St S3. V Gorici, cM 16. avgusta 189$, TeSaj xxv. „So6a<' izhaja vsak pelek o poldne in veljA, s prilogo „Clipiiarili Lilt' irred po poSti prejamana alt v Gorici na dom posiljana: vse lelo.....f4d. 4-W, pol leta ..... , 220, detrt leta .... . 1-10. Za luje dezele tolifco vec veeja poStnina. Delavceiu in drugftn niaiij premoznim novim narofnikom nsroiti'mo znizamo, ako se oglase pri upravniSlvu. ..frliirtt" izhaja vsakih 14 dnij- vsak drugi torek hi velja za celo leto 80 kr. 1 „0*spai«rshl List" izhaja in se prilaga vsak mesec v ob-setru H> stranij. Kadar jev pelek praznik, izidela lisla ze v cetrtek. S0 C A (Iztiaja za dezelo) in »P0St: ^¦'plaiujeio soza petstopno pet'd-vrsto: 9 kr., Je se tiskajo 1 kral, 7 . , . S . Vockrat - po pogodhi. — Za veiije crko po prosloru. Posamicue Slevilke dobivajo se v lobakarnah v Nuttski ulici in v Solski ulici, v TrsLu pri Lavrencieu nasproli velike vojaSnice iu pri Pip an u v ulici Ponle dclla Fabra po ft kr. Dopisi poJiljajo naj se uredniSlvu, naroenina in reklnniacije pa upravniSlvu ..Soce". — Neplaeanih pisem urednislvo no sprejoma. — Rokopisi se ne vraeajo. UredniSlvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9. IzdaJatalJ in odgovorni uradaik Andre} Sabrscak. — „ Bog in narod I« Tiska „Gcriika Tiskarna A. Gabridak" (odgovoren Josip Krmpotify Bezeloi zbor yeriSki. Nurodna idrja italijanska zavedla jeza-. stopnike goriskega mosta ter kupoijsko in t,!,! Itjijske zbornice, da zancmurjajo lit ovirajo jsori-ti grofije gorftke in da naklanjajo grotiji /radiMti. oziroma maloiiiu okraju v glavarslvn /ladiskem, velikaiiske podporo. Kmalu bo ilt-sr-t let, odkar so dovolili, za^namakanje ti/j^kc ravani volikansko vsoto '.IrtiMto' gld. His, da ta donarse jcdalpod imcuom „po-Mijila": ali kdo more z.tgotoviti, da bo vidola .lezela lc j c d e ti k r a j o a r od vsoga loga /iicska? S torn lit* so zadovoljni, zahlovajo notili U-HMA) gld., lodaj skupa; 705.0(H) gld. v i.i iianu'ti. Odkar so dubili pi'vi vvliki /.««•-yk. postal! so predrzni, in odkar jim slu-v.'ii~ki poslanci ritn'i'jo dovoliti So dru/.ega /ni'-ka, postali so ii"/.uosni, Groliji goriski odrckiijo vsak krajc.tr podporo, kcr njeiii za-^opniki no morejo darovali Fnrlaniji naon- I kr.it 322.01)1) {rid. Dozolni ndbor aoriski ni varoval v tem "liifaju dezi'ltiih koristij, kakor l>i jib moral laiwali. Dasi je vt'dcl in \v, da s prvotnim /.ii, d.i slo-\<>iiski oilbomiki se niso za to nikol.; niO nrina'i, kakor da jib f islo uii- no zadova, kor niso imi'li dotiiMnv'" pnrofila. Visuki di'?i'ini odbor pokoriiomii dezHiiomn zborn navadno niC tie porot-a, ali povsuin iiopopolno, kako da jo s (it zadovo. Dovolj, da v«'« to poroCo-vafi'C, ki je ol> (-tifiii pruvni zastopnik do-tifiif zadniK*' ali konsorcija, in poslaiiw, ki je osobrio pri/.adct, pa miriia Hosna. *) .S loin no So zadovoljni, hooojo zas-topniki ^oriSkoj'.; jin-sta ill kiipcij«kc zboniico pod slavniin vodstvom pori^kih ilnlijanskili od-volnikov in privrzonci'v, naj dovoli dozolni zlior za fnrlanski tramvaj na par, ki bi voza! liorioo z drzavno mojo, S7."».(XH) pM. za brv f-oz Vi-pavo pod UradiiCom, r>(X) (till, za corkev v l'!i.-kovici, 1<).nili za-lopti'kov so ostali poslanci grotijo goriskc, katoro ime-nujcino tndi slovenske, ker zastopajo izkljuCno slovensko volilce, v nianjsini za en glas, oziroma v enakem Mevilti, kor iz omenjouo ko-alicije so navaduo jomljttjJc^elni gluvar. Tem poslatirom grolijo. gorifike jo bila od nokdaj naloga, katcro so si saini stavili, varovati prijaznu odnoftajo s fiirlansko-goriftko koalioijo. Iz toga namona so jiii pogoltnili, kolikor so jim jih je roklo, in so dovolili, kolikor so jo zuhlevalo, izvzoin^> drngo nn-klado za Ir/.iSko ravan in drugo zahtovo za fnrlanski tramvaj, za katori so prvift dovolili r»0.(KH) gld., ko so jo ob onom dovol'la pod-pora za vipavsko zolozniro. Tako zvano ,posojilo" lr?.iski ravniii v znoskn :!S^.t(H) gld, dovolili so tndi slovonski poslaiioi. In ta jo po iia-om innonjn sklop, za katori bi poslanci najl.rzo no glaso\ali v dm go. ZavoiUa jih jo, kakor rofono, zolja, da bi ostali v dobrili odnosajih s koalioijo, in kor so jo podpora zablovala pod imonom ,posojila", ki ima prodnost prod drngimi dolgovi. Ali na inionii ni nic lozoi^o, ako so donar no more dubili na/aj; in ita-lijanska prijaznosl za tako cono jo vondar prodrag.i. Ta prijaznosl jo pa lo t-iko dolgo Irpola, da so donar dobili. Ko so lmtoli imoli koaliranci lo Ao donara in niso niogli SlovoiU'i vi'O dati, todaj so hvalozni Fnrlani zanikaii jiodporo oosti v TronL, oosti ob Kofi tor splob cost a 11) in drngim napravam v groliji goriski. Tako hvaloznost so si pridobili Slo-vonoi za :is^,4()i) gld., kidoro so dovolili Kur-lanom, in opomniti jo troba, da vslod to podporo ml hlrani ilo/,olo so dobili Fmiani od vlado in povi'utiio podporo v onakom zno> sku IWJ.ItK) gld., loroj sknpaj, in sioor po Hodolovanjii Slovonoov, /(iV.sdo gld, V za-hvalo za to odbili so Fnrlani in gori^ki poslanci, njiJi kofiliranoi, o.U^O gld. za coslo v Trouto, za katoro jo obof-ala vladu 15.(10!) gld., ako da dozola r»WM» ^ld. I.opsoga izgloda iskroiio hvaloznosli ni dobili tako labko. I'ohlcviiosl in miroljtibnosl slovonskih poslanoov bila jo loroj v giiioliiom nzirii po-placana s erno nohvaloznosljo in so ni olmosla. Knako so jo godilo v narndnoni ozirn. Tu pa niti niso imoli poslanci zadnjih dob sicnosti, da bi bill kaj zalitovali. Kar so bili njih prodniki pridobili, so doloma varovali, doloma pa colo jiopustili. Do zadnjoga zaso-danja si niso niti npali zabtovati, da bi bili v odsckib glodo na stovilo s Fnrlani ravno* pravni. (in so zdaj so je zdelo lo nokaloriin tijpolrobno). Kako so jo godilo v jezikovnoai ozirn, opisovali smo v .JSoci* vockrat ; zato naj h-kaj lo un kratkom lo oinonimo. Le poglojmo v naso dozolno hiSo ! Slo-voio'o so fnli tukaj pojiolnoga lujca. \"kaj glavnih napisov jo prirojonih tako, da jo odlocono slovenscini podiojoim drugo moslo, drngaio jo pa vsa notranja nprava in nrodba laka, da bi dolala vso o'.iht kaki'imi podob-•ii'iim samonpravnomti zaslopu doli kjo v To-skani. Slovonscina so tukaj slraliovilo prozira in In nalogujojo naso lopo slovoiisko zom-Ijico na lj*ko kopito. Vso jo lo. I.isko: vsi zapisuiki, vso knjig»-, vso — v.so jc lasko! Na^o obcino iinajo hi posobno prodalo za to in ono, a po lasko so prikrojoni naslovi. Ali kaj homo popisovali: vso jo laSko, kajti ia-M-ina so Sinatra kot notranji jezik. — I'radniki so le slabo voSCi slovciiskcmu jo- P o d 1 I s t e k. Po! za smeh, pol za res. (Prireriil I. B.) 1. (>- Ivan »"» kmetje. 0. Ivan od Wm Kpi2il ;e hiI naro(lni pn). poveduik ah pndigar.-) Cotovo ie loroj, da je pogo>to poluval po hloveuhkih dczelah. In kor jo tiult prei/vrsluo poznal mislicnie, na- vado m razvade nas,ga ljv,d.,lva, j„ ob onom •rotovo, da so jo p«aovarjal s kmi-ti, kjerkoli js!i je srefcu, tor nabnko opazoval vse njih dojanje in nehanje. Enkrv.l jo korakal ravno proti velifci vasi. Bib jo v nedeijo zjulro. Vse polno kiiiptov jo bilo prod hiiami. ki se nokaleri slojo drngi sodo zivo pogovarjajo o s>vojih revah in nadlogali. O. lvana ze od dalec uglodav>i in spoznavSi ga, se prisrtno raz-veself ter prisedsega spodohno in glasno pwdravijo. rekoe: .Hvaljen bodi Jozus Krishi^ I- .. *Na voke, amen!