Celje - skladišče D-Per 581/1977 5000000299 ,12 ▼ = Leto V. — Št. 12 (55) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA December 1977 Ob dnevu republike 1977 Z MIRNO VESTJO LAHKO REČEMO: USPEHI SO. NEDVOMNO SMO JIH DOSEGLI KOT DELOVNO IN SAMOUPRAVNO PRAVILNO NARAVNANI POSAMEZNIKI V ZDRUŽENEM DELU. TO JE OB PROSLAVI DNEVA REPUBLIKE UGOTOVIL TUDI GLAVNI DIREKTOR LOJZE LIBNIK, KI JE V SVOJEM GOVORU TAKOLE POVEDAL: Tovarišice in tovariši! Kot že vrsto let, smo se tudi to pot zbrali ob našem največ jem jugoslovanskem prazniku, da na čimbolj svečan in deloven način proslavimo rojstvo naše nove Jugoslavije. Letošnjemu prazniku pa daje poseben ton dejstvo, da ga praznujemo v letu pomembnih jubilejev, to je 40 let od prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS. Saj sta prav ta dogodka dala osnovni pečat našemu boju za osvoboditev in nadaljnjemu razvoju, ki je pripeljal do ustanovitve nove socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije ali kot je z drugimi besedami zapisano v Čebinskem izročilu, ki pravi: »Vse, za kar smo se bojevali in kar smo pomembnega ustvarili na Slovenskem v zadnjih 40 letih, vse kar danes imamo in gradimo — svobodo, nacionalno samostojnost, socialistične in samoupravne družbene odnose, miroljubno in neuvrščeno zunanjo politiko — vse to je vzklilo iz političnega programa in bojnih gesel našega delavskega razreda in njegove partije, iz pobud, ki jih vsebuje manifest ustanovnega konkresa KPS.« Ko seštevamo sadove svojega dela, vidimo, da jih je veliko več, kot smo lahko kdaj pričakovali. O dosežkih štiridesetletnega dela našega delavskega razreda priča nešteto dejstev in podatkov. V povojnem obdobju je letna stopnja rasti družbenega produkta Jugoslavije in Slovenije med naj višjimi v svetu. V državi znaša 6,5 %>, v Sloveniji pa celo 7”/». Industrijska proizvodnja se je v letih 1946—1974 povečala za 17-krat, kmetijska pa za 3-krat. V predvojni Jugoslaviji je še tri četrtine prebivalstva živelo od kmetijstva. Kmetijstvo je ustvarilo polovico nacionalnega dohodka v državi, v letu 1974 pa le še eno petino. Še in še bi lahko našteval spodbujajoče podatke za področje zdravstva, šolstva in skrbstva, kjer so le-ti še ugodnejši. Če pa te podatke, ki se nanašajo na državo in republiko, primerjamo z napredkom našega kraja in naše delovne organizacije, vidimo, da za njimi ne zaostajamo. Saj se je samo v naši delovni organizaciji število stalno zaposlenih povečalo za več kot 20-krat, skupne nočitve za več kot 2-krat, od tega pri tujcih za več kot 6-krat, pri mineralni vodi za več kot 10-krat itd. V zdravstvu je vpeljana cela vrsta novih storitev. Prav tako imamo nove proizvode v TOZD Polnilnica, to je brezalkoholno pijačo in plin C02. Iz naše prejšnje vzdrževalne dejavnosti so se razvila samostojna podjetja, sedanja pa nudi storitve tudi zunanjim naročnikom. Vse to pa je rezultat urejene zavestne delav- ske samouprave, kjer se delavci svobodno odločajo ob družbenem razumevanju za stalna vlaganja v raziskovalno in investicijsko dejavnost. V teh letih je bilo izvrtanih kilometre vrtin v raziskovalne namene, prav tako pa je vloženih veliko sredstev v te namene tudi na drugih področjih, predvsem v zdravstvu, kakor tudi na drugih inovacijah. V investicijskem pogledu prednjačimo tako v kraju kot v panogah. Naša zdravstvena služba, ki je dobila materialno osnovo z izgradnjo TERAPIJE prednjači s svojimi storitvami in redom. To pa ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v srednji Evropi. Prav tako je bilo vloženih ogromno sredstev v modernizacijo restavracijskih in hotelskih kapacitet, ki so bile v vseh objektih razen v Slovenskem domu dotrajane in skrajno zastarele. V vse hotele je bilo potrebno napeljati tekočo vodo in centralno kurjavo, prav tako posodobiti vse kuhinje in restavracije. In prav letos začenjamo z dokončno modernizacijo še preostalih treh hotelov. Prenovili in nato na novo zgradili smo polnilnico mineralne vode s plinarno C02. V vzdrževalni dejavnosti je vloženih veliko sredstev za izgradnjo toplarne in pralnice. Skratka, ni dejavnosti, ki ne bi bila v celoti prenovljena. Pri vsem tem pa naši organi upravljanja tudi osebnega standarda niso zapostavljali. V teh letih je bilo zgrajenih 73 stanovanjskih enot, od tega: 19 trisobnih, 30 dvosobnih, 13 enosobnih in 11 garsonjer ali sob, v skupni stanovanjski površini 3750 m2 ali poprečno 51 m2 na stanovanjsko enoto. Sedaj gradimo še 22 stanovanj. Močno smo podpirali tudi zasebno gradnjo, saj odplačuje kredite kar 187 delavcev. Menim, da je prav, da se ob tako pomembnih jubilejih spomnimo teh dosežkov, ki gredo skoraj neopazno celo mimo nas, ki smo bili njihovi soustvarjalci in ki že danes v tretje leto prejemamo jubilejne nagrade. In prav zato te nagrade sprejemajo jubilanti s (Nadaljevanje na 2. strani) Glavni direktor Lojze Libnik med branjem referata VRELCI REPUBLIKI ZA PRAZNIK »Tovariši in tovarišice! Nimamo možnosti, da bi ustanovili legalno vlado, ker nam tega ne dovoljujejo mednarodni odnosi in razmere. Toda imamo eno pravico •— in to je, da v teh težkih okoliščinah ustanovimo politično telo, politični organ, ki bo zbral vse ljudske množice, ki bo zbral vse naše ljudstvo in ga skupaj z našo junaško vojsko peljal v nadaljnje boje, ki so pred nami in ki bodo zelo težki...« (Iz govora vrhovnega komandanta Josipa Broza Tita na I. zasedanju AVNOJ) Da, zelo težki in krvavi so bili časi, preden so zastopniki iz vse Jugoslavije lahko potrdili tisto, kar je do tedaj dal narodnoosvobodilni boj. Bilo je še dolgo pred dokončnim zlomom fašizma — sredi vojne vihre, ko so bili zgodovinskega 29. novembra 1943 postavljeni temelji prve, resnične demokratične ljudske oblasti. Bili so postavljeni temelji nove, socialistične Jugoslavije. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so zagotavljali, da bo bodoča Jugoslavija federativna država enakopravnih narodov in postavili za vrhovnega komandanta tov. Tita. Ravno zato sodijo med najpomembnejše uspehe, ki so jih narodi Jugoslavije dosegli v osvobo- dilni vojni; so mejniki v razvoju ljudske revolucije, saj so z njimi narodi Jugoslavije odstranili z oblasti zatiralce. Nerazdružno so se povezali v skupni boj proti okupatorjem, ki se je kakor volkodlak zagrizel v našo zemljo in jo pustošil. Mučil je ta narod v mnogih taboriščih, da bi ga zlomil in uničil. Toda v najbolj trpečih dneh, ko je umiralo na tisoče ljudi — »tihih mučencev«, so si naši narodi gradili nove — svoje medsebojne odnose. Izkušeni v trdih bojih so si priborili svobodo, ki je mnogi niso dočakali. Njihova trupla trohnijo kdove kje — toda njihova živa vera v zmago je ostala! Borcem je bila v pomoč, da so dokončno osvobodili tisočletja zasužnjene in zatirane. Po tistem jutru 30. novembra v Jajcu so se sklepi II. zasedanja dokaj hitro razširili ne le med jugoslovanskimi narodi, ampak med vso napredno demokratično javnostjo v svetu. Armada se je krepila in v težkih bojih s pomočjo vsega ljudstva izbojevala zmago. Očistila je našo zemljo faši- stov, nacistov in izdajalcev. Taka je domovina čakala pridnih, delovnih rok, ki so se z vnemo lotile obnove. Ruševine so odstranjevali brigadir j i-udarniki, da je obnovljena zablestela v nov, svoboden dan. Toda vseskozi in za vse dosežke v borbi in v svobodi ima največ zaslug naš vrhovni poveljnik tov. Tito. Samo pod njegovim vodstvom smo lahko dosegli izjemen uspeh v notranjem razvoju in tako velik ugled v svetu. Kot pobudnik in voditelj revolucije je vodil vse delovne ljudi naše dežele v boj za izgradnjo samoupravljanja, v boj za neuvrščenost in v boj za mir. Pomembni zgodovinski dogodki nas spominjajo, da imamo bogato preteklost. Obenem nas obvezujejo in nam dajejo občutek odgovornosti, dajejo nam veselje in srečo, da smo pod Titovim vodstvom na najboljši poti za lepšo bodočnost. In zdaj — ko si lahko v miru urejamo domove, se spomnimo vseh tistih, ki so prispevali svoj delež, da nam je lepo. Samo za hip naj se ustavijo naše misli pri njih, da jim izrečejo vsaj eno besedico: »HVALA.