roman, "s katerim sem otvoril svojo kariero, in, kakor vsi novinci, tudi jaz nisem znal, kam me porinejo. Pri Ihmenjevih tega nisem omenjal; saj bi se bili skoro sprli z menoj zato, ker živim brez dela, to je, ker ne služim in si ne prizadevam, da bi našel mesto. Stari me je bridko in celo jezno pokazal, seveda le iz očetovskega zanimanja do mene. Bilo me je kar nekako sram, da bi jim povedal, .s čim se ba-vim. Saj jim vendar nisem mogel reči naravnost, da. ne maram služiti, temveč hočem pisati romane, ko sem jih dotlej varal in jim pripovedoval, da ne dobim službe, da si je iščem na vso moč. Ihmenjev ni imel časa da bi se prepričal, če govorim resnico. Spominjam se, kako je nekoč Nataša poslušala naše razgovore in me nato skrivnostno odvedla v stran, me s solzami rotila, naj mislil na svojo bodočnost in me izpraševala in poizvedovala, kaj da pravzaprav delam; in ko se tudi nji nisem hotel izdati, sem ji moral priseči, da se ne bom pogubil kot lenuh in postopač. Res, da tudi nji nisem priznal, s čim da se bavim, a! vem, da bi bil za-eno samo odobravajočo besedo iz njenih ust o svojem prvem romanu dal najlaskavejše odzive kritikov in ocenjevavcev, ki sem jih slišal o sebi pozneje. Moj roman je torej naposled izšel. Že davno, pred-no je zagledal beli dan, je nastal šum in nemir po literarnem svetu. B. se je razveselil kakor dete, ko je prečital moj rokopis. Ne! Ako sem bil kdaj v svojem življenju srečen, potem gotovo ne v prvih opojnih minutah svojega uspeha, ko še jaz nisem bral in kazal drugim svojega rokopisa: vse tiste dolge noči sredi navdušenih nad in sanj' in strastne ljubezni do dela, ko sem se vživel v svojo domišljijo, v osebe, ki sem jih bil ustvaril sam, in jih ljubil, kakor sorodnika, ki žive v resnici, ljubil jih, radoval se in se zalostil nad njimi in včasih celo plakal pre-iskrene solze nad svojim junakom, da si ni bil nikak veleum. Nepopisno sta se stara dva razveselila mojega uspeha, dasi sta me v prvem hipu strašno začudeno pogledala: to jima je bilo v tako neverjetno presenečenje! Ana An drejevna naprimer nikakor ni hotela verjeti, da je novi, od vseh proslavljam pisatelj isti Vanja, ki je i. t. d., i. t. d., in venomer je odmajevala z glavo. Starec se dolgo ni udal; zdelo se je celo, kakor bi ga bile prve govorice prestrašile. Začel je govoriti o izgubljeni karieri in o nerednem vedenju vseh pisateljev sploh. Toda neprestane nove govorice, objave v časopisih in naposled nekoliko pohvalnih besed iz ust ljudi, do katerih je gojil pobožno zaupnost, — vse to ga je izpremenilo, da je začel gledati stvar z drugačnimi očmi. In ko je videl, da imam naenkrat denar v žepu in slišal, koliko plačo se lahko dobi za .slovstveno delo, so se razpršili njegovi poslednji dvomi. Nagel v prehodu od dvoma k popolni navdušeni veri, po otročje se radujoč moje sreče, se je spustil naenkrat v najnebrzdanejše nade in naj-zapeljivejše sanje o moji bodočnosti. Vsak dan je izmišljal zame nove kariere in nove načrte; in česa ni bilo v teh načrtih! Začel mi je celo izka zovati neko posebno spoštovanje, ki ga dotlej še nisem bil vajen. Vendar pa se spominjam, da se je zgodilo tu-Intam, da so ga naenkrat zopet obvladali dvomi, često sredi najnavdušenej-ših domišljij, in ga iznova pripravljali v zmešnjavo. "Pisatelj, pesnik. Kako čudna beseda. .. Kdaj se je še kak pesnik povzpel med ljudi, do dostojanstev? To so sami obrekljivci in nezanesljiveži." Zapazil sem, da se ga stični dvomi in vsa ta sitna vprašanja lotevajo naj-češče v mraku; tako dobro se še spominjam vseh podrobnosti in vsega tega zlatega časa! V mraku je postajal naš starec vedno posebno nervozen, občutljiv in nezaupen. Midva z Natašo sva to vedela in sva se nasmejala že poprej. Vem še, kako sem ga nekoč zabaval z anekdotami o generalu Sumarokovu in o tem, kako so Derža-vinu posedali tobačnico s cekini in