Žene našega ljudstva vedo, da se bo Ljudska Fronta dosledno borila za njih človečanske in demokratične pravice!
Partizani bodo oddali svoj glas Ljudski fronti, ker samo ona nadaljuje borbo na svetlih tradicijah narodno osvobodilne vojne!
':-f '.V'	€
' ■“L*.."
HiuimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiMiiiii!!!

CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din
TRST 27. maj 1»4»
LETO ČETRTO ■ številka 167
i
3
Politični preganjanci, žrtve Fašizma in nacizma, interniranci sovražijo Fašizem in reakcijo, zato bodo volili za Ljudsko Fronto !
Delavci - proletarci, vidijo v Ljudski Fronti borbeno organizacijo, hi temelji na revolucionarnih osnovah marksizma in leninizma !
Kmetje tržaške okolice, naravni zavezniki tržaškega delavstva zaupajo v Ljudsko fronto, ker se odločno bori za interese ljudstva
.VHOD Y LADJEDELNICO SV. MARKA
		
KRONIKA
Novo vodstvo italijanske socialistične stranke, ki je bilo izvoljeno na zadnjem kongresu, je imenovalo Nennija za glavnega tajnika stranke.
Izvršilni odbor laburistične stranke je izključil zmanega poslanca Zilliacusa zato, ker je pristaš skrajne levice v stranki, ker si kot tak prizadeva za dobre in ‘mirne odnose med Sovjetsko zvezo in V. Britanijo in ker se je udeležil kongresa miru v Parizu.
V Belgiji so razpustili obe zbornici. Nove volitve bodo 26. junija. Ob tej priliki so katoliški poslanci priredili manifestacije za povrnitev kralja na prestol, socialisti, liberalci in komunisti pa demonstracije proti kralju. Spaakova vlada bo ostala do izida volitev.
Grški monarhofašisti so ubili voditelja grških sindikatov Tumuk-nakisa.
Argentinski parlament je odobril vzpostavitev diplomatskih od-nošajev z Jugoslavijo in Irsko,
Po vsej Padski nižini in v rimska pokrajini je v teku velika stavka kmetijskih delavcev, pri kateri je prišlo do več incidentov. Ko je policija branila stavkokaze pred razjarjenimi delavci. Policija nastopa proti stavkajočim zelo surovo. Delavska zbornica zahteva izpustitev aretiranih delavcev, republikanska st ruja v splošni konfederaciji dela pa je sklenila izto-piti in CGIL.
Med Italijo in Avstrijo je bil
podpisan trgovinski dogovor.
Franko je zelo razjarjen, ker so
OZN odbiii resolucijo za vzpostavitev diplomatskih odnošajev s Španijo. Napadel je Churchilla, češ, da mu je med vojno obljubil severno Afriko, sedaj pa da niti ne zna braniti španskih interesov. Demonstranti so kričali: «Dol An-Kiija, dol Francija, živele ZDA».
Francoska vlada je odobrila finančni načrt ministra Petscha, po katerem bo šlo 100 milijonov fran-kov za razne obveze ki jih je Francija sprejela z vstopom v Atlantski pakt in za financiranje kolonialne vojne v Indokini. Teh 100 milijonov bodo dobili s tem, da bodo zmanjšali proračun za vzgojo, za obnovo, za železnice in za socialno skrbstvo. Skratka, to je .Marshallov plan.
Sovjetska zveza bo do 1. decembra t.l. repatriirala vse japonske ujetmke. Stroške za repatriacijo bo morala plačati japonska vlada.
Objavili so, da šteje država Izrael 900.000 prebivalcev in da njih 'Število stalno raste.
Takoj po madžarskih volitvah v nedeljo, je podala vlada formalno ostavko. Za sedaj še naprej opravlja posle.
Vse španske republikanske orga-nizacije so poslale jugoslovanski delegaciji pri OZN zahvalno pismo ^radi njenega zadržanja v korist republikanske Španije.
ZDA in v. Britanija sta začeli
Sr^òr I'0* CiPer V V2h<>dnem Sredozemskem morju.
BivSi minister ZDA za obran,-bo, Forrestal, ki je bil že'nekaj časa v norišnici, je skočil |z 15. nadstropja in se ubil.
Radio svobodne Kitajske je napade] ZDA, da ogrožajo mir v Azi-ji, ker oborožujejo japonsko vojsko.
Razprava, ki bi se morala za-četi proti aretiranemu komunističnemu voditelju iz ZDA Eisierju je bila odložena.
Štirje	so zaceli
proučevati nemško vprašanje
ACHESON
BEV1N
SCHUMANN
V neposredni zvezi s pariško konferenco so nemški reakcionarni elementi jz yrst separatističnih Schumaherjevih sindikatov skušali v Berlinu organizirati provokatorske stavko pri železniškem prometu zahodnih sektorjev Berlina, stavka sicer ni uspela, ker se je je od
Kakor je bilo sklenjeno v zvezi z '‘Berlinske motnje,, sporazumom o deblokaciji Berlina, -se je 23. t m. začela v Parizu konferenca štirih zunanjih ministrov.
Konferenca je v Marmornati palači v ul. Foch, kjer je imel med nemško okupacijo sedež gen. yon Stulpnagel, komandant «Gross Pariza». Morda je to slučaj, prav gotovo pa ni slučaj, da nemško vprašanje še danes ni rešeno in da je postalo vprašanje osrednje važnosti za odnose med silami, med katerimi se odigrava velika bitka za bodočnost sveta. Poslednja konferenca med štirimi «velikimi» je bila pred 18 meseci. Od takrat je nemško vprašanje zdrknilo na nevarno Pot, ki je nekajkrat grozila dovesti do neposrednega konflikta. Da do tèga ni prišlo, je pripisati miroljubni politiki Sovjetske zveze in pa dejstvu, da imperialisti danes ne morejo uspešno voditi vojne proti volji vseh narodov. Odgovornost za nevarno pot nemškega vprašanja nosijo samo zapadne sile, ki so vztrajno odklanjale vsako možnost sporazumov. Dejansko obstaja tesna zveza med načrtnim razdeljevanjem Nemčije in osnova opustitve potsdamskega programa in ustanovitvijo severno atlantskega napadalnega bloka. Navzlic temu piše moskovska «Prav >, da nedavni sporazum med sovjetsko, ameriško, angleško in francosko vlado omogoča obnovitev delovanja sveta zunanjih ministrov in odpira nove možnosti glede pogajanj o osnovnih nemških problemih. Toda uspeh teh pogajanj je odvisen c stališča zahodnih držav, ali kakor je dejal v Parizu Višinski, tri-
12.000 delavcev udeležilo Je 700, uspela pa je provokacija v toliko, ker so s pomočjo nemške policije uprizorili incidente, ki naj bi motili dokaj ugodno vzdušje, v katerem začenja konferenca v Parizu svoje delo. Po sporazumu med vzhodno policijo je prišlo sedaj v Berlinu do pomirjenja.
Predsestanki
strokovnjakov
2e nekaj dni pred začetkom konference so se v Parizu sestajali na-mestniki treh zapadnih zunanjih ministrov in razni strokovnjaki za nemško vprašanje, ki so izdelali osnovo za stališče zapadnih sil na konferenci. Na tej osnovi so zunanji ministri ZDA, V. Britanije in Francije neposredno pred začetkom konference sestavili osnutek vrstnega reda vprašanj, ki jih bo konferenca pretresala. V to predkonfe-renčno dobo spada tudi sprejem ustave za zapadno Nemčijo, ki je bila izdelana v Bonnu, iz česar vsi
GRŠKO LJUDSTVO SI ZELI MIRU
Takrat, ko je grško ljudstvo z lastnimi silami izganjalo poslednje nemške okupatorje, so se vgnezdi-le v njihovo deželo angloameriške čete, nosilke tujega angleškega in ameriškega imperializma. S tujimi imperialisti so prišli v deželo tudi grški izdajalci s kraljem na čelu, ki so zapustili ljudstvo takrat, ko se je bilo treba borit; za svobodo. Takrat je začelo drugo obdobje narodnoosvobodilne borbe grškega ljudstva, obdobje borbe proti hlapcem ameriškega imperializma, ki so z direktno pomočjo Amerike in Anglije začeli neusmiljeno zatirati demokratične osvobodilne težnje grškega ljudstva in obnavljati nacistični teror. Od takrat do danes se je osvobodilno gibanje grškega ljudstva razrastlo, zavzelo je vseljudski značaj, zadobilo višje oblike z nastankom redno narodnoosvobodilne armade in rojstvom krat bolj od treh zahodnih držav 1 Prve demokratične vlade, kot pa od Sovjetske zveze.	Amerišk; imperializem je začu-
SAN8HAJ OSVOBOJEN
Nacionalistični poveljnik Šanghaja general Tang, ki je še pred dnevi zatrjeval, da bo Šanghaj grob komunistične vojske, je izgub»! bitko za največje mesto Azije. Kitajska osvobodilna vojska je po pojačanom pritisku prebila nacionalistično utrjeno linijo in vkorakala v središče mesta. Razpršeni o-stanki nacionalistu ne vojske se umikajo z vsemi mogočimi plovnimi sredstvi po reki Vangpoo proti morju. V nekaj urah je bilo vse mesto v rdečih zastavah. Komunistična vojska je zasedla vsa važnejša upravna poslopja kakor tudi četrt imenovano Bund, ki je najmodernejši del mesta. Veliko število ladij na reki Vangpoo je bilo potopljenih. Napredovanje proti Kantonu se nadaljuje z vso nagiico in je odvisno le od |te-
Zemljevid k bojem na Kitajskem
vila prevoznih sredstev, ki jih Imajo komunisti na razpolago. Te čete so pod poveljstvom generala Liu Po Cenga, ki je že 20 let partizan in ki
til, da mu grozi izguba važne strateške pozicije, kj si jo je ustvaril v Grčiji. Da to izgubo prepreči, je poslaj v Grčijo nove oddelke svoje vojske in izdal težke milijone dolarjev za borbo prot; demokratič-ni vojski grškega ljudstva. Atenski hlapci imperialistov so pojačali teror proti nedolžnemu ljudstvu. In kaj so dosegli? Dosegli so, da je danes Grčija dežela pogorišč, deže. la trpljenja nedolžnega Jjudstva, dežela taborišč in kaznilnic, v katerih umirajo grški svobodoljubi. To so dosegli, toda osvobodilne borbe niso zlomili.
Grška demokratična vlada je pred časom izdala poziv, v katerem poudarja svojo voljo, da se zaključi krvava vojna, da se prihrani ljudstvu trpljenje in uredi grško notranje vprašanje na demo. kratičen način. Zelja grškega ljudstva po demokratičnem miru je prodrla v svet tud; preko pariškega kongresa miru, naletela je na odobravanje pri vseh silah sveta, kj se bore za mir, pri sovražnikih miru pa je naletela na gluha ušesa. V zvezi z obnovitvijo pogajanja za ureditev nemškega vprašanja pa se je sedaj začelo govorit; tudi o grškem vprašanju.
Zaenkrat so v teku neuradna po-gajanja med predstavniki ZDA. Anglije in ZSSR, ki pa so šele v začetni fazi. Največ konkretnega je doslej podvzela Sovjetska zveza, ki je ng osnovi nedavnega poziva grške demokratične vlade izdelala naslednje točke, ki bi jih bilo treba kot prve rešiti 1) Poziv bojujočim se strankam za prenehanje so. vražnosti; 2) Proglasitev splošne am nestije; 3) Razpis svobodnih parlamentarnih volitev in vključitev
VISINSKI
komentatorji sklepajo, da zapadne sile ne nameravajo odstopiti od svoje razbijaške politike v Nemčiji, kar pa je končno povedal tudi sam ameriški minister Acheson, ko je dejal, da je ustanovitev zapadno nemške države stala preveč truda in preveč denarja, da bi jo mogli sedaj razbiti.
Dober začetek
Prva seja zunanjih ministrov je potekla v prijetnem vzdušju, neki novinar je dejal, da celo idiličen. Seji je predsedoval Schuman, pri nadaljnjih predsedovanjih pa se bodo ministri menjavali. Najprej so se sporazumeli za način obveščanja javnosti o delovanju konference ter o različnih vrstah sej, takoj nato pa so sprejeli dnevni red konference, ki obsega štiri točke in sicer:
1)	Vprašanje enotnosti Nemčije
z gospodarskega in političnega vidika, vštevši vprašanje zavezniškega nadzorstva:	’
2)	Berlin, vštevši denarno vprašanje;
3)	Priprava mirov- j pogodbe i Nemčijo;
4)	Mirovna pogodba v Avstrija
Pri sprejemanju tega dnevnega
reda je Višinski predlagal, da bi vprašanje zavezniškega nadzorstva razpravljali posebej, ker je to vprašanje zelo važno. .Prav tako je predlagal vključitev druge točke dnevnega reda v prvo, ker je vprašanje Beriina rfeločljivo od vsega nemškega vprašanja.
Kaj pa Japonska
Na prv; seji je Višinski tudi opozoril na vprašanje mirovne pol godbe z Japonsko. Ni sicer vztrajal, da je treba o tem razpravljati že na tej konferenci, predlagal pa je na tej konferenci sklicanje druge, ki naj načne japonsko vpraša; nje.
Drugo zasedanje - prve težave
V kolikor je prvo zasedanje poteklo giadko, tako je prišlo pri drugem, ko so začeli razpravljati o prvi točki dnevnega reda, do prvih nasprotij, vendar ne katastrofalnega značaja.
Višinski je obrazložil sovjetskd stališče in napravil pregled celotnega nemškega vprašanja. Opozoi ril je na potsdamski sporazum, ki določa enotnost Nemčije in vlogo zavezniškega nadzorstvenega sveta.
ker je z njo zvezan tudi odhod Višinski je obrazložil tudi sovjetsko
grlkih demokratičnih predstavnikov v volivne organe; 4) Kontrolo nad temi volitvami naj bi izvajale štiri velesile vključno Sovjetska zveza; 5) Ustanovitev mednarodne komisije za nadzorstvo severnih grških meja, v kateri bi bila tudi Sovjetska zveza.
Na te predloge zapadne sile še niso odgovorile vendar je znano zapadno stališče, da so pripravljene a grškem vprašanju razpravljati aaaaaaaaaaaaaaaa et shr sh shroo le v okviru OZN, ker lahko tako računajo na večjo učinkovitost glasovalnega stroja in obenem na uspešnejšo borbo proti demokratič-
se sedaj pripravlja na osvobojenje svo-!nim načelom, ki jih v tem pogledu
jega rodnega mesta,	[ zastopa Sovjetska zveza.
stališče do «Forurskega vprašanja* in obsodil sedanji francosko - angleški - ameriški sporazum. Višin-ski je postavil zahtevo štiričlanskega nadzorstva ne samo nad upravo Porurja, temveč tudi za porazdelitev proizvodov. V zvez; z vzpostavitvijo gospodarske in poli-tične enotnosti Nemčije, predlaga Višinski vzpostavitev delovanja «Nadzorstvenega sveta Nemčije* kot organizma, ki naj izvaja vrhovno oblast. Vzpostavi naj se zave»! niška komandatura v Berlinu in ustanovi en sam nemški centralni organizem.
Zapadni zunanji ministri nisd bilj navdušeni za Višinskijevl
predloge
STTETT
3 3
Za zaključek tretjega zasedanja Glavne skupščine OZN smo obljubili kratek pregled njenega delovanja.
Glavna vprašanja, ki so jih obravnavali, so bila naslednja:
1.	Vključitev Izraela v OZN: sprejeta 11. maja z 32 glasovi proti 12.
2.	Primer Miodszentija in bolgarskih protestantskih duhovnikov: Na zahtevo Bolivije in Avstralije je skupščina 22. aprila sprejela resolucijo, v kateri je «izražena zaskrbljenost zaradi obtožb Madžarske in Bolgarije pioti Mindszentiju in bolgarskim pastorjem». Vprašanje bodo predložili podpisnicam mirovne pogodbe z Madžarsko in Bolgarijo.
3.	Španija: Predloženi sta bili dve resoluciji: Poljske in resolucija Brazilije, Bolivije in Kolumbije. Obe resoluciji sta bili odbiti, čeprav sta drugo z vsemi silami podpirali ZDA in Britanija.
4.	Italijanske koloaije: Zaključne debate so bile na osnovi načrta Bevm-Storza, ki je bil končno odbit.
5.	Indonezija: Vprašanje so odložili na prihodnje zasedanje na osnovi sporazuma, ki je bil 7. maja dosežen v Bataviji.
6.	Indijanske manjšine v južni Afriki: Sprejeta jee bila francoska in meksikanska resolucija, ki vabi predstavnike Indije in Južne Afrike k di-rekinim pogajanjem.
7.	Sovjetske žene poročene s tujci: Skupščina je sprejela splošna priporočila.
8 Prenos vesti: Na franc dki predlog Je skupščina sprejela dogovor, ki se nanaša na mednarodno obveščevalno službo; razpravljanje o svobod eb-vcščevanja pa so prenesli na prihodnje zasedanje.
9.	Repatriacija beguncev: Skupščina Je sprejela poročilo mednarodne organizacije IRO.
10.	Socialna in kulturna vorašauja:
To vprašanje so pretresali samo v
splošnem in bosta naprej o njem razpravljala ekonomski in socialni svet OZN.
IX. Vprašanje afriških domačinov:
Skupščina je predala to vprašanje v študij ekonomskemu in socialnemu svetu.
12.	Vojska Združenih narodov: Skupščina je predala posebnemu odboru, ki ga sestavlja 14 članov, preučevanje ustanovitve posebne posadke, ki naj bi štela 800 mož in ki naj bi ščitila delegacije OZN,
13.	Uradni jeziki OZN: Odbit je bii predlog, po katerem naj bi bila uradna jezika OZN tudi ruščina in kitajščina.
To bi bili v glavnem vsi problemi, ki so prišli v dveh mesecih zasedanja na dnevni red. Iz tega kratkega pregleda sklepov pa je razvidno, da sta si ZDA in V. Britanija prizadevali osreedotočiti pozornost na drobna in manj važna vprašanja, medtem pa so važnejše politične probleme potiskali hote v ozadje. Značilen za sedanje zasedanje OZN je tudi neuspeh, ki sta ga prav ob koncu zasedanja doživela dva predloga angloameriškega bloka’ predlog o Španiji in b italijanskih Kolonijah.
Jugoslovanska delegacija je na tem posvetovanju dosledno podpirala pro-tiimperialistično stališče Sovjetske zveze in drugih držav ljudske demokracije. Posebej je prišlo to do izraza jugoslovanskem stališču do obsodbe Madžarske in Bolgarije s strani imperialističnega bloka pri indonezijskem vprašanju, ko je jugoslovanski delegat Vilfan poudaril, da je stališče Jugoslovanskih narodov prežeto z globokimi simpatijami za indonezijsko ljudstvo. Prav tako je jugoslovanska delegacija odločno zagovarjala stališče, da se Je treba upreti vsakršnemu po. skusu izpodkopavanja temeljev OZN. Sel jugoslovanske delegacije je podal tudi stališče Jugoslavije do raznih napadalnih blokov, ki Je dejal, da niti Atlantski pakt niti evropska unija ne stremita po učvrstitvi miru, ampak le po pripravljanju nove vojne.
Stališče Jugoslavije na Glavni skup-ščini OZN in govori njenih delegatov ne pomenijo samo izraz dosledne pro-tiimperialistične politike, ki Jo vodi Jugoslovanska vlada, marveč so tudi po-noven odgovor vsem tistim «kritikom», ki vsak dan ponavljajo nesramne iu bedaste izmišljotine, da «prehaja Jugoslavija v imperialistični tabor».

kitajske ljudske vojske
Cu-Teh, poveljnik kitajske ljud ske vojske, se je rodil pred 63 leti t> Ma-An-Cuangu v Severni Kitajski. Njegova družina se je imenovala Cu (rdeč), njegov oče pa ga je imenoval Teh (čednost). 2e kot otrok je uresničil to, kar je bilo preroškega v združitvi značilnosti njegovih imen. Začel je opravljati težka dela na veliki kmetiji: moral je skrbeti za živino in jo krmiti ter nositi vodo v vas. Z isto vztrajnostjo, ki jo je pokazal kasneje kot komandant tri-milijonske kitajske osvobodilne vojske, se je naučil branja v vaški šoli.
Njegovo življenje v Yunanu se je spremenilo v. trajno borbo proti tiranom. Nikoli več ni pozabil na svoje preteklo hlapčevanje na vasi skupno z ubogimi izkoriščanimi kmeti. Kot mnogo drugih naprednjakov onega časa, se je v začetku leta 1920 Cu-Teh pridružil novi Sun Yet Senovi stranki Kuo-mind.an. Kmalu pa je opazil, da so revolucionarno ideologijo ustanovitelja Kuomindana polagoma izdali razni izdajalci Čangkajškove vrste. V tujinj. je navezal stike z mladinci, ki so kasneje ustanovili novo kitajsko komunistično partijo. Obiskal je Nemčijo, prepotoval Evropo in Ameriko, kjer je ostal do leta 1926. Ko se je vrnil v domovino, ga je delavska stranka poslala v Scešvan, njegov rojstni kraj, in kasneje na srednji Jangce, kjer je vodil oficirsko šolo Kuomindana. Ko se je Cangkajšek postavil v službo veleposestnikov in despotov, ter organiziral v oni pokrajini pokolj demokratov, je bil v Nančangu Cu-Teh eden izmed Voditeljev upora.
Cang je zbral vse svoje sile proti nančangskim upornikom in mu je uspelo pognati jih na Jug. Santo 1000 mož se je lahko vrnilo v
Hunan, kjub temu pa jim je z vztrajnim neukkmjivim borbenim duhom uspelo zanetiti upor kmetov ter tako ustanoviti prve divizije ljudske vojske.
Cangkajšek je po nasvetu nemških nacističnih generalov in z ameriškim orožjem in letalstvom sprožil ofenzivo milijona svojih mož pioti 380.000 mož Rdeče armade in ljudske milice. Ljudska vojska je pretrgala obroč, ampak se je maiala umakniti s svojim slavnim «Dolgim pohodom» do Severne Kitajske, pri čemer je prehodila nad 10.000 km. Dve leti kasneje, leta 1937 so Japonci napadli Kitajsko. Osem let je Cu-Teh posvetil vse svoje sile v. veliki borbi proti militaristični Japonski.
Rdeča armada, reorganizirana v S. pohodno armado, je prvič dosegla svojo veliko zmago za Kitajsko na prelazu Pingh Sing Kuan. S Ču-T.ehom in njegovim štabom na čelu je ta a nada globoko prodrla jj japonsko zaledje, dvignil^ kmete v veliko osvobodilno gibanje in osvobodila nad 90 milijonov Kitajcev.
Z ameriškim orožjem, ki ga }e dobil za časa japonske invazije, je Cangkajšek julija 1946. zahrbtno vdrl v osvobojena ozemlja z vojsko 4,300.000 mož. Njegov namen je bil, da v treh nesecih enkrat za vselej pomete s komunisti Videl sem pred kratkim Cu-Teha njegovem glavnem štabu. Nosil je uniformo iz platna z modrimi čr-
ZA PISKI
ffiE- .	tic ■ ■ Ww+V
r^fl *

