ura
Doš!
Poltnln* platan« ¥ gotovfnT.
10.1. 1931
krat, prilog,
Cena Din !•-*
Izhaja vsak dati zjutraj razveu v ponedeljkih in duevih po praznikih. — fosil tuezn* Številk* Din 1'—, '
mesečna naročnina Din 20’—, icf tujino Din 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 80-71
  -  ..............................
Jugoslovan
Kokoplior ne vračamo, Oglasi po tarifi in dogovoru*
Uprava
y Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksau. SJrova cesta št. 24, telefon 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. ra?, s Ljubljana 15.621,
St. 7
Ljubljana, sobota, dne 10. januarja 1931
Leto II.
Fašizem misli na odpravo svobodne trgovine
lisfic zaSiieva novo akcijo za zlom odpora trgovcev prodi znižanju cen - Trgovina-platforma za eksperimente korporativne države - MaksimaSne cene za vse vrste blaga
Rim, 9. januarja, p. Gospodarska bitka, ki jo je začel pred kratkim fašizem, naletava že od samega začetka na največje tež-koče v trgovini. Odpor, ki ga izvaja ta so-cijalni sloj proti kampanji za znižanje cen, je tako trden in odločen, da so že fašistov-ska glasila začela pisati o potrebi akcije, ki naj ga definitivno zdrobi.
Glavno glasilo fašistovskih delavskih sindikatov >11 Lavoro Fascista« naglasa, da je
v	tem ena izmed glavnih nalog korporativne države. Država mora reorganizirati trgovino, njen sistem, njene cene in njene stroške.
Trgovci — piše omenjeni list dalje — so do sedaj le zahtevali znižanje cen od industrije in poljedelstva. Le pod tem pogojem so tudi oni sami znižali cene v prid konsumentov. Na ta način sta industrija in poljedelstvo žrtvovali en del svojega do-
bička, dočim je trgovina ohranila v celoti svoj prejšnji položaj.
List navaja nato mnenje poslanca Fer-ruccia Lantinija, kateri je zastopal stališče, da se vprašanja trgovine nikakor ne smejo pustiti iz vida, temveč da jih je nasprotno treba takoj načeti, kajti trgovina da je ona platforma, na kateri bi korporativna ekonomija našla gradivo za svoje prve velike eksperimente. »Lavoro Fascista« dodaja, da ni mogoče več prepuščati določevanja pravičnih cen individualni pogodbi med prodajalcem in kupcem. Treba je marveč, da se cene določajo v obliki realizacij korporativnega značaja.
Toda kako naj se pri tem postopa? List razlaga v tem pogledu svoje stališče, po katerem je trgovina ekonomska funkcija, s katero dela trgovec konsumentu uslugo,
ker mu olajšuje nakup potrebščin. Za to uslugo ima pravico do odstotkov, ki naj mu bodo odškodnina. V teh odstotkih morajo biti vključeni riziko, davki, splošni stroški i. dr. Toda kolika naj bo ta odškodnina? Ali naj znaša 30, 50, 100, 200 od sto, kakor so že različne vrste blaga? List zaključuje, da je za določitev te odškodnine le eno sredstvo, ki obstoji v tem, da sc za vsako vrsto blaga določijo maksimalne cene, ki se ne smejo prekoračiti.
V	začetku naj bi se izvedla reorganizacija trgovine v omenjenem smislu vsaj za najneobhodnejše in najsplošnejše življenjske potrebščine.
, Te zahteve glasila fašistovskih delavskih sindikatov so neizpodbiten dokaz, da faši-stovska vlada nikakor ne more zlomiti odpora, na katerega je naletela njena gospodarska bitka pri trgovcih vseh panog. Isle
misli je izrazil v turinski »Stampi« tudi glavni tajnik italijanske industrijske konfederacije Olivetti. Industrija je očividno nejevoljna, ker trgovci uspešno odrivajo od sebe posledice pritiska, ki se izvaja v imenu sedanje gospodarske bitke. Ako se trgovini posreči ohraniti svoj sedanji položaj nedotaknjen, bi vsako novo nižanja cen morali plačati zopet industrija in poljedelstvo. Neposredni interesi industrij-cev, poljedelcev in širokih mas konsumentov se v tej točki popolnoma ujemajo iti verjetno je, da se bo fašizem v najkrajšem easu odločil za tako zahtevano »reorganizacijo« trgovine.
S tem bi se napravil, kot naglašajo fašistična glasila, prvi zasežnejši eksperiment korporativne države, katerega posledica pa bi bila popolna odprava svobodne trgovine.
Venizelos o odnošajih med Grčijo in Italijo
Nove izfave novanariem o poinc^u obiska v Rimu - Identična	v vzhodnem
morija ■ Grčija se ne i®o pridružila nobenemu bloku držav
Rim, 9. januarja, n. Po dveh dneh svojega rimskega obiska se je grški ministrski predsednik Venizelos snoči ob ‘22. uri
v,	Mi/ovlakom odpeljal v Brindisi, odkoder je krenil davi s parnikom v domovino. Njegovim posvetovanjem z ministrskim predsednikom Mussolinijem in z zunanjim ministrom Grandijem današnji tisk ne posveča nikakih komentarjev, pa tudi z u-radne strani ni bilo izdano nikako poročilo o rezultatih Vcnizelosovega obiska. Na postajo so Venizelosa spremili minister Grandi z nekaterimi višjimi uradniki italijanskega zunanjega ministrstva, grški poslanik Metaxas in osobje grškega poslaništva.
Novinarjem je grški ministrski predsednik izjavil, da ga veseli, da mu je bilo sedaj mogoče poseliti Rim in se sestati z ministrskim predsednikom Mussolinijem ter zunanjim ministrom Grandijem. Izmenjava misli med zastopniki posameznih držav, ki jih spajajo prijateljski odnošaji, ,ie vedno koristna. Nadalje je Venizelos izjavil:
»Imel sem daljše konference z Mussolinijem in Grandijem. Na prijateljski način
smo govorili o raznih aktualnih vprašanjih in smo ugotovili, da se je konsolidiralo italijansko-grško prijateljstvo že s pogodbo iz leta 1923. in da se poslej ni oslabilo, marveč je nasprotno še vedno živo in tvorno. Naši odnošaji se bodo še dalje razvijali. Začelo se je že aktivno gospodarsko sodelovanje in v italijanskih ladjedelnicah smo naročili znatne dobave za našo vojno mornarico. Napram italijanskim trgovskim in industrijskim podjetjem bomo prav tako prijateljsko postopali kakor napram grškim in francoskim.
V	ostalem sem obrazložil podrobno smernice grške politike napram Italiji že leta 1928, ko sem v Rimu podpisal itali-jansko-grški pakt o prijateljstvu. Sedaj sem to na sestanku z Mussolinijem obnovil in zadovoljen sem, da je ministrski predsednik Mussolini mogel ugotoviti, da je smer grške politike napram Italiji ostala nespremenjena. Ugotovili smo prav tako, da je politika, ki jo vodita naši dve vladi v vzhodnem sektorju Sredozemskega morja, identična iu da smo prežeti z željo, o-hraniti mir v tem važnem področju.«
Zatem je grški ministrski predsednik označil smernice grške politike. Grčija nikakor ne misli na kakšno maščevanje, ker ji je potreben mir, da se notranje obnovi. Zaradi tega mora Grčija voditi prijateljsko politiko napram vsem državam, posebno napram svojim sosedom. Zaradi zavarovanja svojega miru se je pojavila za Grčijo potreba, da se ne pridruži nikakemu bloku držav, nego da z vsemi živi v enakih prijateljskih odnošajih. V dobrih odnoša-jih je Grčija tudi z Malo antanto, toda njeno prijateljstvo je ne more privesti do ni-kakšnih posebnih pogodb, ker je Mala antanta organizem, ki razvija svoje delo v Srednji Evropi, medtem ko Grčija nima interesov v tein področju. Končno je Venizelos o odnošajih med Grčijo in Bolgarsko dejal:
»Kakor smo sklenili prijateljsko pogodbo s Turčijo, tako želimo, da se razbistrijo še nerešena vprašanja med nami in Bolgarsko, da bi bil tudi s te strani omogočen sporazum. Vprašanja, ki še niso rešena, so gospodarskega značaja. Menim, da pa njih rešitev ne bo povzročila nikakŠnih posebnih težav.«
Politična kriza na Bolgarskem
januarja. 1. »Utro« prinaša vest, da navzlic vsemu pričakovanju nikakor ne sme laounati da bi prišlo do ministrske krize. Bu-liomlev	lziavila strankarskim prijate-
čakov-m	"'eseconi,	marcem ne more'pri-
čakovati nikalca sprememba v vladi. Glede tega aa je bil dosežen sporazum med Ljapčevim, Burovim in Cankoviin.
Sofija, 9. jan. 1. Vodja demokratske stranke Malinov je izjavil novinarjem: Opozicija je izrekla zadnjo besedo. Sedaj je treba da začno delati drugi činitelji, da se doseže tako potrebna sprememba vlade. Od vseh narodnih voditeljev se sedaj zahteva večja modrost. Vsi mosto-
vi	za blok med deinokratičeskim zgovorom in opozicijo so porušeni. Vlada naj si ne dela ilu-se dalje ostati na krmilu. Logičen obla “	SaiU° ta’ da da sedania vlada
\ eliko mednarodno posojilo Kitajski
W'ash,ngton, 9. januarja. AA. Senatni pododbor h« predlagal ameriškemu predsedniku, naj se udeleži pogajanj o k,tajskem posojil,,. Kakor do-z na vaj o, je neka mednarodna finančna skupina pripravljena proti nekim koncesijam dovoliti' 200 milijonov funtov sterlingov posojila, ki bi služilo za gospodarsko obnovo Kitajske in za raz. voj njene industrije. Gospodarski krogi predlagajo Kitajski, naj omeji svojo armado, ki šteje na milijone, in naj porabi denar za produktivne namene. Gospodarski krogi si obetajo od posojila velike koristi ter menijo, da bi gospodarska obnova Kitajske veliko pripomogla k rešitvi sedanje svetovne gospodarske krize.
Nage! in uspešen potek indijske konference
Sporazum v pododboru za zvezni ustroj Indije pomeni odločilen napredek — Globok vtis v indijskih nacionalističnih krogih
predlogi, ki bodo stavljeni o vprašanju indijske ustave angleškemu parlamentu.
Poslovni odbor konferenco bo razpravljal o preostalih vprašanjih. Spor med hindujci ter muslimani glede razdelitve volilnih okrajev še vedno ni rešen. Snoči je dr. Moonje izjavil, da so Hindujci za to,
London, 9. januarja. AA. Pododbor za zvezni ustroj je kbnčal svojo delo in tako dovršil ogromno nalogo, kar je odločilnega pomena za srečen zaključek indijske konference.
Napredek posvetovanj konference in trajno veliko razumevanje, ki ga je pokazala angleška vlada za zahteve indijskih delegatov, je napravil tudi na najbolj skeptične kritike v Indiji dober vtis.
Sprejete teze o odgovornosti s strani lorda Readinga ter soglasje liberalnih govornikov z njegovim stališčem, pomenja odločilen napredek indijsko konference. Lord Lothian je snoči popolnoma pravilno naglasil, da se neodgovornost pobija edinole z odgovornostjo.
Sankejevo poročilo, da vlada pozdravlja Readingov govor, ter njegova izjava, da so Readingove smernice pripravna rešitev indijskega problema, je mnogo pripomoglo k ugodnemu poteku konference. Konservativna delegata Peel in sir Samuel Hoare sta se kljub vsem pomislekom izjavila za indijsko ustavo, čeprav sta zahtevala nekatera jamstva.
Popolnoma razjasnilo položaj bo pa šele poročilo ministrskega predsednika Mac Donalda, ki ga bo izdelal na osnovi poročil pododborov v enem tednu do 10 dneh. V tem poročilu bodo jasno očrtani
da resi to vprašanje neodvisno razsodišče. V razsodišču naj bi bila profesor Cil-bert Murray in Gandhi. Posvetovanja konference se bodo nadaljevala prihodnji teden.? Angleški krogi žele, naj se vsa 'sporna vprašanja rešijo čim prej ter naglašajo, da morajo Hindujci in Muslimani razumeti, da morajo živeti v miru, kar bo koristilo vsem.
Bombay, 9. januarja. AA. Iz Delhija poročajo, da je uspešen iif nagli potek indijsko konference napravil v indijskih kongresnih krogih zelo ugoden vtis. Indijski nacionalistični krogi uvidevajo, da angleška vlada uvažuje indijske zahteve.
Nove volitve v Grčiji
Solun. 9 januarja. 1. »To Fos« prinaša vest iz Aten, da sa bodo takoj po povratku ministrskega predsednika Venizelosa iz inozemstva pripravila tla za nove poslanske volitve v Grčiji. Venizelos ima namen osvoboditi se pritiska raznih vojaških faktorjev v vladi in zato namerava izvesti nove volitve.
Rojstni dan N j. Vel. kraljice Marije v Beogradu
Beograd, 9. januarja. 1. Danes na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije je bila v dvorski kapeli svečana služba božja, ki se je pričela ob 10. do-poldne in ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vis. knez Pavle iu kneginja Olga, elani vlade z ministrskim predsednikom armij-skirn generalom Živkovičem na čelu ter elani civilnega in vojnega dvora Nj. Vel. kralja. Službo božjo je opravil Nj. Svet. patrijarh Varnava ob asistenti treh svečenikov. Ob koncu službe božje so bile posebne molitve za dolgo in srečno živ. Ijenje Nj. Vel. kraljice in srečo kraljevskega doma. V maršalatu dvora je bila ves dan izložena knjiga Nj. Vel. kraljice in so se vanjo ves dar vpisovali beograjski meščani.
Proslava rojstnega dne naše kraljice v Bukarešti
Bukarešta, 9. januarja. AA. V tukajšnji ruski cerkvi je bila danes dopoldne v proslavo rojstnega dne kraljice Marije svečana služba božja. Romunsko vlado je zastopal g. Popoviči, romunskega kralja polkovnik Grosi, prisotni pa so bili še jugoslovanski poslanik v Bukarešti g. Colak Antič dn češkoslovaški poslanik Jizerski ter osobje obeh poslaništev.
Spori v vodstvu madjarskih socijalnih demokratov
Budimpešta, 9. januarja, n. V madjarski so-cijalno-demokratski stranki je prišlo do velikih nasprotstev. V stranki se je pojavila struja, katero vodi sam šef stranke dr. Garamy, ki se je lani povrnil iz emigracije na Madjarsko. Ta struja zagovarja radikalno borbo proti vladi, medtem ko je ostali del stranke za tajno sodelovanje z vlado, to pa zaradi osebnih interesov. Dr G a ra m y je v vodstvu stranke zahteval popolno solidarnost in namerava spet zapustiti Madjarsko, če bi se stranka ne solidarizirala in konsolidirala.
Finančna pogajanja med Francijo in Anglijo
lana, 9. januarja. AA. »Excelsior« poroča o pogajanjih med Parizom in Londonom o vprašanju zlata in pravi, da ni moči razumeti ne-■!e ,laSt,al v Nemčiji, Italiji in v Sovjetski Rusiji zaradi gospodarskih in finančnih pogajanj med Iranci jo in Anglijo. Pogajanja med tema dvema narodoma, ki sta glavna vira mednarodnih kreditov, so nujno potrebna za ponovno aktivnost trgovine in industrije v Evropi. Ta pogajanja bodo koristila tako Angliji kakor 1'raneiji pa tudi evropskemu miru.
Vpad bolgarskih komitov na grško ozemlje
Atene, 9. januarja. I. »Akropotis« prinaša vest, da je neka bolgarska komitaška četa 8 mož vdrla na grško ozemlje pri vaseh Nipsis in Pa-ta.ro ter napadla vas Derveni. V teh vaseh je prijela G vaških prvakov in i ih strahovito trpinčila. lo tein zločinu je razbojniška četa oplenila y«e selo, nato pa zbežala na bolgarsko ozemlje. Orožniški oddelek v Tracijij je mobiliziral vse potrebne oddelke, da bi zasledovali konutasve. V notranjem ministrstvu, pravi list, nimajo še nobenega uradnega potrdila te vesti.
Konec rudarske stavke v Angliji
London, 9. januarja. AA. Rudarji so sprejeli pogoje /.a vrnitev na delo, in če pojde vse po sreči, bo sporazum v Cardiffu še danes zaklju-čen.
as
Panika med vlagatelji tržaških bank
Upniki so začeli dvigati svoje prihranke - Fašistovski tisk govori o novi tajni organizaciji za širjenje alarmantnih govoric
Za naše irgovstvo
S postavitvijo reprezentativnega Trgovskega doma je naše trgovstvo vnovič dokazalo, da spada med produktivne sloje in da zato zasluži vso podporo oblasti in javnosti. Pozdravni govori zastopnikov oblasti so tudi dokazali, da se ti popolnoma zavedajo svoje dolžnosti do trgovstva in da so pripravljeni nuditi mu vsako možno podporo.
Ne zaveda pa se vedno svoje dolžnosti do domače trgovine naša javnost, čeprav tudi ona ve, da je dobro fuudiran trgovski stan naravnost pogoj za narodno blagostanje. Ali tudi javnost se mora zavedati svoje dolžnosti do domače trgovine, ker šele
v	tem primeru se more razviti pri nas trgovina v polni meri in šele v tem primeru more imeti tudi javnost od .trgovcev oni dobiček, ki si ga želi in ki ga pričakuje.
Ta dolžnost javnosti pa obstoji v tem, da kupuje blago pr.i domačih trgovcih. Kajti tudi najsolidnejši trgovec mora propasti, če nima kupcev in tudi najbolj popolne zaloge niso drugo ko izguba, če ne najde nakopičeno blago odjemalcev. Kakor je ta resnica enostavna in jasna, tako pa je mnogo ljudi, ki se je kar nočejo in nočejo zavedati in če le mogoče, gredo kupit tudi najbolj navadno stvar v tujino k tujemu trgovcu. Niso jim mar ne potni stroški, ne ozir do domače trgovine, ker za njih je glavno le to, da kupijo v tujini in pri tujem trgovcu. Za njih velja kot nepremakljiva resnica, da je v tujini vse cenejše in boljše, pa če so se stokrat prepričali, da ni tako. Ti ljudje ne pomislijo, kakšna prednost je v tem, da nabavljajo svoje potrebščine pri stalnem domačem trgovcu, ki se bo potrudil, da dobro svetuje in ki že v lastnem interesu kupi tudi dobro in ceno blago. Enako ne pomislijo ti ljudje, kakšne velikanske stroške ima trgovec v velemestu, ki jih trgovec v naših mestih nima in ki zato lahko dobavlja tudi ceneje. Tudi ne pomislijo ljudje, da se že vse polno blaga proizvaja tudi pri nas doma in da sploh ni potrebe kupovati ga v tujini. Vsi ti razlogi za nekatere ljudi ne veljajo, ker za njih je že modno pravilo, da kupujejo v tujini in pri tujem trgovcu. A moda je luksuz, ki je zlasti v času gospodarske krize nedopusten in vrhu tega navadno tudi takšna nespamet, da si je ne sme dovoliti prav nobeno gospodarstvo.
Še mnogo težje pa so posledice, če se teh dolžnosti do domače trgovine ne zavedajo javne korporacije. Kajti dolžnost javnih korporacij je, da javnost vzgajajo k temu, da kupuje pred vsem pri domačih trgovcih, ne pa da dajejo same slab zgled in kupujejo v tujini blago, ki se doma nudi v izobilju. Tako smo prejeli pritožbo, da je neki zastop naročil za težke tisočake pisarniških potrebščin, ki bi jih mogel dobiti v Ljubljani. Je to čisto nepravilno postopanje celo v slučaju, da bi bilo naravnost v tujini naročeno blago nekoliko cenejše, ker bi reduciralo nižjo ceno le od izpadka onega čistega dobička, do katerega ima naš trgovec zakonito in tudi moralno pravico.