kako je carica sama posetila Somonoso-vaj pravil .sem mu tudi o Puškinu in Gogolju. , "Vem, dragi moj, vse veni," je odgovoril starec, dasi je slišal vse te do-godbe morda prvič v življenju. "Hm, poslušaj, Vanje, tega sem vendarle vesel, da tvoja pisarija ni napisana v stihih. Stihi, dragi moj, so neumnost; ne upiraj se, temveč verjenii meni starcu, ki ti dobro želim; sama neumnost in potrata časa! Stihe naj pišejo gimnazijci; stihi vas mladih ljudi ne pripravijo drugam nego v norišnico... Recimo, da je Puškin velik, temu nihče ne ugovarja! In vendar so sami stihi in ničesar drugega; enodnevna reč... Sicer ga nisem čital bogsigavcdi koliko... Proza, to je vse kaj drugega! Tu lahko pisatelj celo poučuje, — no, naprimer o ljubezni do domovine, lahko govori, ali takole sploh o kreposti — da! Vem, dragi, da se ne izražam dobro; a ti me razumeš, govorim ti iz ljubezni. No, pa nam prečitaj, no!" je končal z nekako pokroviteljskim o-brazom, ko sem naposled prinesel knjigo in smo sedli po čaju vsi k okrogli mizi, "daj, čitaj nam, kar si tam napisal, mnogo je vpitja o tebi! Bomo videli, bomo videli!" Odprl sem knjigo in se pripravil k čitanju. Tisti večer je bil moj roman ravnokar izšel in jaz sem, ko .sem prejel naposled svoj izvod, tekel k Ihmenjevim čitat svoje delo. Kako sem se žalostil in jezil, da jim ga nisem mogel čitati prej, po rokopisu, ki je bil v.rokah izdajatelja! Nataša je kar plakala od nevolje, karala me i:i očitala, da bero tujci moj roman prej od nje... A naposled smo vendar že enkrat za mizo. Stari je napravil nenavadno resnoben in kritičen obraz. Hotel je strogo presojati "in se prepričati sam." Tudi starka je zrla nenavadno svečano; toliko da si za čita-nje dejala nove čepice na glavo. Že davno je bila zapazila, da grem z brezkončno ljubeznijo na njeno dragoceno Natašo, da mi duša zastrmi in mi zatemne oči, kadar z njo izprego-vorim. in da gleda tudi Nataša mene svetleje in jasneje kot nekdaj. Da! Prišel je vendar že enkrat ta čas, prešel ob uri uspeha, zlatih nad in preobilne sreče, vse je prišlo obenem, vse naenkrat! Zapazila je starka, da me je tudi njen sivolasi soprog začel že nekoliko preveč hvaliti in se nekako posebno ozirati name in na hčer... In naenkrat se je preplašila saj vendar nisem bil niti grof niti knez niti vladajoč princ ali vsaj kolegijski svetnik iz stanu juristov, mlad, pokrit z redovi in lepega obličja! Ana Andrejevna ni rada želela na pol. "Hvalijo ga res," si je mislila o meni, "a čemu, — tega ne vem. Pisatelj, pesnik... Kaj pa je pravzaprav pisatelj?" ŠESTO POGLAVJE. Prečital sem jim. svoj roman v eni sapi. Začeli smo takoj po čaju, sedeli pa smo do dveh polnoči. Izpočetka se je starec namrgodil. Pričakoval je nečesa nedosežno visokega, nečesa, česar bi makari niti on sam ne mogel razumeti, samo da bi bilo nekaj viso-.kega; mesto tega pa naenkrat take vsakdanje, znane stvari, — prav kakor vse tisto, kar se navadno godi naokoli. Da bi bil junak vsaj velik ali zanimiv človek, ali vzet iz zgodovine, kakšen Roslavljev ali Jurij Miloslavskij; tu pa .stoji na njegovem mestu malova-žen, skrit in celo nekoliko prismojen uradnik, ki se mu niti gumbi ne drže na uniformni suknji; in vse to je opisano v tako priprostem slogu, da ni ptič 'ne miš, tako kakor sami govorimo... Čudno! Starka se je vprašujoče ozirala na Nikolaja Sergejeviča in se celo nekoliko napinila, kakor bi jo bilo nekaj užalilo: "Ali je vredno tiskati in poslušati tako neumnost? Ljudje pa še denar plačujejo zato!" Tako je bilo pisano na njenem obrazu. Nataše je bilo zgolj zanimanje; poslušala je s hrepenenjem in ni obrnila oči od mene. Zrla mi je na ustnice, kako izgovarjam vsako besedo, in sama je premikala svoja dražestna ustka za me noj. In kaj se je zgodilo? Predno sem prišel do polovice, so tekle vsem mojim poslušavcem solze iz oči. Ana Andrejevna je plakala