Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročinn 2 šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
NALOGA DRŽAVNE IN SODNE OBLASTI JE, DA KOROŠKIM SLOVENCEM STORJENE KRIVICE KONČNO POPRAVI.
LETNIK VII.
CELOVEC, SREDA, 9. I. 1952
ŠTEV. 2 (462)
Po sedmih letih - pravičnost
moralo društvo po dolgoletni brezuspešni borbi z avstrijskimi upravnimi oblastmi na Koroškem in na Dunaju terjati svojo pravico še pred najvišjim sodiščem v državi, v zelo značilni luči osvetljuje nedemokratični in nezakoniti odnos do koroških Slovencev in njihovih pravic, ki sta ga v tem primeru tako očitno pokazala pred vsem koroška varnostna direkcija in notranje ministrstvo.
Nagrada za izdajstvo
Upravno sodišče na Dunaju je pred nekaj dnevi odločilo, da je treba veleizdajalskemu vodji nekdanjega Heimvvehra knezu Starhem-bergu vrniti njegovo premoženje v vrednosti več milijonov šilingov. S tem odlokom naj bi torej Avstrija nagradila grobarja prve avstrijske republike, kar je med demokratičnim prebivalstvom cele države izzvalo val silnega upravičenega ogorčenja.
Kdo ne pozna fašističnega veleizdajalca Ernsta Rridiger Starhemberga. Leta 1934, ko se je avstrijsko delavstvo borilo za zmago demokracije, je bil Starhemberg tisti, ki je s po-
Steinacherja so posadili na konja
O podrobnem poteku borbe Slovenskega šolskega društva za priznanje obstoja in pravice udejstvovanja bomo javnost še seznanili, ker se prav ob borbi Slovenskega šolskega j društva jasno vidijo politične mahinacije gotovih krogov, ki jim pridejo prav vsa sredstva, če morejo s tem škodovati svojim političnim nasprotnikom in skupnosti slovenskega ljudstva na Koroškem.
močjo inozemskih fašistov s svojimi oboroženimi tolpami v krvi zatrl upor ljudstva proti nasilju in krivicam. S polno upravičenostjo ga prištevamo med grobarje Avstrije in med največje izdajalce avstrijske države, kar je sam cinično priznal v svoji knjigi „Med Hitlerjem in Mussolinijem", ko piše, da je vstopil v tedanjo vlado z namenom, da pripravi državni udar.
In tega veleizdajalca naj bi Avstrija še nagradila za njegovo izdajstvo, kakor je upravno sodišče odločilo na podlagi povračilnega zakona. Zato je popolnoma razumljivo, da demo-
Kakor smo že poročali, je bila dne 13. decembra 1951 pred Ustavnim sodiščem na Dunaju javna ustmena razprava o pritožbi Slovenskega šolskega društva proti svoječasnemu odloku celovške varnostne direkcije, ki je brez vsakih pravnih podlag zanikala obstoj društva, sklicajoč se na pravno veljavnost nacistično-gestapovskih nasilnih ukrepov proti omenjenemu društvu.
V svoji pritožbi je Slovensko šolsko društvo v Celovcu zahtevalo, naj Ustavno sodišče na Dunaju razsodi, da so z osporavanim odlokom notranjega ministrstva bile kršene ustavno zajamčene pravice društvenega prava in pravice enakosti državljanov pred zakonom.
Ustavno sodišče na Dunaju je s svojo razsodbo, ki jo je izdalo pismenim potom, odločilo, da je pritožba Slovenskega šolskega društva v Celovcu utemeljena in je na podlagi art. 144 zveznega ustavnega zakona razveljavilo odlok notranjega ministrstva z utemeljitvijo, da je protiustaven, ker je kršil ustavno-pravno zajamčene pravice društvene svobode. Hkrati je Ustavno sodišče odločilo, da mora notranje ministrstvo tekom 14 dni povrniti Slovenskemu društvu stroške procesa v znesku 1.500 šilingov.