Je pa itak vprašanje, če je v tujini naročeno blago sploh cenejše, ker treba je le nekoliko znižati kvaliteto blaga in dobiček je izginil. Trgovec pa je strokovnjak, ki pozna blago in ki ga zato ni mogoče prevariti s slabšo kvaliteto. Že ta sigurnost, da človek pri nakupu pri domačem trgovcu ve, kaj kupi,	je	toliko vredno, da ee	res ne	izplača, da	bi	se kupovalo blago v	tujini.	Ni
pa treba	še	posebej poudarjati,	da pa	je
že celo napačno, kadar se kupi	blago	v
tujini, tudi če je dražje, ko blago, ki ga nudi domač trgovec. Tu pa mora človek misliti že na postranski in nedopusten zaslužek.
Trgovec je eden najboljših davkoplačevalcev in že zato zasluži, da se povsodi upoštevajo njegovi interesi. Zato kupujte predvsem pri domačem trgovcu in ne v tujini! To pa tudi zato, ker je to edina pot, da pridemo do gospodarske osamosvojitve. Naša trgovina mora cveteti, zato kupujte pri domačih trgovcih!
Francosko železniško posojilo Poljski
Varšava, 9. januarju. AA. Med zastopniki poljske vlade in opolnoinočenimi odposlanci francoske skupine Sneider-Creusot so se pričela po-gajunja o železniškem posojilu Poljski v znesku ere milijarde Trunkov. Pogajanja vodi poljski minister za promet. Mobilizacija tega posojila je vezana s pogojem, da dobi francoska skupina v najem železnico iz Gornje Šlezije do Gdanskega. Ta proga je namenjena predvsem izvozu premoga iz Poljske. Po občem prepričanju je bil že v predpogajSnjih dosežen načelni sporazum o bistvenih točkah tega posojila.
Trst, 9. januarja, n. Tukajšnji listj objavljajo daljše članke, v katerih ostro napadajo gotove osebe, ki v mestu in na deželi širijo vse mogoče govorice o labilnem položaju poedinih denarnih zavodov in industrijskih podjetij. >11 Popolo di Trieste« poziva vse fašiste, naj pazijo na defetiste, ki širijo zlonamerne vesti, in naj jih brez usmiljenja prijavijo policiji, da jih kaznuje. List celo sodi, da obstoja tajna organizacija, ki skuša s širenjem slabih in lažnih novic med najširšimi sloji prebivalstva škoditi fašistovskemu režimu in Italiji. Osebe, ki se spuščajo v tako podle špekulacije, je treba kaznovati in sploh bi bilo najbolje,
Bukarešta, 9. januarja, n. V političnih krogih dan za dnem rase zanimanje za državno posojilo. Obstojata dve struji. Nekateri člani vlade se zavzemaj«? za takozva-no francosko posojilo, ki naj bi ga država nemudoma najela na francoskem denarnem trgu, Titulescu, Argentoianu in Junian pa menijo, da stavijo Francozi pretežke pogoje in da bi morala Romunija iskati posojilo piri Društvu narodov. Pristaši francoskega posojila naglašajo, da je državi nujno potreben denar za uravnovešen je proračuna, njihovi nasprotniki pa pravijo, da je mogoče sanirati romunsko gospodarstvo le na podlagi konkretnega programa
Važen notranje - političen
Dunaj, 9. januarja, d. Zvezni kancelar dr. Ender je poročal danes v parlamentarnih klubih vladnih strank o dosedanjem poteku in o rezultatih svojih pogajanj s socijalno-demokratskim predsednikom dunajskega deželnega zbora dr. Danebergom v zadevi nove razdelitve davkov. Sporočil je, da je bilo doseženo znižanje dunajskega deileža na dohodninskem in na korporacijskem davku v korist države oziroma dežel in občin. Tudi je prišlo do sporazuma o no-
vi	razdelitvi davka na alkoholne pijače in na poslovni promet, kakor tudi o drugih
Dunaj, 9. januarja, d. Danes popoldne ob 4. je bil z odredbo notranjega ministrstva ltemarqueov film >Na zapadu nič novega« za vso Avstrijo splošno prepovedan. Zato se tudi ni več vršila za danes popoldne napovedana predstava filma v švedskem kinu. V okolici kinematografa je prišlo do manjših izgredov narodnih socija-listov proti policiji, ki pa so bili kmalu zatrti.
Dunaj, 9. januarja, d. Na današnji seji finančnega odbora je socijalno demokratični poslanec dr. Eissler v svojem govoru z ostrimi besedami grajal postopek notra-
Beograd, 9. januarja. AA. Dela za redakcijo novega trgovskega zakona, ki so zastala zaradi neprestanih izprememb v sestavi komisije (g. Milorad Stražnicki je bil imenovan za poslanika v Buenos Aires, g. Nestorovič za bana, g. Velizar Mitrovič je podal ostavko na članstvo v komisiji, Ante Verona pa je umrl), se zdaj spet intenzivno nadaljujejo. Na sejah komisije, ki so se vršile v ministrstvu za pravosodje od 16. oktobra do 9. novembra in od 28. novembra do 6. decembra, je prišel v pretres prvi del načrta novega zakona, ki obsega partije o trgovcih, trgovskemu registru, trgovskih tvrdkah, trgovskih knjigah, trgovskih prokurah, trg. pooblastitvah, trgovskih nameščencih, trgovskih agentih in trgovskih posredoval-
da jim fašisti poženejo krogle v hrbet.
»II Piccolo« prav tako opozarja na rova-renje defetistov in poziva oblasti, naj pazijo nanje in na njihove alarme, ker so prebivalci začeli iz tržaških denarnih zavodov dvigati svoje prihranke. Stara firma »Cassa di Risparmio Triestina« je objavila danes sklep upravnega odbora, da bo urad te hranilnice posloval odslej dnevno neprestano od 9. do 18., da bodo mogli vlagatelji dvigniti svoj denar, pa da se bodo prihranki takoj v celoti izplačali. S tem sklepom namerava hranilnica dokazati, da je solidna in da se ne boji glasov, ki jih defetisti širijo o njeni nestabilnosti.
razsodiščih v Nemčiji
in je treba najeti posojilo šele, ko se normalizirajo prilike v državi. V tem slučaju bi Romunija dobila posojilo brez vsakih težav. Čeprav je posojilo nujno potrebno, ga je treba najeti edinole pri Društvu narodov.
Politični krogi poudarjajo, da mora biti zadeva o posojilu ugodno rešena do 15. januarja, ko se zaključi zasedanje romunskega parlamenta. Če bi do tega dne vladi ne uspelo najeti posojila, bi bila prisiljena podati ostavko. In kandidati za sestavo vlade so: Titulescu, Argetoianu, pa tudi general Piresan.
uspeli vlade dr. Ender ja
davkih. Določen je bil tudi razdelilni ključ. S temi in podobnimi ukrepi se bo kvota države, dežele, izvzemši Dunaja, in občin zvišala za približno 30 do 32 milijonov šilingov napram prvotno projektiranim 42 milijonom šilingov. Sporočilo dr. Enderja je bilo sprejeto z različnimi občutki, •posebno v krščansko-socijalnem klubu, kjer je zlasti skrajna desnica nasprotovala. H koncu pa je bil zvzni kancelar dr. Ender na-prošen, naj skuša pri končnih pogajanjih, če le mogoče, doseči še nadaljnje zboljšanje teh rezultatov.
njega ministrstva in dunajske policije v stvari Remarqueovega filma. Ukrepi proti filmu so brez vsake zakonite podlage, je dejal poslanec, in ves postopek zvezne vlade že od početka spora je bil napačen. Ni nobene zakonske določbe, po kateri bi lahko zvezna vlada dajala deželnim vladam kakršnekoli nasvete ali priporočila. Tudi ni nobene cenzure in se ta tudi ne sme po ovinku administrativne odredbe zopet uvesti. Dolžnost vlade je bila, spoštovati zakon in energičneje zatreti demonstracije proti filmu.
njenih partij tega dela načrta novega zakona.
Te dni je ministrstvo za pravosodje ta del načrta novega trgovskega zakona razmnožilo in ga poslalo vsem sodiščem ter trgovskim zbornicam in korporacijam. V ministrstvu pridejo v pretres kmalu tudi ostale partije načrta novega trgovskega zakona, in sicer partije o trnovskih družbah, delniških družbah ter obligacijskih del trgovskega zakona. Izmed teh partij bo partija o trgovskih družbah prišla v debato na seji komisije, ki bo 15. t. m. Partijo o privatnem pomorskem pravu proučuje in izdeluje stalna komisija, ki je en načrt že izdelal, tako da ga bodo mogli pregledati zainteresirani krogi.
Enciklika »Časti Connubii«
Rim, 9. januarja. AA. Enciklika »Časti connubii« je izšla v službenem glasilu Vatikana v petih jezikih. Posebna poglavja so posvečena otrokom, zakonski zvestobi in zakramentom. Enciklika obsoja moderne ukrepe proti porodom v vseh oblikah in poziva spovednike, zdravnike in oblastva, naj nastopijo proti mate-rijalizmu. Nadalje odklanja enciklika modo spolnega prijateljstva, odpor žena proti materinstvu, kakor tudi njihove emancipacijske težnje za tem, da posegajo v politiko in v javno življenje. Naposled obsoja enciklika profaniza-cijo zakona, ako mu manjka cerkvena oblika, in obsoja ločitev zakona. Enciklika zaključuje z apelom, naj cerkev in država sodelujeta.
Spopadi med narodnimi soci-jalisti in heimwehrovci v Celovcu
Celovec, 9. januarja, d. V Celovcu je snoči na nekem heimwehrovskem zborovanju, na katerem je govoril Starhemberg, prišlo do spopadov z narodnimi socijalisti, katerih jc kakih 50 mož prišlo na zborovanje in skušalo motiti Starliem-berga, ko je govoril. Poseči je morala vmes konč-no policija in aretirati nekaj narodnih socijalistov. Tudi na ulici je prišlo do pretepa med obema strankama. Narodni socijalisti so nekatere lieint-ivehrovce napadli in jih pretepli.
Smrtna nesreča v rudniku »Emilka«
Beograd, 9. januarja. 1. V magnezijskem rudniku »Emilka« v ljubiškem srezu se je pripetila težka nesreča. Življenje je izgubil delavec Po-raksič, star 25 let. S pomočjo pomagača je pod-miniral sU-op novega rova. Ker pa se ni ob času umaknil, so ga zadeli drobci mine in rude ter ga ubili. Zapušča ženo in dva otroka.
Požar uničil šolo v Števerja-nu na Goriškem
Trst, 9. januarja, n. I-abistovbki listi objavljajo vest iz Gorice, da je v pretekli noči nastal požar v števerjanski šoli. Požar je uničil dve šolski sohi. Škoda znaša 20.000 lir. Gasilci so prihiteli takoj na pomoč in 60 v nekaj urah pogasili ogenj. Požar je nastal baje zaradi tega, ker je počila peč in se je vnelo pohištvo.
Važna obvestila za izvoznike
Beograd, 9. januarja. AA. Neka bolgarska tvrdka je sporočila Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da ima interesa za nekatere na-ie predmete, kakor n. pr. za kameno sodo in modro galico. Soda mora biti kavstična in sicer čistoče 70 do 72 v sodih po 50 kg netto, modra galica pa čistoče 98 do 99 kakor angleška, v sodih po 54 kg. Ponudbe naj se pošljejo na donavsko postajo Orehovo. Priložiti je treba tudi vzorec po 2 kg vsakega blaga.
Podrobnejše podatke dobe interesenti pri informacijsko - komercijalnem odseku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 52/31.
Beograd, 9. januarja. AA. Neka solunska tvrdka je sporočila Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da se zanima za blago jugoslovanskega izvora, zlasti za železo in pločevino, zdravstvene predmete, orodje in drugo. Natančneje se interesenti lahko informirajo pri informacijsko - komercijalnem odseku Zavoda pod štev. 167/31.
Beograd, 9. januarja. AA. Grško vojno ministrstvo v Atenah je obvestilo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da bo 26. t. m. v Atenah licitacij za 179 mezgov za grško topništvo. Pogoje dobe interesenti pri informacijsko - komercijalnem oddelku Zavoda pod št. 113/31.
Premestitev operne pevke Djundjevac-Gavelle v Ljubljano
Beograd, 9. januarja. 1. Prvakinja beograjske operne trupe lirska sopranistinja Zlata Djundjc-nac-Gavella je na lastno prošnjo in na prošnjo uprave Narodnega gledališča v Ljubljani preme-šč.na za članico ljubljanske opere. Gospa Djun-djenac-Gavella zapusti te dni Beograd in ee bo 12. t. ni. s posebnim koncertom v beograjskem radiu poslovila od Beograjčanov. 15. t. m. "zapusti prestolnico i odpotuje v Ljubljano.
Vremenska napoved
Dunaj, 9. januarja, d. Mrzlo vreme bo trajalo še naprej, na gorah jasno; kesneje se nebo zopet pooblači ter je pričakovati snega.
Nesodobna in nepotrebna polemika
Ker je dal slovenski kritik v beograjski list preavtoritativno in premalo preudarjeno izjavo, ki ni bila potem niti točno reproducirana niti z demantijem ta napaka popravljena, je nastala v slovenskih listih polemika in to v tonu, ki je bil primeren le za stare strankarske čase. To pa je bil tudi ves efekt polemike. Kaiti vse drugo, kar je prinesla polemika, so bile že stare resnice in že davno je vedel svet, da noben svetovni nazor ni pogoj za ustvarjanje umetnin, ko tudi nobeno versko prepričanje ni ovira za resničnega umetnika. Še manj pa je nova konstatacija, da umetnost ni le za bogate ljudi. Pa tudi to se je že nešteto izkazalo, da je napačno, če se čisto osebno mnenje podaja v beograjski list v avtoritativni obliki, ker je treba imeti za tako obliko pooblastilo, zlasti še, ker beograjski listi ne poznajo naših razmer in zato ne morejo kritično pretehtati vsake izjave. Zato bi samo želeli da bi v bodoče popolnoma izostale takšne in slične polemike, ki ne samo, da ne' služijo razbistrenju pojmov, temveč samo škodujejo splošnemu pomirjenju.
Zasilna odredba o
Izreki razsodišča v mezdnih sporih bodo veljali tudi brez sporazuma med prizadetimi strankami
Berlin, 9. januarja, d. Državni predsednik Hindenburg je danes podpisal zasilno odredbo, s katero se je spremenil nemški poravnalni postopek, zlasti določila o obveznosti razsodiščnega izreka, in sicer na ta način, da se izrek razsodišča lahko proglasi za obveznega tudi tedaj, če no pride do soglasnega dogovora med udeleženimi strankami. To velja tedaj, če je obveznost take razsodbe razsodišča v nujnem državnem interesu.
Po dosedanjem postopku je bila razsodba razsodišča obvezna samo tedaj, če so jo
sprejeli tako delavci kot delodajalci. Na podlagi te nove zasilne naredbe, ki je izdana po § 48 nemške ustave, bo lahko nemški minister za delo kmalu poravnal mezdni konflikt v porurskem rudarstvu. To se bo zgodilo že jutri. Tudi drugi sedanji mezdni konflikti v Nemčiji se bodo z novo nared bo državnega predsednika lahko hitro rešili.
V Porurju je danes vladal popolen mir. Skoro vsd rudarji so se že vrnili na delo. Prav tako poročajo iz Šlezije, da tam dela zopet več ko 95% vseh rudarjev.
Politični položaj na Romunskem
Usoda sedanje vlade odvisna od uspeha v vprašanju posojila Dve struji v romunskih vodilnih krogih
Po dolgotrajnih pogajanjih je dosežen sporazum glede razdelitve davkov
Remarquejev film prepovedan po vsej Avstriji
Socijalno-demokratski protesti proti odredbi notranjega ministra
Sestavljanje novega trgovskega zakona
Delo komisije, ki je bilo zastalo, se zopet intenzivno nadaljuje
cih. Bilo ie tudi določeno besedilo ome-
Ha sesionek »Ksnerfske prosvete«!
ki bo v Ribnici to nedeljo 11. t. m. v prostorih Cenetove gostilne po prihodu ljubljanskega dopoldanskega vlaka. Na tem sestanku bo govoril g. Ivan Pucelj, o šolski državni politiki in na-Sih dolžnostih do nje, in dr. Janže Novak o programu Kmetske prosvete.
Duh novega časa in potrebe novih razmer zahtevajo, da se združijo vsi, ki imajo voljo in smisel delati za najvažnejši in najtežji cilj, to je gospodarski in kulturni dvig naše vasi, našega delavsko-kmetskega sloja. Naj nihče ne pozabi te prevažne naloge in nihče naj ne izostane od dela pri graditvi močne Jugoslavije, katere fundament in glavni steber so vsekakor kmetske sile. Zato vsi na delo za preporod naše vasi, za njen gospodarski in kulturni dvig. Pridite torej na ta sestanek vsi, ki razumete ta naš klic v čim večjem številu. Predvsem naj ne manjka na teni sestanku naših krepkih fantov, a tudi ne inteligentov in starejših prijateljev našega gibanja. Potrebno je, da se med seboj čim ožje spoznamo in strnemo, če hočemo uspešno vršiti to veliko nalogo gospodarskega 'n prosvetnega dviga naše vasi, ki je steber nase mlade a krepke Jugoslavije. — Na čim številnejše svidenje. — Odbor.
svoj redni letni občni zbor, na katerem so govorila g. kontur p. Valerija« Učak. p. Ciprijan Napast iz Novega mesta in kamniški dekan g. Rihar. Novoizvoljeni odbor tvorijo: predsednik g. Andrej Hvastija, podpredsednik g. Ceh. taj-
nik Karl Dijak, blagajnik g.Žurgi hi namestnika g. Matej Vidmar in g. Vinko Možina. Naša humanitarna društva, ki tako nesebično vršijo veliko delo usmiljenja, zaslužijo vse naše prizna nje in podporo.
Kamniška dobrodelnost v luči statistike
Kamnik, 7. jan.
V	Kamniku imamo 3 dobrodelna društva: Kolo Jugoslovenskih sester, krajevni odbor dru-'va invalidov in Vincenci je vo konferenco, ki Skušajo vsaka na svoj način lajšati bedo siro-nialtom, s katerimi je Kamnik neobičajno bogato obdarovan. Tomu se ni prav nič čuditi, saj je v Kamniku toliko tovarn, ‘ v katerih delajo delavci za skromno plačo, s katero se komaj prežive, kaj šele, da bi si kdo kaj prihranil. Ko omaga in ni več sposoben za nobeno delo več, se more preživljati izključno le s podporami in javnimi milodari. Zlasti še mnogo oslabelih starčkov — bivših delavcev na drž. smodnišnici oziroma njihovih vdov, ki so po 40 let in več v Ilekak pokojninski fond in se zana-** *’ ® “»do na stara leta preskrbljeni, a danes °bivajo ničesar. O tem smo že obširneje f spravljaj v naši božični' številki. Velik do-fltnik revežev je mestna občina, ki prispeva
68.000	Din letno ubožnemu skladu. Mnogo Pa store tudi imenovana društva, ki s Članarino in s prispevki od tombol, iger itd. zbirajo de-flar, da zlasti za božič in novo leto obdarujejo najpotrebnejše.
Kolo Jug. sester je za božič obdarovalo 57 siromakov med temi 20 revnih šolskih otrok z obleko in obutvijo, večinoma pa v denarju v skupnem znesku 5000 Din. — Krajevni odbor društva Invalidov je v letu 1930. zbral 2500 Din, katere je razdelil med svoje onemogle in najpotrebnejše člane. — Veliko delo usmiljenja vrši tudi Vincencijeva konferenca, ki akozi celo leto podpira 42 siromašnih in 7 družin izključno samo x živili. V letu 1930. je razdelila živil v vrednosti 7734 Din, kar je za naše razmere gotovo lepa vsota. V nedeljo je Imela konferenca
Krepak razvoj najmlajšega sokolskega društva v Ljubljani
Važno zborovanje dele* gatfov brat. skladnice
Trbovlje, 8. januarja.