« Naj zastave veselo zavihra-jo v jesenski dan, naj tudi naše srce zapoje pesem radosti — republiki za praznik. J. Korez Sproščenost naših delavk ob praznovanju 2 (Nadaljevanje s 1. strani) ponosom, da so doprinesli svoj delež k ustvaritvi ugodnejših in lepših delovnih pogojev. Zato vsem iskrena čestitka. Pri tem pa se zavedamo, da so ti dosežki možni v relativno tako kratkem času le v sistemu, kot je naš, to je v socialistični, samoupravni, neanga-žirani Jugoslaviji, katere 34- Vrtnarija ima za 14”/» večjo eksterno realizacijo. Delavci TOZD Vzdrževalna dejavnost so bili tudi v tem letu poleg rednega vzdrževanja angažirani na investicijski izgradnji ter investicijskem vzdrževanju. Skupno smo v tem letu predvideli 33,506.000 din investicijskih vlaganj. Največja naložba je bila v pripravi za letnico rojstva danes praznujemo. Sedaj pa še nekaj besed o poslovanju v tem letu. Iz razprav na sejah DS TOZD in DSSS ter na zborih delavcev o periodičnem obračunu v prejšnjem mesecu ste razbrali, da smo tretje tromesečje dokaj ugodno zaključili. brezalkoholne pijače, plin C02 ter adaptacijo Strosmajer-jevega doma. Ta promet pa je bil ustvarjen z 1,065.000 opravljenih delovnih urah, indeks 98, in to: TOZD Zdraviliška indeks dejavnost 99 TOZD Polnilnica 94 TOZD Vzdrževalna dejavnost 96 DSSS 97 Če se sedaj zaustavimo ob teh številkah, ne da bi se spuščali v pogoje gospodarjenja, bi bili s fizičnim prometom TOZD Zdraviliška dejavnost v povezavi z delom komerciale, ki prodaja zdraviliške usluge v SDS in s TOZD Vzdrževalna dejavnost, povsem zadovoljni, medtem ko v TOZD Polnilnica v povezavi s komercialno službo, ki prodaja mineralno vodo, manj, ker prodamo manj mineralne vode. Ta ugotovitev je bila prisotna že lansko leto, kjer sem podrobneje orisal nastali položaj, zato ga ne bi ponavljal. Da bi padec zadržali, smo pod-vzeli vrsto ukrepov, tako v propagandnem kot organizacijskem pogledu. Dejstvo je, da smo močneje nazadovali pri zdravilni vodi Donat, ki nima konkurence, medtem ko se Tempel nekako drži na nivoju konkurence. To je brez dvoma zasluga obeh udeležencev, polnilnice, ki daje sedaj na trg neoporečno kvaliteten Tempel, ter komerciale, ki z osebnimi zvezami vodi uspešno borbo s konkurenco. In prav zaradi tega smo že začeli vrsto akcij na osnovi študije Zavoda za tržna iztraživanja iz Zagreba in se upam smelo trditi, da uspeh ne bo izostal. Sedaj izvajamo znanstveno ugotovljeno in s tem premišljeno propagandno, ali bolje rečeno in- formativno akcijo, v katero so vključeni tudi zdravniki. Pri vsem tem pa je še velika uganka, kako spraviti zdravilno vodo do potrošnika, ki jo bo na osnovi naše akcije iskal. Problem rešuje komercialna služba vzporedno in to zelo intenzivno. Vendar naleti na odpor pri sedanji centralizirani trgovini, ki se blaga velikega volumna in nizke vrednosti, s tem pa malega zaslužka, brani. Kakorkoli sedaj obračamo te podatke, pa če smo še tako kritični, se vendarle ne moremo ogniti ugotovitvi, da smo uspešno poslovali. Vemo namreč, da domače in tuje bolniške blagajne varčujejo, da je mednarodni turistični promet v stagnaciji, kakor tudi potrošnja mineralne vode, to pa so naši osnovni prodajni artikli. In le pravilni oceni položaja, ki smo ga temeljito analizirali na sestanku vseh družbenopolitičnih, samoupravnih in vodstvenih struktur spomladi, se imamo zahvaliti, da smo 9 mesecev pozitivno zaključili in da bo tako tudi ob koncu leta. Prav na tem družbenopolitičnem zboru smo začrtali jasno linijo letošnjega poslovanja ter sprejeli vrsto ukrepov, ki so pripeljali do ugodnega fizičnega in še posebej finanč- (Nadaljevanje na 8. strani) Tako je bilo v TOZD Zdraviliška dejavnost opravljenih: indeks 27.952 zdravniških pregledov 101 166.479 fizioterapevtskih storitev 104 doseženih 229.333 nočitev 103 izdanih penzionskih obrokov 223.928 102 in prodanih 240.9941 raznih pijač 99 V TOZD Polnilnica je bilo napolnjeno in prodano 21,157.609 litrov mineralne vode 87 in 1,530.997 kg C02 113 Pričeli pa smo tudi s poskusnim polnjenjem brezalkoholne pijače TRIMVIT, ki jo uvajamo na tržišče. V TOZD Vzdrževalna dejavnost je pralnica oprala 529.665 kg perila 106 Obračun devetmesečnega dela V ZADNJIH DNEH OKTOBRA SMO NA ZBORIH DELAVCEV OBRAVNAVALI IN OCENJEVALI REZULTATE DELA IN POSLOVANJA V DEVETIH LETOŠNJIH MESECIH IN ODLOČALI O ZAČASNI DELITVI USTVARJENEGA DOHODKA. DELAVSKI SVETI SO NATO UGOTOVILI PERIODIČNE OBRAČUNE, KATERE SMO PREDLOŽILI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V OCENITEV. ČEPRAV SMO BILI Z NAJVAŽNEJŠIMI PODATKI SEZNANJENI NA ZBORIH, NE BO ODVEČ, CE JIH V STRNJENI OBLIKI OBJAVIMO V NAŠEM GLASILU. Devet mesecev predstavlja koledarsko tri četrtine leta, v našem poslovanju pa v vseh dejavnostih, zlasti v zdraviliški in pri prodaji slatine, pa precej več. Za nami je poletje in glavna sezona, v zadnjih treh mesecih že po planu predvidevamo relativno manjši obseg dejavnosti, storitve v zdraviliški dejavnosti prodajamo po znatno nižjih cenah, cela vrsta stroškov pa je v tem času sorazmerno večja, zlasti kurjava. Rezultati devetmesečnega poslovanja so tako merodajni za uspešnost celega leta in smo jim zato že vedno doslej posvečali potrebno pozornost. In kako smo poslovali? Je naš obračun devetmesečnega dela dober ali slab? Smo dosegli z letnim planom začrtane cilje? Opravljeno delo bomo prikazali primerjalno s planiranim obsegom in s podatki za isto obdobje lanskega leta. Nekoliko podatkov o tem, koliko smo opravili v 9 mesecih, je bilo že v prejšnji številki, nekaj jih je tudi v drugih sestavkih v tej, vendar moramo nekatere zaradi celovitosti ponoviti tudi tu, za kar se bralcem opravičujemo. Količinski kazalci so povsem primerljivi, vrednostne pa moramo delno prilagoditi. Vemo, da lahko delimo in uporabimo le tisti denarni dohodek, ki nam je bil priznan na trgu, to je, da smo dobili naše izdelke in storitve plačane. Pretežnega dela dohodka v terjatvah še ne moremo koristiti. Gre torej za obračun po »plačani realizaciji«. V našem letnem planu smo zaradi enostavnosti in skladnosti količinskih in vrednostnih podatkov predvideli, da bo višina terjatev konec letošnjega leta enaka kot je bila konec lanskega in bo torej »plačana realizacija« enaka kot »fakturirana«. Predvidevamo, da na koncu leta bistvenih razlik tudi ne bo. Drugače pa je to ko-zano« za celo delovno organi-nec septembra. Sedaj so terjatve še večje in je v njih »ve-zacijo preko 2 milijona din (200 starih) ostanka dohodka. Da bo ocena lažja in popolnejša, bomo prikazali naše delo in rezultate