PRIMORSKI DHETHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-107 Rokopisi s« n« vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 • Tal. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260. četrtlene. 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Prlmor-skl dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavija na ime: »Primor*ki dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19
Cena 10 lir - 6
jugolir
- 2.50 din
TRST četrtek, 12. februarja 1948
Poštnina plačana v gotovim Su°d:zione in abbon. postale
Stev. 821
   i—asm
Malaje videla
■■■
vo-
Svetov
’ni imperializem je
^dnje čase v svoji borbi za
U* ^	w ’ ovtjji UU1 Ul /jCL
jb flvlado nad vsem svetom |. Y	ve^no bolj strnjenim de
t y, ratičnim množicam vsega L.	na	trnjevo	pot.
^jegovi načrti se mu ne ures-"I , cu-,e-,0talto gladko, in zaradi t ga, koce Priti do cilja s po-J „ 0CJ° dmgih sredstev. Ta dru-j sredstva so »tretja sila*.
/f r \ ^vranc^i na primer De ftl r,aui,	vedno ni na oblasti,
tot ni6 e na oblasti pa pomelie ,iiuPOpoln uspeh imperialistov:
' t v ; .V!dacija demokratičnih svo-
m in socialnih pridobitev 'n«. Tne‘?VneSa ljudstva ter uničenje t ^nega sindikalnega gibanja, je on zahteval takoj po do-« v°rn z Dullesom v Saint I	4- jamarja t. 1. Za,
J^fga skušajo ameriški im-doseči isto potom se-
,rrj-
ji i 'nj®, froncoske vlade, ki naj ,80 glla4 a francoska »tretja
jef ^ttlee Je govoril 3. januar-• ,. rudiu in na posebno grob v °ln napadel Sovjetsko zvezo, in J Pa •*.€ °čividno vedel, da Kt‘ nuacije na naslov Sovjetih. 2veze v demokratičnih kro-A mne bodo žele uspeha, je krm60 ^rati razvil modno ttrovP°'-° ° fa^0 imenovani vrpv. ^ Ta koncepcija je ebovana v sledečem:
»“J sn,?eiPrav Sovjetska zveza
■ Bo v^1-ti^na država- vendar ni fj 2, ?A-ttleeju, ker ne ustre-
6inweg0.vemu pojmovanju de-
A tavdi^!'16' V tem P°Sledu se
.5 balzi* ^ ZDA, toda kot
S* Žel a ° ^ to kapitalistična de-
ner^CiaH3tu>' Attlee3u Pa na v odn° kazati nanjo kot
irfteorh' r' ^at° se drži Attlee
BPUžn* ’*p0 kateri hodi laburi-
-<»drS,i5gVja.— ^etjopot*,
T'8voherf°0 kaJe «individualno if' Btvom Hz nažrtnim gospodar-Pravičn mokraciio s socialno
g	Toda	cel°	skozi
iiUngi'i«v ^ steklo ne moreš v in u najti sledov socializma. teže ^ristični voditelji tudi ne
J Jo	Tret^a	Pot-	ki	80
' iPiazcm-o	Je	Pot	kleče-
,l^Stre6J Pred Cityjem in Wall :!*• proti nm’ zlas,a g^de borbe
Vodi* ]a'kPr?dnim silam. Ta pot
liti,.* Durističnfi onrnrip' amp-
Jakega ii^|«ost
lristične oprode ame 7 -usr v imperializma narav-11 j . aJihov Washington.
J »je (J* ItaliJe prihajajo zad-lt[ ‘tretii ,Poročila o nekakšni o niei ? ’ Pravijo, da se je “Vajih if.|S’°Voril° zlasti na zad-i 'š’ kubliiro°n^res‘k italijanske re-• fttov« . stranke in Sara-<30cialistične stranke*. I! libera)„ ',e Prišlo v italijanski A E a r. 1 stranki do nekakšne-S. huj u: ePa> in nekaj liberalov i-.. se Priključilo »tretji > ^0tla i« r? sluga Washing-^ vladi ° GasPeri in v njego-ly*ot pp, 8p tako saragatovci ^‘tretiaPu, k‘inci- Italijanska vkl t, -	ie torej popolno-
j110 silo r\Cena.v imperialistič-'M*ares t' nJeJ se govori prav Tod adi — mode. 4vebiaaH^10<la -i0 Prišla pred gasilo , evoma tudi v Trst in . tiču? „ Publikanske in socia-
i Drp<iiranke v Trstu je ta-'tretip tjagalo, da mora do , V jL 8l. Priti tudi pri nas. s Zaške it°VPa tako imenovane ^ Prav i ■ Ian*ske stranke — i ( :7l>h ia, , v^aJ°i da so raz-•'ek ineo'°gij, kar je obenem ?('8a r>ol,P-°fedica Prav poseb-56 Zaradi P1^ naa’ posebno ^^rionaip- Ka’ ker se v Tr"‘" problem križa s
'ji 'M‘irn -.	''“ii	•» so-
Carnbo	skupno	«o-
S3kiba .'tab.ianstva*. Ta o-Prav lanstva pa je prav J^OVe 8. °?rožena ravno z nji-3l}i' njihovi interesi so
^Se n^rjiV J —j-.--. M
^	Vedno	krili	z	inte-
.jl ‘uineHais-nv.-
:	v	c	in te
Jt-V. Bi per,aiističnih okupator-LN Je še leta 194-t 39^ko -r. anglo-ameriško vo-a dewP^cii°’ ki naj bi trapa T 1 ali dvajset let.
>, a j- -	let.
nru.rsa^ncdavno. 80 P°-
fe a0Prišti do zaključka- bo-kotalj. kot p«
OVih roknli Pri tf>m
¥* s6cJ?}? .mo'titl7če*na pri
rokah. Pri tem
. s°ciali*H “ na pn' fci‘ ftaičpi- 1 govorijo druga-
S	V 8v°jsm teden-
K,eiiki na' u’ kjer se kažejo
,‘uti na*« 1 "-Jer se KsreJ0 .Odg 5**pr°tnlki kolonizacije.
OPl-a. ** SC Oelasilr. ir
IKa* « 8e u.Rlasijo v »Voce il?t»ko'Ja.fAihovo in repub-
K2*«««. Pridejo do po-
«0V i.a nasprotnih zaključ-
^ tedniku
ut rePublii„' , Pravijo, da je '■ m°gočc i skupno delo * k«r da je med njimi
li,1. t*tti v! I *td. Torej že v 30 r\j’ ROVoriio. nnrnh-
ne	l,8t* zat0 refl-
iai ’ da bi^emo zabtevati od > *all dn vpri svojem delu
. L W ruga« e.
11 fcn°v Pa ?n°s do demokrist-i' In. jUboKn ^a. Papirju seveda bk, dr«~t* . i- Toda delo
eno
IM
i0 od neon r,w*‘J
a do uBt, zato res-
ib n- druciv, • Toda c
ideiinin,tretiih ie —
I Ubn-!. . no aluži interesom
Atrijske ~
. Žar«! Uprave.
tu^Sa kakor v Italiji, A	Pri	odtenkih
KDOR SKUPNOSTI NE DAJE
ne more od nje niii prejemati
Važne uredbe jugoslovanske vlade o novem načinu preskrbe prebivalstva in nakupovanja kmetijskih proizvodov - Izjave ministra za preskrbo Bla-ževiča - Nadzorstvo delovnih množic nad točnim izvajanjem novih uredb
BEOGRAD, 11. — Jugoslovanska vlada je izdala cdlok za nov način racicniranja Živil in industrijskih proizvodov po načelu «za enako delo enako preskrbo*. Nov način bo pripomogel k razvoju Izmenjave proizvodov med industrijo in poljedelstvom in tako pripomogel k obnovi gospodarsko pasivnih ali zaradi vojne opustočenvh krajev.
Nov način določa svobodno prodajo poljedelskih in industrijskih proizvodov po nižjih enotnih cenah Potrošniki so razdeljeni na bazne kategorije in se pri tem upošteva njihova zmožnost in njihova rentabilnost pri delu.
Rudniški in gozdarski delavci bodo imeli najvišje obroke, in sicer 1 kg kruha dnevno, in mesečno 1500 gr, maščobe, 1800 gr sladkorja, 2400 gr slanine, 5000 gr mesa in druga živila. Delavci, ki spadajo v
drugo kategorijo, bodo prejemali 800 gr kruha dnevno; mesečno pa razen normalnih obrokov še 3200 gr koruzne moke, 1500 gr maščob, 7500 gr mesa, 1500 gr sladkorja. Noseče ženske, bolniki in udarniki bodo dobili 2 kg kave. Turisti bodo imeli pravico do dodatnih obrokov.
V zvezi z novim sistemom preskrbe prebivalstva in nakupovanja kmetijskih prozvodov po vezanih cenah je minister za preskrbo zvezne vlade Eteževič, podal tisku sledečo izjavo:
Uredba o preskrbi mestnega pre-b valstva in kmetov v pasivnih in zaradi vojne opustošenih krajih, u-redba o prodaji kmet jskih proizvodov s pravico na nakup določen h industrijskih proizvodov po nižjih enotnih cenah, uredba o trgovanju s kmetijsk mi proizvodi v zasebni trgovin: in druge uredbe, ki jih Je iadala zvezna vlada na svoji včerajšnji seji pod predsedstvom maršala Tita, imajo velik pomen za razvoj naše države. Spadajo v sistem, s katerim ljudska obiast pri zvajanju petletnega načrta vodi naše ljudstvo do socializma. Stvarna podlaga teh uredb je v uspehih naše industrijske proizvodnje, ki je omogočila, da bodo tudi naši poljedelski delavci prejeli za svoje pridelke predmete, ki jih potrebujejo, kakor določa prvi člen uredbe: »Delavci, proizvajalci in kmečke delovne zadruge, ki prodajajo državi kmečke prdflka po državnih cenah, imajo pravico kupiti industrijske proizvode po enotnih nižj h cenah, ki odgovarjajo kmečkim
pridelkom, prodanim v okviru potreb njihovega domačega gospodarstva.
V teh uredbah »e izraža tudi skrb ljudske oblasti za zvišanje življenjske ravni. Naše ljudstvo je v osvobodilni borbi in v povojni obnovi ustvarilo nov način gledanja na kolektivno delo. Vsa ta nova načela so našla svoj izraz v omenjenih uredbah, po načelu: «Vsak državljan ima dolžnost delati po svojih močeh kdor skupnosti ne daje, ne more od nje niti prejemati.
Te uredbe niso samo izraz razvojne stopnje, ki ja je doseglo na splošno naše gospodarstvo, poč pa tudj izraz gospodarske enoinost! naše države, ki ao jo ustvaril; vsi r.arodi Jugoslavije
Vemo, koliko je do sedaj napra-
vila ljudska oblast, da zagotovi preskrbo in obnovo pasivnih in zaradi vojne opustošenih krajev.