*, odgovori kapucin, Pnjazno so oziraje po kmotih. ki ga po stari s,,fe'i taktij obsujejo. :„ , \P' »van 'Hl sv- Kriia, iz ro in kanucinov, se ;'; 'orodtl v I. poioviei 17. sl.delja v CrnLh. Bil jK • piwiwmlc rnJovine Leondlijev. Izdal je pet del.e-. .V. *, v s,,n'- propovedi. v kalerili je wpleleiiih i lezatevilno pnpnvestlj, basnij. nnekdot. smaJnic i. t. ¦ • iz tell knjifr smo — ne brei tciave -- predelali io, k.ir tukaj pod itorenjim na.dovom priobi'iijemo. Pis. ziku; vsak Slovenec ftnli, kako so mu ti Ijiuljo — luji. Dozolni odbor smatra In lascino za svoj jozik; slovonscina ima tamkaj zolo podre* jeno moslo, kakor lopa paslorka v hisi oSabno maceho. 'lolo pred dozolni ybor prilmja skoro izkljticno lc 7. laskimi porocili, kalorim lo proillogo povo tndi slovonski, Dosli mu je, da povo, kaj znhlova, a no ludi ™ zakaj; toga JSIovenoom ni lio!)u vodoti, oni naj privolo VKomii in moliT, Popolnoma po rocoptu : puga SCavo o laci I V dozcliicm zboru jc na obeli stranch po eiiukn ftlovilo poslancov; vendar se tu vse vrSi skoro tako, kakor da bi Slovenccv niti no bilo. J'oslovni jozik prodsodsU'a jo izkljufno laski; le pri otvorjoiiju in zukljueonju nplol.a dozolni glavar po par slovonskih stavkov, a na kako intorpolacijo, ki setice njoga, odgo-vaija slovonski. Da, niti toga ne dola, da bi povabljal, naj poslanci zaklicojo prosv. «:«-sarin nzivio!" ~ marvot odino lo Bovviva". Dozolni odborniki ptirocajo vso lo la.ski, indi slovonska dva: nasi poslanci prooilajo vse proillogo tndi ilalijamiki, docim so laski poslanci so niso ^onosiiazili* s slovoiisko be-sodo, kajti moslo njih mora zapisniknr (dozolni tiradnik) prooitati slovoiisko bosodilo predloga. Vso vaznojso odsoko iiiiajoLahi popolnoma v svojih rokah; dosloj go imoli Slovonci vocino le v jodnoin odsoku, kar jo niiravnost nonmljivo, nodopuslljivol •— Pravi alciilat na nuso iiarodnnst jo zborniiMii za* pisnik, katori nam prilmja vsako lolo tiskan v roko. Na Ivninjskoin jo lo posoioa Nomcov, a la zapisnik imii zinmj in znolraj popolnoma dvojozi^iio lice; pri nas pa jo zapisnik cisto italijanskoga lira od znnaj, zuotraj jo pa lo ono slovonski, kar jo kilo iznslil v loin jo-zikn, vsa osiala razrodba jo pa oistn ilali-janska. ~-> <'!o lo ui kricoAo zaljonjo, da, zasramovanje slovensko d voire tj ins ko vo cine v dozoli, onda res no vomo, ob i-i-ui naj bi m« !3K)\i.iiii sploh mogli ciitili zaljone v inijglobokojso globocino svojih sre! Ta zapisnik prihaja v roko uaj-raziiOiiojsim ciiiiloljom v drzavi in jim uriva tiapaciio misol, da jo na&i dozoia ilalijauska z lioznatno slovensko nianjsino, ki sicer smo govorUi slovonski, ker so ji usta no mo-rojo masiti, ali jo povsom brozpravna, Iiodi dosli! Tako ne smo bili dalje. Poblevnosl in zatajovanje sebe nam ni nie pomagalo. Zato naj napnejo nasi bodoCi poslanci druge slrune. V s o, kar nam gre, naj zahlovajo o d I o ft n o in vztrajno; ce tuiii bo tozko dolo, ali ugodon uspoh no more izostati. Dr. MakMc.*) Od tiehnl (Izv. dop) Prisiljcni smo zopol oglasiti so proli .IV, I..' V st. ii:i, piso povodom odpovoili dr. Mahnic-a, bivsoga vodjo mulogu somoni^Oa sli'doCo: ,Tozili so ga ludi pri c. kr. vladi (j»ri naiiioslui$l.vii in pri ministorstvu), a zaslonj, kor hi; provzvi^oui nadskof ni dal progovonli, naj dr. M. odslavi. So lo pninoe •) Mi m> n.i.\
  • iiiii ne b:iviino v.-f s lem t?..sp.»-doin. s k;tli-iiiii j.- nrplodii.1 vsnka pnlemikii. Ta dupis (-inn p-.ojfli iz duliovs-kili krottov z izremii prubiijn. naj \!H piiidii'iinu liopreim-iijontva. *lVj it'lji s-ino us'io^li. Ur. wNo, kako je kaj, kako jc; kaj, sosedj1 ', nagovarj.i o. Ivan, video, da so kmotje danes nekuko pobiti in klavorm. Ti pa mu zacuo kar vprek to^.iti in jovdati, rekoC: ,Oh pater, slaba letina nas caka. V spomladi jo slana vso osmodiia, kar jo kesnej vzraslo, jo po-bila toca ali pa je btirja polomila, zdaj pa unicuje *e liuda rosa, kar jo se grozdja iu sadja oslalo". »To je pc.;jra za grebe", odgovarja kapucin. ,Res jo tako pater'1, nadaljiijtjo kmetje, .gresniki smo, to je istina; veadar — nikar nam ne zatnerile — zdi se nam, da so temu veliko krivi ludi nasi dubovniki, ki vse pro-malo skropijo na3a polja z blagoslovljeno vodo ter se veekrat celo branijo carovnice edganjati iz zraka". Tako se prav zaupljivo potozijo kmetje o. Ivanu. Kapucinec jih na to smejo povpraSa: .Povcjte mi vendar, koliko duhovnikov pa imale v vasi fari?- „,Tri,samo tri, paler!*", zacuje se jednoglasni odgovor. „ Koliko ljudij pa steje fara?*, pobara nadalje o. Ivan. Kmelje reko: ,Dva do tri tisoc". »»No, kaj pa delajo vsi ti Ijudje ves bozji dan?"", povzame zopet o. Ivan. ,0h paler* — od-vraeajo kmetje •-- ,veci del kolnojo, krogajo se in izdajajo, klicoci h pekla vse hndiee. Kdeu pravi: tresk to ubi! Drugi vpije: hudic le vzemi! Tretji prosi: da bi le vsi zlodji nesli! (lotrli. se zadira : liodi z yragoni! Tako samim sebi in drugim neprenehoma le slabo zelimo in privoScimo1-'. Na to njih besedc jih o. Ivan ostro I poglcda ter rofie s povzdignenim glasom: ,Te so loroj vase vsakdanje molilvo in prosnjo, to lope litanijo prepovale dan za doom in (a a b c utile svoje otroke: kako tedaj hoeele, da sami trijo masniki prezeno toliko trdovratnih hudicev!? Naj le vaSi du-hovni blagoslavljajo zcmljo, kolikor hoeojo, naj lo kri?.ajo zrak ce troba noft in dan, \ase vasi toe'e in slaue vondar ne obvarjojo in hudicev iz zraka ne prepodo, kajti svola corkev molt in prosi v itne.iu krscenikov: Tako nas o b i § C i ali p o 1 j u b i o B o g, kakor To c a s t i m o. Ker tedaj dan za dncvom druzoga ne delate, nogo preklelslva prosite, zato so ludi vasa polja res prekleta". Kakor slrela z jasnega neba so dole-tele lo slovcsnc liesede narodnega pridigarja uboge kmote. Kar poparjeni so bili kakor njih njivo po slani, toCi in hudi rosi. Glasno priznavajoci svojo krivdo so upili za odhaja-joCim o. Ivanom: nBog se nas ustnili! Paler, niolite za ras!" 0. Ivanu se je polomu oinehcalo sree in debele solze so mu obrosile ogoreli lici, kajti kljub tnnqgim napakam je vendar go-rece ljubil svoj narod, kojemu v blagor je bil navduSeno posvelil vso svoje izredne silo. Zatoraj kliecmo i rai: » Pater, niolite v nobesih za casni in diiSni blagor Sloven-cev, katero ste — kakor v neki pridigi sam izjavljate — prisreno ljubil, Vam vso veru-jemo, ker niste bil hinavec, marivee ste v dejanji kazal, ka? ste v srei Cutil, zato se klanjamo vaSemu uzomemu rodoljubju". Vi-vat sequens! slovonskih duhovnikov sobratov jo znanim politikarjem omogocila, da so slovoiisko mla-diuo propricali, da dr. M. je „n o roc", Bfa-n a I i k", „t e p e c* „obsojen od skolov", ,/nvrzcn od duhovnikov".... Podrobnoslij onih tozba in v kolikor je bil dr. M. ros lozen od rojakov, nam niBO znano. Vcndur to tozbe bi bilo z ozirouv nu proteklo goriske razmoro naravne in razuni-Ijivo. Nismo so pozabili, kako so I. 1889. in IK'.IO. prav dobro znaiie osebe tozarilo slovoiisko „rojake- — pri minislorstyu, gla-varstvti iu nainostnistvu. Ali ni (':, rokol I, 1 HS'.K, da v kratkom ho bodo morali slo» vouskii .rojaki" spravili i/, Gorice, kor so bili proli T. ? Ali so ni vso storilo, da bi slovonski profosorji morali zapusliti Gorico, na cijih mosto bi potent prisli t'ramasonski Prus-jakiy Ali ni okolioa „IY, L." ovajala slov. prol'osorje pri minislorslvu, ce5, da so „pan-slavisli", zato kor so sliicujno simpalizovali bolj /. dr. (Jr. .ego li z dr. T.i* Navdiho-valolji in skrivni iiiul/.orniki »Pr. I*.* ho hoc iu dan luhlali, kako hi miicili slov. ,rojnko", Hosnic.i v cast moramo povodali, da dr. M. s pocctka ui bil pri torn poslu, kor ga no smatramo loli hudohnoga, da bi on koga pripravil v nosroco in ob kruh. Ob casu, ko slo dvo zitani osobi umovalo uninovulno stroje slov. ,rojakov", ni bilo so dr. Malmica zraven. Itos jo, da so bili znani zivlji v tisloin Push coin nnsprnluiki dp, M. in ft«v. „H. K.