Inserati «» nnreieroajo in volji tristopna Vrsta: i kr., če «e tiska lkrut, 12 ,, ,, ,, ,» « i, 16 ., ,, „ „ S ., fri večkratnem tiskanji »h nnna primerno Einaniša, Rokopis) se ne vračajo, nefrankovana pisma .e ne sprejemanj Naročnino prejema opravniStvo admiuiatraei.iai in ekspedieija a« Starem r.rg-n n. »t. 16 Pulili m? list za slovenski narod. Po pošti prejeman velia '/,a ceio let«« . . i O kr. »a pul Itln . . — ,, *a retrt let« '„• o*» ,, V administraciji velia: 'Ah <'hio letu . . gi 40 kr. tu pul letu 4 tiO „ tn iVrrt ietn . . - ,, 10 „ V hjnhiiuui im m pohiijitn velja 60 kr. vet" jih ieto. Vredništvo «* na Krega niAua stev. 190« l/haia p«) I r i krni nu tf>i«-n in hh-.t v torek . t « irtok in 4u(>oto. s* H^jr* Prihodnja številka „Slovenca" izide zarad praznikov še le v četrtek 5. aprila. Vojska ali mir? To je še vedno najslavnejši predmet časnikarskih razprav. Zadnjič smo razpravljali vzroke, ki Rusijo silijo k vojski s Turčijo. V soglasju s tem je neki izrek, ki ga pripisujejo generalu Ignatievu, kije pred odhodom svojim na Dunaj neki rekel: ,,(irem na Dunaj s trdim prepričanjem , da bodo obravnave brez vspeha. Avstrija protokola ne bo podpisala. Mi nikdar nismo mislili razpustiti vojne, ampak le vojake odmakniti od meje in počakati razvitk a dogodkov ua Turškem. Mi ne moremo orožja djati iz rok, ker smo zbudili navdušenost naroda; z eno besedo, jaz verujem na vojsk o." Prva krivda, če bi se vnela vojska , zadela bi Angleško, ki je Rusiji stavila take pogoje, da jih Rusija nikakor ni mogla sprejeti. Zahtevala je namreč od nje, da naj vojake svoje razpusti, ter se i/postavi nevarnosti, da bode Turčija njene nasvete zavrgla in ji morda celo vojsko napovedala. Obravnava med Rusijo in Angleško so se vsled tega razbili- in Ignatiev je odšel iz Londona s prepričanjem, da ves svet želi miru, razun vlade angleške. Pozneje pa je ministerstvo menda vendar le sprevidelo, da bi bilo ono odgovorno, če bi se vsled obotavljanja vlade angleške pričela vojska, in se je po 11 kem telegramu „Pol. Corr." na odločno zahtevanje kabineta ruskega, ki je hotelo vpetih dneh imeti jasen odgovor, vdalo ter bilo pripravljeno protokol podpisati, ne da bi od Rusije zahtevalo, da naj vojno svojo razpusti. Nekteri listi poročajo, da je to dosegla kraljica angleška, ki|hoče na vsak način ohraniti mir, in da ravno to želita tudi car Aleksander 11. 111 nemški cesar Viljelm. Kes je, ua je car Aleksander jako miroljuben, kar je pokazal v krimski vojski od uas obširneje popisani. Ko je padtd Sevastopolj, mu ni bilo treba še skleniti miru ; posnemal bi bil lahko svoja pradeda Petra Velikega, ki je pri Narvi od Švedov premagan narod in vojno svojo tolažil s tem, da se v zgubljenih bitvali zmagovati uče, ter je 1. 1701» v bitvi pri Poltavi moč švedsko res za vselej vuičil, ali Aleksandra I., ki je ošabnemu Napoleonu 1., ko mu je iz Moskve ponujal sklenitev miru ponosno odgovoril : „Za Rusijo se vojska zdaj še le prav prične." Pa dasi je car Aleksander 11. jako miroljuben. vendar ni tako slaboumen, da bi začasnemu gnjilemu miru žrtvoval veljavo države iu naroda ruskega. '!'") je pokazal takrat, ko je ovrgel določbe pariške zadevajoče Črno morje, dasi je bila vsled tega nevarnost nove vojske z zahodnimi državami jako velika. To je pokazal tudi pri vprašanju turškem, kjer je imel vsled nepoštenega ravnanja vlade turške že več prilik prijeti za meč, pa je vojsko od kladal in odkladal in naposled še generala Ignatievu poslal do vnanjih vlad, da bi podpisale protokol, v kterem se zavežejo, da ostanejo pri nasvetih, ktere so na konferenci stavile Turčiji, iu kterih izvršitev jej še enkrat priporočajo. Tudi o cesarju Viljemu se je govorilo, da si jako prizadeva za ohranitev miru iA ja je Angležem obljubil njihove zahteve v Petro-.', gradu podpirati in čaru Aleksandru prigovarjati, da naj se vda. Ze samo na sebi bilo je jako dvomljivo, da bi cesar Viljem od svojega najzvestejšega prijatelja kaj tako sramotnega zahteval, da naj Angležem na ljubo meni nič tebi nič razpusti s tolikimi žrtvami zbrano vojsko, ne da bi bil najmanjše reči dosegel, še bolj pa neresničnost te govorice potrjuje že omenjena novica, da so se Angleži volji ruski vdali ter so pripravljeni podpisati od nje nasvetovani protokol. Ruska diplomacija je tedaj zmagala in zmagala je tem sijajuejši, ker je imela odstraniti toliko sitnih in hudih opover. Res je pa tudi že čas, da se nepotrebne pisarijo že skoraj opuste in da vnanje vlade v soglasju z Rusijo Turku odločno