Kakor vidimo, obstojajo za izvajanje vsega tega objektivni in materialni pogoji, kd so jih ustvarili delavci naše države s svojo izredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo.
Minister je nato poudari, da morajo ves trgovinski, zadružni in državni aparat, viša upravna ravnateljstva ter vse organizacije ministrstva za trgovino in preskrbo posameznih ljudskih republ k skupno z ministrstvom za trgovino in preskrbo zvezne vlado energično delati za odstranitev vseh pomanjkljivosti, ki jih je navedel maršal Tito v svojem novoletnem govoru.
Nakazal je nato glavna naloge, ki se v zvezi s tčm> postavljajo, zlasti ljudskim odborom, ki morajo po svojih uradih izvesti pravočasno celo vrsto ukrepov, ki bo-
do lahko z uspehom rešili vprašanje oddaje pridelkov. Pri tem naj se naslanjajo na pobudo in nadzorstvo Ljudske fronte la njenih organizacij. Delovna množice našega ljudstva bodo razumele, kaj pomeni ta nov »istem ukrepov, in mu bodo skrbno sledile, da vidijo, kako je treba delati in kako naj se vse to izvede,. Zato imajo dolžnost, da dajejo pri tem široko pobudo ter pravico nadzorstva in da se v pravem času zanimajo, zakaj se ni izvedlo to ali ono, ki je dic-ločeno v uredbah.
Da ss omogoči pravilna izvedba tega novega sistema preskrbe, se ja v ministrstvu za trgovino in preskrbo FLRJ ustanovilo posebno tajništvo, kateremu so bodo lahko p »meno prijavile vs^ pritožbe vseh državljanov in organizacij, da »e ugotovi, v čem obstojajo težkoče za uspešno izvedbo teh uredb.
Nova jugoslovanska nota
ameriški vladi
BEOGRAD, 1L — Jugoslovanski poslanik v ZDA Sava Košano* vič ja izročil vladi ZDA novo noto, s katero jugoslovanska vlada zahteva deblokiranje imovine v Združenih državah. Nota poudarja, da je vlada Jugoslavije vedno poudarjala stališče, da deblokiranje jugoslovanske imovine, in še prav posebno deblokiranje jugoslovanskih monetarnih rez?rv v ZDA, nima nikakršne avsze s terjatvami vlade ZDA ali njenih državljanov, ki so nastale zaradi vojne, ali na temelju jugoslovanskih zakonov. Dejstvo, da je vlada FLRJ pristala na pogajanje o jugoslovanskih do-broimetjih za deblokiranje hkrati z vprašanjem, ki ga je postavila amčriška vlada, pa še nikakor ne pomeni, da je s tem združila razna vprašanja, niti tega, da bi bila od ureditve enega teh vprašanj odvisna ureditev drugih vprašanj.
ViaJda FLRJ ostaja na svojem stališču ln na svoji-zahtevi, naj se imovina, blokirana v ZDA nemudoma brez kakršnih koli umejitev in pogojev da na razpolago, in pričakuje, da bo vlada ZDA v celoti izpolnila svoje obveznosti.
BUKAREŠTA — V Bukarešto je prišla madžarska delegacija, ki bo sodelovala v romunsko-madžarski komisiji za izvajanje dogovora o kulturnem sodelovanju, ki je bil podpisan v novembru.
ZSSR bo ostala zvesta
potsdamskim sklepom
Izjave Sokolovskega na seji nadzorstvenega sveta • Upravna reiorma na sovjetskem področja Nemčije
BERLIN, 11. — Na današnji seji zavezniškega nadzdrstvenega sveta je voditelj sovjet3ke delegacije maršal Sokolovski izjavil, da predstavlja umetna sestava Biconlje neke vrste državo, da pripravlja organizacija Biconije aneksijo zapad-ne Nemčije k zapadnemu bloku in da pomeni ta sklep samo strah m-padnih držav pred nemško gcepo-darsko konkurenco. Sokolovskl je še pripomnil, da bo ostala Sovjet ska zveza zvesta potsdamski politiki.
Angleški delegat se Je opravičeval, da se poveljniki zasedvenlh con niso mogli sporazumeti glede vprašanja o vAni nemške proizvodnje in glede demontiranja nekaterih nemših vojnih industrij in da je njegova vlada smatrala za potrebno, da izvrši takoj navedene aače-sne ukrepe.
Sokolevski je na tej seji predložil memorandum, ki se bavi z ra-
Važni sklepi vlade FLRJ
BEOGRAD, U. — Včeraj ob 11. uri dopoldne je bila v predsedstvu vlade FLRJ seja vlade FLRJ, ki j: je predsedoval predsednik vlade maršal Tito, na kateri so sprejel: naslednje uredbe, odredbe in sklepe: Uredba 6 preskrbi prebivalstva. Uredba o preskrbi kmetov v pasiv-nh in zaradi vojne opuktošenih krajih. Uredba o prodaji kmetijskih proizyodov, k; .e vezana s pravico na nakup določenih industrijskih proizvodov po nižjih enotnih cenah. Uredba o trgovanju s kmetijskimi proizvodi v zasebni trgovini. Uredba o generalnih in glavnih direkcijah ministrstva lahke industrije FLRJ, ministrstva težke industrije :n ministrstva rudarstva FLRJ. Na-redba o določanju potrošnikov, ki jim bo zagotovljena redna preskrba Nafedba o državnih (vezanih) cenah kmetijskih pridelkov. Odločba o nižjih enotnih cenah v prodaj: na drobno za petrolej ea razsvetljavo, vžigalice in tobačne izdelke. Odločba o določanju vrst predmetov, k; spadajo v redno preekrbo, in o količini, ki jo bodo prejemali potrošniki. Odredba o prost: prodaj: industrijskih proizvodov po višjih enotnih cenah.
SARAJEVO. — Lansko leto Je bil pridelek tobaka v Hercegovini, Dalmaciji, Cmi gori ter v delu Bosne jn Istre zelo ugoden. Pcsebno Bosna je pridelala najboljše vrste tobaka.
Obstreljevanje Soluna
povzročilo velite zmedo
Burna seja v manarhofaSistlčnem parlamentu - Umor advokata, ki je branil demokrata pred sodiščem
ATENE, U. — Veliko vznemirjenj-- j« nastalo predvčerajšnjim v Solunu, ko so prednje straže grške demokratične vojske obstreljevale mesto. Pri tem so bili ubiti in ranjeni tudi nekateri britanski vojaki, kar ponovno dokazuje, da je Solun strategična točka, kjer j« tudi j vojaštvo imper.alistov. Uredno po-' ročilo monarhofašistične vlade je seveda navedlo, da so bombardira-
nje izvedli »anarhisti*. O zadevi so razpravljali tudi v zbornici in po dveh. urah burne sej« so »klen'li, da bodo nadaljevali razpravljanje »pri zaprtih vratih*.
ZDA mislijo zgraditi nov kanal v Mehiki
MEKSIKO, 11. — Ameriški vojni minister Kenneth Rogali, ki je bil nekaj dni v Mehiki, kjer se je rargcvarjal e predsednikom Alle-manom in a ministrom za obrambo G i Ib Irtom Limon o m, je včeraj z letalom cdpotoval v Panamo, kjer sc bo sestal s tamkajšnjim predsednikom ln z guvernerjem podre čja kanala.
Rojvall, ki je imel obiskati področje ožine v Tehuantepecu, je izjavil, da bo preletel v letalu v družbi strokovnjakov eventualno progo novega kanala v Tehuantepecu.
Znano J3, da mehiška in ameriška vlada že več časa preučujeta načrt za nov kanal. Ožina v Te-huantepecu n»;ri 225 km med pri-fitanišdi Ceatzaccalces in Salina-cruz. Zaradi zaostritve odnosov med ZDA in Panamo postaja ta načrt aktualen.
vseh italijanskih reakcinarnih strank, ne more biti govora o nekakšni »tretji sili*. To nam dokazujejo tudi na primer prav včerajšnji dogodki v provinci Foggia, kjer demokristjanske, še prav posebej pa republikanske in saragatovske voditelje njihovi pristaši javno zapuščajo, čim se je s stavkami politični položaj zaostril.
Vse besedičenje torej o neki »tretji sili* v Trstu nas lahko spominja le tistega starega slovanskega pregovora, ki pravi: »Zaba je videla, kako so podkovali konja, pa je tudi ona dvignila nogo*.
Monarhofašisti vedno pogosteje izzivajo na albanski meji sporazumno z glavnim štabom ameriške misije v Grčiji, ki ji je bil sedaj dodeljen tudi general za aviacijo. Predvčerajšnjim sta dve grški letali leteli tri km v notranjost albanskega ozemlja, a sta bili zaradi streljanja obrambnih baterij prl-silj«j»i na umik.
Nov dokaz o barbarstvu monar-hofašistov je umor advokata Pula-disa pred sodiščem v Tripolisu. Pu-ladis je namreč 8. januarja branil na sodišču skupino gršk h demokratov. Minister za pravosodje grške demokratične vojske Porphiro-genis je poslal obtožbo zaradi tega umora mednarodnemu združenju demokratičnih juristov.
ZARADI ODVISNOSTI OD ZDA
ANGLEŠKO GOSPODARSTVO PROPADA
Bela knjiga o angleškem gospodarskem položaja - Velika Britanija naglo Srpa svoje rezerve v zlatu in dolarjih - Izjave ministra Grlppsa - Znižanje dela v ladjedelnicah
LONDON, 11. — Kakor smo že poročali, je izdala londonska vlada o gospodarskem položaju Velike Br. tani je iako imenovano belo knjigo. V tej je minister za gospodarstvo Cr:pps ugotovil, da znaša primanjkljaj angleških rezerv v zlatu in dolar j h milijardo in 23 milijonov šteri.mgov, tako da to se vse rezerve 4 1. januarjem t. 1. znižale na 512 milijonov šterl:ngov. Velika Britanija je na ta način izčrpala skoro vse svoje naložbe v zlatu in dolarjih, po drugi strani pa bo tudi končal pritok deviz zdravih valut. Tako preostaja od ameriškega posojila, za katero je bilo predvideno, da bo zadostovalo za štiri leta, že po dveh let h samo 100 milijonov do.arjev. Tudi v Kanadi najeto posojilo v znesku 1 milijarde m 250 m lijonov dolarjev bo prihodnji mesec 4e izčrpano
Cripps Je tudi na tiskovni konfe-lenci ponovno predočil izredno težek gospodarski paiožaj Anglije jn poudaril, da mora Velika Bntanija z iastnm; napori kriti neugodno plačilno bilanco, katere primanjkljaj se je leta 1947 dvignil na 675 milijonov šterlingov Seveda ni navedel Oripps nobenh praktičnih možnosti, a pomočjo katerih, naj b se dviga i izvoz na zahtevano vl-šino
V razgovoru z dopsnikom lista «Parls Prcsso) pa Je Cripps izjavil, da sta Francija in Ang-ija v stalnem stiku za izvedbo gospodar* skega načrta y Evropi, ki naj služi za ravnovesje med ZDA jn Sovjetsko zvezo. Pri tem naj se pritegne tudi Atrika, ki Je tako bogata na surovinah, da hi * svojimi zalogami tvorila z Evropo gospodarsko celoto. Ta način ureditve gospodarstva bi b i po mnenju Crippsa koristen Franciji, Veliki Britaniji Belgiji, kako: tudi vaemu afriške-mu kontinentu.