iz dna srca, po milttjoca mojega junaka z vso dušo in želeča v svoji naivnosti, da bi mu mogla vsaj kakorkoli pomoči v nesreči kar sem sklepal iz njenih" vzklikoV. Stari je bil popustil že vse svoje sanje o vzvišenosti. "Sicer se vidi že ob prvem koraku ,da mu krila še niso do rastla; priprosta povestica je, a ravno zategadelj sega človeku v srce," je dejal. "Zato postaja umevno, kar se godi naokoli, zato se vtiska v spomin in budi spoznanje, da je tudi najne znatnejši, najzadnji človek človek in se imenuje moj brat." Nataša je poslušala in plakala in mi skrivaj pod mizo krepko stiskala roko. Čitanje se je končalo. Vstala je: o-brazek ji je žarel in solzice so ji stale v očeh; nenadoma me je prijela za roko, poljubila jo in zbežala iz sobe. Oče in mati sta se spogledala med seboj. "Hm! Kako je navdušena," je spregovoril .starec, presenečen nad hčerinim ravnanjem, "a to nič ne de, to je dobro, dobro, znamenje dobrega srca! Dobro dekle je..." je zamrmral, postrani se oziraje Ha ženo, kakor bi hotel opravičiti Natašo in kdovezakaj z njo vred tudi mene. Toda Ana Andrejevna, dasi je bila med čitanjem ganjena in razigrana tudi ona sama, je zrla zdaj tako, kakor bi hotela reči: "Bodisi, Aleksander Makedonski je bil junak, to je gotovo, a čemu je treba razbijati stole?" Nataša je prišla kmalu nazaj, vsa srečna in vesela, in ko je šla mimo mene, me je skrivoma vščipnila. Starec se je zopet lotil moje povesti, da jo "resno" oceni, toda od radosti se ni mogel premagati, da ne bi zaklical: "Dobro je, dragi, dobro, dobro! Razveselil si me, razveselil tako, da res nisem pričakoval. Visoko ni, veliko tudi ne, to se vidi... Jaz imam knjigo "Osvoboditev Moskve", — v Moskvi so jo tudi napisali, — no, tam čutiš že v prvi vrstici, da se je dvignil mož kakor orel v višave. Toda pri tebi, Vanja, je _»tvar nekako priprostejša in uinevnejša; in ravno zato mi je ljubša, ker je umevnejša! Kakor bi bili to moji sorodniki, kakor bi se godilo vse to 2 menoj samim! K; j tista visokost, ki bi je niti ne razumel! Slog bi popravil; saj te valim, a reci kar hočeš, premalo vzvišenega je vendarle... No, seveda je zdaj že prepozno, ker je povest natisnjena; pa morda v drugi izdaji. Saj se priredi menda tudi druga izdaja, kaj ne da, dragi moj? Takrat bodo zopet denarji, hm!" "Ali ste zares prejeli toliko denarja, Ivan Petrovič?" je dejala Ana Andrejevna. "Gledam vas in še vedno skoro ne verjamem. Ah, moj Bog, za kaj vse so zdaj začeli plačevati denar!" "Veš, Vanja," je nadaljeval starec in se navduševal čimdaljebolj, "res, da to ni služba, a zato so vendarle kariere. Tudi visoke osebe bodo čitale. Saj si sam pripovedoval, da dobiva Gogolj letno podporo in da so ga poslali v inozemstvo. Kaj, ko bi .še tebe? Ali je še prezgodaj? Ali je treba napisati še več? Piši torej, duša, piši, kar se da! Nikari zadremati na lavorikah. Tako je!" To je govoril s tako prepričanim o-brazom in s toliko dobrodušnostjo, da si ga človek ni upal ustaviti in ohladiti njegovo domišljijo. "Ali — glej, na primer, dado ti tobačnico... rKaj? Milost je neodvisna. Hoteli te bodo izpodbuditi; in kdo ve, nazadnje prideš še k dvoru," je dodal polušepetoma in z resnobnim obrazom ter zatisnil levo oko, "ali ne? Ali je še prezgodaj, da bi prišel k dvoru?" "Seveda, k dvoru!" je rekla Ana Andrejevna, kakor bi se čutila užaljeno. "Se malo časa, pa me napravite za generala," sem odgovoril jaz, smejoč se iz dna srca. Tudi starec se je zasmejal. Bil je ves zadovoljen. "Vaša ekscelenca, ali hočete večerjati?" je zaklicala živahna Nataša, ki nam je medtem pripravila večerjo. Zasmejala se je, stekla k očetu in ga krepko objela s svojimi toplimi ročicami. "Ti moj dobri, dobri očka!" Starec se je razčustvoval. "No, že dobro, že! Govorim pač tako tjavendan. Bodi general ali ne, zdaj pojdimo večerjat. Ah, ti mehko-srčnica," je dodal in potipal