zapovedi), kaj da od njega zahtevajo, in če že sami nočejo prijeti za meč, da caru ruskemu izroče nalogo izvršiti, kar ves omikani svet tako odločno za kristjane turške zahteva. Politika Rusije in z njo enakomiseluih držav je tedaj jasna. Zapovedala bode Turčiji, kaj ima storiti, in če se bo tega branila, ali če bi zarad notranjih prekucij tega storiti ne mogla, prisilila jo bo z orožjem. Kaj pa bode storila Avstrija, če se prične rusko-turška vojska? Če bi šlo po volji Madjarov in grofa Audrassya, imeli bi vojsko z Rusom. Toda v naj-viš]ih krogih sprevidijo, da tako ravnanje bi bilo za Avstrijo silno nevarno, in kakor ,.Agramer Presse" iz zanesljivega vira poroča, so cesar grofu Andras-vu neki rekli: ,,Ljubi Andras.-y I Ričet. (Skulian v kuhinji Obadoviča II.) Ullll! Le toliko potrpljenja prosim, da si oddahnem in obrišem pot, ki me hoče zaliti. UITI! to je bilo letanje, dovolite, da sedem. Takol UIT! uf! dobro je, pljuča so se že, nekoliko umirila. Menite, da je taka mestna volitev igrača, da se človek pri nji tako malo speha, kakor če bi šel nu vrh Triglava? Le vprašajte gospode agitatorje, kako smo tekali po stopnicah gori in doli, kakor da ne. bi imeli pljuč, švigali sem ter tje po .'ulicah, kakor strele, da so ljudje za nami gledali inisle, da smo kaj zažgali, in policaji meneč, da smo kje kradli; — kako smo so vozili, da je polovica iijakarskih konj kruljevih in da je res čuda, da nismo nikogar povozili. Kako smo volilec obdelavah, skoro roke poljubovali ljudem z umazanimi predpasniki, nikdar „biksanimi" čevlji in smrdljivo „fajfo" v ustih , kterih vse leto ne pogledamo, s kterimi se sramujemo bili v družbi in kterim bi še v spodnjih prostorih kitzin-skih brž vrata pokazali! Kako smo obetali nebo in žugali s peklom, kako smo „kranj ki" govorili in pestili volilco v vseli jezicih, kulturnih in nekulturnih , in skrivali zajca, ki je za grmom tičal, kako smo celo za vino dajali m z visokimi pinjami hodili v nizka stanovanja, da smo si ob „bangerjih" vse robove ogulili in s svojimi suknjami, ktere so nas stale j)o 50 ali (iO gld., po kuhinjah in drugih j shrambah, kjer je „miserabilis eontribuens plebs" doma, pometali pajčevine! Pa ne le naša obleka — tudi naše truplo je trpelo. Po volitvah smo se zopet videli daleč doli na Poljanah, prav pri zadnjih hišah , da smo si dali potrte ude ravnat iu zgreto kri puščat, poškodovane obleke pa še zdaj nismo nazaj dobili od različnih krtačarjev. Da, to je bilo delo, ki ga še konj ne zmore. In vse to delo je bilo — zastonj! Nič ni pomagalo, da smo s svitlimi pinjami in črnimi suknjami, zlato obprstani in obveriženi kazali se po temnili in majhnih hišicah, v kterih jc naš nos vedno godrnjal; — ljudje so nas poslušali, a ubogali ne, kajti v tretjem razredu, za kterega smo največ pretrpeli, največ pota pretočili in največ čevljev trgali, smo padli pa tako padli, da se še zdaj pobiramo. Pa da bi nas zavoljo tega že kdo miloval 1 Kaj šol ravno nasprotno smejejo se nam, s palcem tolčejo ob palec in kazalcem drgnejo ob kazalec, kakor se hren riba! Iu mi moramo vse to molče pretrpeti ter tiho plaziti se preko hiš, da ni krohot še veči. Potlej naj pa kdo reče, da to niso prav turške muke! — Maščujmo se! Vse leto ne poglejmo umazanega volilen tretjega razreda, ne zmenimo se zii-nj do prihodnje volitve. „Ej kaj to de, saj smo zmagali v drugem in celo v prvem razredu." Počasi, prijatelj, saj oba dobro veva, da nama ta tolažba ue gre iz srca in da ne moreva biti ponosna na tako „zmago." Ponosni bi smeli biti le uni, če bi v zadnjih dveh razredih zmagali, mi pa nikakor ne; nasprotno bi morali s Pyrrhotn vsklikuiti: „Se ena taka zmaga in pogubljeni smo." Pri vsaki volitvi zgubimo namreč ne le volilcev, ampak — kar je veliko več ko ti — zaupanja, tako da ga kmalu ne bomo nič več imeli, Čeravno poskusimo vse, kar vemo in znamo, da bi Ljubljančane spravili na svojo stran, nam vendar domači ne gredo več na limancc, le kakega čuka iz „rajha" priletelega ali kakega ,,ba-stardeljna" še vjamemo; menda drugi tiči vedo, da jc vabljenck, ki jim ga mi kažemo za „liberalncga" orla, prav za prav sova najviše, vrste, ki vabi tiče le zato, da bi jih potem kar neosktibene pohrustala ali pa v aj žive skubila, kar zelo boli. „Uni'1 drugače jih ne imenujem, ker beseda ,,Slovenec" jo za naše Storite, kar koli hočete, al v vojsko z Rusijo me ne boste zapletli; že enkrat sem imel nadlog dosti s tem in jih nočem nič več imeti." Kaj bode tedaj Andrassy storil? Z Rusijo, pravijo vradni