Na praznik sv. Treh kraljev so se zbrali v tukajšnem Rudarskem domu izvoljeni delavski zastopniki Bratovske skladnice, da sklepajo o ukrepih, ki so nujno potrebni, da se odvrne preteča katastrofa starostnega zavarovanja rudarjev. Bilo je navzočih preko 80 zastopnikov delavstva. Predsednikom zborovanja je bil soglasno izvoljen podpredsednik krajevnega odbora Bratovske skladnice g. Hruševar. Odbornik Glavnega upravnega odbora Bratovske skladnice g. Škrinar je nato izčrpno poročal o stauju pokojninske blagajne Bratovske skladnice, katere primanjkljaj je čedalje večji, in obstoja nevarnost, da izgubijo člani prej ali slej pridobljene pravice v starostnem zavarovanju, če se ne podvzamejo odločne mere za sanacijo pokojninske blagajne Bratovske skladnice. -Referatu g. Škrinarja se je razvnela živahna debata.
Končno so se delavski delegati zedinili za predlog, da se sedanji prispevki v pokojninsko blagajno Bratovske skladnice zvišajo progresivno, t. j. na podlagi višine delavskih mezd. — Delegatski zbor je dalje storil sklep, da se onim novoupokojencem, ki so kljub upokojitvi še >.a-poaleni pri rudniku ali drugod, ustavi pokojni-na v višini točasnega- zaslužka za čas zaposlitve. Dalje so se zastopniki delavstva izrekli za odvojeni predlog k novemu pravilniku Bratovskih skladnic, ki so ga pred leti delavski zastopniki Bratovskih skladnic predložili preko Glavnega upravnega odbora na merodajno mesto. V tem odvojenem predlogu so točno formulirali vse zahteve delavstva glede sanacije pokojninske blagajne Bratovske skladnice, ki naj bi se izvršila z novim pravilnikom. Delavstvo slejkoprej vztraja na teh odvojenih predlogih ter želi, da se uresničijo.
Končno se je delegatski zbor odločno izrekel proti nameri, da bi se sedanjo avtonomno rudarsko zavarovanje, t. j. inštitucija Bratovskih skladnic, inkorporirala v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, s čimer bi rudarsko delavstvo vse dosedanje težko pridobljene pravice glede starostnega, nezgodnega in bolui-škega zavarovanja izgubilo.
Svečana otvoritev nove društven
Ljubljana, 9. januarja.
Bežigrajski okraj je imel včeraj praznik. Naj-mlajše sokolsko društvo v Ljubljani, Sokol III., je imelo v četrtek zvečer slavnostno otvoritev nove telovadnice, združeno s I. rednim občnim zborom.
Otvoritvi telovadnice, ki se nahaja v artilerijski vojašnici, v dvorani, ki meji na Dunajsko cesto, so prisostvovali poleg funkcijonarjev Sokola tudi visoki vojaški in civilni zastopniki. Opazili smo komandanta art. brigade brigad, generala Popoviča, komandanta 16. art. polka polkovnika Jovanoviča, župana (lr. Puca, staroste ljubljanske sokolske župe Pipenhacherju. Kajzela (Sokol Ljubljana), inž. Bovca (Sokol Ljubljana I.), dr. Šubica (Sokol Ljubljana II.) ter župnega tajnika Flegarja. Poleg navedenih je prisostvovalo številno članstvo, civilno, kakor tudi vojaško.
Otvoritveni govor je imel društveni starosta br. Šapi ja. Nazdravil je Nj. Vel. kralju kot najvišjemu protektorju Sokolstva ter Nj. Vis. prestolonasledniku Petru kot prvemu starešini SKJ. Mogočen trikratni zdravo je zadonel po dvorani. Govornik se je zahvalil predstavnikom vojske in županu dr. Pucu za veliko moralno podporo, ki so dali na razpolago prostore in jih adaptirali na njihove stroške.
Zatem so govorili društveni prosvetar Blagajne, župan dr. Puc, ki je dejal, da je občina storila le svojo dolžnost, ko je podpirala težnje novoosnovanega društva. Sokolstvo in vojaštvo korakata ramo ob rami, kar se je najboljše pokazalo pri tej priliki. V imenu vojske je govoril polkovnik g. Jovanovič.
Sledila je svečana predaja telovadnice društvenemu načelniku, ki jo je prevzel s slovesno
e telovadnice in prvi občni zbor
obljubo, da bo vladal v nji sokolski red in disciplina. Po vpisovanju v spominsko knjigo, se je vršil v sosedni sobi 1. redni občni zbor Sokola III.
Starosta je pozdravil vse navzoče in prešel takoj na dnevni red. Prečitano je bilo pozdravno pismo I. podstaroste SKJ E. Gangla in poslanica Saveza SKJ.
Iz poročila tajnika Plcteršnika je razvidno, da ima društvo po šestmesečnem obstoju 319 članov in članic, 40 naraščajnikov in 04 dece. Občina je šla društvu v vsakem pogledu ria roko in ji izrekajo zborovalci najtoplejšo zahvalo. V poslovni dobi je bilo več prireditev.
Miklavževem večeru je bila obdarovana revna deca bežigrajskega okraja.
Zelo agilno so delovali društveni odseki. Prosvetni je priredil več uspelih predavanj. S ponedeljkom začne poslovati društvena knj žnica, ki ima že sedaj na razpolago 392 vezanih in' precejšnje število nevezanih knjig. Knjižnica se nahaja v tajništvu na Vodovodni cesti. V najkrajšem času se osnujeta še dramatični odsek in pevski zbor.
Sledila so poročila načelnika, blagajnika in finančnega odseka. Društvena imovina znaša 21.792 Din.
Krasen nagovor je imel nato starosta ljubljanske župe br. Pipenbacher, ki je vspodbujal članstvo k vzajemnemu delu za skupnim ciljem — za blagostanje in procvit naše države.
Starosta Šaplja se je zahvalil navzočim za obilno udeležbo in zaključil nad vse lepo uspelo zborovanje.
Agilnemu Sokolu III. želimo v nadaljnjem delovanju obilo uspehov.
Občni zbor zagorskega obrtnega društva
Zagorje, 6. januarja. Serijo novoletnih občnih zborov raznih društev so otvorili danes popoldne ob 14. uri zagorski obrtniki v občinski dvorani, ki stopajo v 10. poslovno leto. Udeležba je bila častna, vendar bi bila lahko večja. Zboru je prisostvoval tudi odposlanec Zveze obrtnih društev g. Žabkar.
Predsednik g. Ivan Bajcar otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče in oriše na kratko društveno delovanje in stremljenje, ki je obstojalo v tem, da je dajalo svojini članom razne koristne nasvete in denarne podpore. Iz poročila tajnika g. Podunajca je bilo razvidno, da šteje društvo 76 članov. Med letom sta umrla dva in v počastitev teh so vsi molče Vstali. — Posebno je začelo društvo skrbeti za vzgojo obrtniškega naraščaja in jim prireja v ta namen primerna predavanja. Ob priliki prvega predavanja so bili vsi vajenci in vajenke obdarovani s spominskimi knjižicami. Med poslovno dobo je bilo 6 rednih sej in 1 sestanek. Poročilo blagajnika g. Drnovška izkazuje prebitek v blagajni. Vsa poročila so bila sprejeta brez pripombe, na kar se je podelil staremu odboru obsolutorij.
Odbor se je z volitvami nekoliko izpreme-nil, ker se je sklenilo, naj bodo v njem vse stroke sorazmerno zastopane. Volilo se je z vzklikom in je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ivan Bajcar.
Za tem je govoril g. Žabkar o namenu in pomenu obrtnih organizacij, ki so dvojne: strokovne zadruge in prostovoljna obrtna društva. Kdor je član teh zadnjih, je pravi obrtnik, ki se zaveda svojega stanu, kajti podprle ga bodo strokovno in kulturno. Gojijo družab-
nost in vzgajajo stanovsko samozavest. V strnjenih vrstah bomo lahko vzdržali ostro tovarniško konkurenco. Veliko pažnjo je treba polagati na vzgojo naraščaja. Še vedno ni rešeno vprašanje obrtno-nadaljevalnih šol, ni enotnega učnega načrta, ne uporabnih knjig Dalje je naloga obrtnih društev, da se znižajo davki m se zopet uvede eksistenčni minimum. Obrtniki rabimo svoj denarni zavod, ki nam bo pomagal v sili. V Beogradu je sicer Zanat-ska banka ki pa vsled svojega ustroja nima posebne važnosti za naše kraje. Dobiti moramo njeno podružnico v Ljubljano, tedaj pa bi ustanavljali obrtniško kreditne zadruge ki bi s pomočjo te podružnice dajale potrebnim obrtnikom cenen kredit. Čakajo nas ustanovitve produktivnih zadrug po strokah. Najodločnejše pa se moramo boriti zoper »šuštnarje« ali >fu-serje«. Ti so obrtniški paraziti, ki bi hoteli živeti na škodo davkoplačevalcev — obrtnikov.
Da pa bodo imele obrtniške želje večji uspeh, se združujejo obrtna društva v zvezo ki ima' danes že 27 včlanjenih društev. Cim bolj smo številni, tem bolje zn nas.
Danes je dve leti, kar je naš kralj z eno samo energično potezo preprečil ves nadaljni narodni razdor in pričela se je doba konsolidacije. Uspehi niso izostali. Vendar moramo biti pripravljeni, da nas čas ne prehiti.
Soglasno je bil sprejet sklep, da pristopi društvo k Zvezi obrtnih društev v Celju. Letna članarina se zviša od dosedanjih 12 Din na 24 Din, od česar odpade 5 Din Zvezi za plačevanje članarine. Po precej živahni debati se je sklenilo, da se letos ne bo vršila tradicijonel-na obrtniška veselica. Vzrok — pomanjkanje denarja. Sledilo je vpisovanje novih članov
Na koncu občnega zbora so sestavili resolucijo, naslovljeno na g. bana, v kateri so izražene vse težnje zagorskega obrtništva.
KuZfllFCZ
Dva večera dunajske »kunšti«
Vršila sta se na žalost v naši operi, kjer je že našel pribežališče tudi Beethoven, Prokofjev, Musorgski, Stravinski. Prvi večer so dali gostje še za silo prebavljivo limonado »Zemlja smehljaja«, drugi večer pa »Čudežni bar«, to je prenešen Tinca bar v opero. Odnesli so iz Ljubljane lepe pare, verjetno, da je kakšna malenkost ostala tudi naši upravi za najemnino. Po vsem moram sklepati, da naša opera denarja nujno potrebuje in da ji stopa umetniška stran teatrovanja vedno bolj v ozadje. Vendar se mi zdi, da je kaj takega, kar se je godilo pri »Čudežnem baru«, v operi dopustno le na Silvestrov ali pa na pustni večer — in še to le tedaj, ako gre ves denar v domačo blagajno. Uprava naj ne pozabi, da naše gledališče vzdržuje v glavnem ministrstvo prosvete, t. j. tisto ministrstvo, ki vzdržuje univerze, konservatorije, umetniške institute itd. To je ena. Dve: Ne denarna kriza, ne »koncern« kritikov, ne zabavljanje čez teater ne film, ne lepo, ne slabo vreme — vse to niso vzroki, da je bila izvrstna premijera Wertherja dne 4. t. m. napol prazna. Vzroka iščite v teatra samem, v onih momentih, v katerih dopuščate njegovo profanacijo. Jasno je, da iz čevljarskega vajenca težko postane kamnoseški mojster, prav tako bi moralo biti vsem jasno, da s forsi ranjeni operetne robe ne moremo vzgojiti operne publike. Dajte koncertni publiki dva večera fos-trotov — go-
tovo bo prihodnji sinfonični koncert prazen. Da pa slabo obiskane operne preinijere iz finančnih ra / log o v morajo forsirati opereto, je tudi
.frMo H ™’ da -5e 111 PreP°z|io, ako uprava pride do spoznanja, da je državna opera pro-
dežLTba^ si0 n® m da I' predstava kakor »Cu-
Slavko Osterc.
repektoak narodnega gledališča V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 10. januarja: »Mercadet«. Red C Nedelja 11 januarja ob 15 uri: »Princezka in pasUrček. Izven. - Ob 20. uri: »Glavni do-bite-k. Ljudska predstava po znižanih cenah, izven.
Ponedeljek, 12. januarja: »Razbojniki«. Red E.
Opora
Sobota, io. januarja: »La Mascotte«. Red B. Nedelja, 11, januarja ob 20. uri: »Tosca«. Ljud-ska predstava po znižanih cenah. Izven, lonedeljek, 12. januarja: Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 10. januarja ob 20. uri: »Grof Luksen-burški« ab. A. Kuponi.
Nsdalja, 11. januarja ob 15. uri: »Aladin«. Znižam« cene. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ponedeljek, 12. januarja. Zaprto.
Torek, 13. januarja ob 20. uri: »Duh lemlje«. Ab C. Prvič.
Fran Krapež — 40 let kavarnar
Jubilej najpriljuliljenejšega kavarnarja in restavraterja v Ljubljani
Ljubljana, 9. januarja.
Snoči je proslavil 40-letnico svojega poklica ljubljanski kavarnar in restavrater gosp. Fran Krapeš. Uslužbenci so mu ob tej priliki priredili v dvorani »Kazine« koncert z vsemi tremi Krapeševimi godbami ter z drugimi godbeniki. Bil je res pravcati, inonstre-koncert. Da je jubilant ena najbolj poznanih in priljubljenih osebnosti v Ljubljani, pričajo neštevilne čestitke, ki jih je ob svojem jubileju prejel. Ne sa mo stanovski tovariši, prijatelji in znanci iz Ljubljane in Dravske banovine, temveč tudi številni drugi iz vse države in izven njenih meja so mu ob tej priliki čestitali. Med gratu-lanti je tudi minister vojne in mornarice g general Stevan Hadžič.
^ Jubilejne prireditve v »Kazini« so se udeležili razen številnega občinstva načelnik banske uprave g. dr. Marn, mestni župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc, številni občinski svetniki, predsednik »Kazine« dr. Kramer, generalni tajnik dr. Windischer, načelnik Ribnikar, belgijski konzul M. Dular, predsednik velesejma g Bonač, tajnik dr. Pless, predsednik ZDK direktor Jug, predsednik Narodne odbrane dr. Pretnar in drugi.
Jubilanta s soprogo je slavnostno pozdravil plačilni g. Nečimer, povdarjajoč jubilantovo dobro srce in njegove zaspig, za povzdigo obrti Tako vzornega šefa in dobrotnika, kakršen je jubilant, pač ni zlepa najti. Izročil mu je lep lavorjev venec s trobojnico. O jubilantu je nato govoril še predsednik Zveze gostilničarskih za-drug g. Fran Kavčič in orisal njegove zasluge v gostilničarski organizaciji. Izročili so mu tudi spomenico in lepe vence. Vsem se je g. Zi-veli ginjen zahvalil, nakar se je razvila po koncertu v dvorani izredno živahna zabava s plesom Iskreno čestitamo tudi mi in želimo g, Krapešu še mnogo let zdravja in sreče
Zvestemu naročniku in idealistu v spomin
v r,o i i- a '\V' Pr‘ Litiji, 8. januarja.
i. E"Uo1*"" *«•»
Razvoj dolske občine je bil v tesni zvezi z njegovo osebnostjo. Rojen je bil v Radečah pr /.danem mostu eta 1870 kot sin sodnega sluge Po dovršen, ljudski šoli ga je dal oče učit lr govme v Novo mesto /pok. FrancTvSntu I o dovršeni učni dobi je šel še v svet, nato pa k vojakom. Na Dolah se je osamosvojil. Otvoril je gostilno in trgovino. Leta 1895 je izposloval pri takratni poštni direkciji v Trstu, da se je na Dolah ustanovili poštni urad. Napravil je izpit s prav dobrim uspehom, ter bil poštni upravnik od početka do konca t. j. do svoje smrti. Baš smrt ga je dobila skoro pri izvrševanju postne službe, kajti dve uaii pred smrtjo nL i /kuradu' Dbrani so imeli v pokojnem Novaku dobrega svetovalca in zagovornika. Bil je mož poštenjak in kremenit Slovan.
Županstvo velike dolske občine je vodil dol-
pv/tji	nadalje
je dit tudi odbornik okr. cestnega odbora. Njegova zasluga je, da so dobile Dole leta 1913. novo cesto skozi Bistrico. Tako se je pokojnik tudi javno udejstvovul. Bil je tudi zvest naročnik našega lista. Rad je podpiral tudi siromake, in dostikrat ni vedela njegova levica, kaj je dala desnica. Zapušča 7 otrok, katerih najstarefij Ivan je prevzel domačijo. Pogreb je pričal na praznik Treh kraljev, kako je bil priljubljen pokojni, kajti takega pogreba na Dolah že dolgo nismo videli. Prispeli so občani in prijatelji iz raznih krajev. S pa vaj v miru v vznožju Vese-
lo	to rske Matere Božje, blaga duša. Žalujočim naše sožalje.	l	M
Lep napredek sirarske zadruge
V Hrašah pri Lescah.
V	1922	se je ustanovila sirarnka zadruga
8 sedežem v Hrašah. Takoj v poeetku je pristo* pilo k zadrugi 19 članov. Skoraj tri leta so izdelovali mlečne izdelke v neki drugi hiši. Ves čas pa se je gojila ena misel, kako priti do svojega doma.	J	®
V letu 1924 pa sc je rodil sklep, da treba zgra-J zsradbo, ki bo odgovarjala času, ki ga zahteva moderno mlekarstvo. K zadrugi je pristopi-lo vcc elanov tudi iz okoliških vasi leške občine •n na jesen v letu 1925 je takratni šef kmetijskega orlilelka g. Strnem otvoril novi dom. Od tega caaa naprej pa je zadruga pričela proevitati, dobila je sloves.
Udeležila se je več razstav in bila dvakrat odli. kovana z diplomo, tretjič pa z bronasto kolajno. Ves ta cas pa je primerno izboljševalo in nabavljalo moderno sirarsko orodje, med drugim si je nabavila novo železno prešo, ki jo je z vso zadovoljitvijo napravil domačin Jože Ulčar kovač na Fortuni pri Gorjah. V letu 1930 pa se je na novo povečala, stavba se je razširila na dolžino za 4 metre in 7 m širine. Tako, da je sedaj opremljena z vsemi podzemskimi in moder-nima zahtevami kletmi. Zadruga ima nastavljenega izurjenega in priznano izkušenega sirarja Joško Maleja, ki je bratranec pokojnega telovadca in sokola Maleja, ki je tragično preminul v izvrše-vanju svojih sokolskih dolžnosti v Luksemburgu.
Zadrugo vodi od dne ustanovitve do danes sedanji leški župan Ivo Ažman, ki je v Radovlji, škem srezu ustanovil več takili zadrug, ki se vse prav dobro razvijajo. Sirarstvo je eminentno važna panoga za naše gorenjsko gospodarstvo, ki se bo ob razvoju tujskega prometa še vedno dobro izplačalo, le želeti je bolj složnega dela vseli adrug celega sreza.
9nevne veslz
Vse one naše naročnike, ki niso še poravnali svoje obveznosti napram našemu listu, prosimo, da to store edmprejc. Posebno prosimo one, ki so nam Še dolžni naročnino ca zadnje mesece preteklega leta. S tem nam prihranijo obilo dela in si obenem zagotove redno prejemanje našega lista.
UPRAVA.