svojo Natašo po zardelem ličeu, kar je bila njegova navada pri vsakem primernem slučaju... "Vidiš, Vanja, govoril sem ti v ljubezni. No, dasi nisi general, — o, daleč ti je do generala! — vendar si .sloveč mož, književnik?" "Dandanašnji, očka, pravijo: pisatelj!" "Ali ne književnik? Tega nisem ve-> del. Bodisi, pa recimo pisatelj, toda— kaj sem hotel reči: komornik gotovo ne postaneš zato, ker si napisal roman; na to ti niti ni treba misliti. A vseeno se moreš povspeti kvišku, da postaneš kak ataše ali kaj podobnega. Utegnejo te poslati v inozemstvo, v Italijo, da si popraviš zdravje, ali da se tam izpopolniš v znanostih, ali kaj takšnega; denarne podpore dobiš. Seveda je treba, da se vedeš spodobno tudi ti, da jemlješ denar za delo, za resnično delo, na časten način, ne pa takole s pomočjo kakšnega pokrovitelja..." "In da se mi takrat ne prevzameš, Ivan Petrovič," je dodala Ana Andrejevna in se nasmejala. "Kakšno zvezdo mu obesi kmalu, očka; kakšen pa je ataše brez zvezde, kaj?" še je pošalila Nataša in me zopet vščipnila za roko. "Vedno .se norčuje nad menoj!" je vzkliknil starec in avdušeno pogledal Natašo, ki se ji je bil razgorel obrazek, očesci pa sta ji sijali veselo kakor zvez dici. "Res je, otročička, predaleč sem zašel; to je bila vedno moja navada. Aampak veš, Vanja, ko te takole opazujem, — kako priprost si pri nas.. "Ali, moj Bog! Kak pa naj bo, očka "Ne, saj ne mislim, tako... Samo to sem hotel reči, Vanja, da imaš čisto takšen obraz — kako bi rekel — takšen, ki se mu ne pozna, da je obraz pesnika. Saj veš, pravijo, da so pesniki bledih lic in nosijo takšne lase, veš, in gledajo tako... Veš, tistile Goethe ali kdo že — čital sem v Afa-donu — vidiš! Ze zopet sem rekel nekaj neumnega? Vidiš najivko, venomer se mi smeji! Dragi moji, učen nisem, samo čutiti znam. No, pa kaj obraz, obraz še ni največje zlo; zame je tudi tvoj obraz lep in mi ugaja... Saj nisem govoril o tem... Samo poštenjak ostani, Vanja, ostani poštenjak, to je prva stvar! Široka cesta se odpira pred teboj; služi svoji nalogi pošteno, to sem ti hotel povedati, to je poglavitno, kar sem hotel reči!" (Dalje prih.) JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. ffletzger Ruby and Broadway JOLIET Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L W. C. MOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. — Amerikanski Slovenec je najboljši slovenski list v Ameriki. Izhaja dvakrat na teden. Naročnina $2 na leto. Samo pri lueni se dobe patentirana in garantirana .sledeča zdravila: zarast In proti »padanju ženskih in nioSkih las, kakor tudi za rast mo-litih brk in brade; za revmatizein kostibolj ali trganje v nogah, roliah in križu, zu rane, opek line, bule, lure In kraste, ild. Kateri bi rabil moja zdravila be/. uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj DO cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 80 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Poiljite 6 centov v markah, nakar vam pofljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. ;miciael conway* , 106 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojnje flenar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500. PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleikem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS, DELO JAMČIMO. JKIsia^^IiiiislsMiiisii^Sfi s s m PESNIK (Spisal Ivan Baloh.) S Vem, kadar sliši ali bere mlada, dra-žestna gospica ali idealen dijak besedo pesnik, da si ga predstavljata takole: V majhni, s cvetličnim vonjem napolnjeni sobici sedi za mizico s svinčnikom v roki. Na oknu mu prepeva v kletki ptica, skozi cvetlične vejice se vsipljejo solnčni žarki, po stenah so razobešene razne častne diplome, med suhimi lovorovimi venci so razvrščene slike slavnih mož, na mizi je polno albumov in dragocenih daril, — on sam pa sedi med njimi