Na pripombo dopisnika «Paris Presse», da se Velika Britanija brani vezati svo.e gospodarstvo z ameriškim, je Cripps de Jak da pričakuje od ang 1« š ko-soyj etskr ga sporazuma dobre uspehe, zlasti dobavo razn'h žit Angleški minister je pri tem še pripomnil, da te dobave ne bodo v nasprotju z Marshallovim načrtom in da bodo ZDA še zadovoljne, če bo prejela Anglija dobave iz Sovjetske zveze.
šanju mezd in izvoza. Prav tako se ni dotaknil dobičkov tndustrijcev in ne prikaže nobene nove orientacije angleške zunanje politik«. Teda svojemu upanju za povišanje proizvodnje v raznih industrijskih panogah je prizadejal največji udarec s tem, ker Je tako ediečno od-kion-i delavske zahteve glede povišanja mezd.
«Daily Worker» nadalje piše, da sindikata trgovskih nameščencev in izobražencev, ki imata skupno okoli 400 tisoč članov, odklanjata stališče bele knjige glede mezd, ker vlada ne pred-aga za odpravo gospodarskih ležkoč nobene socialistične rešitve, ker so tudi plače in pogoj: v delovnih področjih izobražencev nezadostni. Sindikata zahtevata nadzorstvo c«n za najnujnejše potrebščine, omejitev dobičkov in določitev minimalnih mezd v industriji.
Vlada namerava blokirati cene in dovoliti povišek le tedaj, če bo prodajalec dokazal upravičenost. Delavski sindikati so medtem predle-gal! vladi, naj poviša mezde in ustvari na ta način pravo razmerje med mezdami in cenami. Glavno udruženje dela poudarja, da se je od 1. decembra 1947 kupna moč mezd aranjšala za več kakor 20%.
Podla propaganda
ameriških magnatov
Pri v«em čuti ljudstvo, zlasti pa
delavstvo, da propada angleško gospodarstvo zaradi odvisnosti od ameriškega gospodarstva. Posledice te odvisnosti se že čutijo v ladjedelnicah. Tako je udruženje lastnikov ladij ukinilo delavstvu plačilo nekih premij. Več tisoč delavcev v Jadjedelmcah v Mersej-sidu je stopilo zato v -tavko. Ta sklep delodajalcev je v zvez: z vladino izjavo, da bo nakaaila Z3 gradnje ladij znižala za 20%, kar pomeni tudi 20% znižanj« števila zaposlenega delavstva v tej industrijski panogi. Delodajalci so takoj izkor stili pri-1 ko, ki sem j.h je nudila, ter zadal) s tem udarec delavstvu.
Kup
na moc mezd v Franciji pada
Londonski tisk je že danes ko-m«ntlral CJrippsovc izjave. Tako piše «Da Hy Worker», da poudarja Cr:pps samo to, da je treba povečati delovno silo, molči pa o povi-
PARIZ, 11. — V republiškem svetu so včeraj bile vol.tve ju spopdlni-tev članov predsedništva. Kot podpredsednik sveta je bil izvoljen komunist Georges Marra-ne, poleg njega pa še dva tajnika ln en kve-star prav tako komunista.
V zbornični komisiji za zunanje zadeve je prišla vlada očividno v zadrego, ko je komunistka Made-leine Braun predlagala, naj pošlje vlada v Grč.Jo posebno misijo, ki naj se informira na licu mesta o položaju te dežele.
Tudi v Franclji pretresajo vprašanje določitve ttezd, ki naj bo v razmefju s tržnimi cenami. Tako je vlada na današnji seji sklenila, da bodo aa določitev mezd vzeli za podlago cene od 15. januarja t. 1.
SOFIJA 11. (Tanjutg) — List »Otaeestveni front* pišč, da ameriški novinarji, ki ob skujejo države ljudske demokracije, pišejo samo obrekcvalne članke. List sporoča, da je posebni dopisnik lista »New York Timčs* WHham Lau-rence poslal dve uri po svojem prihodu v Bolgarijo in samo nekaj minut potem* ko je prisostvoval drugemu kongresu Domovinske fronte, uredništvu svojega lista sporočilo, v katerem zatrjuje, da je Bolgarija «totalitarna» država. V primeru novinarja Laurenceja, piše list, »e odraža vsa nizkost propagande ameriških magnatov in rovinarskih trustov.
Šest aretiranih
v Novigradu
KOPER, 11. — Okrožna komanda narodne zaščite v Kopru je izdala danes sledeče poročilo:
V zvezi z umorom Josipa Varine iz Novi grada so pridržal; 6 oseb. Preiskava se« nadaljuje.
Vse druge vesti, posebno pa vest, da so bile aretirane nekatere osebe iz Novigrada zaradi nekak« manifestacije, ne odgovarjajo resnici.
Veliki uspehi akademije znanosti ZSSR
MOSKVA 11- — Včeraj je. bila letna skupščina akademij« znanosti ZSSR. Predsednik Vavilov je v otvoritvenem govoru poudaril velik doprinos znanstvenikov na vseh toriščih socialistične izgradnje. Uspehi, ki so jih dosegli v ZSSR, so dokaz nepremagljive sile sovjetske države. Vavilov je nato poudaril, da vlada v vsem podpira sovjetsko znanost. Za znanstvena rtzi£kcvanja je Vlada določila petkrat vfičji znesek kakor pred vojno.
Podtajnik akademij« je nato prači taJ poročilo o delovanju akademije v preteklem letu. Navedel je najvidnejše uspehe na vseh znanstvenih področjih in omenil velik razmah pri Iskanju rud ter pri arheoloških izkopavanjih, kakor tudi v zdravilstvu. Poročilo navaja, da je fiziološki zavod ugotovil, da velja metoda neposrednega delovanja adravilnih snevi na centralni živčni sistem tudi za zdravljenje tuberkularnčga meningitisa.
zorožitvijo in demilitarizacijo Nemčije.
Na popoldanski seji, pri kateri so sodelovali tudj politični ln finančni izvedenci, je nadzorstveni svet razpravljal o valutni reformi.
Sovjetska vojaška uprava Je odredila ustanovitev posebne komisije za upravno reformo v sovjetski zasedbeni coni. Komisija ima dva predstavnika finančne uprave in po enega predstavnika iz gospodarskega, socialnega in sindikalnega področja. Po izjavi predsednika te kor is! je ima ta namen, da omogoči boljše sodelovanje med pokrajinskimi vladami, toda ne v tem smislu kak*r obstoji v Bičani ji.
Razvoj industrije na Poljskem
VARŠAVA 11. — Število poljskih privatnih industrijskih podjetij je znašalo lansko leto 18.000, leta 1946 pa 14.000. Vrednost proizvodnje teh podjetij Je bila 100 milijard zlotov, leta 1946 ip& 32 milijard.
Leto« bo na podlagi načrtov znašala skupna vrednost proizvodnje 116 milijard zlotov. Lansko leto je bilo v privatnih podjetjih zaposlenih 200.000 delavcev, leta 1946 pa 90.000.
Leto« bodo investicij« v poljski kemijski industriji znašale 7.C milijard zlotov. Razen tega Je določenih L8 milijarde zlotov za obnovo in preureditev industrijskih podjetij na zapadnih ozemljih.
V Tczevu pri Gdanskem »o izročili prometu najdaljši železniški most na Poljskem* Most Je dolg 1500 m Stroški za njegovo obnovo znašajo 301 milijon »lotov. Delo j« zahtevalo 310.000 delovnih dni.
Romunska delegacija se je vrnila iz Moskve
BUKAREŠTA lt — Ronvunska vladna delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Petra Groze se je po podpisu prijateljske pogodbe v Moskvi včeraj popoldne vrnila v Bukarešto.
Dr. Groza je izjavil, da Je navdušenje, ki ga je ljudstvo pokazalo ob potovanju delegacije od sovjetske meje do Bukarešta, nov dokaz volje po miru in želje po graditvi boljše bodočnosti.
Govoril je tudi minister za trgovino in industrijo Georgiu Dej, ki j* izjavil, da je podpis romunsko-sovjetske pogodbe pripomogel k utrditvi romunske demokracije in povečal zaupanje romunskega ljudstva v lastne e'le.
Prva živila iz ZDA v Anglijo
LONDON, 11. — Za sredo pričakujejo prihod v Gravesend (London) sovjetskega parnika »Baku*, ki bo pripeljal 800 ton koruze, k! bodo prvi tovor živil, ki bo prispel v Veliko Britanijo na podlagi zadnja trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo. Ob tej priliki bo anglo-sovjetsko društvo sporazumno z zvezo pristaniških delavcev organi-ziralo slovesen sprejem. Ministrstvo za. prehrano pa sporoča, da ne bo nobene uradne svečanosti.
Trgovinski odnosi
med Jugoslavijo in ČSR
PRAGA, 11. — Uradne statistike za zunanjo trgovino za december izkazujejo, da Je Jugoslavija na prvem meatu pri Izvozu in na drugem mestu pri uvozu a CSR Jugoslavija je dobavila CSR Ž’to, koruzo, jebolka, vino, tobak ter važne surovine kakor na pr. svinec, baker, živo srebro, bizmut. cink in kože. CSR pa jo izvozila v Jugoslavijo stroje, avtomobile, razno orodje in kemijske pro'*vode.
Sfoiza	hlapec
Skoraj je odveč spomniti na to, da Sjorza — ki se je po njegovih besedah dvigni 1 »sem, prvi in v prvem hipun proti jaSizmu — ni bil zaradi svoje untijatistiOne pozicije (o akciji ni niti govora) niti en dan v zaporu, v konjinaciji ali koncentracijskem taboriibu.
V Belgiji in v Franciji je S/orza od leta 1927 do 1940 vedno mirno in udobno Uvel in vsi bivfi izgnanci dobro vedo, da ni eveliki rnoz» nikoli mignil s prstom in nikoli potroSU niti vinarja za antifašistično stvar. Ves njegov antifašizem obstoja u dtankih, plačanih v dolarjih in rpezosih za bitntelje velikih reakcionarnih listov ZDA in Argentine.