¥
— Pojasnilo kr. banske uprave glede brezobrestnih stavbnih posojil. Glede na 9. odstavek članka Frana Radoščeka »Brezobrestna stavbna posojila«, ki ga je objavil »Slovenec« v svoji 4. številki, dne 6. januarja 1931, ugotavlja kraljevska banska uprava, da ni ustavila prispevkov k obrestovanju gradbenih posojil, marveč se vsi od bivše oblastne samouprave odobreni prispevki nakazujejo naprej vsako polletje. Pač pa kraljevska banska uprava ne dovoljuje novih prispevkov, to pa iz razloga, ker so bila sredstva zaklada za gradnjo malih stanovanj ob prevzemu od oblastne samouprave že prekoračena in je bilo treba ta primanjkljaj predvsem izenačiti iz nadaljnih rednih proračunskih dotacij, kakor to določa Pravilnik za gradnjo malih stanovanj z dne 1. oktobra
1929,	ki ga je izdala bivša oblastna samouprava. — Tudi ne odgovarja dejstvu nadaljna trditev, češ da je kraljevska banska uprava začela krčiti stavbne proračune zadružnikom. Vsako projektirano stavbo le oceni tehnični oddelek v zmislu določil čl. 8 Uredbe odn. čl. 7 in 12 navedenega pravilnika, da se ugotovi predvidna vrednost nastajajoče nepremičnine. Cenitev se izvrši na podlagi načrta in proračuna dotične stavbe in tako ugotovljena vrednost je osnova za določitev načina in višine kreditne pomoči in zaklada. Umevno je, da na ta način ugotovljena vrednost nikoli ne dosega višine prora-čunanih stavbnih stroškov.
— Prošnjo učiteljstva osnovnih šol za premestitve. Načelnik prosvetnega oddelka kr. bansko uprave v Ljubljani razglaša: Mnogi učitelji(ice) se obračajo s prošnjami neposredno na ministrstvo prosvete; zaradi tega je v zmislu § 93 uradniškega zakona odredilo ministrstvo pro svete s svojim odlokom O. N. br. 87.521 z dne 25. novembra 1930, da se učiteljstvu najstrožje zabranjuje, da se s prošnjami obrača neposredno na ministrstvo prosvete bodisi osebno, bodisi preko svojcev in prijateljev, a to zlasti s prošnjami za premestitve med šolskim letom. —■ V zvezi s tem pa je ministrstvo prosvete naknadno odobrilo učiteljem (icam) predlaganje prošenj za premestitev preko sreskih šolskih nadzornikov tudi med šolskim letom samo v primeru poroke in drugih primerih, če mož in žena nista v istem službenem kraju. Šolski nadzornik naj take prošnje dostavlja vedno s svojim obrazloženim predlogom.
— Treznostna akcija v Dravski banovini. V Celju bo začel v kratkem izhajati nov mesečnik »Jutranja zarja«, glasilo treznostnega gibanja v Dravski banovini. Obravnaval bo trezno mišljenje in življenje, prinašal zanimivosti iz liturgije ter gojil našo domačo moderno religijoznost. Stal bo na leto 10 Din, naročila sprejema Pavlič Lojze, gimn. profesor, Celje, Vila Žuža.
— Sneg v Beogradu. V Beogradu je oba dneva božičnih praznikov snežilo.
Tovarna J os. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	166
— Avtocesta iz Londona v Ankaro preko Beograda. Dne 2. in 3. t. ur. so se pogajali zastopniki prizadetih držav o gradbi avtomobilske ceste iz Londona v Ankaro. Pogajanja so bila na Dunaju. Cesta bi peljala iz Londona v Calais, Bordeaux, Kelmorajn, Frankfurt, Dunaj, Budimpešta in odtod preko Osijeka, Beograda, Zofije in Carigrada v Ankaro.
— Zbirka rudarjev ta cerkev v Hrastniku. Teden dni so pobirali hrastniški rudarji po naši Ljubljani za cerkev Kristusa kralja in nabra-
li	približno 35.000 Din, 15 tisoč bodo gotovo prispevali naši denarni zavodi, banke in pridobitniki, teko da zberemo za središče Dravske banovine primerno vsoto 50.000 Din. Naša Ljubljana je s tem pokazala, da je naša mati, da ima odprto srce za delavce in rudarje. Skoraj nikjer prosilci niso odšli praznih rok, največ smo nabrali pri frančiškanski cerkvi po službi božji dne 4. jan. 1931. (okoli 7.000 Din) in v trnovski fari dne 6. jan. 1931. (okoli 3.500 Din). Klic iz Hrastnika je naSel v Ljubljani prisrčen odmev, trdno zaupamo, da Maribor v Velikonočnih dneh, Celje ob Duhovem bo z Ljubljano tekmoval. Cerkveno stavbno društvo v Hrastniku izreka prisrčno zahvalo banski upravi, ljubljanskemu šk. ordinarijatu, ljubljanskemu magistratu, Trboveljski premogokopni družbi in vseni ljub. župnim uradom za vso naklonjenost in priporočilo. Model za hrastniSko cerkev je v izložbi Jugoslovanske knjigarne. Vse prebivalstvo Dravske banovine pa prosimo, da se spomnijo ubogih zapuščenih rudarjev v predpustnem času.
— Nestanek lflletnega dekleta. Podinspektor finančne kontrole v Zagrebu g. Gnjatovič je javil policiji, da je njegova lOletna hčerka Lenka odšla z doma in se ni več vrnita. Lenka je lepo dekle srednje postave. Sumijo, da je skočila v Sa#o.
— Katastrofalna skala. Tz Banje Luke poročajo o katastrofi, ki se je pripetila v Bravskem. Na brdu se je odtrgala ogromna skala in zdrvela v dolino ter zadela med potjo v hišico, katero je napol porušila. Treščila je končno v stajo, kjer je ubila 20 ovaca. K sreči ni bilo človeških žrtev.
— Samomor 151etnega fanta. Iz Čakovca poročajo, da se je pred dnevi vrgel pod vlak 15-letni Ludvik Koren. Kolesa lokomotive so ga popolnoma razmesarila. V prostovoljno smrt je šel, ker je bil odpuščen iz službe.
— Samomor advokata Marunoviča na Sušaku.
V	sredo so našli na Orehovici na Sušaku v stanovanju obešenega znanega advokata dr. Ernesta Marunoviča. Nihče, tudi njegova najbližja okolioa, nii vedela, da je imel samomorilne namene. Na dan samomora se je še razgovarjal kakor običajno z domačimi in prijatelji. Zadnje čase je živel samotno v svoji vili na Orehovica ter se je bavil samo s svojim poklicem. Samomor je vzbudil povsod veliko presenečenje.
— Kandidat za vislice. V Novem Sadu so dobili v zapore mladega fanta, ki je poosebljeno zlo po slabih filmih in knjigah. To je neki Franjo Cotkič, star komaij 20 let, sin premožnih staršev iz Srbobrana. Odločili se je, da organizira razbojniško tolpo, kakršne je gledal v filmu in o kakršnih je bral v kriminalnih knjigah. Za to podjetje je pa potreboval veliko denarja in začel je krasti kakor sraka. Nakradel je za več tisoč dinarjev denarja in vrednostnih predmetov, dokler ga niso ujeli orožniki. Pri njem so našli kup pornografičnih silik in pustolovskih romanov.
Vreme. Včeraj ob 7 je kazal barometer v Ljubljani 760-6, v Mariboru 769T, termometer pa v Ljubljani — 5, v Mariboru pa — 2 C. V Ljubljani je pihal sever, v Mariboru severo za-padnik. V Ljubljani je bilo jasno, v Mariboru in drugod v državi večinoma megleno. Deževalo je v Mostaru (0-2 nun), snežilo pa v Beogradu (4 mm) in v Sarajevu (5 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani — 0.2, najnižja pa
— 6-2, v Mariboru — 2, v Mostam — 0-3, v Beogradu — 2, v Sarajevu —5 C. Relativna vlaga je znašala v Ljubljani 65% v Mariboru pa 95%.
tojuhliama
Sobota, 10. januarja 1931, Pavel. Pravoslavni: 28. decembra, mučeniki.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, L e u s t e k na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani. Bela Ljubljana ni praznovala oficijelno rostnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, zato pa so ta dan včeraj praznovala vsa naša srca v tihem, udanem občudovanju naše kraljice, vzorne matere in žene. Ne samo naša srca, tudi vsa božja priroda okoli nas, ki je ta dan posebno lepo zalesketala v zlatem zimskem solncu, je bila, kakor da se z nami raduje tega . dne. Raz vseh hiš po ulicah so plapolale narodne zastave.
■ Reprezentančni ples, ki ga prirede slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I., se bo vršil dne 31. januarja v Unionski dvorani.
■ Sestanek diplomiranih tehnikov. Včeraj so se zbrali v »Unionu« diplomirani tehniki Srednje tehnične šole, da se pomenijo o svojih stanovskih zadevah. Počastil jih je tudi direktor Srednje tehnične šole prof. g. Josip R e i s n e r in inšpektor strokovnih šol Dravske banovine g. prof. Pr e sl. Profesor dr. Rožič je opravičil svojo odsotnost in poslal zborovalcem spomenico, v kateri jim želi mnogo uspehov ter jih iskreno pozdravlja. Posebno živahna je bila debata o pravici diplomiranih tehnikov za vpis na tehnične visoke šole.
■ Treznostim predavanje v Ljubljani. Ponovno vabimo trezno mladino, da se udeleži sestanka danes ob 10. na drž. m. učiteljišču, ostalo občinstvo pa vabimo na predavanje, ki ga priredi prof. Lojze Pavlič iz Celja v nedeljo ob 8. uri zvečer v Unionu.
■ Na ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti (Sv. Jakoba trg) se prične reden pouk v pondeljek, dne 12. januarja. — Vodstvo.
■ Zlata poroka. Včeraj sta praznovala zakonca Franc in Marija G o s t i č v Mostah zlato poroko. Imela sta 11 otrok, od katerih jih živi še 6. Sin Anton je postajenačelnik na Pragerskem. Jubilantoma tudi mi iskreno čestitamo.
■ Odprta noč in dan so groba vrata! V 85. letu starosti je umrla v Ljubljani ga. Ivan« Mahkota. Pokopali so jo včeraj. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
■ Danes pri Ražmu sveže morske ribe.
■ Na koncertu, ki ga priredi Zagrebški kvartet v pondeljek 12. t. m. v dvorani Filharmonične družbe, se bo izvajal poleg kvarteta sta-roklasika Bocclierinija in svežega, živahnega amerikanskega kvarteta Dvoraka tudi Škerjančev kvartet »Sonatina da camera«. To delo je doseglo na koncertu Zagrebškega kvarteta v Zagrebu 3. decembra 1930 izredno velik uspeh pri publiki in kritiki, ki je bila enodušna v hvali. Odličnost Zagrebškega kvarteta nam jamči, da bo delo tudi v Ljubljani izvajano na najbolj popoln način. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Bi Faustovo pogubljenje. Ko je pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske prvič izvajal to delo decembra lanskega leta, je tako ljubljanska kakor tudi zagrebška kritika izrekla splošno priznanje vsem izvajalcem krasnega francoskega dela. Matični zbor in sploh vsi sodelujoči faktorji so v polni meri pokazali, da so pod vodstvom ravnatelja Poliča kos tudi največjim nalogam, ki se v koncertnem pogledu stavijo do njih. Dramatična legenda o Faustovein po-
gubljenju je svetovno znamenito delo, ki se more izvesti samo z največjim, pa tudi izvrstnim aparatom. Delo izredno močno učinkuje na poslušalca. Celoten tekst dela je izšel v posebni knjižici in vse obiskovalce opozarjamo, da preje točno prečitajo tekst, da morejo lažje zasledovati delo samo. Vstopnice in tekst se dobivajo v Matični knjigarni vse dni do soboto dopoldne in od 14. ure dalje.
“Danes
ples
v vseh pvcsicvih Trgov-* skega dLcma
■ Zelo lepa diploma je razstavljena v konfekcijski trgovini g. Rojine na Aleksandrovi cesti. Diploma je dokument hvaležnosti »Kmetijske tiskovne zadruge« svojemu ustanovitelju, večletnemu predsedniku g. Milošu Štiblerju, znanemu zadružnemu strokovnjaku, ki je bil večkratni šef kabineta kmetijskega ministrstva in inšpektor za zadružništvo. Motivi na diplomi so vzeti iz našega kmečkega življenja, kar posebno dobro in vedno zadene naš priznani akad. slikar g. Maksim Gaspari, ki je tudi to lepo diplomo naslikal.
■ Nesreča in nezgode. 72-letni delavec Štefan Lukan se je snoči vračal od dela in se je pri tem prehodu preko železniškega prelaza spodtaknil ob tračnici in padel tako nesrečno, da je zadobil na glavi občutne poškodbe. — Lah Anton, prosjak, brez stalnega bivališča, 71 let star, kolovrati že dalje časa iz kraja v kraj. Te dni je bil pri županu v Kolovratu in je kot protiuslugo, da so mu dajali brezplačno hrano in prenočišče, opravljal živino. Včeraj mu je spodrsnilo na cementnem tlaku ter si je pri padcu zlomil levo nogo.	—	Kušar	Frane, 67-
letni užitkar iz Dobrave,	je	padel	doma	tako
nesrečno, da si je zlomil nogo.
•	V zadnjem hipu rešen. Včeraj popoldne so napenjali v Vevčah preko Ljubljanice žično vrv. Med delom jim je vrv padla v vodo in trije delavci so stopili v čoln, da potegnejo žični ka-belj iz Ljubljanice. Po nesreči pa se je čoln prevrnil in vsi trije so padli v mrzle valove. K sreči so bili v bližini drugi delavci, ki so takoj priskočili na pomoč in 2 kmalu potegnili iz vode. Tretji, Vinko Toni, 371etni delavec, stanujoč v fužinskem gradu, pa	bi	kmalu	našel	smrt
v Ljubljanici. Plavanja ni	bil	vešč in radi	tega
ga je že voda zanesla proti deročemu toku. V zadnjem trenutku se je posrečilo, da se je oprijel z vso silo droga, katerega so mu pomolili iz brega. Tonija so morali prepeljati v bolnico, kajti pri neprostovoljnem kopanju se je napil precejšnje množine vode ter se je poleg tega nevarno prehladil.
Mavibov
m Pogreb dvornega svetnika Martina Bedja-niča. Včeraj popoldne so pokopali na pobreškem pokopališču v sredo umrlega vpokojenega nadzornika bosansko-hercegovskih srednjih Sol dvornega svetnika Martina Bedjaniča. Pokojnik, doma iz Središča ob Dravi, je bil po dovršenih visokošolskih študijah nameščen najprej na gimnaziji v Mariboru. Ze 1. 1882 pa je bil premeščen v Sarajevo, kjer je deloval najprej kot profesor, potem kot ravnatelj gimnazije v Mostarju in končno kot nadzornik srednjih Sol do vpokojitve 1. 1913, ko se je preselil v Maribor. Pokojni Bedjanič si je pridobil mnogo zaslug v Bosni Hercegovini ter je spisal tudi večje število strokovnih del.
m Davčna uprava v Mariboru opozarja ponovno vse javne korporacije, politične, cerkvene in šolske občine, društva, družbe, zadruge itd. ki posedujejo kakršnokoli nepremično premoženje, da predložijo v svrho odmere in odplačevanja dopolnilne prenosne takse predpisane prijave za novo taksno perijodo 1931—1935 najpozneje do 15. t. m. davčni upravi, ker se bodo sicer odmere izvršile uradnim potom s kaznijo,
m Slovesna otvoritev sokolske prednjaške šole. Danes dopoldne ob 11. uri bo v vojašnici kralja Petra slovesna otvoritev šestmesečne sokolske prednjaške šole, katere se udeleži 50 učiteljev in učiteljic — Sokolov iz vse Jugoslavije. Obiskovalci šole so večinoma že včeraj prispeli v Maribor. Nastanjeni bodo v kadetnici, kjer bodo imeli prenočišče, hrano in sploh vso oskrbo.
m Planinska maša. Jutri v nedeljo, o priliki smuških tekem na Pohorju bo na Klopnem vrhu in pri Sv. Arehu služba božja, katero bodo opraviili člani Aljaževega kluba.
m Policijski ples. Na dobrodelnem policijskem plesu dne 24. t. m. v veliki dvorani pivovarne »Union« bo igrala vojaška godba. — Vstopnice Se dobe že sedaj pri predstojništvu mestne policije v sobi št. 5. Obleka promenadna.
m Lastnikom motornih vozil. Laslniki motornih vozil v Mariboru se opozarjajo, da morajo do 20. t. m. zaprositi pri predstojništvu policije za dodelitev novih evidenčnih številk za leto 1931. Formularji za prošnje se dobe pri refe-
rentu v sobi št. 11. Proti onim, ki bodo neopravičeno zaostali, se bo uvedlo kazensko postopanje. Prijavi je treba priložiti potrditev o plačanih letnih taksah in dekret o dosedanji evidenčni številki.
m Lutkovno gledališče. Sokolovo marijonetno gledališče v Narodnem domu bo vprizorilo jutri v nedeljo popoldne ob 15. uri tridejansko veseloigro »Gašperček razbojnik«.
m Zakrknjenost mariborskih pekov. Skupna anketa pekov, zastopnikov oblasti in tržnega odseka v četrtek zvečer je ob zaključku ostala brez uspeha. Peki se niso hoteli ukloniti in pristati na predlagano znižanje cen kruha. Zato je tržni odsek samostojno sklenil predložiti svoj m Kolavdiranje novega mostu pri Dupleku. Včeraj dopoldne se je izvršila uradna kolavda-cija novega mostu čez Dravo pri Dupleku. Komisijo so tvorili tehniški svetnik inž. Bevc, tehniški svetnik inž. Fischer in poslovodeči podpredsednik okrajnega cestnega odbora Franjo Zebot.
m Razstavljen volk. Pri gačitelju Ziringerju v Dravski ulici je razstavljen izredno lep volk ki ga je ustrelil 29. p. m. Jernej Lenič, Šofer graščine Snežnik pri Starem trgu. Volk je izredno velik. Istega dne so ustrelili ravno tam tudi divjo mačko.
m Znižanje mesnih cen. Tržni odsek mestnega sveta se je energično lotil proučevanja mariborskih cen, posebno pa krušnih in mesnih. O poslednjih bo te dni napravil definitivne sklepe, predlog, po katerem bi stal kilogram črnega kruha 3 50 Din, belega pa 4 Din, banski upravi.
m Ljudska univerza v Studencih. V pondeljek 12. t. m. ob 19. uri bo predaval strokovni učitelj Ivan Robnik o temi: človek na potu k cilju.
m Obrtno gibanje v Mariboru. Pretekli mesec je bilo v Mariboru izdanih 20 novih, izbrisanih pa je bilo 37 starih obrtnih pravic.
m Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico bo zborovalo v četrtek, dne 15. t. m. ob 8-30 na III. deški osnovni šoli. Na sporedu bodo poročila, volitve v odseke in predavanje J. Kutina o poslovanju dnevnega zavetišča.
m Iz gledališča. Danes zvečer se bo pela opereta »Grof Luksenburški« za ab. A in kuipone; jutri v nedeljo popoldne ob 15. uri bo pri znižanih cenah repriza mladinske igre »Aladin«, zvečer ob 20. uri pa repriza komične opere »Prodana nevesta«. V torek bo premijera We-delkindove velike žaloigre »Duh zemlje«, v kateri nastopi skoraj ves dramski ansambl.
m Deložacije. V letu 1930. je bilo v Mariboru 139 deložacij. Nekateri izmed teh deloži rančev so se morali sploh izseliti iz mesta, nekateri pa so našli zatečišča v mestni baraki ter po neprimernih stanovanjskih prostorih.
m Najdeni predmeti. V mesecu decembru so bili v Mariboru najdeni in policiji izročeni sledeči predmeti:	ženski klobuk, ženski po-
vršnik, zapestnica, motorska pogonka, ročica, sedlo motornega kolesa, veriga, dva dežnika, prsten, dva psa ter razne torbice in denarnice z manjšimi zneski.
Skok neznanca v Dravo.