mf:
«BORBA ZA SVOBODO SE KOMAJ PRIČENJA;...»
Vidalijevci so na svoje drugo večje volivno zborovanje povabili župana iz Genove Adamolija. Tudi on je poudaril, da je ustanovitev Tržaškega ozemlja začasna rešitev, ki jo bo treba revidirati, ob spoštovanju narodnostnih načel. Bil je vsekakor bolj previden kot beneški župan Gianquinto, ki je na prvem zborovanju dejal, da je kompromis o Tržaškem ozemlju krivičen in da ostajajo odprte možnosti za drugačno rešitev... Vrsta županov se nadaljuje in tretji je bolonjski župan. Volitve bodo pokazale, ali bodo vidalijevci dosegli svoj namen, da s temi župani pridobijo kaj «italijanskih» glasov. Vseka, kor je bilo na drugem zborovanju mnogo manj ljudi kot na prvem.
Adamoli je bil tudi v Sv. Kri-žu, kjer je obiskal «svojega starega prijatelja» Zorana Tretjaka, ki je bil leta 1943 v Ventimiliji vojak. Adamoli je bil takrat namreč poročnik in je služil v italijanski imperialistični vojski. 8. septembra 1943 pa je Adamoli dejal svojim vojakom:	«Dečki,
borba za svobodo se komaj pri-Senja». Seveda zanj. kajti jugo-slovanski «izdajalci in trockisti» so zagrabili za orožje in se borili proti fašistom že aprila 1941...
POZIV V PRAZNO...
Po zgledu italijanskih škofov je tudi tržaški «vladika» Santin zavzel do volitev svoje stališče in sestavil v ta namen pastirsko pismo. V uvodu je dejal, «da noče uvajat; politiko v cerkve, ker morajo ostati strankarski spori in politične ambicije izven svetega templa. Toda... kristjani ne smejo voliti strank, ki preganjajo cerkev in duhovščino in katerih program je odvratno laičen.
«Lavoratore» je ob tej priliki zapisal: «V imenu vernikov protestiramo proti tej verski zlorabi in pozivamo socialiste, republikance in poštene liberalce, da skupno z nami protestirajo proti Šantinovemu surovemu napadu proti laičnim tradicijam našega mesta...».
No, republikanci so se takoj odzvali pozivu in zapisali v «Voce libera»: «Ker je vest Vsakega tržaškega Italijana krščanska in ker je božja luč luč socialne pravičnosti in najbolj zdravih moralnih in človečanskih načel, se moramo vsi pridružiti škofovemu pozivu in voliti...».
Odgovor je poučen, pa motite se, če mislite, da bo to Vidalije-Ve frakcionaše izmodrilo. Prosili in moledovali bodo «italijanske» stranke še naprej, da si operejo svoje preteklosti in si pridobe legitimacijo «italijanstva». Ena brca v zadnjo plat več ali manj. to je za vidalijevce malenkost, ko pa imajo že tako trdo kožo...
«KREPKE BESEDE»
SO SAMO ZA NAS
Frakcionaško glasilo govori o Italijanskem bloku in pravi: «V pero nam silijo krepke besede,
tami in plašč iz črne volne. Navadna železna pečica je ogrevala njegovo sobo. Zavidal sem mu njegove čevlje z vrv enimi podplati, kakor jih nosijo kmetic v Sensku. Na temenih se mu že prikazujejo sivi lasje. Vprašal sem ga, kaj je najbolj pripomoglo k velikim uspehom osvobodilne vojske. Odgovoril mi je: «Naklonjenost in gmotna pomoč civilnega prebivalstva». Za borci so velike, ljudske množice.
da bj jih z njimi zmastili, toda sodbo nad njimi prepuščamo rajši volivcem 12 junija...».
Seveda, nočejo se jim zameriti. Vlivati golide gnojnice na do sledne demokrate, to je mnogo bolj hvaležno opr&vilo. Ravno zato tudi lepijo pod naše lepake neke spakedranke, ki nimajo ne glave ne repa. Kaj ne bi jim bolj koristilo, če bi raje lepili svoje lepake, ki so jih dobili zopet 2 toni iz Rima? Ali pa, da bi se malo pozanimali za slovenščino in ne lepili lepakov s pozivom: Volite komunistične partije! za kar se jim vsi smejejo. Le čudno, da jim gredo rdeče zvezde tako na živce, za lepake Italijanskega bloka o fojbah in podobno pa ne najdejo žal besede.
TUDI FAŠISTI NAM OBLJUBLJAJO PRAVICE
Volivno zborovanje MSI na Garibaldijevem trgu je pokazalo, da je v Trstu še precej fašistov, ali «nostalgici», kot jim pravijo.
Ni bilo oceanskih množic, niti nam to 9K : zborovanje ne vliva strahu. Je pa vendarle opomin, da ima fašizem še globoke korenine. Republikancem je na primer doslej uspelo, da so na svojih zborovanjih zbrali le po par sto ljudi, liberalci so jih zbrali preteklo nedeljo na trgu Ponterosso kakih 70, fašisti so torej bolj močni. Njih govornik je imel vsekakor velik apetit: «Italija sega do Doneča, kjer so grobovi naših vojakov», je dejal, «Tudi Fašistka mi smo internacio- Ma de Vecchi nalicti; to smo doka- sedaj MSI zali v vojni proti Sovjetski zvezi, ko smo se z ramo ob rami borili z madžarskimi in romunskimi divizijami in s Paveličevo legijo».
Ta jntemacionalizem pa je že res postal pravcata moda, celo «miši» si ga po svoje razlagajo. «Tudj odnose z manjšinami bomo postavili na novo podlago, pa čeprav bi se zamerili naši «bazi*. Primer naj bo naše stališče do manjšine v Poadižju...».
Res zanimivo. Najprej smo čuli o manjšinskih pravicah Nemcev v Poadižju iz ust Gasparinija, nato nam je obljubljal podoben raj De Rinàldini od demokristjanov po radiu Trst II, sedaj pa nam take dobrote obljubljajo celo no-v, fašisti. Hm, če se ne bj recimo spomnili na ricinovo odje, na napade ne goriške Slovence in na zadnji napad na beneške Slovence, ki so zborovali v Čedadu, bi se morda le še našel kje kak naivnež in ves zadovoljen dejal sam pri sebi: «Svet se spreobrača, celo fašisti prihajajo k pameti»...
KOLIKO JIH JE BILO PRAV ZA PRAV?
Preteklo soboto so tržaški «socialisti» nudili Tržačanom specialiteto. Povabili so na svoj shod Matteottijevega sina, ki pa ni prav nič podoben očetu. Ob tej priliki je nastal spor gle.de številk. «L’Ora Socialista» je napisala, da je bilo 30.000 ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili trg Unità. «Giornale di Trieste» je znižal število
na 10.000. «Voce della Sera» se jih iz previdnosti raje izognila štet viikam.
Iz Matteottijevega govora pa ni nihče razumel, da je socialist. Kot vsi drugi je govoiil o «ita-* lijanstvu» Trsta in tolkel p0 k«* munistih.
KDAJ SE VRNEMO V NAROČJE VELIKE MATERE?
Matteotti je dejal: «Iz našeg* italijanskega srca se sprošča želja, da bodo v teku malo let tržaški zastopniki končno sedeli v parlamentu italijanske demokratične republike...».
Senator Cingolani pa je na n*: deljskem zborovanju Krščanske demokracije prinesel zbranim šo. larjem, fratrom, nunam in boljši gospod, pozdrave italijanske via* de in dejal: «Trst bo v kratkem italijanska občina». Kdo im* prav: poslanec Matteotti ali se' nator Cingolani. Pač nihče, ker sta oba le lutki svojih anglo-ame-riških gospodarjev.
GLIHA VKUP ŠTRIHA...
Italijanski blok je odpovedal za nedeljo vsa zborovanja in pozval svoje prista, še naj gredo poslušat Cingolani-ja, ki da jè «ustvaritelj» nove italijanske vojske. Drugi prše vijo, da je to vojsko precej «ostrigel» in jo spravil ob volno ter zaslužil neke milijarde. Pač: vse za domovino.
Cingolani je seveda hvalil Mar. shallov plan. svojo vlado, jokat nad Istrani onkraj Mirne in cel« dejal, da so najboljši mejniki za Italijo fojbe ! Te da jih bodo branile pred vzhodnim barbarstvom! Je pač bolj skromen kot MSI. ki postavlja svoje mejnike kar na Doneč.
Kot zaslugo italijanske vlade je omenil Cingolani tudi izselitev milijona Italijanov, kar naj dokazuje dobrote Marshallovega pia. na. MSI je prot; temu protestirala. češ za brezposelne je treba najt, izhod drugje. Kot vidite, nastaja nevarnost, da bj se med se-’ boi skregali. Pa ne, božja providnost skrbi za vse in je naši» vprašanje Istre in Dalmacije, ob katerem se vsi pobotajo. Ni zastonj italijanski pregovor, ki pravi: «GR estremi si toccano;».
KLIC: ITALIA, ITALIA PRI SV. JAKOBU ŠE NE VLEČE,,,
Demokristjani so se opogumili in hoteli ponujati svojo kramo na zelenjadnem in sadnem trgu Giuliani, pa jim je «kupčija» spodletela. Njih zborovanje je oc tvorila gospodična profesorica Ba-
stiant. Boštjančič. V ta namen so pripeljali tja vse ženske naravnost iz cerkve od šmarnic. Baj stianijeva pa ni jmela sreče, kajti ko je začela govorit; o Italiji, jd j-e šentjakobsko ljulstvo, ki ga še ni mogla dovolj «obdelati» Vir dalijeva propaganda, glasno izžvižgala, da je morala nehati. Enako smolo je imel tudi ing. Bartoli, ki se je nekaj časa drl na vse grlo, končno pa le odjec njal. Vidalijevce je tega nastopa šentjakobskega ljudstva sram, zato se v «Lavoratoru» penejo in pravijo, da nimajo «komunisti» s tem nič skupnega. Tudi tu naj bi bili vmes neki temni in skrivntv stni agenti, ki hočejo sejati raze dor. pa vendar ne mislijo morda na «babičevce», ki so po Lavora-torjevem pisanju že zdavnaj izumrli, so le še «mačja mrhovina» in ki z dušo in telesom poA-pirajo reakcionarje?

«Liberalec» Fonda, poveljnik 13 CLN-ovskih fantomatičnih brigad, je na trgu Unità proslavljal 24. maj pa so ga mladi fašistični pre-napeteži napadli in zmerjali najbrž zato, ker ni dovolj fašist. Sedaj so se torej začeli prepirati tudi sami med seboj!
Delavci v železarni ILVA so odklonili arbitražni postopek glede spora, ki je nastal med njimi in delodajalci zaradi prenizkih mezd. Za nadaljevanje stavke je glasovalo 796 delavcev, proti pa 333. Zaradi stavke zelo trpi dobava plina. Vse tržaško delavstvo odobrava pravično bìòrbó svojih tovarišev v železarni,
Volivni guljaž zavzema razne oblike. Na seji občinskega sveta so namreč te dni sklenili, da bodo zgradili za pol milijarde lir ljudskih stanovanjskih hiš. Le škoda, . da, so. se'Spomnili prepozno..!,
V 'skladišču UPlM nà Korzu so j Že, delj. ičasa , Izginjali razni • manjši 'predmeti, kakor usnjene listnice, igračke itd. Dolgo niso izsledili tatov, končno pa so zalotili dva mlada tatiča. Prvi je star osem let drugi pa devet. Predali so ju ženski policiji.
Sodišče je obsodilo na devet mesecev zapora Alfonza Scornino, ki je hotel svojčas podkupiti ameriškega kapitana Klaya, da bi prodal neki beneški tvrdki večjo količino premaga, tast anglo-ame-riških vojaških sil, v njihovo škodo.
Posebna protituberkuiozna komisija je predlagala, naj bi zgradili pri openskem obelisku zdravilišče za 400 jetičnih. Predlagala je tudi, da se mladina cepi s cepivom BCG, kar je ljudska oblast v Istri že izvršila in čemur so nasprotovali takrat ravno reakcionarji.
Angleške vojaške sile iščejo u-radnike in strojepiske, ki obvladajo angleščino. To se pač ne sklada z znanim tristranskim predlogom o priključitvi Trsta Italiji...
Upokojencem zavoda za socialno skrbstvo so zvišali pokojnino za 900 lir, če so stari nad 65 let, in 600 lir na mesec za one, ki imajo manj kot 65 let. Kot kaže bodo še naprej stradali.
Grafični delavci so grozili, da bodo stavkali. Nato pa so se premislili in sklenili, da se bodo v vprašanju svojih prejemkov ravnali po pogodbah, ki jih bo sklenila italijanska .zveza dela.
Novi avtobusni progi so te dni v vidu volitev uvedli od Sv. Jakoba k ladjedelnicam in s trga Ri-borgo (ex Malta) po ulici Commerciale v Skorkljo.
Pri Nabrežini se Je pripetila železniška nezgoda. Štirje vozovi tovornega vlaka so se iztirili in eden od teh se je prevrnil, kar je ustavilo za tri ure promet. Pri nezgodi ni bil nihče ranjen.
Zaradi številnih nesreč je pričela policija s prometno kampanjo, ki pa doslej ni imela posebnega uspeha, ker se prometne nesreče nadaljujejo.
Volitve so za marsikaj koristne. Te dni so znižali za tretjino cene italijanskemu tobaku. To hočejo prikazati kot dar dobre matere Italije, pa gre le za konkurenco. V Trstu so namreč kadilci doslej lahko kupovali bolj poceni dober švicarski tobak, kakor pa italijanski. Cena v Italiji je ostala seveda ista kot prej,
V	Barkovijah učiteljica B. S., ki nosi sicer po Italijanu, ki jo je poročil, drug priimek, blati Jugoslavijo in nagovarja starše, naj me pošiljajo otrok v počitniške kolonije v Jugoslavijo, češ da Je lam huda lakota. Vidalijevcem 'pride pač vse prav.
V	Boljuncu so hoteli vidalijevci pokrili z lepaki na zidu narisano slovensko zastavo. Rekli so: «Po-krijmo oni drek jugoslovanske zastave z našimi lepaki». Ogorčeni domačini so jim to preprečili. Pobalini so jim nato dejali, da ne priznavajo in ne spoštujejo jugoslovanske zastave, ker da predstavlja fašizem.
Na Opčinah so vidalijevci prekri, li zid, na katerem je bilo zapisano, koliko openskih žrtev je padlo za svobodo, in napis: Tukaj Je Jugo: slavija. Kasneje so se izgovarjali, da so lepili lepake ponoči.
Potrjen program Ljudske fronte
in začrtane smernice za volivno borbo
V nedeljo je bila v Skednju skupščina kandidatov in podpisnikov kandidatnih list Ljudske fronte. Preučili so osnutek volivnega programa in v izčrpni diskusiji pokazali, kako ga je treba spopolniti.
Najprej je tov. Babič podal politično poročilo, pri čemer je poudaril politični značaj bodočih volitev, s 'katerimi hočejo izvesti politični plebiscit glede osnovnih načelnih vprašanj. Ravno zato postavlja Ljudska fronta pred volivce osnovne politične zahteve, katerih rešitev je pogoj za dosego pravilne rešitve konkretnih občinskih problemov v interesu ljudskih množic. Ta osnovna politična načela so: Spoštovanje mirovne pogodbe in izvedba vseh njenih določb v zvezi s Tržaškim ozemljem; gospodarska in politična neodvisnost našega ozemlja; demokratizacija vsega političnega življenja, v prvi v vrsti izvajanje narodnostne enakopravnosti.
Politični okvir volitev
Tov. Babič je nato poudaril, da vsa Vidalijeva politika sloni v bistvu na reviziji dosledne demokratične borbe; zanj pomeni herojska borba delavskega in demokratičnega gibanja Sramota za napredno gibanje Trsta. Neposredni cilj Vidaiijeve politike je priključitev Trsta k Italiji, čeprav za sedaj še to skriva pred množicami. Zato je tudi odbil enotnost z nami in ponujal zavezništvo italijanskim reakcionarnim strankam. Zato gre tudi v svojem volivnem programu preko vseh osnovnih političnih vprašanj Tržaškega ozemlja ter uporablja frazo «per un Comune democratico».
Mi nismo mogli siediti tej politiki Vidaiijeve skupine in ostati pasivni ob vseh teh dejstvih. Naša dolžnost je bila, da smo potem, ko je Viđali odbil enoten nastop, šli na volitve s svojo listo Slovansko-italijanske ljudske fronte in s tem dali najširši okvir enotnosti vseh resnično demokratičnih množic. S1LF predstavlja nadaljevanje dosledne protiimperialistične in demokratične borbe na Tržaškem ozemlju, slonečo na herojskih revolucionarnih tradicijah tržaškega delavskega in demokratičnega gibanja. Ona je jamstvo, da bo tržaško delavsko in demokratično gibanje ponovno pridobilo prejšnjo enotnost in moč in zato smelo stopa pred tržaške delovne množice s svojo jasno perspektivo dosledne in neustrašne borbe proti imperializmu in za demokratične pravice tržaških ljudskih množic. Tudi sedanje volitve predstavljajo važno etapo te borbe, zato je potrebna maksimalna mobilizacija vseh sil, potreben je maksimalni napor vsakega posameznika, ki v tem trenutku čuti polno odgovornost pred ljudskimi množicami.
“Borili se bomo za dvojezičnost"
Tov Petronio je govoril o osnutku volivnega programa S1LF za tržaško občino. Ta občina je bila vedno korito klike italijanskih šovinistov, ki je delala iz občine bazo za svojo po. litično dejavnost, upravno pa samo v toliko, da Je v vsem ugodila manjšini, ki ima sredstva in možnosti za izkoriščanje velike večine, to Je delavstva. Današnja občina predstavlja nekaj gnilega, toda mi se ne bojimo poprijeti za delo tudi v tem težkem stanju.
Mi se bomo borili za dvojezičnost. Ustvarili bomo zvezo med občino in ljudstvom, zahtevali bomo, da se uravnovesi proračun. Dalje bomo zahtevali, da se ustanove mestna podjetja, reformira davčni sistem, pričnejo javna dela. Ne bomo trpeli sramote, da bo v občini, kakor Je Trst, tisoče ljudi še brez vode, luči in plina. Zahtevali bomo enakopravnost za ženske, občina bo morala nuditi vso pomoč mladini in možnost, da se strokovno izobrazi. Poskrbeti bo treba za otroke in starčke. Tudi v šole bo treba vnesti novega duha. Poskrbeti bo treba za partizane in bivše politične preganjance. Kljub vsem krivicam in nepravilnostim gremo vendar na volitve z izgledi, da bomo dejansko izboljšali položaj delovnega ljudstva Trsta in drugih občin.
Naše ljudstvo mora biti gospodar na svoji zemlji
Tov. Ukmar Je govoril o osnutku volivnega programa za podeželske občine. Obsodil Je razbijaštvo Vidalijevih frakcionašev po vaseb, prekrivanje zidov, kjer so označena števila naših padlih borcev, z lepaki in prehajanje na linijo italijanskega šovinizma. Obsodil je agitacijo dolarske demokracije, pri kateri so ljudje, ki so naš narod vedno prodajali in ga hočejo tudi sedaj ociganiti. Celo italijanska Democrazia Cristiana se sedaj spomni na naše ljudi, toda mi se bomo borili, da ne bo nikoli več noben karabiner postavil svoje noge na našo zemljo, pa naj bo to Vidaliju in Santinu prav ali ne.
V	našem programu zahtevamo, da bo naše delovno ljudstvo gospodar na naši grudi, a tujec naj bo le naš prijatelj in ne gospodar. Naš kmet, ki je bil najbolj izkoriščan, mora dobiti primerno podporo za izboljšanje svojega gospodarstva, zapuščena zemljišča se morajo dodeliti v obdelavo Ljudstvu, reformirati je treba davčni sistem, obnoviti posojilnice in hranilnice, ki jih je uničil fašizem, odpraviti monopolistično vlogo agrarnega konzorcija, ki ne deluje v interesu našega delovnega kmeta, temveč v interesu veleposestnikov. Po naših vaseb naj se popravijo ceste, izpopolni električno omrežje in napeljavo vodovoda. Zahtevamo slovensko kmetijsko šolo in italijanske kmetijske tečaje ter strokovno pomoč našim kmetom za izboljšanje kmetijstva, živinoreje itd. Proizvodi našega poljedelstva, živinoreje,
KAJ STA POVEDALA PO RADIU PETRONIO IN ŠTOKA
Tov. Petronio
V	ponedeljek je govoril po radiu Trst I toy. Petronio. Dejal je, da SILF ni nastala iz potreb sedanje volivne borbe, čeprav mora v tej borbi odigrati veliko vlogo. Bitka za tržaško občino ima velik pomen, ki ga mora vse delavstvo točno poznati. Protirevolucija je v Trstu našla do pred enim letom demokratične organizacije pripravljene za borbo ter ideološko, politično in organizacijsko na mestu. Nato pa se je več mesecev kazala močna odsotnost sil delavskega razreda in demokratičnih sil sploh.. Interesi delavskega razreda so ostali skoraj brez obrambe, narodnostne pravice pa so bile ponovno ogrožene, pridobitve narodnoosvobodilne vojne poteptane, mir ogrožen, neofašizem na nogah.
Komunistična partija organizira SILF za mobilizacijo tržaških množic proti zelo težkim grožnjam reakcije. Zaradi tega je čuvar in jamstvo za nadaljevanje revolucionarne tradicije tržaškega delavskega razreda in demokratskih idealov vsega ljudstva.
Tov. Stoka
Pravi namen razpisa in izvedbe volitev postaja iz dneva v dan jasnejši. Italijanski imperializem hoče ob močni podpori angleškega in ameriškega okupatorja ob tej priliki zaigrati novo karto. Ta imperializem se nikakoi ne more sprijazniti z dejstvom, da je bil v zadnji vojni poražen ter da so bile tržaške demokratične množice tiste sile, ki so sodelovale pri zmagi' nad nacifašizmom v Trstu ter hkrati nad samim italijanskim imperializmom.
Slovansko-italijanska ljudska fronta postavlja spričo teh dejstev v svojem volivnem programu načela, ki morajo prednjačiti demokratičnemu gibanju, ako hočemo preprečiti te imperialistične načrte.
Glasovati za SILF pomeni, visoko dvigniti borbene tradicije naše OF in naše narodnoosvobodilne borbe. To pa pomeni hkratu borbo proti vsem tistim ki hočejo zatemniti najveličastnejše dni naše zgodovine.
vrtnarstva in vinogradništva naj se zaščitijo pred tujimi proizvodi. Za izboljšanje živinoreje naj občine preskrbijo iz drugih držav plemensko živino. Sezidati Je treba nove šole, ustanoviti otroške vrtce in kulturne domove. Glede zdravstva zahtevamo ustanovitev ambulant in izboljšanje zdravniške pomoči. Tov. Ukmar Je omenil tudi kamnoseško industrijo, zlasti z ozirom na Nabrežino. Oblasti morajo tudi rešiti vprašanje invalidnine našim invalidom iz druge svetovne vojne. Pomagati je morala jugoslovanska vlada, toda dolžnost naših oblasti je, da one izplačujejo invalidnine.
Diskusija
Sledila Je izčrpna diskusija. O gospodarskem položaju v zadnjih mesecih Je govoril tov. Hrovat, o vprašanju športa tov. Boltar. Dr. Daneu je prispeval v diskusiji z zanimivim kore-feratom o vprašanju zdravstva na našem ozemlju, ki ni prav nič zadovoljivo. Zlasti je poudaril, da bo treba zgraditi moderno bolnišnico s porodnišnico in sanatorije. Tov. Tončka Cok je spregovorila o šolstvu, tov. ing. Cok o kmetijstvu, tov. Spela o vprašanju nezakonskih otrok, gospodinjskih pomočnic itd. Na koncu so sklenili, da bo volivni odbor SILF dokončno sestavil volivni program Ljudske fronte. S skupščine so postali vojaški upravi tudi protest proti izljučitvi tov. Stoka Franca s kandidatne liste SILF in resolucijo z zahtevo, da se udeleže štetja glasov na vseh voliščih predstavniki vseh list.
Prva jauna volim zhorevanja SiLF
Slovensko - italijanska ljudska fronta je imela y sredo svoja por-; va javna volivna zborovanja, ki so zelo dobro uspela. V Rojanu na trgu tra i Rivi je bilo zborovanje y sredo ob 19.30 in so se ga Rojan-qani udeležili v velikem številu. Zbranemu ljudstvu sta spregovorila tov. Stoka in Petronio Bortolo. Zborovanje se je končalo ob sviranju internacionale.
V	dvorani prosvetnega društva y Borštu je bil volivni sestanek, na katerem sta govorila tov. Jože Dekleva in tovariš JLipovec Franc-Ti-ne. Na sestanek so pridrveli Vida--iijeyi pretepači pod vodstvom zlo( glasnega Lovrihe in so zborovanje motili, kar je policija blagohotno dopuščala.
Zborovanje Slovansko - italijanske ljudske fronte je bilo tudi v Plavjah in je imelo lep uspeh. Go-vorila sta tov. Rayber Miro in tov, Janka.
* * *
V	podporo volivni kampanji reakcionarjev in fašistov se še vedno nadaljujejo aretacije antifašistov, ki so maja meseca 1945. aretirali razne fa--šistične zločince in kolaboracioniste, Svojčas je policija aretirala gasilca Vatto in Pahorja in sedaj stika znani inšpeektor De Giorgi v zvezi z njuno aretacijo po fojbah za kostmi. Oba gasilca sta maja 1945. spadala pod sektor gasilcev pri Rotonda del Boschetto.
Kandidatna lista	-«poiin#
Ljudske fronte za	ZuUNIK
1. MILIC (MILLI) ANTON, kmet iz Saleža 16.
Z. BLAZINA ANTON, kmet, iz Gabrovca e,
3.	OBAD VLADIMIR, uradnik iz Saleža.
4.	KOCMAN (COSMANI) JOSIP, delavec iz Samatorice 25.
5.	KNEZ IVAN, kmet iz Koludrovice 2.
6.	CIBIC IVAN-RADIVOJ, s Proseka-Devinščine 8.
7.	STUBELJ KAREL, kmet iz Saleža 49.
*. SIMONETA IVANKA, šivilja iz Zgonika 30.
9. UKMAR (OMARI) DOMINIK, železničar s Proseka-postaja.
10.	MILIC DANILO, trgovski nameščenec iz Saleža 37.
11.	GRUDEN JOSIP, delavec iz Samatorice 26.
12.	KRALJ IVAN, kmet iz Gabrovca 51.
13.	BUDIN ALOJZ, uradnik iz Koludrovice 5.
14.	GRILANC (GHERLANI) KAREL, delavec iz Saleža 4.
15.	RUPEL IVAN, kmet s Proseka-Devinščine 6.
★
Kandidatna lista Ljudske fronte za
1.	FURLANIC (FURLANI) DORE (SALVATORE), delavec iz
Škofij 220.
2.	VELJAK (VEGLIA) LAZAR, delavec iz Stramara 882.
3.	JAMŠEK (GIANI) JOŽEF, krojač iz Plavij 169.
4.	BABIC (BALBI) ALEKSANDER, delavec iz Milj - Calle
Senesi 1.
5.	HROVATIN (CREVATINI) PAVEL, zidar iz Škofij 188,
6.	COK (ZOCCHI) CVETKO (FLORIANO), kmet iz Pla-
vij 161.
7.	LOREDAN ANICETO, uradnik iz Beloglava 123.
8.	SANCIN FRANC, krojač iz Škofij 218.
9.	HROVATIN (CREVATINI) BOLESLAVA, gospodinja iz
Badihe 209.
10.	HROVATIN (CREVATINI) MIRKO, kmet iz Badihe 207.
11.	SANTIN MARIJA, gospodinja iz Hrvatinov 106.
12.	PRELC JOŽEF, mizar iz Rabajeza 90.
13.	STURMAN ANGEL, delavec iz Jelarjev 431.
14.	LOREDAN IVAN, kmet iz Oreha 49.
15.	KOROŠEC JOŽEF, trgovski pomočnik iz Premančana 315.