* zabavljali*). Ko so jo zdolo polrobno skriv-noinu voditoljn pii ,1V. I.." pokliculi ogenj iu h'oplo ?. noba coz dr. (Jr., kor la ni hotel pripnrncili ga kot kundidala v doz. zbor, kor jo cutil, da prebiva v stokloni hisi in bi ulog-nilo kanioiijo nanj t'rloli, lodaj jo oslopil tlr. M., d.i jo provzol iirodnislvo „slaro ,Soco", maloro sodanjoga »Pr. Ii.», fioS, dr. M. ima vclik npliv, jo broz mado>.a ild.. lohko bo molati kaiucujo in skrili roko. In zdaj vi-diino dr. M. v sluzbi onih oseb, ki so tozarilo slov. „rojake" v Gorici pri minislorslvu, da h; bili proslavljoni kam v Iiukovino. Pod pokroviloljslvom dr. M. in za njo-govim hrbtom so se kovali nacrti, kako vni-cili dr. Gi\, „Sof.o", slov. »rojake", profesorjo v Gorici. Tt slov. ,rojaki* so dobro vedeli, da dr. M. je le orodje, toda, kor je on bil voditolj stranke, naravno jc, da so po vo-ditelju ndriliali lor skusali pri posvetnih oblastuijah omajali npliv in veljavo dr. Mah-nicovo, da bi oni bili bolj varni pred pre-ganjanjem. Moramo opomniti, da je bil dr. M. (oziroma za njegoviin hrbtom skrili Zivlji) prvi, ki je slov. „rojakeM zacel preganjatt, a zadnji so se le branili. Odbijali so pa na-pade s loin, da so zalezovali dr. Mahniceve bosede in spise. Znano je pa, da v boju si vsak po-niaga, kakor vo in zna. Vsaka bosedioa, vsako maliakoslno dojanje so porabi v boju proli svojomu uas])roluiku. To jo bilo in bodo doklor bo svol slal. Toroj slov. ro-j a k i ako so r os ».o z i 1 i, — niso I o z i I i d r. M. kot ta k ega, ncgoto-zili so ga zato, kor se jc pus til zlorabili od onih osob, ki so njih I o z i 1 i pri m i n i s t e r s t v ji. Ze zdrava pamot povo, da silu se s silo odbiva. Dr. ¦) (:. ju rokcl v (Slaliiifi v prifo veije^ druzbo nasoinu ut-idniku, d:i bi trcbnlo zalreli ,H. K.», kajli dr. .M. jc - norcc. Ur. MahniC oziroma njegovi navdlhovatelji, so izumili oro?,je dtnuncijncijo, in toga orozju so se morali posluzlli tudi slov, »rojakiw, kor drugaCo bl bilo po njih*), Co jo bilo toroj dovoljono dr. M, (oziroma onim, ki so so za njogovim hrbtom ukrili) tozili pri mini-¦sterstvu slov. »rojoko-, tint Jioljo jo moralo biti dovoljono tim. „rojakom», toziti dr. M. kol ocitnega voditolja strunko pri istom ml-niaterstvu. MahniCeva stmnko naj lozi, uni-, da je prost in neodvisen; ve, da vsega ni mogel zmagati, zato se je moral umakniti, in vendnr pise, CeS, .duhovni sobrati", .slovenski nasprotniki" so mu .srecno spod-kopall stalisfie v malem >• meniSCu". To pa dela zato, da hi tint inglje udrihal po Gre-gorciCevih prijateljih in hujskal proti .SoCi" Od .katoliskega"' lista takega podtikanja nismo priCakovali. DOPISI. Z dciele, 10. avgusta. *) — Rojaki! Ali bomo So dolgo trpeli?! Ali ne zgrabi vsakogt,.- od nas sveta jeza, ko Citamo v no-vinah porocila o cinih podkupljene laskesvo-jati v Gorici?! Ali moremo mi na deZeli mirno gledati, da naSim sorojakom v mestu nasprotni laski in Cifutski element table maze j in s smehom naSo narodnost sramoti ?! „Ne, j ne bomo vefi!" To gcslo moramo si posta-viti in kdor je prelomi, bode izdajica svo- j jega rodii, in tafcemu naj bi vsakdo v obraz dal .sramotilnico*. Njegovo ime naj bi bilo mej narodom zaniCevano. Lahi hoeejo boj z nami, dokler so siti, a mi na deZeli, ki smo edin fakior, da jim dajemo sredstva, da si polnijo trebuhe in mosnjicke, sprejmimo od-loCno in hladnokrvno ta boj na vsej Crti. PokaZimo jim, da je njih blagostanje odvisno od naSih novcev in da brez nas bi za lakoto in pelagro zamirali. (Takd je! Ur.) Idimoku-povat tje, kjer ngledamoza nas Casino znam-ko: „pomazano slovenska tablo". Taire pro-dajalnice in trgovske hiSe naj oZivijo in mi jih podpirajmo, da bo ona laSko svojat znala, da z nami se ni vec saiiii ali burke uganjati. Mirno in potrpeZljivo smo le predolgo pre-naSali tako izzivanje, a sedaj storimo temu konec, ako imate sodeZelani kaj slovenske krvi in ponosa v sebi. Nikdo naj ne prestopi praga iaSkih trgovcev, niti onih, ki se sra-mujejo imeti razobeSene .slovenske table". Tedaj slovenski trgovci, na dan s „s'.o-venskimi tablami in napisi!" Naj jih le maZe *) Ta dopis smo prejeli iz priprotite rote. Vsled tega smo ga priobcili s toliko vecjim vcseljem. Ured. or.a ^Mtfa^ra in ?initska svojat". Bolj ko bo«fepamazane in veC ko bo takih po goriSkihr ulicah, timbolj bomo ponosno kora-kali k vara mi, in svet bode znal, kakoSna je omika mej laSkimi privandrovci. Oni nam ne privoSCijo niti toliko, da i mi dihamo i njimi §e .neobdafieni zrak". Zato jim pa mi od sedaj naprej od srea privoSCujemo, da gledajo nad slovenskimi prodajalnicami njih grde, neolikane Cine: ,poma2.ane table", kamor pa nai bi naSe Ijudstvo nalaSC zaha-jalo prav pogosto in mnogobrojno. LaSke prodajatnice naj bi pa nase Ijudstvo popol-noma ostavilo; doliCni trgovci naj bi le va-bili in klicali: .nunc, pejtega sem, pejtega noter", nikdo naj bi se ne zmenil za njih hudobno prilizovanje, potem bi kmalo obcu-tili, da znamo ze dobro manevrirati na nasi slovenski zemlji. Sveta doiSnost je vsakega trgovca na degeli, da svojim voznikom za-pove, blago jemati lam, kjer je „zamazana ali slovenska labia8. Toliko zavednosti in odloCnosli bi sedaj ?.e morali imeti, da bi si znali pomagati do ugleda. Ako bi zaceli tako delati, dosegli bi kmalo, da bi se goriaki .('orriere" se jokal nad svojimi razvalinami. Naj se le tolazi, pride Cas, ko bode vso to resnica. Prihod-njost je nafia, ako le hoCemo. Pomagajmo si sami in Hog bmle nam pomagal maSCevati slorjcne nam krivice !! Od levogn hrega Sofo: .Oprostiie, g. urednik, da oporekam Vasi trditvi v zadnji .SoCi", da .skrivni konzistorij pod Jorda-novim pokroviteljstvom ima vso oblast"... , Vemo sicer, kam meri VaSa^ opazka in katere sluCaje ima pred snboj. Toda stvari so se v zadnjem Casu povsem spremenile. Znano je, da stolni proSt je ud dez. Solskega sveta in 1«» kot tak je glasoval za ilalijanskega kandidala. Za katehetsko slu^bo na vudnici sla bila tudi dva. Halijanski kandidat je bil starejsi in je iniel 2e 2upnijski izpit, doCim slovenski ga ni ime! se. Le v tem je tiCalo vse, ali jo znal italijanski kandidat dovolj , slovenSCine. Ce kje, gotovo pri otrocih je Ziianjc jezika glavna reC. Reklo se je, da italijr .ski kandidat je znal slovcnSCino. V I resnici menda ni znal. Slovenski kandidat zna pa oba jezika, zato mu je bilo loze prodreti. Sicer pa zaradi Ilalijanov je moral Jordan glasovati za Italijana, dasi je propadel. Glede sluibe na gimnaziju pa ni bilo potrebno J. veliko se potegovati za ilalijanskega kandi-data, ker oba slovenska znstopnika Se k seji nista prisla, ko je de?.elni solski svet pretrcsoval to zadevo.*) Jeden slov. zastopnikov v de2. Sol. svelu se je iz opravicenih razlogov odtegnil, drugi — 'dczelni odbornik Tonkli je bil tistc dni pa v GradeSu v kopeljih. Kaj no, g. urednik, lope odbornike imamo Slovene! v Gorici?! In Ce Se nvazujemo, da slovenski kandidat ni po-sluSnl svetov svojih prijattljev, kaj naj stori — in s pogledom na to, da prislojna oblast jo bila skoraj indiferentna v tej zadevi, ue smemo se cuditi, da je zmagal italijanski kandidat. Ce pa hoftete vedeii, kateri je skrivni konzistorij, Vam to naznanimo z besedami: C. umuje, G. ivzr§uje! Ti vodijo Petrovo barko na GoriSkem! V zadnjem Casu J. nima besede! (Hvala !epa na jasni besedi! Ur.) Iz Tolmlna, 13. avgusta. — SinoCi je priSel v Tolmin dcgelni glavar grof Franc Coroninu Tukaj so se raznesli iz Gorice glasovi, da bi bil rad izvoljen od — S1 o-v e n c e v v deSelni zbor. V tem , sluCaju bi on ostal de2elni glavar in — Italijani bi bili sklepCni tudi brez Slovencev. Potem bi bili slovenski deZelni poslanci kar nepotrebni.