listi, zoper Turčijo se ne bode bojeval, pa tudi nevtralnosti po vseh straneh ne bo obljubil. ,,Taka svobodna politika, dobro omenja „Politik", ki čaka prave prilike, je včasih premišljena, včasih pa je nasledek slabosti, in semtertje kaj doseže, še večkrat pa je sramotno premagana. Le močne države zamorejo brez posebne nevarnosti tej politiki streči, pri državah pa, ki se opirajo na dobrovoljnost sosedov, se taka omahljivost vedno kaznuje." Se pa li Avstrija pri sedanji notranji razko-sanosti sme šteti k močnim državam? Trojna oblast katoliške cerkve. Ko sem govoril o neodvisnosti cerkve od države, rekel sem, da je neodvisna v svojem krogu in sem tudi ta krog ob kratkem zaznamoval. Zarad sostava naj tu še enkrat razpravljam trojno oblast cerkveno in ktere reči da pripadajo k vsaki posamni. Saj je ravno natančna določba teh reči meja, ktera je med cerkvijo iu državo, je podlaga vsem zahtevam za neodvisnost cerkveno. Kar spada k tem trem oblastim, so gotovo in nedvomljivo notranje zadeve cerkvene, ki je družba in ima toraj kakor vsaka druga neomejeno pravico po svoje vravnavati te zadeve. Že po sedanjih društvenih postavah in po najnižjih pojmih o prostosti državljanov nima država nikakove pravice, vtikati se v cerkvene zadeve. A že iz teh določb spoznali bomo lahko, da ravno tu hoče vplivati in velevati moderna država, ker dobro spozna, da je cerkvi moč od znotraj. Vsakemu kristjanu je dolžnost ustavljati se takim krivičnim napadom državnim, že v oziru splošne prostosti, še mnogo bolj pa, ker je njemu cerkev naprava, mnogo višja ko vsaka druga družba, mnogo višja tudi ko drŽava. Trojno oblast, ktero je Kristus zedinjeval v svoji osebi, ko odrešitelj človeškega rodu, zapustil je svoji cerkvi in v izvrševanji te trojne oblasti je hotel, da naj bo neodvisna, oblast namreč učiteljstva, duhovništva in pa-stirstva ali vladarstva. To trojno oblast je kroge nespodobna — pa vkljub naših „zmag' tako napredujejo, da nas res skrbi, naš „tur-ški list" je oni dan jeze tako bruhal, da je skoro ves svoj drob iz sebe spljuval in zdaj že več dni hudo boleha; v teui stanu je pa še neprevidno ravnal, ker je v pondeljek in torek, ko bi bil moral držati se „d'čt,e'', se napil „zb)age", da ue vem, kaj bo ž njega." Take „zmage" se človek ne sme vpijaniti, kakor narejenega vina ali „šnopsa" ne ; to je umetno sestavljena in skuhana žlindra, po kteri potem prerada glava boli. Kaka zmaga je to, če mi prodremo s svojimi kandidati v II, in I. razredu! „Wanen kbnnt mer", pravi naš prijatelj jud Jainkef. V II. razredu nimamo nobenega nasprotnika, tedaj nobenega boja; na dvorišči, kjer ni petelinov, poje lahko tudi še golo pišče. Ali še v tem razredu, v kterem hodijo c. kr. uradniki in drugi ljudje, ki ob mescu dobivajo svojo zasluženo in nezasluženo plačo, na ro-tovž kakor v svoje pisarne , nam gre zmiraj slabše, letos je prišla tretjina volilcev odrajtat obljubljene in dolžne liste z našimi kandidati. Ce bo šlo tako naprej, bodo tudi v tem razredu volili sami kandidatje vsak sebe in svoje tovariše. Tudi „zmaga" v I. razredu je taka, da bi imel Jezus, da je mogel človeški po Adamu zadolženi rod oteti iz sužnosti greha ; to oblast dal je cerkvi, da more vse človeštvo in vse posamne vdeleževati odrešenja, da jih more reševati pregreh, voditi in pripeljati po pravi poti k vzvišenemu, večnemu namenu. Prva oblast je oblast učeništva. „Pojdite po vsem svetu iu učite vse naroda, učite jih spolnovati vse, kar sem vam ukazal;" s temi besedami je Kristus naložil aposteljnom dolžnosti, učiti vse ljudstva in sicer učiti vse to, kar je on učil, učiti toraj popolno katoliško resnico. Če jim je pa naložil to dolžnost, dal jim je tudi pravico, spolnovati to svojo dolžnost brezobzirno, neomejeno, neodvisno, timbolj, ker jim je pri isti priložnosti obljubil, da bo ostal pri njih do konca sveta s svojo pomočjo. Kdo bi pri tako jasnih besedah še trdi), da je Kristus govoril samo o notranji veri, o notranjem prepričanji, ki se nikjer zunaj ne pokaže ? Tako spadale bi v cerkveno področje samo misli in čutila, kar je več, bila bi državina oblast. Ni li to bedarija in neslanost? Vsaj pravi veliki apostelj, da je vera iz poslušanja, drugod pa pravi, da je vera v ljubezni delavna. Kdor hoče toraj k katoliški veri pripadati, mora si vero pridobiti iz poslušanja krščanskih resnic, a mora tudi pokazati to vero z vnanjimi deli ljubezni. Cerkev ima toraj oblast povsod in vselej oznanovati in učiti svojo vero, in vsak človek ima pravico, vnanje