RIPORTA Z A li sk /va mi
Sv. Ivan, tržaško predmestje, ki je bilo nekdaj pretežno slovensko in od koder so delavci v zgodnjih jutranjih urah hodili v mesto na delo v tovarne, rožarice z rožami na «Ponterosso», zelenjavarice in mlekarice na trg Goldoni, ima danes precej drugačno lice kot pred leti.
Ko je fašistični teror svojo moč in oblast uveljavljal in pričel z na-

uce Slavka Škamperle — kandidat Ljudske fronte pri svojem delu
fodnostnim zatiranjem in uvaja' njem gospodarskih ukrepov, ki so naše kmete tlačili, so se mnogi izselili za kruhovi v Jugoslavijo, Francijo, Ameriko. Sv. Ivan so začeli naseljevati Italijani iz Južne Italije in tako se je prvotni značaj kraja spreminjal, kakor je bil cilj fašistične oblasti v vseh zasedenih slovenskih krajih.
Kako so volili 1. 1913
Toda že pred fašizmom so italijanski šovinisti hoteli prodreti v popolnoma slovenske četrti mesta, kar so posebno pokazali na zadnjih volitvah leta 1913. Z «brunom» so hodili k Sv. Ivanu in vabili volivce za italijansko nacionalistično stranko, celo pet kron so obljubljali za oddani glas. Zavedni ljudje so seveda odločno odklanjali, da bi podprli italijanske nacionaliste.
Franček Trenta od Črnigojev s Ferdeniča je ravno delal na njivi, ko so prišli s kočijo mimo.
«Greš na volišče?» so ga vprašali.
«O, grem, grem!» je odložil Franček Trenta lopato in vstopil v «brun». Dobil je pet kron in volil -Nabergoja, kandidata slovenske na rodne stranke.
Tako so lovili italijanski liberalci glasove za mestni svet, ker so se zavedali, kakor pravi Timeus, da bi «zgubiti občino, pomenilo za Italijane prepustiti nasprotnikom (Slovencem in socialistom, op. ur.) milijone njenega proračuna, stotine uradniških mest v njenih uradih, industrijskih podjetjih in šolah.»
Toda Slovencem ni šlo za tem, da bi se polastili vsega tega, kar našteva Timeus, hoteli so svoje človečanske, socialne in narodnostne pravice, za katere so se borili tudi v dolgih letih fašizma in za katere so vstopili v narodno osvobodilno vojno.
Začetki organiziranega odpora
Ze leta 1942 so bili organizirani najzavednejši Svetoivančani, čeprav so za njimi vohunili izraziti fašisti — ki pa jih je bilo — le peščica prt Sv. Ivanu. — Njihovo delo ni bilo težko, saj so bili na oblasti, toda kljub temu niso ustrahovali prvih organizatorjev odpora, ki so vključevali v svoje vrste vedno nove in nove pripadnike.
1944 pa je osvobodilna fronta vključevala skoro ves Sv. Ivan.
Imeli so krajevne odbore, organizirali so jezikovne tečaje šest po številu, ki so jih imeli na domu učiteljev. In čeprav stojita v sredi Sv. Ivana dve vojašnici, v katerih so karabinerjem sledili Nemci in nato do konca vojne domobranci, so imeli sestanke skoro v vsaki hiši- A ko je to postalo le prenevarno, saj so postavili 14 hiš na indeks, da
jih bodo sežgali, so se sestajali ak-| tivisti po hlevih, bunkerjih, v dolini pod staro cerkvico in drugod. Niti grožnje fašistov niti streljanje' domobrancev v hiše ni moglo zatreti upornega duha Svetoivanča-nov, ki so 1. maja 1945 ponosno o-besili rdeče ter slovenske in italijanske zastave z zvezdo.
Težke so bile posledice fašizma Pri Sv. Ivanu kakor tudi v drugih krajih spodnje okolice Trsta. Malo je ostalo v kraju pi-avih pristnih domačinov, ostali so joredvsem tisti, ki so bili navezani na zemljo pa čeprav so pod fašizmom močno občutili vse gospodarske krìze, ki so se irrstile druga za drugo. Se posebej so bile prizadete slovenske družine, kajti fašizem je sovražil Slovence in se posluževal vseh mogočih sredstev, da bi jih le iztrebil ali pregnal. Tako so morali n. pr-v eni sami družini vsi moški pod orožje v «batalione speciale», doma pa so pustili le starega očeta, medtem k.o so Italijani, še posebej tisti, ki so bili naklonjeni fašistom, ostajali lepo doma.
Zatrta bujna rast
Zmaga nad fašizmom in nacizmom je prinesla tudi Svetoivanča-nom velike spremembe OF, ki je lahko javno nastopila, dalje prosvetno društvo «Slavko Skamper-le», planinska in pionirska organizacija so se z največjo vnemo lotile dela. Pevski zbor S. Škamperle je ponesel slavo Svetoivančanov tudi preko meja Tržaškega ozemlja ter pokazal visoko stopnjo njih pevske kulture, čeprav je živel komaj dve, tri leta.
In kakor drugod je resolucija Informacijskega urada Zavrla prosvetno in kulturno delo tudi pri Sv. Ivanu. Resolucijo so izrabili za svoje revizionistične namene in razcepili demokratične množice, ki so tako uspešno nastopale proti imperialistom in domači reakciji, ki si skuša ponovno pridobiti vse pozicije, ki jih je v revolucionarni vojni izgubila. V 13 velikih stanovanjskih blokih z 260 stanovanji za svetoivansko cerkvijo in šolo, je mestna občina razen ene domače družine naselila same policijske agente in ezule. Mestna občina ima v načrtu nove stanovanjske bloke, kar je pri naši veliki stanovanjski krizi prepotrebno. Nikakor pa ni pošteno in pravično, da ostajajo kljub novim hišam, ki mimogrede povedano, stanejo mestno občino po 50 milijonov lir, domačini bre'z stanovanj, stisnjeni v en prostor, kjer k,uha, ?Pi in dela po pet ah še več oseb, a nova stanovanja dobe beguna in šovinisti, ki ”aj v svoji novi okolici sejejo nacionalno mržnjo in obenem vtisnejo pečat italijanstva tržaški okolici, ki je vse do danes kljub raznarodovanju ohranila pretežno slovenski značaj.
«Za silo bi živeli, nekaj bolje je kot pod fašizmom», pravi vrtnar in zre preko visokih novih hiš tja proti nekdanjemu Bošketu. «Vsega nas je šest gospodarjev še pri Sv. Ivanu, nekaj je kolonov. Delamo seveda od zgodnjega jutra do po-zne noči, vozimo na tvg zelenjavo, katero vso prodamo, ker od zunaj ne prihaja. Vztrajni pač moramo biti in skrbeti za vse: vzgojimo si
še najdejo ljudje, ki pljuvajo na njihove napore... Pa, če pojde tako dalje, nam bo mestna občina postavila nove in nove bloke, a vanje natrpala vse stare fašiste, da se bodo zopet začeli zajedati v naše živo telo...».
Bidovčevi "sodelavci"
Mnogo je temu kriv razdor v vrstah tržaškega delovnega prebivalstva razdor, ki ga poglablja v imenu internacionalizma in zaščiti slovenske kulture prav pri Sv. Ivanu bivajoči Bidovec, kateremu stoje ob strani razni ljudje kot Mevla Santina, ki je do konca vojne prepovedovala govoriti v svoji hiši slovensko in ki je napadala parti-
antifašistični borci pred vrati listke, na katerih jih «internacionali-sti» zmerjajo in psujejo.
Žalostno je danes prosvetno društvo «Škamperle», ki nosi ime po svetoivanskem padlem partizanu; saj danes v njem vedrijo in oblačijo skoro sami taki, ki jih Svetoivančani dobro poznajo .iz časov, ko niso kot danes skrivali svoje fašistično prepričanje.
Toda kar je resnično zavednih proletarcev, obrtnikov, kmetov in delovne inteligence pri Sv. Ivanu, vedo dobro, kam vodi današnja Vi-dalijeva politika. Dovolj je, da gledaš na zidove, kjer se jasno kažejo težnje italijanskih imperialistov, ki hočejo tretjič v kratki dobi znova dvignti svojo glavo.
Svetoivančani nočejo nobenih kompromisov, hočejo spoštovanje mirovne pogodbe, hočejo gospodarsko povezavo z zaledjem, ker bodo le tako lahko uspevali, hočejo pri-
Zborovanja Ljudske fronte 2 7. maja
VELIKO ZBOROVANJE pri Sv. IVANU
trg. Gioberti. Začetek ob 19.30
indi’.
J Bit MBIIM
V	.SUOn.MII ob 20
Govorita tov. Franc Stoka in Petronio Bortolo.
V	Kobulo 211. mojo ob 20 v ŠTRAMAHU
Govorita tov. Benda Vladimir in Starman Josip.
V	nedeljo 29. utaja ob 17 v DOLINI
Govorita tov. Godina Albin in Laurenti Eugenio.
V tnrek 31. mala oh 20.30 v MORUlM
Tudi svetolvanske hiše so pokrite z volivnimi lepaki
zane in njihovo herojsko borbo, ali Dora Pagnacco, ki po metodah, ki se jih je naučila v GJL-u, danes navdušeno «dela» v vidalijevskih vrstah. Zato se pa tudi dogaja, da najdejo zjutraj zavedni in dosledni
znapanje narodnostnih pravic in le zato se bodo borili in ostali zvesti borbi partizanov, zvesti Ljudski fronti, ki edina hodi po poti, ki vodi do prave demokracije in svobode.
f -------------- ”
Votivni znaki raziični
v sovraštvu do Slovencev - enaki
Stara cerkvica pri Sv. Ivanu v kateri danes stanujejo
vse sami, od semena do plodov. Pa če si seme sam vzgojim, vsaj vem, kaj bom žel. To mi je prišlo na misel, ko sem bil v Jugoslaviji; sami si postavljajo temelje, sami si vzgajajo seme ■ trdna in sigurna bo njihova zgradba. Kako daleč smo mi še za njimi, a pri nas se
Te dni smo gitali kak° si P1;6'1' stavlja demokristjanski kandidat pri občinskih volitvah prof. Scio-lis rešitev vprašanja slovenskega šolstva. Medtem ko se mu smilijo odrasli otroci iz Skednja, ki morajo na srednjo šolo v mesto, kar je za srednješolca silno daleč in obljublja Skednju italijansko srednjo šolo je popolnoma pozabil na slovenski • drobiž v mestu, na šest in sedem letne otroke, ki usmerjajo svoje prve korake v osnovno šolo. Da očuva značaj «italianissimega» Trsta, so mu slovenske šole v mestu na poti, pa bi jih rad potisnil na periferijo. Ti mali Slovenčki temu «katoliško» usmiljenemu človeku niso nič mar, pa bi mu bilo prav, da bi morali po njegovem kolovratiti v šolo v oddaljena predmestja samo zato, da bi se mogli najrazličnejši «demokrati» s fašistično miselnostjo zazibal; v utvaro, da so z ukinitvijo slovenskih šol v mestu rešili «l’italianità di Trieste».
Prav tako «skrb» kol prof. Sciolis, ki se bori s križarskim ščitom,’kažejo za usodo slovenske šole «učenci» Mazzinija, ki gredo na volitve z bršljanovim listom. Med republikanskimi kandidati je Precej šolnikov. Ko smo čitali njih imena smo se spomnili tudi Studiosa, ki je ponovno razlagal svojo «skrb» za naše šolstvo v «Emancipazione». Poskušali smo z njim polemizirati, a spoznali smo končno, da j«- pa-
metno razpravljanje nemogoče, kjer je sovraštvo zatrlo popolnoma vsak čut za pravičnost.
Ko smo zbirali podatke o italijanskem šolstvu na Tržaškem ozemlju, da z njimi podkrepimo svoje odgovore znamenitemu Stu-diosu, smo naleteli na slučaj, ki bi mu bolj pristajala oblika pripovedke: «Nekoč sta živeli na gradu grofovski hčerkici, ki sta imeli svojo učiteljico, ki jih je učila vseh lepih reči. Da pa se plemeniti deklici ne bi družili z otroki grofijskih hlapcev in dekel, da bi imeli boljšo hrano kot ta dečad, sta imeli še posebno kuharico in postrežnico...».
Toda to ni pripovedka o srednjeveških grajskih hčerkah. V Stivanu, tam pri Devinu imajo šolo za sami dve italijanski učenki. Poleg učiteljice pa ima ta šola še posebno postrežnico, ki obenem kuha posebe za štiri osebe: učiteljico, dve učenki in zase. četudi bi lahko učenki dobivali hrano v šolski menzi slovenske šole.
Spričo tega dejstvi smatramo vsako obreganje ob slovensko šolo za nesramen in nespameten šovinizem, ki ga ne ozdravi nobena zdrava, razsodna polemika, če ga ni ozdravil poraz fašizma.
Kot pijanec plota se Studioso oklepa podatkov o slovenski šoli v tržaški okolici pred petintridesetimi leti. Vse je napredovalo x teh petintridesetih letih;
pri nas jn v svetu; le slovenska šola naj bi ostala na istem položaju. Za italijansko šolo zadostujeta dva otroka; slovenski učitelji pa naj bi imeli v svojih razredih 50, 60, 70 učencev, kot so jih imeli pred tridesetimi, štiridesetimi leti...
Poleg tega zastarelega merila, s katerim bi radi šovinisti vseh barv in vseh znakov merili Slovencem naše šolske pravice, se ponavlja refren o stroških za «nepotrebne» slovenske šole, ki jih mora plačevati uboga Italija. To neprestano očitanje, da nam plačuje šole Italija je komično. Nam je zelo žal, da ne čutimo nobene trohice hvaležnosti do Italije, ki «toliko žrtvuje» za naše šole. Naša največja želja je, da bi Italija ne imela nobenih stroškov več z nami. Ko bi se uveljavila mirovna pogodba in bi Tržaško ozemlje zaživelo svoje Lastno življenje, bi se naše šolstvo razvijalo brez «žrtev» Italije. Da mora Italija še vedno nositi stroške za šolstvo Tržaškega ozemlja, so krivi pač vsi tisti, ki kličejo «Italia, Italia, Italia!», vsi od križarskega ščita do treh plamenov novega fašističnega znaka in končno njihovi — visoki pokrovitelji z onstran oceana. Nam seveda ne pride niti na misel, da bi se zaradi takega nenormalnega in protistatutarnega stanja odpovedali svojemu šolstvu io prestaUz borbo za njegovo nadaljnjo zv*>-polnitev.
KRONIKA
Spijoni od Sv. Jošta nad Vrhni-ico župnik Ramšak Franc, Tome Alojz in Jeglič Stanko ter njihovi sodelavci so bili obsojeni na .'ečietne kazni, ker so med vojno sodelovali s četniki in izdajali partizane, po vojni pa nadaljevali socialistične Jugoslavije, svoje izdajalsko početje v škodo Uradno bodo obiskali Slovenijo Hrvatski književniki v prvih dneh junija. Njihovo bivanje v slovenskih krajih bo nov doprinos za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Telelonska zveza Koper-Ljublja-na je vzpostavljena. Čeprav so vzdolž trase divjale hude nevihte, ki so močno ovirale delo, so požrtvovalni delavci izpolnili postavljeno nalogo v določenem roku. Pomagali so jim tudi brci Jugoslovanske armade.
Naprednim ženam v Clevelandu, ki imajo svojo skupščino, je organizacija AFZ Slovenije poslala brzojavko z željo, da bi skupščina čim več prispevala v borbi za mir, ki ga prav vojnohujskaški krogi v Ameriki najbolj ogražajo.
Ime padlega narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta nosi novo ustanovljena kmetijska obdelovalna zadruga v Pirničah pri Medvodah.
Ljudska skupščina LR Srbije Je izglasovala zakon o razdelitvi republike na oblasti.
Komite za zaščito ljudskega
zdravja pri zvezni vladi FLRJ organizira obsežno zdravstveno službo proti širjenju epidemij.
Na dan Jugoslovanskega letalstva je priredil maršal Tito sprejem. Letalci so podarili maršalu model aviona.
V Zagrebu zaseda' kongres sindikatov LH Hrvatske, na katerem je predsednik vlade LRH in sekretar CK KPH Vladimir Bakarič poudaril odločilno važnost letošnje, ga leta za uspeh petletke.
Makedonci so poslali maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu pozdrav, v ‘katerem poudarjajo Titove zasluge za popolno svobodo in enakopravnost, ki jo Makedonci uživajo danes v FLRJ.
Iz oljnih škriljavcev so začeli pridobivati nafto v Aieksincu v | Srbiji. To je prvi rudnik te vrste I v Srednji Evropi in na Balkanu.
Sovjetski list «Literat urna ja gazela» piše o kulturnem življenju demokratičnih držav in prinaša na vidnem mestu vest, da so «v zadnjem času» izšle na Madžarskem tri sovjetske knjige ter da je ena od teh delo Maksima Gorkega. Jugoslavije niti ne omenja, čeprav je izšlo samo v 1948. letu 589 sovjetskih knjig (74% vseh prevodov), ter da izhaja celotna izdaja del Maksima Gorkega.
Oblak se je 18. t.m. utrgal nad Beogradom, kar je povzročilo veliko poplavo: 4 osebe so pri tem izgubile življenje.
Višjo šolo za zunanjo trgovino to ustanovili v Beogradu. Šolanje bo trajalo dve leti, študentje pa bodo dobivali štipendije ministrstva za zunanjo trgovino ter drugih ustanov, ki se bavijo z zunanjo trgovino.
Visoko steno iz betona so zgradili na Drini, ki je presekala tok Drine, in ga zavrnila v drugo strujo. Dela za velikb hidrocentralo ce nadaljujejo.
Zdravilišče Slatina Radenci je pripravljeno za sprejem gostov. V zdravilišču imajo prednost predvsem sindikalisti.	,
Pri Državnem zavarovalnem zavodu so zavarovani vsi frontovci,
ki sodelujejo pri gozdarskih delih v mesecu gozdarstva. Za slučaj nezgode, pri kateri utrpi frontovce trajno invalidnost, prejme 50.000 dinarjev. V slučaju smrti pa njegovi svojci 25.000.
Rndnik Kopaonik . Belo brdo, bo kmaiu obnovljen. V njem kopljejo svinčeno in cinkovo rudo. Ob rudniku grade avtomobilsko cesto in žično železnico.
OB 57. ROJSTNEM DNEVU MA.RSA.UA. TITA
Iz vseh obmejnih krajev Jugoslavije so najboljši delavci, mladinci, pionirji, fizkulturniki, ponesli štafetne palice proti Beogradu ter izročili maršala Titu na rojstni dan pozdrave vseh jugoslovanskih ljudstev. Pozdravi so obenem izraz hlaležnosti za njegovo herojsko vodstvo v narodnoosvobodilni vojni ter zahvala za njegovo modro vodstvo v izgradnji socializma.
Povsod so velike množice pozdravljale štafete, delovni kolektivi in organizacije pa so jim prirejale prisrčne sprejeme.
Simbolična je pot glavne štafete LRS. Z vrha Triglava so planin. ci in smučarji ponesli štafetno palico v dolino, gozdarji in pastirji pa skozi gozdove v prve vasi, kjer so jo prevzeli pripadniki armade in množičnih organizacij ter jo ponesli naprej do središča gorenjske industrije - Jesenic. Tu je štafeta tekla v tovarno, šla skozi vse obrate, martinarno, livarno, kurilnico, opekarno, mimo plavža itd. ter nadaljevala pot proti Ljubljani. Na tej poti so se ji priključevale štafete iz drugih krajev Slovenije. V Ljubljani pa štafete Slovenske Koroške ter Slovenskega Primorja in Trsta.
Tu je štafetam izročil predsednik vlade LRS Miha Marinko u-metniško izdelane palice, izročil jim je tudi v imenu vsega slovenskega ljudstva iskren pozdrav za tov. Tita, kateremu naj tolmačijo brezmejno ljubezen in zaupanje.
Kakor iz Slovenije, tako bodo štafete 25. maja izročile maršalu Titu pozdrave in priznanja vseh jugoslovanskih narodov, obenem pa tudi zagotovilo, da bodo pod njegovim modrim vodstvom neumorno nadaljevali z graditvijo socializma. Saj je prav Tito simbol velike borbe za osvoboditev, simbol nove borbe za socializem, ki bo jugoslovanskim narodom prinesel blagostanje in trajni mir.
Resnico o rudniku Boru
Veliki rudnik bakra Bor v Srbiji je bil izbrisan iz registra državnih gospodarskih podjetij, ker se je spojil v novo veliko državno podjetje z rudnikom Ajvalijo v Prištini, Avala v vra-carskem in gročarskem okraju ter z rudnikom lignita v Prištini. Upravno - operativni voditelj tega podjetja je Generalna direkcija za rudnike in topilnice Sesanih kovin stri ministrstvu za rudarstvo FLRJ.
To je objavil Uradni list FLRJ. Klevetniško glasilo «Za socialistično Jugoslavijo» pia, ki ga izdaja peščica jugoslovanskih izdajalcev v Moskvi, je vzelo iz vesti le «da je borski rudnik izbrisan iz registra državnih gospodarskih. podjetij» in komentiralo to tako: «Po vojni je postal borski rudnik kakor vsi drugi rudniki, splošna ljudska imovina... Titova klika pa ga je sedaj izbrisala iz registra takih podjetij. Jasno je kot beli dan, da dela sedaj borski rudnik za ameriške imperialiste».
Prav noben pošten človek ne more trditi, da so taki komentarji «kritikov» jugoslovanskega vodstva objektivni, temveč, da so zlonamerni, da imajo namen Jugoslavijo v očeh ostalih držav in predvsem samih jugoslo-vaskih narodov potisniti v imperialistični tabor.
Kdo je dal bogate rudnike, ki so jih dolga leta izkoriščali tujci, v roke ljudstvu?
Tito in njegovi sodelavci, ki so se borili za to, da postane vse bogastvo, ki ga imajo jugoslovanske dežele, ljudska imovina. In zdaj naj bi prav ti ljudje, ta «Titova klika» mahoma prav tisto, za kar še je borila, vrnila imperialistom!
sovražniku, kateremu so partizani »
Pred sedmimi leti sta prva partizanska letalca z letaloma napadla fašistične kolone na cesti Dubi-ca-Bosanska Gradiška,
Fašistična in ustaška vojska je čutila prav v teh prvih letalskih napadih naraščajočo moč partizanske sile in razpisala visoko nagrado tistemu, ki bi partizanski letali uničil. Toda kakor se okupatorju in njegovim hlapcem ’ posrečilo uničiti prvih partizanskih edinic, tako se jim ni posrečilo zrušiti prvih partizanskih letal. In ko je septembra 1943 maršal Tito pozval letalce, naj se postavijo na razpolago Vrhovnemu štabu, je ta lahko organiziral letalske enote, ki so leta 1944 jn 1945 zmagoslavno pomagale jugoslovanskim divizijam preganjati sovražnika iz jugoslovanskega o-zemlja.
V svobodni Jugoslaviji se letalstvo danes naglo razvija. Na tisoče in tisoče mladincev se pripravlja na letalski poklic: obiskujejo šole in tečaje modelarstva, jadralnega letalstva, padalstva in motornega letalstva. Samo v letu 1948 je bilo usposobljeno v organizacijah Letalske zveze Jugoslavije več kvalificiranega kadra, kakor v prejšnji Jugoslaviji v 23 letih. Vzporedno z letalstvom se danes razvija v Jugoslaviji letalska industrija. Moderne tovarne dajejo armadi na stotine avijonov domače konstrukcije in izdelave. Socialistična Jugoslavija daje možnost, da posamezniki jn delovni kolektivi uresničijo vse nove in nove načrte za gradnjo letal, kar daje vedno popolnejše avijone jugoslovanski armadi.
Danes imajo dostop v jugoslovansko vojno letalstvo vsi, fcj kažejo dovolj poguma in sposobnost; za ta drzni in privlačni poklic. Posebno mladino, kmečka in delav-
ska ima možnost spoznavati tehniko letalstva in letanja. Iz vrst mladine delovnega ljudstva rastejo novi piloti, ki bodo hrabri čuvarji neodvisnosti jn svobode jugoslovanskih narodov ter bodo nadaljevali herojsko delo prvih partizanskih letalcev.
Pod vodstvom maršala Tita, vrhovnega komandanta jugoslovanske vojske in po poti partije bodo letalci sodelovali pri zgraditvi socializma, obenem pa stali budno na straži za njen mirni razvoj.
Ljudstva demokratičnih držav ne morejo slediti svojih vodstev v sejanju sovražnega razpoloženja do jugoslovanskih narodov, ker ne morejo pozabiti njihove herojske borbe za svobodo, ne morejo pa tudi zanikati njihove naporne, a dosledne graditve socializma.
Zato se vlade sosednjih držav poslužujejo najrazličnejših izzivanj na mejah, ki naj bi omajale objektivno sodbo lastnih narodov do FLRJ.
Po incidentih na- bolgarski in albanski meji se vrste podobne nepravilnosti tudi na Madžarskem. Preko meje pošilja madžarska vlada ljudi, ki naj bi v Jugoslaviji rovarili in sabotirali. Drugič zopet madžarski graničarji prekoračijo obmejno črto in se na poziv jugoslovanske obmejne straže ne ustavijo, temveč streljajo na jugoslovanske vojake, na kar morajo jugoslovanski graničarji odgovoriti z ognjem, pri čemer je bil en ma-
vizije je govoril maršal Tito o vodilni vlogi partije v socialistični družbi, posebej o nalogah partijskih organizacij v armadi socialistične države, ki ima velikansko nalogo, da varuje pridobitve ljudske revolucije.
Da pa bo armada sposobna spolnjevati naloge, mora vsakega posameznega člana vojske vzgojiti. Oficirji in podoficirji so profesorji in učitelji novih rekrutov, ki prihajajo v armado. Oni so njihovi ideološki in politični vzgojitelji. Tako vzgojena vojska se
džarski vojak ubit. Da je bila krivda na madžarski strani, potrjuje dejstvo, da je Madžar obležal na jugoslovanskem teritoriju.
Zadnji večji incident se je primeril 17. maja, ko je čoln z madžarskim; vojaki zaplul v jugoslovanske vode na Donavi. Na poziv jugoslovanskih graničarjev, naj čoln pristane na jugoslovanskem obrežju, se vojaki niso odzvali, ju-goslovanski graničarji so bili primorani streljati, a madžarski vo. jaki so odgovorili z avtomatičnim orožjem. Jugoslovani so streljanje ojačili in čoln se je potopil. Tud; ta zadnji incident potrjuje izzivanje madžarskih obmejnih oblasti, saj so bil; madžarski vojaki v jugoslovanskih vodah Donave, kjer se je čoln tudi potopil.
Vlada FLRJ poziva madžarsko vlado naj preneha z grobimi kršitvami jugoslovanske meje in skuša ureditj z njo odnose, ki taki kot so, danes škodijo obema državama.
n ;> rod n o-o:, v o ijociilni	vojski odvzeli
oblast.
Na konferenci je maršal Tito govoril tudi o odnosih med Jugoslavijo in sosednimi državami. Kljub veliki pomoči, ki jo je Jugoslavija nudita Albaniji, kljub odpustom do.’gov, ki jih ji je bila dolžna Bolgarija, kljub spravi, ki jo je Jugoslavija nudila Madžarom, čeprav so ti zakrivili ne-štete zločine nad jugoslovanskimi narodi, so se te države danes najpodle-le obrnile proti Jugoslaviji. Kar je FLRJ zgradila v odnosih med narodi, je bilo naenkrat porušeno. Zato imajo veliko odgovornost vodilni ljudje Sovjetske zveze. Toda izprevidetl bodo morali, da so zgrešili, in da samo oni lahko zdaj popravijo položaj, kajti to stanje koristi lahko samo imperializmu, samo sovražnikom socializma.
Toda Jugoslavija gradi dalje socializem in viaga v izgradnjo velikanske napore, kljub propagandi, ki grmi proti njej čudovite reči. Jugoslavija nima tako močnih propagandnih sredstev, nima tako velikih radijskih postaj. Vendar pa je resnica tista največja radijska postaja, ki prodira v, vse kotičke sveta in bo prodrla povsod.
Kljub vsemu pa položaj Jugoslavije danes ni slab; pred seboj ima jasno perspektivo:	zgraditev socializma.
Hrup o vojni so zagnali imperialisti zato, da bi vnesli nemir, saj ni nihče pripravljen vojskovati se. Zaman je Atlantski pakt, zaman vse hujskanje na vojno, ker je ljudstva nikakor ne i«le-
Izzivanja na joinslavaisbo madžarski meji
POGUMNO NAPREJ.
A HITI KORAKA NAZAJ
Dvorana trgovinskega atašeja FLRJ v Pragi je bila slavnostno okrašena. Poleg doprsnega kipa maršala Tita so bile slike Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina.
Proslavi rojstnega dne maršala Tita je prisostvovalo poleg članov poslaništva in Jugoslovanov. ki bivalo v Pragi, okrog 70 češkoslovaških gostov, največ delavcev iz Prage, 6 iz Mosta.
Po govoru svetnika jugoslovanskega poslaništva in predsednika Ljudske fronte Jugoslovanov na Ceškoslovanškem, je govoril v imenu gostov, delavec teške industrije «C eško-Mor avske Kolben-Danjek» Miroslav Sik, ki je dejal, da iskreni komunisti ne morejo verjeti v trditve resolucije IV, ki govori, da je Tito izdal intemacionalizem, čeprav vsa njegova dela med vojno in po vojni dokazujejo ravno nasprotno. češkoslovaški delavci se zgražajo nad pisanjem listov, ki so polni klevet o Jugoslaviji, zgražajo se nad provokacijami, ki so jih uprizorili m prvomajski proslavi v Pragi. Delat>ci želijo, da se ti »pori v interesu vsega delavstva rešijo in da preneha sovražna kampanja proti Jugoslaviji.
filme, žele spoznati jugoslovansko kulturo. To bi bilo stvarno izpolnjevanje internacionalne dolžnosti do Jugoslavije, kakor jo Jugoslavija izpolnjuje napram Češkoslovaški.
Ob koncu svojega govora je češki delavec Sik želel maršalu Titu in po njem vsem Jugoslovanom mnogo uspehov v borbi za uresničenje komunističnih in interna-cionalističnih ciljev.
S proslave so nato poslali češki delavci maršalu Titu brzojavko, katero zaključujejo z besedami: «Pojdi pogumno naprej, a niti koraka nazaj. Tako boš okrepil mir ;n enotnost delavcev. Tebi bo to uspelo. Živijo Tito!».
Kongres KP Češkoslovaške
Pred kongresom češkoslovaške KP so bila po celi države množična tekmovanja. S temi tekmovanji so dali češkoslovaški deilavci državi številne delovne ure. Vrednost njihovega dela znaša samo v industrijski proizvodnji 4.482.000.000 Kčs. Vse prevzete obveznosti so delavci izpolnili. Kakor poročajo se bo to tekmovanje nadaljevalo tudi po kongresu skozi vse leto.
Velik» proizvodnja tekstilnega blaga v Sovjetski zvezi omogočila nizke
prodajne cene
češkoslovaških delavcev klevete in laži ne bodo prepričale, ker dobro vedo, koliko je bila Jugoslavija prizadeta v narodnoosvobdilni roj-ni in da ne more imeti vsega potrebnega za svoje ljudstvo. Države ljudskih demokracij nai raje zato, kot da pišejo o pomanjkanju v Jugoslaviji, pomagajo jugoslovanskim narodom, posebno v izgradnji težke industrije, ki bo omogočila, da bo kmalu vsega dovolj v FLRJ- S tem bodo te države izpolnile ne le svojo človečansko dolžnost, temveč tudi internacionalno.
češki delavci žele objektivnih vesti o petletnem planu, o delovnih uspehih, žele jugoslovanske
POLJSKA
in njen izvoz črnega premoga
V Genovi so ustanovili poljsko-itali-Jansko trgovsko družbo, ki je prevzela vse posle v zvezi z izvozom in prevozom poljskega premoga. Družba ima zaenkrat začetno glavnico 20 milijonov Hr. Poljska direkcija za premog je vpisala 6 milijonov lir začetnega kapitala. Pri družbi so udeležene s svojim kapitalom razne italijanske privatne družbe. Fiat (ameriško-italijanski kapital) z 2.5 milijona, družba IMEKO (Vatikanski kapital) s 4 milijoni lir, «Anglo-Italien Carboni» iz Benetk z 1,3 milijona Ur itd.
ii milijard rubljev
so prihranili državljani Nov-jetske gvčze zaradi nižjih cen
V Sovjetski zvezi so leta 1947 izvedli denarno reformo in znižal' cene potrebščinam široke potrošnje. S tem ukrepom so potrošniki mogli prihraniti v letu 1948 približno 86 milijard rubljev. Tudi v pričetku letošnjega leta je kupna moč rublja močno narastla. Zaradi tega dviga sovjetskega gospodarstva je mogla sovjetska vlada izdati 1. marca 1949 nov dekret, s katerim je zopet znatno znižala cene.
Tako so znižali za 30 odst. cene naslednjim izdelkom in potrebščinam: senu, soli, vodki, semenom, gramofonom in uram; za 25 odst. likerjem in televizijskim aparatom; za 20 odst. krmi, sirom, plastičnim, železnim izdelkom in usnjenim izdelkom, oblačilom po meri v trgovinah in modnih hišah, kolesom, radijskim aparatom, klavirjem in harmonikam, gramofonskim ploščam, luksuznim izdelkom, pisalnim strojem; za 15 odst. so znižali cene vinu, konjaku, sadnim soko-yom, oblekam, srajcam in drugim potrebščinam iz svile, bombažnemu blagu, svilenim nogavicam, čevljem, klobukom, ter drugim tekstilnim izdelkom; za 12 odst površni-
kom in za 10 odst ceno kruhu in moki, močnatim izdelkom, mesu, svinjini ter konservnim izdelkom, ribam, maslu, tobaku, volnenemu blagu, svili, kožuhom, drobnemu blagu, električnemu materialu za dom (pečem, likalnikom, kuhalnikom itd.) fotografskim aparatom in daljnogledom.
S tem znižanjem cen bodo državljani Sovjetske zveze prihranili v letošnjem letu približno 71 milijard rubljev. To je druga stopnja v-dr-žavnem načrtu za znižanje cen in s tem dvigom življenjske stopnje ljudi. V Sovjetski zvezi so mogli znižati cene zaradi dviga proizvodnje, tehničnega napredka v tovarnah ter hitre obnove industrije. Največ je pripomoglo k temu napredku, da je Sovjetska zveza popolnoma preuredila vojno gospodarstvo v mirnodobsko in to brez obotavljanj ter dosegla'4! socialističnim tekmovanjem dvig proizvodnje.
Kolhozniki so izjavili o tem novem znižanju cen, da si bodo tako z njim nabavili številne industrijske izdelke, ki jih potrebujejo. Predsednik kolhoza «Ckalov» v Voroneški pokrajini Huortikov je
dejal, da je v letu 1948 dobila vsaka družina od 4000 do 12.000 rubljev (poleg življenjskih potrebščin) in da bodo kolhozniki odgovorili na skrb vlade in partije s tem, da ne bodo hranili svojih sil, da bi dali držali več mesa, kruha in maščob.
Kakor poročajo iz vse Sovjetske zveze, je s tem znižanjem cen, narasla prodaja za več kot 10 odst. izjavljajo nadalje, da so se znižale cene v glavnem izdelkom, ki Jih delavci v zapadnih državah težko kupijo. Izdelki, katerih cena je bila znižana samo za 10 ali 15 odst., so imeli že prej v Sovjetski zvezi tako ceno, da so bili dosegljivi vsa. kemu potrošniku. Z odpravo kart v letu 1948 (posledica denarne reforme in dviga proizvodnje) so bile potrebščine za prvo potrebo (jedila in oblačila) dosegljive vsem. Znižanje cen za 30 odst., 25 odst in 20 odst. Bo omogočilo, da bo mogel vsak državljan Sovjetske zveze nabaviti si brez kakšnih posebnih težav motorno kolo. avtomobil, klavir, radio aii televizijski aparat.
KRONIKA
N» Češkoslovaškem zbirajo surovine vseh vrst. Dosedaj so nabrali v nabiralni akciji 5.000 vagonov starega železa, raznih drugih kovin, tekstilnih odpadkov, papirja in kosti.
Tatraplan cabroilet je nov tip
češkoslovaškega avtomobila. Njegova posebnost je motor montiran na zadnjem delu avtomobila.
V teh dneh so pričeli z množično izdelavo tega avtomobila, še preje pa so na njem izvedli razne izboljšave.
Preziaij Velikega sobranja Bolgarije je ratificiral konvencijo o plovnem režimu na Donavi.
Avstrijska trgovinska delegacija je odpotovala v Varšavo zaradi obnove trgovske pogodbe.
V Sofijo je prišla egiptska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev trgovinskega spora-, zuma med obema državama.
Praško sodišče je obsodilo podpolkovnika Hruško in civilista Bicileka ter Kovarička na smrt, bivšega generala Kulvašerja na dosmrtno ječo ter ostalih 9 obtožencev na dosmrtno kazen. Obsojeni so bili kot člani teroristične skupine, ki je po februarskih dogodkih vzpostavila stike s tujo silo in imela zveze z izdajalci v tujini. Hoteli so zrušiti sedinji demokratični režim. V ta namen so zbirali orožje in sporočali vo^ jaške tajnosti inozemskim agentom. Pripravljali so celo oboroženo vstajo, katere wodBtvo so zaupati generalu Kutlvašerju. Po aretaciji so odkrili tajna skladišča lahkega in težkega orožja ter večjo količino municije.
Bolgarija je sklenila trgovinski dogovor z Argentino. Argentina bo dobavila do 1. junija za 8 milijonov dolarjev blaga (cement, kemične izdelke, rude).
Južnokorejske demokratične stranke so poslale CK ljudske demokratične stranke Severne Ko-reje predlog, za ustanovitev vse-korejske enotne ljudske fronte. Ljudska fronta Severne Koreje je sprejela ta predlog in je predlagala, da bi izvolili iz predstavnikov vseh demokratičnih strank komite, ki naj bi izvršil vse priprave za organizacijo enotne fronte za združitev Severne in Južne Koreje.
V Ankari so podpisali madžarski predstavniki trgovinski sporazum z veljavnostjo enega leta. 'Dosegli so tudi sporazum o postopnem likvidiranju starih računov, v katerega so vključili turški kredit Madžarski v vrednosti 4 milijonov turških lir.
700-letnica češkoslovaškega rudarstva
V letošnjem poletju bodo praznovali na Češkoslovaškem 700 let wjihouega rtidarstva. Za pričetek »o izbrali leto 1249, ko so izdali prvo rudarsko pravo v Srednji Evropi, poznano pod imenom jihlav-sko ruaarsko pravo, po mestu Jih-lava na Moravskem. Za to obletnico, so priredili v zgodovinskem središču češkoslovaškega rudarstva, starodavnem mestu Kutna hora (75 km od Prage) razstavo, ki kale stare tradicije češkega rudarstva. Zanimivo je, da so v kulturni zgodovini Evrope nemški zgodovinarji zabeležili, da so rudarstvo na Češkoslovaško prinesli nemški kolonisti. Toda zgodovinska poročila jasno kažejo, da so Slovani, ki s0 prebivali na Češkem in Slovaškem (copali rudo že davno pred prihodom nemških kolonistov. Tako je že leta 973 zapisal arabski trgovec Ibrahim Ibn Jakub, da izvažajo s češkoslovaške cin. Nadalnje vesti izhajajo iz leta 1506 o kopanju zlata blizu Suhovršic in iz leta 1186 o
kopanju srebra v mestu Stribro.
700 letnica jihlavskega rudarskega prava, fci je bila napisana u latinskem jeziku je evropskega pomena zlasti zaradi tega, I er je bilo znano freiberško rudarsko pravo napisano šele '100 let pozneje. Prvo rudarsko šolo na svetu so ustanovili leta 1716 v mestu Jachimov (p Freiberpu šele leta 1165 in v Petrogradu leta 1773). češkoslovaška ima tudi najbolj globok rudnik v Evropi pH mestu Pribrc ~iu (1450 metrov) in največji rudnik po površini v mestu Most.
Obletnica je zaradi teh posebnosti češkoslovanškega rudarstva precej važna. Za češkoslovaško je tudi važna zaradi bojev rudarjev za njihove pravice, ki so bile vedno najbolj zaveden del delavskega razreda. Tako je bilo že leto 1496. obglavljenih v Kutni hori 9 rudarskih prvakov zaradi socialnega upora proti kraljevskim uradnikom in meščanom. Tudi poznejša stoletja vse do svetovne, vojne so bile pri-
ča izrazitih in krvavih bojev za osnovne in socialne pravice rudarjev. Takoj po prvi svetovni vojni so rudarji zahtevali nacionalizacijo vseh rudnikov, ki pa je tedanja skupščina leta 1921 sploh ni vzela v pretres. Imeli so tudi velike stavke, ki so dosegle svoj višek s stavko v Mostu, Kladnu, Rosicah na Moravskem in Handlovi na Slovaškem, kjer je povsod tekla rudarska kri.
Boj rudarjev na Češkoslovaškem se je končal šele z letom 1945 po osvoboditvi. Vlada je 6. marca 1947 uresničila rudarsko pokojninsko zavarovanje, ki je postalo temelj poznejšega ljudskega zavarovanja.
V povojni izgradnji češkoslovaške republike pripada rudarstvu važna in odgovorna naloga. Češkoslovaški rudarji se trudijo, da bi povečali proizvodnjo premoga, ki jè osnova za razvoj ostalih industrijskih panog. Leta 1947 so nakopali na češkoslovaškem v primeri z leti 1928-37 polnih 124 odst.
premoga, medtem ko so v istem času dosegli v Angliji samo 87,3 odst., v Franciji 93,2 odst. in Belgiji 91,9 odst. V zadnjem letu prve češkoslovaške petletke (1953) bodo nakopali na Ceškosiovaškem 20A milijonov ton črnega premoga in
32,2 milijonov ton rjavega premoga ter (.delali 8 milijonov ton koksa. Vrednost celotne proizvodnje rudarskega sektorja bo znašala IM milijard KČS proti 9.3 milijarda« KČS v letu 1948, torej za 35 od«, več.
Košuta Angel
KANDIDATI LJUDSKE FRONTE
Veri Uida roj. Patir
|pr’”	' ..“!
nevai Ivan
Rojen v Sv. Križu pri Trstu 8. marca 1905; delavec, Slovenec.
Ze od leta 1919 član. mladinskih organizacij. Kot antifaiist preganjan in aretiran leta 1928. keta 1942 interniran v Italiji. Po 8. septembru 1943 vstopil v prvo proletarsko brigado, v kateri se je boril do osvoboditvi. Aktiven član množičnih organizacij.
Gregori Antonio
Rojen v Trstu 19. decembra 1904 ;delavec, Slovenec. Izhaja iz antifašistične družine; brata ustre. lili fašisti. V Osvobodilni fronti od 1943; aretiran leta 1944, v zaporu do osvoboditve. Znan v Rojanu po svoji veliki delavnosti in poštenju.
Počhar Josip
Rojen v Socerbu 9. oktobra 1920; delavec, Italijan. Sodeloval v ilégali do septembra 1943. Nato partizan v brigadi «Trieste» do Osvoboditve. Dd 1945 pa do danes aktiven član demokratičnih organizacij.
zaiaščetiAima-Janha
Rojen v Trstu, 10. septembra 1901; delavec, Slovenec. Od 1943 Član Delavske enotnosti v Tvor. niči strojev pri Sv. Andreju. Zaveden in zelo aktiven član SIATI. Sedaj zelo delaven v Osvobodilni fronti. Neumoren delavec za stvar proletariata.
Šiamperle Anton
v
SIISI
m
___JSl-