tih, zamišljen. Čez čelo mu vise lepi, črni kodri, nemiren si jih večkrat popravi; skrivnosten mir vlada po sobi, le svinčnik gre tiho po papirju naprej... Ne — tak ni bil naš pesnik. Če bi ga tista gospica in tisti dijak srečala na cesti in bi jima rekel kdo: Glejte, to je pesnik, in če bi jima odprl njegovo sobo z besedami: Glejte, to je pesnikova soba, tedaj bi oba odgovorila ogorčeno: Kaj, ta že ni nikoli pesnik in taka soba ni pesnikov hram. In vendar je bil! Pesnikova soba je bila čisto navadna soba in on sam čisto navaden človek, kakor drugi ljudje. V njegovi sobi ni bilo lovorovih vencev, ne slik slavnih mož, ne kupov albumov in fotografij, še rftanj dragocenih daril, celo cvetic in ptice pevke ni bilo v sobi. Po njej se ni širil prijeten cvetlični vonj, le gosti oblaki tobakovega dima so se valili po sobi od črvivega lesenega tlaka gori do nizkega stropa ter potrpežljivo čakali, kdaj se bode odprlo okno, da bodo šli na prosto. Po stenah so visele mesto dragocenih slik različne pipe večje in manjše vrednosti — pesnikove ljubljenke. In on sam? — Ni bilo tistih lepih, okroglih kodrov, ni bilo klasičnega nosu, ni bilo tiste lepe, vabljive jamice sredi brade, pesnik je bil v svojo največjo jezo — plešast in nos je nosil barvo, ki je bila pesniku .skrajno neljuba, mesto lepih polnih brk pa so le ob kaki brazgotini nekatere močnejše pognale, tako da se je videla cela brada kot stara, obrabljena krtača. Njegovi prijatelji so rekli, da bi bilo veliko lepše, ko bi bil gospod pesnik popolnoma obrit. Tega pa on ni hotel. Ze zaraditega ne, je dejal: ker tudi na glavi ni nič. Da je bil pesnik tak po svoji naravi, temu on -ni bil kriv, da je imel pa tako borno, priprosto opravo, temu so bile pa krive razmere. Pesnik je bil namreč pomožni uradnik. " • ,»- Res je, da je v svoji.li mladih letih, ko je imel še vzore, zlival -krite čute svojega srca v verze ter polnil knjigo svete poezije, toda ko so nastopili resni dnevi borbe za vsakdanji kruh, tedaj je odložil pesniško pero ter povedal vsem svojim prijateljem-vpraševalcem, zakaj več ne pesnikuje, da zato ne, ker svet pesnika ne razume in ker lepe poezije sploh vreden ni. In, recimo, da je bila to pesnikova slabost — na to je bil zelo ponosen, Vedel je, da so drugi bogatejši, uče-nejši, v svojem stanu zmožnejši — ampak pesnik pa le ni bil nobeden. Kako mu je bilo gorko okoli srca, če se je ponižal k njemu njegov predstojnik ter mu s prijaznim obrazom prav prijateljsko dejal: "Gospod pesnik, prošnjo imam do vas! Mi boste napravili eno pesen). V zadregi sem. Zelo Vam bom hvaležen." In ko si je pesnik dal dati pojasnila, za kak namen se pesem potrebuje, tedaj je kratko odgovoril: "Bom," — in milostno je odslovil svojega prosilca. Zalo je tudi užival pesnik v uradu marsikatere ugodnosti, katerih drugi niso imeli. Tako je lahko n. pr. zamudil uradne ure in prepozno prišel, pa je dobro vedel, da mu ne bo nihče ničesar očital, ker so od njega odvisni. Če bi ga kdo trdo prijel, bi že prišel čas, da bi mu povrnil. Ko bi stopil v kaki potrebi za kako slavnost pred njega in bi 11111 dejal: Prosim, ali mi boste napravili pesem — pa bi krat ko odgovoril: Ne morem, še več, nočem! Kam bi se pa drugam obrnili, kajti pesnik ni vsak, pesnik je v tistem kraju samo — on. Se več, tudi pri časopisih so ga upoštevali. In to je bilo njegovo največje veselje! Če je prišla kaka slavnost, če je bila potrebna kaka slavnostna pesem, tedaj so .se merodajni krogi gotovo obrnili nanj, ker je bilo zagotovo, da ne bode odrekel. In kako ponosen je bil, ko so časopisi prinesli njegovo pesem z njegovim imenom in so brali njegovi tovariši, da je on to napravil, on, ki je bil najnižji v uradu, drugi pa visoko nad njim, z visokošolsko izobrazbo in z imenitno plačo, niso pa bili tega zmožni — so gledali doli nanj z zavestjo: vsak ni pesnik, on je pa le. Tak