Štev. 15. Ljubljana, 10. aprila 1940 Leta XXII Napačna vzgoia - naše gorie Gospod urednik! Članek z zgornjim naslovom v zadnjem »Kmetskem listu« sem pazno prečital. Prečital sem ga z zanimanjem drugič in še tretjič. Prepričan sem, da je imel pisec najboljši namen ali se v celoti ne strinjam z njim. Res je, da obstoja beg s kmetske grude. Res je tudi, da je mnogokrat vzrok temu begu bojazen pred trdim kmečkim delom, še večkrat želja po večji komodnosti in prostosti, ali poglavitni vzrok je mizerija, v kateri životari naš kmet. Dokler naš kmet za svoj trud, ki ga vlaga v zemljo, ne bo primerno plačan, dokler ne bo proti številnim izkoriščevalcem zaščiten, dokler kmečki oče ne bo mogel nuditi svojim sinovom, svojim otrokom vsaj takega udob ja, kakor ga imajo navadni delavci, pa če hočete hlapci, toliko časa beg s kmetske grude ne bo prestal. Beg z rodne grude Pisec trdi, da kakor hitro kmetski sinovi dobijo le nekoliko več izobrazbe, že hrepene proč od rodne grude, proč od kmečkega dela. Jaz si to tolmačim nekoliko drugače. Fantje se v šoli naučijo misliti ter računati, posledica tega je, da s svinčnikom v roki znajo izračunati, kako veliko tlako opravljajo na svoji zemlji. Pregovor pravi, da se še tako vroča ljubezen pri praznem loncu kmalu ohladi. Podobno je tudi s še tako idealnim kmečkim fantom, ki hoče vsaj ob nedeljah nekoliko tistega razvedrila kakor so ga deležni drugi stanovi. Mi stari se znamo svojemu kozarcu vina, ako ne gre drugače, tudi ob nedeljah odreči, toda mladina hoče vsaj nekoliko življenja. Kje je vzrok za to kmetovo mizerijo? Kako temu od-pomoči? Za kmetijstvo samo 1 % Mnogo se piše, mogoče še več govori, da je kmet steber države, ter da mu je treba posvečati vso pažnjo ter mu nuditi vso pomoč. Kako je v resnici? Nacionalni dohodek Jugoslavije se giblje letno od 40 do 50 milijard dinarjev. Nad polovico tega nacionalnega dohodka daje kmetijstvo, vse ostale panoge pa komaj polovico. Kaj se pa po drugi strani za to rentabilno panogo, za naše kmetijstvo, za našo vas, za našega kmeta daje, da se kmetijstvo pojača, da se kmeta uzadovolji, produkcijo poveča in izpopolni ter s tem utrdi in poveča tudi naš nacionalni dohodek? Za pojačanje te panoge, za razvoj našega kmetijstva se daje iz petnajst milijardnega proračuna borih 150 milijonov dinarjev, to je komaj en odstotek. Ako pazno zasledujemo, kako je ta suma razdeljena, takoj opazimo, da od tega odpade velika večina na razne institucize, od katerih ima kmet malo ali celo nič koristi. V sosedni Italiji, ki gotovo ni agrarna država, se je dalo v enem letu za kmetijstvo ter večji doprinos istega 3 milijarde lir. Poleg tega še 3 milijarde lir za napredno izkoriščanje zemlje, za kmetske kredite in ostale kmetske institucije ter potrebe vasi in kmeta. Tako v sosedni Italiji, kjer ni glavni vir dohodkov kmetijstvo, pri nas pa v agrarni državi, kjer daje kmetijstvo glavni dohodek, se daje okoli 150 milijonov din. Davčna osnova zemljarine je napačna Davčna oblika zemljarine, kakor je uvedena pri nas, ni primerna. Ista se računa 10%> čistega katastralnega dohodka in tako izračunana vsota se mora plačati v vsakem slučaju, brez ozira na to, ali je kmet kaj priredelal ali ne. Vsi stanovi v državi, vsa podjetja izkazujejo in prijavljajo vsako leto čisti dohodek svojega dela. Po višini stvarnega dohodka se jim po tem odmeri višina davka. Edino kmeta se ne vpraša, koliko je imel dohodkov in če je sploh kaj dohodkov imel. On se obdavči z onim davkom, ki ga je izračunal davčni uradnik na podlagi katastrskega čistega donosa, ta davek mora biti plačan, pa če je kmet kaj pridelal ali ne. Ali to bi kmet še nekako prenesel. Treba pa je k temu še plačati avtonomne doklade, ki v nekaterih primerih presegajo 300%. Tega pa kmet ne zmore. Kmetijske zbornice — kmetovo breme Mnogo nad smo stavili kmetje v kmetijske zbornice. Po daljši borbi smo jih končno dobili. Ali kaj imamo od njih? 5% doklade na zem-Ijarino in ne dosti več. Zbornični proračun za dravsko banovino izkazuje letos 1,102.000 din dohodkov in prav toliko stroškov. 