Rojena v Trstu 29. maja 1915; delavka, Slovenka. Ze ob začetku narodno osvobodilne borbe je aktivno sodelovala v njej. Aretirana zaradi ilegalnega delovanja, fašistični razbojniki so jo mučili, toda pred živalskim početjem razrednega sovražnika ni klonila.
Obsojena je bila na dosmrtno ječo. Romala je po vseh ječah Italije do njene kapitulacije.
V narodno osvobodilni vojni jei izgubila moža, ki je padel za svobodo. Po prihodu jz ječe je'stopila v partizanske edinice.
Od svoje vrnitve v Trst do danes je posvetila z vztrajnostjo • in doslednostjo vse svoje delova-jnje demokratičnemu gibanju ved-no na čelu ljudskih množic v " ostrih pouličnih torbah. Clanica glavnega odbora ASIZZ.

Rojen v Vrhovljah 7. januarja 1866; čevljar. Slovenec.
Qče slavnega padlega tovariša Slavka Skamperla, po katerem nosi svoje ime svetoivansko pro. svetno društvo. Nikoli se ni upognil pred fašističnim zatiranjem in se je aktivno boril za uresničenje svojih demokratičnih idej, ki jih je vcepljal zlasti mladini, med katero je bil tudi njegov sin. V, ilegalni borbi od vsega začetka delovanja Osvobodilne fronte. Ostal vedno dosledno zvest svoji stari borbeni liniji. Goreč zagovornik enotnosti demokratičnega gibanja, predvsem pa enotnosti med Slovani in Italijani.
ZA VOLITVE V TRŽAŠKI OBČINI
Stolouac Antonio
r-	-m
Brzam Josip
Rojen v Kaštelu prj Piranu; zidar, Italijan^
V delavskem gibanju sodeluje dd leta 1941. V ilegali član Delavske enotnosti. Sodeloval pri vstaji v bataljonu ladjedelnic Sv. Marka. Znan kot pošten in- zaveden delavec.
f; ' :
Rojen v Trstu 2. septembra 1909; delavec-livar, Slovenec.
Od leta 1943 aktivist Osvobodilne fronte. Partizan. Invalid = Colottijeyi banditi so ga ranili v nogo pri nekem «rastrellamentu» Kolonkovca. Spoštovan in cenjen borec.
Rojen v Trstu leta 1901, delavec, Slovenec.
Sodeluje v delavskem gibanju od leta 1918. Clan Komunistične partije Italije od leta 1926. V ilegalnem delu od, leta 1927; zaradi svoje protifašistične aktivnosti v konspiraciji večkrat aretiran. Funkcionar KP Italije.
Leta 1932 ga je KP Italije poslala v Sovjetsko zvezo na studi j.
Od leta 1936 do 1939 dobrovoljce v Španiji, oficir v internacionalnih brigadah.
Leta 1939 poslan od partije v Abesinijo, kjer se 'je boril na strani upornikov proti italijanskemu imperializmu.
Leta 1941 aretiran v Franciji; leta 1943 pobegnil iz francoskih fašističnih zaporov. Od leta 1943 organizator in borec v vrstah francoskih partizanov.
Po padcu fašizma ga je KP Italije poklicala 'v Italijo, kjer je imel v Liguriji kot partizanski borec sledeče funkcije;
■1. Komandant brigade «Garibaldi»;
2.	komanda nt pokrajine Ligurije;
3,	komandant VI. operativne cone;
'4. po osvoboditvi vojaški komandant mesta in 'pokrajine Genove;
5. častni meščan Genove, odlikovan zaradi »po« je partizanske aktivnosti.
Sancin Mario
j

Shrintar Zonta
Si> ~
i ■C** ^ f '4	1

Rojen v Bazovici 17. decembra 1898; gostilničar, Slovenec.
Leta 1928 aretiran zaradi proti-fastičnega delovanja. Leta 1942 interniran v Italiji. V narodno osvobodilni borbi sodeloval od vsega začetka v OP kot terenski aktivist. Po osvoboditvi sodeloval in sodeluje v raznih protifašističnih organizacijah.
Rojen v Gropadi pri Trstu, 29. rahobra 1891; delavec, Slovenec.
Za qasa ruske revolucije se je toril v vrstah Rdeče armade. Od 'eta 1943 Član Osvobodilne fron-fe. Aktiven ves čas osvobodilne borbe. Po osvoboditvi izvoljen v nOrodno osvobodilni svet v Grozdi. Sodeloval in sodeluje v na-ših antifašističnih organizacijah
Rojen v Trstu 2. maja 1904; delavec, Slovenec.
Sodeloval v ilegalni borbi kot Član OF. Po osvoboditvi vedno aktiven in dosleden v demokratičnih organizacijah. Pošten in spoštovan.
Rojena ‘v Trstu 22. februarja 1907; uradnica, Slovenka.
Deluje v ženskih organizacijah in je s svojo aktivnostjo v okviru z ASIZZ mnogo doprinesla V trdi borbi proti imperializmu. Znana v sektorju Vicolo Ospedale Militare.
Rojen v Bazovici; kmet, Slovenec.
Sodeloval v tajnih organizacijah skupaj s bazoviškimi mučeniki. Organiziran v OP od začetka, kjer je sodeloval zlasti kot član Gospodarske komisije. Po osvoboditvi izvoljen v Osvobodilni svet za Bazovico. Aktiven član prosvetnega društva v Bazovici.
SUMI H
Dr. JOŽE DEKLEVA
Slovansko - italianska ljudska Fronta poudarja in bo vedno poudarjala potrebo enotnosti in doslednosti borbe na temelju junaških tradicij tÉQskih delavcev
I
Mornari Giuseppe Miheli Jozel
^	fcjBignigraiiiia
Rojen v Trstu 25. septembr3 1909; knjigovez, Italijan.
S protifašističnim delovanjenj
začel leta 1941. Aretiran leta 1943 in odpeljan v koncentracijsko taborišče v Italiji. Po padcu f®" šizma mu je uspelo pobegnit'^ Sodeloval pri vstaji. Po osvob0' ditvi ostai dosleden borbi. Znan med grafičnimi delavci po svo •jem sindikalnem delovanju.
Rojen v Trstu 10. avgusta 1897; ^har, Slovenec.
M mladosti čtan socialistične •biadine. Politični preganjanec, 2aPrt. 1943 vstopil v borbo, na-*° aretiran in deportiran v Da-c^šu. Deluje v množičnih organi-, ^«jah.
Rojen na Baču pri Materiji 8. februarja 1899; advokat, Slovenec. Star antifašistični borec; neprestano preganjan po fašizmu. Leta 1928 konfi-niran na, pet let. Po povratku v Trst aretiran, dobil policijski opomin ter bil dve leti pod specialnim nadzorstvom. Leta ,1941 aretiran in deportiran v razna koncentracijska taborišča v Srbiji. Nato ga je Gestapo izročil 13. marca 1942 Stali-janskim oblastem, ki so ga izročile posebnemu fašističnemu tr ibunalu, ki ga je obsodil na 1~ let ječe. Dosleden in aktiven član Osvobodilne fron. te v ilegali in po osvoboditvi. Posebno aktivnost 'posveča juridičnim zadevam v naših organizacijah. Clan izvršilnega odbora Osvobodilne fronte. Vodja volivnega odbora Slovansko * italijanske Ijud-,ake fronte «
I
L-
'
Rojena v Trstu 9. oktobra. 1908; otroška vrtnarica, Slovenka.
Clanica OP in kot taka je delovala od leta 1942. Nemci so jo skupno z njenim možen aretirali in deportirali v Nemčijo, kjer je njem mož umrl. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča je kljub slabemu zdravju nadaljevala z aktivnim delom v demokratičnem gibanju.
Hrouai Lam
Rojen v Trstu 12. marca 1904. uradnik, Slovenec.
Kot antifašist aretiran in deportiran v Nemčijo. Prepeljan v Italijo, kjer je ostal v koncentrat cijskem taborišču do kapitulacije. Po vrnitvi v Trst aktivno sodeloval v Osvobodilni fronti. Po osvoboditvi deluje na vseh poljih demokratičnega gibanja.
šouha Antoniia por Mesesnel
Rojen v Ajdovščini 27. novembra 1899; trgovec, Slovenec.
Star antifašist. Preganjan po fašizmu in večkrat aretiran. Sodeloval je v ilegalni borbi. Organiziran v QF od leta 1942. Udeležil se je vstaje, po osvoboditvi ga je aretirala imperialistična policija. Clan skupščine, član izvršilnega odborg OF. Sedaj predsednik zadruge trgovcev z jestvinami.
Čoh hntoniia
.
&&__Ei