V	četrtek krog 19-55 so strugar Štefan Frank tz Studencev, njegov 13-letni sin in drugi pa-santi opazili na ograji Dravske brvi neznano postavo, ki se je naglo in z glasnim vzklikom vrgla v valove, v katerih je izginila. Obvestili so stražnike, ki so preiskali oba bregova, toda biez uspeha. Doslej se sploh še ni dalo ugotoviti ali je bil samomorilec moškega ali ženskega spola.
Gospodarska kriza v številkah.
Stanje gospodarske krize Maribora in okolice dokazujejo najbolj etatistični podatki ru-bežni, dražb itd. V lanskem letu je bilo v mariborskem sodnem okolišu 9738 rubežni, 115 dražb premičnin, 33 dražb nepremičnin ter 194 razodetnih priseg.
Cel|’e
* Smrtna kosa. V javni bolnici sta umrla 8. t. m. 72-letni Jeraj Anton, občinski revež iz Ljubnega ter 40-lctni delavec Ribič Tomaž iz Sv. Jurija ob juž. žel.
* Nezgoda delavca. 28-Ictni delavec Kogovšek Jože iz Lukovice, ki jc nameščen pri napeljavi električnega daljnovoda Velenje—Črnuče, je pri postavljanju droga spodrsnil, pri tem pa mu je drog padel na levo nogo in mu jo je zdrobil. Težko ponesrečenega delavca so prepeljali v celjsko bolnico.
* Kamnolom mestne občine. Mestna občina je zaprosila za odobritev ter obrtno oblastveno odo-brenje za otvoritev kamnoloma nad Gozdno restavracijo. O tem se bo vršila komisijska obravnava v^ četrtek 22. januarja ob 8. uri. Mejaše in druge interesente nato opozarjamo.
* Izgube in najdbe. V torek je neka gospa iz Zuvodne v mestu izgubila zlat uhan, vreden 100 Din. V ponedeljek zjutraj je bila pred kapucinsko cerkvijo izgubljena ženska ročna torbica s 110 Din ter z drugo vsebino v skupni vrednosti 400 Din. V Aleksandrovi ulici smo našli 100-di-narski bankovec, pred kolodvorom pa žensko ročno torbico.
* Nocoj vsi na triglavski ples. Danes popoldne ob 17. uri bo v posvetovalnici Mestne hranilnice svečan sestanek starešin in odbornikov »Triglava« glede proslave 55-letnice njegovega obstoja. Zvečer pa bo v Celjskem domu ples, ki bo najele-gantnejša in največja prireditev sezone. Akademiki so že včeraj prihajali v Celje, večina zunanjih udeležencev pa pride danes.
* Davčna uprava v Celju objavlja, da je s 1. januarjem 1931 nastopila nova petletna taksna perioda za dopolnilno prenosno takso.
* O spominih na Sočo in na vojake ob Soči bo predaval v pondeljek 12. t. m. ob 20. uri v Ljudskem domu g. kurat Bonač iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljule skioptične slike.
Proračun mestne občine Sostfanf za leto 1931
Za leto 1931 je bil sprejet sledeč proračun. Številke v oklepajih pomnijo postavke v letu 1930.
Dohodki: Gospodarstvo 46.450 Din (46.450 Din).
Glavnice 1000 Din, to so obresti vlog na tekoči račun (2,001..500 Din) tu odpade letos posojilo 2,000.000 Din za gradnjo vodovoda. Pristojbine
tržna stojišča in sejmišča 6000 Din (6000 Din). Javne naprave: Prispevek za vzdrževanje cest od tvrdke Woschnagg 80.307 Din, vodarina 60.000 Uin (lani skupaj 184.934 Din), tu odpade letos kot dohodek oddaja električnega loka v znesku
128.000 Din, ker ga bo od leta 1931 oddajala lastnica »Kranjske dež. elektrarne« sama, pa seveda tudi vzdrževala obrat in osobje.
Kazni dohodki: 82.666 Din (82.666 Din), prispevek tov. Woschnagg na davščino iz svoječasne poravnave. Izredni dohodki 3000 Din (9.000 Din). Davščine: 483.961 Din (523.635 Din) in sicer 100% doklada na drž. neposrednje davke 309.667 Din (379.012 Din), občinska trošarina na vino
73.000 Din, na vinski mošt 23.300 Din, pivo 51.?50 Din, žgane pijače 26.244 Din. Trošarina na pijače je ostala ista, le za pivo se je za 50% zvišala. Obč. naklada za sadjevec, govedo, prašiče, drobnico in mesne izdelke se ni določila, da ne 7-ivljonjp np podraži.
Izdatki: Gospodarstvo 37.750 Din (183.750 Din), Tu odpadejo postavke 6000 Din za vzdrževanje električnega omrežja, 18.000 Din plače za elektrikarja in 128.000 Din za električni tok. Ker ti izdatki kot rečeno odpadejo na kranjske deželne elektrarne. Glavnice: Obrestovanje pos. 198.174'90 Din in odplačilo dolgov 50.725'10 Din, skupaj 248.900 Din (370.464 Din). Tu je pripomniti, da je ves dolg konsolidiran pri oblastni hranilnici v Celju in da obstoji v bistvu le za vodovod. Uprava: 99.260 Din (98.960 Din). Redarstvo: 23.300 Din (38.000 Din). Tu je znižana postavka za jvno razsvetljavo od 25.000 Din na 10.000 Din, ker se bo cena električnemu toku znatno znižala,
Hjoenan°253a00O0rDt;),aV^ tltdf T t?in <2 'f 2,000.000 Din za gradnjo vodovoda Vadi dovršhve
bo imel vodovod toliko odjemalcev, da se bodo stroški za njega krili iz njegovih dohodkov. Večja vsota je določena tudi za kanalizacijo materi, jalnega jarka pred železn. postajo. Zdravstvo:
26.500 Din (14.289 Din. Nova je postavka 20 tisoč Din, kot prispevek za izolirnico Slovenjgradca. Socijalno skrbstvo: 31.728 Din (29.328 Din. Šolstvo in prosveta: 162.200 Din (93.400 Din). Postavka je zlasti zvišana radi stanarine učiteljstvu. Za sokolska in druga društva je podpora zvišana od 500 Din na 5000 Din. Prispevek za kmetsko nadaljevalno šolstvo je ostal isti (1000 Din), ker je Šoštanj pretežno industrijski kraj. Kmetijstvo:
11.500 Din (8.740 Din) od česar znaša prispevek občinskemu kmetijskemu skladu 7000 dinarjev, olepševalnemu društvu pa je namenjenih 150 Din. Izredni izdatki: 34.396 Din (6.590 Din) in stroški 12.300 Din (12.300 Din).
Izdatki in dohodkia so na ta način uravnove-s 763.834 Din (3,107.859 Din). Pri sestavi Proračuna je občinski odbor vodilo načelo šted-nJe! kolikor je to sploh bilo mogoče. Kljub te-m«, da so nekatere postavke zvišane in je za amortizacijo vodovoda vstavljena visoka vsota, se občinske doklade niso zvišale, temveč celo znižale od 142% na 100%. Veliko olajšanje za me-Rto ho znižanje cene električnemu toku. Želeti je tudi, da hi se vodarina določila čim nižje, ker hi se s tem pridobilo tem več odjemalcev za vodovod.
Trbovlje
Velik uspeh Sokolskega odra. Repriza dr Do-novižkove burke »Radikalna kura«, ki so jo 'grali lla sv. Tri kralje na tukajšnjem Sokolskem odru, je prinesla ansamblu našega sokolskega gledališča nove lavorike. Vsi igralci so odlično, da uprav mojstrsko, odigrali svoje vlo-
V	pondeljek, dne 12. januarja se začne ob 9. dopoldne v meščanski šoli tečaj za ženska ročna Pr.vi ,žas. se hod« poučevalo: mrežanje uue), ki ek lan j c in vezenje. Druge tehnike pridejo na vrsto med tečajem. Novih priglašenk se za enkrat ne more več sprejeti zaradi pomanjka nja prostora in preobloženosti učnih moči.
Za. brezposelne rudarje. Borza dela v Celiu preskrbi zaposlitev 33 rudarjem. Informacije s« uobe pri imenovani borzi.
Pasje znamke. Občina poživlja vse lastnike s* v ® dneh preskrbe pasje znamke za
1931.
Predložitev napovedi o imovini. Davčna uipra-I Laškem razglaša, da je treba do 15. t. m. predložiti napoved o inioviini, ki je podvržena dopolnilni prenosni taksi.
Spremembe v upravi občine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je razrešila dolž-jiosti občinskih odbornikov Gaspariča Jakoba, župnik; ing. Burgerja Silvina, obratov«]ja pri rudniku Hrastnik; Arnška Janka, krojaškega mojstra v Hrastniku in Ahaca Rudolfa, posest nika v Trbovljah. Obenem je banska uprava n: novo imenovala sledeče gospode v občinski od-
, trboveljske občine ing. Persoglio Ivana, rudniškega
; ,^°Sesinika v nrasmutu m usemcniKa ljeo-j'iah U’ r«ega P°duradnika v potk. v Tr.bov-
Ljutomer
Pozdravljamo uvedbo nočnih vlakov na prosen Ormož Ljutomer—Murska Soboto in Ljutomer Gor. Radgona, ki jo namerava železniška direkcija, ampak le pod pogojeni, da ostanejo dosedanji vlaki, osebi to oba jutranja iz Murske Sobote in Gor. Radgone, ker sta za lokalni promet zelo važna. Saj ni mogoče zahtevati od ljudi, ki imajo opravka pri htk. uradih, da odidejo ul) 2. uri zjutraj od doma in prispejo n. pr. iz smeri Gor. Radgona že ob 4. uri v Ljutomer, kjer se odpro uradi šele ob 8. uri. Tudi učenci meščanske šole, ki se vozijo z vlakom in jih je krog EO, bi biti zelo prizadeti, če se ukineta jutranja vlaka, ki prihajata že sedaj talko, da Saka deca dve uri na pričetek pouka. Apeliran:	na	direkcijo	drž. železnic, da pomnoži
število vlakov z motornimi vlaki
Zagorjani so popili in pokadili za 4 milijone Din
Zagorje v luči statistike v 1. 1930 — Glede porodov in porok plodno leto — Padanje umrljivosti
Zagorje, v začetku januarja,
Občutno se pozna premogovna kriza preteklega leta v našem kraju, o čemer jasno govore sledeče številke. Zadovoljstvo je izginilo iz naše doline, zakaj vselila se je pri nas skrb, ljuta borba za vsakdanji kruh in obstanek. Trgovci in obrtniki tarnaja. Delavci premalo zaslužijo.
Zagorska občina se razsprostira na teritoriju, ki meri skozi 1077 ha in ima približno 5000 prebivalcev, ki so rudarji, apnenčani, delavci, ostali pa kmetje, obrtniki in uradništvo. Število prebivalstva je naraslo izza zadnjega ljudskega štetja 1. 1921 za 1200. Za gašenje žeje in tola-žitev želodca, sitnega želodca je skrbelo 35 gostiln (34 lani) in 1 brezalkoholna ljudska kuhinja. Krčmarji so potočili 243.470 1 alkoholnih pijač, kar znaša 1,974.340 Diu. Razume se, .la se je popilo največ vina (174.000 1) in piva (58.875 1). Za vsakodnevne potrebščine je skr belo 14 trgovin (12), 4 konzumi in 7 mesarij. Mesarji so zaklali 710 glav živine, kar znaša približno 285.000 kg mesa. V letih 1929 in 1928 pa je bilo zaklano 844 in 1108 živine, iz česar je razvidno, kako pod pezo težkih časov pada odjem mesa, kljub temu, da prebivalstvo stalno narašča. Pojedlo se je pod potrebo, kajti baš tisti, ki so zaradi velikih fizičnih naporov najbolj potrebni izdatne hrane, si je niso mogli privoščiti.
Kadilcem je služilo v Zagorju 9 trafik, z okoliškimi pa 32. Pomanjkanje denarja se pozna tudi tu. Tobaka je bilo prodano le za 2,134.411 Din 5 p, cigaretnega papirja pa za 29.925 Din, v primeru z letom 1929 ko je znašala vrednost prodanega tobaka 5,707.805 Din. Seveda so pri vseh številkah vračunani tujci, ker bi sicer bile številke še znatno manjše. Tudi tovorni promet se je zaradi manjšega odjema premoga znižal in znaša le 60—70 vagonov dnevno (70—80). Ostal pa je enak potniški promet, 200 ljudi dnevno.
Umrljivost je bila znatno manjša kakor druga leta. V fari je umrlo 72 (112), v občini pa 51 ljudi. Narasla so rojstva in poroke. Luč sveta je zagledalo 205 (159) malčkov, domače ognjišče pa si je ustvarilo 58 (47) parov. Vsekakor plodno leto! Tudi glasovi radio-aparatov so ae pomnožili od 37 na 50. Tudi naprednosti Kino »Triglav«, ki predvaja svoj program samo ob
nedeljah in praznikih, je pokazal Zagorjanom 66 (54) filmov + 3 filme Pomladka rdečega križa. Lastnik kina seveda ni zadovoljen z minulo sezono, pa kaj hočemo, ko gre še za želodec trda.
Za dobro vodo je skrbel občinski vodovod brezplačno. Javnih kopalnic nimamo, zasebnih pa 32 in rudniške prhe. Za lepoto ženskih in moških glav je skrbelo 6 brivnic. Higijena je bila poverjena zdravnikoma dr. Zarniku in dr. Grumu, zobne bolečine pa so lajšali v ateljeju g. Hribovška. Brezhibno je poslovala Bratovska skladnica, ki ima čez 1000 članov. V izolirnici, ki je poverjena oskrbi dveh usmiljenk, je bilo
17	bolnikov, od katerih je umrl 1.
Stavbeno gibanje je bilo še dosti živahno. V vasi Zagorje je bilo sezidanih 6 novih hiš, v Toplicah 2, na Sv. Urhu pa 4. Občina je nudila 121 (86) občinsko podporo, v skupnem iznosu 102.950 Din. Za prosveto (dve šoli) je porabila občina 336.004 Din, za pospeševanje kmetijstva pa 10.000 Din. V obe osemrazrednici hodi nad 1350 otrok (1200), 155 vajencem pa nudi na-daljno izobrazbo obrtno-nadaljevalna šola. Vseh knjižnic je 4, ki imajo skupno 2020 knjig in se je izposodilo 3395 knjig.
Za širšo prosveto so delovala društva: Sokol KJ, Prosvetno društvo, Kolo jugoslovanskih sester, delavska prosvetna društva in Glasbeno društvo, za telesno zdravje pa sta skrbela Sokol in športno društvo s svojo kolesarsko in nogometno sekcijo.
Med najstarejše občane spada 87 letni Zori-novčev očka in 94 let stara mamka Reza Savšek.
Razsvetljavo ima na skrbi električna zadruga, ki je oddala 58.500 KW (62.000). Moč toka je 220 V, rudnik pa ima tok manjše napetosti —
110	V. Uporaba toka je mnogo večja, ki pa se vsled rudnika ne da kontrolirati. Gotovo je mnogo večja, kakor pa ona od zadruge. Omrežje je dolgo 8 km. Zasebnih žarnic sveti 1927 (1721), javnih pa 75 in kljub temu se porabi za javno razsvetljavo 48 odstotkov vsega toka. Motorjev za silo imamo 20, prirastek znaša 8, ki porabijo 19.039 KW, javna razsvetljava 11.267 KW, privatna pa 28.194 KW. Zadruga je postavila dva nova transformatorja.
Tako je zagorsko življenje prikazano s številkami I
Tragična smrt 80-letne starke
Zadušila se je v spanju
Maribor, 9. januarja.
Prebivalci velike kolonije enodružinskih hišic, ki jih je pred leti zgradila mestna občina v predmestju sv. Magdalene, so danes zgodaj zjutraj opazili, da prihaja iz podstrešja hiše štev. 9 v Marmontovi ulici gost dim. Zaslutili so takoj, da mora nekaj goreti in so zato pozvali službujočega stražnika ter prebudili domače. Ko je lastnik hiše Matjaž Kern odhitel v podstrešno sobico in odprl vrata, je našel prostor ves prenapolnjen z gostim dimom, svojo 80-letno taščo Marijo Špidovo pa na postelji trdo in negibno. Ljudje so naglo odprli okno in odnesli starko na čisti zrak, kjer so jo skušali zbuditi, toda zaman, bila je že mrtva, kar je ugotovil tudi pozvani zdravnik. Obenem so
z dimom nastalega ognja
pa tudi ugotovili, da gori, odnosno tli lesena stena za malo železno pečjo. Ker je obstojala nevarnost, da se vname vsa hiša, so pozvali gasilce, ki so ogenj kmalu pogasili. Po dosedanji ugotovitvi je ogenj nastal tako, da se je od močno zakurjene peči vnela najprej lesena stena, ki je pretlela do žagovine med notranjim in zunanjim obojem, ki je tudi pričela tleti in razširjati zadušljivi dim, ki je spečo starko najprej omamil, na to pa, ne da bi si mogla pomagati, zadušil. Truplo pokojnice so po uradnem komisijskem ogledu odpeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Ker je od premočno zakurjenih peči nastalo to zimo v Mariboru že več požarov, bi bilo potrebno, da bi ljudje bolj pazili.
plašili
so se s
Slov. Bistrica, 8. januarja.
Danes, dne 7. t. m, popoldne okoli 16. ure sta se v tukajšnji vojašnici splašila dva konja, vpre-žena v težak plotovoz, in zdrveli v mesto.
Vojak, ki je konja vpregel, ni dobro pogledal voz, preden so pričeli voziti in je zgubil voz že pri vojašnici kolo. Tega sta se konja ustrašila, da jih vojak, ki je stal na vozu ni mogel tudi z največjim naporom zadržati. Zdirjala sta s težkim vozom do glavnega trga. Pri gostilni Wrcg je vojak padel z voza in obležal z lažjimi poškodbami, konji pa so zdirjali naprej in zadeli z zadnjim koncem težkega voza v leseno barako prodajalca južnega sadja g. Dorino ter napravili malemu podjetniku precejšnjo škodo, katero bi lahko na prvi pogled cenili na 2000 Din. Spla-šeni konji so zdrveli nuprej in zadeli potem s težkim vozom Se v avtomobil g. Adolfa Škodiča iz Maribora in mu napravil škode, katero je vojaška komisija odredila na 500 Din. Splašene konje so prijeli končno vojaki in jih odpeljali v vojašnico. Na lice mesta pa je prišla vojaška komisija in vcenilo škodo, katero bo erar plačal prizadetim. — V. G.
Slovenska Bistrica
Službo je te dni nastopil učitelj g. Stopar, ki je bil sem premeščen na mesto prestavljenega učitelja g. Branka Ceha. Želimo mu prijetno bivanje med nami!
Društvo za zdravstveno zaščito v Mariboru je priredilo o Božiču v Šmartnem na Pohorju božičnico, katere so se. udeležili gospa Balonova in g. Dimnik Slavoj, oba iz Maribora ter ob tej priliki obdarovala preko 20 domačih najrevnejših otrok z darili, ki sta jih nabrala v Mariboru. Obema požrtvovalnima dariteljima, kakor tudi drugim, ki so pripomogli k tej lepi božičnici, najlepša hvala!
Tridnevni tečaj o serviranju. Gostilničarska zadruga v Slovenski Bistrici priredi tridnevni tečaj o serviranju. S tem tečajem bodo združena tudi predavanja o tujskem prometu, davkih, gostilničarski higijeni, o higijeni telesa in stanovanj. Posebna pažnja se bo polagala na praktično stran pouka. 1’ečaj je namenjen v prvi vrsti gostilničarjem, a sprejemajo se tudi drugi. Za gostilničarje kakor njih hčere in sinove je pouk brezplačen, od dru-
gih udeležencev pa se bo pobirala vstopnina v obliki prostovoljnih prispevkov. Vsi, kateri se udeleže tečaja oziroma mislijo koga poslati, naj prijavijo takoj število udeležencev. Tečaj bo začetkov februarja v hotelu »Beograd« v Slovenski Bistrici.