«
Šele po sedmih letih odkar je bil poražen nacizem, je končno tudi v vprašanju obstoja Slovenskega šolskega društva zmagala pravica. Že ta ugotovitev sama in pa dejstvo, da je
Kaj bo napravil Eisenhower?
V Združenih državah Amerike se že precej ukvarjajo s pripravami na volitve novega predsednika. Za te volitve se je republikanska stranka odločila, da kandidira sedanjega vrhovnega poveljnika oboroženih sil severnoatlantskega pakta generala Eisenhovverja in je v ta namen postavila tudi poseben odbor, ki naj pripravi Eisenhovverjevo kandidaturo.
Kot prvi korak k svojemu cilju je republikanska stranka postavila Eisenhovverja za kandidata pri pred volitvah v državi New Hams-hire. In kaj pravi Eisenhower sam?
Pod nobenimi pogoji — je izjavil — ne namerava odstopiti od svojih sedanjih dolžnosti in stremeti za imenovanjem na politično mesto. Seveda pa imajo ameriški državljani pravico združevati se z namenom, da izrazijo svoje prepričanje.
Anglija spremenila svoje stališče
Ko je lansko leto izbruhnil petrolejski spor med Anglijo in Perzijo, je izgledalo, da Anglija tega udarca ne bo mogla brez nadaljnjega vzeti nase. Toda čas celi rane — pravi pregovor, in tudi v tem primeru se je stališče Angležev doslej že znatno spremenilo.
Še oktobra lanskega leta, to se pravi pred tremi meseci, je bilo stanje takšno, da je angleški poslanik v Perziji čutil potrebo, da se vrne v domovino. In zdaj se je poslanik sir Francis Shepherd spet vrnil v Teheran, kjer je izjavli: Cim dalje bo trajal spor med Anglijo in Perzijo, tem težje si bo Perzija ponovno osvojila svoja nekdanja petrolejska tržišča. Nadalje je poslanik poudaril, da Velika Britanija še vedno želi, da bi prišlo do pomiritve med obema državama. Izrazil je#voje obžalovanje, ker Perzija angleškega stališča baje ni pravilno razumela.
Na drugi strani pa si Perzija glede tega spora ne dela toliko skrbi. Ker je že izgubila svoja tržišča na Zapadu, jih skuša pridobiti na Vzhodu.
Že pred šestimi tedni smo v našem listu zapisali nekaj o sumljivem pokanju v OeVP-jevskih vrhovih. Da s to ugotovitvijo nismo udarili mimo dejstva, ampak zadeli žebelj prav na glavo, nam dokazujeta potek in „u s-p e h“ deželnega kongresa OeVP za Koroško, ki je bil zadnjo soboto v Celovcu. Ne mislimo na široko poročati o poteku tega kongresa, ki je šel točno v takem pravcu, kakršnega smo že pred šestimi tedni napovedali, ki je bil torej usmerjen v uresničitev pamle „iz obrambe v napad" s strani ,,nove garniture".
Da je na Koroškem ta OeVP-jevska struja zmagala, da je že nastopila „nova garnitura" kot novo vodstvo deželne organizacije OeVP, — to je „uspeh" tega?kongresa, pa čeprav nas po vsej pretekli politični aktivnosti OeVP-ja
nič kaj posebno ni mogel presenetiti. Vendar je to v današnjem političnem položaju na Koroškem dogodek, ki ga ne more nobeden pošten demokrat, noben iskren avstrijski patriot, zlasti pa noben član slovenskega življa v deželi brezbrižno prezreti.
OeVP na Koroškem je zato, in samo zato spremenila svoja pravila, da si je sama omogočila dvigniti proslulega bivšega SA-štandarten-firerja in šefa Hitlerjeve pete kolone po vsem svetu Hansa Steinacherja v najvišji vrh svojega deželnega vodstva. V času, ko naprednejši del avstrijskega ljudstva skupno s koroškimi Slovenci gradi mostove prijateljstva z narodi sosedne države na jugu, v času, ko so se že začeli močno razvijati kulturni in gospodarski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo v prid
kratično prebivalstvo tega sklepa ne more brez nadaljnjega vzeti na znanje.