je bil torej gospod pesnik, njegove okoliščine in njegova soba. Nekega dne sedi pesnik po obedu v kavarni, ko pride nenadoma zanj br zojavka. Tri stvari je ljubil pesnik na | tem svetu: tobak, črno kavo in — šah Redoma vsak dan je šel po obedu v kavarno ter tam ob črni kavi dveh ali treh skodeljic igral šah, dokler ni prišla uradna ura. Natančno je imel preračunano, da bo njegov nasprotnik mat v treh potezali. Ko je ravno premišljeval skoro pet minut, katero potezo bi napravil, tedaj ga nenadoma premoti in iznenadi brzojavka s sledečo vsebino: Prosimo za nedeljsko slavnost slavnostno pesem. Uredništvo. Nič več in nič manj. "Torej slavnostno pesem, pa kar brzojavno, pa kar takoj" — to so bile prve besede, ki jih je izustil pesnik. Ves tisti ponos, ki ga je navadno navdajal pri takih prilikah, je izginil, kajti šlo mu je za šah — mat. Raztresen je bil, v skrbi za slovnostno pesem je izgubil celo kraljico. Njegov nasprotnik je porabil položaj in napovedal pesniku — šah. Ta je bil razburjenj udaril ob mizar, da so se figure na šahovi deski zmajale in padle po tleh. "Oprostite," je dejal pesnik, "moram domov, pa jutri zopet!" Ker so priznali njegovi prijatelji, da je pesnik rad razburjen in nervozen, mu tega niso šteli v zlo, saj se je to že večkrat zgodilo. Sicer je pa bila igra itak le za kratek čas. Pesnik je prišel domov. Deloma je bil dobre, deloma slabe volje. Bil je četrtek, mudilo se je. Slavnost je v nedeljo, pesem mora biti danes gotova, jutri s pošto odide, v soboto bo natisnjena in v nedeljo pri slovnosti bo deklamirana. Tako je računal — on. Mudilo se je zelo. Eno slabost pa je imel gospod pesnik. To namreč, da brez kozarca črnega refoška ni napravil nobene naročene pesmi. Zato je takoj naročil svoji postrežnici, naj mu prinese čašo "črnega", ko pride iz pisarne domov. Tiste tri ure v pisarni so hitro minule. Pesnik je mislil bolj na pesem, kot na akte, zato ni čuda, če je napravil par napak tisti dan. Sicer pa stvar ni bila tako nujnaun jo je lahko drugi dan pregledal še enkrat. Ko je prišel zvečer ob šestih v svoj tihi, podstrešni liram, je čakal refoško že na mizi. Pesnik je pripravil papir, črnilo in mnogo obrezanih svinčnikov. Sploh je imel to navado, da je imel svinčnikov pripravljenih vedno polno kopico, to pa zato, da ne bi med tem, ko jih je špičil, ušla kaka dobra misel ali kaka lepa rima. Steklenica refoška je bila kmalu prazna, na mizi .so ležale knjige, razni pesniki in slovarji, toda ni hotelo priti ne mislij, ne rini. Tedaj je pesnik naročil še drugo čašo refoška, pa tudi to ni pomagalo. Se manj! Pesnika se poloti neka zaspanost, da je bi! v skrbeli, če ni bolan. "Danes ne bo nič" — to je bil nje-kov sklep. Jutri zgodaj vstanem, duh bo svež, pošta odide šele ob osmih, dotlej — bo pesem gotova — to so bile misli pesnikove. Budilnik je tisto jutro pri pesnikovi postelji kazal na tri — takrat bi moral zaropotati zvonec in pesnika zbuditi. Pa to pot je bilo tako, kot dru-gekrati. V polomotici je pesnik zagrabil budilnik za vrat, da je moral prenehati zvoniti. In nato je pesnik zopet sladko zaspal. Sanjalo se mu je o dolgi, neizmerni pesmi, o lovorovem vencu, o velikanski nagradi, o odlikovanju itd. — a vsega tega ni bilo, ko ga je zjutraj zbudil cerkveni zvon. Tedaj je nedoma planil iz postelje, vzel svinčnik v roke in papir ter začel. Pa ni šlo. Kaj je bilo vzrok, sam ni vedel. Enkrat ni bilo mislij, drugikrat ne rim. Spočetka je bil nejevoljen, konečno se ga je pa lotila čisto druga, nova, močna misel: Sicer pa nisem rokodelec. Pesnik je pesnik, in pesem ni — čevelj. Če je urednik pesem tako nujno potreboval, pa se naj bi bil popreje oglasil, pa ne brzojavno. Misli in rime niso otroci trenutka! Naj se pa drugam o-brne! Drugim plačuje nagrade uredništvo, jaz pa sem dober samo takrat, kadar me potrebujejo. Ne boš. Za norca me ne bodo