90% vsega proračuna se porabi za aparat sam, za uradni-štvo, potovanja itd. Le 75.000 din, to je nekako 6% je določenih v svrho prispevkov raznim stanovskim organizacijam, za razstave, tečaje in predavanja. To se pravi, da kmetje plačamo vsako leto za kmetsko zbornico okroglo milijon dinarjev, nazaj pa dobimo 6% teh naših dajatev. Jaz sem mnenja, da bi morala i država i banovina votirati vsako leto določeni odstotek svojega proračuna kmetijski zbornici, katero naj bi vodili res kmetje in kmetijski strokovnjaki ter skrbeli, da bi se ta denar racionalno porabil. Železniška politika pr.vti kmetom Kot bivši predsednik kmetiske podružnice, podružničnih članov. V ta namen sem zapro- sem organiziral kmetijsko poučno potovanje sil ministrstvo za promet za četrtinsko, ako pa to ni mogoče, vsaj polovično voznino. Odgovor se je glasil: »Ni zakonske mogočnosti.« Ako se par izletnikov združi in prosi za polovično voznino v svrho razvedrila, jo dobi. Za člane kmetijske podružnice in to v poučne svr-he — pa v kmetski državi ni zakonske mogočnosti. Pa poglejmo cene kmetskih pridelkov. Pri nas v ljubljanski okolici daje glavni vir dohodkov mleko. Cene močnim krmilom so porasle za 50%. Ko smo pa kmetje zahtevali za mleko 25 par več pri litru, se je pa kričalo na oderu-štvo kmeta ter klicalo oblast na pomoč. V Zagrebu stane liter mleka 3 din. Okolica Zagreba je vsekakor bolj izrazito kmetska kakor pa ljubljanska, v kateri je že precej industrije, še več obrti. Zakaj potem ta razlika? Vsekakor večja uvidevnost zagrebškega konsumenta in pa trdnejša organizacija kmetov. Pri nas ni ne enega ne drugega. Velikih reform je treba za naše podeželje Gospod urednik! V navedenem tičijo vzroki kmetove mizerije in tudi bega s kmečke grude. Velikih reform je treba za naše podeželje. Brez teh velikih reform je nemogoče zadovoljstvo našega podeželja, nemogoče blagostanje našega kmeta. Sedanji gospodarski red, ki sloni na preživelih načelih, kjer je narod prepuščen neusmiljenemu izkoriščanju kapitala, absolutno ni sposoben rešiti obstoječe gospodarske, socialne in tudi moralne krize. Industrijski kapital, gibalo njegove delavnosti, ne sme biti edino profit, temveč tudi potrebe in koristi naroda. Država mora tu poseči vmes in zakonitim potom odrediti kapitalu meje izkoriščan ja. Neurejenost pri kmetu se da nekoliko časa izkoriščati. Toda naj vedo oni, ki to delajo, da to veselje ne bo trajalo dolgo. Kajti, če kmet propade, se bodo pogreznili pod kmetovo življenje vsi ostali stanovi. Kmet je res steber države. Na njem sloni državna neodvisnost in narodna svoboda. Kmet je že po svojem poklicu, po svojem delu, po svoji ljubezni do zemlje državotvoren. To naj premislijo oni, ki odločajo o kmetovi usodi. K. B. okoliški kmet Zakaj beg z dežele Oprostite mi, gospod urednik, da se danes spet oglašam. Gre namreč za članek o begu z dežele, ki ga je »Kmetski list« nedavno objavil. Ako človek po mnogih težkih preizkušnjah raz-motriva vse to, kar je videl in sam preživel, se mu vsiljuje svinčnik kar sam od sebe v žuljavo roko in napiše vsaj nekaj glavnih vzrokov, zakaj zapuščajo ljudje svojo rodno grudo. V moji kmečki bajtici je danes vse mirno. Niti žvrgolenje ptičkov me ne moti, ki jih tako rad poslušam pri okencu. Krivda bega z dežele leži v nekmetski po- litiki in veljavni zakonodaji, ki ne Ščiti revne- I ga kmečkega človeka niti glede zaposlitve, niti I za slučaj bolezni, niti za starost. BAJTARJI — NAJMANJ ZEMLJE — — NAJVEČ OTROK Vsakomur mora biti jasno, da bajtarji, ki imajo največ do tri orale zemlje in ki imajo največ po eno ali dve glavi živine, pa kopico otrok, ne morejo vseh obdržati na zemlji, ki jim kljub garanju ne da kruha. Pomanjkanje zemlje je med tehtnimi vzroki bega z dežele. Treba bi bilo izvesti veliko bolj temeljito agrarno reformo in veleposestniško zemljo vseh vrst v kar največji meri dodeliti malim kmetom. V bližini mest propadajo kmetije z odprodajo zemlje za stavbne parcele, zunaj na deželi pa jih pogosto uničujejo previsoke dote in pre-užitki, hipoteke in druga bremena, ki jih mala kmetija s kopico otrok nikakor ne vzdrži. Mali posestnik, ki nima gozdov za gospodarsko rezervo v stiski, mora obupati, ako se je zadolžil z nakupom strojev, orodja in s prezidavo in popravilom poslopij. Zlasti v gorskem svetu je za marsikatero kmetijo popravilo potov težko breme. Vse te težave dostikrat človeka prisilijo, da se umakne z zemlje. Ako se ne sam, ga poženejo prisilno, ker ne more zadostiti neizogibnim obveznostim. BAJTAR IMA NAJSLABŠO, VELEPOSESTNIK PA NAJBOLJŠO ZEMLJO Medtem ko imajo graščinska in samostanska veleposestva ugodno lego, so kmetije cesto v hribih, kjer zemlja leto za letom manj rodi, davki