pridobiti si katoliško vero s poslušanjem svete cerkve. Ko bi ne bilo teh pravic, ne moglo bi se govoriti o oblasti učiteljstva. Zato so aposteljni po gospodovem povelji neustrašeno pridigovali in učili ljudstvo in niso poslušali velikega zbora, ki jim je prepovedal učitev. To pravico vedno je branila cerkev proti vsem napadom; nikdar v verskih rečeh ni pripuščala, da bi bili gospodarili svetni vladarji; vedno so imele in imajo občno veljavo besede, ktere je govoril sv. Ambrož cesarju Valentinijanu: „Kdaj, najdobrotljiveji cesar, si pač slišal, da bi bili sodili v verskih rečeh neduhovni nad škofi? ko bi škofa podučevali neduhovni, kaj bi bil pač nasledek? neduhoven bi moral oznanovati vero, škof pa poslušati in od neduhovnega se učiti. Če jih se ozremo na vrsto svetih pisem in starih časov, kdo bi mogel tajiti, da razsodujejo v verskih rečeh škofje nad krščanskimi cesarji, ne cesarji nad škofi." V učiteljstvu toraj je neodvisna sveta cerkev; ona pa je neodvisna tudi v volitvi sredstev in poti, po kterih hoče razširjevati svoje nauke in vsa ta sredstva niso pod državnim nadzorstvom. Kako pa cerkev uči svete resnice? V občnih zborih, ki se toraj smejo zbrati, kadar in kjer hoče cerkev, kteri morejo popolno prosto soditi o ccrkveuih rečeh in razglaševati svoje določbe; ravno isto velja o maujih cerkvenih zborih. V listih in pismih; niti papeževe okrožnice, niti škofovski listi uiso podvrženi državnemu nadzorstvu; „place-tum regium", vsled kterega bi se morali pokazati državni oblasti, da jih potrdi in dovoli razglaševanje, je popolno neopravičeno in krivično, nima nikakove pravne vel.ave; tu govorim le o verskih rečeh; a „placetum" je neopravičeno tudi pri onih listinah, ki se tičejo vladarstva cerkvenega; o ti znajdbi cerkvenih sovražnikov bodem tako govoril še v lastnem članku. Potem za ljudstvo poglavitno v pridigah in krščanskih naukih; popolno zoper vse pravo so tako imenovani „kancelpa-ragrafi", ki omejujejo svobodo na prižnici; ni majo druzega namena, kakor cerkvi jemati in odvzeti ves vpliv, kterega ima do katoliškega ljudstva; ko bi se iz vradnij pošiljale duhovnu pridige, ktere naj potem čita ali govori ljud stvu, bilo bi modernim državnikom prav, pa, da bi bila po tem takem cerkvena svoboda pri kraji, razume se samo po sebi. Še eu način je, kterega rabi cerkev, da oznanuje vero in to je katoliška vzgoja v šoli; a o tem predmetu drugod ! — To je cerkveno učiteljstvo iu v vsem tem je popolno neodvisna od vsake državne oblasti! (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 30. marca. Avstrijske dežele. Cesar so 27. t. m. sprejeli generala Ignatieva, ki seje še tisti dan podal v Berolin, od ondod pa nazaj v Petrograd. bilo bolje reči: „Letos še nismo propadli — hvala nekemu višemu pritisku." Če bi se bili pa brez te skrivne pa vendar očitne podpore vdarili z nasprotniki, mož z možem, ni Sadova in Sedan nič v primeri z našo Podgorico; razkropljeni bi bili, da bi nas naš Derviš-paša ne bil več skup .-pravil do sodnega dne. Le premislimo, prijatelji soust.uvoverci! Prvo leto, ko so se uni spravili na noge zoper nas, so zmagali v III. razredu le z dvema glasoma, eden njihovih kandidatov je celo za en glas propadel. V I. razredu je bila zmaga naša vendar še nekoliko ponosna, ker smo imeli za 50 glasov več. — Drugo leto smo v III. razredu dobili žc bolj po noseh, uni so zmagali z blizo 40 glasovi. V I. razredu smo zgubili mi nekaj glasov, nekaj pa so jih pridobili uni, tako da smo si bili že nekoliko bliže. — Letos pa smo v III. razredu vjeli komaj tretji del volilcev, vsi drugi so bili tako pametni, da so z u n i m i potegnili; propad naš je bil sijajen , bili smo raztepeni, kakor Turki, kedar Črnogorci med nje vdarijo. V I. razredu, kjer imamo veliko tujih čukov in drugih tičev, ki letajo z nami deloma iz navade, deloma zato, kar morajo, nismo še propadli letos, ali roko na prsa, na nnšo ,,zmago" ne posodi niti hranilnica, niti kak drug denarni zavod ne krajcarja več. Le par let še in pri sv. Krištofu bomu s svojimi kandidati. Žalostna osoda, ali, kakor kaže, neizogibljiva, ker je med uami zdravega jedra jako malo, tim več pa gujilobe. Mi se sicer haliamo, da smo „napredvalo-nal. stranka, in psujemo une s klerikalci, mračnjaki, narodnjaki in enakimi besedami. Toda, gospoda, vsak izmed nas naj se prime za uho in dobro strese. Ali smo res napredovalna stranka? Kdo napreduje, ter gre naprej? Tisti, čigar stranka se čedalje bolj množi, ali vedno kaj novega pokaže ali iznajde. Naša stranka