Drugi so iz inoSemstva potovali v Italijo tn pri tem tvegali svobodo in življenje, da so nadaljevali antifašistično borbo. Drugi so zopet s svojim antifašističnim delovanjem v inozemstvu trpeli zasledovanje tn preganjanje držav, kjer so bivali, ter tvegali izgnanstvo, zapore In koncentracijska taboriSca. Toda nič
od vsega tega ne opazimo pri Sfor-zi, ki je mirno Uvel.
P6 porazu Franclje, ko je bil prisiljen oditi v ZDA in ko je čutil, da so dnevi faSizma Šteti, se Je Sforza zbudil Iz dolgega spanca. Ni postal član «Mazzini Societg Ines (Antifašistična in antikomunistih-na organizacija ZDA), kakor tudi ni postal član, v Italiji, republikanske stranke. Smatra se za prevelikega, da bi se vpisal kot navadni smrtnik v kako stranko ali udru-zenje, toda počastil jih je s svojo prisotnostjo in pokroviteljstvom- in Sel tako daleč s svojo naklonjenostjo, 1da je sprejel celo denar: denar, ki ga je Širokogrudno dajal druStvu «Mazzini Societg Inc.» londonski elntelligence Services potom vplivnega agenta, ki je bil v Ameriki znan pod lačnim imenom Max Salvudori,
Spomladi 1942 je uAlleanza Giuseppe Garibaldi», enotna antifaii-stična organizacija v Mehiki, predlagala vsem izseljenim antifaii-stom, naj se združijo tn ustanovijo Ifalljanskl narodni odbor, ki naj
bi v inozemstvu predstavljal italijansko ljudstvo.
Ta pobuda druživa «Alleanza Garibaldi«, ki je zato, da se ohrani enotnost, bila pripravljena sprejeti Sjorzo za predsednika narodnega odbora, je naletela na veliko nav-duienje med izseljenimi Italijani in je uiivala podporo antifašistov, ki so živeli v Italiji.
Toda ravno zaradi tega sta hoteli nngleSka in ameriška vlada preprečiti, da bi se ustanovil italijanski narodni odbor, in sta kakor vedno dobili v Sforzi zvestega (n poslušnega službanika.
Ker je bilo težko takoj odkloniti predlog društva eAlleanzu Garibaldi», je Sforza sporazumno s Pao-oiardijem dal sklicati v avgustu 1942 v Montevideo ekongres svobodni Italijanov», od katerega so bili izključeni komunisti in enotni socialisti Ta kongres je denarno podpirala elntelligence Service», nli če hočemo eMazzini Societg Inc.« Sforza je ob tej priliki potoval iz Neu) Vorka v Rio de Joneiro in nazaj celo v privatnem letalu: tisoč dolarjev več ali tisoe manj,
Max Salvadori ni gledal tako natanko.
Kongres v Montevideo je proglasil Sforzo za ((voditelja Italijanov v inozemstvu» in ga je pozval, naj sestavi omenjeni italijanski narodni odbor, glede katerega je dala prvo pobudo «Alleanza Garibaldi». In od takrat je Sforza več ko leto dni nosil veliki naslov evoditelja Italijanov v inozemstvu». ne da bi niti mignil s prstom, da bi izvedel naloge, ki mu jo je kongres u Montevideo poveril. In več ko enkrat je celo nesramno izjavil, da je njegovo pasivnost pripisati enostavno dejstvu, ker ameriška vlada ne želi, da bi se italijanski narodni odbor •ustanovil. Ameriška vlada je rajši videla, kakor je bilo naravno, da italijansko ljudstvo nima niti prvih početkov demokratičnega predstavništva.
Jasno je torej, da je Sforza dobival v Ameriki denar tujih držav; da je izdal osnovi1« življenjske interese Italije zato, da je zvesto služil vladam tujih držav, od katerih je odbivai denar.
Ogorčenje v Italiji
zaradi fašističnih zločinov
Enoten nastop delavstva pri splošni stavki v Foggi ■— če se vlada ne bo zganila, si bodo delavci sami zajamčili demokratične svoboščine — Jugoslovanski parnik pripeljal iz Albanije prvo skupino Italijanov
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, H. — Splošna stavka, ki se je pričela danes zjutraj v pokrajini Foggia, se je nadaljevala v«3 dan in bo končala danes o polnoč'. Vsi javni lokali so zaprti, promet počiva. Demokristjanska skupina v Delavski zbornici se stavki ni hotela pridružiti ln ja v posebnem proglasu pozvala svoje pristaše, naj gredo na delo. Vendar pa se ni pokazala nobena razpoka v delavski fronti. Cklo demokrt-aljanski delavci so se z navdušenjem udeležili stavke in so ogor-čen’ proti postopanju svojih voditeljev. Skupina republikancev In Saragatovcev v Delavski zbornici je soglasno pristopila k stavkovnemu gibanju.
Danes zjutraj se je na enem glavnih trgov Foggie zbrala ogromna množica ljudstva. Govorili so sindikalni voditelji. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo prof! postopanju vlade Prav tako so bile velike protestne manifestacije v Tarantu in Bariju. V Pulsanu se je krajevna sekcija republikanske stranke v znak protesta proti odgovornosti vlade za pokol v S. Ferdinandu ln v znak »spoštovanja do Mazzinijevih idealov* odcepila od stranke in se pridružila LJud*ki fronti t«r Ji dsln na razpolago svoje lokale.
Tajnik italijanskih delavskih sin-dika*ov Di Vittorio je v rsacovoru z dopisnikom' r.ekega rimskega ve-č«rn'ka med drugim izjavil: »Ce vlada ne bo pokezala z dejstvi, to je z aretacijo vseh, ki so krivi In ki so naročili pokol v S, Ferdinandu, da bo v bodoče jamčila za demokratične svoboščine, dobo de- j lavci prisiljeni *ami z vso silo braniti te svoboščine.
Predsednik konsrituante Terrao!-ni je danes sporočil novinarjem, da je povabil na sestanek vse voditelje pol‘tičn!h strank, ki so zastopana v zbornici. Namen tega sestanka je, doseči pli*meno obvezo, da bodo etrank* vodile volivno borbo v duhu strpnosti in spoštovanja demokratičnih svoboščin za vse državljane. Sestanek bo prihodnji.torek.
Danes popoldne je priplul v Brin. d 01 tucoslovanaki naralli tKoslrt<
ra*. Na krovu j« imel prvo skupino 200 Italijanov, ki s« vračajo is Albanije. Kakor smo že poročali, s« Je za njihovo osvoboditev zavzela Jugoslovanska vlada pri albanski vladi.	E. MILIC
Kitajska ljudska vojska 10 km pred Mukdenom
NANKING, U. — Večerni listi poročajo o novem napredovanju kitajske osvobodilne vojske proti Mukdenu. Predstavnik Cangkaišk^-včga ministrstva za obrambo je laja vil, da je glavna s la osvobodilne vojske oddaljena kakih 30 km ju-anovzhodno od Mukdena, potrdil pa je. da so na nekaterih področjih prednje straže oddaljene le kakih 10 km od mesta.
Nov Italijanski kroiek v Poreču
PULJ, 11. — V krajih, ki so bil pr;ključ«ni k Jugoslav jt Ima Ha 'iijanska —narodna manjšina vet ko možnost kulturnega udejstvova nja. pred dnevi so v Poreču odpri nov italijanski kulturni krožek, k nosi Ime italijanskega antifašist »Bruno Valentino*, ki so ga ume ril; fašist:. Nov; krožek ;m.a č-ta) mco, knjižnico, dvorano za prire ditve In več drug.h sob za preda vanja m tečaje.
Popravila šol v Pulju
PULJ, 11. — Lansko leto so določili 1,600.000 d'nar je v za poprav* 1» šolskih pas lop-J v Pulju, ki bo bla poškodovana v vojni. Sole so b:le poškodovane deloma med Okupacijo in deloma pred odhodom av gioamnišk.h okupac jskih čet. Sedaj so vse osnovne šole v Pulju popravljene in tako tudi italijanska srednja šola ter hrvaško učiteljišč« in gimnazija. Letos bodo zgrad.li pet osnovnih šol in popravili 16 šolskih poslopij.
LONDON. — V Londonu *-začela pogajanja za obnovitev glelko-poljsk« trgovinska pogc
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
12. februarja IS;
Tri popravljene iole Se ne zadostujejo
Včeraj dopoldne Je mestna obilna izročila Šolskemu skrbništvu poslopja ljudskih šol v Barkovljah, v Rojanu in pri Sv. Alojziju, ki so končno bila toliko popravljena, da zopet lahko služijo svojemu name nu Občina je došedaj obnovila ali popravila 54 šolskih poslopij.
Vendar pa je vkljub temu stiska za šolske prestare še vedno zelo občutna, kar je posebno razvidno na slovenskih šolah pri Sv. Jakobu, tako ljudskih kakor srednjih, kjer so bili 2e lani šolski prostori pretesni in se je letos s porastom števila slovenskih učencev to stanje še znatno poslabšalo. Nekatere druge šole so še v popravilu in pričakujemo, da bo občina, odnosno urad za javna dela izvršil potrebna popravila v pospešenem tempu ter pripravil tudi ta poslopja za šolski pouk, s čemer bi olajšala profesorjem delo, učencem pa učenje ter napravila še eu korak k normaliziranju življenja na šolskem Področju. Tudi okupacijske vojaške sile imajo še vedno zaseženih nekaj šolskih poslopij, za katere se še sedaj niso odločili, da bi jih vrnili učeči se tržaški mladini.
Pri izročitvi zgoraj omenjenih treh šol so bili prisotni poleg predsednika občine odv Mianija še su-periutendent dr. Rubini, dr. Palu-tan za conski sveit, polk. G&rdner in drugi civilni in vojaški zastopniki.
Stanuje v vlil In meče druge na cesto
Ze januarja 1943. 8e je Bernardini Aleksander preselil iz mesta v svojo vilo v Sv. Križu, ker se je bal zaradi bombardiranja ostati še dalje v mestu. Svoje stanovanje v ul. Boccaccio št. 12 pa je dal v podnajem g. PanarSllu Gregorju. Bsrnardini stanuje še vedno v svoji vili, vendar pa bi se rad vrnil v mesto in je zato toliko časa šu-šrnaril okrog stanovanjskega urada, dokler mu ta ni dovolil, da l&hko odpove stanovanje podnajemniku PanarSllu, češ da sam nujno rabi dotično stanovanje.
Ce je Bsrnardini lahko pet let in prostovoljno bival v svoji vili v Sv. Križui, bo lahko še nadalje ostal tam vsaj dotlej, dokler se ne bo omilila stanovanjska kriza in si Panarello n$ bo mogel dobiti primernega stanovanja v kakšni drugi hiši. Zato bi ne bilo prav, da bi dovolili ta izgon in metali na cesto človeka, ki nima kam s svojo družino in na ljubo nekomiu, ki ima dovolj udobno stanovanje v svoji vili.