in druge dajatve pa naraščajo. Najbolj te dajatve, zlasti kolki, takse, monopolski in napol monopolski predmeti, ki jih mora kmet kupovati in plačevati po predpisani ceni, tepejo malega kmeta-siromaka. ZA KMETA NI VSAK POKLICAN Končno je treba pomisliti, da tudi vsak na kmetih rojen človek nima poklica za kmetski poklic. Saj zahteva danes upravljanje kmetije Na sestankih, ki niso ne javni ne tajni, ne zakoniti ali protizakoniti, se zbirajo tudi politično organizirani delavci iz bivše socialistične stranke. Skoraj ne razpravljajo o temeljnih osnovah, ki so svojčas dajale toliko zanosa zbi-rtnju proletarcev. V njih živi še neugašena vera v načela socializma. Toda nekateri dogodki današnjih dni jih silijo, da o njih razmišljajo, da jih obravnavajo ali odbijajo ne glede na svoje svetovno naziranje. Preobrazba Jugoslavije iz enostavne države v državo, kjer ima celota druge in drugačne pogoje obstanka, kakor nekateri deli, predstavlja tudi za socialiste prevažno vprašanje. Dogovor med Hrvati na eni strani in Srbi na drugi smatrajo socialisti kot stvar, ki je bolj izhod za silo kakor kar koli drugega. Ne zamerjajo sicer izvedbi načela o sporazumu, toda v soglasju s svojimi nauki in opiraje se na svoječasni domenek združene opozicije poudarjajo, da je edino pravilna pot obnova demokratske vladavine. Kar naj bo trajno, po njihovem mnenju ne more izvirati iz dela, ki nosi na sebi vse znake začasnosti. Da bi bilo zagotovljeno trajno in plodno sožitje jugoslovanskih narodnih vej, bi bilo potrebno iti po potih, ki so jih ugotovili kot edino pravilne pravi predstavniki Srbov in Hrvatov. Vstopajoč v volilne boje na strani opozicije, kjer so bili Hrvatje vodje, so tudi socialisti potrdili to, kar sta bila sklenila Davidovič in Maček. Glavna vsebina njegovega dogodka je navajala kot prvo točko vrnitev ljudskih svoboščin in kot drugo, preureditev države po svo- poleg ljubezni do rodne grude tudi veliko strokovnega znanja. In kakor pri obrtniku ali uradniku znanje ni dedno, tako tudi pri kmetu ni. Marsikje se vsem drugim kmetovim težavam pridruži še nagajivost in maščevalnost okolice. Iz najrazličnejših vzrokov, med katerimi pogosto tudi politični nagibi igrajo veliko vlogo, uganjajo nekateri ljudje hudobije in delajo kmetu škodo: tatvine v gozdu in na polju, samolastno prestavljanje mejnikov, podiranje plotov In ograj, uničevanje dreves v sadovnjakih, zapletanje v razne nesmiselne pravde, vse to so hudobnosti, ki kmeta gospodarsko uničijo in mu tako zagrene življenje, da obupa in res pobegne z zemlje. Ob meji je velika kmečka rana tihotapstvo in veriženje. Nagel in lahek zaslužek zapelje ljudi, da se začno baviti s prepovedanimi posli, toda stara resnica je, da tak denar nič ne izda. POSLEDICE 40-LETNE PROTIKMETSKE POLITIKE Tako sem omenil le nekaj vzrokov za beg z dežele. Priznam, da je bil vaš članek v načelu pravilen, hotel sem ga le izpopolniti v podrobnostih kot človek iz prakse, ki vsak dan čutim te težave na lastni koži, toda štiridesetletna pro-tikmetska politika v Sloveniji je zapustila strahotno moralno in gospodarsko opustošenje na kmetih. Seveda bi bilo treba omeniti še marsikaj, vendar naj končam z željo, da naj se vse življenje, zakonodaja in zlasti tudi uprava uredi tako, da bo kmetu življenje na zemlji omogočeno, pa ne bo nihče bežal z nje. Verujte, da pravi kmetski človek le nerad zapusti zemljo. Kjer jo zapusti, stori to s krvavečim srcem pod silo razmer, ki so močnejše od njega. Kadar bodo merodajni spoznali kmetov pomen v družbi in bodo to spoznanje potrdili z dejanji ter omogočili kmetu človeka vredno življenjsko raven kot priznanje za njegovo delo in zasluge, tedaj bo kmet šele deležen svojih pravic in bo rad ostal na grudi, ki jo bo toliko bolj ljubil in toliko bolj vestno in zvesto obdeloval in gojil . Miha Noč, kmet. bodno izvoljenih predstavnikih naroda. Začetna družba, ki jo je zapustil dr. Maček na ta način, da je prvo točko zapostavil drugi ali se ji morebiti sploh odrekel — je s tem sicer izgubila močnega člana, toda držala je dano besedo. Socialisti vidijo v nadaljevanju svojega sodelovanja s skupinami, ki so si ostale v opoziciji — radikali, demokrati, nacionalisti — močno zaslom-bo končnemu uspehu demokratičnih načel. Kakor ostalim skupinam opozicije je tudi socialistom najvišje načelo: narodna vladavina. Oni menijo, da brez sodelovanja naroda pri