Da bi dali izraza svojemu ogorčenju, so se pretekli ponedeljek po vsej Avstriji začela protestna zborovanja in stavke, kjer so nešteti tisoči delovnih ljudi najostreje protestirali proti odločitvi upravnega sodišča. V številnih resolucijah so delavci in nameščenci odločno zahtevali, naj vlada s posebnim zakonom zapleni premoženje veleizdajalca Starhemberga, njega samega pa obtoži veleizdaje.
Plevenov neuspeh
Francoska vlada pod vodstvom Plevena je že spet doživela polom, ko ji je parlament s precejšnjo večino izrekel nezaupnico. Pleve-*iova vlada je namreč predložila parlamentu svoje nameravane finančne ukrepe, ki pa so tako nesocialni, da se je 339 poslancev izreklo proti vladnim predlogom in je Pleven dobil le 245 glasov.
Takoj po glasovanju o prvem vladnem predlogu, katerih pa je Pleven nameraval predložiti osem, je vlada zapustila dvorano in še istega dne podala ostavko.
Sydney. — V južni in južnozapadni Avstraliji vlada velika suša, ki je že 40 let ne pomnijo. Na tisoče živine pogine vsled žeje. Če ne bo v najkrajšem času močno deževalo, bo avstralska mesna industrija težko trpela.
obema državama in narodom obeh držav, postavi OeVP poosebljeno sovraštvo proti Jugoslaviji in slovenskemu življu na Koroškem, razdiralca prijateljskih kulturnih in gospodarskih mostov do sosedov in zagrizenega hujskača ter stratega mostobranov Steinacherja sama sebi na čelo. Da je s tem zasadila nož v hrbet vsem onim, ki se iskreno trudijo, na notranje- in zunanje političnem področju služiti življenjskim interesom dežele, mora postati jasno predvsem slehernemu dosedanjemu pristašu in zagovorniku koalicijske politike. Če so drugi visoki funkcionarji OeVP-ja v zvezi z izvolitvijo Steinacherja kot podpredsednika njene deželne organizacije govorili o neki potrebi, da „tudi v Avstriji stopijo na plan p o-zitivne sile", da mora biti „pred vsem strankin aparat čist in neomadeže-van", ter da je volivni predlog „odgovarjal političnemu sestavu in politični situaciji", tedaj to gospodo lahko spomnimo na znan pregovor, ki pravi: „Povej mi s kom hodiš in povem ti kdo si!" Preveden v jezik, ki so ga govorili na OeVP-jevskem deželnem kongresu, la pregovor danes pomeni, da ne bo mogla bodoča OeVP-jevska politika na Koroškem biti drugačna, kot je vseskozi bila in je še danes, ter se čisto zanesljivo ne bo spremenila politična smer bivšega SA-štandarten-firerja. Pot OeVP-ja je z izvolitvijo Steinacherja za podpredsedniško mesto na Koroškem že privedla do one stopnje, ko je nacist Seyss Inquart postal minister v avstrijski vladi.
Če se še niso, se morajo vsaj zdaj odpreti oči vsem onim, ki so v OeVP doslej gledali nek steber krščanstva. „Krščanski mož" Gruber predstavlja v novem deželnem vodstvu OeVP samo še varljiv okvir za okrasek bodoče štan-dartenfirersko usmerjene politike. Pa tudi na Dunaju pomen tega krščanskega moža v krogih nastopajoče „nove garniture" OeVP-ja ne tehta več nobene deke.
OeVP se je torej docela razkrinkala. To bodo morali vzeti na znanje vsi, ki so do danes na njej še videli bodisi krščansko, bodisi demokratično, bodisi ..avstrijsko" stranko!