Takšne so nove hiše v Trstu
Se ni dolgo tega, kar so po dolgem času dokončali z gradnjo nekaterih novih hiš pri Sv. Soboti in so se ljudje lahko naselili vanje. Toda te hiše so bile tako «solidno» zgrajene, da niso mogle prenesti niti prve zime, ampak je v njih mnogo stanovanj, kjer dežuje v sobe, kakor da n« bi bilo strehe nad njimi.
Ker so s$ najemniki pritožili, da ne bodo plačevali po 3 tisoč lir mesečno za stanovanja, kjer je treba Iti spat z odprtim dežnikom, *o nr-katera stanovanja popravili. Ko pa j? prišel ponovno d'ž, so morali najemniki ugotoviti, da so b'.la vsa popravila zaman in da dežuje v stanovanja kakor poprej.
Tako torej še tisto malo stanovanj, ki so jih v Trstu spravili pod streho, j<> dobilo tako streho, da ne drži niti navadnega dežja in to že prve mesece po končani gradnji. Zato bi bilo dobro, da se »odločilni* pobrigajo ne samo za to, da bi »5 gradilo čim več prepotrebnih stanovanj, ampak da bi ista tudi odgovarjala gradbenim In higienskim predpisom. Morda pa bi kdo ponovno rad omogočil ali celo sam sodeloval pri kakem škandalu?
TRŽAŠKI DNEVNIK
ŠE IMAJO PRAH V OČEH...
Rešimo naše pomorstvo!
Po dveh letih stalnega dokazovanja, v kakšno propast vodi naše pomorstvo stališče, ki ga je zavreta Delavska zbornica, je članstyo in žal z njim tudi mi, začelo to na lastni koži čutiti. Namesto da bi našj pomorščaki zopet dobili zaposlitev na ladjah, postaja to vse boi j nedosegljivo, ker to ni v interesu italijanskih vladnih krogov, ki jih sestavljajo ali v katerih so zastopani delničarji različnih pomorskih družb. Minister za pomorstvo y italijanski vladi Cappa Je, kakor njegovi vladni kolegi, kot agent anglo-ameriškega imperializma vse doslej dejansko zapostavljal (v besedah jih seveda brani) »častne in nacionalne* interese Italije v prid gospodov z onstran oceana, kamor se stekajo vsi previški. Z naštudirano demagogijo deluje za privatizacijo industrije, katero sedaj kontrolira država, čeprav Je jasno, da bo tako vet ko lažji plen ameriških trustov. Kako bi potem tak »rodoljub* branil interese Tržačanov! Stvarno je tudi že pokazal, da tega ne namerava, ko Je favoriziral «Italio» iz Genove v škodo Tržaškega Lioyda. Tudi če tega še ne bi pokazal, je bilo jasno, da bj do tega prej ali slej prišlo.
Toda kocka se je že prevalila. Danes je že gotovo dejstvo, da bo y naslednjih dneh 16 uslužbencev pomorske družbe »Istria/Trieste* odpuščenih iz dela. In njim bi sledile stotine in stotine drugih. 7000 naših pomorcev s svojimi družinami Je v vedno večji nevarnosti.
Primer «Istria-Trieste» je prebudil iz sna vse tiste, ki so do včeraj
Pust, pust...
Ze dolgo let n-r bilo po tržaških ultoah toliko pustnih šem kakor ob letošnjem pustu. Kdo ve, kaj vse bi morali praviti, da bi jih opisali; a vedno bi premalo povedali. Oni, ki tržaškega «karnevala* niso ut-deli, naj zato porabijo vso fantazijo, da si naslikajo karavano strahov, poplavo Gandhijev, zamorcev, Turkov, dvomih damio iz časuv rokokoja, prerijskih pustolovcev kavalirjev v frakih, ki so pohajali v skupinah ali v parih po mestnih ulicah. Zastopane so bile kajpak vse starosti, od otročičev, ki so jih vodili starši, pa do veselih in brezskrbnih mnmio in očetov.
Gledalo nas je seveda več. Opazke, ki so spremljale vsak sprevod m posamezne maske, so bile različne; vendar so se v glavnem zvrstile v dve skupini: eni so trdiU, sklepajoč roke: uKako so neumni», drugi pa, da niso, da je lepo, če je včasih malce veselo, da je to naša tržaška tradicija itd. Koneo konca človek ne bi vedel, komu dati prav. Gotovo je, da bi slabo razpoložen in zaskrbljen dal prav prvim, drugače pa, ej, kdo ve...
Nekateri starejši so tožili po starih časih, ko so bili — kakor pravijo — «use drugačni karnevali, ko so maske s kočij metale konfete* itd.
Mlajši, bi jim skoraj ne verjeli m bi bili vsi s pustom, tudi brez konfetov, bolj zldovoljni, če bi ne bii tako pust.
Sicer pa kaj bi zavijali: Mastne, posladkane cfritole* in krofi na sleherni mizi, bi bila od vseh drage volje spoštovana pustna tradicija.
Drugače nič posebnega. Vsi bari in drugi lokali so bili odprti vso noč. Lastniki so si nabrali kopice denarja, maškere In veseljaki pa so ga zapravili.
V Istri so proslavili
obletnico Prešernove smrti
DEKANI — Prosvetno društvo «Jadran» v Dekanih je skupno s iolsko mladino pripravilo t. t. m. lepo proslavo dneva slovenske kulture i n obletnico smrti slovenskega pesnika F. Prešerna: Na proslavi je sodeloval tudi vaški zbor, kateremu je sledil govor in nekaj prav uspelih deklamacij. Prav posebno je uspela deklamacija «0 železni ce$ti».
PORTOROŽ — 7. t. m. so v Portorožu praznovali obletnico Prešernove smrti. Proslave se je udeležilo ogromno število ljudi, ki so z napetostjo sledili pestremu sporedu. Vabljeni so bili tudi Italijani, ki so se vabilu polnoštevilno odzvali. Spored je bil skrbno izbran, bogat in pester in je nudil navzočim velik užitek. Vojaški orkester je otvoril prireditev, nakar je ženski zbor zapel nekaj slovenskih narodnih pesni j. Sledili so govor, deklamacije in pevske solotočke. Posebno je navdušila navzoče sopranistka Vanda
Kalijeva umetna gnojila lahko nate ino i morsko travo (i
To leto primanjkuje našim kmetom kalijevih umetnih gnojil. Kalij je zelo dragocena hranilna »nov posebno za krompir, peso, repo, zelje, grah. Kaj nam je torej ukreniti? Morje je neizčrpen vir — kalija. Morske trave (alge) vsebujejo velike količine kalija In to moramo izkoristiti. Naši kmetje v pomanjkanju naatilja (stelje) za živino uporabljajo morsko travo, redki so pa tisti, ki vedo, da morska trava vsebuje veliko količino — kalija. Morsko travo uporabljamo v zmesi s hlevskim gnojem. Najbolje pa je, da iz morske trave pripravimo dob?r — kompost. C,e imamo na razpolago večjo količino trave, jo sežgemo in pepel morske trave je nenadomestljivo kalijevo umetno gnojilo.
Zato na delo. Morje odvrže letno na tisoče stotov morske trave. Zberimo jo in odnesimo na odrejeno mesto na prostem, da bo tam dež iz nje izpral morsko sol. Le tedaj jo uporabimo na način, kakor emo že omenili.	Dr,	J,
Ekl, ki je krasno zapela ob spremljavi vojaškega orkestra mNezakon-sko mater*, baritonist Matul Dore .Mornarja* in Kovačič Marjan ob spremljavi klavirja *Utvare*.
ANKARAN-VALDOLTRA — Letos smo imeli tudi pri nas Prešernovo proslavo, ki je kljub svoji skromnosti prav lepo uspela v veliko zadovoljstvo vseh navzočih. Naš mladi pevski zbor je prav občuteno zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Vse priznanje pevo-vodki tov Nadi Mušiče vi, ki vlaga v svoje delo mnogo dobre volje in požrtvovalnosti. Vsi prisotni so izrazili ieljo, da bi se taki kulturni večeri večkrat ponovili.
CEZARJI — Mladina in pionirji naše vasi so pripravili lepo in uspelo Prešernovo proslavo. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena in ljudstvo ni štedilo z navdušenim ploskanjem. Nastopil je prvič moški pevski zbor, ki je zapel dve novi pesmi. Zasluga za dobro uspelo proslavo gre predvsem Učiteljstvu, ki jo je neutrudno in požrtvovalno pripravljalo.
Prešernove proslave so bile še v KOPRU in MALIJI, ki so prav tako zelo lepo uspele.
Opozorilo kmetovalcem
istrskega okrožja
Opozarjamo kmetovalce istrskega okrožja, da si morejo nabaviti pri svojih kmetijskih zadrugah sledeča škropila za uničevanje škodljivcev In raznih bolezni sadnega dievja in rastlin: Drevesni karbo-linej (zadnji čas za uporabo), zeleno galico (solfatto di ferro), modro galico, srvinčsni arzenat, tobačni Izvleček (estratto di tabacco), ogljikov žveplec (solfuro di car-bonio), Ceresan ln Granovit ru-m'anco.
Uporabljajmo ta zelo uspešna sredstva za uničevanje raznega mrčesa in bolezni naših kulturnih rastlin. Uporabljajmo Jih pravočasno, ker bomo na ta način preprečili ogromno škodo našemu gospodarstvu.
V kolikor kmetje niso poučeni o uporabi omenjenih škropil naj »e obrneJ e na svoj okraj.
smatrali za svojo edino dolžnost, prirejati šovinistične manifestacije, če se je le kje pokazala prilika. Naše pomorstvo so branili pred «slovansko nevarnostjo*. Vendar vsem še ni odprl oči, vsi še niso spregledali igre Delavske zbornice, ki organizirajo na veliko sestanke. S teh sestankov pošiSjajo «ganljive» resolucije prav ministru Cappi in De Gasperijevi vladi, v katerih se sklicujejo, da so podjetja stoodstotno «itaiianissima» ;n apelirajo na obrambo proti »potujčenju*, k: bi b-lo z odpusti «omogočeno».
Drugo stališče Delavska zbornica po dvoletnem ponavljanju refrena o »obrambi italijanstva* v tem tragičnem obdobju, ki se napoveduje, resnično ne bi mogla zavzeti, ker bi sama ovrgla to, kar je trobila.
Vprašanje je sedaj, kdaj bodo spregledali oni, ki so jih poslušali.