pa se čedalje bolj krči, vsako leto je, število naših zvestih prijateljev manjši. Število naših nasprotnikov pa se vsako leto množi, iu to je napredek, zato nam pa tudi onijemljo čedalje več polja tako, da bomo slednjič morali v vodo poskakati, če si ne naredimo o pravem času še mostu kam drugam. Na to nam je misliti, kajti zgodovine tek zavoljo nas ne bo sc vstavil in na Slovenskem se je jela pečenka peči tudi za tiste, kterim smo mi od nekdaj že le ovseni kruh privoščili. To jc sicer dobro za vse druge, za večino dežele, a žalostno za nas, ker bomo morali po vsem tem kmalu pobrati svoja kopita in prenesti jih drugam, kjer nas še ne poznajo. Offcrska zbornica je sprejela finančne načrte ministerske, pa pri tej priliki ministrom drobila jako debele pod nos. Kaj še le bo, kadar pridejo na vrsto predlogi o novi pogodbi med Cislo in Translo 1 Tudi gosposka zbornica je omenjene načrte sprejela, pa obravnava je bila veliko mirnejša kakor v zbornici poslancev. Vnanje države. I&uslii list „Mosk. Vedomosti" piše: „Ilusija ne zahteva, da naj Turčija razoroži vojake, ampak zahteva le poroštvo za kristjane. Če Turčija to poroštvo prostovoljno da, zamore Rusija razpustiti svojo vojno. Za zdaj pa je zbrana ruska vojna edino poroštvo in upauje kristjanov turških." — Pri svetovni razstavi v FjJadelfiji so 23. t. m. udje ruskega odseka amerikanskemu poslancu na ruskem dvoru g. Rokerju na Čast napravili pojedino, pri kteri se je v napitnicah zlasti povdarjala prijateljska zveza med Rusijo in zaveznimi državami. „Več vzrokov je, rekel je Boker, ki goje to prijateljstvo. Enega pa narod ameri-kanski nikdar pozabil ne bode, namreč prijaznosti , ktero je Rusija severnim državam skazala o času vojske z južnimi deželami. Ko je tedaj neka država, ktere ime sem pozabil, hotela prelomiti blokado in je v ta namen pri Rusiji iskala pomoči, odgovorila je Rusija: „Ne'" In ko je ravno ta država pozneje Rusijo prosila, da naj ji tega vsaj ne brani, odgovorila je Rusija zopet: „Ne I" Taki dogodki se ne pozabijo in Rusija se sme vsigdar, če bi bilo treba tudi danes — zanašati na pomoč in podporo zaveznih držav." Turčija v podonavskih pokrajinah nabira 25.000 novih vojakov, kar priča, da se zahtevam vnanjih vlad noče mirno vdati. Tudi se vstanek v Bosni zopet širi in Bulgari znova prosijo vnanje vlade, da naj njihovo lepo deželo že skoraj rešijo trinoštva turškega. V Carigradu ni-d tem zboruje turška zbornica, toda ne javno, ker se vlada menda boji raz-draženosti ljudstva, ki o tej novi naredbi noče nič vedeti. Tudi poslanci se menda boje za svojo kožo iu so od vlade zahtevali poroštvo za svojo svoboščino. Razun tega se prijatelji Midhatovi čedalje bolj glasijo in so hoteli zarad njega vlado tudi v zbornici interpelirati. Vsled tega se je pregnanstvo preklicalo iu Midhatu dovolilo, da se sme vrniti v Carigrad, kjer ga bodo kmalo neki zopet imenovali za velikega vezirja. Zbornica sedaj sestavlja opravilni red. 27. t. m. so se poslanci razgovarjali tudi o adresi, s ktero hočejo odgovoriti na pre-stolni govor. Enoglasno v tej adresi izrekajo, da se ima vtikanje vnanjih vlad v notranje zadeve turške odločno zavrniti. 01 naroda srbskega pričakuje adresa, da bode za pridobljeni mir hvaležen , o Črnigori pa hočejo svoje nazore povedati pozneje. Črnogorci so s sosednimi Miriditi sklenili zvezo, po kteri se Miriditi zavežejo Črnogorcem 30.000 mož poslati na pomoč, če se vojska s Turkom zopet prične. \ Hiiniii je 22. t. m. po kratki bolezni umrl msgr. Nardi, ki je bil nedavno imenovan za tajnika pri kongregaciji školov. Sv. Oče so vsaki dan večkrat popraševali, kako se počuti in so zdravniku, ki jim je rekel, da še lahko ozdravi, odgovorili, da ga hočejo pri prvi priliki imenovati kardinala, če ga Bog pusti pri življenju Rojen je bil v Vazzoli v okraju trebiškem. Izvirni dopisi. I«? (Das Slavenversteck), ali Slovana skrivališče , to ti je lepa reč in kaj vredna za vodene žile in veternate vratilnike. Zakaj tudi nebi pogače vzel, če se ti ponuja, samo treba reči, da vstavo ljubiš, in še pečenko dobiš zraven! Komu bi se )>a tudi zameril, če ono skrivališče iščeš? ,.Kaj Slovan si ti ?" Te krohotaje vse vpraša, tudi če celi svet zna, da si v mladosti slovanski jezik blebetal, da te je slovanska mati rodila, slovanski oče odgojil, da si se mudil v zemlji slovanski. To vse še po mislih nekterih ljudi nima one potrebe, da bi moral tudi zato Slovan biti in ono prašanje je toraj opravičeno. Saj ti to tudi vsakoršnji zapisniki po katalogih