imeli. Trikrat sem prosil za nagrado, pa še odgovora ni. Je že prav, sedaj jim povrnem. Naredil se bom, kot da bi ne hotel napraviti pesmi, četudi me prosijo še enkrat. Bodo vsaj spoznali, da so odvisni od mene, samo od mene. .. Tako je govoril pesnik sam s seboj, hodeč po sobi gori in doli. Bližala se je ura osem zjutraj in zadnji čas je bil, da bi bilo treba oddali pismo na pošto. Pesnika .se je lotila odločnost, kakor še nikoli v življenju. Vsedel se je ter napisal kratko pismo: Slavno uredništvo! Ali mislite, da je pesem — čevelj? Izberite si dragega osla! Udani pesnik! Ko je pismo zapečatil, je dejal: To sem jim povedal, to sem jim pokazal! Je že prav — naj se pa obrneijo name pravočasno in — plačajo naj! V tem trenotku je bil sam seboj tako zadovoljen, kot takrat, ko je dobil prvo krono za svojo prvo pesem. Ravno je hotel pismo oddati na pošto, ko — stopi v sobo pisnionoša z novim brzojavom. Prestrašen skoči pokonci pesnik in bere: Pesmi ni treba. Slavnost preložena. Kar zaprlo mu je sapo. "Usoda — bogovi" to so bile edine besede iz ust pesnikovih. In pismo pesnikovo je romalo mesto na pošto v njegov koš in bilo je prvo, ki je padlo v nfe-govo veliko globočino. Pesnik pa je vzel klobuk, da bi šel v pisarno, še enkrat korakal po sobi gori in doli in govoril polglasno: U-soda je ukrenila, — bog hotel je tako. Tisti dan pa sta brla oba zadovoljna, urednik in — pesnik. Stavka v Essenu? Geneva, 15. jul. — V Basel je dospe-a vest, da Kruppovim tvornicam v Essenu preti ogromna stavka. Delavci zahtevajo doplačo z ozirom na dejstvo, da so stroški za živek znatno na-rastli. Pričakuje se, da bo Bertha Krupp osebno vplivala na delavce. "Frankfurter Nachrichen" svetujejo, u-treči delavski zahtevi. Photo« by American Preaa Association. ČLANI NEMŠKEGA POSLANIŠTVA IN LETOVIŠČE ISTEGA. Na tej sliki so videti člani nemškega poslaništva ter letovišče-istega v Cedarhurstu, N. Y. Od leve na desno so: Pribočnik dr. Ahrens, baron Schoen, princ Hatzfeldt, princesinja Hatzfeldt in baron Haniel. Mexico City v Zapatovih rokah. Washington, D. C., 20. jul. '— Iz Mexico City je nocoj v državni urad dospela vest, da so Zapatove čete zopet zasedle glavno mesto po včerajšnjem odhodu Carranzove armade pod generalom Gonzalesom. Tudi civilna mestna uprava je baje zopet v rokah pristašev Zapatovih. ZA KRATEK ČAS. m So !— £K9R«i!liBfi SB. SR IH'SK'Sli MBW !*■ Si Mačka s tremi repi. Dijak pride ob praznikih domov m pravi starim šolskim znancem: "Jaz vam lahko dokažem vsako reč." — "No," seže mu jeden v besedo, "tedaj pa nam dokazi, da ima naša mačka trt repe!" Dijak: "To mi je igrača! Glejte, nobene mačke ni, ki bi imela dva repa. Dobro, če pa nobena mačka nima dveh repov, tedaj mora jedila mačka vsekakor imeti jeden rep več'nogo nobena mačka, in tedaj ima vaša mačka tri repe!" ^ Kako se išče posojilo: Prvi dijak: "Prijatelj! Ali potrebuješ denarja? Le odkrito povej, nic se ne -ramuj!" Drugi dijak: "Hvala Bogu, denarja imam sedaj zadosti!" Prvi dijak: "Bodi torej tako prijazen in posodi mi deset kron!" Plačilo za modrost. Kmet je imel dijaka, za katerega je izdal že veliko denarja. Nazadnje Je želel zvedeti, koliko se je sin naučil-Ta pa dolgo ni hotel nič pokazati-Nekdaj prinese mati tri jajca na mi*o. Sedaj je hotel sin pokazati svojo učenost, zato reče: "Poglejte, oče! Pokazati vam hočeni, da je tukaj pet ja-jec v skledi, dasi vidite samo tri. Kjer so namreč tri, tam sta tudi dve; tri in dve pa je pet!" Oče se močno začudi bistremu umu svojega sina ter reče: "Res, to si dobro napravil! Zdaj si bomo vsaj lahko razdelili ta jajca! Jaz vzamem od o-nih pet, kar jih je v skledi dve, jedno bo pa za mater. Ti pa vzemi oni dve, ki še ostaneta!" Prihranjen trud. Šolski ravnatelj pokliče k sebi dijaka, o katerem je slišal, da hodi v krčmo. Ko mu ravnatelj med drugim reče, naj si da, če ga že tako