Slovenjgradec
Kolportaio »Jugoslovanu« je prevzel tukajšnji trgovec g. Karl Rojnik. Segajte pridno po naj-cenejšem in zelo zanimivem dnevniku »Jugoslovanu«, saj stane vsaka številka (tudi nedeljska) samo 1 dinar!
Občil zbor SKJ bo v soboto 17. januarja ob 20. uri v Sokolskem domu in ne v sredo 14. t. m., kakor je bilo po pomoti objavljeno.
Dramski odsek SKJ pripravlja za nedeljo 25. t. m. velezahavno veseloigro »Svetnik«. V pripravi je tudi spevoigra »Mežnarjeva Lizika«, ki bo gotovo senzacija za naše mesto.
Iz slovenjgraške Hijenske kronike minulega leta. V Slovenjgradcu je umrlo v letu 1930 63 ljudi, izmed katerih so bili pa samo 4 domačini, ostali so umrli ljudje iz raznih krajev v tukajšnji bolnici. Ženili oziroma možili so se Slovenj-gradčani(ke) bolj malo, bilo je v minulem letu samo 5 porok. Morda bo letos število porok radi samskega davka naraslo. Novorojenčkov je bilo pa vseeno 28. Pripomniti je treba, da je tik Slovenjgradca dekanija Stari trg in je tukajšna življenjska statistika zelo ugodna glede velikega prirastka meščanov.
Nesreči. 26-letna kuharica Hribar Frančiška v Ravnah pri Guštanju se je šla zvečer ob 10. uri sankat in si pri sankanju zlomila desno nogo pod kolenom. — 13-lctni Camlek Franc, učenec IV. razreda osnovne šole v Št. liju pod Turjakom, se je ponesrečil pri pripravljanju krme za živi-no. Stroj ga je zgrabil in po sreči le odtrgal gornji čl etik prsta na desni roki. Oba se zdravita v tukajšnji bolnici.
Iz naše šahovske kronike. Turnir tukajšnjega »Šahovskega kluba«, ki sc je pričel 14. oktobra
1930,	je končan. Prvenstvo je odnesel g. Steiner Ernest, lesni industrijalec, na drugem mestu je advokat g. dr. Lavrič, na tretjem pa g. Diamant. Turnirja se je udeležilo 15 šahistov. — Na praznik Sv. Treh kraljev pa se je vršil šahovski dvoboj med našim »Šahovskim klubom« in med »Dijaškim šahovskim klubom v Mariboru«. — Zmagali so dijaki v razmerju 5 : 4!
Novo mesto
Železničarska prireditev v pondeljek 5. t. m. je bila prvovrstna in vseskozi posrečena. Vsi tozadevni prostori Sokolskega doma so bili vso noč nabito polni. Novomeški orkester se je po stari navadi sijajno odrezal, nič manj pa nas niso zabavali ljubljanski gostje z izvrstno burko »Prostozidarji«.
Cigani so se stepli, kar ni pri nas nič nenavadnega, saj jih je povsod polno. Zdaj so se uda-ri.i v Kačji ridi. 26-letni Jože Brajdič je 8 sekiro presekal 20-letnemu poročenemu Valentinu Brajdiču levo ramo in roko, da je na pol mrtev moral v uandijsko bolnico, napadalec pa je neznano kam izginil.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 9. januarja. Policija je danes izvršila več aretacij, ujela je tudi pet vlačugarjev. Zasačila je vlomilsko tolpo, ki je imela na vesti veliko število raznih vlomov v trafike in cerkvene puščice. Komaj pa je prijela vlomilsko tolpo, ki je izpraznjevala cerkvene puščice, že se je pojavil nov špecijalist, ki pa izgleda, da ni »od faha«. Možakar je vlomil 3. t. m. v Karmeličansko cerkev na Zaloški cesti in 8 kleščami preščipnil puščico ter jo izpraznil, vendar je znašal plen samo borih 10 Din. — Snoči med 16. in 17. uro je bilo vlomljeno v vinsko klet Angele Merslavič v Wolfovi ulici 10. Vlomilec je iztočil iz soda 120 litrov vina po 6 Din in izginil neznanokam. V klet je prišei tako, da si je 8 sekiro odtrgal zapah in ključavnico pri vhodu.
Vlomilska tolpa, ki je strahovala Ljubljano, prijeta.
Policija je danes zaključila preiskavo zopet vlomilsko tolpo, ki je izvrševala vlome v trafike in izpraznjevala cerkvene puščice. Pri tem je storila ogromno škodo na poškodovanih ključavnicah in zapahih. Člani vlomilske tolpe so trije mladeniči, in to 24-letni V. R. iz Rožne doline, ki je že star znanec policije in v sodnijskih zaporih že skoro domačin. Šele pred poldrugim mesecem se je vrnil iz zapora. Drugi izmed triperesne deteljice je 18-letni čevljarski pomočnik Ježek Ivan, iz Vevč, ki je bil vkljub svoji mladosti že 6krat predkaznovan radi različnih tatvin in je presedel že nad 2 leti zapora. Zidarski vajenec brez posla Filipič Franc, 20 let star, iz Sv. Tomaža pri Ormožu, izpopolnjuje dično trojico.
Policija je pri navedenih našla precejšen del ukradenega blaga in vlomilskega orodja, e katerim so izvrševali vlome. Dična družba si je s prikradenim denarjem prav imenitno slajšala življenje. Popivali so po raznih gostilnah, vedli so se kot pravi pustolovci, kajti nabavili so si nova topla oblačila ter so sploh razmetavali denar, da je bilo veselje. Končno jih je dosegla roka pravice in vsa trojica je bila danes predana dež. sodišču.
Aretacija profesionalnega tatu
Snoči med 17. in 18. uro je nekdo izpred liiše na Krekovem trgu št. 10 odpeljal kolo ključavničarskega vajenca Karla Golia iz Rudnika. Lastnik je opazil tatu, nekega mladeniča v sivi suknji, in ga je zasledoval. Neznanec pa mu je 3 kolesom utekel v Streliško ulico. Goli je obvestil policijo, ki je takoj poslala svoje organe na lov za kolesarskim tatom. Agentom se je posrečilo, da so v pol uri izsledili tatu na Starem trgu, ko se je s kolesom pripeljal iz druge smeri, da bi zabrisal sled za seboj. Preiskava je dognala, da je tat identičen s 24-letnim Vrankar-jem Rihardom, rojenim v Trstu, ki ima na vesti ogromno število tatvin. V drugi polovici lanskega leta je prišel iz Trsta in je presedel v ljubljanskih zaporih radi večjih tatvin precej časa. Komaj se je pred kratkim vrnil iz zapora, ga je gnala njegova tatinska nrav na nove tatinske posle. Topot pa ga je kmalu zasegla roka postave. Vrankar je bil že v Italiji več let zaprt radi raznih vlomov in tatvin.
Ljubljana, sobota, 10. januarja: 12.15 Plošče, (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat:
V	dolini gradov (Gradova Ruperč vrh in Po-ganci). 18.30 Radio orkester: Klavir harmonij.
19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 B. Horvat. Filmska kultura. 20.30 Valčkova ura, izvaja radio orkester. 21.30 Mirko Jelačin poje operetne arije in šlagerje s spremljevanjeni Havvai-jazza. 22.00 Poročila In časovna napoved. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 11. januarja: 8.00 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 iao ? P*'e.davainje — P- dr. Roman Tominec. 10.20 I. Kaiser: Pregled evropskega gospodarskega trga. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna naipoved in poročila. 15.00 Plošče (Rezerv, za ev. prenos). 20.00 Prenos iz Prage: Svečan koncert ob smrti dirigenta in skladatelja Oskarja Nebdada. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Ilawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 10. januarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Sneg. 12.35 Plošče. 13.30 Radio orkester.
17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 19.40 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 23.00 Beograd (opera).
Zagreb, nedelja. 11 januarja: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvonenje. 12.05 Koncert. 1230 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba (kvartet) 19.50 Uvod k prenosu. 20 00 Prenos iz Prage 22.10 Novice. 22.00 Lahka glasba.
Beograd, sobota, 10. januarja. 11.25 Plošče 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 Kabaretni večer.
21.30 Novice. 21.50 Po Evropi.
Beograd, nedelja, 11. januarja. 9.00 Prenos i* Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče.
12.30 Radio-orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00 Zdravstveno predavanje. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Narodne pesmi s kitaro. 19.30 Oaze v Sahari. 20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 »Vsiljivec«, drama. 21.15 Klavir. 21.45 Novice. 22.05 Plošče. 22.35 Po Evroiv'
•Slrnn f>
JUGOSLOVAN
Zidariče na svetovnih tržiščih
Vsled staluo slabega vremena v Argentini in Avstraliji, kakor tudi vsled znatnega zboljšanja kupčijskih tendenc na efektnih tržiščih, se je v zadnjih dneh v Winnipegu (Kanada), najvažnejšem žilnem tržišču, tendenca žitaricam znatno zboljšala. To zboljšanje je imelo močan vpliv tudi na borzi v Chicago. Na severoameri-ških tržiščih je prišlo v zadnjem tednu do velikih oscilacij tečajev vsled nasprotujočih vremenskih poročil. Posebno poročila o velikih padavinah so imela odločilen pomen pri kvotaci-jah. Vendar se cene niso mogle posebno utrditi vsled obetajoče obilne letine v jugozapadnih predelih Združenih držav.
Pšenične rezerve so se v Združenih državah i zadnjem času le malenkostno izpremenile. Napram lanskemu letu so letošnje rezerve za polnih 10,000.000 busheljev večje. Pšenične rezerve v Kanadi so narastle tirdi za en milijon busheljev, vendar so za polnih 22‘4 milj. busheljev manjše od refcerv lanskega leta v istem časovnem razdobju. Zaloge koruze so se v Severni Ameriki povečale za 2'5 milj. busheljev
111	so še enkrat tako velike kakor lansko leto.
Žitni posli na srednjeevropskih borzah <0 bili v zadnjem tednu deloma prekinjeni vsled praznikov, promet je bil povprečno zmeren.
Na Češkoslovaškem se je čvrsta tendenca, ki je znvladala po prekinitvi češko-madjarskih trgovskih pogajanj, zelo hitro zopet uravnovesila, ker so se potrebe hitro pokrile iz drugih agrarnih držav. Edino izjemo tvori ječmen, ki zaznamuje prav zadovoljiv odjem. Posebno velik je bil tudi interes za kakovostno ri, ven-
dar so bile ponudbe tako minimalne, da se povpraševanje ni moglo zadovoljiti. Povpraševanje traja še vedno.
Madjarska tržišča so sklenila več malih izvoznih kupčij za Italijo ter nekaj tudi za Avstrijo. S Češkoslovaško so z napovedjo carinske bitke vse kupčije zaostale. Madjarski agrarni krogi so vsled te okolščine v velikih skrbeh in delujejo na to, da bi se pogajanja zopet pričela. Intenzivno se iščejo nova tržišča, vendar je uspeh za enkrat skrajno minimalen. Tudi posli z Italijo ne obetajo večjih iluzij, ker si je Italija zagotovila skoro ves svoj žitni primanjkljaj v Avstraliji. Zadevne pogodbe sicer še niso podpisane, vendar se Italija pri nakupu žitaric drži tudi napram svoji zaveznici Madjarski zelo rezervirano. Ta okolnost je izvala v madjarskih gospodarskih krogih veliko razočaranje in se že čujejo glasovi o gospodarski preorijentaciji.
V Romuniji se žitni posel razvija v znamenju zelo počasnega izvoza pri izredno nizkih cenah. Dovozi na tržišča so vsled nastopajoča zime znatno zmanjšani.
V naši državi so za pšenico sicer manjša, vendar pa stalna povpraševanja s strani doma čih mlinov. Za rečno blago ne obstoja nikak interes, ker so naše cene mnogo preko paritete. Za koruzo se je tendenca oslabila. Ponudbe s strani producentov so zelo popustile, tudi povpraševanje je minimalno. Tudi domač konsum je nezadovoljiv. Za moko so cene ugodnejše, ponudbe so malenkostne.
Gospodarske vesli
X Opozorite* na tečaj za napravo iu preiiku-šnjo strelovodov v Ljubljani. Zavod za pospeše-vaiije obrta Zbornice za TOI ponovno opozarja na tečaj za napravo im preizkušnjo strelovodov, ki se vrši od 12. do 17. januarja 1931. ob večernih urah v fizikalni dvorani Tehniške srednje šote v Ljubljani. Predava višji inšpektor centralnega obrtno-pospeševahvega urada na Dunaju g. inž. E. Braun, ki so svoja predavanja ponazoril s skiopMčaimi slikami in eteperklienti. Pričetek tečaja je v ponedeljek ob '/48. uri zvečer. Prostih je še nekaj mest za one, ki se nameravajo prijaviti šele ob pričetku tečaja.
X Delavnost priv. Agrarne banke. Do konca lota 1930 je priv. Agrarna banka izdala kreditov v višini 788 milijonov dinarjev, od teh od_-pade 453 milijonov dinarjev posameznikom, 355 milijonov dinarjev pa na razne zadruge. Poljedelske zadruge so prejele 184-5 milj. posojil, poleg tega pa še 86'9 milj. dinarjev posojila iz naslova prejšnje direkcije za poljedelski kredit.
X Preizkuševalni stroji za sortiranje jajc. V času 3plošne konkurence agrarnih proizvodov,, je moralo tudi kmetijstvo pričeti resno misliti, da svoje pridelke normira, to se pravi, da je v stanju dobavljati kvalitetno blago. V zadnjem času je posebno kupčija z jajci zavzela velik obseg v kvalitativnem sortiranju blaga. Naravno je, da tako sortiranje povzroča obilo dela, če se izvršuje ročno. Tu pa je priskočila v pomoč tehnika, ki je skonstruirala stroj, ki vsa dola izvršuje avtomatično. Najprej se s pomočjo stroja jajca razsvetlijo, da se ugotovi svežost blaga, nato se sortirajo v pet različnih skupin in končno pritisne stroj tudi pečat. Aparatura sortira v minuti 125 jajc in potrebuje za pogon elektromotor s samo 240 watti porabe toka. Stroj konsumira torej v eni uri komaj četrtino kilovvattne ure. Rentabilnost takega stroja je evidentna.
X Zbornice denarnih zavodov. Finafiino ministrstvo se v zadnjem ča«u intenzivno ukvarja s proučevanjem predlogov zakonskega osnutka o zbornicah denarnih zavodov, ki ga je izdelal boognajaki savez bančniili zavodov. S tem predlogom pa ne soglašajo ostale bančne zveze v državi.
X Zgradba solin v Ulcinju. Naša država še vedno uvaža ogromne količine soli iz inozemstva. Da se v bodoče ta uvoz omeji, je država, {»leg že obstoječih solin, izdelala načrt, da se v Ulcinju zg radi'jo velike soline, ki bi bile v etamiu podvojili domačo produkcijo morske soli. Dne 3. t. m. je bila provedena licitacija za zgraditev solin v Ulcinju. Proračunski stroški so predvideni na 25,700.000 dinarjev Licitacije se je udeležilo 26 tvrd. Najruižja je bila ponudba tvrdke Ciklop iz Beograda, ki je bila poverjena z zgradbo solin.
X Vprašanje vicinalnili železnic. V teku tekočega leta se bo posvetila posebna pažnja vprašanju ureditve vicinalnili želcanic. Delnice posameznih družb namerava kupiti država, talko da bo to vprašanje enkrat definitivno rešeno. Najlažja bo rešitev onih prog, ki jih je imela v eksploataciji bivša Južna železnica. Med novo družbo (naslednico Južne železnice) Dunav— Sava—Jadran se je že »tvoril aranžman, ki urejuje prenos lastninskih pravic na našo državo.
X Uvoz sadja v Češkoslovaško, češkoslovaška uvaža letno za 184 milj. Kč sadja. V preteklem letu je češkoslovaška republika uvozila skoro 500.000 metr. stotov južnega sadja. V zadnjih desetih letih se je uvoz sadja podesetoril, medtem ko se domači proizvodi s strani kupujočega prebivalstva odklanjajo.
X Tmli Amerika sklicuje agraruo konferenco.
V	tekočem letu nameravajo Združene države ameriške sklicati agrarno konferenco, na kateri bi sodelovale tudi evropske države. Naše oblasti so bile povabljene v času bivanja ameriškega ministra Clinea. Večina agrarnih držav je zahtevala od industrijskih dežel preferenčne ugodnosti za svoje proizvode. Nekatere države so na to pristale, v prvi vrsti Nemčija. Ostale evropske države se 5e niso Izjavile, Amerika
E a bo po mnenju gospodarskih politikov prista-i na preferenčne postavke in baS radi tega sklicuje za 1. 1931 veliko svetovno agrarno konferenco.
X Nevarnost generalne stavke lesnih delavcev v Nemčiji. V nemški lesni industriji Je v
zadnjem času nastal velik spor med delodajalci in delojemalci radi nameravanega znižanja dnin lesnim delavcem. Obstoja nevarnost, da i*bruh-ne generalna stavka lesnih delavcev, katerih število znaša nad 200.000 delavnih sil.
X Vzor umnega gospodarstva. Mala Belgija je v letu 1929 izvozila v inozemstvo 713 milijonov jajc, kar predstavlja ogromno postavko v trgovinski bilanci dežele.
Dobave
Dne 12. januarja t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave bombažnega sukanca, preje od jute, papirja, kartonskih škatelj, parafina, žvepla, katrana ter glede dobave večje količine lesa; dne 20. januarja t. 1. pa glede oddaje del 7,a zgradbo štirih tovarniških poslopij.
—	(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 16. januarja t. 1. se bo vršila pri Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave mesarskega orodja; dne 20. januarja t. 1. pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesarskega orodja. -(Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 metrov EwardovAh verig, bodeče žice in podkev za konje; do 29. januarja t. 1. pa glede dobave 3300 m jeklenih vrvi.
Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije: Dne 28. januarja t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave tračnic in podložnih plošč; dne 29. januarja t. 1. pa glede dobave večje količine moke. —• Dne 30. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnega materi-jala. (Predmetni oglasi z natančnejšima podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 9. januarja 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 9. jan. Amsterdam 22 765, Berlin 13*445—13 475, Bruselj 7’8915„ Budimpešta 9 8877, Curili 1094’40—1097’40„ Dnnaj 7'9412—79712, London 274 62, Newyork 56*36—56*56, Pariz 22193, Praga 167 22—168 02, Trst 295 11—297 11.
Zagreb, 9. jan. Amsterdam 22'735 1)1., Dunaj 794 12—797 12, Berlin 13445—13*475, Bruselj 789'25—793’25, Budimpešta 987’77 bi., London 72422—275 02, Milan 294*94—296*94, Newyork kabel 56*36—56'56, Pariz 22093 do 222 93, Praga 167'22—168‘02, Ziirich 1094'40—1097'40.
Beograd, 9. januarja. Berlin 13 4350—13‘4650, Bruselj 787*65—790*65, Budimpešta 987 27—99027, Curih 1094 40—1097 40, Dunaj 794*12—797*12, London 273 22—274 02, Milan 294’94—296 94, Newyork 56'36—56*56, Pariz 220'93^222‘93, Praga 167 22 do 16802.
Dunaj, 9. januarja. Amsterdam 28608, Beograd 125750, Berlin 16905, Bruselj 9914, Budimpešta 124‘16, Bukarešta 4'218, Kopenhagen 19005, London 34518, Madrid 76*20, Milan 37‘2175, Newyork 710'90, Pariz 27‘89, Praga 21 062, Sofija 5'1520, Stockholm 190'35, Varšava 79‘64, Curih 137'78.