in uradih, vojaških in nevojaških — učiteljskih — spri-čujejo, v kterih ti je dana lepa prilika, da se ti ni treba razglasiti za Slovana. Toraj skrij se in ne daj se vjeti. Veliko načinov je, da zauioreš skriti svoje slovansko pleme, a naj ti tudi jaz podam nekega, in to je končnica lastnih imen. Ako si tako nesrečen, da ti je končnica imena — ič — (oj groza!) ne bodi tako aboten, da bi se pisal z latinščino, in še manj, da bi rabil volove roge V po najnovejše iz-najdenih in iz poljščine povzetih slovanskih črk! To bi znalo pouzročiti jezo višega, malega ali večega. Prav lahko se skriješ. Piši mesto šmeutanega ,.ič" zadnje „schutz", pa je vse dobro, le poskusi! Druga je s končnico „ž", kojo ako jo pišeš ali spremeniš v ,,sch" je vsejedno, ker je korenika nemška ua vsta-vaško sprejeta ž, n. pr. dež==desch; tudi v srediui exclusiv „sch", „deschhalb', „deseh-wegen" (tirolsko) in nikakor: „dežwegen." To je gotovo nedolžen a jako koristen način prikupiti se neinškutarjem. Domače novice. V Ljubljani, 31. marca. (Razglas o prodaji semena sv ilnih Srvitev.) Družba kmetijska Kranjska si je iz državne podpore nekoliko zdravega semena rumenih svilnih črvičev iz Goriškega naročila in ga ravno zdaj dobila. Prodajati ga zamore zavoljo omenjene državne podpore veliko cenejši kakor je nakupna cena, in sicer 1 lot po 2 gl. 80 kr. — Učitelji pa, ki s spričalom krajnega šolskega sveta dokažejo , da podučujejo šolsko mladino v sviloreji, dobijo '/4 lota tega semena brezplačno. Kdor ga želi, naj se nemudoma za-nj oglasi v pisarnici kmetijske družbe, zadnji čas pa do 15. aprila tega leta. (Naš deželni zbor) se snide 5. aprila. Ker bode le 3 tedne zboroval, bode komaj rešil deželne račune in proračune. Liberalcem, ki bi deželne zbore najraje čisto zatrli, da bi tem laglje v državnem zboru gospodovali, je to jako po volji, in naš „turški list'1 se že veselja raduje, „da narodna večina ne bode imela časa za narodne skoke in politične sanjarije." Ob enem turški umazanec suiniči naše rodoljubje, češ, da se bolj oziramo proti Nevi in Tiberi, kakor pa proti Donavi, in da državo poznamo le tedaj, kadar potrebujemo podpore iz državne blagajnice. Če bi se dežele naše vredile po načelih, ktera je slovenski poslanec g- Herman, v državnem zboru zagovarjal, bi lahko shajale s svojimi dohodki in jim ne bi bilo treba pri državni blagajnici pomoči iskati. Če pa država vse vire sebi odpira in vse dohodke v svoje blagajnice spravlja, potem pač deželam ne skazuje nobene dobrote, če jim iz svojih blagajnic daje, kar jim za po- ravnavo deželnih stroškov primanjkuje, ampak ona spolnuje le svojo dolžnost in bi prezirala lastno korist, če bi pustila dežele poginiti. Kar pa zadeva očitanje, da se oziramo proti Tiberi in Nevi, dogodki zadnjih desetletij pričajo, da bi bila Avstrija veliko srečnejša in močnejša, če bi se bila manj proti S p r e v i ozirala, pa bolj proti Nevi in T i b e r i. (Društva sv. Vincenca) je prestvitli cesar iz lastne blagajnice daroval 200 gld. (Splošni katoliški shod) na Dunaju, ki bi se bil ;imel obhajati od 16. do 19. aprilai je prestavljen. Ker bodo namreč precej po veliki noči zborovali deželni zbori in bi bilo vsled tega nekterim izvrstnim in veljavnim katoličanom nemogoče vdeležiti se zborovanja, so sklenili, da se bode katoliški shod obhaja! od 30. apriia do 3. maja t. i. (Odbor družbe kmetijske) je vpričo deželnega glavarja viteza dr. Kalteneggerja in pa zastopnika deželne vlade pl. Eladunga preteklo nedeljo imel sejo, v kteri so se obravnavale mnoge zadeve o državnih podporah, ki jih še za letošnje leto hoče si. ministerstvo nakloniti družbi kmetijski. V podporo tukajšnje učilnice za podko-vanje konj dovolilo se jc 500 gld.. 100 do 200 gld. pa se bode razun tega še odločilo za knjige in inventar omenjenega zavoda. Za predavanja o kmetijstvu po razuih krajih Kranjske odločilo se je 400 do GOO gld. Tudi se bode odbor obrnil do deželnega šolskega sveta, da poizve, kteri učitelji bi bili sposobni podučevati v kmetijstvu, ter bode v ta namen od ministerstva skušal dobiti 200 gld. „Tagblatt" se ne more zdržati, da bi v poročilu o tem shodu narodnjakom ne dal zaušnice, ter v svoji znani strasti pristavlja: „Če bi se le ta državna podpora ne izročila narodno-klerikal-nim rokam?!" Tako budalosto zamore pisati le kak pritepence, ki ne ve, kdo da ima za povzdigo kmetijstva na Kranjskem največe zasluge. No, izročite to podporo vredništvu „Tagblatta", potem bode gotovo kmetijstvu najbolje poma-gano — kali? (O