javnih poslih ni možen napredek. Danes brez njega celo ni možna sama ohranitev življenjske sile obubožanega ljudstva, ki ječi pod jarmom davščin in draginje. Poleg načelnih političnih misli: svobodne volitve v skupščino in samoupravne enote, je za socialiste nad vse važno gospodarsko vprašanje. Tudi države, ki neposredno niso v vojni, so posredno v vojni. Vojskovanje držav, ki so si objavile sovražnosti, je do pičice podobno miru med državami, ki si takih sovražnosti niso objavile. Posledice, ki tuintam nastopajo za delavski razred, so si enake. Nekdo mora plačevati vojne stroške. Če ne zadoščajo davščine, se krijejo z novim denarjem. Nov denar, to je toliko kakor nižja plača, toliko kakor pomanjkanje — poleg obubožanja pri onih, ki kaj imajo. Država mora trositi le toliko, kolikor pridobiva. Čim prične trošiti več, če načne osnovno glavnico, pri pravlja gospodarski pogin. Ta pripravlja zmedo, zmeda pa nikoli naprej ne pove, kaj bo še, razen to, da bo nekaj hujšega. V državah, kjer neomejeno vlada kapital, morajo nastopiti najhujše posledice, ker je kapital nenasiten in nikoli ne popusti od izkoriščanja naroda. Zato je potrebno uvesti gospodarstvo po načrtu, kjer ne bo mogoče, da se sploh prične trošiti osnovna glavnica. Načrtno gospodarstvo bo onemogočilo neutemeljeno skakanje in naraščanje cen fh bo nujno omejilo, če že ne izločilo brezobzirno do-bičkaželjnost kapitala. Seveda ob takem gospodarstvu tudi ni mogoč izvoz tega, kar je doma najbolj potrebno, in uvoz tega, kar za resnične koristi naroda nima nobene važnosti. Ta gospodarska načela se niti ne morejo začeti preizkušati, če zastopniki delavstva nimajo dostopa v ustanove, kjer se odloča o uvozu, izvozu in cenah materiala in dela. Socialisti smatrajo, da ima delavstvo pravico sodelovati povsod, kjer so prizadeti interesi razreda. To je bežen pregled nazorov socialistov o dveh najsodobnejših vprašanjih naše države: o političnem in gospodarskem življenju. Iz njih je posneti, da se dopušča najširša svoboda, a obenem najbolj omejuje svoboda gospodarskega izkoriščanja drugega. V vnanjepolitičnem pogledu odgovarja nevtralnost najbolje sedanjim prilikam. Ni treba, da bi mali narodi posegli v borbe velikih sil, toda ni tudi prav, da veliki teptajo male. Glede na dejstvo, da so mednarodne zveze proletariata silno zrahljane, danes nimajo socialisti dogovorov glede vzporednega nastopanja in jih povezuje bolj njihov nauk kakor določeni meddržavni cilji. Eno je gotovo: da bo po končani vojni delavstvo ponovno oživilo svoje sile — politične, gospodarske in kulturne — in da ne bo pustilo iz rok domovine, ki si jo bo na novo priborilo z lastno krvjo, pomanjkanjem in trpljenjem. Notranje pravično sožitje najde v tem gledanju odgovarjajoče razmerje z narodi izven države. To bi pomenilo, da svojčas globoka skupnost vsega delavstva sveta ni opuščena kot vodilna misel, da pa bo povzeta in popoln j ena po izkušnjah, ki so jo in jo bodo še prinesla vsa razočaranja, ki so se vrstila od 1. 1918. naprej in se še vrste pred našimi očmi. Ni slabo, če se dopušča prost govor in iz-našanje misli, ki nimajo namena škodovati. Misli, ki jih izpovedujejo socialisti, so poučne in prav dobro potrjujejo načelo angleške zgodovine, »da je naloga državnikov tudi ta, poslušati dobre nasvete ter preprečevati revolucije vsaj tam, kjer se v stvarnem razgovoru lahko odstranijo vzroki nesporazuma.« Naziranja socialistov so tudi za nas kmete poučna. Razkrivajo, da je za delavstvo in za kmeta življenje težko iz istih vzrokov. Zvišanje poštnih tarif Z odlokom poštnega ministra se zviša s 1. aprilom prodajna cena poštnih vrednotnic in sicer: 1. za poštne nakaznice za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 2. za poštne nakaznice za inozemstvo od 0.25 na 0.50 din, 3. za brzojavne nakaznice za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 4. za spremnice za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 5. za spremnice za mednarodni promet od 0.25 na 0.50, 6. za odkupne spremnice za notranji promet od 0.50 na 1 din, 7. za carinske deklaracije od 0.10 na 0.50 din, 8. za kuverte za denarna pisma od 0.50 na 1 din in od 0.75 na 1.50 din. Zvišane so tudi poštne takse in sicer: 2. za priporočena pisma: 9 notranji promet: a) krajevni promet od 2 na 3 din in b) medkrajevni promet od 3 na 4 din, Pogledi socialistov na naša državna vprašanja Za kulisami