vrednostno po opravljenem obsegu, to je, koliko smo obračunali in ne po plačanem. Bralec, ki bo pogledal ali morda pozna podatke po periodičnem obračunu, ki je predložen SDK, naj to okol-nost upošteva. Odgovorimo si sedaj na vprašanje, ali smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Globalno vsekakor da! Zbirna bilanca uspeha Zdravilišča kot celote izkazuje, da znaša dosežena vrednost dela 99 % planirane in 13% več kot lani. Doseženi dohodek je prav tako 99% planiranega in je 20% večji kot lanski. Čisti dohodek je enak planiranemu in je 26% večji od lanskega, ostanek dohodka po sklepih zborov o začasni delitvi čistega dohodka pa je 19% večji kot smo načrtovali in 34 % večji kot lani v istem obdobju. Denarni zneski so naslednji (v tisočih din) Plan 1977 Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77: plan 77:76 Vrednost dela (prodaje blaga in storitev) 172,295 170,980 151,660 99 113 Porabi j ena sredstva 98,445 97,517 90.600 99 108 Dohodek 73,850 73,463 61,059 99 120 Prispevki in dajatve iz dohodka 13,544 13,334 13,148 98 101 Čisti dohodek 60,306 60,129 47,911 100 126 Osebni dohodki 44,640 41,768 33,940 94 123 Tekoča skupna poraba 2,157 2,259 1,967 105 115 Ostanek čistega dohodka v obračunu 13,509 16,102 12,004 119 134 Kot je že omenjeno, je ostanek dohodka, ugotovljen po »plačani realizaciji«, za ca. 2 milijona din manjši in znaša 14,021.000 din. Ob že razloženi (realni) predpostavki, da bo to z izterjavo terjatev na koncu leta izravnano, vidimo, da je ostanek dohodka letos za 4,098.000 din večji kot lani in za 2,593,000 dinarjev večji kot smo s pla- nom predvideli. Pri tem velja opozoriti, da je v znesku osebnih dohodkov zajet tudi tisti del (ca. 4,000.000 din), ki so ga zbori delavcev namenili za dodatne osebne dohodke, izplačane ob praznovanju Dneva republike, v višini 10% od obračunanih akontacij za redno delo in nadomestila za dopuste in državne praznike. Če prednje številke primerjamo s planskimi za celo letošnje leto, ugotovimo, da so doseženi od letnega piana Vrednost dela 77 % Porabljena sredstva 75% Dohodek 81 % Obveznosti iz dohodka 70% Čisti dohodek 83 % Osebni dohodki 71 % Ostanek dohodka 120% Dodajmo še prikaz predvidenega in porabljenega delovnega časa ter poprečnih osebnih dohodkov. Po planu smo predvideli, z že vkalkuliranim časom za doseganje gibljivega dela osebnega dohodka (učinka), skupno 1,256.892 delovnih ur, kar je 164.281 ur ali 15 % več kot smo jih evidentirali v 9 mesecih lanskega leta. Evidentirano je 1,065.537 opravljenih delovnih ur, kar je 15 % manj kot planirano in 2% manj kot v istem obdobju lani. Ustrezna (ugodna) posledica takega gospodarjenja z delovnim časom je doseženi in izplačani »učinek« v poprečni višini 16 % od kalku-lativnega osebnega dohodka. Poprečne mesečne (neto) osebne dohodke poglejmo z dveh strani. Ena je podatek o konkretnih zneskih, ki smo jih v 9 letošnjih mesecih dobili »na roko«, ne glede na čas, na katerega se nanašajo. Ta podatek spremlja in objavlja tudi SDK in statistika. Ta poprečni osebni dohodek je znašal 4012 din in je za 21% večji kot v lanskem letu, ko je znašal 3314 dinarjev. Drugi, računski poprečni osebni dohodek izhaja iz višine čistega dohodka, ki je bil letos razporejen za osebne dohodke in vključuje tudi dodatno izplačilo (10%), izključuje pa v januarju prejeti osebni dohodek za december in razliko po ZR. Ta poprečni osebni dohodek znaša 4130 din. Upravičeno smo z doseženim lahko zadovoljni, ko vemo, da so bili pogoji poslovanja in položaj na tržišču vse prej kot ugodni. Ko smo si predočili globalne podatke za vso delovno organizacijo, poglejmo še nekaj najznačilnejših po temeljnih organizacijah, za skupne službe in za posle, ki se skupaj opravljajo in financirajo. Tu bomo videli določena odstopanja tako od plana kot od lanskih dosežkov. Zaradi omejenega prostora bomo navedli in kratko komentirali nekaj glavnih podatkov. Bolj razčlenjeni in obdelani so v poslovnem poročilu in vsem, ki želijo biti bolj podrobno informirani, priporočamo, da sežejo po njem. ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Količinski podatki o opravljenem delu nam kažejo naslednje: Plan 1977 Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77: plan 77:76 Zdravniški pregledi Kopeli in fiziotera- 27.630 27.952 28.205 101 99 pevtski postopki 159.400 166.479 159.401 104 104 Nočitve 226.900 229.333 222.319 101 103 Penzionska hrana 214.691 223.928 219.140 104 102 Prodane pijače—■ 1 240.936 Opravljene delovne ure: 240.994 243.952 100 99 Zdravstvo 143.409 118.305 113.612 82 104 Restavracije 283.388 249.948 257.764 88 97 Hoteli 109.041 93.337 99.679 86 94 Hotel Donat 137.453 118.277 115.147 86 103 Skupaj TOZD 673.291 579.867 586.202 86 99 Kot vidimo je planirani obseg dela dosežen in rahlo presežen. Letošnji dosežki so tudi nekaj večji kot lanski, z izjemo zdravniških pregledov in prodanih pijač, kjer imamo letos za 1% manjši količinski obseg kot lani. Ze pri polletnih podatkih smo opozorili na strukturne premike med posameznimi skupinami naših gostov in storitvami, ki jih gostom nudimo. To se je nadaljevalo tudi v tretjem tromesečju. Tako je v devetih mesecih za 6 % več zdravniških pregledov gostov, ki so se zdravili na družbene stroške kot lani, če- prav je bilo število gostov za 4% manjše, nočitev pa so imeli 2% več kot lani. Inozemskih gostov je bilo 5 % več, imeli so 4 % manj nočitev kot lani, zdravniških pregledov pa je bilo celo za 13% manj. Domačih samoplačnikov je bilo za 24% več, nočitev so imeli 13 % več, zdravniških pregledov pa je bilo pri teh gostih 2% manj kot lani. Iz tega izhaja domneva, da imamo več tujih gostov in domačih samoplačnikov, ki bivajo pri nas krajši čas in se ne poslužujejo zdravstvenih stori- (Nadaljevanje na 4. strani) VRELCI (Nadaljevanje s 3. strani) tev. Verjetno bo potrebna podrobnejša analiza vzrokov teh sprememb in povečana aktivnost, da nam ne bi ob sicer pozitivnem porastu »prehodnih« preveč upadali gosti, ki so pri nas na zdravljenju daljši čas. Tudi pri kopelih in fizioterapevtskih postopkih se je strukturni delež samoplačniških storitev zmanjšal za 1 poen. Razpoložljive hotelske kapacitete so bile izkoriščene 76,5%, kar je za ca. 7 % boljše kot lani. Najboljši dosežek ima hotel Donat, ki je bil izkoriščen 83,4%, kar je več kot smo kdajkoli pričakovali. Slabo so izkoriščeni stari, neadaptirani hoteli in tako se nam vedno znova potrjuje že dolgo znano dejstvo, da je modernizacija teh sob neodložljiva nujnost. Vrednostni podatki o opravljenem delu kažejo proti lanskemu letu večja odstopanja zaradi premikov v cenah. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da so tudi nekateri pozitivni odmiki od našega plana, s čemer smo dosegli boljši končni rezultat. Poglejmo nekaj zbirnih podatkov: v 000 din Plan Doseženo Doseženo Indeks 1977 1977 1976 77: plan 77:76 Obračunana vrednost dela Zdravstvo 17,821 19,438 16,118 109 121 Hotel Donat 17,377 18,924 15,052 109 126 Ostali hoteli in restavracije 45,830 50,202 43,167 110 116 Skupaj TOZD 81,028 88,564 74,337 109 119 Stroški, osebni dohodki, dajatve in tekoča skupna poraba Zdravstvo 14,424 11,915 121 Hotel Donat 18,536 15,753 118 Ostali hoteli in restavracije 46,421 41,257 113 Skupaj TOZD 79,381 68,925 115 Ostanek čistega dohodka Zdravstvo 5,014 4,203 119 Hotel Donat 388 — 701 X Ostali hoteli in restavracije 3,781 1,910 198 Skupaj TOZD 3,825 9,183 5,412 240 170 Stroški hotela Donat so v gornjem prikazu zmanjšani za 3,000.000 din obresti od kreditov, kolikor so po letošnjem planu v 9 mesecih pokrite s prenosom dohodka iz polnilnice. Od skupnih dohodkov zdravstva predstavljajo gotovinski iztržki v terapiji 37 %, iztržki od »kreditiranih« storitev izven oskrbnega dne, zaračunani direktno v terapiji 10,5 %>, pavšalno obračunane storitve v recepcijah 49,7%, ostalo pa subvencije na inozemske iztržke in provizija menjalnice. Značilno je, da so se iztržki v menjalnici v zdravstvu znižali za 18%, v gostinstvu pa celo za 30% v primerjavi z lanskim letom. Poprečno dosežena cena penziona je 207,98 din, kar je 16 % več kot lani, v hotelu Donat pa je dosežena poprečna cena penziona 306,58 din. V strukturi gostinskih dohodkov so udeleženi obračunani iztržki za nočitve z 31 %, za penzionsko hrano s 37 %, za hrano po naročilu (a la carte) z vsega 9% in pijače z 11%. Ostalo predstavljajo izvozne stimulacije in razni drugi iztržki ter izredni dohodki. Teh nekaj podatkov ne daje podrobne slike o delu in doseženih rezultatih Zdraviliške dejavnosti, pokaže nam pa, da je bilo poslovanje dokaj uspešno. V zadnjem tromesečju prihodki ne bodo pokrivali stroškov, zato bo potrebno prizadevanje in skrb vseh, da bi se relativno ugodni rezultati devetih mesecev preveč ne poslabšali. Polnilnica Nazadovanje prodaje obeh vrst slatine se je žal nadaljevalo tudi v poletnih mesecih in skupna devetmesečna prodaja je za 13% manjša kot planirana in za isti odstotek manjša kot lanska. Izvoz je bil za 1% večji kot lani. Izvozili smo 1,831.000 steklenic, lani 1,809.000 steklenic, predlanskim pa 1,784.000 steklenic. Pri plinu CO2 smo dosegli plansko nalogo, ki je za 13 % večja kot lanskoletni dosežek. Brezalkoholno pijačo TRIM-VIT smo začeli šele polniti in nimamo primerjalnih vrednosti. V septembru je bilo napolnjeno 99.000 steklenic, prodano pa 78.000. Delovnih ur letos ni bilo več mogoče proporcionalno zmanjševati, lani je to še dokaj uspelo. Skupno število ur je za 17% manjše kot planirano in le za 6% manjše kot lansko. Največji prihranek je bil dosežen v (ožji)'1 polnilnici. V skladišču je bilo 4% več ur kot lani, kar gre pa na račun prodaje Deita, več ur imata tudi plinarna in avtopark, kar je razumljivo. Številčni podatki so naslednji: Prodaja slatine v 000 steklenic Plan 1977 Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77:plan 77 :76 Donat 9,550 8,274 9,863 87 84 Tempel 14,750 12,744 14,321 86 89 Rinerji — 139 184 — 76 Skupaj Prodaja CO2 24,300 21,158 24,367 87 87 plina v kg 1,530.000 1,530.997 1,359.737 100 1 .13 Opravljene ure 223.383 184.396 195.629 83 94 Kot vemo, smo letos začeli razvažati in prodajati plin na nov način v cisternah. Predvidevanja so ostvarjena in kupci nam dajejo lepa priznanja. V cisternah smo doslej prodali 446.850 kg plina. Finančni podatki o iztržkih, stroških in ostanku dohodka dajejo boljšo sliko kot količinski. Izpad prihodkov zaradi manjše prodaje je delno kompenziran z višjimi cenami v prvem polletju, vendar je ostanek čistega dohodka manjši kot smo planirali za skoraj 5 milijonov din in tudi za 33 % manjši kot lansko leto v istem obdobju. Nekaterih stroškov pač ni mogoče zmanjševati v sorazmerju z nazadovanjem polnitve in prodaje, cela vrsta pa je absolutno fiksnih in ostanejo stalno isti. Nujna posledica je zato slabši končni finančni rezultat. Nekaj številk iz bilance uspeha in analitične razčlenitve uspeha posameznih dejavnosti : v 000 din Plan 1977 Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77: plan 77:76 Prihodki od prodaje slatine v R. Slatini 46,170 38,085 35,784 82 106 Trimvita — 228 — CO2 plina 4,743 5,424 4,662 114 116 Zaračunana dostava 6,480 5,820 91 Razlika cene pri prodaji iz skladišča 2,019 1,320 65 Drugi dohodki — 647 1,653 39 Skupni prihodki 59,412 51,524 42,099 87 122 Porabljena sredstva 34,010 32,717 23,452 96 140 Dohodek 25,402 18,807 18,647 74 101 Čisti dohodek 17,897 12,008 12,035 67 100 Ostanek dohodka 8,813 3,907 5,874 44 67 Poslovanje založnih skladišč ter stroški in prihodki iz naslova dostave mineralne vode so bili lani in prej vključeni v komercialni sektor, zato ni na razpolago prečiščenih primerjalnih podatkov. Stroški založnih skladišč in ambulantne dostave iz Rogaške Slatine niso v celoti pokriti z razliko med prodajno ceno franco Rogaška Slatina in franco kupec. Letni nepokriti stroški so planirani v višini 1,500.000 din, v 9 mesecih so znašali 807.000 dinarjev. Dosegli smo neto poprečno prodajno ceno za 1 steklenico mineralne vode franco Rogaška Slatina 1,793 din, to je 0,301 din več kot lani; skupno prodajno ceno 2,122 din, kar je 0,311 din več kot lani in razliko med polno lastno in prodajno ceno 0,262 din oziroma le 0,042 din več kot lani. Poprečna dosežena prodajna cena C02 plina je 3,813 din za 1 kg, kar je le 1 % več kot lani (cen nismo povišali), ostanek po pokritju vseh stroškov in dela skupne režije polnilnice (10%) pa znaša 0,919 din po kilogramu in je 0,457 din manjši od lanskega. To ni nepričakovano, ker so z novim poslovanjem fiksni stroški večji, toda zagotovljeno je težišče na dolgi rok. VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Smiselni primerjalni količinski podatki so, kot vemo, v tej temeljni organizaciji na razpolago le za pralnico. S planom smo predvidevali, da bo oprano v 9 mesecih 498.000 kg perila, to je prav toliko kot lani, opranega pa je bilo 529.665 kg ali 6% več. Če primerjamo ta presežek s 3% presežkom lanskoletnih nočitev, vidimo, da je bilo perila relativno več na račun novih moderniziranih sob in zaradi krajše poprečne dobe bivanja gostov pri nas. Uporabljiv primerjalni podatek je še višina prihodkov vrtnarije od eksterne prodaje. Ta je bila letos za 65.472 din ali 14% večja kot lanska. Gospodarjenje z delovnim časom je bilo skrbno. Po planu je bilo za celo temeljno organizacijo predvidenih 176.458 delovnih ur, opravljenih je bilo 146.962, lani pa 152.515. Skupno število opravljenih ur je torej za 17% manjše od planiranega in za 4% manjše od lanskega. Računovodska in plansko-analitska služba spremljata za to temeljno organizacijo precej na drobno razčlenjene podatke za vsak obrat in dejavnost. Preveč bi obremenilo ta pregled, če bi jih v celoti navajali. Prikažimo zato le obračunano vrednost dela po vrstah in delovnih skupinah ter podatke o skupnem uspehu temeljne organizacije. v 000 din Plan Doseženo Doseženo Indeks 1977 1977 1976 77: plan 77:76 Obračunano: drugim TOZD v DO 13,847 14,402 12,982 104 111 zunanjim naročnikom 2,426 978 890 40 110 lastne storitve v TOZD 855 716 1,035 84 69 Drugi dohodki Skupaj 17,128 6 16,102 127 15,034 94 107 Razčlenjeno po delovnih skupinah: Gradbena skupina 2,691 2,620 2,470 97 106 Kovinarji 2,288 2,288 1,964 100 117 Modernizacija starih hotelov: da ali ne? Vprašanje v naslovu nima namena ustvarjati dileme okoli tega. To je bilo že odločeno na sejah delavskega sveta TOZD Zdraviliška dejavnost. Članek naj bi osvetlil učinke, ki jih bo takšna odločitev sprožila v ekonomskem pogledu. Tovariš mr. oec. Tepeš Anton, direktor ekonomsko finančnega sektorja, jih je podrobno analiziral v investicijskem programu za modernizacijo hotelov-dependans Strossmayerjev dom, Ljubljanski dom in Boč. Obnova naših nastanitvenih in ostalih zdraviliških objektov je prisotna v naših programih še ves povojni čas. Dobro je rekla naša delavka O. D. ob otvoritvi hotela Donat, naj ne pustimo ob strani naših dobrih starih hotelov. Takoj po osvoboditvi smo se trudili, da bi jih čimprej »postavili v prejšnje stanje«, ker so bili oropani opreme in tudi sicer močno poškodovani. Zatem je sledila napeljava tekoče vode po vseh sobah in gradnja etažnih kopalnic. Širok zamah v tem smo storili okoli 1. 