Glasuj za Ljudske frcnit
Rojena v Gaberjah pri Stanje-du 6. januarja 1888; gospodinja;
' Slovenka.
Clanica OF od leta 1944. Aretirana leta 1944. Po osvoboditvi predsednica sektorskega odbora 'ASIZZ v Rojanu, Mat; treh padlih partizanov.
Rojena v Trstu 29, decembra 1897; učiteljica, Slovenka.
Zaradi fašističnega preganjanja se je preselila v Jugoslavijo leta 1925, kjer je bila zaradi svojih naprednih idej preganjana. Leta 1941 je bila aretirana in deportirana v Italijo. Poznana v krogih slovenske kulture, kjer požrtvovalno deluje.
Ć£s?-
Na sliki vidimo praktično Športno obleko ii pralnega blaga ter popoldansko svileno obleko, katero krase temnej ši pas in temnejši sivi ob vrata, na rokavib in ob spo dajem robu jopice
Mej ešsvk ima %šmše
Ce otrok oboli, tedaj mati zelo pogosto pravi: «Prav gotovo ima gliste». Naše matere rade pri vsakem obolenju otroka, ki ga sprem Ija vročina, iščejo vzrok v črvih in glistah. Pri tem imajo kaj hitro pri rokah najrazličnejša domača zdravila, predvsem pa česen. Ker ni
uspeha, steče še v bližnjo lekarno in zahteva glistavke. Ker bolezen le ne odjenja, se mati prestraši in poišče zdravnika. Ta šele ugotovi pravo bolezen, ki pa seveda nima z glistavostjo nič skupnega. Najbolj hudo pa je v večini primerov prav to. da je med tem, ko je mati zdravila otroka proti glistavo-sti, resnična bolezen tako napredovala, da je otrok izgubljen.
Zaradi vsega tega se mi zdi potrebno povedati tole: Ce se je otroku nenadoma dvignila telesna toplota, če bruha, ima bolečine v trebuhu in podobno, potem je otrok obolel prav gotovo na eni izmed nalezljivih bolezni. Mogoče ima influenco, škrlatinlco, davico, ošpice ali kakšno vnetje v trebušni votlini, nikakor pa se vsi ti bolezenski znaki niso pojavili zaradi glist, pa četudi otrok ima gliste. Gliste se namreč v telesu, ki ima zvišano toplino zaradi obolenja, ne počutijo dobro. Zato odhajajo bodisi z blatom, včasih pa celo kar na suhem skozi danko, usta ali nos na prosto. Toda vsemu temu je vzrok obolenje samo in je torej naval glist tudi eden izmed znakov, da je otrok obolel. Ob navalu vročine, pa bodi zaradi škrlatinke, davice ali katere koli bolezni, gliste otroka zapuščajo. Otroka je potrebno nemudoma zdraviti, glistavost pa je za časa bolezni najbolje pustiti pri miru, ker je seveda v primeri, z ono drugo bo-
MUHE - prenašalke bolezni
Prihaja čas, ko nam bodo muhe zopet lahko delale nadlego. Ker pa muhe niso samo nadležne s svojim obletavanjem in brenčanjem, ampak so tudi krive mnogih bolezni in smrti, je potrebno, da se malo seznanimo z njihovim življenjem.
Muh je več vrst, hišno muho pa poznamo vsi in zato ni potrebno opisovati njene zunanjosti, manj znano je, kako se muha razvija.
V marcu in aprilu oživi toplo pomladno sonce otrple muhe, ki so preživele zimo v kakem skritem kotu. Malo nerodne so še in v tem času vidimo večkrat, kako se zaletavajo sem In tja, obsodimo jih, da so pijane. Cez nekaj dni je tmiha že toliko sveža, da Se spozna v toplem svetu in leže takoj jajčeča, najraje v gnoj, ki ga tvorijo slabo prebavljeni konjski odpadki. Iz jajčeč se izležejo v nekaj dneh žerke, ki so bele barve in se lahko same preživljajo. Potem se pa žerka zabubi na ta način, da postane njena koža trda, preobrazi se dalje v sodčkasto in okrogloživo bubo, iz katere izleže mlada muha, ki je takoj zmožna življenja. Muha, ki je preživela zimo, živi tako dolgo, da dočaka svoje osmo potomstvo. Ker leže muha na tisoče jajčec, zato ni čudno, če se jih izmalega števila, ki prežive zimo, Izleže tako velikanska množina. Dognano je, da Ima ena muha v treh mesecih okrog loo milijonov potomcev.
Muha je velika nevarnost za naše adravje. Ce bi muha živela samo krajih, bi bila popolnoma živalca. Muha pa je nevarna kot prenašalka bolezenskih kali, baK-terij, nevarna postane s tem, da živi povsod, na odpadkih, na gnijočih trup-plih živali ali ljudi, na pljunkih itd. povsem tam, kjer so tudi gnezda bacilov. Povsod, kamor seda. si nabere nesnage na noge ali zadek, s hrano na takih krajih vsesa tudi bakterije, ki najdejo v njenem črevesju dober dom In se tam množe po mili volji. Človek, ki je bolan na griži ali tifusu, Izloča z blatom bolezenske kali iz sebe, če sede muha na tako blato In poleti potem drugam, prav gotovo pre-
nese bolezen. Na štiri razne načine prenese muha bolezenske kali na človeka:
1. S slino. Trdno hrano uživa muha zato, da jo stopi v svoji slini, n. pr. sladkor, potem pa slino z raztopljeno snovjo vsrka. Del sline pa ostane gotovo tudi na sladkorju, ki ga potem poje človek in z njim seveda tudi kal bolezni.
2. Ker pušča nesnago svojih nog tam, kamor stopi. Ce povečamo predmet, po katerem je lazila muha, vidimo, da so na vsem njenem potu sle-
ZDRAVNIK
čistih
dolžna
na
ne-
dovi njenih nog; ti sledovi pa niso ničesar drugega kot vsakovrstna nesnaga, v kateri moremo dostikrat najti tudi kako bakterijo, ki more povzročiti bolezen.
3.	Z odpadki. Vsak predmet, po katerem je nekaj časa lazila muha, kaže tudi že s prostim očesom vidne odpadke, ki vsebujejo to, kar je bilo pač v muhinih črevesih, torej lahko tudi bakterije.
4.	Zgodi se, da pade lahko muha v kako jed in se v tej stopi vsa nesnaga na njenem površju pa tudi v njeni notranjosti in bakterije lahko pridejo v jed.
Kako zelo strupena Je muha zaradi bakterij, ki žive na njej in v njej, nam dokazuje dejstvo, da si lahko zastrupimo rano, če na njej ubij -mi muho in ravno marsikakemu «pr!sa-jenju» so vzrok muhe.
Največkrat prenaša muha kali griže, tifusa in jetike. Ce je v kraju le en primer griže ali tifusa, nikdar ne vemo, če rti muha, ki jo ravno vidimo, okužena. Pa ni treba, da je nalezljiva bolezen v kraju samem, saj se znani poizkusi, pri katerih je muha preletela nad 20 km. Muha more torej preleteti tako daljavo in torej precej daleč zanesti nalezljivo bolezen, lahko pa tudi s kakim prometnim sredstvom (v železniškem vago-
nu ali avtomobilu) prepototati še večje razdalje in prav daleč povzročiti obolelost na isti bolezni. Zato moramo biti v času ko bolezen razsaja, kar se tiče muh, še prav posebno previdni. Predvsem pa se je treba točno podrejati sanitetnim organom, ki v bolj nevarnih obr.očjih preventivno cepijo proti tem boleznim!
Tudi jetiko lahko prenaša muha. Jetičniki vedno pljuvajo, kali more prenesti muha vsak čas, zato se mo-ramr pred to nevarnostjo čuvati sial-no! Tu preti nevarnost posebno dojenčkom, ki se sami Se ne morejo obraniti muh, tako da jith te sedajo na ustnice ali pa na dudko, ki jo potem dobe v usta, s čimer pa pridejo bacili jetike v otrokovo črtvo Mnogo otrok umre zaradi 'ega in če zdravnik ugotovi pri otroku črevesno ali trebušno jetiko, potem se domači čudijo, odkod to, saj vendar ni nihče v družini na jetiki boiaa, tujci pa tudi niso prihajali v hišo.
Tudi v tem pogledu le l^o istoo za-ščitno cepljenje - BCG.
(Nadaljevanje pribodajič.)
leznijo, ki je napadla otroka, stranskega pomena.
Kako Pa ravnam, ge otrok sicer ni bolan, toda je v resnici samo glistav? Otroku se zaradi glistavosti nikdar ne zviša telesna toplota. Ce
nima otrok glist zelo veliko, potem prevelikih te-
tudi ne povzročajo žav. Lahko pa se seveda gliste v otrokovem telesu tako razmnože, da resno ogrožajo otrokovo zdravje, da, celo tudi življenje. Glistav otrok je na pogled slab, bledikav, shujšan, jma bolečine v trebuhu, sili ga na bruhanje, večkrat ima drisko, je
Kako ravnamo
s staro volno
Vedno najdemo doma še kak pleten kos. k; bi se ga izplačalo pre. delati v celoti ali pa bolj ohranjene dele uporabiti za nove kombinacije.
Da dobimo gim več uporabnega materiala, moramo biti previdni že pri paranju. Na stroj pletene volnene stvari razdirajmo le, če so pleten^ po kroju vsak del zase. Ako pa so skrojene iz pletenega blaga na metre, se paranje ne izplača, ker dobimo prekratko nit. Pri paranju ne smemo vleči, ampak le na lahko potegovati. Volno sproti navijamo na kos lepenke ali lesa. Krajše konce navijamo posebej in jih uporabljamo za dele, ki manj trpe pri nošnji Konce lahko vežemo sproti, lahko pa šele pri pletenju. Vežemo volno le tedaj, če je bolj trda ;n močno sukana in se ne uleže lepo, če jo pletemo položeno navzkriž na dolžino nekaj centimetrov. Mehka, tanjša volna je za drugi način bolj primerna.
Bodisi da vežemo ali polagamo navzkri*. puščati moramo tako dolge niti, da jih lahko vtaknemo v šivanko in skrivno pošljemo na na. robni strani. Porezati ob vozlu nikakor ne smemo, ker sicer bi vozli izstopili in se tudi razvezali.
Preden pa se lotimo staro volno presti na novo moramo štrene oprati, da se volna zravna in očisti, ker le tako bo nov izdelek dovolj čeden. Peremo najlepše v milnici, ki jo dobimo tako, da milo nastrgamo, dolijemo nekoliko vode in skuhamo, nakar jo razredčimo z mlačno vodo in v njej volno operemo. Prehudo mencanje volno okosmati. Ko splakujemo, pridenemo zadnji vodi nekoliko kisa, da osvežimo barvo.
Narahlo ožete štrene zavijemo v čiste krpe, najbolje v stare frotirke, ki vpijajo vlago. Zavoj sti. skamo, da tkanina vlago bolj izdatno pobere, čez nekaj časa pa štrene obesimo. Prehuda vročina pri sušenju volno kvari, Ce nam barve voln ne odgovarjajo, si po-magajno same in volno pobarvaj, mo. Poskusimo pa najprej z nekaj nitkami, da dobimo zaželeno barvo.
Volna, ki je na nekaterih mestih otrdela, postane mehkejša, če pridenemo pri pranju vodi nekaj kapljic salmiaka. Malo nošeno volno, navito v štrene pa zravnamo tudi tako, da jo likamo preko vlažne, čiste krpe.
TRŽAŠKA kuhinja
Za jabolko debelo peso operi ter skuhaj, ne da bi odrezala korenine. Olupj jo z zobčastim nožem, razreži na listke, potresj s soljo, kumino in nastrganim hrenom ter zabeli z oljem in kisom. Kisa bodi toliko, da stoji čez peso. Olje lahko opustii.
Kumare v solati
Popolnoma dorasle, pa še zelene kumare olupi. Pri tem poskusi vsako na koncu, ki se je držal trte, če ni grenka, Ako je, tedaj odreži grenki del. Skrhljane potresi s soljo, poprom in na koleščke zrezano čebulo, polij z oljem in kisom ter dobro zmešaj.
MleCni rezanci
Jajce ali nadomestek stepemo s 1/4 litra posnetega mleka, primešamo počasj dober četrt kg moke
in stepemo prav dobro v testo. Nato ga stresemo na deščico in ga režemo z nožem v podolgaste rezine v krop. Nož moramo vsakikrat prej namočiti v kropu. Tudj moramo paziti, da rezine ne padejo druga vrh druge, ker se sprimejo. Ko jih odcedimo, jih potresemo s cvrtimi drobtinam; in jih damo takoj na mizo.
Zdrobovi žličniki
Potrebujemo: 1/8 litra zdroba, 1/8 litra mleka, jajce ali ustrezajočo količino nadomestka, prežo soli
jedilno žlico sladkorja. Med
stalnim mešanjem skuhamo iz testa gosto kašo, katero pustimo malo o-hladiti. Nato lahko damo še malo jajčnega nadomestka, malo limonine lupine, nakar zajemamo z žlico žličnike in jih damo kuhati na vrelo mleko. Po 5 minutah jih vzamemo iz vode in damo takoj na mizo. Ako nunemn mleka, jih lahko skuhamo tud! na vodi.
silen in se sploh slabo počuti. Ker jemljejo gliste otroškemu telesu razne hranilne snovi za svojo hrano, predvsem beljakovine, glistav otrok sčasoma oslabi, shujša. Glistavost je torej dolgotrajno oboie. nje. Na začetku ne pomeni prav nobene nevarnosti, če pa se glistavost n; odpravi, moti otroka v napredovanju.
Gliste so med otroki zelo razširjene. Kako otrok dobi gliste?
Mnogi ljudje so uverjeni, da dobi otrok gliste, če je dosti različnih slaščic, medu, borbonov ;n čokolade. Tako mišljenje pa je popolnoma zmotno. Gliste dobi otrok predvsem v umazaniji, v kateri je polno jajčec od glist. Ta jajčeca so majhna, s prostim očesom nevidna. Polno jih je v prahu po tleh, na neumitem sadju so in na sočivju.
Ko otroci plezajo po tleh, se njihovih rok prime prah, z njim pa tudi jajčeca glist. Ce otrok neumite, umazane roke vtika v usta ali z njimi prijemlje kruh, ki ga pozneje je, pridejo gliste v njegov želodec in odtod v čreva, kjer se jajčeca razvijejo y gliste.
Ko mati opazi, da ima otrok gU-ste, začne navadno zdravljenje z domačim; zdravili ali pa steče v lekarno po glistavke. Ko se po tednih v blatu zopet pokažejo gliste, gre z otrokom k zdravniku. Zdravnik pregleda otrokovo blato in predpiše zani zdravila. Mati daje otroku zdravila, prav tako kakor je določil zdravnik in je prepričana, da je s tem glistavost za vedno odpravila. Kako razočarana je, če P° daljšem ali krajšem času zopet zapazi, da ima otrok gliste. Prepričana je, da zdravnik, prj katerem je bila, prav nič ne zna. Obrne se na drugega zdravnika in če ima otrok še tudi pozneje gliste, obupa e zdravljenjem in je prepričana, da proti glistavosti ni pomoči.
In vendar se dajo gliste kaj lahko odpraviti. Najboljše zdravilo proti njim. obenem je tudi naje«.
nejše in razpolaga z njim vsaka mati, je čistoča. Sleherni zdravnik da pri glistavosti poleg predpisa za zdravila tudi navodila za čistočo, ki jo je potrebno vzdrževati pri otro» ku. Predvsem je treba otroku pred vsako jedjo skrbno umiti roke. Skrbna mati ne da otroku kruha v roke, dokler mu jih ne umije, in to skrbno umije. Enako skrbno rmi vsaj enkrat na teden ostriže nohte. V umazaniji, ki ji pravimo tudi «črno», se zelo rada nabirajo jajčeca glist. V neki šoli so pod drobnogledom preiskovali zdravniki uma. zanijo za nohti in ugotovili, da Je’ imelo 80 odstš otrok v tej umazaniji glistina jajčeca. Ko si otroci podajajo roke, si izmenjavajo kruh, sadje jn druge stvari in predmete, se medsebojno okužujejo.
Vsaka glistavost je posledica nečistoče. Zato naj bo pri odpravlja, nju glist glavna skrb čistoča rok in hrane, ki j'o otrok uživa. Z zdravili, ki jih namreč predpiše zdravnik, gliste odpravimo, toda če obenem ne skrbimo za snago, se otrok lahko že med zdravljenjem zopet okuži z glistami.
Treba je tudi vedeti, da so v pretirani meri vsa zdravila, tudi do« mača zdravila proti glistavosti, torej česen, za otroka strup in se sme' jo dajati le po zdravnikovih predpisih. Zdravljenja proti glistam ne ponavljajte teden za tednom, ker je to za otroka nevarno. Gliste od. pravljati celo skozi kožo, kot delajo ponekod, tako namreč, da drgnejo kožo otroka na hrbtu z ajdovo moko, to je strašanski nesmisel.
Preden pa začnemo s kakršnim kol; zdravljenjem proti glistam, se je treba predvsem ločno prepričati, če otrok gliste zares ima. Gliste more ugotoviti mati sama, in sicer le, če jih najde v blatu. Zdravnild pa s preiskavo blata z drobnogledom lahko ugotovi vrsto glist po različnih oblikah jajčec. Gliste poslušati skozi trebušno steno ali p» jih otipati, tega seveda ne more tu. di najbolj učen zdravnik.
Dr. A. T,
» f
Boj češnjevi muhi
Češnjevo muho (Hhagoletis cera-ti), imenujemo v stadiu ličinke tčrv». Ta škodljivec redno napada l češnjeve plodove in je zelo škod-t Ijiv ne samo zato, ker zaleže črvi-! £a v sad, ampak tudi zato, ker po-, itanejo češnje mehke-neprijetnega * okusa in torej neprimerne za pro-i dajo. Ce češnjo razpolovimo, naj-I demo pri koščici v neki nagniti ka-I ši belkasto 4 do 5 mm veliko ličinko • češnjeve muhe. Ce položimo take plodove v hladno vodo, izležejo ličinke iz plodov, ki pa kljub temu hišo užitni. Dorasla muha ne meri čez J/2 cm, nje trup je črn, iu pa tam rumeno pikčast. Glava je tudi rumena, krilci sta prozorni z nepravilnimi črnimi lisami.
Dorasla češnjeva muha se poja-pi v maju-juniju ter poletava ob toplih urah. Odlaga jajčeca na zoreče plodove. S podaljšanim leglom prodre plod blizu peclja in odloži vanj drobno jajčece; ker se majhna ranica takoj stisne in zaraste, okuž-I be niti ne opazimo- V nekaj dneh izleze iz jajčeca silno majhna ličinka, ki se prerije do koščice. Ko so češnje zrele, so đoi'asle v njih tudi ličinke. Prevrtajo se na prosto in odpadejo, pa tudi prele-tejo po deblu na zemljo. Zarijejo te do 3 cm globoko v zemljo in eabubij'o v rjavkastorumene, sodčkom podobne bube, iz katerih izleti v maju prihodnjega leta češnjeva muha, se spari in odlaga jajčeca na mlade plodove češnje.
To veliko škodljivko, zatiramo v Olavnem s tem, da uničimo bube. Ce rastejo češnje na obdelani zemlji, je najbolje, da zemljo po bratvi pod drevesi globoko prekopljemo in spravimo bube v globino, od koder ne morejo muhe na površje. Tudi je prav, če prekopano zemljo povaljamo ali vsaj potolčemo z lopato. Pri prekopavanju so nam lahko dobre pomočnice kokoši, ki pobero marsikatero ličinko in bubo.
Na travnatem zemljišču je zatiranje težje in manj uspešno. Dobro je, če v času, ko češnje dozorevajo, travo pokosimo in ves prostor pod drevesom potrosimo z apnenim prahom, v katerem poginejo odpadajoče ličinke.
Za zatiranje škodljivke lahko rabimo tudi melaso z arzenikom ali
svinčenim arzeniatom, ki ju stavimo v posodice in te obesimo na več mestih po vejah češnje. Sladkoba melase, ki služi kot vaba, privabi muho, ki pogine, čim jo poskusi, zaradi vsebujočega arzenika. Izborno sredstvo proti češnjevi muhi je tudi DDT škropivo. Dvakrat moramo škropili z 1 odst.nim DDT škropivom, in sicer polovico maja in drugič kakih 10 dni pozneje.
Naravno je, da moramo uničiti bube češnjeve muhe v vsej okolici, če hočemo da bo borba uspešna. Ta uničevalna sredstva pa moramo spremljati s potrebnimi kulturnimi opravili: kot je pobiranje odpadlih češenj in po možnosti tudi tistih, ki so ostale na drevju še po trgatvi, ker prve in druge so vir novih okužb v prihodnjem letu.
Manj napada muha zgodnje vrste češenj, ker dozore še preden odrasla muha zaleže jajčeča. Svetujemo tudi trganje češenj, še preden popolnoma dozore.