svetovnih dogodkov Zadnji članek »Izza kulis svetovne politike« in pričujoči članek sta v jedru prevod članka Ruska igra, ki ga je za »Atlantic Monthly« napisal Fritz Stern-berg in ga nato v hrvatskem prevodu objavil pri nas Batin »Izbor«. Po tem prevodu smo brez bistvenih sprememb priredili tudi naša dva članka v nadi, da z njima čitateljem olajšamo razumevanje raznih svetovnih dogodkov. (Op. uredništva.) Henri de Kerilis, skrajni francoski nacionalist, je izjavil takole: »Eden glavnih adutov naših Nemcem prijaznih defetistov (obupancev) je ta, da Francija nima interesa na porazu Nemčije, ampak celo nasprotno! Po porazu bi v Nemčijo prišel komunizem. Komunistični rajh, kar je toliko kot Stalinov rajh (država) bo zopet na Reni. To državo bi sestavljale Rusija, srednja Evropa in Nemčija. Imela bi tri sto milijonov prebivalcev in se ne bi mogel nihče boriti proti njej. Zato se moramo odzvati klicu za mir, ki utegne biti iskren, ker je predlagan popolnoma v redu. Skleniti moramo s Hitlerjem mir, čeprav bo utrdil Hitlerjev položaj. Samo mir nas lahko reši komunizma.« Zapadni zavezniki so odločeni, da premaga-gajo Hitlerja in hitlerizem, zato ne žele odgovarjati na nemške mirovne predloge. Rusi pa mislijo, da je mogoč protikomunistični mir med zavezniki in Nemci. Dosedanji potek vojne potrjuje ruske sumnje. Celo tedaj, kadar so govori zavezniških državnikov bili ostri in brezkompromisni, je vojna na zapadnem bojišču ostala statična (se ni razmahnila in razvila:. Ni bilo na milijone mrtvih, a tudi zavezniški gospodarski in socialni setav ni napenjal sil za odločno borbo. Dejansko so to bili govori, iz katerih je bilo čutiti upanje, da bo prišlo do končnega pomirjenja, da bosta zadovoljni obe strani in ne bodo ljudje pokončavani. Vse to pa se seveda spremeni, ako se dosedanje praske spremene v pravo vojno z izgubo na milijone človeških življenj, z naporom materialnih in moralnih sil vojskujočih in nevtralcev, ako se boljševizem zasidra v Evropi in poskuša preplaviti Nemčijo in zapadne države. Mior-da ni daleč, čas, ko se pojavi nemški odposlanec z belo zastavo sporazuma in izjavi: »Nemški narodni socializem je v nevarnosti. Tako ne more več dalje. Prišli smo do križpot-ja: Hitler lahko ustvari totalen državni socializem, lahko si podvrže industrijce in veleposestnike V eni sami krvavi noči in lahko vpelje v Nemčiji nacionalni boljševizem, rav tako si pa lahko podvrže radikalne nacionialne boljševike iz svoje okolice in uredi državo na kapitalistični podlagi. Za to zadnjo potezo mu je potrebna pomoč Velike Britanije in Francije.« Danes je jasno, da bi taka misija, ki bi jo prej odobril Hitler, naletela na vsestransko odobravanje v nemškem generalnem štabu. Rusi se boje takega obrata, ker bi s tem lahko prišlo do pomirjenja, posebno v primeru, da bi po-mirjenje podpiral nemški generalni štab. Po takem pomirjenju bi lahko prišlo do skupnega nastopa zaveznikov in Nemcev proti Sovjetski Rusiji. Ako so zavezniki trdno odločeni, da se bojujejo do kraja, da premagajo Hitlerja in hitlerizem, tedaj Rusija ne pojde v vojno. Vojna, ki bi zahtevala strašne žrtve in bi oslabila Nemčijo, bi okrepila politični položaj Sovjetske Rusije v Evropi in v Aziji. Ta vojna bi hkratu oslabila tudi vse ostale evropske države. To vesta Stalin in Hitler, pa tudi Chamberlain in Da-ladier (oziroma sedaj Reynaud) nista tako naivna, da ne bi razumela vse resnosti igre, ki se sedaj igra. Ta igra bi lahko imela za posledico angleško-francosko-nemško zbližan je na osnovi skupne vojne proti Rusiji. Stalin ne bo mogel ostati miren opazovalec, ker so take poteze mogoče in v celoti izvedljive. Verjetno bo interveniral, ker bo njegova intervencija neizogibna. Morda se bo Stalin odločil, da podpre Nemčijo v vojni proti zaveznikom. V vsakem primeru bo Sovjetska Rusija ostala nevtralna samo dotlej, dokler se ne pojavi nevarnost angleško '- francosko - nemške fronte proti Rusiji. Kratka povedano: dokler se bo Nemčija vojskovala proti zaveznikom in vojno pojačevala, dotlej bo Rusija nevtralna. Kakor hitro pa bi se pojavile težnje po angleško - francosko - nemškem pomirjenju s ciljem skupne borbe proti Sovjetski Rusiji, tedaj Stalin ne bi več pomišljal in bi takoj podprl Nemčijo in nemški nacionalni boljševizem z namenom, da uniči sedanjo socialno zgradnjo Nemčije in razbije načrte zapadnih zaveznikov. Stalinova politika