mestnih volitvah Še nekaj.) Izid volitve v I. razredu kaže, da smo mi pridobili letos v tem razredu 3 glasove, a nemčurji jih nekaj zgubili. Da bi zmagali mi že letos, tega se sami nismo nadjali; do zmage nam bo treba še nekoliko let, da smrt iu druge reči pobero zarujavele starokopitneže, ki še zdaj mislijo, da je zlati zavratni robec največa oblast in se tresejo pred njim. Pa tudi mi moramo se te reči resneje lotiti že med letom. Imamo namreč v Ljubljani ljudi, ki se štejejo k naši stranki, zahajajo v čitalnico, a volit no gredo za nobeno ceno, ali če gredo volijo neničurje. Drugi zopet so, ki večidel ali celo od Slovencev dobivajo svoj kruh in imajo zaslužek pri njih, ki bi komaj slan krop si prislužili od samih nomčurjev, pa vendar vselej z nemčurji vlečejo pri volitvah. Taki možje zaslužijo, da bi jih očitno imenovali, da bi tudi mi z njimi ravnali, kakor oni z nami delajo. Pritoževati bi se vsled tega nikakor ne mogli. (Poseben vlak) z jako znižano vožnino se danes ob 1. uri popoludne odpelje na Dunaj, eden pa jutri ob 8. uri v Lesce, od koder se ob ;,/.,7 zvečer zopet odpelje nazaj v Ljubljano. Glasbena Matica) ima svoj občni zbor 4. aprila zvečer ob G. uri v čitalnični dvorani, i'o zborovanji je glasbena zabava v čitalnični restavraciji. (Slovensko gledišče.) Velikonočni podcljek ■ bodo predstavljali znano dobro čarovno burko ,Zapravljivecu ua korist marljivega komika gosp. Kaj zelja. Igra in benificijant zaslužita do vrba polno hišo. (F Srbijo) je — tako je g. pl. Radics v starih listinah našel — leta 1717. koj, ko so Srbi Beligvad zopet v posest vzeli, vsak dan mnogo rodovin iz Krasa, Pivke in Vipave skozi Ljubljano potovalo tje in se ondi naselilo (um sich daselbst hiiuslih niederzulassen.) To je interesantna notica, ki kaže, da so Slovenci v starodavnih časih v veliko oži dotiki bili Srbi kot danes. „Nov." (Dr. llazlag) se je deželnemu poslanstvu odpovedal. Če bi bil g. doktor to storil takrat ko so mu volilci njegovi poslali nezaupnico, čislali bi ga bili kot moža, ker je pa to storil sedaj, ko se ima čez nekaj dni pričeti zadnja sesija, pokazal je, da je — Razlag. Razne reči. — Spremembe v lavantinski škofiji. Č. g. Jožef Turin, vikar mestue fare v v Celju je umrl 24. t. m. v Graški bolnišnici za duhovnike v 36 letu svoje starosti. Č. g. Frančišk Fohn, župnik v Rušah, je prejel dovoljenje, stopiti v stalni pokoj. Razpisana je fara š. Iiopert nad Laškim do 1. maja, iu fara M. D. v Rušah do 5. maja. — Izbira novih vojakov se bo na Štajarskem vršila po I. rekrutirinskem komi-sijonu: 3. i. in 5. aprila v SI. Gradcu; 7. aprila v Šoštanju; 9. 10. aprila v Mozirju; 12. aprila na Vranskem; 14. IG. 17. 18. 19. 20. aprila v Celju; 23. 24. 25. aprila v Brežicah; 27. 28. aprila v Kozjem; 30. aprila in 1. maja v Rogatcu; 3. 4. maja v Šmarji; 7. 8. 9. maja v Konjicah; 11. 12. maja v SI. Bistrici; — po II. komisijonu: G. aprila za mesto Maribor; 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. aprila za mariborski in št. lenartski okraj; 16. 17. 18. 19.-20. 21. aprila v Ptuju; 23. 24. aprila v Ormužu; 26. 27. 28. aprila v Ljutomeru; 30. aprila in 1. maja v Radgoni; 3. 4. 5. maja v Cmureku; 7. 8. 9. 11. 12. maja v Lipnici in 14. 15. maja v Vildonu. Na vrsto pridejo rojeni 1. 1857, 185G in 1855. — Oplotniške tolovaje so vjeli. Fr. Koprivnika iz Slivnice so prijeli v R,atab, to lovajkinjo 191etno Julijano Pahole pa v Mariboru v „Badhausu", njenega brata Janeza pa še lovijo. „Gosp." — Novomeška poddružnica k m e tijska je določila 4. dan meseca aprila za zborovanje svojih udov, in je svojim obravna-vam postavila sledeči program: 1, Začetni go vor g. predsednika; 2. napredek v poljedelstvu, njegova važnost in vrednost in pa kaj je naloga kmetijskih družeb o tej zadevi; govori predsednika namestnik g. Anton Ogulin; — 3. o praktični izpeljavi kmetijskih razstav na Dolenjskem, govori tudi predsednika namestnik; — 4. o potrebi vpeljave priseženih mešetarjev pri prodaji kmetijskih pridelkov, govori gosp. baron Wampolt-Urastadski; — 5. o glivah kot vzrokih rastlinskih bolezin, govori podružnice, tajnik g. prof. Drganc; — 6. o novem Burgo-vem plugu in kako dela, poroča gosp. Jakob Mohora; -- 7. o gnoju in njegovih obstojnih delih, poroča grajščinski opravnik gosp. Riick; — 8. obravnava še kakih drugih predlogov, ki jih družbeniki že pred začetkom zborovanja predsedniku naznanijo. — Ker ste 3. in 4. točka posebno važni, je želeti obilnega udcle-štva pri tem zboru, ki bode ob 2. uri popoldne 4. aprila