^— Upamo, da visoki gospod nima nis Slovencev za tak6 neumne, da bi kaj takega ne vedeii; zatd sinatramo te glasove bolj za srene Zelje nagihzagrizenih riasprolnikov. Za opereto .Jamska Ivanka* ii se naredile velike priprave; !e za srednjeveSko opravo (obleko) smo veliko potrosili. Igralci in pevci se pridno urij- v igranju in petju. Sin pokojnega notarja in dei. poslanca Ivan-CiCa nam .je naslikal novo zagrinjalo, ki predoCuje ustajajoCo Slavijo. Nadejamo se gostov od vseh stranij, tudi iz Gorice. Na veselo svidanje! (Glej spored med druSlve-nirai vestmi). SinoCi ob 8. je udarila strela v neki stog na Ravnih; t. * je poln zita. Cloveka ni bilo notri nijednega. , da ima hudiCa pred sabo, mu pove vse po pravici in resnici, kar se ji je ta dan pripetilo. Peklenski lovec pa, zasliSavsi jo, rece: .Cudiqi se, da si sploh ziva odSla, ker si taka norica, da vsakomur poveg vse po resnici. Zakaj pa nisi slehernemu tako pove-dala, kakor bi mu bilo vgeC posiugati? Graj-SCaku ti je bilo reCi, da ga kmetje hvalijo in visoko Cislajo. Duhovnike ti je bilo po-Castiti, da so ueent in sveti masniki. Udovi, da je Se mhda, brhka in begata ter da bi nespametno ravnala, ako ne bi se zopet omozila. Dekletu pa si imela namigniti, da jo gospodift rad ima ter da mu v kratkem prinese prstan. VidiS, ako bi bila tako go-vorila, imela bi zdaj miloscine Crez potrebo". Na io mu seZe beraCica v besedo, re-koC: »Pa bi se bila debelo zlagala in bi ne bila govorila resnice". Vrag pa jo osorno zavrne: .Norica! kaj Se ne ve§. da resnico vsi sovraZijo? Spametuj se vendar in veruj, da gorje mu je, ki resnico govori, a blagor mu, ki izpreminjati zna temo v lug in luC v lemo". To rekSi izgine. BeraCica pa spozna v njem hudica. Take so torej pogosto pravne razmere resnice, kajti ona v oCi kolje. *} Dvunajst drozgw. Jera je bila zeI6 jeziCna 2enska in cez mero trmoglava; zato je hotela tudi vselej *) Glej humotesko .Goija mu, kdor ne laie* v jednem prejinjih letnikov f SoCe*. *) O ti uboga slovenska pai-at Ured.! Zadnja toCa je unteila vse poijske pvi-delke v nasi okoliei. V Tolminu je razbila do 500 Sip. Ubogi kinet! Pretekli teden se je vrSilo tukaj zaupno peevetovanje veljavnih mo?, o blizajoCih se dezelnozborskih volitvah. Sklepi so naznanjeni poliUskemu drustvu .Sloga". — Nam se zdi, da bo treba pozornosti in odlofinosti. Vsa irredenta se pripravlja. .NiCzveze sSIo-venci!" — krifiali so na shodu v GradiSCu ob SeCi laski zaupniki. Oni hoCejo boj do skrajnosti s Slovenci. Prav, nebojimo sega! Toda pripravimo se s tem, daJivolimo odloCno narodne moz;, ki bodo znali braniti naSe pravice. U Bolca, 12. avgusta. — Tukaj je le-tos precej veliko tujeev, ali le Se Tec bi jih imeli, ako bi bilo kaj vet- s e n c e. Za to se je doslej silno malo skrbelo. Tu Ima naSe .OlepSevalno druStvo" veliko hvaleznega dela. Tujci potrebujejo sence, kajti v sobab so lahko tudi doma! Za julri je naznanjon dohod dezelnega glavarja grofa Franca C o r o n i n i-ja. Iz Go-rite je dobilo naSe 2upanstvo priporoCilo, naj ga slovesno sprejinemo. UolCa.iismo paCpo-hlevne oveice in vedno pripravljeni, nstrezali takim Zeljam, ne rnisloci na to, ali storimo slovenski stvari kako uslogo ali nasprotno. Kar se je zadnji cas godilo, na priporoCa posebno, da bi so Slovenei ogrevali za tega gospoda. Prijaznost ima tudi neke meje! / njo ne smomo biti preradodarni nasproti inoioin, ki uganjajo tako dvoiinino, ilvom-Ijivo politiko kakor gospod naS de/.elni glavar. Kjo je lista toliko hvaljena narodna za- j vest, odlocnost in politiska - - z r e 1 o s t 't Hodimo mozje in ne —! Za prihodnjo volitve prifaknjomo glas od strani naSega narodnega vodslva, potem bomo govorili mi; n< dvoma, da bo spo-razumljenjo popolno, ker se *e vrSt* pogovori in dopisovanja. Mi HolCani smo si pridobili laskavo ime .Crnogorci" prav vsled je-klene vstrajnosti pri volitvah. To imo si homo skusali ohraniti vedno nedotakljivo. NaS.i Cast zahteva od nas, da homo slo7.no poiuagali nasemu nr.rodnemu vodstvu v iijejfovi tf?.avni nalogi, katera ga Caka za to volitve. Lahko je kritikovati, a te?,ko je delati tako, da bo vselej in vsem prav! Ali dosti je: mi za-upamo naSomu vodstvu! NaSa navarlna proccsija na .Sv. ViSarije se je Iep6 sponesla. Vodil jo jo r.»5 zelo priljubljeni C. g. kapelan K1 o p f: iC. (tospod K. je zelci Cislan kot izborcn propovednik, a pri' tej priliki je prokosil samoga sebe. To so priCale nebrojno solzo zbruncga Ijudstva. (Dostavok u red ni stva: Nadalj-smo prejeli obsircti dopis o sprejemu dezol-noga glavarja. No priohcimo ga; poproj so mora pojaHiiili, ali ji; la guspml res tako go-voril, kakor je poroi'al , usiljivce, ki bi ntegnili na svojo pest kva* riti propotrobno disciplino. Lain w pri-pravijajo na tako volilno in naduljiio borb.) proti nam Slovencem, kakorSne Se ni bilo. Nam se ni treba bali njih groionj - toda jedini bodimo. Vsem sicer ne bo nikd.tr tislreZeno, k^jti slovenski del deZole je zelo razprostran, a poslancev moramo volili le deset. Zato so bodo morali udati disri-piini tudi oi.i, katerih Zoljo so no i/.polnijo. To zahteva od njih narodna naSa Cast in skupna korist! Voh'posrstlifkom. Rojaki! :ravnoga davka. Ako plaCuji' toliko, a no bo zapisau mod veh'piHostniko, naj takoj reklamiije svojo volilno praviro. To reklamacijo iahko spiSe vsakdo sam po nnvodii, katori dodamo imtniku. Kdor ni so volil mod voloposostniki, a plnCujo "><> gld. izravnrgu davka, naj bo pripravi zo zdaj na roklamaoijo. Tisti volilci, ki plaCujojo davok pud razne davkarijt-, naj bodo posebno pozorni; davkarijo jim inorajo dati bro/.plarno izk.ize o visokosti davkov. Lo ua dolo! Vs pravi, da v nedeljo sta bila med Slovenei dva javna plesa: v Pevmi in RoCinju, kjer so godll laski godel Iz «0. rice. (Zapomnimo si to!). Vsled tega ni bilo dobiti zadosti godcev za. pies laskega pod. pornega druStva. Prireditelj je bil zategadel n aj el n ek aj godcev iz P r v a C i n e, torej Slovencev.' Toda odbor laskega delavskegjj drugtva se je slovesno uprl temu, da bi nastopili slovenski godci — in prireditelj je niora^ PrvaCkov-oom odpovedati; na lo je poklical godce h Tr2iCa, kar je vsem ugajalo. Tako «Corriere». Ne bomo prhegali na vsako njegovo besedo, ali do?ti ;»am bodi, da ta Cifutski list tako nesramno pisari, ne da bi mu kuo zamagil oiludna orijentalska nsta! V isti sapi, ko pripoveduje, da so laSki godci bili poklioani v dve slovenski vasi, pripoveduje z najveCjo slasljo, da lasko podpomo druStvo se je uprlo z vso odloCnostjo nekatoriin slovcnskim godcem iz PrvaCine — edino za!6, ker so — Slo- vene!. Komu ne zavre v Jtiluh postena slovenska kriV! Slovemki godci ne sinejo po nikakem nacinu oriesnaiSiti laske veselice s svojim dihom, laSki godci pa naj le kolovra-tijo po slovenski ze;ilji. GoriCani v okolico. v Gorico Tr2iCani — slovenski I'rvaCkovii naj ostanojo pa doma! Laliom zasltizt'k na vsaj crti - Slovenceiu pa "flgo* in zani-Cevanje! Slovenei na dcHi, vzuiuite'si k sreu ta dokaz laske surovosti! Klin s klinuin! N«-vzomite si nikdur vcC Inskil: got'eev! P«» vojaSkih vajali dobimov Corico vojaSkogoilhc: kamor ne bodo niogli k'rvackovci, tje klicil<-vojasko goilbc, (ioriftanu pa piistitp, naj bodu godli krivoiiosiiii luibrt-jskirn privimdranceui v goriski sinanogi!! I>a bo lo iuo,goCo, naj si dnrilva na tlvicM f.o- v scjitoinbru narodt-spored vesolic za ziinsko ilobo. To jo lahko ' Potem naj se oglasi- pri tiaSonui urediiiSlvu, ako bote vojasko godho. Ako bo vK: druMov ni joden dan, dogovorimo no, da jodno ali drugo preloZi svojo vopelico tia kak