se ne omejuje samo na Evropo. Ozirati se mora tudi na Azijo. Trenutno se zdi, da se je Stalin postavil glede Daljnega vzhoda na stališče čakanja in pusti, da se dogodki razvijajo dalje, dokler se notaončno ne odloči, kakšno stališče bo zavzel v Evropi. Po zlomu Finske si bo dvakrat premislil, preden bi poslal svojo vojsko v kako tujo državo. Ta politika odlašanja ovira ruske odločitve v Aziji. Namesto da bi nadaljeval stališče, ki je povzročilo praske na Daljnem vzhodu in krajevno vojno v Zunanji Mongoliji, Stalin sedaj bolj dela za premirje nego za končno rešitev celotnega vprašanja. Nasprotja med Rusijo in Japonsko so le umetno izravnana. Obe sili vodita vzporedno politično igro in se ne želita lotiti končne rešitve spora. Sovjetska Rusija si je prizadevala, Levo- Pogled v angleško tovarno lovskih letal tipa »Hurrican«, ki so sedaj odločno posegla v borbo. - Desno: Strojnica v angleški podmornici, kjer mora s moštvo vestno paziti na vsak prijem, da ne pride do nrctgod, da bi izgledala miroljubna, in je stalno opozarjala na izivalno zadržanje Japonske. V svojem poročilu v Centralnem izvršnem komiteju je Molotov januarja 1936. leta izjavil tole: »Sovjetska Unija je pokazala svojo miroljubnost in dobro voljo, ko je pristala na prodajo vzhodne Kitajske železnice. Toda vprašanje odnosov med Sovjetsko Rusijo in Japonsko ni rešeno.« Nato je naglasil, kako se Japonska stalno izmika temu, da bi sklenila z Rusijo nenapadalno pogodbo, kakor jo je Rusija že od leta 1933. stalno predlagala. Podčrtal je, da japonske čete stalno nadlegujejo sovjetsko ozemlje. Molotov je pri tej priliki označil japonsko postopanje kot »zelo sumljivo«. Toda tudi postopanje Rusije je bilo sumljivo. Ko je Japonska odklonila plačilo zadnjega obroka za odkup vzhodne kitajske železnice, tedaj Rusija ni hotela podaljšati sovjetsko-japonske pogodbe o ribolovu, prav tako pa tudi ni hotela podaljšati japonske koncesije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Sahalinu. V obeh primerih so se stalne obmejne praske sprevrgle v pravo vojno. Nedavni dogodki so medtem prisilili obe strani, da poiščeta skupno sporazumno rešitev. Japonci so plačali zadnji obrok dolga, Rusi pa so pristali na to, da se vzpostavi mir na meji. Ta sporazum je bil podpisan po sklenitvi nemško-ruske pogodbe o nenapadanju in nemško-ruskega trgovinskega sporazuma. Rusko japonski sporazum je bil videti kakor neke vrste mir med obema silama in predhodnik pakta o nenapadanju na Daljnem vzhodu. Nekateri optimistični opazovalci so menili, da sta se Rusija in Japonska iz navdušenja ob novem prijateljstvu sporazumeli o končni razdelitvi Kitajske. Dejansko pa so glavna vprašanja ostala do danes še vedno nerešena. Rusi in Japonci žele, da pridejo vsaj do začasnega premirja. Dinamika (razgibanost) evropskih dogodkov bo postala vedno močnejša in utegne ogrožati Stalinov režim. Zato Rusija želi, da se na vzhodu zavaruje proti japonskemu napadu. Istočasno je Japonska preveč zaposlena z vojno na Kitajskem. Ta vojna zahteva od Japonske veliko žrtev in jo nasproti drugim državam peha v odvisnost. Njeni napeti odnosi z Zedinjenimi državami utegnejo biti popravljeni, ako se obnove odnosi s Sovjetsko Rusijo: Amerika bo dovoljevala Japonski koncesije, ker se boji rusko-japonskega bloka na Daljnem vzhodu. Nedavna nagla rešitev rusko-japonskega spora ne more imeti dalekosežnih posledic, ker »glavno vprašanje« ostaja slej ko prej nerešeno. Japonski odnosi z Rusijo in s celotno rusko politiko v Aziji bodo odvisni od razvoja dogodkov v Evropi, zlasti pa od vloge- ki jo bo v njih igrala Rusija. Kar se tiče Stalinove politike napram Japonski, se poslužuje metod, ki so se pokazale Stran 4. k MET s ki tlšf štev. 15. kot učinkovite v odnosih do Nemčije. Ko je podpisal Stalin s Hitlerjem pakt o nenapada-nju, je ukrotil njegov protikomunistični bes in je okrepil svoj strateški položaj za primer, da Hitler zopet spremeni svoje stališče. Razen tega je jasno, da bo Sovjetska Rusija v primeru, da ji bo kazalo ostati v evropskem spopadu nevtralna, zelo nevaren sovražnik za Japonsko, ki je oslabljena zaradi dolgotrajne OBČINSKE VOLITVE Beograjsko časopisje je objavilo vest, da se bodo kmalu izvršile občinske volitve. Hrvatski ban g. dr. Šubašič je dal izjavo novinarjem, v kateri je med drugim tudi izjavil, da se bližamo občinskim volitvam. Sedanji občinski zakon