1965, ko smo pričeli graditi v sobah kopalnice s stranišči (Park, Slovenski dom, Soča, Ljubljanski dom, Styria, Zdraviliški dom, nato pa še Zagrebški dom in Strossmayerjev dom). Z vlaganji v obnovo in modernizacijo hotelov in v novogradnjo hotela Donat smo pridobili 664 postelj (51 %) v sobah z lastnimi sanitarijami. Vključno s temi in drugimi imamo danes 953 postelj v centralno ogrevanih sobah, kar znaša zopet 73 % vsega posteljnega fonda. Izkoriščenost kapacitet, ki jo merimo s stopnjo, se je »nenormalno« dvignila. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS so bile hotelske kapacitete v SR Sloveniji leta 1976 izkoriščene 49°/o, v zdraviliščih pa kar 69,8%. Stopnja izkoriščenosti se je v Rogaški Slatini gibala takole: kapacitete leto v odprtih hotelih 1970 77 1971 77 1972 78 1973 80 1974 87 1975 79 1976 76 Po podatkih ankete je ugotovljeno, da je večina naših gostov zadovoljna z gostin- skimi storitvami, nezadovolj- na pa z nastanitvijo v hote- lih, ki ne ustrezajo sedanjim zahtevam in hotelskim stan- dardom. Takšnih pa je pri nas okoli 700 postelj oziroma 55 % celotnega števila ležišč. Naši gostje, v poprečju, si ne žele luksuzno premij ene sobe. Zato tudi ni realno planirati dragih hotelov, marveč je umestno in upravičeno adaptirati večino sedanjih. Konkreten namen te investicije je adaptacija: — del Strossmayerjevega doma — 47 sob z 72 posteljami — del Ljubljanskega doma — 19 sob z 19 ležišči — hotel Boč v celoti — 40 sob s 50 posteljami. Po adaptaciji se bo število postelj povečalo za 9, ker bodo etažne kopalnice preurejene v hotelske sobe. S tem bomo dosegli večjo ceno za prenočevanje. Goste hotela Boč pa bomo usmerjali na hrano v hotel Donat. Tako bomo izkoristili še proste restavracijske kapacitete tega hotela in dosegli v njem ugodnejše ekonomske učinke (proizvodnost, ekonomičnost, rentabilnost). Poznalo se bo tudi v izvenpenzionski potrošnji v hotelu Donat. Bistvenega povečanja obsega zdraviliških storitev po tej investiciji ne pričakujemo. Pri vsem tem gre za neizogibni hočeš-nočeš pogoj, da bomo uspeli stare hotele prodajati le, če jih bomo ustrezno modernizirali. Objektivno bomo podaljšali letni čas obratovanja vsaj za 2 do 3 mesece (april, oktober, november), kar pa tudi ni malenkost. V tem času se bodo nekoliko povečale storitve v Terapiji. Avtor programa je v študiji ugotovil, da se nam bo mejni prihodek povečal za 2,250.000 din. To je le tisti večji prihodek, ki ga bodo povzročile višje cene zaradi boljše kakovosti hotelov. Ob upoštevanju letošnjih cen kot izhodišče in razmerja med domačimi in med tujimi nočitvami, bi ustvarili od zgoraj ugotovljenega mejnega prihodka 825.750 din oziroma 45.900 USA dolarjev več deviznega dohodka. Iz izračuna delitve celotnega mejnega prihodka pa izhaja, da bo ostanek dohodka zadoščal za odplačevanje bruto anuitet in še bo ostalo ca. 130.000 din za sklade. Če s postreženimi podatki sklenemo, lahko ugotovimo, da je modernizacija starih hotelov pri nas ekonomsko upravičena. To naj nas vodi v razmišljanja, ko bomo načrtovali in sklepali o modernizaciji hotelov Styria, Soča, Beograjski dom itd. Sč. v 000 din Plan 1977 Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77: plan 77:76 Kurilnica 5,333 4,363 4,276 82 102 Pralnica 3,590 3,685 3,348 103 110 Vrtnarija 1,012 958 1,154 95 83 Park, gozdovi 1,571 1,535 1,220 98 126 Servisni obrat 613 627 533 102 117 Drugi in izredni dohodki 30 26 69 87 38 Vrednost dela (brez interne realizacije) 16,273 15,386 14,000 94 110 Porabljena sredstva 9,474 8,788 8,557 93 103 Dohodek 6,799 6,598 5,442 97 121 Čisti dohodek 5,953 5,724 4,567 96 125 Ostanek dohodka 695 269 262 39 102 Kot vidimo, ni uspela večja usmeritev na zunanje naročnike ob pomanjkanju finančnih sredstev za vzdrževanje v zdraviliški dejavnosti, saj je ta postavka dosežena le s 40%, prekoračena pa je planirana vsota storitev drugim TOZD. Planirani ostanek dohodka ni dosežen. Realno pa je pričakovanje, da konec leta bo, ker bo opravljen poračun stroškov parka za dodatno obračunane osebne dohodke (10 %), obračunane pa bodo z letnim obračunom še nekatere storitve in realizirana negativna razlika v nabavnih cenah materiala in goriva. To bo sicer delno spre- menil rezultat ostalih dveh temeljnih organizacij, skupnega za delovno organizacijo pa ne. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Delovne skupnosti ne moremo ilustrirati s količinskimi kazalci. Ne bi bilo primerno tu razmišljati ali in koliko se je z dopolnjevanjem organizacije, s širjenjem ali oženjem nalog in s spremembami predpisov obseg dela povečal ali zmanjšal. Ilustrirajmo dogajanje v delovni skupnosti le s podatki o planiranih in evidentiranih delovnih urah. Plan ur 1977 Opravljene ure 1977 Opravljene ure 1976 Indeks 77: plan 77 : 76 Komercialni sektor 63.441 52.535 51.798 83 101 Center Maribor 2.270 1.946 2.296 86 85 Ostali sektorji 118.049 99.831 104.171 85 96 Skupaj 183.760 154.312 158.265 84 98 Komercialni sektor smo prikazali ločeno zaradi planirane nove organizacije potniške in druge službe, ki je delno že izpeljana in je zato povečanje ur upravičeno. Finančni obračun stroškov delovne skupnosti in tistih poslov (stroškov) skupnega pomena, ki se financirajo z združevanjem sredstev temeljnih organizacij, kaže po pokritju dodatno obračunanih osebnih dohodkov (10%) in tekoče skupne porabe presežek prihodkov nad stroški 2,569.840 dinarjev. Ta presežek rezulti-ra iz doseženih neplaniranih dohodkov in zmanjšanja nekaterih planiranih stroškov. Določen del teh stroškov bo sicer še nastal v zadnjem tromesečju in bo moral biti takrat pokrit. Ta presežek dohodkov je bil vrnjen temeljnim organizacijam v enakem razmerju kot so združevale sredstva in je že vključen v finančnih rezultatih, izkazanih pri posamezni temeljni organizaciji. Vrnjeno je: Zdraviliški dejavnosti 863.748 din, Polnilnici 1,526.394 din, Vzdrževalni dejavnosti 179.698 din. Bralec, katerega zanimajo podrobni podatki o skupnih stroških in stroških delovne skupnosti, najde zelo podrobno razčlenitev v devetmesečnem poslovnem poročilu. INVESTICIJE Podrobno navajanje investicijskih izdatkov ne bi bilo smotrno, to bomo storili na koncu leta. Realizirali smo 60 % letnih predvidenih naložb. Važno pa je oceniti, da smo uspešno zaključili nabavo in montažo strojnih naprav za polnjenje brezalkoholnih pijač in slatine v manjše tipe steklenic, da smo z julijem dokončali modernizacijo severnega trakta Strossmayerjevega doma in da imamo zagotovljena lastna in bančna kreditna sredstva za modernizacijo hotela Boč in preostale polovice Ljubljanskega doma. Te naložbe so pomemben prispevek k našim prizadevanjem za stalen razvoj in napredek. Namesto zaključka