dru^i dan, da tako lahko dobo vojaftko ali prvaSko godhu. To bo najbolj^i oilgovor ua nesrantni) liujskurijo Cifulskega lista! Graska ,Tin?t'HpoHt* j« priohcila v torek obsiren Clatiek o slovenski kiijizuvnosti. katero uiosari kakor ylaib'ii mcilved ovctj. lllankar jo pozoi'en opii/.uvaltH: lionialij ua Slovoiiskeiu, katorih se vo.soli do dni svoji-Cmo v a n a j s t vo-enrovi. Z vso sla-sljo p«jdl« du^e ohir.i naso kujiJiovnost, na^o tflusbo in sploh tniiol-uost na pudlagi MabniCt-vih spisov, C;i-slilamo dr. M, ua lakih lovofikali, katt'ro si uteku za slnvi'iiski imrocl, Ali I'lankar -Ta-gespOHh.'» lioCo pol»iti sploh vs««, ktu* j« «lo-veuskfi, in naposlul tisinpsi hi ubroa iitfgu .In to Ji* sIoviMuka zoiiiIJh ......mi Slovenskom, doin jo inoj !",zupol hi si Itii laliki) dr. V o ii u t i, ko jo stal na Mil •Itputntiji kolovodij uirlauskih most in lalioiisko svojati v nasi Gorici — tor v dsto slovenski vasi v St. Petru jenia! s'.ovo od UivSegu drZavnega pcslanea . grofa Fvurtea C uroni-ni-ja. Torej v St. Polor so morali iii! Mozje so modro niolcali o loin svojem korakn. sicor bi bili Sempoterei okrasili svojo vas s — slovenskimi trobojniciimi. Ali bi Furlam gledali debelo! Milo bi se xjokali in vzdih-nili: O italijanstvo Gorico, kako majluso si! Ako te Slovenei v slucaju potrebo obkolijo, no boft so moglo niti re5ilt v blaZeno zemljo italijansko. Kaktf se t«l»2ij» In osriu|tdo! — V sredo seje vrSil vGradi^u shod, o katerem govorimo nnclrugein inestti. ,i;orriere" je klioal vse svoje soniisljcntkv, naj so Vsekakor nde-loZo shoda in pravi: Le popraSajtno Dahlia-tinco, koliko trpe. ko vidijo, da se jim zgublja vse, na kar so liili nokdaj panosni. Ali mi, pravi dalje, moremo Se ponosno dvigati glavo; mi se §e morcino broniti proti tujemu poplavju na*e zemlje./ Zjiidininu) so v skupim 0 b r a ni b o ! Torej v ohr jnn bo? Kilo jih pa na- pada? Ali ni-*o out list?, ki hi rsuli vso imeli, ki bi hot.'li HeMo pognati na bohon, da bmio lo oni ;:rU ? Komaj treljina jih je v de2o!i, a hot<> d.i lo njih jezik naj velja v deZolhi hi;i, v »ori^ki mesliii hi*i, pri vseh uradihs* In taki Mesranud roparji tujf lastnine govore Se le o ohrainbi! Da, najpo-prej so nas okradli do gologa, zdaj pa upi-jejo, da je njih rop v nevarnosti! Voliliia agltaclja »i«4 Furlanl. — V Fiu-Ianiji so se vrSila ?.e raznotera posvo-tovanja volilcev, oziroma laskih kolovodij; povsod zmagujejo na^ela radikatnih laskih in Cifutskih advokalovr od vseh stranij nam doni na uho nei»: prosnaborba proti Sloven c o in. Iz naSih dveh Clankov so se Citatelji gotovo uverili, kak6 smo prezirani mi Slovenei na gospoda rskcm in ii a r o d-nem polju: povsod smo poliskani v sra-motni koticek. Zdaj pa hole Lahi §e huje nastopili proti Slovenceni! Rojaki! Ali bomo mimi nasproti takim peklenskim spletkarjom proli javnemu mini v deZeli? Ati nc zastavirao tudi mi vseh mocij v to, da si izvolimo tno?.e, ki bodo znali odloCno v.irovati naSe gospodarske m narodne koristi ? Citajte pozorno naS danaSnji Clanek!! Voltlnl shod t GraAt^u. — Nasi Labi so priredili volilni shod za furlaitsku mesta v — Gradi§Cu. In to je prav, lam jc — la capitale del Friuli, ne pa Gorica. 7.a-aimivo jc, da doshj ni bilo 5e nobenega laSkega votilnega shoaa v grofovini go r i * k >-marvec vsi v grofovini g" radis>i.. wfwor romaio sem na Gorisko privandrani la^Ki kriCaci. — Shodu je naeeloval dr. I a j e r, ki je zatrjeval svojo doslednost (R.sum teneatis amici!) v borbi za sveto itauanako stvar — DrugaCe s« nag'aSah oster boj proti' Slovenceni. - Najbolj rru*r«' dcllasera", .Secolo", „Kan-j fiir1.t*..Adrialico*,in drugi sogla^ijo povsem j / iiaMin .Corrier'um*, tV'wciilom", .Indipen-' ilt'i,lom" v srburitih napadih na vse, kar je [ ^jowiisko. Ola easnikarska vojsku s«> jo '[ vzd.gnila na nas! Duinjsko in ostalo nemsko-i zi.lovsko-libcralno rasopisje pa pndno pri-! trknj.% da je ham-;tiija toliko veoja! --¦ Slo-~> vfiK.'i! Bodimo oprezm! Wi MoWfttfci po* • ^laiici naj bodo edini in *lozni hum proti 1 ilolnim nasprulnikoui. — Mcrodajiii krogi '; ;>i [>a moral! spo/.nati, kakosna je za Av-|' .striju ona rec, katero bvali irrodenlu in s» \ za tijo ogreva! I I>f>.eln« ttliihonotuleii. — Prcskn^iija \ (ML'oj«rnrev v tukajAnji glulioiicmiei &e je vr-i; Ail.i, kakor je bilo naznanjerio, 13. i, to. oil ¦ '.t, iio 12. lire dopoludne, Ixpit so poeastili gg. dvorni svelnik vitrz liosizio, koinandalor vibv dr, l\iji'i\ dr. Vi-r/egiiasHi, dr.Silircibcr, drz. -';. n.ttl/.ornik, ; ui-r. Muru^iO, «¦»•». svotniku tlr, Zi'iirovu-li in Vodopivcc, vw- f:. gg. ilnlioviiikor in drng«» , /o'ipodf, kakor tudi innogo dam. F'rvo tiro ji- izpra.Vval iipravitflj pr<^. /. I.t'oiiardir- \errttvo vs«> oltokc vsi'li raz- ri'ilov, za li'in pa gospodifm; ui'ik'ljict' xa- rcuAi h J. ilalj. razr«'do»i. koii^al je uftlHj •r-, liihlt'z k ill. kIov. razrcdoin, Olrnci vsob razri'dnv *o dovolj raz!o*-no guvorili, ncka- Jrti rein s pravim itaglasom, Tndi so inm-li iipr.^iitija iiCiti'ljcv br.ivSi jini ita govorilili. V \ i'lin- h\ mora pri/nati, da je tiapred.-k v ZUMxill V VSiki'ht o/iili ml letu it<> 1fta .' Iiolji; zlnsli dobivajo olroci prci'fj nlt-i^iio znanji' v zeniljppisu. !>.» gliiliuiu'ini pi^'jo iipo in pravilno, |> v obtc ziiiiuo; t;ikt> tndi, ; «la se odlikujfjo izdelki deklif iz n>Ciiib del, ; ri^arijf pa <,flo pri>svg.ijii smioUt. ; I'o dovr^ciii ustiin-ni prrski&nji so t«- \ lovaciile d(?klire, prej Italijatiko zatem S!i»- viikc, prav tofno. — Huziinn le so tistne ukazf uoitt'ljov tak», kakor bi vs»- nataiiko . ^liSale. Iz vsega s<' ji* bdiko razvidfln, da vlada , hhmI odgojeiK'i iu ticiteljstvm;i neko prijaziio i zatipanjo, kakor tndi, da je inSleljstvu -lo dobro zvriilo svojo nalogo: tako, da se ji> jfospoda ptdivalr.o izrekla. h. lotnoga poro^ila j»» razvidtio, da je bilo letos v zavodu S*7 slov.. in 27 iialij. otrok, po spolu 32 deCkov in 22 deklic; z |, Uorjftkega je bilo 24, iz fstre 21, iz Trsta 5 ;: in iz drugih de2el .">. Iz okraja gori.ikf oko- ;; S:.v jp liilo od 18 otrok v starogii t» -- H | !< tii lo to v zavodu; iz dnizih okmjfv pri- f liit-roma mnogo mauj, sosebtM) Slovanov iz \ l-!rc ;«• bilo le 7, nwA lem ko je bi!o !!aii- ;.mov It. — Pov«>d sijio zadnjil Sola je trirazrednn z vsporiHinimi itaij. in clnvenskimi razretii. V rFukrm razivdu I'.-J.uie ofrok po 2 b.-ti. Vsako drugo 3clo se S'mjfinljejo novinci. Letos se bodo sjirejowuli. i'n'-iije za v.<.prejem je v!o?,iti pri d»-z. ixi-bi'Pi. oziroma pri g. npravitelju. V St. Petri! pri Gorici je bila v so-Into volilev zupana. Kdor na*ib fitaleliev na lu>!n s*? ne ve, povemo tnu, da St. IVter je prijazna <*isto siovenska vas tikoina • tJorice. kjer ima naft dvzelni glavay grof ' Franc Oorot>ini svoj gradiA in svoja (tosestva. Ze vi-Iiko lei je floronini taniosnji zupan in I tndi x soboto je bil zi.j,et soglasno izvoljen. I Kot itupan v slovenski vasi je mo* vse- .^kozi poStenjak. uraduje slovenski, te tfasili bajo zagre?i kak nemSki dopis. Glfde na Kraj(!vno policijo je premehek. kakor pov.sod v javneni zivljcuju. V ostalem pa imajo naJi ^!I . !^"",Pelcr<,« vrlega zupana. ob enem laSkfga di>2cln<>ga in drzavnega poslau- ta lid. ild. ('.mini o?;irija Erzetii\ Yja ju je zvabily ntka :¦ b.anjevka iz Kozanc, kalera prodaja :sadj« v IsJ". Obljubita jima je za slujbo dobro pla- f>'-o, c-esar se pa ni drzala, ir vsled toga sle S J'opnstili sliiii)o in se napotili skozi Jnden- biirg-St. Mihael in Trbii v Kojsko, kamor s^e prisli popolnoma obncmogli: bosi in laeni. LIstiitoa. -- I)op. i2, liribov: Vsc je bilo ze l>ostj»vljeno, da ni bilo ve* mopnie od'.oiili. Sicer p.