Enotni sindikat pomorščakov je jasno pokazal pot. Taka, kot Jo kaže Delavska zbornica, Je brezuspešna, škodljiva in služi le političnim interesom določerrh krogov in pomeni varanje prevelikih «na-c.analnih čustev* posameznikov. Tudi onim, ki gre za «nacionalne* interese, bi mefalo to postati jasno.
V nevarnosti je samo naše pomorstvo. Treba ga Je skupno rešiti!
Priprave za »Dijaški teden"
6. februarja Je bila seja pripravljalnega odbora za «Dljaški teden*, ki naj bi osvetlil vse šolske pro. bleme in označil njih pravilno rešitev.
Predstavnik Zveze dijakov Trsta in Tržaškega ozemlja je predlagal, naj bi se denar, namenjen itali. janskih študentom, uporabil za študijske podpore revnejšim dijakom. Predlog je bil soglasno sprejet.
Prošnje za študijsko podporo morajo biti kolkovane. Prosilec mora priložiti še družinski list in potrdilo o vpisnini in vse skupaj oddati do 29. februarja v ulici Mon-fort št. 3 na sedežu Mladinske komisije Enotnih sindikatov od 17 do 18 ure.
Seznam kreditnih in denarnih zavodov
Italijanska bančna zveza je izdala novo izdajo letnega seznama kreditnih in denarnih zavodov. Prvi del tega seznama, v katerem so vp'sane podružnice kreditnih zavodov je že tiskan. Publikacija ima popoln seznam vseh pcdružnlc, ki so obstajale 31.8. 1947. Cena st-znama je 500 lir. Naroča se pa pri italijanski bančni zveni, trg del Gesu št. 49, Rimi
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Ali se posvetovalni svet Bolniške blagajne že krha?
Ustanovitev posvetovalnega sveta Bolniške blagajne je vzbudila o-gorčenje, ne samo med delovnimi množicami, temveč tudi med vsemi poštenimi demokrati, ki so ta-k lahko ponovno spoznali namene imperialistične politike anglo-ame-riške vojaške uprave, ki skuša na vsakem koraku izpodbiti pravice delavskega razreda.
Za predsednika posvetovalnega sveta je conski svet izvolil dr. Co-fleri-ja, ki takrat ni bil prisoten in je takoj, ko je izvedel za svoje imenovanje, podal ostavko. Na to mesto ga je conski svet izvolil po nasvetu 2dravnikov ,to se pravi, da bi ščitil interese tiste strokovne (profesionalne* kategorije, ki ji nikoli niso bili pri srou interesi Bolniške blagajne.
Dr. Cofleri se je s svojim odstopom rešil velikih odgovornosti, ki bi si j»h bil nakopal s prevzemom predsedniškega mesta napram zavarovancem in demokratičnim meščanom.
Vse kaže, da išče sedaj odbor posvetovalnega sveta novega predsednika, kar pa ni preveč lahka nar loga, ker noče nihče rade volje prevzeti takšnih nalog. Novo-usta-
novljenemu odboru preti torej nevarnost poloma?
Trdovratnost, s katero hoče vojaška okupacijska uprava zanikati pravice delavcev, ji brani pravilno presojati poloiaj, in zato prihaja še vedno na dan z raznimi fašističnimi zakoni, ki danes nikakor več ne morejo obstojati.
Vsi zavarovanci Bolniške blagajne odločno zahtevajo, da se po odredbah pravilnika Bolniške blagajne vršijo demokratične volitve za odbor posvetovalnega sveta, v katerem morajo biti zastopani v večini predstavniki delovnega razreda, ki bodo lahko branili interese vsega delovnega ljudstva.
V novi odbor so bili izvoljeni! predsednik Purger Aleksander, podpredsednica Purger Glzela, tajnik Jamšek Rafael, blagajnik Zobin Edvard, knjižničar Tul Jordan, odbornika Smotlak Gizela in Slavec Franc, v nadzorstvo Parovel Anton, Sik Romano in Smotlak Ernesta.
Naj bi z novim odborom prišel med naše Mačkovljane zopet oni duh bratstva, sloge In ljubezni, k1 jt za skupno sožitje neobhodno potrebno.
Tresle se gore, rodila se miš
Proces proti Opencem končal z oprostitvami in denarnimi kaznimi
Sicer dokaj dobro insoeniran proces — saj je obtožnica očitala obtoženim tovarišem, da so celo kršili proglas št. 2, ker naj bi se baje upirali policijskim silam in da so tem celo grozili in jih sramotili, je včeraj pokazal, koliko in v čem so te obtožbe stvarne. Sodba sama je jasno pokazala, da so tovariše postavili na zatožno klop pred višje zavezniško vojaško sodišče v želji, da bi vso zadevo izrabili v propagandistične namena, da bi črnili partizan^ in demokratično ljudstvo. Da je bila obtožnica na šibkih nogah jo najbrže že videl sam tožileo kapitan Dye, ki se je v torek odrekel svojemu govoru.
Včerajšnja sodba pa nas je prepričala, da so vsi obtoženi tovariši in tovarišice kvečjemu le kršili policijske predpise o cestnem prometu. Glede nekakih žalitev, ki naj bi jih nekateri obtoženci izrekli na račun policajev, pa bi se vsa zadeva lahko zaključila pred sodiščem najnižje stopnje.
V svojem pravdoreku je predsednik sodišča kapitan Leaning oprostil tovariše Škabarja Ladislava, Grattona Ivana in tovarišico
Pavlo Kralj. Za krive j? sodišče spoznalo Mamelija Romana, Miliča Hermana, Roncellija Lucijana in Ustolin Ano. Zato jih je sodišče obsodilo na plačilo 10 tisoč lir globe, ki jo morajo izplačati do 18. t, m.
Preden je kapitan izrekel pravdo-rek in izrekal sodbo, so branilci v svojih govorih za omilitev sodbe povedali sodniku, da so vsi obtoženi bivš! partizan!.
S to sodbo so zaključene razprave o openskih dogodkih, na katerih se je predvs-jm pokazalo, kako hoče policija s svojim brutalnim, postopanjem izzivati mirno ljudstvo ln partizane, da bi jih nato vlačili pred sodišča z mogočnimi obtožbami, ki pa pod težo dokazov skopne.
Med Žavliaml In Miljami
bodo osušili 100 hektarjev zemljo
Osuševalna dela na močvirnatem ozemlju med 2avljami in Miljami so se pričela že pred časom in so do sedaj potrošili 24 milijonov lir za regulacijo ia poglobitev struge reke Osp, za gradnjo nasipov, za kopanje glavnega jarka, ki je pri-
0 incidentu na meji pri Dekanih
„Voce Iibera“ in podobna trobila o »grozodejstvih*1 onstran »železne zavese“
Policijsko poročilo pravi, da je bil prepeljati včeraj ob 10 v glavno bolnico v Trstu 28-letni Mirko Kocjanči« iz Sv. Antona pri Kopru št. 135, ki je bil ranjen v trebuh.
Kocjančič Je izjavil, da je skušal včeraj zjutraj okreg 5. v gozdu blizu svoje vasi skrivaj prekoračiti mejo med cono B in cono A. Njegovo namero pa je odkrila ljudska zaščita, ki je streljala proti njemu to ga zadela. Ranjenega Kocjančiča so Odpeljali najprej v bolnico v KopiTu, od koder pa so ga potem poslali z avtoambulanco v spremstvu usmiljene sestre iz koprske bolnice v Trst. V tržaški bolnici so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje precej resno.
Tako pravi policijsko poročilo ln «Vooe libera* se je že včeraj na široko razpisovala o «grozodelJ-stv.hs on ost,ra n «žel* zn e zavese*. Naš dopisnik pa je šel na kraj ne-srede in zvedel naslednje:
Pri Sv. Antoniu so imeli vaščani ples, katerega sta se udeležila tudi dva človeka iz Kocjančičev, ki so onostran meje v Jugoslaviji. Eden od obeh je bil 28-letni Mirko Kocjančič. Narodna zaščita se mu je pr. bližala in ga vprašala, če ima dovoljenje za prehod meje. Ker ga nj imel, so ga povabili s seboj v Dekane. Na potu se jim je približal neki Jordan Iz Dvora in zahteval od zadčitnlkov, da naj izpuste Kocjančiča. Ker sta zaščitnika to odbila, je šel Jodan, ki je bil malo okrogel, tud; z njimi. Spotoma se je vrgel po tleh in ui hotel dalje. Ko sta ga hotela zaSčitnika dvigniti, je Kocjančič izrabil priliko in pobegnil v bližnji gozdič v smeri proti Jugoslovanski meji. Stražnika sta takoj zaklicala, naj se ustavi, in vodja izvidnice je oddal v zrak strel iz samokresa. Kocjančič pa se ni ustavil to oba stražnika sta tekla za njim. Eden od njiju se je spodtaknii ln padel, dočim je drugi tekel uaprej, oddal dva strela v zrak in, ker se bežeči ni hotel ustaviti, še dva strela proti njemu ter ga z enim zadel v spodnji del trebuha Kocjančič je tedaj padel po tleh ln oba zaščitnika sta mu takoj prihitela na pomoč ter ga spravila v koprsko bolnišnico. O-stalo je že znano.
Take vrste so torej oni tragični incidenti na meji*, s’ katefimi bi rado spravilo reakcionarno časopisje v slabo luč Jugoslavijo in ljudsko oblast na splošno. Iz zgornjega poročila pa Je Jasno razvidno, da sta zaščitnika postopala zelo korektno in da Je krivda za nesrečo Izključno na strani Kocjančiča, ki se ni hotel ustaviti na njun poziv. Omenem pa je razvodno tudi, da Kocjančič ni beaal proti coni A,
kakor bi reakcionarji radi dokazali, ampak proti svojemu domu v Jugoslaviji.
Dober plen v stanovanju
V nedeljo zvečer med 17.45 in 19 je bila 39-letna Franza Terezija, ki stanuje v Miramarskem drevoredu 157, zunaj ln je pustila stanovanje sicer zaklenjeno, a nobenega doma, da bi čuval. To priliko so Izrabili tatovi in vlomili vrata ter se prikradli v spalnico.
Tu so t-oliko časa brskali, da so iztaknili 4 hranilne knjižice in n<,-kaj gotovine v skupne m znesku 450.00 lir. Tri hranilne knjižice so bile na ime Franza in ena na Ime Nussdorfer, ki Je bilo dekliško im*. Franzove. Policija doslej tatov še ni izsledila.
Trgali so zastave
V noči 9. t. m. je podčastnik ka-rabinerjev Anton Granchelli zasačil v Ronkah tri mladenič«, ki so trgali zastave izobešene na okn’h tamkajšnjega s<deža Zveze partizanov. Ob prihodu podčastnika so zbežali, toda policija jih je kmalu nato izsledila in aretirala; gre za Alfreda Maurija, Humberta Missi-ja in Armanda Tlrela, vsi trije stari 20 let in doma iz Ronk.
bližno 1 km dolg ter stranskih jar. kov v skupni dolžini 3 km. V kratkem bodo pričeli z novimi deli, kar bo stalo po proračunu 91 milijonov lir. Skupno bodo zaposlili 130 delavcev skoro 10 mesecev.