Curih, 9. jan. Beograd 9'1270, Pariz 20 25, London 25'0575, Newyork 516*20, Bruselj 72'—, Milan 27 0125, Madrid 5510, Amsterdam 207'675, Berlin 122*78, Dunaj 72*60, Sofija 3’7325, Praga 15‘295, Varšava 57’85, Budimpešta 90'225.
Vrednostni pupirji.
Ljubljana, 9. jan. 7% Bler 80'—, 8% Bler 92, tobačne srečke 50, Celjska pos. 160, Ljublj. kred. 125, Prva hrv. 960, Kred. zav. 170—180, Vevče 128, »Spliu350—400, »Stavbna« 40, Ruše 235—255.
Zagreb, 9. jan. Drž. p a p. 7% inv. pos. 85—87, voj. škoda ar. 423—424 (424), febr. 415—417, marc 416—417, 4% agr. obv. 5175 bi., 7% Bler 79*25 do 7950 (79’50), 8% Bler 91'875—92'25, 7% pos. hipot. 78*875—78'75 (79). Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 950—960, Udružena 191—193, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 8140 bi. I n d. Šečerana Osijek 270 do 280, Trboveljska 345—350, Slavonija 200—201, Vevče 128 d.
Beograd, 9. januarja. 7% inv. pos. 86'50—87'50, 4% agr. obv. 52—53, 1% pos. drž. hip. banke 79,
7% Bler 79 80, 6% liegluške obv. 67*50, vojna škoda 425, uit. febr. 419, Tobačne srečke 22'50 do 25, Rdeči križ 38, Narodna banka 8170 do 8230.
Dunaj, 9. januarja. Bankverein 16*60, Kreditni zavod 46*75, Dunav-Sava-Adria 13*69, Prioritete 89 90, Ruše 25 25, Trbovlje 41 75.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 9. januarja. 1% Bler 78'50—79.
Newyork, 9. januarja. 8% Bler 91'50—92, 1% Bler 78'825—79 50, 7% pos. drž. hip. banke 77 do 78.
Žitna tržišča.
Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet: 1 vagon pšenice.
Budimpešta, 9. jan. Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica marc 14'74—14 78 (14 74—14 75)„ maj 1512—1513 (15*12—1513). Rž: marc 10*21 do 10'30 (10*27—10*28). Koruza: maj 12**47—12*59 (12*55—12*56).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca ncizpremenjeno mlačna, promet:	1
vagon oglja.
<$pcz?f
Smuška tekma na Pohorju.
Zimskošportni odsek SPD Maribor—Ruše priredi v nedeljo, dne 11. t. m. tekmo za klubsko prvenstvo s startom in ciljem pri Klopnem vrhu.
Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah:
a) seniorji-trkniovalci, ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali; b) juniorji-tekmovalci, ki doslej še niso tekmovali oziroma se še niso plasirali in c) dame; č) izven konkurence.
Tekme se lahko udeležijo člani odseka v konkurenci, vsi ostali izven konkurence. Tekmovalci morajo biti verificirani.
Dolžina proge: »a seniorje: 15 km, za juniorje
10	km, za dame 5 km. Razglasitev in obrazložitev proge dne 11. januarja ob pol 9. uri, start ob 9. uri.
Prijave se sprejemajo do 10. januarja do 16. ure v trgovini g. Bureša. Prijavnina Din 10'—, za dijake Din 5’—.
Vodstvo tekme: predsednik dr. Senjor, tehnični vodja: prof. Sile, starter: Majer, časomerilec: Buruš in Valitar, zapisnikarja: Cingerli in Drofenik, sodnik in zdravnik: dr. Sekula, nadzornik prnge: inž. Rungaldier.
Prvaki vseh kategorij prejmejo srebrne pokale, drugoplasirani srebrne kolajne, tretjepla-sirani pa srebrne odsekove znake. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo.
Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo dijaškega odseka ter dobijo trije najboljši tekmovalci praktična darila, ki so razstavljena v športni trgovini g. Divjaka na Glavnem trgu.
Objava doseženih rezultatov in razdelitev nagrad se bo vršila v Mariboru v Narodnem domu.
Skupen odhod iz Klopnega vrha je z vlakom ob 18. uri.
Smuška tekma SK Ilirije v Planici.
SK Ilirija priredi svojo klubsko tekmo v nedeljo, dne 11. t. m. v Planici in sicer na progi
18	km za seniorje in na progi 5 km za juniorje.
Prvoplasirani v vsaki skupini prejme naslov klubovega prvaka za leto 1930/31 in diplomo, drugo in tretje plasirani pa priznanico.
Start je ob 11. uri pri koči v Tamarju; cilj istotam.
Tekma se vrSi v skupni priredbi s Sm. klubom »Ljubljana« in bo nekaka revija ljubljanskih smučar jev-tekmovalcev.
Udeležba je za vse tekmovalce SK Ilirije brezpogojno obvezna!	SK. Ilirija.
Smuški šport v škofjeloškem okraju.
Škofja Loka, 8. januarja.
Novi čas, ki je šport izoblikoval v težnjah življenja in doživetij v prosti prirodi, je omogočil, da se smučarska panoga zimskošportnega o-svajanja razrastla in ukoreninila v najširših plasteh naše mladine, ki z radostjo in vnemo posveča sleherni prosti trenutek belim zimskim tratam, rebrim in vzpenjavam. Škofjeloški okraj v tem gibanju ni zaostal in se na vseh škofjeloških holmih Dolomitov, Jelovice in drugega gorovja razlega v poslednje čase smeh in veselje neugnanih prijateljev smuke.
Škofja Loka je za osrednjo gibalno silo smuškemu športu svojega območja nekam prirodno izbrana. Ugodne klimatične razmere, vsakovrstna izbira na terenu, neposredna bližina Ljubljane in »talna možnost smuke so prednosti, ki vzbujajo nujboljše upe, da zavzame loški okraj vidnejše in pomembnejše mesto v zimskošportnih prireditvah. Ne gre zatajiti, da so v okoliškem hribovju ponajveč smučarji, domačini in prav malo gostje, čeprav bi se zunanji prijatelji škofjeloškega gorovja hitro uverili, da jim more bližina nuditi mnogo onega, kar dajejo daljše in dražje ture. Prikladnost loškega terena je posebno poudariti onim, ki jim službena dolžnost ne dopušča daljših izletov. Sestop v mesto je mogoč direktno iz Krancelja in samostanskega zidovja v Zgornji Karlovec ali pa v nasprotno dol Vincarij, kjer uživa priznani sloves hiša g. Poljunca.
Poleg kratkih izletov so mogoče duljše ture, ki zadovolje sportsko, so pa tudi krasne vsled izbranosti in čudovitosti razgledov, ki se razgrinjajo na višinah posameznih planot. Krajši izleti so na Osojnik z razgledom na Soško polje in Ljubljano, k Sv. Andreju in k Sv. Ožboltu s pogledom na borovniški most. Večje zahteve stavijo razne daljše kombinacije in varijante v Poljansko in Selško dolino, n. pr. iz Poljanske doline preko
Sobt-ia, 10. jaauarja 19U1.
—II	|.M.	|
Javori j v Selško doiiuo; Križna gora, preko vrhov do Sv. Jošta, pot do vznožja Ljubnika iu preko Sv. Tomaža v Selško doiiuo. Krasen izlei je na Črni vrh. Izvrstno se bo dala uporabiti nova, široka in v enakomerni vzpenjavi zgrajena e ta od Podpulleree na Breznico. Zgradili smo le par najznačilnejših izletov, saj vsak športnik itak na licu mesta lahko prosto izpreminja in sestavlja. Izhodišče je vselej iz Škofje Loke.
Škofjeloški smučarji, ki jih je okoli 50, so v organiziranem vodstvu Sokola, ki je za smuko pokazal svoje polno razumevanje. Poleg bratov in sester smuka naraščaj, ki mu je društvo oskrbelo smučke. Vztrajna vaditelju br. dr. Prešern in Sicherl imata dovolj posla, da ustrezata vsem željam in mislim. Obsežni program se točno izvaja. Upati je, da loški smučarji tekme župe Kranj ne bodo poselili nepripravljeni! Navdušenje in volja za stvar sta vsestranska in vedno večja.
S,P°r‘ ,v škofjeloškem okraju je v lepem razmahu, ki pa ne sme zadovoljiti. Mesto naj postane tudi v športnem življenju širša, učinkovitejša in priznana postojanka. Na gospodarskih faktorjih mesta in smotreni organizaciji športnega udejstvovanja pa zavisi podvig.
VREMENSKA POROČILA S POHORJA z dne 8. januarja 1931.
Mariborska koča: temperatura —4° C, 15 cm suhega pršiča nu stari podlagi, sankališče uporabno. Ruška koča: temperatura: —5" C, 15 cm suhega pršiča na stari podlagi, sankališče prav dobro. Klopni vrh: temperatura —6° C, 20 cm suhega pršiča na stari podlagi. Pesek: temperatura C, 20 cm suhega pršiča na stari podlagi. Ribniško zavetišče: —7* C, 25 cm suhega pršiča na stari podlagi.
Smuka povsod idealna. Izgledi za nedeljo prav dobri!	ZSO SPD
Št. 48178/1930.
Razglas
Po čl. 16. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929, Uradni list 273/64, mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančni naslov. Velikost in obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne sinejo vporabljati.
V	smislu teh predpisov odreja mestno načelstvo v Ljubljani sledeče*
Pod vozili je tu razumeti samo vozila za živalsko vprego, ker se vozila z motornim pogonom že itak registrirajo pri upravi policije in ker se uredba na kolesa (bicikle) in ročne vozičke očividno ne nanaša. Prijaviti je treba torej vse kočije, ekvipaže, koleslje, tovorne vozove, skratka vsa vozila za živalsko vprego.
PočenSi od 12. t. m. naj se vsi lastniki talcih vozil, ki bivajo v območju mestne občine ljubljanske, zglase na mestni stražnici soba št. 4 mestnega načelstva med 8. in 13. uro v sledečem redu:
Lastniki vozil z začetnimi črkami: od A	do	F	12.	t.	m.	od	8.—13.	ure,
od G	do	M	13.	t.	m.	od	8.—13.	ure,
od N	do	R	14.	t.	m.	od	8,—13.	ure,
od S	do	2	15.	t.	m.	od	8.—13.	ure.
Zamudniki 16. t. m. od 8,—13. ure.
Hkrati si morajo do 1. februarja t. 1. nabaviti vsi lastniki takih vozil pločevinaste tablice v velikosti 20X30 cm ter jih pritrditi spredaj na levi strani voza (v smeri vožnje) in na dobro vidnem mestu. Tablice morajo imeti na črnem polju bel napis: 1. registrirno številko, 2. rodbinsko in kretno ime lastnika vozila, 3. bivališče (ulica, številka). Ime mora biti napisano s 5 cm velikimi, tiskanimi črkami, za osla
li	napis zadostuje 3 cm visoke črke. Registrirne številke bodo izvedeli lastniki pri mestnem načelstvu ob priliki registracije.
Lastniki vozil, ki se zalotijo po 1. februarju 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic, bodo kaznovani po čl. 56. cit. uredbe z globo od 50—1.500 Din, oziroma z zaporom 1 do 50 dni.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 7. januarja 1931.
Telelon 2059
Premog suha drva
Pogatnlli, Bohoriie>a ulic« 5
Perleldna kuharica
za 10 — 30 ijudi, ki je že služila v gosposkih hišah, se išče na deželo. Ponudbe s spričevali na gozdni urad K. Auersperga, Soteska, p. Straža pri Novem mestu, Dravska banovina.	447
,JAVOR"
lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397
Gramofone,
šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolje špeci-jti'na mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14, nasproti Narodnega doma. (925)
Kolporterje
(prodajalce časopisa) pridne in vestfne sprejme službo naša uprava
Službene objave
Razgiasi kraljevske
banske uprave
I.	No. 11252.
67
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora v Št. Vidu nad Ljubljano službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti Vič — Polhov gradeč, cestna proga od mostu v Kozarjih do meje vrhniškega okraja.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemki in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno ko Vkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu-ženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbor kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je predložiti najkesneje do 31. januarja 1931. kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 5. januarja 1931.
*
Broj 2/1930	68
Raspis.
Stručni Lepit liječnika za prelaz iz pripravne u pomočnu grupu sa teritorija Dravske, Vrbaske i Primorske banovine održavat če se dne 22. januara 1931 u 8 sati prije podne u Školi narodnog zdravlja u Zagrebu.
Prema pravilima za polaganje državnog stručnog ispita činovnika resora Ministar-stva socijalne politike i narodnog zdravlja od 7. septembra 1930. S. br. 15.684. čl. 3. pravo na polaganje ovog ispita stiče činov nik po navršetku dvogodišnje pripravniške službe.
jCJjiovnik, koji u toku svoje trogodišnje Priprav n ičk e službe ne položi ovaj ispit ili
za isti ne prijavi, gubi službu.
Prijave za polaganje ispita taksirane sa 25 Din podnose se sa uverenjem o tome kada je kandidat prvi put stupio u službu preko prvostepeno*? starešine Kr. Banskoj upravi, za komisijo za državne stručne is-pite lekara u Zagrebu do 20. januara 1931. Komisija za državne stručne ispite lekara pri Kr. Banskoj upravi u Zagrebu, dne 15. decembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 476/30-8.	32
Oklic.
Zahtevajoča stranka Poiljšak Marija, tr govka na Jesenicah štev. 24, ki jo zastopa dr. Stanovnik Aleš, odvetnik na Jesenicah,
stranki Dečman gostilničarju na —Din s pripadki izivršilni predlog vi. štev. 1 in 31
je vložila proti zavezani Mihaelu, posestniku in Hrušici štev. 1, radi 5204-k opr. štev. E 476/30—1, na dražbo nepremičnine, k. o. Hrušica.
Ker je bivališče zemljiškoknjižnega upnika Razinger Jožeta neznano, se postavlja K a p i 11 e r Ivan, sodni sluga okrajnega sodišča v Kranjski gori, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca in se njemu vroča izvršilni predlog.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II.,
dne 22. decembra 1930.
*
E 1050/30—12.
76
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1931. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: posestva, hšt. 51 v Stražah, zemljiška knjiga Širje, vi. št. 96.
Cenilna vrednost: 31.724 Din; vrednost pritikline: 850 Din; najmanjši ponudek: 21.149-34 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni okl'c, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Laskom, dne 29. decembra 1930.
*
E 1005/30—7.
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1931. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: posestvo v Malih Grahovšah, zemliška knjiga Mišji dol,
vi.	št. 84, in Sv. Lenart, vi. št. 90 in 97.
Cenilna vrednost: 17.665 Din; vrednost pritikline: 180 Din; najmanjši ponudek 10.443-64 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, '.ri je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 30. decembra 1930.
PV 291/30—4.
*
37
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Mariboru z dne 11. novembra 1930., opravilna štev. L V 8/30—8, je bila Kristl Julijana, posestnica v Malem dolu, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen g. Pezdi-5ek Janez, misijonar v Celju.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 22. decembra 1930.
Konkurzni razglasi
S 12/30—71.	34
913.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolžene« Horvat Oton, trgovec z železnino v Mariboru, Kralja Petra trg.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 2 2. januarja 19 31. ob desetih pri tem sodišču, soba štev. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 2. januarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Opr. št. 520/14—1930.	27
Razpis.
Podpisani urad razpisuje službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okotliš Velenje s sedežem v Velenju, z letnim honorarjem Din 8580-— in začasno posebno doklado letnih Din 780’—.
Plača in posebna doklada se izpreaninja-ta po določilih kolektivne pogodbe vsako leto z ozirom na povprečno število dodeljenega članstva.
Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s krstnim listom, domovnico, poročnim listom, rojstnimi listi otrok, šolskimi izpričevali, izpričevali o dosedanjih službah, potrdilom o ureditvi vojaške dolžnosti in potrdilom o dovolitvi za izvrševanje privatne prakse.
Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20, do vštetega dne
31. januarja 1931. do 12. ure. Kesneje došle prošnje in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpo-števale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 20. decembra 1930.
*	ao-s-2
Razglas o ofertalni licitaciji.
Ker I. licitacija za dobavo in montažo kompletno vzidane sterilizacijske naprave in za dobavo opreme za operacijske prostore ni uspela, razpisuje uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani na podlagi odloka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljni z dne 15. oktobra 1930
VI	No. 21820 po zakonu o državnem računovodstvu (člen 86—105, odd. B.: Pogodbe in nabave)
II.	javno pismeno ofertno licitacijo na dan 24. januarja 1931. ob 11. uri v pisarni uprave Banovinske ženske bolnice v Ljubljani, Stara pot št. 3.
Podrobnejša pojasnila in podatke ter dražbene in dobavne pogoje dobe interesenti med uradnimi urami pri upravi Banovinske ženske bolnice v Ljubljani.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje, ter mora v smislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu položiti predpisano kavcijo, in sicer domačini 5%, oziroma tuji državljani 10% ponu-dene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni uprave Banovinske ženske bolnice v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije.
Uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani, dne 3. januarja 1931.
Ad mgšt. 47923/30.
Razglas
o ponovni pismeni ofertalni licitaciji za gradnjo carinskih objektov v Ljubljani.
Uprava občine ljubljanske razpisuje po odloku ministrstva za zgradbe z dne 11. decembra 1930., br. 90691/30 ter na podstavi čl. 86. do vštevšega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., odnosno njegovih sprememb in dopolnitev ponovno javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem in izvršitev carinskih objektov in del v Ljubljani, za kar je bila odobrena revidovana proračunska suma Din 9,139.129-21. Upoštevale se podo le oterte, ki bodo nižje od zneska 7,253.943-95 dinarjev.
Licitacija se vrši v skrajšanem 15-dnev-nem roku
v četrtek, dne 23. januarja 1931.
ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 5, Šolski drevored št. 2.
Načrti, proračuni in pogoji za razpisana dela so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada, oziroma se tamkaj lahko dobijo ofertni pripomočki proti plačilu Din 700-—.
Ponudbe se morajo predložiti v obliki splošnega popusta v procentih na celokupni proračun.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kole-kom Din 100-—, priloge pa s kolekom za Din 2-—, morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije z označbo: »Ponudba za gradbo carinskih objektov v Ljubljani od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specijelne pogoje ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 507.000-—, tuji državljani Din 1,014.000-— pri občinski blacrajni v Ljubljani, Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposobnosti, mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije obenem z zapečateno oferto. Pooblaščenci morajo pole? tega predložiti pooblastilo. da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1930.
Razne objave
Objava.	78
Službena (poselska) knjižica št. 20. na ime:	Šark8zy Frančiška iz Bakovcev
(Prekmurje), izdana dne 25. novembra 1929, se je zgubila in se proglaša za neveljavno.
Zenkovci, dne 6. januarja 1931.
Šarkčizy Frančiška, s. r.
Ouida:
Kneginja Zurova
29
Roman.
»Dobrodošli, gospa mama,c je rekel, se okrenil ter pogledal v majhno pompejsko dvorano. Vera se je pogovarjala z gospo Nalagino, ki je dobro opazila na njenem obličju čuvstveno zmes sovraštva, bolesti in sramu. Sama pri sebi je pomislila: »Za tem tiči nekaj, kar mi prikrivajo.« Nehote se je spomnila poročnega obreda, ko se je Vera ubranila materinemu poljubu.
>Gospa mama prihaja,« je ponovil Zurov. Vzravnal se je, vtaknil v gumbnico vejico gardenije ter šel po stopnicah s terase. Sprejel je taščo z izbrano prijaznostjo in vljudnostjo.
Lady Dolly je prišla ob njegovi strani na teraso. Njena toaleta je bila položaju primerna in torej manj kričeča. Črne točke na njenem belem kožuhu so bile simbol njenega žalovanja za umrlim vnukom. Okrog pasu je imela razne reči, med drugimi tudi majhen, v zlato vezan brevir. Okrog vratu ji je visel velik, srebrn križ.