\ memla ne bo tale sile!! — lt:,znim iioSiljalrcn nwnj5.li dopisov; Kolifcor bo za jnvnosj, pride v ,Pii-morcu* prihodnji lorek. DruStvene vesti. KatoliSko bralno in pevsko dru§tvo .Slovenska Zveza"' vabi k narodno-patrijotiCni slavnosli, katera bode due 18. t. mesecj v St. Petru. Vspored: 1. «Slovenca doin», H. VolariC. 2. Predsednikov pozdrav. 3, «Vefienia», Cet'.evospev. vgl. A. llartl. 4. Slavnostni govor. 5. «SIavnostna kantata., vgl, F. S. Vilhar. 7. «Soci». S. Gregorcic, deklanmcija. 7. Igra: «Stara §ka-tlja». 8. «V zvecer», vgl. H. Volarid. 9. «SreCkanje». 10. «SvraCanje», vgl. V. Klaie. Veselica se bo vrSila na vrtu g. Zoraa. Mej posamnimi toCkami bo svirala narodna godba iz Prvacine. Ustopnina: Za neude 20 kr., za nde 10 kr., sedeX po 10 kr. ZaCetek tocno ob 5l/2 popoludne. Pri neugodnem vremenu se odnese veseliea na naslednjo nedeljo. Odbor. Narodna (".italnica v Tolminu vabi k veselici z opereto, katera bode due IS. avgusta lf^i. v proslavo rojstnega due Njega Velica:istva na gosp. Devetakovcin dvoriSfu, s sledecini vsporcdom: I. a) cesarska himna ***, b) koraenica *%. II. Jamska Ivauka. Oper»'la v treli dejanili. spisal in uglasbil Miroslav Vilhar. Dejanje se vrSi za krizarskih vojsku v 12. stoletju. Petje in godbo vodi g. Andrt-j VogriA. Prosi so uljudno za mil* iu pozorno.st mej predstavo. Zu^etek loeno ob 8. tiri. I'slopnina: za osefiBno kr. Sedezi brez ustopnine: prvi .">0 kr., dmgi HO kr. in Irelji 20 kr. Ulngnjiu se otvori tnkoj po 7. uri. Sedezi se prodajo uaprej, DvoviSCe bo prekrilo. Ker je uaprava kos-liinov in tlekorarij v si'edujeveskeiu kroju in slilu prouz.roril.] veiiko troSkov, se radodarnosti ne .stavljajo nieje. K obilni udokzlii vabi uljudno odbor. --- Mo 2k a podruzuica s v. ('. i-r i I a i u M e I o d a z a A j d o v S e i n o in ukolieo bo inula prihodiijo nedeljo IS avgusta obfcni zbor ob t. pojioldue v proslorili rokoiiflskega druStva v Ajd'ivscini. Dnevui red: 1. Pozdrav naMnikov. 2. Poroeilo tajuikovo. — :i. Poiaganje radinov. ~- 4. Volitev novu-ga odbura. K obilni udclczbi vabi • iiaMniMvo. V i |i a v s k e v i n a r s k e z a d r u g e olieui zbor bode due 2.1. avgusta ob 4. uri popoludne v liisi g. Ant. IVrhavea bS„ St. '.), v Vipavi. Dnevni red: I. Porooilo ravnatelj-slva; 2. porofilo o letnih rarunib; '.I. pororilo nadziirovalnegn odljora u railuuili; 4. sklepa-nje v por.ibi dobieku event, ilolneanje vstop-tiine; .*i. Sprcinemba ga odhora isaiiuv.ui ua> Ostala Slovenlja, Illteiiovnim sta: Posttii oiieijal .losip K a v o i «'• blag.ijuikoiii pri direkcijski blagajui v Trslu in pnftlni t.lifijnl Ivan .1 e n k o povltiiin blagajnikotn istotam. Ceslilanio! 1'rnt. ,1) o 1 a I s k o i o d p o r n o drnfttvo" praznovalo bode due 18. av-Itii.slu oblettiirn bbigonlovljenja druStvene za.stave y, jutralijo iu popoludati.sko slavuustjo. l'ovodoin rojstiH'ga dneva Nj. Vel. (e-sarja priredi trzaftki palrijoliski slavnostni odbor dm- IS. t. in. veiiko Ijudsko vesdieo ob svobodni vstopuini na vrtu restavraeije ,Miraloiidas v Harkovljali. Vrt bode lepo r.krasen; zvoOer so bodo palili uineleljni ognji. lU/plHHiil stlpendljl Iz ustanove Dobrlla, PoCctkom prtiiodnjega solskega !eta odda se h ustanove Skofa dr. Jitrija Dobrile 5 Mipendijev po 100 gl. Pravico do uzitka iiuajo mladeuiii s t o v a n s k i li sta-risev iz trz.isko - kcperskc Skofije, obiskujoCi katerikoli drzavni gininazij v Avstro-Ogerski. Prednosl imajo oni prosilei, kaleri obiskiijejo lak drfcirni gininazij, na kalercni imajo vecjo pritiko izvezbati se dovolj no v svojein mate-rim'in (hrv.itskem all slovenskem) jeziku. Ako obstoji na tuki'in gimnaziju pripravljavni teraj. imajo tudi uAenei tega tecaja pravico do uzitka t**b Stipendijev. Ako ne bi bilo l>ro»ileev slovanskega pokoljenja, oddajo se stipend! ;i tudi prosilceni, rojenim v trzasko-kuperski skoliji. — Prosnjatn je priloziti krstni in dornoviuski list, sveujebo o siro-uiaStvu in i^olski spricevali zadnjib dveh se-mestrov ter je uioziti prosnje ljenili sicer po razuili naSih 31. dee. 1894. je znaSala gld. 17.529.41. Iz blagajnikovega govora posnemamo nastopne prav umeslne pripomnje: Moz, ki je pred 10. let! v soscdnjom Naklem sprozil misel, ndar jn je policija pustila v niiru, da sta mcgla lepo pripraviti svoje kovcke — seveda ne prazne! — in fletno prepeljali se na GrSko. Rimsko easopisje strogo obsoja ma-lomarnost prcfekturc in kvcsture v Genovi in zahleva, da se obe oblasti kaznujeti kar najstroXje. Tako kaznovanje, pravi „L' Italic", izdalo lii mnogo veC, kakor pa vse preosnove policije — na papirju. — Vsled tozbe Cavallotijeve proti Crispiju izjavilo se je rimskosodi§cef da ni pristojno razsojevati v tej pravdi,; NomSija. — NemSki cesar Viljem mudi se sedaj na AngleSkem. Angleski casopisi mu priporocajo, naj AngleZev ne nadleguje s svojo govornisko zmoflnoaljo. Nemci so vsled tega kar zBesfieli narAffgrefe,—V Lips kern so otvorili cebelar«*ko razstavo nomSkih, avstrijskih in ogersko-hrvaSkih Cebelarjev. Hazstavo je otvoril saro saski kralj. — Dne 18, t. in. postavijo temeljni kamen spomeniku nemSkemu eesarju Viyerow I, •— V sovernem nomSkom prekopti, kaleri so odprli pred easorn, nasufcal se je ze deseti pamik. To je y.opot dokaz, a kakSno nemako .Grundlichkcit* je bil prekop izdelan, Franoljn. — Itclijnnski redarstveni uradnik Santorlo je pobegnil na Francosko po tern, ko je seboj pobrat ra/nc uradne (liplornatiike in po'Hiske spise, s katerimi je pomagal Cavallottiju pri njegovi zatozbi proti Crispiju. Na zahtevo italijansko vlade, naj ji Franeija izroci Santorija, odgo-vorila je istp, da tega ne more storiti, ker so Santorjevi zlocini politisk; barve. — V R e-m i r e m .* n t u so odkrili v nedeljn spomenik francoskini vojakom, ki so padli let a 1870. v bnju proti Nemeiji. 1 Belglja. —- Papez je izdal okreznico na belgijake skofe, v kateri opominja bel-gijske katolike, da naj bodo slozni in naj za-branjnjejo socijalizein, Skofom pa svetuje, da naj se kmalu snidejo in pretresujejo na tern shodu socijalno upraSanje. „Ker je pa zl6*, pravi dalje, ,radi katerega se pritozu-jemo, tako veliko, da se z zdravilom ze ne sme vec odluSati, torej mislimo, da bi bilo dobro, da bi se mod tent takoj zacele po-mirjevati strastt. Zato pa, Cestiti bratje, ze-limo, da v na§em imenu katolike svarite in opominjate, da naj ze sedaj popolnoma opusto prepiranje in razpravljanje o takih tockah, bodisi na shodih ali v novinah in jednakih spisih, tembolj pa protistransko oci-tovanje.... Dolznost duhovnikov je posebno, da so providai nasproIi novim mnonjem. da strasti z vero mi-rijo in spravljajo ter opominjajo na dolznosti kr§eanskega drzav-1 j a n a". Te besede priporofiamo v premislek! AliuHjft-Irskrt. Znamenit irski svecenik pise glede na to, da je zmagala pri novib volitvah protiirska konservativna stranka: .Vecina konservativcev (Toryjevcev) v novi zbornici bode jako velika. Liberalci so v Angliji malo ne izginili. Kaj stori naSa irska stranka nasproti tiranski vladi konservativcev? Ali bi ne bilo modro, pretresati upraSanje, bi li ne bilo nsjbulje, da nasi poslanci do cela izostanejo iz drzavne zbornice? Njih prisotnost bi uzdrzevala le pretvezo unije. Pri sedanjih razmerah ravnajo z Irsko kakor s kako kronino naselbino. — Novo izvoljeni poslanci Anglije seSli so se dne 12. t. ni. k zborovanju. po slovanskem svelu. HrvaSka. — Neko madjarsko gledtecno dmStvo je prislo gostovat v Osek v Slavoniji in tarn prireja predstave v madjarskem jeziku. To seveda ni ugajalo tamo§njiro hrvaSkim prebivalcem, posebno pa rnladini ali prav za prav dijastvu. 