ponovimo v začetku izraženo misel, da smo z obračunom našega devetmesečnega dela in z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Nedvomno je to sad prizadevanja ogromne večine članov naše delovne skupnosti in je zato tudi upravičena odločitev vseh zborov o taki začasni delitvi dohodka in čistega dohodka, da so en del namenili še za osebne dohodke. Naj nam bodo doseženi uspehi in delni neuspehi spodbuda, da enako skrbno, pridno in preudarno delamo in odločamo še v zadnjih mesecih leta, da letni rezultati ne bodo dosti slabši od devetmesečnih. ki a.t. 5 VRELCI VRELCI Jubilejne nagrade v letu 1977 V sindikalni listi je za leto 1977 predvideno, da se jubilejne nagrade izplačujejo delavcem za skupno delovno dobo v SFRJ. O tem so tudi razpravljali zbori delavcev v Zdravilišču in sprejeli sklep, da ob praznovanju dneva republike prejmejo delavci jubilejne nagrade za 10 let, 20 let in 30 let delovne dobe, prebite v SFRJ in ne kot doslej samo za delovno dobo pri Zdravilišču. Nagrade bodo prejeli tudi delavci, ki so bili v letu 1977 upokojeni in pa tudi svojci umrlih delavcev, če so le ti izpolnili pogoje za dodelitev jubilejnih nagrad. Višina jubilejnih nagrad je enaka lanskoletni, in sicer za 10 let 2300 din, za 20 let 3450 dinarjev in za 30 let delovne dobe 4600 din. Podelitev nagrad po TOZD in SDS je naslednja: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo 30 let: Vidic Franc, prof. dr. Za-veršnik Herbert. 20 let: Blazina Angela, Bele Cecilija, Bek Alojz, Černoša Janez, Demetrovič Mira, Došler Vera, dr. Istenič Milan, Jugovar Viktorija, Kus Petronila, Lesjak Vera, Lipnik Štefan, Turnšek Ivanka, Tanšek Veronika, Vrhovnik Ivan, Belič Štefanija. 10 let: Bele Marija, Grah Hermina, Lesjak Franc, Mavrin Imelda, Smerke Marija, Strašek Franc. Hoteli 30 let: Adrinek Frida, Brodnik Evgenija, Debelak Otilija, Lavrenčič Karel, Petek Matevž, Turnšek Stanislav. 20 let: Bjelovučič Milena, Drofenik Franc, Golež Ivanka, Imenšek Anica, Juras Vera, Osek Janez, Potočnik Ana, Plevčak Daniel, Podhraški Marija, Žerak Frančiška, Djurovič Nikola. 10 let: Bračun Milica, Čonžek Ana, Dovšak Terezija, Durovič Slava, Fideršek Viktor, Gobec Ivan, Krebs Rudolf, Križan Ana, Ogrinc Rozalija, Pažon Terezija, Ogrizek Štefanija. Restavracije 30 let: Bork Rozalija, Čehar Vida, Grobin Marija, Kene Martin, Raspotnik Rezka. 20 let: Drofenik Alojzija, Gobec Pepca, Humski Elizabeta, Hribar Marija, Klepec Marija, Plemenitaš Jože, Plemenitaš Marta, Rusi Marija, Šarkinovič Ramadan, Šket Terezija, Zobec Ana, Kučan Mirko (umrl). 10 let: Bedenik Marija, Bratuša Pavla, Čuček Milica, Drofenik Jerica, Gobec Elizabeta, Gaj-zer Franc, Grah Janez, Hostnik Dušan, Križanec Marija, Križanec Kristina, Martinčič Josip, Močnik Jožica, Mikša Darinka, Mlacovič Josip, Matko Marija, Novak Rozalija, Pivec Terezija, Pogelšek Anica, Stojan Ivanka, Šmid Magda, Ši-ljeg Gabrijela, Podhraški Mil- kci TOZD POLNILNICA 30 let: Cverlin Danica, Lesjak Dominik, Prah Franc, Stojnšek Neža. 20 let: But Marija, Bevcer Albin, Bratuša Simon, Gobec Vinko, Junež Martin, Junež Anton, Kura j Marija, Kitak Mihael, Kresnik Stanko, Krušlin Alojz, Lipnik Julijan, Posilovič Josip, Šeligo Jože, Skrbiš Kristina, Tratenšek Edvard, Tkavc Silvester, Zorin Florjan, Zagorc Martin. 10 let: Čebular Franc, Polajžer (Ducman) Marija, Gal Zofija, Grosek Maksimiljan, Hrepev-nik Jakob, Hečimovič Nikola, Herček Edvard, Koražija Marija, Krusič Karel, Kerin Rezika, Kosernik Franc, Kruljc Olga, Lovrenčak Jože, Lapan Danijel, Madarasi Josip, Miloševič Dragoslav, Osek Jožefa, Plavčak Leopold, Potočnik Adela, Škorjanc Marjan, Šket Viktor, Zorin Anton, Gobec Karel. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST 30 let: Herič Franc, Metelko Lojze. 20 let: Bračun Franc, roj. 1932, Jaz-binšek Anton, Jager Leopold, Korez Marija, Križan Albert, Mahne Franc, Mlakar Jože, Novak Štefanija, Novak Voj-mir, Plemenitaš Emilija, Rep Stanko, Sajko Vinko, Spol j ar Marija, Tanšek Stanislav. 10 let: Bračun Franc, roj. 1941, Fišer Stanko, Ivančič Božidar, Jakob Metod, Jazbec Milan, Krsnik Marija, Kores Angela, Novak Slavko, Novak Jože, Perkovič Vinko, Plavčak Vinko, Sluga Ivan, Strašek Alojz, Smole Ivan, Strmčnik Marjan, Tramšek Štefanija, Turnšek Anton, Žgajner Silvo. Parki 30 let: Antolinc Adolf, Vek Franjo. 20 let: Kobale Jože, Kramberger Franc. 10 let:. Madarasi Elizabeta, Perc Danijela, Strašek Stanislav, Stojnšek Janez, Šeligo Avgust. SDS SKUPNE SLUŽBE 30 let: Bratuš Vera, Bračun Marica, Herič Ema, Istenič Jožica, Jankovič Breda, Kern Vlado, Kaizer Irma, Libnik Lojze, Lojen Jože, Metelko Gustika, Resnik Dušan, Rosi Malčka, Stojsavljevič Fanika, Tepeš Ljudmila, mr. oec. Tepeš Anton, Truglas Viljem, Vurdelja Zivan. 20 let: Blazina Stanislav, But Mira, Blaguš Ana, Halužan Anica, Kaučič Anica, Kitak Tončka, Kern Vida, Lovrič Božo, Mika-šek Duro, Mikašek Dragica, ing. Ozim Vera, Tratenšek Silvestra, Zbodula Marija, Zorin Ivanka, Žučko Lado, Trubič Franjo. 10 let: Barič Magda, Brantuša Marija, Birsa Cecilija, Kaplan Jože, Kerin Alojz, Križanec Cvetka, Okičan Mijo, Plohl Franc, Perc Stanislav, ing. Putanec Josip, Ribič Ana, Šalihbegovič Bevad, Zdešar Filip, Slemen-šek Fanika, Pišek Albert, Ti-čak Ivan. Ne glede na to, da bodo jubilejne nagrade podeljene na skupno delovno dobo v SFRJ, pa bodo delavci, ki so zaposleni samo pri Zdravilišču 10 let, 20 ali 30, prejeli še pismena priznanja, in sicer: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo 20 let: Bele Cecilija, Lesjak Vera. Hoteli 30 let: Debelak Otilija. 20 let: Petek Matevž, Plevčak Dane. 10 let: Bračun Milica, Juras Vera, Ogrinc Rozalija, Dovšak Terezija. Restavracije 30 let: Berk Rozalija (upokojena). 20 let: Gobec Pepca, Plemenitaš Jože, Zobec Ana. 10 let: Bedenik Marija, Drofenik Jerica, Močnik Jožefa, Mikša Darinka, Šmid Magda, Šiljeg Gabrijela. TOZD POLNILNICA 30 let: Cverlin Danica. 20 let: But Marija, Kresnik Stanko, Stojnšek Nežika, Kura j Marija. 10 let: Čebular Franc, Hečimovič Nikola, Koražija Marija, Polajžer (Ducman) Marija. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST 20 let: Kores Marija, Mlakar Jože. 10 let: Plemenitaš Emilija, Strmčnik Marjan, Stojnšek Janez. K.T. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo in delovno skupnost je pred sprejemom Ko smo na zborih delavcev v oktobru potrjevali devetmesečni periodični obračun, smo se odločili tudi, da gre osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo oziroma v delovno skupnost skupnih služb v javno razpravo. Čeprav ob izidu te številke Vrelcev torej javna razprava že teče, ne ob odveč spregovoriti še nekaj besed o njegovi pomembnosti. Ta samoupravni sporazum je temeljni samoupravni splošni akt, ki ga morajo sprejeti vse organizacije združenega dela, z njim pa morajo biti usklajeni vsi drugi samoupravni splošni akti. V čem se kaže ta njegova pomembnost, na čem temelji? Eden od temeljev samoupravnega združenega dela je pravica dela z družbenimi sredstvi. Če hoče delavec pridobiti pravico dela z družbenimi sredstvi, mora svoje delo združiti z delom drugih delavcev. Za združevanje dela pa je potrebna določena oblika. Ta je po ustavi in ZZD temeljna organizacija združenega dela. Pravni akt, s katerim se pravnomočno izraža združevanje dela delavcev v TOZD, je po ZZD Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD. ZZD predpisuje tudi za delavce delovne skupnosti, da sprejmejo Samoupravni spora- zum o združevanju dela delavcev v delovno skupnost. S sprejemom tega sporazuma torej delavci v skladu z zakonom določajo temeljne pogoje za združevanje svojega dela. Delavec, ki je te pogoje sprejel, je v trenutku sprejema združil svoje delo v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti. Šele s tem je pridobil pravico delati z družbenimi sredstvi, kar je podlaga za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu. Vsebina v javno razpravo danega Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev temelji na zakonskih opredelitvah njihove vsebine. Ta samoupravni sporazum mora biti eden od pravno najstabilnejših aktov, to je, najmanj podvržen spremembam in dopolnitvam. Zato v njem urejamo predvsem tiste odnose, ki se z njim morajo urediti, druge pa, ki se z njim lahko, ne pa morajo opredeliti, doživeti pa utegnejo spremembe, bomo uredili v statutu. Slednji bi bil v primeru, če bi vse, kar se po zakonu lahko uredi v sporazumu ali statutu, vnesli v ta sporazum, preveč osiromašen in bi zato utegnil izgubiti svoj pomen v samoupravni regulativi. O sporazumu bomo odločali z referendumom, ki ga bo za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost Jubilej Razstavnega salona V PETEK, 28. OKTOBRA LETOS, JE BILA ODPRTA JUBILEJNA RAZSTAVA V RAZSTAVNEM SALONU, KI SE JE OD SVOJEGA ZAČETKA, TO JE PRED DESETIMI LETI, NASTANIL V PIVNICI MINERALNE VODE. Razstavno organizacijo vodi Delavska univerza. Salon je s svojo pestro in raznoliko ponudbo opravil v minulem obdobju veliko kulturno nalogo. Likovno dejavnost je približal domačim delovnim ljudem, predstavljal pa jo je tudi številnim domačim in tujim gostom zdravilišča. Pripravljenih je bilo več kot sto razstav, kjer so bili razstavljeni dosežki nekdanjih in sodobnih ustvarjalcev slikarstva, grafike, kiparstva in oblikovanja. Vse razstavne prireditve so imele slavnostno obeležje, popestreno z uvodnimi besedami, koncerti ali literarnimi večeri. Postale so kulturno shajališče ljubiteljske publike, zelo pa so izpopolnile kulturni program za zdraviliške goste. Za jubilejni katalog so nekateri naši priznani oblikovalci in kulturni delavci rekli: Igor Pleško, akad. slikar: »To razstavišče me spominja razpisal delavski svet s sklepom. Dogovorili smo se, da bomo o njem pred sprejemom temeljito razpravljali po delovnih skupinah, tako da bo z njegovimi določili zares spoznan vsak delavec in jih bo vzel za svoje. Pri sklenitvi samoupravnega sporazuma, s katerim se ureja delovno razmerje delavcev ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, po ZZD sodeluje tudi sindikat. Ker ta sporazum določa takšne osnove in merila, je sindikalna organizacija udeleženec sporazuma in ga zatorej posebej obravnava in podpiše. Samoupravni sporazum bo sprejet, ko ga bo izglasovala večina delavcev z referendumom v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti zase. Torej bo veljal od sprejema na referendumu dalje. Vendar bo v skladu z ZZD vsak delavec potem, ko bo ta sporazum sprejet, s podpisom posebne izjave sprejel obveznosti, ki so določene v sporazumu. V skladu z zakonom ta samoupravni sporazum določa, da delavcu, ki takšne izjave ne podpiše, preneha delovno razmerje brez odpovednega roka. V sporazumu je določen 8-dnevni rok za podpisovanje izjav oziroma za primere zadržanosti naknadni rok 8 dni po prenehanju zadržanosti. V. K. na akvarij, v katerem pa ni vode, ampak zrak, v katerem se ne gibljejo ribe, ampak ljudje.« Nadalje meni: »Ti medbitijski odnosi pa naj pokažejo, kako smo, četudi majhni, v skupnem sposobni dati naj višje, to je spoznanje, ki nas ohrabruje in nas vodi k višjemu dogajanju napredka in s tem h kulturi. Ta akvarij nad akvarijem ali akvarij v akvariju je pravzaprav viva-rij človeka in odnosov življenja, v katerem pa ne vladajo samo možnosti, ampak se preko dela in prizadevanja izoblikujejo pravila ravnanja za boljši svet, za uspešnejše medsebojne odnose, za vrednejši svet.« Milena Moškon, dipl. umet. zgodovinar: »Razstave v okroglem prostoru, ki se arhitektonsko in funkcionalno pove- V mesecu oktobru 1977 ni bil na novo sprejet na delo v Zdravilišče noben delavec. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Krklec Silvi — 10. 10.1977 — razporejeni na delovnem mestu čistilka kuh. prostorov — sporazumno; Bedenik Mariji — 1. 10. 1977 — razporejeni na delovnem mestu natakar — poklicna rehabilitacija; Korez Regini — 24. 10. 1977 — razporejeni na delovnem zuje z ostalimi zdraviliškimi objekti, predstavljajo važno dopolnilo osnovni vlogi ambi-enta, ki je namenjen zdravljenju in rekreaciji domačih in tujih gostov. Taka simbioza dveh različnih doživljanj je prav gotovo v našem zdraviliškem turizmu pa tudi v likovno estetskem izobraževa- nju izreden moment. Likovna dela so namreč na teh razstavah približana ljudem v trenutkih, ko se mudijo z naj-večjo umirjenostjo med vrelci zdravilne vode in naravo, se sprehajajo, opazujejo in razmišljajo.« Stane Jagodič, akad. slikar: »Ob tej priložnosti lahko omenim, da žal mnogo ljudi dojema likovno umetnost zelo ozko. Kot plod likovnega ustvarjanja si predstavljajo le kipe in slike, ki se rabijo mestu čistilka restavracij — sezonska zaposlitev; Petek Majdi — 21.10.1977 — razporejeni na delovnem mestu natakar — po sklepu DS; Jager Ani — 21. 10. 1977 — razporejeni na delovnem mestu natakar-točilec — po sklepu DS; Žerak Martinu — 25.10.1977 — razporejenemu na delovnem mestu bif. prodajalec v kegljišču — odhod v JLA. V mesecu oktobru je rodila delavka Žolger Amalija — natakarica v TOZD zdraviliška dejavnost — punčko. K.T. samo za okrasitev že dokončanega notranjega in zunanjega prostora. Mnenja so, da se da tudi brez teh okraskov živeti. Ta odnos je zelo ozek in površinski. Likovna dela pa nosijo v sebi tudi izpovedno, duhovno poslanstvo, v katerem se odraža psiha sodobnega človeka, angažiranost, hrepenenje ter slutnja in upanje v neznano prihodnost.« France Godec, akad. slikar: »Umetnost je dobila v novi družbi svoje enakovredno mesto in razstavišča se odpirajo drugo za drugim z nepomnje-no hitrostjo. V tem razcvetu in progresu pa prednjači Rogaška Slatina s svojo pivnico, zgrajeno v obliki kroga, vso obdano s steklom in marmorjem. V tej okrogli, veliki, svetli hali izvirajo studenci zdravilne mineralne vode, ki jo hodijo pit zdravja željni pacienti. Dejal bi: dosežen je ideal antičnih Delfov; tudi tam se je zdravstvo združilo z umetnostjo. Ne poznam razstavišča, ki bi s tako popolno harmonijo izpolnjevalo svojo nalogo, kot je prav v Rogaški Slatini.« Sč. HUMOR SODOBNA »Tvoj fant v novem plašču mnogo bolj imenitno izgleda, kakor brez njega.« »To ni novi plašč, ampak moj novi fant.« NAČELNOST Kaj naj reče krepostna stonoga, če ji stonožec zaukaže, naj da noge narazen? ???; Reče mu stokrat: Ne! PROMETNA Sodnik: »Je bil alkohol posredi, ko ste zavozili v drevo?« Voznik: »Ne! Mini kri- POPRAVEK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VRELCEV NA ČLANEK »PRIJATELJA ZDAJ VEC NI...« NAPAČNO In na grobove tihe zemljica ga krije. Prijatelja zdaj več ni, jesensko sonce sije. PRAVILNO »Prijatelja zdaj več ni, zemljica ga krije.