Struga reke Osp bo ponovno popravljena in poglobljena. Izkopali bodo nadaljnjih 700 metrov glavnega jarka in približno 4 km stranskih jarkov.
Postaja bo razpolagala z dvema električnima črpalkama, od katerih vsaka za more črpati iz drenaž-nih kanalov od 350 do 550 litrov vode na sekundo.
Velik del ozemlja je pod gladino mofske pTTme, toda obalna cesta bo služila za jez to tako prepreče. vala poplavo.
Tri četrtine tega močvirnatega ozemlja je last občine. Zasebni lastniki bodo morali povrniti državi le 8% celokupnih stroškov.
Po sedanjih znakih sodeč bo zemljišče zelo plodno in tako bo tržaško prebivalstvo lahko neposredno uživalo pridelke tega področja.
Po petindvajsetletnem trpljenju in izkušnjah
Ljudstvo Proseka in Kontovela se zaskrbljeno izprašuje, kaj pomenijo te nove »pošiljke* civilnih policistov, ki so že v teh vaseh precej številčni. Satxo na proseški policijski postaji, sta dva maršala to 48 policistov, kar Je vsekakor preveliko število za tako majhne kraje, saj štejejo obe vasi skupaj komaj 2500 prebivalcev. To se pravi, da je za vsakih 28 prebivalcev en policist. Ali se odgovornim oblastem zdi potreben tako številčen policijski aparat?
Ti dve vasi sta bili vedno zelo mifni, kar pa danes ne moremo trditi, ko so na dnevnem redu razne večje in manjše tatvine, čeprav čuva mir in red «najboljša policija na svetu*.
Seveda Je pa njihovo postopanje popolnoma drugačno, če gre za kakšno ljudsko manifestacijo, komemoracijo ali zborovanje. Ko so v sobeto 1. februarja hoteli položiti prebivalci Kontovela na grob obešenih talcev vence, je bila tar koj na mestu civilna policija, še preden so bili venci položeni na grob.
Poveljstvo civilne policije ne bo s povečanjem števila policistov niti terorjem ustrahovalo tamkajšnjega ljudstva.
Običajna sela
občinskega sveta
Med točkami dnevnega reda so svetniki sprejeli nekatere omejitve za vpis v seznam revnih za letošnje leto. Po teh oovih pravilih ne bodo smatrali za revne one brežpo-selrie, ki so zavarovani pri bolniški blagajni. Sprejete so bile nekatere spremembe v tarife za oddajanje uporabe mestnega stadiona in športnega igrišča na Kolonji športnim društvom Dalje so odobrili razpis za dvesto službenih mest dnevničarjev na mestni občini, Končno so med obravnavanjem točk dnevnega reda sklenili vnesti v letošnji proračun mestne občine vsoto 6 milijonov lir, ki jih bo tržaška občina poklonila tržaškemu odboru za zdravljenje s trepto-micinom. Ker pa denarja ni, so svetnik} sklenili, da zaprosijo finančni departman vojaške uprave, naj to nakionltev finansira.
Med slučajnostmi je svetnik Vi sintin omenil včeraj dogodek, ko je mestna občina izročila šolski upravi tri šolska poslopja. Pri tein je prečital izvleček poročila o delovanju komisije za javna dela to našteval, koliko šol je bilo obnovljenih in koliko denarja je bilo za to potrošenega. Med izčrpnim čl tanjem dela, ki ga je ta komisija opravila, smo pogrešali poročilo, koliko je bilo potrošenega za izboljšanje prostorov slovenske gimnazije, ki se stiska po zasebnih prostorih. Svetnik Cattelani je še pohvalil mestni trošarinski urad, ki vzorno deluje sedaj, ko ga je s 1. januarjem t. 1. prevzela v lastno režijo mestna občina. Svetniki so na njegov predlog oziroma finančne komisije mestne občine sklenili, da bodo predlagali vojaški upravi, naj dokončno prisodi trošarlnsjcl urad mestni občini še naprej po 31. marcu t. 1. Ing. Visintin je zopet začel brati zelo dolgo poročilo o gradbenem položaju v Trstu. Našteval je vse, kar je mestna občina po vojn; naredila, in vse. kar bo treba še napraviti, seveda če bodo krediti.
Občni zbor prosv. društva v MačkovMah
V soboto 7. t. m. je imelo prosvetno društvo «Primorsko* svoj redni letni občni zbor. Prosvetno društvo šteje 92 članov, kar je za tako majhno vasico, ki j« pretrpela od strani italijanskih in nemških fašistov najhujše grozote, prav le. po število.
Občni zbor je vodil tov. Olenik Rudolf, ki je uvodoma pozdravil zborovalce in zastopnika Prosvetne zvezie tov. Venturinija. Sledili sta tp jniško in blagajniško poročilo, ki sta bili soglasno sprejeti, nakar je zborovalce pozdravil tov. Venturini in se v svojem poročilu dotaknil tudi našega sedanjega gospodarskega, kulturnega in političnega položaja. Poroč lo je bilo sprejeto z odobravanjem.
F/ZKUL TURA
Odmev pretekle sporlne nedelje
Razdalja med vodilnima ekipama v lestvici povečana. Sv. Ana se polagoma prebuja in si skuša zboljšati položaj v lestvici
Da je bUa Magdalena pr:sifljena igrati neodločeno proti miljsk: enajstor.ci je pač presenečenje dneva. Čudno se nam adi, da v zad-nj.h nedeljah kaže Magdalena tu razne znake utrujenosti. Poraz v Nabrežini, sedaj neodločen izid z Miljami, vse to se bo pač poznalo v lestv ci.
Skedenj nadaSJuje svojo pot. V nedeljo s: Je zopet privoščil enajsto-r co Montebella. ki pa, kakor pravijo, ni bi.a p( polna. Tudi Ske-den‘ce smo opazovali. V nedeljo so morali nastopiti kar s petimi ali šestimi rezervami; zakaj to? Pravijo, da n majo več onih dobrih igraicev. Jasno je, da s tako formacijo ne bo mogel več napredovat.^ kar bo posebno všeč Magda-lenčanom in pa Piranu, ki preži, da bi svoj položaj še izboljšal. Sicer je bil v nedeljo prlsljen v borbi s Ponz ano Igrati neodločeno, vendar svoj« mesto drži trdno v rokah. Sv. Ann pa sj Je v nedeljo zagotovila zopet zmago nad enajstorico Umaga in kaže, da si polagoma pomaga naprej; to so pač dobri znaki po takem temnem času krize, ki kakor se ždi. počasi m neva, Aurora pa si Je v tekmi s Koštalungo zasluž la dve točki, vendar ne preveč zasluženo. Lep uspeh &o dosegli Prista-
nlščniki, ki so v igri z močno in borbeno Ižolo zaigrali neodločeno.
Č8R sl je urlborlla svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
Svetovno prvenstvo v namiznem ten‘su Je končano. Jugoslavija Je dosegla izredno dober uspeh, saj je štirikrat zmagala s 5:0 ln sicer proti Italiji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgom, medtem ko Je morala kloniti pred Avstrijo s 5:4.
CSR pa se je v finalnih tekmah srečala s Francijo ter jo premagala, s 5:2 in sl s tem zagotovila naslov svetovnega prvaka.
Orodna telovadba Ilrvatska - Srbija 268.90:266.65
V Zagrebu so bile tekme y orodni telovadbi med Hrvatsko in Srbijo. Zmagali so z malenkostno razliko Hrvati, ki imajo v svoji ekipi več mednarodn h tekmovalcev, ki. so nastopili tudi na balkanskih tekmah v Ljubljani.
Rezultati po disciplinah so sledeči:
Bradlja: 1. Kutundžič J. (S) 9.50, 2. Jelič Drago (H) 9.20, 3. Boltižar (H) 9.
Drog: 1. to 2. mesto si delita Jelič (H) in Nikolič (S) 8.95, 3. Boltižar (H) 8.10.
Konj z ročaji: 1. Kujundžič J. (S) 9.60, 2. Jelič (H) 9.25, 3. Ivan Jelič (H) 8.25
Krogi: 1. Kujundž.č (S) 9.40, 2. I. Jetiič (H) 9.25, 3. in 4 D. Jelič ln Stefanov.č 9.15.
Preskok čez konja: N:količ (8) (S) 9.75, 2. in 3. Drago Jelič in 2u-tlč (H) 9.70.
Proste vaje: 1. Kujundžič (S) 9.75, 2. Jelič I. (H) 9.40, 3. Katan-čič (S) 9.38.
V plaanaju poedincev se je prvi plas ral Kujundžič (S), ki je dosegel 55.65 točk. Njemu pa sledijo še: JeMč I. (H) 54.10. JeU D. (H) 53.-M, BcCtižar (H) 48.85 Stefanovič (S) 47.15, Nikolič (S) 45.90 Itd.
Poziv odbojkarjem
Spodaj imenovane ekipe odbojke kakor tudi posamezni igralci so rabljeni, da sc ji nedeljo 15. t. m. ob 9 zgiase na igrišču Tomažiča paradi treninga, na katerem bodo Izbrali reprezentanco za srečanja v talini: ek pi Sv. Marka in tiskarjev .gralci: Selva, Kraus, Rebeggla-ni, OJlvotto (vsi Tovarna strojev), Oiraldi Attiillo in GcUll Livio (Elektra).
Šah
Danes dne 12. februarja ob 19 uri bo seja glavnega šahovskega odbora na sedežu ZDTV v ul. Machiavelli 18, II. Sledeči odborniki so vab’jenl, da se zagotovo udeležijo: Ocvirk, Baša, Colautti, Volčič, Filipovič, Nal;n, Olio, Polierl, Čepar in Grobovšek.
KOLEDAR
Katarina, Jovan
Četrtek 12. februarja
Mileva, Katja Sonce vzhaja ob 7.12, zahai» ob 17.24. Doižina dneva 10.1* Luna vzhaja ob 8.37, zahaja ob 19.45.
Jutri 13. februarja
Spominski dnevi
lUt je umrl v Kranju dr. Gregor Voglar, znameniti zdravnik. 1809 se je rodil Charles Dartoln, slavni angleški biolog. Umrl je 19. IV. 1882.
PRESKRBA
Dvig nakazil. Vsi razdeljevalci živil morajo danes dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za delavce.
21. t. m. se bo končala delitev 400 gr sladkorja in ne 28, t. m. kakor je bilo prvotno javljeno.