2e pri prvi predstavi so se dogodili neredi. Nekateri madjarski privan-dranci, ki se v Oseku dobro pocutijo, so pri predstavi demonstralivno ploskah pri pojavu igralcev, nasprotno pa so z druge strani Jivizgali in protestovali proti predstavam v nepriljubljenem jeziku. To je dalo povod, da je prvi dan predstave posredovalo redarstvo — drugi dan zendarmerija, tretji pa Se stotnija vojakov — vse v obrambo madjarskih pred-stav, katere so nadaljevali ukljub prepovedi od strani samega mestnega zupana, madja-rona Rottera. GlediSCne predstave so bile veJno prazne, izvzemsi le nekoliko madjarskih priseljencev ali pa nekaterih uradnih Stre-berjev. Dru2ba je priredila le 4 predstave pod silo naniesto 12, in s tern je bilo za-dovoljeno madjarski drzavni misli. Pri isti priloznosti je pa graje vredno za Hrvate to, da mej tern, ko protestujejo proti madjarskim predstavam,niso nikoli nasprotni ne in Skim, I ki redno prihajajo v Osek. Ako jim ne ugaja madjarscina, se nianj bi jim morala ugajati nem§§ina. PriCakujemo radl tega, da se postavijo Hrvatje po rdbu tudi nemskim niC-vrednim druzbam, ki bodo slucajno zopet kolovratile v njih sredo. — Na Hrvaskein se suce danes glavnq upraSanje okoli novih mestnih volitev, ki se imajd vrsiti na podlagi novega mestnega sta-tuta.-Nekatera mesta prizadevajo si, izvrsiti volitve pred cesarjevim dohodom tako, da se mu pcklonijo deputaeije, novoizvoljenih za-stopov. 0 potovanju ccsarjeveui t Zagreb. — TrgaSkemu BL'Indipend." pisejo z Dunaja, da se tarn mnogo govori o potovanju na-Sega cesarja na Hrvasko. Potovanje se bode vrgilo najbr2e v oktobru. Cesar hoce baje obiskati vsa mesta stare vojaSke granice. Politiski krogi pripisujejo temu potovanju neko vaznost z ozirom na poloZaj na Bal-k a nu. Opaza se, da je cesar vsikdar, ko so odr.o§aji na tem nemirnem poluotoku postali ne-yarni, obiskoval svoje obmejne pokrajine, da ozivi dinastiSko Cutstvovanje. Tako je bilo Ma 1863. 1875. in 1876. Sploh so avstrijski krogi vznemirjeni, ker se manjSa avstrijski vpliv na Balkanu, ter naglaSajo potrebo, da se ta vpliv zopet ojaci in tako paralizuje prete2ni npliv ruski. — Tako omenjen list. K tenia pristavljamo, da pri Siovanih ni treba ozivljati dinastisko cutstvovanje, kajti islo je 2e njim prirojeno, nasprotno tega je potrebna BL,Indipendentejeva• druzba. Dalmaeija. — Volilve v dezelni zbor dalmatinski so tudi razpisane. Dne 7. septembra bodo volile kme€ke obcine dvajset poslancev; 9. sept, mesta osem in trgovinske zbornice tri poslaiice; 11. septembra bodo volili veliki posestniki deset poslancev. Dalmaeija voli skupno 41 poslancev. Kot viri-lista imata sede?. v^zboru tudi nadskof Raj-Cevic in pravoslavni vladika Milos. Dosedaj je bilo razmerje slrank tako-le: 22 poslancev je pripadalo narodni ali Klaicevi stranki, fi stranki prava ali Biankinijevi, 7 srbski stranki in 6 avtonomaSki. Kakor sedai pisejo, zgube Srbi dva poslanca in eieer jednega v velikem posestvu v zadarskem okraju, katerega so dosedaj volili avtonomasi, in jednega v trgovin-ski zbornici dubrovniski, katero imajo v po-sesti Hrvatje, Tudi stranka prava ne pridobi nif, mogoce da zgubi Se kaj, ker dosodanji nje privrzenci so bili izvoljeni na podlagi programa Klai^eve stranke. Borba mej n;<-rodno in Biankinijevo stranko ulcgiie Skodo-vati lirvaski stvari, kajti njih ncsloga bi mogla koristiti le nasprotnikom brvaSke misli v Dalmaciji. - Klaii'eva stranka jo izdala ).c volilni oklie, ki je ob enern tudi program stranke. Isto tako je storila tudi Binnkinijevii, ki je priocila o"*' *' ,Nar. Listu". — Vlada ; zpustila obcinski zastop v Makarski. CeSka. - 11. t. m. je obiskalo naro-dopisno razstavo v Pr.'igi ze fez 1 milijon placujocih obiskovalcev. — tVsko gospo-darsko dmStvo je letos zbnrovalo v iiicstu Gratzen pri Budjcjevic.di V torn mestii ]>a bivajo po vedini Nemci. Ti Nemci so CeSke goste jako prijazno sprcjeli. Mesto so olep-§alo s Ceskimi in avstrijskimi zastavami. „Deutsclie Zeilung" jo zaradi tega jako razjar-jena in pravi, da bi bili monili Geliom po-kazati vraia. Pri tern je pa omeniti, da ome-njeno drustvo ni kako pretirano CeSko na-rodno, kajti na eclu so mu CeSki vclepo-sestniki, katerim se pac narodni lanalizeni ocitati ne more. Tie nemski nacijonnlci lio-Cejo, da se takeinu drustvu pokazejo vrata, potem pa6 ni Cudo, da no sprava mej Nemci in Colli ne more doseci. — Xupani CeSkili moravskih niest sosli so se pred casom k posvetovanju glede na naredho bmskega vojnega zapovednika Sii^covatija, ki je svoiedobno prepovedal eastnifcom >:ahaja!i v «B e s e d n i d o m» v Brnu. Pri posvetovanju so zakljucili, da vsled te, za eeski narod razzaljive naredbe, izstopijo iz drtiJibe «rdo-(¦ eg a fcrifca* vse Ceske obcine, dokler ne bo preklicana ta naredba.^ Agitacija v tern smislu se bo vrsila po vsej GcSki in Moravski. — V Pragi je zborovalo 7. t. in. liiOO ceskih uciteljev. Po dolgi razpravi so zakljucili v obrambo narodne osebnosti: I. uci-teljstvo mora vedno zaslcdovati odnosajc svoje doniovine in naroda tako, da mu bodo isti podlf.ga naukom in 5o*ski odgqji; 2. da brani in briXno neguje Cesko-slovanski jezik v Solah, kakor tudi njegovo izvirno knjizevnosi: da skrbno opazuje tnenjanje njegovega na-recja, marljivo zbira pravijice, reke in jezi-kovne posebnosti tako, da bo mozno za-snovati ves jezikovni pouk v solah na podlagi ljudskega jezika; 3. da zvesto pazi na na-rodno zgodovino v solah in sloji na strazi, ds se obvaruje propada, pozabljivosti in od-tujenja Ce§ke umetne in pismene starozitnosli; 4. da v Solski rnladini vzbuja smisel za na-rodno umetnost in isce narodne ornaniente: 5. da v solah neguje narodno pesem in glasbo spioh; 0. da vedno proucuje navade Cesko-slovanskega Ijndstva in jih vamje pri odgo-jevanju Solske mladine. Druga tocka dnevnega reda je bila, ustanova CeSkega periagogiskega muzeja v Pragi v tern, da se predmeti Solske stroke narodopisne razstave shranijo za pri-hodnosL Muzej mora biti slika eeSko-slovan-skega narodnega Solstva in tudi rieprenehanini kazalom njegovega napredka. — Vlada na CeSkem je zaustavila casopis «CeSke No-viny* na podlagi izjorr.nega stanja, ki do-voljuje kaj takSnega potem, ako je bil casopis trikrat zaplenjen. • Galisko. V pogledu na priprave za dezelnozborske volitve se med poljskimi strankami veca prepir. Demo»krati§ka doka-zuje, da plemstvo je doslej spsavljalo kmet-stvo in mnozice v propad. Vsled tega so plemici razjarjeni in bi radi zadusiH zivahno gibanje na krnetih. Novi tir med poljskim narodom sicer ni na vse strani pravilen; ali odobrovati je tr;-ba, da se sploh probujajo mnozice ter poslavljajo v nasprotstvo s plem-stvom, ki je narodu in Slovanstvu provzro-Cilo ze loliko Skode in zla. — Volitve za galiski dezelni zbor bodo dne 25. septembra za kmetske obeino, dne I 30. septembra za mesta in tigovinske zbornice in dne 3. oktobra za veleposestvo. Si'Wja. — Za easa smrii Stambulova so trdili nekateri nemski in madjarski listi, da je Srbija poslala na ukaz kralja in vlade venec na krsto Stambulova. Tej vesti pa srb-ske uradne novine odlocno ugovarjajo kot neresnicni. — GrJkega metropolita Visariona v Prizrendu v Stari Srbiji so tamognji Srbi prognali. Bolgarlja. — Skoraj ves politiski svet se suce danes okrog Bolgarije. Casopisi so polni raznovrstnih kombinacij in laZij o bol-garski deputaciji, ki je bila v Rusiji, in o njeni nanteri, kalero je imela pred ocmi, predno je Sla na potovanje. Danes, ko je stvar 2e konCana, pripisujejo vsemu neko posebno vagnost, Ce§, da je ruski cesar bolj nagnjen Bolgariji nego li je bil prej, in