Češnjeva muha:
1.	sadež s črvičkom češnjeve muhe;
2.	odrasla muha (samica);
3.	«črv» češnjeve muhe (5 mm dolg).
OBVESTILO K M F. T 0 IM
Vinogradniki! Ne odlašajte več s škropljenjem trt z modro galico, ker je sedanje vlažno in toplo vreme zelo ugodno za okuženje trtnih nasadov s peronosporo, ako niso pravilno poškropljeni.
Kmetijska nab. in prodajna zadruga v Trstu - ul. U. Foscolo, 1 in ul. S. Mercadante, 4 (poleg knjigarne Stoka), ter v Miljah, ul. Mazzini, 1 -ima na prodaj po ugodnih cenah na drobno in na debelo pristno jugoslovansko modro galico, ki jo izkušeni vinogradniki zelo radi in uspešno uporabljajo proti peronospori.
Kmetijska zadruga je prejela te dni tudi novo pošiljko žvepla za trte, ki ga prodaja po znižanih cenah, kakor prodaja tudi raznovrstne škropilnice, žveplalnike in druge kmetijske potrebščine.
ZATIRAJMO PLEVEL
posebno pa z okopavanjem, da ga ne pustimo v cvet
Rogovilček, kakor vse ostale plevele, ki s- razmnožujejo s semenom, zatiramo uspešno s praho. Globoko oranje in lehanje gred je sploh najboljše sredstvo za zatiranje semenskih plevelov. Teže zatiramo korenske plevele, ker poganjajo globoke korenine ali pa se razraščajo iz najmanjših koščkov korenin. Ce slak, pirnico ali piri-ko, preslico, kakor tudi koprive, izkopljemo, ostane pogostokrat v zemlji kak kšček korenine, iz katere se kmalu razraste nova rastlina. Najlaže in najuspešneje zatiramo plevele, zlasti na vrtovih pri jesenskem jn pomladanskem lehanju, da jih kolikor mogoče izkopljemo in otrebimo zemljo vseh tudi najmanjših delov korenin. Delo je sicer zamudno, vendar je to najuspešnejši način zatiranja navedenih plevelov. Ce te plevele pustimo, da napravijo seme, se širijo še hitreje.
Na njivah pa tudi na vrtu zatremo navedene plevele, če zasejem« prav gosto esparzeto, volčji bob ali tudi grahor za zeleno krmo. Gosta setev zasenči plevele, ki ljubijo sonce in jih s tem zamori.
Plevel raste veliko hitreje kakor pa kulturne rastline. Kmetovalec kakor tudi vrtnar bijeta neprestani boj s pleveli, kar jima krade dragoceni čas in napravlja izdatne stroške. Je pa to delo neizogibno, saj zavzemajo pleveli prostor na zemlji in v zraku, senčijo kulturne rastline, jim odvzemajo nujno potrebno vodo in hranilne snovi ter manjšajo in slabšajo pridelek.
Pleveli so zelo raznovrstni, kar zavisi od zemlje in podnebja. Na zemlji bogati z apnom rasto povsem drugi plevali, kakor na zemlji, ki ima malo apna. Na močvirnih zemljiščih vidimo zopet druge plevele, kakor na ilovnatih tleh. Mnogi pleveli se dobro počutijo v vlažnih, drugi na peščenih in suhih zemljiščih. Važno je dalje, da
VMESNO SAJENJE
Vsakdo, ki obdeluje zemljo bodi- I solato, zgodnje kolerabice in zelje. — „„i;,, «i.- „v*n oipHn Ha i Po grahu sadimo endivijo, rdečo
5j si na polju ali na vrtu, gleda, da dvigne in pomnoži pridelek kar najbolj mogoče. Na dobro gnojeni in skrbno obdelani zemlji, posebno na vrtovih, lahko izdatno dvigne-! mo pridelek z umetnim vmesnim sajenjem. Poudariti pa je treba, da moremo dosečt z vmesnim sajenjem in sejanjem povoljne uspehe le tedaj, če imamo dovolj rodovitno in pognojeno zemljo in če to skrbno obdelujemo.
Ce na primer pridelujemo zelje ali ohrovt, pa naj bo to zgodnji ali kasni, je škoda, če ostane zemlja med vrstami prazna in neizrabljena. Ze prej smo lahko posadili zgodnjo solato, zgodnje kolerabe, posejali špinačo, redkvice itd. Te pridelke bomo že pobrali, preden ■e bodo posejane kapusnice tako razrastle, da bi zasenčile prvi pridelek in preden jih je treba obsi-t>ati.
Med vrste posejanega česna in \ JSebulčka posejemo peteršilj ali korenje. Ko poberemo čebulo in česen, se ta drugi pridelek kmalu in Prav povoljno razraste.
Med peteršilj in korenje poseje-! »o lahko redkvice in špinačo. Priji Pomniti pa je treba, da sejemo in ! sadimo v tem primeru vse v vrste.
V razore zgodnjega krompirja j sadimo ohrovt, podzemske kolera-i1 be in kasno zelje. Ko izkopljemo t Crompir se posajena zelenjad do kime šg prav povoljno razvije Kfé’d nasade paradižnikov pose-Kimo lahko špinačo ali pa posadi-tao po sredi grede vrsto kumar. J<ed nizki fižol sadimo por pa tudi zeleno.
Med mlade jagodne in šparglje-nasade posadimo v vmesne vrste
peso, sejemo pa motovilc, radić in zimske solate. Prav tako lahko izrabimo zemljo po izkopanem zgodnjem krompirju.
POleg tu navedenih primerov so mogoči še drugi, s katerimi lahko izdatno dvigamo donos naših zemljišč, posebno vrtov.
Vsem navedenim rastlinam pomagamo k boljšemu in hitrejšemu razvoju z gnojnico in umetnimi gnojili. Predvsem uporabljamo čilski soliter, zlasti pa nitrofoskal, kj vsebuje vse hranilne snovi.
poznamo plevele, ki se razmnožujejo s semenom, jn plevele, ki se razraščajo prvenstveno s podzemskimi korenikami.
Pleveli, kj se razmnožujejo s semeni, so sicer nadležni, vendar navadno ne koreninijo globoko, zato jih laže zatiramo. Ker pa napravljajo vsi tj pleveli izredno veliko semena, je posebno važno, da jih odstranimo, preden seme dozori, kar dosežemo z redno pletvijo. in z večkratnim okopavanjem, posebno v suhem vremenu. Ni pa dovolj, da zatiramo plevel samo spomladi in poleti, ampak tudi jeseni. Pogostokrat opažamo, da spomladi in poleti plevejo, jeseni pa puste, da se pleveli razrastejo, cveto in zasejejo seme. Tudi je potrebno, da zatirajo plevel vsi, sicer raznese veter seme na vse stra-ni in zaseje plevel na vrtove in njive, kjer ga prej nismo niti poznali. Seme raznih plevelov raznašajo tudi z nečistim semenom, gnojem, orodjem in celo z obutvijo.
Lep primer širjenja semenskega plevela je rogovilček. Ta nadležni in hitro rastoči plevel je bil pred leti pri nas skoraj nepoznan. Danes ni skoraj vrta ne njive, ki bj ne .bila zasejana z njim. V ugodni zemlji zraste do 80 cm visoko. Na vrhu rogovilasto razraščenih stebelc nastavi polno cvetov, ki obrede na milijone semen. Rastline nosijo popke, cvete in dozorelo seme hkratu. Seme dozoreva hitro. Rogovilček potrebuje dosti toplote,
zato se pojavi bolj pozno spomladi. Seme hitro kali jn pokrije v najkrajšem času vso zemljo. Najhitreje ga zatiramo z redno pletvijo,
Navadna zvezdnica
Rogovilček
IX š i
na
živini
MODERNI HLEVI
modernib hlevih se živina dobro kar zmanjšuje ■
počuti. Ima potreben zrak in čistočo ožnost obolenja.
Uši je več vrst. Vsaka žival ima posebno vrsto. Uši srkajo iz živali kri in povzročajo tako manj ali bolj občuten srbež. Ako ima žival mnogo uši, postane mršava, suha in malo vredna. Zanemarjena, ušlji-va živina pa dobi lahko tudi nevarne kužne bolezni. Temu je podvržena posebno ona živina, ki je stalno v hlevu.
Za uničevanje uši rabijo živinorejci predvsem petrolej, bencin ali pa 2 do 3 odst. kreolin, razredčen v vodi. Navedene tekočine sicer uši pomorijo, a jih vedno ne smemo rabiti. Posebno v hlevih, kjer stoji mlečna živina, ne kaže rabiti teh snovi, ker bj mleko od njih lahko dobilo poseben duh, ki preide tudi v mlečne izdelke in jih lahko napravi popolnoma neužitne. V takem primeru moramo uporabljati sredstva, ki nam jih predpiše živino-zdravnik in ki so pripravljena iz različnih rastlin, n. pr. iz podleska, korenin, teloha itd.
Marsikje uničujejo uš na živini tudi z oljem in kisem. Najprej na. mažejo z oljem vso žival, potem pa še s kisom ali pa z obojim hkratu. To sredstvo tudi uniči uši, a po takem ravnanju moramo žival dobro opiati z ne premrzlo vodo in jo osušiti z vrečevino ali podobnim. V drogerijah prodajajo tudi najrazličnejša mazila proti ušem; mazila, ki so navadno sestavljena na podlagi živega srebra. Vsa taka : mazila uši sicer uničijo, a jih ne
priporočamo, posebno ne pri goveji živini, ki ima zelo občutljivo kožo za živo srebro. Tudi nj priporočljivo uničevanje uši z tobačnim izvlečkom ker povzroči lahko tudi nikotinsko zastrupljenje, posebno ako namažemo velik del telesa z raztopino tobačnega izvlečka in Vode.
Uši uniči tudi navaden čist šptr rit (denaturiran) in sicer namažemo živali kožo s čopičem ali s kosom blaga.
Najbolje pa je, da obvarujemo svoj hlev pred ušmi. To bomo do. segli, če bomo kupovali cim manj, odraslih tujih živali, pač pa skrbeli za pomladek v domačem hlevu. Ce pa pridejo uši iz različnih razlogov kljub temu v naš hlev, ne pomaga uničiti jih samo na živalih, temveč moramo prečistiti tudi hlev. Posebno spomladi (v sedanjem času) bi morali hley pošteno prečistiti, to se pravi, spraviti iz hleva ves gnoj, pod in vse predmete v hlevu oprati z vročo vodo ali 2 odst. no raztopino vode in kreolina.
Zavedajmo se, da je živinoreja važna panoga našega gospodarstva in da uši na živini povedo, kakšen je gospodar! Skrbimo torej, da bo-do živali snažne; snažen pa naj bo tudi hlev!
e
12 ^53Q53BS3!^33iIC3IS^.
FRJ5J» 400 JLETNICO
t; v 1.1. ii s o v i: <; a rojstva.
Prihodnje leto poteče 400 let, kar se je rodil na slovenski zemlji mojster glasbe, Jakob Petelin-Gallus. V katerem kraju se je rodil in kje je bii njegov dom, še vedno ni popolnoma jasno. Zelo važne podatke o tem so nam doslej dali naši do mači življenjepisci, zlasti Fr. Rakuša, dr. Jos. Mantuani, A. Skubic, Jož. Zazula in V. Ukmar, toda konč nega dokaza še nimamo v rokah. Po dosedanjih izsledkih bi bilo pač najverjetneje, da se je Gallus rodil v Ribnici na Dolenjskem, čeprav govore nekatere važne okoliščine tudi za to, da je bil doma V Idriji. Sam piše o sebi le, da je «Carniolus», to je Kranjec.
Znano je, da je imela Ribnica v tistih časih znamenito humanistično šolo, kjer so dijaki dobivali solidno vzgojo in da je v nekaterih krajih naše dežele bila glasba celo važnejši predmet kot n. pr. zgodovina ali nemščina; zato se ne bi preveč' oddaljili od resnice, ako bi trdili, da si je Gallus temeljito osnovno znanje latinskega jezika in tudi glasbenih naukov pridobil že doma, da je potem napredoval, ko je šel z doma, najbrž skozi samostansko šolo v Stični, nato na Reko ali celo v Trst, nekako po Trubarjevi poti in da je v tujini lahko že zgodaj začel ustvarjati sklad be, ki so kljub njegovi mladosti bile tako dovršene, da so bile zrele ne le za izvajanje, temveč tudi za tisk. Gallus je pisal v latinskem jeziku in ga tako obvladal, da je v njem pisal verze.
Vprašanje, zakaj je postal Gallus s svojo glasbo tako znamenit, bi zahtevalo odgovor, ki bi obsegal cele knjige že zaradi števila njegovih skladb, ki jih je okoli 600 in je vsaka zase umetnina, vredna posebnega zanimanja in razprave. Prav tako neizčrpna bi bila snov za razprave o glasbenih smereh tedanje dobe, ki so vplivale na Gallusa, razprave o njegovem slogu o notranjih vplivih na njegovo ustvarjanje itd. Najboljši odgovor na vprašanje o Gallusovi veličini so njegove skladbe same, ki so nam na srečo ohranjene do malega vse v izvhmih izdajah njegovega časa, t. j. iz XVI. stoletja. Ako se naj samo v glavnem dotaknemo nekaterih značilnosti njegovega ustvarjanja bi bilo treba omeniti to-le:
V Gallusovih skladbah, ki so vseskozi sami pevski zbori, tako imenovani a capella-zbori, je predvsem izraženo načelo, ki je ohranjeno v petju slovenskega' ljudstva deloma še do današnjih dni, da če poje namreč več pevcev isto pesem skupaj, naj nikoli ne pojo enoglasno (unisono), temveč vedno razdeljeno v višje in nižje glasove, ubrano po pravilih dobrega posluha, to je po pravilih harmonije, ki je v prirodi. Gallus je bil zvest temu načelu, kajti v njegovih zborih ni najti niti najkrajšega odstavka, ki bj bil napisan enoglasno za več glasov, temveč vsak glas ima svojo pot in vsak poje drugače, pa čeprav so skladbe napisane ne le samo za tri ali štiri glasove, temveč za zbore z 8,12 in celo 24 glasovi; pri vsej tej mnogoglasnosti pojo vsi skupaj ubrano, strogo po pravilih teoretičnih naukov, v lepo zvenečih harmonijah, ki se zlasti proti koncu po-
samezne skladbe razvijejo v najveličastnejše zvočne učinke.
Značilnost Gallusove iznajdljivosti je med drugim posebno v tem, da je znal razdeliti glasove v skupine, ki pri izvajanju iste skladbe pojo nekatera mesta ločeno drugo od drugega si med seboj napevajo, odpevajo in odgovarjajo v kratkih ali daljših odstavkih, zapojo zopet skupaj v ubranem mnogoglasju skupne odstavke, se zopet ločijo in za konec dosledno združijo in zapojo kot mnogoglasna pevska enota. Samostojnost ločenih glasov se pojavlja v zelo mnogih skladbah že od začetka, ko ne začno peti vsi hkratu, temveč nastopajo drug za drugim z enakim začetkom, kakor da bi drug drugega, posnemali, a se postopoma zbero y harmonično izražanje skupne glasbene misli. Posnemanje glasov je lahko izvedeno dosledno do konca glasbenega stavka v tako imenovanem kanonu, ko različni glasovi pojo isti napev tudi časovno ločeno drug od drugega, začno namreč peti pozneje, a pojo vsak zase naprej do konca, ostanejo pa kljub časovni zamudi vendar med seboj v skladnosti, ker je napev tako spretno ustvarjen, da med glasov.i ni nesoglasja ali nasilja. Posnemanje dobi obliko odmeva, ko pri izvajanju skladbe neko določeno posamezno besedo, ki jo je zapela prva pevska skupina, takoj ponovi druga skupina, včasih že v nekoliko okrnjeni obliki, ta-
ko da dobi beseda drug pomen (n. pr. «clamantis-amantis»),
V kanonu tako imenovane rakove poti pojeta dva ali tudi več glasov isti napev sicer obenem, toda prvi ga poje v pravi smeri od začetka do konca, drugi pa isti napev v obratni smeri od konca nazaj, tako da konča svoj spev z notami, ki jih ima prvi v začetku; vendar ni nikjer nasprotja in disonance, harmonija vlada med njima ves čas.
Pomen in vsebino besed je Gallus rad podčrtal z glasbenim slikanjem: n.pr. pri besedah «hribi in doline» (Montes et Valles) se poje beseda «hribi» v visoki legi, beseda «dolina» pa v nizki, kot nazorna slika višinske razlike v naravi. V drugi skladbi zopet opisuje, kako so nekdanji velikani Platon, Aristotel, Cezar, Aleksander morali končno vendar oditi in umreti; zato tudi napev pri besedah «padli so» (ceciderunt in profundum) pada od visokih not navzdol na nižje, in sicer pri vseh glasovih glas za glasom zaporedoma, kakor da se velikani po vrsti rušijo s svojih visokih piedestalov in padajo brez usmiljenja v globino. V pesmi, ki opeva sodni dan, posnemajo pevski glasovi drug za drugim glas trobente, ki bo klicala k vstajenju, z besedo «vstanite» (surgite).
Toda vse to so prav za prav zunanje spretnosti, ki jih je dosegel in izdelal Gallus do dovršenosti na podlagi svoje visoke glasbene izo-
brazbe; toda same po sebi po svoji goli zunanjosti ne oi mogle dati Gallusovim skladbam one vivoke cene, ki jo imajo predvsem po svoji notranji umetniški vrednosti in ki jo doseže le ta, ki mu je dala narava nele talent, temveč tudi pravi čut in okus za umetniško ustvarjanje, da nastanejo take umetnine, ki po svojem učinku vplivajo ugodno na notranjost poslušalca, na njegovo duševno razpoloženje in moralno usmerjenost. Mnogo je že bilo skladateljev pri raznih narodih sveta, ki so dosegli v zunanjih glasbenih spretnostih tudi najvišje stopnje, toda njihove skladbe niso imele zadostne notranje umetniške moči, zato niso mogle obveljati, ampak so šle v pozabo z imeni svojih avtorjev vred. Gallusova dela pa so obdržala svojo veljavo, njegovo ime se še danes blesti med imeni glasbenih mojstrov svetovnega slovesa.
Iskanje sledu po Gallusu na naših domačih tleh iz časa njegove mladosti je lepa naloga onih, ki so po svojem zanimanju in prirojenem veselju določeni za raziskavanje podrobnosti naše kulturne zgodovine. Take posameznike bo najti v marsikaterem kulturno-prosvetnem odseku naših kolektivov in v veliko zadoščenje jim bo, ako se jim posreči, da najdejo četudi kako malenkost, ki pa le lahko postane važna, da prinese luč v nepojasnjena poglavja tako znamenitega slovenskega moža, kot je bil Gallus.
L. Z.
'dCuUutoia, kkOHika,
V Skopju je bila skupščina proton sorjev skopskih univerzitetnih fakultet, ki je ustanovila prvo/Makedonsko univerzo. Skupščino je pozdravil v imenu Centralnega komiteja Komunistične partije Makedonije Krsta Cew venkovski, predsednik odbora za ustanovitev univerze. Za prvega rektorja je bil izbran s tajnim glasovanjem in z ogromno večino glasov redni profesor agronomske fakultete dr. Kiro Mti Ijovski, za prorektorja Marin Katalh nič, profesor filozofske fakultete.
V Prištini je začelo delovati 1. ma? ja v novi gledališki zgradbi Oblastnq ljudsko gledališče — prvo ljudsko gledališče na Kosovem in v Metohiji^ To gledališče je bilo ustanovljeno vi začetku te gledališke sezone in imai srbski in albanski ansambl. Oba ansambla sta se pripravljala še preden je bila gledališka zgradba dograjenati
Po podatkih Zveznega bibliografske? ga inštituta so bila doslej natisnjena dela Gorkega v 48 milijonih izvodov^ Knjige Gorkega so bile prevedene vi 68 jezikov narodov ZSSR in med teš mi tudi v jezike onih narodov* ki do Oktobrske revolucije niso imeli svoje književnosti, Samo v ruščini so dela tega velikega pisca doživela 789 izdaj.
Ze eno leto deluje v Zagrebu pionirsko gledališče, ki šteje danes 180 članov. Gledališče ima tri odseke; dramskega', baletnega in scenografskega. Ob proslavi prve obletnice je gledališče priredilo razstavo scenografskih osnutkov, katere izdelujejo pionirji sami, ko so se seznanili z odrskim delom. Strokovnjak scenograf izbere vsakokrat najboljši osnutek.
Na severnem nebu, tik nad horizontom, vidimo včasih ponoči svetlobo podobno kot pred sončnim vzhodom. In včasih, ne pogosto, se ta svetloba spremeni v plamen. Vse nebo pokrije Žareča svetloba, kj jo vidijo daleč na jug, prav do Sredozemskega morja.
Večinoma se javlja svetloba le v dveh delih zemlje, in sicer na severu ter na jugu. Tj dve coni tvorita krog, katerega središče nista zemljepisni severni, oziroma južni tečaj, pač pa magnetna pola-Ti dve coni segata do 23.o severne, oziroma južne širine. Zunanja meja severnega pasu poteka med Faroerskimi otoki in Islandijo, južno Groenlandijo in preko severne Kanade.
Na Shetlandskih otokih je polarni sij viden približno sto noči v letu, v Londonu sedem noči v letu, v Sredozemlju le enkrat v desetih letih. Kronika iz leta 1585 pripoveduje, da je na tisoče francoskih kmetov iz strahu pred polarnim sijem pribežalo s podeželja V Pariz, da bi molili v mestnih cerkvah. V novejšem času se je prikazal čudovit polarni sij 25. ja. nuarja 1938. Najprej se je prikazala svetloba na severnem nebu, se nato razširila na vzhod in zahod kot velikanska mavrica, toda bela ne pisana. Po vso g na obzorju so se pojavljali svetlobni prameni, ki se je zdelo, da se spajajo v zenitu. Ta pojav imenujemo corona.	.
Na dan pred tem polarnim sijem, to je 24. januarja, so astronomi v Avstraliji opazili, kako je iz sonca bruhnil plamen. Ta pojav so spremljale sončne pege. Ze več-
Nekaj o polarnem siju
krat so astronomi opazili, da se je po takem sončnem izbruhu pojavil polarni sij; torej zadosten dokaz, da iščemo vzrok sija v sončni e-rupciji. Obstaja pa tudi neka zveza med sončnimi pegami in sijem. Mi vemo, da se pojavijo pege vsakih 11 let in enak 11 letni ritem zasledimo tudi pri polarni svetlobi, le da nastopi ta ciklus nekoliko kasneje. Tako n. pr. so sončne pege svoj višek dosegle v začetku leta 1937, zadnji velik polarni sij pa se je pojavil 1938 in po pojavu sončnih peg v letu 1948, smo doživeli večji polarni sij 24. in 25. januarja 1949.
Ker torej ni dvoma, da obstaja zveza med sončnimi pegami in sijem, nas bo zanimalo, kaj je tisto, kar sonce oddaja, kar predre zemeljsko ozračje in povzroči polarni sij.
Sončna erupcija povzroči mogočen val utravioličnih žarkov, ki v nekaj minutah doseže zemljo. Naj
lovi, ki prenehajo valovati na tistem delu zemlje, ki je obrnjen proti soncu. Val ultraviolične svetlobe povzroči jonizacijo zračnih zemeljskih plasti, ki odbijajo radijske valove. Toda čas, ki leži med izbruhom na soncu in polarnim sijem, govori za to, da ne povzroča sija val ultravioličnih žarkov, pač pa tok nekih delcev, ki jih sonce ob erupciji oddaja. Njih pot do zemlje traja okrog 30 ur, pot svetlobe pa 10 minut. Ce pride zemlja slučajno v tok teh delcev, tedaj povzroče ti delci, ko gredo skozi zunanjo plast ozračja, vidno svetlobo, polarni sij.
Omenili smo že, da se pojavlja sij na severu in jugu okrog magnetnega polja. Iz tega sklepamo, da priteguje magnetno zemeljsko polje tok sončnih delcev k sebi. Ti so verjetno nasičeni z elektriko, kajti sicer ne bf moglo električno zemeljsko polje nanje vplivati. Niso pa vsi ti delci enako nasičeni, kaj-
boljši dokaz za to so radijski va-ti če bi bili ysi pozitivni ali nega-
ISO VE KNJIGE						
Shakespeare: Izbrano delo II. del, polplatno.	,			9	. L.	340
Matanovič: Od elektrarne do žarnice, polplatno,		i	9	s	« »	180
Puškin: Povesti Ivana Petroviča Belkina	9	§	9	•	‘ »	70
Ivan Tavčar: 4000, polplatno,	.	.	,	9	9	S	9	• »	180
M. Djilas: Članki 1941 do 1946, polplatno, *	9	9	S	■	. »	320
Deržavin: Voltaire,	a	9	i	9	• »	500
Serafimovič: Železna reka,	, i , q ;	■	9	9	1	. »	320
tivni bi se med seboj odbijali in se razpršili, preden bi dosegli zemljo. Iz tega sledi, da je tok teh delcev električno nevtralen, ^o je iz približno enakega števila pozitivnih in negativnih delcev. Vpliv električnega zemeljskega polja na tak nevtralen tok so že mnogi fiziki raziskovali. Njihova mnenja so precej različna, vendar pa so si edini v tem, da pri močnem polarnem siju krožijo v pasu te severne svetlobe električni tokovi z jakostjo enega milijona an^ per. To ima še druge učinke. Nastopijo nagle spremembe v jakosti in smeri zemeljskega magnetnega polja. V zemeljski skorji se pojavijo indukcijski tokovi, ki povs^ roče nered v telefonskih kablih, nastopijo radijske motnje itd.
Prof. Carl Stoernier y Oslu je izmeril polami sij z dveh različnih točk, kakor merijo zemljo. Samo da je sij izmeril s pomočjo foto^ grafskih posnetkov; primerjal je že znano oddaljenost ozvezdij, posnel je polarni sij obenem z ozvezdjem in s primerjanjem že izračunane oddaljenosti ozvezdja ugotovil oddaljenost in višino sija.
V 30. letih svojega raziskovanja je ugotovil, da segajo ti prameni 900 do 1000 km visoko v tisti del zemeljskega ozračja, kamor ne pada zemeljska senca, in da je spodnji rob "polarne svetlobe všasih le 80 km nad zemeljsko površino.
Gospod doktor vam že prežene te muhe«, je rekla strežnica v tonu, s katerim je govorila z otroki in umirajočimi.
Lenka je položila predse obe voščeni in prozorni roki in se jim nasmehnila:
»Dala sem, kar sem imela, kot revna deklica«. In je zaprla oči.
Pod oknom, na prostem, ki je bil posut z rumenim peskom, so se zbrali otroci v okrevanju s strežnico, vso v belem in svežo. Njihovo klepe-
tanje je prebudilo Lenko iz dremavice. Odprla je oči in zagledala ogromen kos sinjejasnega nebesnega oboka, brez megle in oblakov, a pod njim prav tako sinjo, jasno in mirno gladino reke. Mirni dih narave je komaj opazno dvigal prsi te razveseljive pokrajine v okenskem okviru, dih življenja, mrgolenje večnega gibanja, privlačnost smrtonosnega vrtinca. Otroški glasovi so se zlili v nežen zbor in leteča pesem se je dotaknila Lenkine zavesti z dotikom kril:
Kaj te, Skrjanček, iz sna budi?
Lenki je bilo, kakor da ima tudi ona pripeta krila, letela je v sinjino in njene zavesti se je dotaknil poslednji stih otroške pesmi:
... ko še počivajo dobri in zli!
»Ž,c vem, kaj je dobro in kaj zlo«, je prešinila Lenko ta misel, kakor bi jo hotela povedati Romanu.
Nato pa ji je utrujenost znova zaprla oči in ko je Roman zares vstopil, se ni več gibala.
KONEC
rn
ID
lili ^
ljubljanske drame _v Kopru_________
V soboto, nedeljo m ponedeljek smo šli v goste k ljubljanski drami, ki je povabila naše tukajšnje ljudi v Koper, da nam nudi tri večere zapoi-edoma nepopisnega in nepozabnega užitka. Sestava sporeda tega gostovanja ni mogla biti bolj' posrečeni.. Prvo delo, Kreftovi «Krajnski komedijanti», nam prikazujejo važen moment v zgodom-ni slovenske kulture, nastanek prve slovenske posvetne komedije «Zupanove Micke», dela, ki ga je Uinhart iz nemščine prenesel na slovenska tla in mu dal popolnoma slovensko lice; obenem je tu naznačen zarodek komedije «Veseli dan» ali «Matiček se ženi», ki ga je Linhart napisal v slovenskem duhu ea slovenskega človeka in kjer je prikazal slovenske razmere. V obeh komedijah je opaziti mnogo novega, preporodnega duha in osti proti istodobnim socialnim krivicam Obenem pa je v obeh navedenih 'delih Linhart hotel dokazati, da se tudi v slovenščini dado pisati posi-etna dela in je zahteval tudi ta slovenščino enakopravnost. Prago delo «Lacko in l^refli», nam prikazuje trpljenje in borbo našega ljudstva v dobi narodno osvobodilne borbe in odnos naših ljudi da osvobodilnega pokreta. V obeh delih sta zajeti dve važni raz-tnejnici v slovenski zgodovini, ki nam jih ti dve uprizoritvi umetniško živo predočujeta. Tretje delo «Gorje pametnemu» je pa iz ruskega slovstva, ki je globoko zaoralo v ruske razmere in je na globoko zašlo med ruski narod, ki še danes ceni in uživa to komedijo Gri-bojedova, ki je živel v letih od 1795 do 1829. Gribojedov je predhodnik ruskega realizma, je eden izmed ustvarjalcev novodobne Rusije. Skušal je oblikovati ruskega človeka, ki naj ne prevzema tuje navlake, ker je površna in plehka In ne more biti bistvena za ruskega človeka, ter je tako pomagal ustvariti pogoje za prerojenje ruskega naroda in za sedanje napore novega ruskega družbenega ustroja. V vseh treh delih živijo ideje in prizadevanja po novem in boljšem v nasprotstvu z odmirajočim svetom. Vsa tri dela nam prikazujejo v dovršeni umetniški obliki fsistvo dogajanj v treh različnih dobah. Gledališče nam je hotelo pokazati lepoto pravih, prirodnih, neizumetničenih umetnin kot so žive privrele iz duš izrazitih umetniških osebnostih in globino ter Prodornost idej. In to se mu je posrečilo.
Dr. BratKo Kreft!
„Uiaivibki
lioimdijaiitr
V tej duhoviti, živahni komediji srečamo tri družbene plasti, kot so živele v dobi slovenskega preporoditelja Zoisa V slovenskem narodu 'n skušale vsaka po svoje vplivati ,!a socialni in kulturni razvoj naše-ga ljudstva. Nemški plemič hoče zavirati razvoj slovenske kulture, ker Po njegovem je le nemščina edino zveličavna in le v tem jeziku lahko izobraženci govorijo in pišejo, slovenščina je le «za ta gemein folk». Pri tem se seveda zaveda, . *ia z uveljavljenjem slovenske na-rodne zavesti propade tud; druž-koni sloj fevdalcev. Zaman je se-Veda upiranje novim družbenim in Narodnostnim idejam, k» gredo ro-v roki. Druga plast so meščani, "i se ne zavedajo še jasno bistva Svojih narodnostnih potreb. Toda r?C(l njimi se že pojavljajo novi ‘ladje, ki jasno čutijo v sebi, po
kateri potj morajo iti. Iskali morajo v svojem kulturnem prizadevanju bistvo slovenstva in ga uveljavljati. Tretji pa so kmečki l-jud-Ijenje slovenstva prineslo tudi reje, ki slutijo, da jim bo uveljav-šitev njihovih tedanjih socialnih problemov. In vprav naprednejši, izobraženejši meščani vidijo v kmečkem sloju svojega naravnega zaveznika, kot nam dokazujeta Linhart in Matiček. Nekateri duhovniki se tedaj Pravilno opredelijo glede slovenščine, nekateri šele sčasoma, kot n. pr. Japelj, ko vidijo uspehe Linhartovega prizadevanja, drugi pa, kot n. pr. Valentin Vodnik, že od vsega početka. Vsakdo seveda ravna po svojem značaju. Visoka duhovščina pa razvoj ]e blagohotno tolerira, kajti tudi ta je tuja narodu in se za njegove razmere ne more ogreti.
Bratko Kreft postavi pred nas prave ljudi z vsem, njihovimi na-
lijansko slovenščine, poštenost in pomoč možu Linhartove žene. Scenerija, kostumi, kretanje, govorica, se da «eno tako pisanje gor posta-mimika, vse je bilo odlično. Težko viti, de bi prav inu resničnu povedalo», kako lepo je bilo. Tako kot sem bil jaz prevzet od tolike lepote, so bili vsi gledalci, ki so se zahvalili v bumim ploskanjem in z mnogim cvetjem igralcem za nepopisni užitek.
Ivan Potrč !
, Mačko
m
Kicffli
Tudi tu dva svetova- Svet nasilja in zlobe na eni strani in svet junaškega odpora na drugi strani. Vmes pa ljudje, ki so mislili, da so
posestva, ki se ga hočeta zvijačno polastiti. Zato svetuje Lizika Mili-ki, naj gre v goščo. Stric Vilčnik samosvoj, trd človek, ki bi hotel prepričati Kreflove, da bi se tudi oni predali Nemcem in ki se preda te svojemu egoizmu. V Miliki se med seboj borita še osebni ponos, smisel za junaški odpor, občudovanje za junaško prenašanje trpljenja po drugih in misel, da mora v goščo, z željo po takojšnji ohranitvi posestva. Brat jo pregovarja, toda pregovori jo šele, ko ona izve, da je Lacko mrtev. Toda tedaj je že prepozno, ker so Nemci že skoro v hiši, kamor tudj čez hip vdrejo, ker je Santa izdal Krefiove, k čemur ga je tudi pripravila žena Lizika s prikritim, subtilnim in tudi odkritim prigovarjanjem. Na koncu pa se tudi v Kreflu oglasi zavestni odpor, ko odgovori Nemcu, da Krefli ne bežijo. Osebne želje, pohlepi, zloba, zavisti, spori kot so običajni v družinah, dogodki, ki se v življenju večkrat dogajajo kot n. pr. ljubimkanje starca z mlado služkinjo in njen pristanek k temu, ker si upa tako zagotoviti urejene življenjske prilike, se pre-
Pri zor iz komedije «kranjski komedijan ti»
vadami, šibkostmi, človeškimi karakternimi potezami. V tej komediji se razpletajo in prepletajo ljubavne zadevice z miselnim nastrojenjem in z narodnostnim prizadevanjem, osebna nasprot-stva, ljubosumja zaradi ljubimkanja, zaradi osebne užaljenosti. Vse se resnično, živahno, naravno in dosledno razvija pred nami. Linhart se sprosti in napiše Zupanovo Micko, ker čuti odpor proti plemstvu, kateremu je primešan njegov lastni osebni odpor proti predstavniku plemstva v tej komediji, proti «Visokoroje-nemu grofu Hohenwartu, cenzorju inu sploh enemu visokemu gospodu».
Konjedija je napisana v stilu tedanje dobe, tudi jezik jé arhaizi-ran, je tisti jezik, v kiterem je Japelj prevajal sveto pismo. Ta komedija je komedija človeških značajev.
V smislu takega dogajanja in značajev odrskih figur in v stilu življenja tedanje dobe so igralci zagrabili svoje vloge in jih stvarno, skladno in lagodno odigrali.
2e gledališki spored nas je spravil v pravo razpoloženje, kajti gledališče je igralo «Komedijo v treh a^tih, katera Linharta inu «Zupanovo Micko» tiče, katero so besedniki kranjšine kot ta nar per-vo posvetno krajnsko jegro na ogled inu posluh postavili». Režijo je dovršeno «pelai» pisatelj dr. Kreft.
Igra je bila blesteče podana. Občinstvo je zaradi dobre igre uživalo naravno robatost in ljudsko modrost Matička, navihano naivnost Micke, prizadevanje Zoisovo, jasen nastop Linhartov, Japljevo ne-koliko zastarelo vznesenost, Vodnikovo hudomušnost, Hohenwartovo ošabnost, nerodnost meščana Des-selbrunerja, ki igra plemenitaša, italijanske igralce Bartollinija, njegovo ženo in Suzano «eno zares lepo laško pevkinjo», ki si prizadevajo govoriti v slovenščini, škofa Brigida, ki Prav tako govori ita-
pametni in razsodni, ki so pravili, da so sicer istega mnenja kot borci toda da bodo stvari same postale zrele. Na Kreflovi kmetiji sta Franček in Milika na strani borcev in jim pomagata. Med Lackom, o katerem je samo govora, in med Mi-liko se pletejo ljubezenske vezi. Krefli je tako pameten človek kot smo pravkar povedali. Lizika in Santa sta izdajalca, ki bi izdala vsakogar zaradi svoje osebne koristi. Santa gre preračunjeno samo tja, pa naj bo kamor koli, kjer bo lahko rešil svojo glavo in imel svoj dobiček. Izdata svoje lastne ljudi, ker se hočeta polastiti grunta. Krefli se je spečal s Trezo, s katero ima otroka, fcer hoče imeti še V svojih starih letih mladega potomca. To so še zadnje sile v možu, ki ga nagonsko ženejo v to razmerje. Nova nevarnost za izdajalsko dvojico, da ne prideta do
pletajo s prirodnim in neizogibnim osvobodilnim pokretom.
Tako nam je Potrč nanizal in povezal osebe in dogodke, ki se razvijajo in rastejo do svojega viška in do katastrofe, iz katere pa izzveni, da žrtvovanje ne bo zaman. Tako so jih igralci po pisateljevih namerah in namerah režiserja Frana Žižka, lahko rečemo, izklesali. Vsaka beseda, vsaka kretnja, maske, obleke, vse je bilo natančno preštudirano, toda vzlic temu je bilo vse do kraja naravno. Iz sce-nerije je dihalo okolje štajerske kmečke hiše in iz igre vsa mračnost, tegoba in grozen pritisk ozračja, ki ga je ustvarilo grozno nasilje, proti kateremu je bilo najti leka le v ostri, tedaj še skoro brezupni borbi.