Razdeljevanje riža in testenin. Danes bodo začeli v mestu in podeželju daliti po 500 gr riža za vse skupne potrošnikov na odrezek XIII ter po 2 kg belih testenin (50% dolgih in 50% kratkih) za vse sku-j.ine potrošnikov na odrezek XIV ■— testenine.
Konec razdeljevanja 21. t m. Cena: za moto — riž 124, testenine 53 lir za kg, za podeželje — riž 126, testenine 55 lir za kg.
Razdeljevanje mleka. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti po 4 škatle evaporiranega mleka za skupine od 0 do 19 ter preko 65 let na odrezek 9; po 500 gr sladkanega mleka v prahu za skupino od 19 do 65 let na odrezek «9» ter 8 škar tel evaporiranega mleka za umetno hranjene otroke, bolnike in za delavce izpostavljene zastrupljenju na odrezke z datumom od 1. do 29. t. m. dodatnih nakaznic ikakor tudi na odrezke štirih tednov tekočega meseca (za delavce). Konec razde ljevanja 29. t. m. Cena v mestu: evaporirano mleko 23 lir za škatlo, sladkano mleko v prahu 85 lir za kg; v podeželju evaporirano mleko 24 lir za škatlo, sladkano mleko v prahu 87 lir za kg.
ENOTNI SINDIKATI
Tiskovni urad. Danes ob 17.30 sestanek tiskovnih zaupnikov v ul Imbriani 5.
Zveza prehrambene stroke. Danes ob 19 sestanek vseh zaupnikov to-vtirniških odborov.
KONGRES OF ZA IV. O-KRAJ. Danes 12. t. m. ob 20 bo v prostorih K. K. Tomažiča kongres OF za IV. okraj. Vabljeni vsi Slovenci.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo Skedenj obvešča vse pevce, da v petek ne bo pevske vaje Prva redna vaja bo v ponedeljek v dvorani Doma kulture.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE« vabi vse člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo danes ob 20.30 v drnštvenih prostorih.
ASIŽZ
V petek 13. t m. ob 9 dopoldne bo v dvorani «Poligrafic:» v ulic! Trento 2-n. predkongresna konferenca AS1ZZ — kateri naj prisostvujejo vse povabljene.
URADNE OBJAVE
Ustanovitev ribolovnega odbora v Trstu,. V Trstu se ustanovi ribolovni odbor za ozemlje s sedežem pri poljedelskem uradu VU, ki ima deset članov, ki jih imenuje častnik za poljedelstvo na predlog prizadetih ustanov
RAZNO
PDT — Nove društvene izkaznice — Slike za planinsko razstaAX> Člani Planinskega društva naj se javijo v društvenih prostorih na trgu Ponteresso 6-II, da dvignejo nove društvene izkaznice in poravnajo morebitno zaostalo članarino. Vsakdo naj prinese s seboj fotografijo za izkaznico, ln sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19.30 do 20.30.
Planinsko društvo bo priredilo razstavo slik — fotografij naših planin In življenja po njih. Kdor se hoče razstave udeležiti kot razstav-1 Ja le o naj prinese svoje slike ob zgioraj navedenih urah v društvene prostore do 7. marca t. 1.
Tcoretično-praktični tečaj za natakarje. V kratkem se bo začel tečaj za natakarje in nameščence v barih, hotelih itd. K tečaju, ki bo trajal šest mesecev, se sprejemajo gojenci nad 15 let stare. Poučevali bodo specialisti, medtem ko bodo jezike (slovenščino, angleščino in francoščino) poučevali profesorji. Ob koncu tečaja bo izpit ter izdana diploma, delovna knjižica (kdor je še nima). Gojenci bodo takoj lahko nastop il službo ter se jim to štelo 1 leto vajeništva kakor predvideno po pogodbi.
Vpisnino sprejema tajništvo sindikata hotelov in menz v ul. Imbriani 5, vrata 17, dnevno od 9 do 12.30 in od 15.30 do 18.
Zakup graditve šole pri Sv. Soboti Ponudbe za imenovani zakup morajo biti oddane najkasneje ob 12 19. februarja.
Poleg podjetij včlanjenih v seznam stroke m nedoločene vsote, smejo sodelovati tudi podjetja vpisane pod «D 1». Kakor je znano je načrt razstavljen na občinskem uradu javnih del v ul. del Teatro 5, kateremu morajo biti naslovljene prošnje.
Kmetijska naharma in prodajna zadruga, v Trstu Javlja svojim na-ločnikom in odjemalcem, da so pri-spela sadna dreveca in vabi iste, da jih čimpreje dvignejo v skladišču v ul. U Foscolo 1.
Roditeljski sestanek
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih go-jencev in gojenk na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 9 dopoldne v prostorih dijaškega doma. Po sestanku bo v domu Prešernova proslava.
Denar in perilo so odnesti
Preteklo nedeljo je bi: 44-letnl Cavalllni Emilio lz ul. Alfieri 4 odsoten od ranega jutra do 16 ure. Ko se Je takrat vrnil domov Je opazil, da je nekdo vlomil v stanovanje. Vlomilci so razbili iipe pri oknu stranišča ln splezali skozenj v stanovanje. Tam so lz ra zn h predalov pobrali 12 rjuh, več pr^ov. nogavic in drugega blaga za okrog 40 tisoč Ur. Poleg tega pa so našlj na kredenci v kuhinji in v spalnici v omari še 60.000 lir denarja, ki so ga tudi vzeli. Po opravljenem deju so nemotno odšli po isti poti, koder so pr.Slu
rHIIIIIIIIUIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllillltllH^
I SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
= ZA TRŽAbKO OZEMLJE
pilim
Sobota 11). februarja ob CNeill: •lAna Christie*. vanje na Opčinah (za donisi: Nedelja, 15. februarja ob 0'NSill: *Ana Christiet>. Ol)J vanje na Opčinah (za okoliš . obiskovalce iz Trsta). ^1 Predaja vstopnic v to od 16 do 18 in eno uro predstavo, v nedeljo od 1®1 12 in eno uro pred priSe*''! predstave v Prosvetnem dn>s T Vstopn'ce, ki so bile kuplJenej popoldansko predstavo 25' 3 nuarja, veljajo za popold*®"*] predstavo v nedeljo 15. fe^J ja, vstopnice, kupljene za °“0 vedano večerno predstave n 25. januarja, veljajo za večer^ predstavo dne 14. februarja
V..
KONCERTI j
Koncert v Domu pristainiM*' J ^ lovcev. V petek 13. t. m. zvečer priredi center za ita^PT.. ljudsko kulturo velik koncert/jj nu ob morju. Na koncertu j delovali čelist profesor Vi^Oj nifacio, kitarist Bruno _ J0.,^ p?vci solisti Furlan, Kavčič j ni, Zuljan Kodermac in Pey sporedu skladbe Liszta, Mu3®® ga, Rubinsteina, Rabmanina gih skladateljev.
Vstopnice lahko dobite na centru za kulturo v ulici MJj 32. Cene vstopnic so od 70 &° j
Športni krožek «PristanisH
priredi v nedeljo 15. t. m-ski izlet v Sappado. Prijave ^ | sprejemajo na sedežu krozK*
Občni zbor CAT ,
V četrtek 19. t m. ob reden občni zbor društva. ljo 15. t. m. priredi društvo ~ Seppado.	^
P»ftOVI IN PRISg^
Za poravnavo sodnih Bruna D’Esteja darujejo družnega konzorcija z živiu lir.
Rojstva, smrti in poro*
11. februarja se je rodilo ® J umrlo je pet ljudi, poroka F samo ena
CIVILNA POROKA: laS«^ tela Pick Charles in zasebo-silija Boccacini.
UMRLI: 48-letna Pavla 71-letni Josip Tirello, 70-1^5!« fael Belezza, 63-letni Marij t/^| si, 56-letn; Josip Babič.
Radijski spol*!
1RST n (m 203,6, Kc v četrtek 12. februa^j
11.30. Reproducirana Sodobna Anglija. 12.10. Pes^l red slovenskih pesmr. 12.45. -^.t v.-d časa in poročila. 13.00- J glasba. 13.30. Iz znanih opef i fi ret. 14.00. Pestra glasba. * jJ[ gled tiska. 17.30. Plesna »ji, 18.00. Pravljice za otrokev,j Skladbe za orgle. 18.30. Zen« j daja. 19.00. Pevski konceh ji rista Belizarja Sancina io j(: nistke Angele Sancinov«. ,i Fantje na vasi. 19.45. Nap0*, J so in poročila. 20.00. Koncil foničnega orkestra slove o* J harmonij,* (prenos iz vmes predavanje: slovenski« Slovence. 21.45. B'seri književnosti. 22.00. Plesna A > 22.45. Večerne melodije. 23'* r poved časa in poročila. 23.3 ' p nje sporeda. 23.35. Polno«® ba. 24.00. Zaključek.
KINO OB MORJU. 15.30:»., Kronštadta!». Odličen ^ i Mm.	m
IDEALE. 15.30: •rPadovaO**’i ncg».	jB
FILODRAMMATICO. 18; Ul na odpoved*, R. Miller*" I Britton.	-m
FENICE. 15.15: »Piam*« J Franclscu», J. Wayne, A A MARCONI. 14.00: «Vrag obrne», J. Artur, R ARMONIA. 15 30: »Samo
lim dobrot, Beniamino “ J
Ema Gramatica.
ALABARDA. 15.00: «Na ^ i morju*, M. O’ Hara, SAVONA. 14.00: »Večno tv°' Toung in David Niven. rf* IM PERO. 14.30: «Most v loou*.	f\
VIALE. 14.00: »Tovariš p >" Laurel In Oliver HardOr’ * ITALIA. 15.30: »Pomlada^ ] rada», Deana Durbln. ODEON. 15.30: «Kdo ga KJk V. Cortese in C. CamipoB\>
   -------------------------
Odg. urednik DUŠAN T,sk Stabilimento Tip
Danes praznujeta 25 poroke
JUSTIN JOSIP in žena MAKlJ-^ ()>
Ob tej priliki j me **
In žele vse najboljš® ^ hčerk? NERONA in ter družina GRAl^
Podpisani obžalujemo lajave in dejanja prot'/#} ’ PRASLJU JOSIPU, Dd «*	\
i:h preklicujemo. ZahvalJUJjfO*jj !' da je odstopil od tožbe,
Marjan, Sancin Ivan,	j
nest, Pangero Peter, dre j m PraŠelj Joža.
Zakonsko spal^
TRST, ul. Giulia t8, pr<
REDKA PRILIKA. Vel'11®
PO UGODNI CENI
tlilt‘
lik*
ZAKONSKIH SPAL.
preje 120.000 Ur,
Pri BlECHliRJU, trgovk ^ Štvom. — TRET, ul.
M