žeja, prinesti vina domov, odgovori mu dijak: "Gospod ravnatelj, prav rad bi uporabil ta svet, a časih imam komaj za o-sminko litra vina denarja. Če pošljem koga po vino, moram mu kaj dati za pot, potem pa nimam za vino dosti. Ali če grem sam v krčmo po vino, iz-pijeni ga rajši kar tam." Mož beseda. Krojač: "Prosim, da poravnate račun!" Dijak: "Ta mesec vam ne moreni plačati!" Krojač: "Tako ste rekli tudi prejšnji mesec!" Dijak: "No, ali nisem ostal mož beseda?" Ni prav razumel. Dijak 2ivko prijatelju: "Dragi prijatelj, nasvetuj mi, kaj naj storim! Kamor pridem, povsod me tirjajo, naj plačam dolge, a jaz nimam niti dese-tice!" Prijatelj: "Ravno prav! Pošlji račune mojemu očetu; ta mi je ravno danes pisal ter rekel, da je že sit vedno plačevati le moje dolgove." NAZNANILO! Slavnemu občinstvu se tem potom naznanja, da je bil dne 12. maja 1915 izvoljen za predsednika naše družbe g. Michael Kochevar veleposestnik in trgovec v Jolietu. SLOVENIAN LIQUOR COMPANY i, ■• 1 * 4*1 MATH. STEFANICH, tajnik. JOLIET, ILL. tul Nova bolezen. Gospa je prinesla dijaku, kateri je stanoval pri nji, zajutrek. Videč, da je še v postelji, vpraša ga sočutno, zakaj še ni vstal. Dijak odgovori: "Oh, gospa, slabo se mi godi, slabo!" Gospa: "Pošljem li po zdravnika?" Dijak: "Menite, da mi ta kaj posodi? Gotova dedščina. Dijak pride k ženi, ki je vedeževala na kvarte, in jo naprosi, naj mu razodene bodočnost. Žena sede k mizi, razgrne kvarte ter začne vedeževati. Ko zopet vzame dve kvarti, pravi: "Oj, kako ste srečni! Skoro boste podedovali mnogo mnogo denarja!" Dijak jo pogleda ter reče: "To me prav veseli! Prosim vas pa, bodite tako prijazni ter posodite mi na to dedščino sto goldinarjev." Dolenjec v Ameriki. Dolenjec, na glasu, da rad veliko je, dobi službo v Ameriki pri bogatem posestniku ^farmerji). Prvo jutro v novi službi sedi pri zajuterku, gospod zraven njega pa se čudi krepkemu Dolenjcu, kako spravlja jed za jedjo pod streho svojega telesa. Ko je izpraznil že nekaj skled, odloži žlico. Farmer se hoče ž njim nekoliko pošaliti ter reče: "Vidiš, ljubi moj! Danes greva prav daleč v gozd drevje sekat! Ker najbrž ne bo kosila, kaj ko bi jedel že zdaj tudi za kosilo?" Dolenjec vzame zopet žlico v roko ter je dalje, kakor bi bil šele sedaj prisedel k mizi. Ko čez nekaj časa vendarle odloži žlico ter si obriše usta, reče farmer: "Ne vem, če prideva k večerji domov, zakaj najina pot je dolga, delo pa potrebno! Kaj, ko bi tudi večerjo že zdaj použil, potem sva brez skrbij!" Dolenjec, ne bodi len, vzame žlico ter je vesel dalje. Ko vse poje, pravi farmer: "Tako, ljubi moj! Zdaj greva pa na delo!" Dolenjec pa se mu šegavo namuzne in reče: "Kaj, na delo? Zdaj ko sem povcčerjal? Pri nas doma je navada, da po večerji ne delamo več, in te lepe navade se mislim držati tudi tukaj!" JOUET* ILL« UmtMfi PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlNQl • W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa.egj varska dela ter obešanje stens papirja po nizkih cenah. A lexander t\ Chi. Phone 376. 120 Jefferson St. JOLIET, N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE! Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar YIN0, Ž (3 AN JE IN SMODKK. Sobe v najem in Lunch Room. Ali veste, kje je dobiti najboljše ® i v mesn so po najnižji ceni? Gotovoi J. & A. Pasdefti - in Prek3' se dobijo najboljše sveže i" r ^ , jene klobase in najokusnejse ^ & Vse po najnižji ceni. Prid]te poskusite naše meso. žba Nizke cene in dobra P°stre naše geslo. , ti na5 Ne pozabite torej obiskat ^ našej mesnici in groceriji na t lu Broadway and Granite Chic. Phone 2768. N. W. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPOSJ »triJM^-rrrMi^j-awwByg? mi UI'JJM. ter je najboljša pijača E. Porter Oba telefona 405, Brewing Company S. Huff St. Joliet. m G v ll ki d « n it ri >* £ K 13; 01 sr 8t ž; 5) Si