»Sčasoma postane še bogomoljka,« je pomislil Zurov, »to postanejo vse.«
Dasi se je Dolly težko čemu začudila ali se zaraiii česa razburjala, jo je vendar očitno presunilo, ko ji je Vera prišla naproti. Vera je bila belo oblečena, man-tilja iz starinskih španskih čipk ji je pokrivala glavo in vrat. Izraz njenega obličja je bil ledeno mrzel. Postala je žena v pravem pomenu besede in niti sledu
ni bilo na njej več o otroku, kakršnega je mati zapustila pred poldrugim letom.
»Ali je to Vera?« je nehote vzkliknila.
»To je vaša Vera, da,« je odgovoril Zurov suho.
»Oh, dragi otrok, oh, moja bolečina in moje ve seljel« Padla ji je okrog vratu, a Vera je nepremično in molče prenašala njena božanja. Ko so se njune oči srečale, se je lady Dolly zdrznila.
»Oh, ta strašni veter!« je rekla. »Ali more biti gori v Rusiji mrzlejše? O, draga, ljubljena hčerka! Kako sem jokala po našem majhnem angelu, ki smo ga izgubili.«
»Pustimo to,« je rekla Vera tiho. »Ne stojte na vetru, ampak stopite notri. Meni se tudi zdi, da je tukaj mrzlejše kakor v Rusiji. Saj tako pravijo.«
»Da,« je rekla lady Dolly. »Tu imamo solnčnike in te klavrne palme, pa mislimo, da je toplo.« Skušala je šaliti se, toda resni Verini pogledi so jo spravili v zadrego. »To je proti naravi,« je potožila kneginji Nala-gini. »To je proti naravi. Ne ene besede o drobnem mrličku, niti meni, materi svoji. To res boli.«
Kneginja Nalagina je odgovorila suho: »Vaša hčerka ni popolnoma srečna. Moj brat ni angel, to ste vi že prej vedeli.«
»Jaz vidim samo to, da ji je prav dober,« je odgovorila v zadregi. Kakor je rekla, je tudi mislila. Saj jo je obsipal z dragocenimi darovi. Ona bi se na njenem mestu čutila presrečna s polovico tega.
Zvečer je rekla kneginja Nalagina bratu: »Sergij, Vera je videti slaba.«
»Tako?« je odgovoril brezbrižno. »Saj je vedno tako bleda. Vedno ji pravim, naj se našminka. Če me ne bo slušala, ne bo imela v Parizu uspehov vkljub svoji lepoti.«
»Pri osemnajstem letu naj se šminka! To govoriš v šali. Sreče se ji hoče, to je, kar ji nedostaja. Ali nisi o tem razmišljal?«
Izbulii je oči in zazehal. »Ni v moji stroki ženske osrečavati. Ženske so srečne, če le hočejo. Ali jo pri tem oviram? Deset tisoč frankov na mesec ima samo «a svoje muhe. Če ji ni dovolj, naj pove.«
»Govoriš kakor kakšen denarni bahač! Ali res misliš, da je denar vse? Za tako mlado ženo, kakor je Vera, to nič ni. Ves svoj denar razdaje ubogim, ona pa nima od tega nič.«
»Potem pa ni prav nič podobna svoji materi.«
»To bi ti moralo biti všeč,« je odgovorila. »Jaz pt; imam oči. Tako rada bi videla, da si dober z njo.«
»Ali se je pritožila?« Namrščil je obrvi.
»Ne, ne,« je naglo odgovorila. Tvoja čast je v njenih rokah varna. Toda za srečo je treba nekaj več kakor samo denar, dragi brat.«
»Dober? Dober?« je rekel posmehljivo. »Rad bi ve del, v čem nisem dober z njo. Toda njene misli so •/ onega sveta in tega ne morem prenašati. Mene in svel naj vzame, kakršna sva. Ni mogoče ravnati z ženo kakor s svetnico. Le povej ji to. Če bi bila prebrisana, kakor so druge žene, bi bila ravno tako srečna kakor one.« Po teh besedah je zvrnil v grlo pol kozarca žganja.
Njegova sestra je vzdihnila; razgrizla je cigareto, k: jo je kadila. »Prišel bo čas,« je pomislila, »ko poslane Vera prebrisana, kakor so druge, in ko bodo tvoji nauki obrodili sad. Tedaj boš, kakor drugi moški, varan in kaznovan zaradi istih grehov. Če bi ne šlo za čast imena Zurovih, bi ti to takoj priželela.«
»Mi , ■', i ■  . ____
Tr-y~ - ^ j*i
V deželi ognjenikov
Pokrajina ognjenikov »o su.ml.ski otoki, ki leže lefcako med južnovzhodno Azijo in severo-aapadno Avstralijo. Od azijske celine loči sund-ske otoke aundski preliv; če se pa pelješ skozi ta preliv, vidii na desni in na levi na manjših in v>čjih otokih veliko število ognjenikov. Pravijo, da je pogled na te ognjenike silno lep zlasti ponoči. V samem sundskem prelivu pa leži ognjenik Krakatau, čegar delovanje je približno pred 50 leti veljalo nad 60.000 ljudi njihovo življenje. Zaradi svojega ogojeniškega značaja pa so sundslti otoki silno rodovitni. Posebno rodoviten je otok Java, ki je komaj tako velik kakor kraljevina Jugoslavija, pa vendar živi na njem okoli 40 milijonov ljudi. Ti ljudje so lastniki zemlje, ki jo belopoltnik nikakor ne more dobiti v last, razu n če se oženi z domačinko. Zemlja je torej last »rjavih« ljudi, obdelovati jo morajo pa za bele priseljence, ki edini imajo sredstva za obdelovanje zemlje. Evropejci so ustvarili tukaj ogromne plantaže, na katerih dela zanje po 5—10 tisoč domačinov.
Posestniki im ravnatelji teh plantaž so seveda belopolti ljudje; med temi je posebno dosti Nemcev, Angležev in Anierikancev. Vsi ti ljudje imajo pred svojimi očmi le en cilj, da si namreč čim prej pridobe eno »tono«. Ena »tona« pomeni 100.000 holandskih goldinarjev, torej okroglo 2 in pol milijona dinarjev. Od obresti tega kapitala se da v Evropi že čisto udobno živeti. Če se človek ne vozari domov in če ne j ! rošj preveč denarja za svoje rjave prijateljice, si prihrani eno »tono« lahko v kakih 15 letih. Kdor je začel z 20 leti, ima to vsoto lahko skupaj, ko postane »tar 35 let, ali pa vsaj, ko postane star 40 let.
Rjavi možje in žene, ki obirajo čaj in žanjejo riž, ne dobe nikdar toliko. Domačini žive kakor čreda v malih kolibah na stebrih, v ta-kozvanem »kampongu«. Obleke rabijo le malo, pojedo tudi malo riža, izdajajo pa denar za pijačo in zlasti za kino in za novoletne svečanosti.
Dan izplačevanja mezd na kakšni veliki farmi, kjer pridelujeo čaj, je za delavce kar ljudski praznik. Izipremeni pa se ta dan veselja kmalu v dan žalosti, čim se pojavijo med ljudmi trgovci, ki znajo ljudi oskubsti do zadnjega beliča /a raznp nepotrebna drobnarije. Trgovci
pa niso domačini, ampak večinoma Kitajci, Filipinci in drugi tujci.
Na dan izplačevanja mezd stoluje blagajnik pod posebnim šotorom, pred seboj pa ima stolpec drobiža vseh vrst. Blagajnik kliče delavce po imenu, delavec pa pridrsa na poziv po kolenih do blagajnika, vzame denar in oddrsa zopet po kolenih nazaj. Dostikrat pa dobi delavec prav malo, ker jemljejo delavci vedno predujme, tako da dobi v soboto komaj še kakšen dinar. Ko pa je denar razdeljen, se začne ljudsko veselje ali bolje rečeno: razgrajanje in razsajanje, in denar ee vrača iz delavskih rok zopet v roke podjetnikov.
Do pretepov pa ob takih »svečanostih« navadno ne pride. Zgodi se pač, da v temni noči koga zabodejo, toda za take stvari se niti policija ne zmeni dosti, še manj pa podjetniki — ljudi je dovolj in dokler je dovolj ljudi, Je dovolj tudi — delavcev.
Ameriški fizik dr. Danvin Lyon
Ameriški fizik dr. Darwin Lyon hoče izpustiti v zrak posebno raketo, ki bi letela skozi zračno plast, ki obdaja zemljo, v vsemirje. On upa, da bo letela njegova raketa 320 kilometrov visoko.
Svetovna vojna L 1940 I »Prehlajaj se vsalc dan!«
Težka železniška nesreča pri Gleiwitz-u v Nemčiji
Na »lavnem kolodvoru v Gleiwitz-u je zapeljal v torek popoldne osebui vlak Beulhen-Berlin v brzovlak Berlin-Beuthen. Ranjenih je bilo 36 oseb. Slika nam kaže razbite vozove.
Srečo |e treba imeti - - -
človek je že tako rojen, da si vedno želi sreče, največ ljudi pa je takih, ki vidijo svojo največjo srečo v bogastvu. Bogat pa človek ne postane lahko - največkrat mora imet »srečo«. Tako se »sreča« in »bogastvo« veduo lovita ...
Povesti o ljudeh, ki so imeli srečo, da so postali bogati, ljudi vedno zanimajo. Zanimajo jih že zaradi nevoščljivosti, nekateri pa goje tiho upanje v svojem srcu, da bo tudi njim morebiti kod a j kakšna sreča prinesla bogastvo.
Blizo mesta Brisbone je lovil nekoč neki ribič biserne školjke. Tedne in tedne se je mudil na istem mostu s svojini čolnom. Ko pa je bilo delo končano, je ukazal delavcem-domači-nom. naj dvignejo sidro. To povelje so izvršili domači delavci z velikim krikom in vikom. Komaj pa so privili sidro v višino, so začeli delavci kričati in so vsi prestrašeni sidro izpustili, da je zdrdralo še enkrat v morsko globino. Gospodar jih je le s težavo pregovoril, da so sidro še enkrat potegnili iz vode in sicer v njegovi navzočnosti. Ko je bilo sidro zopet v višini, je tudi gospodar opazil, da je sidro čisto bakren©-«! eče in ne temnosivo kakor po navadi. Začeil se je za stvar zanimati in je dognal, da je železno sidro res prevlečeno od tanke plasti bakra. Mož sicer ni bil učen na rude, ampak toliko je pa le uganil, da mora bili nekje v bližini močna žila bakra, ki sega celo na morsko dno.
Mož si je pri oblaslvih izgovoril prostosled za celo tamkajšnjo okolico. Ni pa trajalo dolgo, ko je svoje pravice že prodal veliki družbi za tako visoko ceno, da mu ni bilo treba več loviti bisernih školjk.
V	okolici mesta Queenstown v Avstraliji se je dolgo potikal človek, ki je stikal za zlatom
Nekega dne pa je huda nevihta podrla njegov šotor in steber, na katerem je bila streha razpeta, se ni prelomili, ampak se je nagnil tako, kakor se nagne drevo, ki ga izruje vihar s korenino, tako da je steber dvignili s seboj pri tleh tudi lep kos zemlje. Ko je pa revež svoj šotor hotel zopet popraviti, je slučajno pogledal v jamo, kjer se je nekaj zasvetilo. Začel je kopati in tedaj je videl, da je že cel teden stanoval na bogatem zlatem zakladu. Našel je samo na tistem mestu za nekaj milijonov zlata.
Na novo-kaledonskih otokih se je posrečilo nekoč dvema jetnikoma pobegniti. S svojim čolničkom sta priplula na neki prazen koralski otok. Ob obali pa jima je razburkano morje čolnič razbilo iin zato sta morala ostati tani tako dolgo, dokler ne bi mimo priplula kakšna ladja. Na otoku sta pa zbirala neko posebno vrsto polžev. Ko se je res približala rešilna ladja, sta se vkrcala s svojo zalogo polžev vre- polže pa sta prodala v Avstraliji za visoko s io.
Campbellov novi dirkaški voz
Angleški dirkač Maicoltu Campbell bo poskusil na dirkališču v Dayto-na Beach s svojim novim dirkaškim vozom prekositi dosedanji svetovni hitrostni rekord, ki ga je dosegel že umrli major Segrave. Campbellov voz ima 1450 konjskih sil, upa pa doseči ž njim hitrost 300 milj na uro.
Neki Kossak-Raytenau je izdal te dni knjigo z naslovom »Katastrofa 1. 1940«, kjer prerokuje, da se bo leta 1940 začela nova svetovna vojna. Novo svetovno vojno prerokuje tudi iz poteka svetovne vojne znani general Luden-dorff.
Kakor pravi pisatelj, se bo začela nova svetovna vojna z vojno med Zedinjenimi državami in Mehiko. Mehikance bodo podpirali Japonci. Na Nemškem bo takrat minister za zunanje zadeve član znane borbene organizacije »Stahl-helm«, ki bo sklenil zvezo z Rusijo in z Italijo. Rusija pa takrat ne bo več boljševiška, Italija pa ne več fašistična, »kajti z Mussolinijem vred bo zamrl tudi fašizem«. Opirajoč se na to zvezo, bo Nemčija ustavila plačevanje vojne odškodnine. Vsled tega bo Francija znova zasedla Porurje, Poljaki pa bodo zasedli Gdansk (Danzig). Poljake bodo zaradi te zasedbe napadli Rusi, Francija bo nato zaprosila Nemčijo za dovoljenje, da smejo francoske čete preko Nemčije priti Poljakom na pomoč. To prošnjo pa bo nemška vlada odbila. Med tem pa, ko se bo Francija še obotavljala zgrabiti Nemčijo z oboroženo silo, bodo Italijani napadli Francijo. Ko se bo vse to godilo, bo pa že dobila Nemčija izdatno pomoč iz Rusije, posebno dosti pa vojnega materijala in na tisoče letal. Nemški letalci bodo okužili vso vzhodno Francijo z nekim novim plinom, ki povzročajo navidezno smrt. Nato bo Francija prisiljena prositi Nemčijo za mir, Nemci pa bodo ponudili Francozom odkritje novega »proti-plina«, ki navidezno mrtve ljudi zopet obuja. To ponudbo morajo Francozi sprejeti — Francija je premagana, Nemčija pa triumfira in zagospoduje nad vso Evropo, Ame-rikanci in Japonci pa sklepajo mir na stroške in škodo Anglije.«
Kakor je videti, imajo še dandanes kljub vsemu materijalizmu nekateri ljudje še vedno jako bujno domišljijo.
Na Dunaju obstoji društvo, čegar člani žive po geslu: Prehljaj se vsak dan! Društvo ima okoli 70 članov, zastopani pa so med njimi vsi stanovi: zdravniki, uradniki, delavci itd. Vsi ti ljudje trdijo, da se ne bojijo nahoda in sploh prehlajenja ne. Vodja te družbe je dr. Panesch, ki je že 76 let star in ki trdi, da rad plava po Donavi, tudi če kaže toplomer 20 stopinj pod ničlo. Pred enim letom je ta stari gospod tekel v najhujšem mrazu oblečen samo v plavalne hlačke ves tisoč metrov daleč.
Dr. Panesch trdi, da so člani njegovega društva za nahod, za kašelj ali pa za pljučne bolezni sploh popolnoma neobčutljivi. Boleznim, ki jih povzroča nagla izprememba temperature, se izognemo najložje s tem, če svoje telo na take izpremembe počasi in pravilno navadimo.
Na starega leta dan so člani tega društva priredili zanimivo silvestrovanje. O polnoči so se zbrali odrasfcli člani društva na bregu Donave in s plamenicami v rokah so poskakali v mrzilo Donavo in si voščili srečno in veselo novo leto. Ta prizor bo posnela tudi neka ameriška družba za zvočni film in tako bomo mogoče tudi mi slišali, kako utrjeni člani društva od mraza šklepetajo z zobmi...
OkameneEo drevje
Blizu naselbine Fort Murray v severni Amerika so nedavno izkopali več dobro ohranjenih dreves, o katerih domnevajo učenjaki, da so rastila 'v teh krajih pred več mUiijonov let. Dr. Bailey pravi, da so tam rastla taka drevesa že mnogo prej, predno je nastal premog. Preiskava lesa z drobnogledom je pa baje dokazala, da pripadajo okamenela drevesa neki vrsti, ki je v poznejših časih še rastla na Japonskem. Iz te okoluosti, če je točna, bi se dalo sklepati, da ste bile nekdaj Amerika in Azija ena celina.
RleLaj o »pemftrekii«
Palice iz gumija, kakor jih nosijo dandanes stražniki po mnogih mestih, so iznašli v Angliji. V Nemčiji »pendreka« dolgo niso poznali, ampak so oboroževali stražnike s sulicami. V Lipskeni je bilo n. pr. ukazano: »Če pošlje policija svoje uslužbence na ulico, da razkropi Zbirajočo se množico, naj vsak, kdotr hoče sebi dobro, beži domov; če pa je že prej zvedel, da se bodo začeli ljudje zbirati, naj rajši ostane doma, kajti pri talcih priložnostih se rado zgodi, da staknejo kaj tudi najbolj nedolžni ljudje. Če začno stražniki metati svoja kopja, naj vsi, ki so zadeti, takoj popadajo na tla in naj se dajo mimo odpeljati v zapor.«
Danes lesenih sulic ni več, ker jih je povsod izpodrinil »pendrek«, sablja ali pa revolver.
Angleška letalka Amy Johnson
Angleška letalka Ainy Johnson se je na svoje n letu v Peking rnbraln že dvakrat ustaviti, n i-krat blizu Berlina, potem pa v vasi Krasnesielce pri Varšavi. Tam je dala letalo popraviti, da bo mogla leteti naprej. Slika nam kaže letalko v Krasnesiekvi.h, kjer je pristala za silo.
Orfroci t več »očedi«
Iz Berlina poročajo, da je nemška vlada izdelala zakonski načrt, s katerim bo na novo urejeno vprašanje očetovstva za nezakonske otroke oziroma vprašanje plačevanja vzdrževal-nine (alimentacije). Po novi postavi bo namreč mogoče določiti tudi več »očetov« za nezakonskega otroka, ki bol o morali vsi plačevati zanj, č se oblasti ne posreči najti pravega očeta. Plačeval bo sicer en sam, ampak tisti, ki bo plačeval, bo smel tožiti svoje »so-očete« za primerno povračilo stroškov.
James Farley
James Farley je predsednik newyorške komisije za boksanje. Ta komisija nemškemu boksarju Schmelingu ni priznala naslova svetovnega prvaka. Proti tej odločbi lahko ugovarja Sohmeling pri Narodni boksarski komisiji za Zedinjene države.
Ogromna radbo-postfaja v Rusiji
»Vossische Zeitung« poroča iz Berlina, da namerava ruska vlada zgraditi veliko število novih, silno močnih radiio-oddajnih postaj. Ruska radio-centrala v Leningradu baje namreč javlja, da bodo že prav kmalu postavili blizu Moskve novo radio-postajo, ki bo močna 500 kilovatov. Ta postaja bo združena z oddajno postajo za kratke valove, ki bo močna 00 kilovatov. Obe postaji sta namenjeni za oddajo vesti, ki so mednarodnega pomena, predvsem seveda za boljševiško propagando. V naslednjih 2 letih pa bedo naredili še 11 velikih od tajnih postaj, od katerih bo vsaka močna po 100 kilovatov, 38 postaj pa bo močnih po 10 kilovatov. Vse te manjše postaje bodo raztresene po celi Rusiji. Vse nove napravo bodo veljale nad 120 milijonov mark (1 marka = 14 dinarjev).
Mina: »Vselej, kedar se zaročim, zasadim na vrtu novo urevesce.«
Fant: »Potem boš pa kmalu imela cel drevored!«
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23 Za tiskarno odgovarja Otmar Mihiilek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del ,odgovarja avgust Koaman. — V*i ? Ljubljani.