S lì -ni
I
V petek 20 t. m. je gostovalo Slovensko narodno gledališče po dolgem času zopet na Cjpčinah v kinematografski dvorani z d'Usseaujo-vo igro «Globoko so korenine». Naše gledališče, ki nima na razpolago svoje osrednje gledališke dvora-ne, mora posredovati ljudstvu odrsko umetnost z gostovanji na odrih na periferiji mesta in na podeželskih odrih. Do objave resolucije In-formbiroja je gledališče intenzivno opravljalo to svoje poslanstvo. Po tej resoluciji pa so tako imenovani «zaščitniki» slovenske kulture onemogočali taka gostovanja na nekaterih odrih in vprav Openci in ljudje iz tega okraja, ki so vse dotlej vedno pokazali zelo veliko zanimanje in dovzetnost za odrsko umetnost, so bili močno prizadeti. Močan obisk, tako inočan, da je
mnogo ljudi moralo oditi, ne da bj *i lahko ogledali navedeno upizori-tev, je dokaz, da je naše gledališče pognalo «globoke korenine» med našim ljudstvom in da «zaščitniki» ilovenske kulutre ne morejo in ne morejo ustaviti rasti slovenske napredne kulture med našim ljudstvom in da se to ne more posrečiti niti openskemu «zaščitniku» Rikotu Malalanu.
Igra je bila zelo izrazito podana in dogajanje se je skladno in uravnovešeno razvijalo v stalnem pravilnem stopnjevanju. Igralci so ču tili, da občinstvo verno in zaverovano dojema globino misli m dovršenost prikazovanja. Višek navdušenja je pa nastopil, ko je diletant-ka openske igralske družine «Mi-klova Zala» poklonila svojim poklicnim tovarišem šopek rdečih na-geljčkov.
V soboto 21. t. m. je Slovensko narodno gledališče gostovalo na Plavjah z isto dramo. Tudi tu je uprizoritev doživela velik uspeh.
A. S, Gribojedov
„Qoìje,
pametmi"
Nosilec osnovne ideje Aleksander Adrejevič Cacki nasprotuje okolju, ki ga obdaja. Živi v družbi žlahtnikov, ki žive v brezdelju, ne da bi se zanimal; za probleme življenja, za probleme ruske družbe; hlastajo samo po častnih službah, po odlikovanjih, ki so prazne figure z bedo v dušah, predani samo zunanjemu blesku, ki hite od obeda in besedičenja k obedu in besedičenju, ki privoščijo zlo človeku, če ta dreza v njihov duševni pokoj, v njihovo življenje brez mišljenja, ki laskajo drug drugemu. To delo je močna kritika ruske boljše družbe mnogih desetletij Gribojedove dobe. To je družba Molčalinov. nizkotnih podležev, hinavskih koristolovcev, plehkih kramljavcev, ki kramljajo tudi o knežinem psičku, brez prepričanja seveda, samo da si pridobijo naklonjenost, ki se lažejo, da so umerjeni in se prikazujejo kot da so vdani delu in solidnosti v življenju, dasi so razvratni in skrajni egoisti in stremuhi, kot so stremuhi tudi vojaki Skalozubi, ki jih je sama uniforma. Z mladini damami in starimi knežnam; vred je to družba, ki ne pomeni nič in ki ni ničesar prispevala k razvoju rtiskega življenja. Edino morda še Sofija Pavlov-na hrepeni nekako podzavestno pa nekem pristnejšem življenju s svojim branjem nekakšnih romantičnih lažnih umetnin in s svojim iskanjem ljubezni pri nevrednem človeku, s svojim omalovaževanjem tega, kar bi ljudje utegnili reči.
Toda «gorje pametnemu» Cacke-mu, ki ga Sofija in družba kaj pohlepno proglasita za blaznega.
Vse figure so realistično označene. Gribojedov pa je oblekel govor v lepe tekoče verze, da ga iz realnosti umakne v svet umetniško predelane resnice. Ruski tekst je prelil v lepe, blagozvočne in sočne slovenske verze Josip Vidmar.
Igralci so odigrali svojo vlogo realistično s primernim umerjenim, lagodnim patosom kot ustreza verzom. Na vprašanje, ali so pravilno igrali po namerah pisatelja. lahko! odgovorimo, da so jim popolnoma zadostili. Režiser dr. Branko Gavel-!a je do vseh potankosti uredil kretanje skupnim posameznikom, maske in skupno s pomočniki, ki so mu pomagali vsak v svoji stroki, scenerijo, kostume, razsvetljavo itd. Vse figure so bile v pravilnem odnosu med seboj. Tudi epizodne vloge so igrali igralci jn igralke, ki jih drugače lahko vidimo v močnih karakternih vlogah. To je tudi ena izmed prednosti našega gledališča, da morajo vsi enako dobro odigrati svoje večje ali tudi epizodne vloge.
Ce bi hotel vsakogar posebej navesti, ne bi bilo še tako kmalu konca temu razčlenjevanju. Se mnogi so prispevali s svojim delom, s svojimi načrti k uspehu teh treh uprizoritev ljubljanske drame.
PROSVETA
f - ~ nini» I
LJUDSTVOM
V nedeljo so priredili v Sesljami koncert «Fantje s Krasa» skupno s solistko Anico Ščuka. Kvintet «Fan-t je s Krasa» nam je že znan. V zadnjem času so napredovail v ubranosti glasov in v izrazitosti prednašanja in tudi njihov spored je postal bogatejši. Peli so umetne in narodne pesmi. Anica Sčukova je zelo lepo in občuteno zapela pesmi, ki si jih je za to priliko izbrala, in je pripomogla, da se je program kvalitetno dvignil. Zapela je tri pesmi s spremljevanjem klavirja in štiri pesmi ob spremljeva-nju kvinteta. Zelo sta ugajali pesmi:	Flajšmanov «Metuljček» Ih
Schubertova «Uspavanka». Vžgale so tudi narodne pesmi ob spremlje-vanju kvinteta. Pri klavirju je pevko spremljal Ubald Vrabec.

Poizkusi za nov način gretja prostorov na Koreji
V mestu inhom na Koreji preizkušajo že od leta 1937 zanimiv način gretja prostorov, prilagojenega tamošnjim prilikam. Poskus je vodil japonski direktor mestnega električnega podjetja, sedaj ga pa nadaljuje njege / ameriški naslednik.
Z grelom moči 3 kvv so dosegli s ploskvijo tal 3x5 m 20 do 30 stopinj C pri zunanji temperaturi -20 stopinj C.
To so dosegli na ta način, da so na tla položili približno 4 mm debel azbestni sloj, katerega so prekrili s pločevino. Na to so potresli pesek, vanj pa so položili kabel iz kroma in niklja, previtega z azbestom, slojem papirja, svincem in papirja, namočenega v katranu. Sele nato so postavili lesen pod.
Kakor vidimo po temperaturi, ki so Jo dosegli s takim gretjem, je poizkus še precej dobro uspel.
* $ *
Najhitrejši brzovlak v Srednji Evropi
Najhitrejši brzovlak v srednji Evropi vozi na progi Praga-Brati-elava. V teh dneh je dosegel nov rekord s hitrostjo 150 km na uro-Ta brzovlak, ki se imenjuje «Slovaška strela», je sestavljen s treh komfortno opremljenih vagonov in vozi dnevno iz Prage v Bratislavo in nazaj.
* * *
Stroj bo citai namesto slepcev
Pred kratkim so izdelali stroj, ki či ta namesto slepcev. Stroj je tako napravljen, da spreminja tiskane črke v glasove in s tem omogoča slepcem, da slišijo čitanje knjige ali časopisa. Stroj je sestavljen iz žarnice s katodnimi žarki, selektorja in zvočnika. Stroj je pa trenutno še precej drag zaradi svoje velikosti in zapletenega sestava. Vse kaže, da bo potrebno še mnogo dela, preden bo prišel v splošno uporabo.
* * *
Brezposelnost v številkah
Mednarodni urad za delo v Ženevi izdelal stat'stiko o brezposelnosti v nekaterih držrvah. Po tej statistiki je bilo v Italiji 31. decembra 1948 2,161.271 brezposelnih. Po tej statistiki je bilo v Italiji istega dne Se 363 785 brezposelnih izpod 20 let V te: š>evil-fci so vračunani tudi vojni povrat mici. V Franciji je bilo vpisanih v posebnih registrih 97.000 brezposelnih ob koncu meseca novembra. V ZDA je znašalo število brezposelnih na dan 31, januarja 1949 2.664.000, v Angliji v decembru 1948 co imeli -pisanih 359.000 oseb kot brezposelne ali delno brezposelne. Število vpisanih brezposelnih v angleški coni Nemčije je znašalo v mesecu oktobru 398.000, eno leto prej ' pa j:h je bilo v istem mesec- 237.000.
* * *
Prvi kolodvorski kino v ČSR
Glavna postaja v Plznu je dobila v teh dneh prvi kolodvorski kino. V tem kinu nepretrgano predvajajo kratke, kulturne in dokumentarne filme za potnike, ki čakajo na zveze vlakov. Ker je plzenska postaja izredno važno železniško križišče je to novo pridobitev pozdravilo potujoče občinstvo z velikim navdušenjem.
Jtirjf.'tloi'ttiibhti
filmska proizvodnja v L 1949
Medtem ko so v Jugoslaviji leta 1948 izdelali 4 umetniške filme «Nesmrtna mladost», «Življenje je naše», «Na svoji zemlji» in «Sof-ka», 51 dokumetarnih filmov, 55 mesečnikov in 52 tednikov, je za leto 1949 v načrtu izdelava naslednjih filmov: 12 umetniških filmov, 11 polnometražnih in 30 kratkometražnih dokumentarnih filmov, 72 mesečnikov, 52 tednikov in 25 poučnih filmov na ozki trak.
Med prvimi letošnjimi filmi bo film «Zastava», ki ga pravkar dokončuje v svojih ateljejih «Jadran-film». Snov za film je vzeta iz narodnoosvobodilne borbe. Scenarij je napisal Jože Horvat, režira Po Branko Marjanovič. Iz narodnoosvobodilne borbe črpa svojo snov tudi drugi letošnji film «Jadran-filnui» «Poslednji odred». Scenarij je delo Zvane Crnje, režiser je Ferdo Hanžekovič.
Film režira Gustav Ggvrin. Trpljenje mesta Kragujevca in strašni pokolj leta 1941 bo prikazal film «Velike žrtve». Pisec scenarija je Ljubiša Manojlovič.
Poleg že zgoraj navedenih filmov pripravlja «Jadran-film» v Zagrebu še film po romanu Sime Matavulja «Bakonja fra Bme». Scenarij je napisal Jakša Ravljič.
Razen dosedaj naštetih pripravljata beograjski podjetji «Avala in Zvezda film» še. umetniški film o življenju in delu Vuka Karadžiča, umetniška film «Husinski rudarji» in «Hrvatski upor» ter film po scenariju Oskarja Daviča «On ni ve? srečen» in film o življenju Nikola Tesle.
«Triglav-film» pripravlja umetniški film o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Scenarij je napisal in bo film tudi
Junaška borba grških partizanov je predmet filma «Do zmage» ali «Mati Katina». Po scenariju Oskarja Daviča ga režira Nikola Popo-'nč. Produkcija «Zvezda Avala -filma». Učenci filmske :ole pa sodelujejo v filmu «Filmska šola», kjer ie prikazano njihovo šolanje in delo.
«Avala film» bo kmalu dokončal film «Pripovedka o tvornici». Režiser V. Pogačic je napisal za film tudi scenarij. Prva jugoslovanska filmska pravljica pa je film «Čarobni meč», za katerega je po narodni pravljici napisal scenarii Vojislav Nanovič, ki je tudi režiser filma. Jugoslovan Džordževič je napisal scenarij za film «Jezero» Predmet filma je gradnja hidrocentrale. Življenje jugoslovanskih ujetnikov po nemških taboriščih prikazuje film «Ujetniki». Scenarij za film je po svojem romanu «Na svidenje v oktobru» napi-il Otto Bi-halji. Pri pisanju scenarija je sodeloval tudi Sima Karaoglano:
režiral Bratko Kreft. France Bevk je napisal scenirij za umetniški film, ki nosi začasni naslov «Trst». Film bo režiral France Štiglic. Pripravlja se tudi film, ki bo obravnaval problem zadružništ' na vasi. Scenarij piše I- Potrč.
V l. 1949 bosta začeli izdelovat svoj prvi umetniški film tudi podjetji «Bosna film» in «Vardar film».
Največ dokume itarnih filmai imata v programu «Zvezda» ir «Avala film», ki bosta posnela H dokumentarnih filmov, kakor: «Prekop DunavTisa-Dunav», «Gradbeniki v ]LR Srbiji». «Ljudska fronta Srbije», «Narodne manjšine». Posneli bodo tudi dolgometražne filme o Beogradu in Železniku. Nadaljnji predmeti dokumentarnih filmov bodo: Avtostrada Beograd-Za-greb, reka Drina, žena v gospodarstvu na vasi, delo po i-udnikih, avtonomna oblast Vojvodina itd.
«Jadran-film» bo letos izdelal dva
K I N v službi poljedelstva
Stiri velika filmska podjetja v Moskvi, Sverdlovsku, Leningradu Kijevu izdelujejo poučne filme, ki naj bi pripomogli k razvoju kulture sovjetskih kmetov. Filmi prikazujejo vse procese v razvoju živali in rastlin, tako da se sovjetski kmetje lahko nazorno poučijo, kako naj obdelujejo zemljo, da bo rodila čim več.
V filmih se sovjetski kmetje seznanjajo tudi z zadnjimi modeli poljedelskih strojev ter z najnovejšimi umetnimi gnojili.
Poleg posameznih filmov vrtijo ‘udi cele skupine filmov o posa-me—-ih vejah potedelstva. Tako n pr. obsega tečaj «Razgovor z agro-
nomom» 26 filmov in vsebuje vse tehnične metode za obdelovanje polj in pupularizira vzgojo rastlinskih kultur.
O pogozdovanju, kj naj ščiti polja, govore filmi pod naslovom «Važnost gozdov in pogozdovanje», «Vzroki suše» itd. Za voznike in traktoriste vrtijo velik film «Tečaj n avtomobilih in traktorjih», ki obsega sto delov.
Se letos bodo vrteli 30 filmov, ki bodo prikazovali uspehe novih metod z bogatimi žetvami, z novimi vrstam; rastlin, novih živalskih vrst in nove metode pri delu v kolhozih in nova odkritja sovjetskih znanstvenikov.
polnometrožna dokumentarna filma, 10 kratkometražnih dokumentarnih filmov in 10 mesečnih pregledov.
Polnometražna dokumentarna filma bosta: barvni film «Lepote Jugoslavije» in čmo-beli «Pomorstvo». Kratkometražni pa bodo: film o nafti, o novih delih naših skladateljev, o gozdarstvu, o izsušitvi po-plavljenih polj, o hidrocentralah itd.
Oglejmo si še plane «Vardar-fil-ma» in «Bosna-filma». Med osmimi dokumentarnimi filmi, ki jih bo letos snemal «Vardar-film» v Skopi ju, so:	«Vaška delovna zadruga
Lazarpolje, Mavrovo, Film o reki Vardar in Vardarski kotlini, o Ohridskem jezeru, njegovih lepotah in gospodarskem pomenu itd «Bosna-film» v Sarajevu Pa bo poleg ostalih dokumentarnih filmov izdelal film Proga Bihač-Knin.
fiblmm UREDNIŠTVA
Tov. MOZETIČ ALEKSANDER uL Ponziana Trst: Vaš dopis pod naslovom «Trst je naš» smo prejeli. Crtica, kakor jo imenujete, je pisana nejasno; ne toliko jezikovno, kot predvsem vsebinsko. Misel sama na sebi je dobra. Pravilno je prav sedaj v času predvolivne kampanje prikazati bedo tržaških proletarcev, povedati odkod vse socialne krivice. Toda preden se lotimo take stvari pisati, je treba imeti jasno zamišljeno zgodbo, začrtan njen začetek, njen razvoj in njen smiselni zaključek. In čemu iskati tako odmaknjenih dogodkov, ko je verv-dar vsakdanjih in tako kričečih na pretek.
Svetujemo: pišite bolj kratke sph manj zavite, z manjšim številom oseb in bolj enotno vsebino. Pazite tudi bolje na jezik. Pišite še, kajti daru vam ne manjka. Spis «Trst je naš» pa iz omenjenih razlogov ne bomo objavili.
KR ONIKA
Filmsko podjetje Zvezda film snema umetniški film «Do zmage» Po znani knjigi Oskarja Daviča: Med Markosovimi partizani».
V začetku meseca februarja so v ljubljanskem filmskem podjetju Triglav montirali prve projektorje izdelane v Kranju v tovarni Iskra.
----=5
Predsedstvo vlade LR Srbije je odobrilo vsoto 400.000 din za nagrade 48 filmskim delavcem Avala filma. Nagradili so tiste, k; so od osvoboditve do danes največ pri-, pornogl; k uspehu jugoslovanske filmske umetnosti.
Na ozemlju LR Crne gore so v letu 1948 odprli 7 kinematografov.
Jadran film v Zagrebu je izdelal nov umetniško dokumentaren
film v barvah:	«Jugoslovanski
plesi».
V SZ so začeli prikazovati nov umetniški film «Akademik Ivan Pavlov».
Studio umetniških filmov v Rigi je snemal filmsko reportažo «Zlate roke», v katerj prikazuje ustvarjanje ljudskih mojstrov Latvije.
Studio v Tarčentu je končal snemati filmsko reportažo o kolhozu «Polarna zvezda». V filmu sta prikazana delo in kultura tega nai prednega kolhoza.
V Pragi so odprli prvi posebni kino za poljudno znanstvene filme, kakor tudi prvj kino za otroke.
Ameriški komik Danny Kaye je nedavno obiskal G. B. Schawa g St. Lawrencu. Vse kaže, da je bil razgovor med njima zelo živahen; kajti po tem razgovoru st» Schaw in Danny nastopila v bar" vanem ozkometražnem filmu, katerega je hotel stari pisatelj sam režirati.
# i 1 h M. M * i # SLOVANSKA OBRAMBA
Turnir za prvenstvo Beograda je bil te dn; končan. Zmagal je mojster Milič B. z 11 točkami pred Nedeljkovičem S. 9 in pol, Ivkov im 9 jtd. Preseneča lep plasman mladinskega prvaka Ivkova, ki je prehitel znane mojstre Vukoviča S., Janoševiča Božiča in Djajo. Avstrijski igralec Ben; se na tem tu-nirju ni uveljavil.
Na XVI. prvenstvu ZSSR sta igrala Toluš in Bronstenič naslednjo partijo;
Slovanska obramba Beli: Toluš	Črni; Bronstein
1.	d2-d4	d7-d5
2.	c2-c4	• c7-c6
3.	Sgl-f3	Sg8-f6
4.	Sbl-c3	e7-e6
Mnogo priljubljena poteza 4.-----
d5-c4: je popolnoma izginila s turnirjev.
5.	e2-e3	Sb8-d7
6.	Ddl-c2	-----
Dama na c2 ne stoj j dobro. Navadno se igra Ld3 s kratko rohado. Bel; pa ima v planu nov sistem, ki se pa ne obnese.
6. ----- Lf8-d6
7.	Lcl-d2	0-0
8.	e3-e4?	-----
Poteza je premaknjena. Po izmenjavi bo črni dobil iniciativo. Solidnejše je bilo Ld3in 0-0.
8-	  Sf6-e4:
9.Sc3-e4	d5-e4:
10.	Dc2-e4:	e6-e5!
Ta udar v središču je popolnoma na mestu, ker beti s svojim kraljem še nj rohiral. Zato tudi ne sme vzeti kmeta na e5, ker bi po izmenenjavi nastala vezava s stolpom na e8
11.	0-0-0? ----------------
Se vedno je bilo boljše pripraviti kratko rohado. Sedaj bo pa beli kralj nevarno izpostavljen napadom na damskem krilu.
11.	----------------- Sd7-f6
12.	De4-c2	e5-e4
13.	Sf3-g5	LC8-I5
14.	Ld2-e3	fcš----
Mora zastaviti pot neVarnetrml kmetu.
14.	------ b7-b5
Začetek napada na damskem krilu. Beli mora delati nato, da čim manj odpre pozicijo.
15.	c4-c5	Ld6-c7
16.	h2-h4	h7-h«
17.	Sg5-h3	Sf6-d5
18.	a2-a3?	------
Pozicija je za belega vsekakor š* težka. Igrana poteza še bolj oslabi belega na damskem krjiu, ker sedaj črni še odpre b linijo, ki tudi odloči.
18.	—-----	b5-b4!
19.	Lfl-e2	b4-a3:
20.	b2-a3	Ta8-b«
21.	g2-g4	------
Napad, ki ga beli prične ne za"
vre nasprojmikovega napada na bei lega kralja.
21.	------ Lf5-e6
22.	Le3-d2	Lc7-a5
23.	Le2-c4	Sd5-c3!
Crni	Žrtvuje figuro	za odločilo»
napad	na belega kralja. Žrtev J*	
daleč preračunana v		naprej.
24.	Ld2-c3	Le6-c4:l
25.	Lc3-a5	Dd8-a5:
26.	Dc2-c4:	Da5-a3: +
27.	Kcl-d2	Tb8-b2+
28.	Kd2-el	Da3-f3
29.	Thl-h2	e4-e3!
29.	Thl-h2	e4-e3!
To takoj odloči. Beli njma bene obrambe več. Kmeta vze« ne sme, ker pade stolp na h2. Pr6"
ti pa še grožnja Tf8-e8.
30.	Dc4-d3	Tf8-e8
31.	Sh3-f4	 -
Beli vrača figuro z nameno«*»
da se s Th3 še nekaj časa upira-
31.	------ e3-f2: +
32.	Kel-fl	Df3-f4:
33.	Th2-h3	Te8-el	+
Cm; efektno zaključi partije- -
34.	Tdl-el:	f2-el:D	t-
35	.Kfl-el:	Df4-f2	+
36.	Kel-di	Df2-gl	+
Beli se vda. Ruski velemoj**^ Bronstein je odlično igral nap»"'
*