da prizna Koburga bolgarskim knezom, seveda pod nekaterimi pogpji. Ti pagoji pa bi bili, da bi Kobur2an prestopil « pravoslavju, k cemur je baje pripravljen ne samo on, marvec tudi njegova soproga s sinom Borisom.Talo glasijo vesti z jedne strani, z druge pa trdijo, da je Koburgov polozaj sedaj se slubsi nego li je bit prej, kajti njegovo ocitno prizadevanje, da se Rusiji priiupi, je baje ozlovljilo nje-gove dosedanje za§citnike, kaleri so inteli ze priloinost snmili o njegovi pogumnosti. Ko je dal Stanibulov streljati Panico, pogumni Kobnrg jo je popil.al v inozemstvo; ko je bil prisiljen zapustiti 5t.imbuIova, tvvjec se ljudslva, odpotoval je v Karlove vare, in je Bolgarska spremenila vlado v njegovi od-solrt>sti. Tak§ni plasljivci niso rojeni za v!a-darje na vzhodu. Koliko casa oslane takSno polo?.enje v Bolgarski, je vsako umevanje neumestno, kajti v kratkem mora pr'ii do jpremembe. Tedaj pa bo obzorje Balkana Cistejse vsakemu pazljivejAemu inotriicu bal-kanskega uprasanja. - Knez Koburg se je povrnil v Sredec, kjer je bil baje sijajno vsprejet. — PiSejo tudi, da hute proglasiti Bolgarsko k r a I j e s t v o m: s tem bi se Ferdinand bolj prikupil Ijudstvu. Knsija. ™ VarSava je stela leta W,H vx-U prebivalcev 352.98(> in sicer 20.314 oseb vec nego leta 1S93. Po veri j«- bito 307.074 katolikov, IU0.30O Zidov, 20.^71 pravosiavnih, 10.5^5 prolestantov, 2.">1- muhoriiedunov in t. d. M*-sf:anov je biio 29S.UJ2, rokoch-I.fv in il(>lavr«>v •J().4ti2, poilanikov drii/ih drzm 13.714. — Ruski arhoclogUki zavod *. (I;»rt-gradu se j«^ li^tos iintanovil. I'n-driednik nut je bivSi odeski vseucili;rru profoor tVpcii-skij. Riirfk.i divava mu d.ije 12.000 rubljev p^dporc na Iclo. VcrrUlsditc sclnvurzt* Sridt*. Man v.Tlirctni.. riu Mi^li-r-l^n ,|.-s S;r.(T--. \..!i -l-iu man Inufi'ii will, im.l .';.¦ v\\\.i'v<- Vnf.il-cli».- Hi" Hoforl zii Taci>: A.-ihtc i.in [_-.-f.trI,:.- M.-i.l - ki.iii-.-U wifort zu.-:immnn. v.-rlo-.h' l.al.S iiu.I l.iuS'rl. -I wui/ .Who v.m ennz h«;Hl.r.mnlii-InT Ki.rl..». - V,-.-f..l-.„> Sciilo, (iillii-li _liini(n n ¦ lis- _ S- l.-t—f s-•¦<¦!'. im lit^'i-iisaLz znr iirhli-n Si-iili- ni> .it ki-auwlr, sonilciii kiiiiniiii. Zi.-r- r aelilcit ni'iil.', so Ki'i-.i;iiil.l -if. ilir ili*r vcif.l rlitcii nit-iul.orl..iiii>l /.fllfi.-i in din Wiiliniiinf. (">) Poslano. li f).l(r«v»r na ilopi. iz K.._.ino v .Sofi* ml .rSiiii^'iX^i-r-r O.a.lno. Ill's. iH'i:,. And. Znlil-rFIr, i mi irnr!. Na ppodaj liisa i okolisnin) zemipem na Protaku pri Trstti. Dolioiiok istooi!govai'jiii;laviii('} 3000 t;ld. Ha leto. _ Prsdajna etna je ze!o nizta. "1H^ Vec se izve pri naScin iipraviii>tvu ali pa v 'iskarui. ,PianiiK>6 v dobrem stanu proda se po ceni. Kjtft Povo i/. prijaznosli upravniMvo _Soci'*. fii Jakob StPukeU^Trst © «la CasiraiitlE, ikii pian» delta Casertt. ^Z| 2^ {troduja po neverojelnih nizkih ifiiali v.-aLo- WA ] vrsttia an;;l<'5ka ^.••j kolesa (bicyklc). ] ZaslnpsUo kolcs .Adtar* iz lo\ ' Frankfurt in fcoles ,lt:ilei|>h j Anjfk-'2ka. se l.raj.K - • Mi ,ljan;;t koh-s W nhiih strnjev. fZ| Gostilna Antona Vodopivca v Trsuu ulica Solitario St. 12 priporot'a se rojakom iz Goriske in drugitn Slovencer Trstu, kajti v istej se tocijo le prlstna vlpavska drna in bela vlna iz prya&ke obdine in s Krasa. Priporoca se posebno Slovenceni, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja praw dobra In po cent. Miekarija M. Wasmeyr v Jivsliju" (BaronovSCe — Rezna dolina) pri Gorici, priporoia dnevoma sveze zdravllno in za dojenee prirejeno mleko. Bobiva se t prodajalnlci jeslflii pri Ivami Janeseh-u (prej F. Alpi & G.) y Vrtni ulici (via Glardinc). zzrPc zdravnikihpriporocafio = Op. Glavni zaStOp DVOKOLES ..SWIFT" iz orozarne V Steyru. Daja se poyk. Posebnast v kolesid za vojake, neprekosljiva dvokolesa, ki so svetovno znana radi solidnosll In eieg-antnosti. [MP** Prodajata, posojiijeta, popravljata in imata zaloso — vse po nizfci eeni Sautvl^ & 2)e^teva ffcnsltt Hiua si UlC » Sarici. ISogiita z;ilo^'a Siva I n ih strojov razniti zi>ti-ianv. kakor tudi pn^Ji;. ji Anton Potatzky | v Raiteljii itv. 7 v Gorici { J prodajalnica drobnega I I in nUrnberSkega blaga | »» ilrowno In lift uVln-lo, * .Jedino | « in najriMii'jso kupovalisiM'. I Posabna zaloga Z.X kltpf»'..ll'.-f iii ii.Zpl-.r.I.ij.dlT I il.v.-!;. .«»'J«' I lllj.ll Na)vo6)a zaloga t i.-vljatskili. kioja-kili, pi~.nskih, pnpu- 1 ' !ovaliiih iii'kaililnih potr.-l.-.riii. ? Zintaka obuvala. ? J V«-7.iVki iu *W.i im ku!i-:-.i ih za otiukc | « Slrune za godala. j> J Po-i'luifi'.t: .Si-iMi-n i /.a /.-li-iijavc. in Ir.iu-. % * I'losini tloliro p.i/.ili im iia.-!uv: ^ ¦ Na sredi Ra§telja §tv. 7. | ******* ,************************ Nad 50 let pripoznano za najboljseuinivfiS| IIPOLLO ^.JFtDSS® fJMLO Pravo samo z ([orenjim otiskom. Pred ponarejenim se svari.' Ivan Cej trgovoc 7. ogljem via del Conto it. 18 v Gorici priporoi'a svojo lioeafo /.alosjo sladkeKa oslja, katero prodaja po iiajni/ji will iu dostavlja na dom po narWdlu. N«i hoji se tfkmoviui;,i oil nijedne slraiii. Za Irgovet in ct-iir-j^i' kupuvall^f. ni;ki zaliigi Jos. Prtandl, Dunaj \Nijipl.iV«'i»ti.i~.-t' l*<.i in iviti na rte it rani. Vse razbite refei, k..l.n 11. v.. : stfk'ciio liliiKo. pnrci-liui, li'si-in' reri id: lepl I'lfisH- Stau fcr-Klft Stckl.'liirf pn :»() in 'M\ \\(\ pri lr^nvi' s stt-klom Jos. Sturll, Gorlea O A Rfir«tn\/ adravsl. preskuScn K^JTX X *VA KJ V (sj^.w,^,; |)lllia, ;;.]„!. ^,s7.j vt-liki) MILIJONOV pnskii>eno iti \\t\n-h doknzaiui, zdravrtt-ko pripiiroi-iMin i zobno Cisiilo in ohranilo. iinr- iioini a i.t> woi-.mi -mna I H;trtan BELE NOCI j . ? ., IIZBRANE PESMI I htiiiiijo ."»u kr. [ «w* • Kl.iiliU'.KV j materin blagoslov i sta lie IS kt\. |»i> 1 puittt -20 kr. — ^—^^^^^^»»^^^^^^«aaaa^a^a%al^fcaala^aa^a^dBat IflilliiflfffvNffftVtfltlf fWWIW t—aaaaaaaaa»aa»aaea Vse stroje za kmetijstvo vinshe stiskalnice vseh wrst, Peronospornn Skropilnice sliLne Vermorelu, filstilnise sa iito, trijeri, stroji xa robkanjo f ^ruze, miafifnicc, stiskalnice xa sens, orodja za kletarstvo, vinske ccvi, vinske setalke, orala in vse stroje za obdeiovanje zemlje, mlini za iito, prodaja pa zeld znlianih cenah pod zagotovi lorn in na poskus Ign. Heller, Dunaj II % Praterstrasse Nr. 49. OliSiriH' k:it:il«>ir«' irnitis in tiimko. Razproilajalci se isci'jo, INist'lniii svariino prt'd ponarcjalcL Razglas. Naznfnja se, da j a v n a d r a 1 b a zaslavil II, fetrlleta L j. raesecev aprila, maja in iunl)o ISS4, zaLne v poiu'deljek, 9. septembra 1895. ter se bo nadaljevala nasbdnje cetrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva /astavljavnlcc in 1 njo zdruzene hranilnice. V Gorici, dne 3. avgusla 1805. ttibje oljeg lekarne D CristofoSetti J; v Goriei. |i iMT-' Te pristno elje je izbama sredstve preti prsnim keieznim in proti s^lasui eteemilistt "WM J! eg Ciena ori>rinaiiii >tekloiiici naiv.vno vr.-!o I'm.-m- 70 kr., belo I gld. t] m Ribja olje z zelezom. ^.;;f ^ Rihje oljezzelBZiiim okisom. tt J] EG ——¦.....-- ¦ >•- « ^vavro v kratkem prav gotovo vse bolezni c. LX nervozmni in siDkim otrukoin. - Cena IU kosllllli .ikroiblif I)omankanje krvi in | XI steklenici 70 kr. sp'Mstui obnemoglost. Cena stckl. «*> kr- F' M Opomin. <)lje. katero dnbivam narav«in?t z Xorvi'sk«-ga.prednoga milivaiu v stekle- wi 11 nice, vselej kemiski preiSC-em. da nu>re.n svojim odjemnikom garantovati pristnoat in »J U zdravilnost. *i ti Elizir iz kim>M(»za - Cristofoletti. . II || liitjbo^o soilelujoC-o smlsivo z ribjiin oljem. je liajbolje protl 1>0- J^ |j maiijkiHijii krvi J Jr| Cena steklenici 60 Kr. ____ |