« In na grobove tihe jesensko sonce sije. Razstavni salon v Rogaški Slatini. Razstava starega stekla in keramike leta 1974. Kadrovske novice 7 VRELCI VRELCI 8 Obisk dedka Mraza - bo drugače? Kljub temu, da se je misel o skupnem praznovanju Novoletne jelke oziroma o enotnem obdarovanju vseh otrok porajala že prešnja leta, se je uresničila šele lani. Kaj je vodilo organizatorje, to je Društvo prijateljev mladine, da so uvedli enoten način obdarovanja za vso Slovenijo? Da jih bomo lažje razumeli, zakaj so se odločili za tak način praznovanja in obdarovanja, se spomnimo, kako je potekalo to prejšnja leta. Vsaka DO je pripravila praznovanje Novoletne jelke za otroke svojih zaposlenih. Otroški vrtec in šola pa sta ga organizirala za otroke, ki so bili vključeni v vrtec oz. šolo. Nihče pa ni organiziral praznovanja in obdarovanja za tiste otroke katerih starši niso zaposleni oziroma za tiste, ki niso obiskovali niti vrtca niti šole. Pri takem načinu organizacije se je dogajalo to, da je bil nek otrok obdarovan 2 krat ali celo 3 krat v primeru, da vabilo s točno navedbo, kdaj in kje ga bo obiskal dedek Mraz. Sezname in vabila so na podlagi krajevne matične evidence pripravili v šoli. Moramo priznati, da so s tem imeli kar precej dela. V šoli so tudi pripravili — sešili — kostume za dedka Mraza in njegovo spremstvo. Kulturni program ob prihodu dedka Mraza je s sodelovanjem vrtca prav tako pripravila šola. Druga, pomembna pridobitev — za otroke zanesljivo pomembnejša od paketa — novega načina praznovanja Novoletne jelke, je uvedba kulturnega programa. To ni mišljen samo program tik pred delitvijo paketov, ampak razne prireditve, ki potekajo že nekaj dni prej in pomagajo ustvarjati praznično vzdušje. To so ure pravljic, razni lutkovni filmi ipd. Te prireditve so za področje naše krajevne skupnosti pripravili v vrtcu in so potekale že teden dni pred prihodom dedka Mraza. Name- Prihod dedka Mraza je za naše otroke zmeraj posebno doživetje sta starša zaposlena vsak v drugi DO — to je zelo pogosto — in da je otrok obiskoval vrtec ali šolo), drugi pa niti enkrat. No, pa poglejmo, kako je to potekalo lani oziroma kako je zamišljeno praznovanje Novoletne jelke tudi v bodoče. Iz sredstev, ki so jih zbirali po 30 din na zaposlenega — v razvitejših občinah je bil ta prispevek celo višji in so del sredstev prelili v manj razvite občine — je dobil vsak otrok (ne glede na to, če je v vrtcu, v šoli ali ne — oziroma če so starši zaposleni ali ne) od 2. do 10. leta starosti paket v vrednosti 50 din. Za otroke, ki so vključeni v vrtec je bila prireditev in razdelitev paketov v vrtcu, za tiste, ki že obiskujejo šolo je bila 2 krat v šoli in za tiste otroke, ki niso niti v vrtcu, niti v šoli (teh je okrog 600) pa so bile 3 prireditve (dve v zdraviliški dvorani in ena v šoli). Vsak otrok je dobil po pošti njene pa so bile predvsem predšolskim otrokom, ki niso vključeni v vrtec. Vsak izmed teh otrok je dobil iz vrtca pismeno vabilo za te prireditve. Zanimanje otrok za prireditve, ki so bile 3 dni, je bilo tolikšno, da so jih komaj spravili v vrtčevo avlo. To pa je obenem dokaz, da tak program otrokom res veliko pomeni. Bogati njihov notranji ,§yet ter jim vzpodbuja fantazijo. Obenem pa je tudi tako številčna udeležba naj mlajših na teh prireditvah dokaz, kako jih potrebujejo oziroma kako si jih želijo. Kaj smo starejši storili — pa da slučajno ne bi kdo pomislil, da je to stvar šole ali vrtca, da morata kaj storiti — ali kaj bomo storili, da bi našim otrokom večkrat v letu pripravili praznično vzdušje? Vsaka kulturna prireditev, pa če je še tako skromna, namreč je praznik. Če tega sicer ne pomeni odraslim, pa zagotovo pomeni otrokom. Franc Plohl PONOVNI IZPIT IZ POŠTENJA Tovarišica Pirš Anica, hidroterapevtka, je pri pospravljanju kabine našla zlato verižico z obeskom, ki je vredna vsaj 1000 dinarjev. Takoj jo je prinesla svoji predstojnici, da bi se dogovorili o vrnitvi domnevnemu lastniku. Vpoštev sta prišla dva Italijana, ki sta zapored uporabljala kabino, v kateri je bila najdena verižica. Ker sta oba naslednji dan po najdbi odpotovala, so o najdbi pisali obema. Eden se je takoj odzval, se zahvalil za ljubeznivost in zanikal lastništvo. Drugi pa je čez nekoliko dni odgovoril in podal ujemajoči popis verižice. Vrnjena mu bo ob prvi priložnosti. Ta naša delavka je že drugič ravnala pošteno in korektno. Ponovno je dokazala, koliko ji pomeni poštenost in dober sloves naše delovne organizacije. Lahko smo ponosni, da imamo v naših vrstah tako poštene delavce, in ji izrekamo javno pohvalo. Sč. (Nadaljevanje z 2. strani) nega rezultata. Velika zasluga gre organizacijam ZK, sindikatu in samoupravnim orga- nom, mladini in ZB, da se je naš program stabilizacije uresničil in nam daje za 9 mesecev naslednjo sliko: Vrednost dela — družb, bruto produkt 170,980.000 indeks 113 Dohodek 73,462.000 120 Cisti dohodek 60,128.000 126 Osebni dohodek 41,767.000 123 Tekoča skupna poraba 2,258.000 115 Ostanek po obračunu 16,102.000 134 ki se bo v zadnjem četrtletju nekoliko zmanjšal. Na osnovi teh rezultatov je bil možen dogovor na zborih delavcev, da namenimo še del sredstev za osebne dohodke, ki bo danes izplačan. Tako smo sedaj s poprečjem 4130 din na poprečju panoge, medtem ko smo bili pred tem v spodnji polovici lestvice. Na vas vseh je, o tem pa smo govorili tudi na zborih delavcev ob obravnavanju periodičnega obračuna, da se vsi, vsak na svojem delovnem mestu, zavzemamo, da se nam ta finančni rezultat čim manj zmanjša. Le tako bomo lahko po letnem zaključnem računu namenili še nekaj sredstev za osebne dohodke in s tem položaj v panogi še popravili, kar ni samo naša želja, ampak tudi ekonomska nuja za naše nadaljnje uspešno poslovanje. Poleg že prej nakazanih ekonomsko organizacijskih ukrepov pa smo v tem letu posvetili veliko pozornost družbenopolitični problematiki za uveljavljanje zakona o združenem delu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ogromna večina kolektiva sprejela zakon kot svoj instrument, s pomočjo katerega delavski razred določa poti in metode nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Sedaj pa smo v fazi pri- pravljanja in sprejemanja samoupravnih dokumentov, ki jih zakon določa. Tu je že opravljeno veliko delo, ki pa še ni dokončano. Doslej smo uspeli časovno zadovoljevati zakonske termine. Upam, da jih bomo tudi v bodoče, čeprav smo v precejšnji časovni stiski. Doslej smo uspevali predvsem zato, ker so te dokumente ustvarjali tisti, ki bodo po njih živeli in delali. Pot do teh dokumentov ni preprosta, saj ni nobenih vzorov. Treba je poiskati odgovore na mnoga vprašanja v lastni hiši iz lastne samoupravne prakse. In prav to zahteva od nas vseh, še posebej pa od službe, ki pripravlja osnutke, veliko znanja in naporov. Ker le tako pripravljeni samoupravni akti, v katerih se velika večina delavcev najde kot soustvarjalci, proizvajalci in samoupravljalci, dosežejo svoj smoter. Zato mi dovolite, da se s tega mesta obračam na vse, da s tako voljo in vztrajnostjo, kakor smo pričeli s sprovaj a-njem zakona o združenem delu, katerih rezultat je doseženi stabilizacijski program, nadaljujemo z izpeljavo za nas te nad vse pomembne družbeno samoupravne naloge. Hvala! VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.