bo le v toliko spremenjen, da bodo občinske volitve tajne in proporcijonalne. Vsaka kandidatna lista bo dobila sorazmerno toliko obč. odbornikov, kolikor bo dobila glasov. Po nekaterih vesteh bi se občinske volitve vršile že maja. JUGOSLOVENSKA NACIONALNA STRANKA Zastopniki sreskih organizacij Jugosloven-ske nacionalne stranke iz Srbije so imeli v Beogradu posvetovanje. Na posvetovanju je govoril tudi predsednik stranke g. Peter Zivkovič. Na konferenci je bil sprejet sklep, da se prično takoj s pripravami za občinske in državno-zbor-ske volitve. DRAGIŠA CVETKOVIC predsednik vlade je imel govor pred senatorji, v katerem je popisoval pol. dogodke pred sestavo njegove prve vlade. Predsednik vlade je rekel med drugim, da je treba podčrtati zlasti dve dobi, ki sta najbolj važni v zadnjih 10 letih. Prva je od 6. januarja pa do tragične smrti kralja Aleksandra. O šesto januarski politiki ni treba govoriti, ker njo je nosila velika avtoriteta kralja Aleksandra. Druga doba nastaja z vlado dr. Stojadinoviča, ki je imela dve veliki nalogi, da likvidira prejšnji sistem in uvede zopet demokratični režim ter da doseže sporazum s Hrvati. V začetku je kazalo, da bo ta vlada svojo prvo nalogo tudi izvedla in je bila zato tudi ob nastanku pozdravljena od javnosti. Kasneje pa se je izkazalo, da se je vedno bolj nagibala fašizmu. A tudi sporazuma s Hrvati ni želela in ga je zato zavlačevala. Tako so minila tri leta in prišle so decembrske volitve. Te so se vodile v znaku vo-livnega gesla, da se mora spor med Zagrebom in Beogradom na vsak način likvidirati že zaradi zunanje-politične situacije, ki je postajala vedno bolj napeta. V vladi dr. Stojadinoviča pa so bili absolutno nasprotni sporazumu s Hrvati. »Pri decembrskih volitvah 1. 1938 so bile volilne parole postavljene tako, da so volilci opozicije glasovali za sporazum s Hrvati, volilci JRZ pa za neko nejasno politiko, kakršno je vodil dr. Stojadinovič. JRZ je dobila ogromno večino poslancev, toda, ako upoštevamo javno glasovanje in pa, da je vlada imela na razpolago ves upravni aparat, potem je treba pošteno priznati, da smo pri teh volitvah izgubili bitko.« Po decembrskih volitvah je krenil dr. Stojadinovič na usodno pot, da na drug način obdrži, kar je izgubil na volitvah. Spominjam se prve vladne seje po volitvah, ko so se hotela uvesti koncentracijska taborišča za nasprotnike vlade. 6. febr. 1939 je bila nato postavljena prva vlada Dragiše Cvetkoviča z nalogo, da reši hrvatsko vprašanje. Začeli so se razgovori z dr. Mačkom, katerih uspeh je bila ustanovitev banovine Hrvatske in njena finančna samostojnost Kar so Hrvati dobili, je rekel predsednik vlade, ni v ničemer oslabilo državo. vojne na Kitajskem. Kar je v prednjem bilo povedanega o možnosti spremembe v socialni zgradnji Evrope, ki bi jih izzvala sedanja vojna, velja še bolj za gospodarsko, socialno in politično zgradnjo Azije. Z vplivom, ki se razteza na dve celini, in z menjavanjem dinamike v svoji politiki bo Sovjetska Rusija odločila tudi bodočnost Azije. POVEČANJE PRORAČUNA Ob sprejemu štirih dvanajstin je govorih po radiu finančni minister g. dr. Sutej in izjavil, da so izdatki za prve štiri mesece povečani, za 809,9 milijonov din,.za celo leto pa 2.400 milijonov dinarjev. Izdatki za vojsko znašajo po novem proračunu 3864 milijonov din, ali za skoraj eno milijardo več kot v proračunu preteklega leta. Z novim proračunom stal se ustanovila tudi na ljubljanski medicinski fakulteti 5. in 6. semester. DAVKI BANOVINE HRVATSKE S 1. aprilom je pričela pobirati banovina Hrvatska naslednje davke: 1. Zemljarino, zgradarino, pridobnino, usluž-benski davek, rentni in samski davek. 2. Vse takse, ki se plačujejo na ozemlju banovine Hrvatske. Med temi so tudi sodne in zapuščinske takse. 