v risarski dvorani c. k. više realne gimnazije. — „Deutscher Ilausschatz", katoliškega zabavnika, prišel je nedavno na svitlo 9 snopič, ki obsega zopet mnogo prav zanimivega in podučnega berila. Zlasti mikaven je v 5. snopiču pričeti spis o začetku kristjanske umetnosti, v kterem se nam v krasnih podobah s primernim pojasnilom pred oči postavljajo prvi spominjki umetnosti krščanske, ki se nahajajo po katakombah ali se hranijo v muzejih rimskih. Ti spominjki so žive priče za marsiktero versko resnico, ktero so prvi kristjani verovali ravno tako, kakor jo verujemo mi. Razun nadaljevanja zgodovinske povesti „Georg der Kaufgeselle von Thorn" se v tem snopiču nahajajo tudi še zdravstveni in priro-doslovni spisi, životopisne črtice slavnega profesorja in cerkvenega zgodovinarja dr. Alzoga in popis samostana sv. Otilije. Tudi razne drobtinice so splošno jako zanimive. Izmed večjih podob ste jako mični podoba bavarskih kmetov, ki s prsti svojimi kljuko vlečejo, in Anglež, ki kupuje rezljane podobice. Kdor le more, naj si naroči ta izvrstni zabavnik, ki se zamore v vsakem oziru meriti z vsako enako knjigo. Naročnino, ki znaša 24 kr. za snopič, kterih na leto izide 18, prejema g. Otokar Klerr, knjigotržec na Starem trgu v Ljubljani. — Glavni zastopnik peštanskega zavarovalnega društva, gosp. Franjo Drenik, nas prosi naznaniti, da je zdaj raztegnil svoje delovanje tudi na spodnje Štajarsko. Eksekutivr;' dražbe. 3. marca. Jos. Božič iz Poreče (330 gld.) 3. Andr. Premrli iz gornjega I'olja (1585 gld.) oba v Vipavi. 3. Matija Vidmar iz Jurke vasi (712 gld.) v Rudolfovem. 4. marca. 3. Mart. Štefanič iz Slamne vasi (2950 gld.) v Metliki. 3. Jak. Novak iz gor. Vre-ma (882 gld.) v Senožečah. 5. Jos. • Erker iz Prež (700 gld.) 3. Peter Šerccr iz Sugerja (989 gld.) oba v Kočevji. 3. Blaž Strupi iz Rupe (2990 gld.) v Kranji. 3. Jan. Obajdin. zapuščina iz gor. Besnicc (200 gld.) v Kranji. 3. Simončič iz Dobrave (1120 gld.) v Mokronogu. 3. Anton Kastelie z Višnje gore (1430 gld.) v Zatičini. 0. marca. 3. Jan. Keržič iz Pudoba (3515 gld.) v Ložu. 3. Andr. Mislej iz vel. Polja (624 gld.) v Vipavi. 3. Jož. Pire iz starega Terga (360 gld.) 3. Jan. Martinčič. Jezova (1130 gld.) oba v Ložu. Jan. Meršnik iz Smcrja (2150 gld.) 2. Boštjan Nemec iz Bitinj oba v Bistrici. 7. marca. 3. Jurij Tavčar iz Selec (1045 gld.) v Loki. 3. Luka Turšič iz Vinice (150 gld.) v Ribnici. 3. Stef. Baje iz Podkraja (470 gld.) 3. Mart. Jež iz Podbrega (045 gld.) oba v Vipavi. 3. Občini Pamlje pripadajoče (3250 gld.) 3. Ob- čini Gaberčam pripadajoče (5800 gld.) 2. Občini Šent. Mihela pripadajoče (24.000 gld.) vsi v Senožečah. Šta jerske: 3. aprila Juri Vrtovšek v Blat nem 1715 gld. 4. aprila Maria Kleinschuster v Mariboru 5411 gld. Anton čuS v Bratislavcih 300 gld. Franc Bezjak v črmli 200 gld. G. aprila Jakob Cerič v Digošah 200 gld. Janez Levak v Pohanci 4798 gld. Uuirli so Od 25. do 28. Štefan Benedičič del.. 25. 1., za vodenico. Marija Šibernik, beraška, 44 I., za pljučnico. Marija Goropečnik, gostinja, 72 1., za jetiko Marija Zaletel, gost. hči, 31., za vodenico. Alojzij Klcbel, kroj. o., za vnetjem možganov. Jera Stepan, hiš. pos., 06 1., za vodenico. Dr. Tancer, učitelj zobnega zdravilstva in praktični zdravnik za zobe v Gradcu, biva sedaj v Ljubljani pri ,,Slonu" (Hotel Elefant) ter vsaki dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer ozdravlja bolne in izdeluje umetne zobe. Ker se bo le 14 lllli Illkllj lllUtlil, naj se zarad potrebnih predpriprav in pozvedovanja vsi p. i. bolniki, ki žele pri njem pomoči iskati, zgodaj oglasijo. (2) Njegovi c. kr. privilegirani pripravki za zobe, namreč: Antiseptikon — zdravilna voda za usta, prah in pasta za zobe, dobivajo se pri njem samem, kakor tudi pri gg. Birschitzu, Mahru, Krisperju in Businaru v Ljubljani, pri g. Marinšku v Loki in v lekarnah v Kranji in Kamniku. V .1. Ljubljani i^iiikovi ravnokar (iuksuriii v Kuharske bukve v tretjem natisu na svitlo prišle. — Pri- w f* djana je stari meri in vagi povsod tudi ■k nova, kar bo gotovo vsim gospodinjam in >* « kuharicam prav po volji. (4) hi M ^^^ HI jj jj^" Cena mehko vezanim je (Ul kr. J* M M Telrtcniliene denarne cene 29. marca. Papirna renta 63.75 — Srolirna renta 68.— — Zlatu renta 77.80. — lS«Oletno državno posojilo 109 50 Bank in a akcij« 822— Kreditne akcile 150.80 — London 123.90— Sr«.|,ro 109 70.— Ces. kr cekini 5-74 —20-frankov 9 83. Žitne cene preteklega tedna. (Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 34