Tržaška športssa neđ&Sga
Ogorčene tekme pred zaključkom!
Tržaškega pri/cnsti/a. Vprašanje prvaka še vedno nerešeno 1
Tit« v sa štafetu
je izročila pozdrave ljudstva
Uganka letošnjega prvenstva: Skedenj ali Aurora, se vleče z nedelje v nedeljo. Obe moštvi poizkušata to uganko rešiti in se znašata z vsemi močmi nad svojimi šibkejšimi nasprotniki, enkrat bolj enkrat pa manj uspešno.
Tako se je Skedenj to nedeljo znašel skupaj v tekmi s Kostalungo, ki jo je tolkel «samo s 4:0, kar je bilo vseeno premalo, da bi dosegel podobno rezervo razlike golov za slabše čase, kot Aurora preteklo nedeljo, ki jo je uporabila po «suhi» zmagi nad Arrigonijem. Obe moštvi imata na kvalifikacijski letvici isto število točk, toda zaradi boljše razlike golov, je tudi to nedeljo ostala Aurora na prvem mestu.
Tekma med Aurore In Arrigonijem (2:0) je bila bolj malo podobna nogometu. To je tudi povsem razumljivo, ko se Aurora zagrizeno bori za prvo mesto, Arrigoni pa za tretje. Popustiti ni hotelo nobeno od obeh moštev. Takoj v pričetku je šla Aurora v napad, nato Arrigoni. Pozneje je prešla tekma v sredino igrišča. Aurora je Prodrla v 40. min. in dosegla prvi gol. V drugem polčasu je Aurora drugič potresla mrežo Arri goni ja. Nato je postala tekma precej monotona.
Pristaniščniki so igrali v Ankaranu * Piranom in dosegli relativni uspeh z neodločenim rezultatom 2:2. Prav tako v Ankaranu so oddigrali tudi tekmo med Ponziano B in Meduzo. Ponziana je nastopila v polni postavi In dosegla visok rezultat 6:0, ki ie sam dovolj jasno govori o popolni premoči Ponziane B. Meduza se je branila, kakor se je mogla. Tudi njen vratar Mondo je bil dober, toda to je bilo vse premalo, da bi preprečilo odlične strele Paolettija in Colombina ba njegov gol.
Sv. Ana je to nedeljo zopet nadaljevala s svojim zmagoslavnim pohodom. To pot je imela Tovarna strojev to nesrečo, da se je morala sreča ij ti z njo. Tekma je končala z 1:0 v korist Sv. Ane. Sv. Ana je zopet nastopila z 10 mladimi (nekaj zelo mladih) in starejšim igralcem, ki so prilli na igrišče z jasnimi pojmi, kaj hočejo. Povezava med njimi je bila odlična in le Mauri, vratar Tovarne strojev je s svojimi odličnimi paradami preprečil, da niso odnesli še Večje zmage. Prvi polčas je Sv. Ana močno napadala, vendar zaradi odličnih vratarjevih posegov ni mogla uspeti. Tovarna strojev se je skušala opomoči v drugem polčasu, kar Pa ni uspelo. Sv. Ana je šla v napad gol je pa padel šele tri minute pred koncem.
* * •
V tržaškem prvenstvu za spomladan ski pokal v košarki sta se v nedeljo
srečala Tovarna strojev in Arzenal ter Tomažič A in Col Ilva. Prva tekma je bila zelo zanimiva. Tovarna strojev je dala eno izmed svojih najboljših iger proti močnemu in hitremu Arzenalu. Med tekmo je Tovarna strojev obdržala prednost, ki si jo je priborila v začetku in zmagala s tesnimi 40:39.
V	drugi tekmi je Tomažič vidno prevladoval in končno tudi zmagal s 43:21.
V	conskem prvenstvu za pomladanski pokal so oddigrali dve tekmi. Prvo med DSZ in Vesno, drugo pa med Skednjem in Barriere. V prvi tekmi si je DSZ šele v drugem polčasu lahko ustvarila premoč in potem zmagala s 36:30. Drugi dve moštvi sta bili tehnično precej enaki; Skedenj je bil bolj precizen pri streljanju, Barriera pa je bolj povezano igrala. Zmagal je Skedenj s 31:17.
Lahkoatletski dvoboj v Bujah Kljub slabemu vremenu je bil v nedeljo v Bujah lahkoatletski dvoboj, na katerem so dosegli nekaj kar dobrih rezultatov. Tako je zmagal zopet Go-vorčin v hoji na 5000 m pred Corsijem in Vidalijem, ki sta se borila za drugo in tretje mesto prav do zadnjih metrov. V teku na 5000 m je zmagal Abram iz Nabrežine pred Pirančanom Zomaro, ki je po polovici proge pretekel Fuksa iz Trsta, ki je na tretjem mestu. Venturini iz Pirana je zmagal v teku na 100 metrov, skoku v višino
in daljavo. Blocher, ki je pričel v te-1 ku na 100 m na drugo mesto je zma-| gai v teku na 400 m.
Tudi ženske so dosegle nekaj do-1 brih rezultatov. Tako Carri, ki je v j teku na 800 m premagala preizkušeno | Vertovčevo.
* * *
Odbojka za pokal padlih iz ladjedelnice Sv. Marka
V odbojki bi morali v nedeljo odi-1 grati tri tekme: med Sv. Markom in I Col Ilvo, Tomažičem in dijaki ter I DSZ in Tovarna strojev. Poslednji dvel tekmi niso odigrali zaradi izostanka! dijakov in Tovarne strojev, vsled če-j sar so priznali zmago per forfait ekipa-j ma Tomažiča in DSZ. Srečanje med Sv. I Markom in Col llvo se je končalo v j zasluženo zmago prvega v razmerju] 3:1 (15:10, 11:15, 17:15, 15:12).
• * *
Crvena zvezda je odpotovala v | Svico, kjer bo oddigrala 5 tekem. [ * * *
Ameriška prvaka v namiznem I tenisu Richard Miles in Martin Re-ismann, kr ju je izključila ameri- I ška zveza zaradi profesionalizma, | sta izjavila, da nameravata ustanoviti mednarodno zvezo igralcev namiznega temsa - profesionalistov. ] * * •
Egipt je zmagal v evropskem pr-1 venstvu v odbojki. V zadnji tekmi [ ' je premagal Francijo s 57:36.
Predaja na cesti Trst-Koper
Partizan gotovi prvaki
Miub nesreči v tetani z Budučnostjo 1
Preteklo sredo so v Beogradu oddigrali dve nogometni tekmi za jugoslovansko prvenstvo. V prvi je gostovala tržaška Ponziana na igrišču Partizana. Partizan je zmagal s 4:0. Pon-riana je bila v prvem polčasu enakopraven nasprotnik Partizanu in često izvedi ahitre prodore v bližino Soštari-čevega gola. Ponzianin napad je grešil v tem, da ni igral povezano. V drugem polčasu je popolnoma prevladoval Partizan. Njegov najnevarnejši igralec je bil Valoh, ki je sam zabil dva gola. Ostala dva sta dala Senčar in Atanackovič.
Hajduk je istega dne igral s Crveno zvezdo. S stalnimi napadi je ogrožal njen gol, vendar Se je tekma končala le z 1:1.
Partizan je po zmagi s Ponziano na domačen igrišču gostoval v nedeljo v Titogradu. Budučnost ga je v tej tekmi prisilila, da je klonil z 2:0. Oba gola sta padla v prvih desetih minutah tekme.
Čestitkam jugoslovanskega ljudstva maršalu Titu so se tudi letos pridružili športniki iz angloameri-škega in jugoslovanskega dela Tržaškega ozemlja. V petek zjutraj je pričela štafeta svojo pot iz Novega grada, skrajnega dela našega
Hajduk je gostoval v Zagrebu in do-1	^ je preko Buj v Koper
segel tudi to pot neodločen rezultat
kjer se ji je pridružila štafeta iz
Hajduk je pokazal zelo tempera-1 Smarij in Marezig ter iz Trsta
menino igro, vendar pa njegov napad ni izkoristil zrelih prilik. Dinamo ni
Tržaška štafeta je pretekla ob 5. uri blok v Škofijah. Sestavljena je
izkoristil svoje terenske premoči. Mor-1 faUa iz 28 zastopnikov mladine, da bi Hajduk izgubil, če bi to nedeljo I ZDTV {n telovadn€ zvezBi Ki s0 v igral Čajkovski v moštvu Dinama. I duoje p,.etefc(i vsak po 500 m. V
I tej štafeti so bili zastopani kraji: V Beogradu so bile druge študentov-1 0pčinej Bazouicn, Plavje, Tržič ske igre. Na njih so sodelovali tekmo-j L0rljeri Nabrežina, Boršt, Ricma-vaici in tekmovalke iz Ljubljane, Sa-I^ >Roja„i Sv Ivan ter Trst . me. rajeva, Skopja, Zagreba in Beograda. I sf0 jya jugoslovanski strani je tov. Na tekmovanjih v lahki atletiki so do-lTur(c Danii0 . joco predal štafetno segli nekaj prav dobrih rezultatov. Ta-[palico tov sabini Hrovatin, ki je ko je skočil Zerkov 180 cm v višino, | g[a 2 nj0 v Beograd in ji naročil, Miličevič pa je skočil v daljavo 6.4 m.j no;j pozdravi tov. Tita in naj mu Na sporedu je bilo tudi sabljanje, ko-lpwC) da (<smo mi v Trstu> Mjub šarka, odbojka,	streljanje, tenis. Se-1	)lasj[ju	in terorju še vedno	Titovi
stoboj, rokomet,	nogomet in	namizni I	j K o mu izročiš	naše
^en‘S- .	.	I	skromno darilo, mu povej, da	nismo
Gubijan je na	tekmovanju	za atlet-1	nikdar	pozabili, da smo se	borili
ski pokal vrgel kladivo izven konku-1 - njim proti fašizmu». renče 49.05 m, kar je za pričetek se-1 Tržaška štafeta je prispela v so. zone odličen rezultat.	| boto v Ljubljano, kjer je nadalje-
[
Z A. BISTRE GE.AVE
P	n		1	
p	□	E	
L			■
čiji - podoba.
NAVPIČNO: A. pritok Une -vrh v Karavankah; B. letopisi -obisk; C. osebni zaimek - slovenski pesnik 19. stoletja - oblika pomožnega glagola; C, mesto v Nemčiji -predlog - gibanje; D. pralna potrebščina - snov; 1. kraj pri Trstu; F. žival - število; H. reka v Afriki - osebni zaimek; I. selišče; J. nasad - rimska božanstva; K. dejanje - pesnitev - cvetica; L. predlog - življenjska naključja - kazalni zaimek; M. indijsko božanstvo -grški- pesnik; N. upanja - žensko ime.
REŠITEV
. vQDORAVNO: 1. puščavski ve-- mesto v Istri; 2. snov - name-
3.	predlog - lunina prememba -noge . kratica za pridobitno r^ietje; 4. glas - steber - časovna « °ta; 5. pojem iz elektrolize - ži-“ *aniò ; žuželka; 6. moško ime -
kopališče P™ Benetkah; 7. reka V Italiji - prislov - predlog - žensko ime; 8. nakaznica - beseda enakega pomena - nadav; 9. igralna karta - utežna enota - pokrajina v Aziji t glina; 10. govorna enota -znanstvenik; 11. pokrajina v Gr-
Vodoravno; L Josip Jurčič; 9. plemeniti; 11. up; 13. dr; 14. rep; 15. bik; 17. ura; 18. oko; 19. av; 20. no; 21. par; 23. sol; 26. prsa; 27. bala; 28. do; 29. tam; 31. mah; 32. ti; 34. in; 35. ara; 37. im; 38. nem; 39. jok; 40. ski; 41. az; 44. až; 45. kartoteka; 49, salo; 50. mrva; 52. podoba; 53. Sahara; 54. mimo; 56. vara; 58. motoristi; 60. um; 62. po; 63. pok; 64. aga; 66. som; 67. lan; 68. ta; 69. no; 70. krt; 72, akt; 79. Vera; 76. slap; 77. ri; 78. kje; 80. Pia; 81. in; 83. vir; 85. se; 86. bel; 87. alt; 88. peč; 91. penicilin; 94. Anton Aškerc.
Navpično: 2. op; 3. sla; 4. jezik; 5. un; 6. čta; 7. ii; 8. puran; 10. Drava; 12. Peloponez; 13. dramatika; 15. bor; 16. kos; 21. pst; 22. aaa; 24. oba; 25. Lah; 28, dinar; 30, maj; 31. mak; 33. !
Iniža; 36. rogoz; 42. Salamon; 43. skrhati; 45. kabin; 46. robot; 47. Emavs; 48. Avari; 49. som; 51. ara; 55. Praga; 57. muren; 59. komar; 61. motovilec; 62. potopisec; 64. alt; 65. Ana; 70. Krk; 71. raj; 73. ksi; 74. tla; 77. rabin; 79. Eva; 80. prst ; 82. nečak; 84. Ilica; 89. met; 90. sie; 91. pn; 92. in; 93. ur.
IZŽREBANJE
Od reševalcev, ki so nam poslali pravilne rešitve naših križank v zadnjih številkah «Ljudskega tednika», so bili izžrebani naslednji:
Pišlar Martin, Kovačič Anton, Majerič Avgust, Markešič Jadran, Debeljak Jožef in Vatovec Zdravko.
Vsi bodo dobili za darilo lepo slovensko knjigo.
lili (»OH Št. 1IO
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbi 6
Rokopisi se ne vračajo
vala pot skupno s slovensko štafeto, ki je pričela svojo pot na Triglavu in štafeto naših koroških bratov v Beograd, kjer je v sredo, skupno s športniki iz vseh delov Jugoslavije izročila tov. Titu naše čestitke.
RAZNE VESTI
Na francoskem mednarodnem teniškem turnirju je Bernard (Francija) premagal v osmin; finala Pa-lado s 6:0, 9:7, 2:6, 4:6, 6:0. V dvojici sta premagala Remy - Thomas (Francija) Mitiča in Palado s 6:3,
3:6, 6:1, 6:4. Sveda Bergelin in Jo-hansson sta premagala Malusa (Češkoslovaška) in Van Megerena (Holandska) s 6:2, 8:6, 6:1.
V četrtfinalu sta se prva srečala Američan Patty in Italijan Cuccili. Tekma je trajala 2 uri in triče-trt. Italijan je odlično branil in Patty se je moral boriti za vsako žogo. Končni rezultati so: :5. 10:12, 6:3, 9:7. V drugih tekmah četrtfinala je Gonzales (ZDA) premagal Bernarda (Francija) s 6:1, 7:5, 5:7. 6:1; Parker (ZDA) je premagal Mitiča (FLRJ) s 6:0, 6:2, 6:4; (Kot vidimo je Mitič v odlični formi, saj je prišel v četrtfinale in jasno ie, da nj nihče pričakoval, da bo premagal Parkerja. Palada je izpadel v osmem finalu. Pred njima je izpadlo še mnogo najboljših svetovnih igralcev. V četrtfihalu je še Sturgess (J. Afrika) premagal Ab. desselama (Francija) s 6:1, 6:4, 6:2.
Švica je prijavila za «Tour de France» Kublerja, Schaerja in Som-merja. V «Gira d'Italia» so po četrti etapi zasedli tekmovalci naslednja mesta; 1. Cottur; 2. Fazio;
3. Schaer in Končini; 5. Jomaux;
6. Carea; 7. Coppi Fausto: 8. Pezzi;
De Santi; 10. Logli. Bartali je zaenkrat na 13. mestu. Cottur je porabil za progo 29,42:18. Med njim in Bartalijem je samo 4 minute razlike.
Arzenal (Anglija) je na svoji turneji po Braziliji dosegel neodločen rezultat 1:1 v tekmi s Palme-irasom (S. Paulo).
V dvanajstem tekmovanju za «zlato rokavico» so ZDA pi omagale v boksu Evropo s 5:3.
Prihodnjo nedeljo bodo gostovale angleške lahkoatletke v Rimu. Program tekmovanja bo; teki na 100, 200 in 80 m z zaprekami, skoki v daljavo in višino, met krogle in diska ter štafeta 4x100 m.
Ameriški lahkoatleti bodo gostovali v Angliji junija meseca. Zaenkrat je znana samo ameriška reprezentanca, ki jo bodo sestavljali Harrison Dillard (štafeta) Dwyex (tek na 100 in 200 m), Philipp« (skok v višino) Wilt (tek na eno miljo), Stone (tek na dve milji), Pelen (tek na 400 m) in Ault (štafeta 4x100 m).
té WWWffli ■
!

Zvezde ga preganjajo
Viđali v Jasni zvezdni noči si krepko čopič svoj namoči; na zvezde mojster se odpravi ker strašno mučijo ga v glavi
Na lesivo spleza «atakin» s seboj si vzame tudi iim m spretno kot izkušen tat na zvezdo dene svoj pečat
A preden posel svoj opravi zvrti se možu v trdi glavi.
Se preden izreče testament telebne z zadnjo v trd cement.
Ko proti domu jezen gre na zidu vel'ko zvezdo uzre slabost popade ga za vrat a na zadnji kaže svoj pečat.
Pred uiditi/ami... Po i/o li ti/a h
s*-	
-d	


Pesniški popadki in volitve
Oprostite, popolnoma nedolžen sem pri tem, da sem že ob rojstvu dobil pesniško žilico. Prav tako bi se lahko rodil z dvema glavama ali pa kot šesti izmed kanadskih pe-Hurčkov. Priznavam pa, da sem vse bolj zadovoljen s prirojeno pesniško žilico kakor bi pa bil, n. pr. z zlato, ki je bojda zelo huda zadeva.
Grem takole po tržaških ulicah mimo plakatov. Mimo hiš ne morem reči, saj jih tako rekoč niti n; več videti. Prav zanimivo je dan' danes opazovati človeka, ki ti gleda takole skozi okno. Nad glavo ima prilepljen škorenj, na desni strani mu druguje zajec, na levi rdeča zvezda, spodaj visi srp in kladivo, še nižje italijanska triko-lora. In če je mož na oknu nepremično miren, se ti dozdeva, da je čez noč vzklil nov plakat ter pričenjaš ugotavljati, za katero stranko dela ta glava na oknu reklamo.
Moja prirojena pesniška žilica mi te dneve ne da miru, kuje in kuje kar sama od sebe. Z izredno lahkotnostjo kuje! Padati začne kar na lepem dež. Stojim pod ostrežkom in si preganjam čas z buljenjem v plakate onkraj ceste. Zagledam se v rdečo zvezdo, dežne kaplje mi rosijo nos, mimogrede se spomnim na gospodinjo, ki vzdihuje zaradi pomanjkanja plina in žilica skuje tole:
Vse preveč je že dežja, vse premalo pa je gaso, vsak otrok že ve in zna: Ljudsko fronto voli masa!
Dež preneha. Nadaljujem pot. Srečam znanca. Povpraša me kako in kaj. Stojiva baš ob prazni buči:	Chi non v°ta è zucca vuota!
Nasmehnen se. Prijatelj meni, da se posmehujem njemu. Povpraša me, če je morda umazan okoli ust In mi pove, da je pravkar jedel ja-gode. Pojasnim mu, da se mi je pogled ustavil na drugi, ne na njegovi prazni buči. V tem trenutku me moja pesniška žilica nesramno dregne pod rebra. In že se rodi tole: Ko prem mimo prazne buče mislim tole: Duce, Duce, take buče so ti vpile, spet bi rade te zbudile.
Jaz bom gla: dal zvezdi rdeči, ona me popelje k sreči.
Gornji stihi ne bodo šli v pozabo. Prijatelj si jih je vestno zapisal. Obljubil mi je celo. da jih ponese na teren in pove ljudem ime avtorja. Iskreno sem se mu zahvalil Poslovili smo se. Prijatelj je zavil na desno, midva s pesniško žilico pa sva krenila po predpisani črti čez cesto. Jn prav sredi ceste, prosim, v centru prometnih nezgod, moja neumorna žilica ni hotela mirovati. Pogledam v višavo. Nad menoi visi velikanski napis. Usta-
vim se. In narodile so se sledeče vrstice:
Vota Blocco italiano transparent nad glavo pravi, voli ga, če ni ti znano, da ne misli dobro s ščavi. Hočeš ricinus spet piti?
Potlej daj ta blok voliti!
Ta verz bo jmel vsekakor svojo zgodovinsko vrednost še dolgo potem, ko bodo tržaške volitve že zdavnaj utonile v pozabi. Kajti so me te vrstice domala spravile ob življenje. Ameriški jeep je z vso silo zavrl tik pred mojim nosom. Sedaj si nazorno predstavljam kako je svoje čase negibno stal Lotov steber. Tako je stal kot jaz tega dne pred jeepom in poslušal angleško govorico, ki mc je menda preklela od pete do temena. Prišel je prometni stražnik, me vpisal v imenik kršilcev prometnih predpisov in plačal sem globo. Nato me je vprašal zakaj se smejem. Pojasnil sem mu vljudno, da bom globo pripisal k honorarju in da mi jo bo plačalo uredništvo Ljudskega tednika. Ni me razumel. Kako tudi! Kaj on ve kako je s pesniško žilo! Njemu dela preglavice pač la prometna žila. Da bi se oddahnil od preslanega strahu, sem se podal na sprehod v bližnjo okolico, meci trgovine z jestvinami in mirodilni-ce Tu živi po večini slovenski živelj. To ti povedo napisi nad trgovinami in tudi plakati. «Slovenci, Slovenci», bereš velike črke. Ustavil sem se in žilica se je spet izkazala. Tole je naredila:
Od vseh list pač najbolj čista lipove je veje lista.
Kakor lilija je bela, v beligardi je vzcvetela.
Pocukalo me je nekaj za rokav. Ozrem še in vidim, da me moja žilica vleče na nasprotno stran ceste. Stopim tja. «Trieste ai triestini», mi veleva nelepljeni plakat. Oh, ti indipendentisti!
Kdo je indipendentist?
To je suhe veje list.
Prvi oa odnese veter, ga ne reši sam svet Peter.
Dovolj bo pesnikovanja za danes, sem si mislil sicer sproti vse pozabim kar sem naredil. A žilica ni bila tega mnenja. Popeljala me je do naslednjega plakata in mi tole zašepetala na uho:
Kdor Za blagor papeža moli in skrbi ima, ta za tuji bo profit volil križ, pribit na ščit.
Krenil sem spet proti mestu in v duhu ponavljal pesmice. Noge so me že bolele in sklenil sem se popeljati s tramvajem. Stopim do čakalnice. Tudi tu je vse prelepljeno s plakati. Ozrem se po njih in polglasno ponavljam svoje umotvore. Verjetno sem govoril le ma-
lo glasneje! Kajti na lepem stopi k meni stara ženičica jn mi de: «Vi znate pa cele litanije na pamet». Povpraša me, če so to še neobjavljene pesmi Simona Gregorčiča Pojasnim ji, da je uganila le polovično in sicer to, da še niso objavljene. Povem ji tudi, da jaz na žalost nisem niti Simon, niti Gregorčič. Po ovinkih sem ji odkril, da imam pesniško iižlco v žepu. Nasmehnila se je in mi prav tako po ovinkih priznala, da je tudi njo narava obdarila s to blagodatjo. Nisem ji verjel. Pa mi je zagotavljala, da je v teku osemdesetih let, odkar tlači to zemljo, skovala že dokaj take robe. Hotel sem se prepričati o resničnosti njenih besed Pokazal sem ji z roko na nalepljene plakate in dejal: «Pa skujte ne kaj priložnostnega na tole tukaj, če vam je resnično dana pesniška žilica. Spet se je nasmehnila, malo pomislila in takole zadeklamirala: Ko sem jaz še mlada bila sem Franc Jožefa ljubila, pela sem mu lepe pesmi, je hudo po njem za res mi.
Stisnil sem ji roko. Hotel sem jo povprašati za ime in naslov, pa je v tem prispel tramvaj. Odpeljal sem se proti mestu, ženičica pa je krevsala počasi proti Barkovljam. Bog ve, če jo bom še kdaj srečal? C e pa ne,
...bo hudo po njej zares mi.
Ker za carjem bo zaman ihtela pa če sto Tòlloyev zanj reklamo dela.
F E F A
pì'jQ
JHJJCI
Draga Juca!
Predvolivna piopaganda vsak dan više je in više, prav do tretjega nadstropja so prelepljene že hiše.
Ce iz kakšnega razloga propagandna rast ne neha, kmalu polna bo letakov sleherna tržaška streha.
Potlej pridejo na vrsto najbrž tudi še kamini, tudi ti bodo služili za priključek k «domovini*.
Ta volivnt boj gotovo bo brezposelnim koristil, marsikdo bo kaj zaslužil s tem, da hiše spet bo čistU.
A še več imel koristi bi brezposelnež od tega, če imel bi tiste novce, ki v plakate da jih Lega.
Je iz Rima prav gotovo lepa vsotica prispela, kar milijardica, računam, je v volitvah že skopnela.
Kaj vse vidiš na zidovih!
Vsak dan novi umotvori:
Zajec tu, tam zucca vuota, škorenj doli, škorenj gori.
Se fašistom, ki med vojno so zgubili svojo glavo, na vseh oglih zadnje dneve poje je plakati slavo.
Vsi desničarski plakati eno smernico imajo: da k Italiji to mesto, če le da se, prripeljajo.
V tem pogledu i Viđali se od njih ne razlikuje,
Pa čeprav o komunizmu neprestano mož modnije.
Malalan te dni govoril je po radiu Rikinom, ta odpadnik rad uničil bi ves Beograd s strihninom.
Ta bolezen im povzroča v glavi hude bolečine in po tujem državljanstvu, te popadejo skomine.
Prav počasi ti razjeda mozeg, če ga imaš kaj v glavi, končno te kot Malalana ob vso zdravo pamet spravi. Draga moja, to ti rečem, jaz sem prav zelo vesela, da se ta epidemija ni prijeti me hotela.
In tako ob teh volitvah bom imela glavo čisto, in po pameti volila bom za Ljudske fronte listo!
Te pozdravlja
Tvoja Pepa,
KLJUB VSEMU
Moskovska radio-postaja je poročala, da živi v Sovjetski zvezi nad 29.000 ljudi, ki so stari 100 in več nego 100 let. Italijanski listi prinašajo to vest, toda za napis so si izbrali: «Kljub vsemu» (Nonostante tutto). Mi tudi pravimo: Kljub vsemu. To je: Kljub vsem lažem, ki jih o Sovjetski zvezi trosi po svetu imperialistična propaganda.
Rešili bomo slovensko vprašanje
(M. S. I)