3. Vse trošarine na alkoholne pijače. Državna trošarina se odpravlja in prehaja v pristojnost banovine. Pobiranje teh davkov bo banovina vršila po svojih organih. »DELAVSKA PRAVICA« glasilo krščanskih socijalistov, pravi, da je delavec iz njihovih vrst prepričan po svojih krščanskih načelih, da se Jugosl. strok, zveza bori za svoj vsakdanji kruh pošteno in dosledno in za svoje človeško dostojanstvo, ki mu je lastno od Boga. Kdor danes zasleduje borbo, ki jo vodi Zveza združenih delavcev proti Jugoslovanski strokovni zvezi, mora zmajati z glavo. Vsak resen človek se vprašuje, kako da je vse to mogoče in kakšen bo konec tej grdi borbi. Nad pet let že ti ljudje trdijo po slovenskem časopisju, po sestankih, predavanjih, tečajih, da je JSZ zašla v marksistične vode, da je komunistična miselnost prodrla v naše vrste, da nismo več pravi katoličani in zadnji dogodek kaže, da so zlorabili ti ljudje celo duhovniško konferenco. Na drugi strani ugotavlja »Delavska pravica«, da je splošno znano dejstvo, da je g. Križ-man resigniral (opustil) na dušnopastirsko mesto kot župnik v Tunjicah in si dobil delo in kruh od ZZD. POPLAVE Vojvodinska in sremska plodna ravnina je bila že neštetokrat poplavljena in ne mine skoro leto, zlasti pričetkom pomladi, da ne nastopijo večje ali manjše poplave. Visoki nasipi vzdolž Save, Donave, Tise in Begeja branijo nastopajoči vodi prestop bregov, tcda obilico vode ne morejo sproti odstranjevati mogočne vodne črpalke, kadar nastane močno in dolgotrajno deževje. In kadar se prične topiti v Karpatih sneg, pritiska voda s tako silo na nasipe, da večkrat popuste. To se je zgodilo tudi letos. Voda je narasla več kot sedem metrov nad normalo. Nasipi so popustili in voda je z divjo silo vdirala v ravnino iz dunavske struge. Najhujše je bila prizadeta okolica Novega Sada. Porušenih je bilo okrog 800 hiš. Preplavljena je bila tudi okolica Petrovgrada. Porušenih je bilo nad 50 hiš. Sava pri Beogradu je prestopila bregove in zalila vse ulice okrog kole dvora. Na tisoče ljudi je brez strehe. Škoda je ogromna. NEPRAVILNA ZADRUŽNA POLITIKA »Katolički list«, ki izhaja v Šibeniku je objavil članek o nameri nekaterih fašistično razpoloženih gospodov okrog »Gospodarske sloge«, da bi se celokupno zadružništvo iz Hrvatske organiziralo v eni sami zadružni zvezi in to naj bi bila seveda gospodarska sloga. »Gorje tisti zadružni akciji, ki obe očesi upira v državno blagajno. Samo to ji je potem merilo dviganja in padanja, koliko podpore pač dobi od zgoraj. Poznamo v zgodovini zadružne akcije, ki njihovih primanjkljajev niso mogli pokriti vsi milijoni iz osrednjih blagajn, poznamo pa druge, ki niso nikdar bile deležne kake podpore, pa so šle po ravni poti nezlomljeno moško naprej. Vsi vemo, koliko denarja imajo na razpolago tisti, ki vodijo banovino Hrvatsko, potrebe so tolikšne, da bi bilo treba hribe denarja, če naj se izvrši vse, kar je najnujnejše. Nezdravo bi bilo zato zadružno delo naslanjati kam drugam kakor na narod. To bi bila ena napaka. Druga napaka pa bi bila za zadružno gibanje katastrofalna, če bi Gospodarska sloga dobila predpravice, medtem ko bi se druga zadružna gibanja prepuščala saam sebič To bi bil zločin nad zadružnim gibanjem pri nas. Večen je samo Bog. Kakor pa smo umrljivi mi, tako so minljiva tudi naša dela. Če bi v neenakem tekmovanju morale druge revizijske zveze prenehati ali pa se utopiti v Gospodarski slogi, bi bilo konec zadružništva na Hrvatskem ter bi na tem polju dobili gola pogorišča... Če je mani-ja izenačevanja drugod v modi, da devljejo vse pod en klobuk, je to v duhu totalitarnih sistemov, vendar demokratskih krščanskih načel ne smemo zavreči pri nas!« ČITAJTE IN NAROČAJTE »KMETSKI LIST«! Kmefska mladina Kulturno delo kmetske mladine češnjica v Bohinju. 19. marca letos ob 15. uri je zborovala v Gasilski dvorani v Češnjici kmetska mladina na rednem občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet, katerega se je udeležilo nad 150 fantov in deklet. Iz raznih poročil funkcionarjev je bilo razvidno, kako budno je bilo društvo vse leto na delu. Zanimiv je bil otvoritveni govor predsednika, v katerem je pojasnjeval, v koliko je društvo v tem letu napredovalo kljub velikim na-sprotstvom od raznih strani. Razumljivo je samo ob sebi, da je taki organizaciji zagotovljena bodočnost, ki v sedanjih časin i IHIIIIIIIIIIi ................................................M1HIIIIIIIII.........Illlllllll.....II....... illlllllini! Kmetski hranilni in posojilni dom zadruga z neomejenim jamstvom v Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1 Žiro račun pri Narodni banki — Račun Postne hranilnice 14.257 Brzojav: »Kmetskidom* — Telefon št. 28-47 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun — Daje Kratkoročna posojila — Eskontuie menice — Izvršuje ostale denarne posle — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive obrestuje po Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu! lo. i v.auv-1 j. iiv-uu » JUII 4do5°lo