Druščina nacističnih velj'akov
O desne na levo: Reichsarbeitsfiihrer Hicrl, Grossadmiral Raeder, Generalfeldmarschall von Brnus::'tsch, Reichscrziehungsininistcr Rust in — nekdanji SA Strtndortenfuhrer in Bundesleiter pele kolone in sedanji viceprezident koroške OVP Steinacher
Zveza slovenskih zadrug
podaja obračun o svojem delovanju
Na svojem občnem zboru, ki je bi! dne 27. decembra prošlega leta v Celovcu, je naša zadružna centrala široko poročala o svojem delu, o težavah in uspehih pri širjenju in utrjevanju našega ljudskega zadružništva na Koroškem. Poročilo upravnega in izvršnega odbora je podal podpredsednik dr. Mirt Zvvitter, ki je med drugim poročal o razvoju zadružne organizacije od zadnjega zbora Zveze do danes: Delo upravnega in izvršnega odbora ter Zvezi ne centralne pisarne v letu 1949 je veljalo v bistvu obnavljanju in reorganizaciji bivših slovenskih zadrug na Koroškem. Predpogoji za to obnovo so bili ustvarjeni z dosego posebnega ..Zakona o zopetni vzpostavitvi slovenskih zadrug na Koroškem", ki je omogočil ponovno osamosvojitev 22 po nacistih nasilno z nemškimi zadrugami ..spojenih" naših zadrug. Samo dve teh naših gospodarskih ustanov smo žal ob tej priložnosti vsled krajevnega zastrahova-nja in pritiska izgubili in se nista več okoraj-žili za samostojno delo Po tej obnovi je štela Zveza dne 1. VII. 1949 spet 33 kreditnih zadrug, 4 živinorejske in dve blagovni zadrugi.
Istočasno z obnovo smo izvedli tudi modernizacijo in poenotenje naših zadrug. Vse Hranilnice in posojilnice so dobile nova enotna pravila, sklenile enotno višino deleža in enotne firme. Na ta način smo šele omogočili uvedbo enotnih formularjev, kar je močno olajšalo poslovanje in pocenilo organizacijo. Sele od tega časa je omogočeno smotrno vodstvo zadrug iz centrale, dajanje navodil in nasvetov. Predvsem pa se je na ta način močno poenostavila statistika, Id je prej brez koristi požrla mnogo delovnih naporov in časa!
Druga velika naloga je bila borba za povrnitev premoženja bivših zadrug. V celoti je bilo doslej vodenih 60 povračilnih procesov in sicer eden po tkzv. Drugem in ostalih 59 po Tretjem povračilnem zakonu z dne 6. II. 1947. Dva od teh procesov sta še v teku. ostali so zaključeni. Po vsej verjetnosti pa se jih bo pojavilo še nekaj, predno bodo vse zadruge in Zveza imele nazaj vsaj del nekdanjega lastnega premoženja. Postopek v tem vprašanju je bil naslednji: Najprej smo zahtevali za večino slučajev na podlagi posebnega zakona »javne-ga upravnika" izmed nekdanjih odbornikov zadrug. A že pri tem imenovanju so nastajale prve težave: Oblast je odklonila celo vrsto od zadrug predlaganih mož in deloma postavila popolnoma tuje osebe, ki niso imele s premoženjem in oropanimi lastniki nikdar opravka! Posebno škandalozen je bil slučaj poslovanja ,,državnega upravnika" pri Hranilnici in posojilnici Velikovec. Tam so nam iz skoraj desetletnega upravljanja velikega Narodnega doma izročili, ne da bi bili izvršili najmanjšega popravila na poslopjih, 750 šilingov donosa!
Ko smo s predlaganjem „javne uprave" preprečili nadaljno uničevanje zadružne lastnine, smo nato vložili posamezne zahteve po povrnitvi. Najvišji števili sta dosegli Hranilnica in posojilnica Velikovec s petimi ter Hranilnica in posojilnica Celovec s enajstimi procesi! Morda najbolj trdovraten pa je bil edini postopek po tkzv. Drugem povračilnem zakonu, ki ga je vodila proti Deželui finančni direkciji v Celovcu Hranilnica in posojilnica Velikovec za svoj že zgoraj omenjeni Narodni dom. Delali so nam težave pri obračunu z njihovim državnim upravnikom, predvsem pa s pomočjo zakulisnih mahinacij s ciljem, da bi ohranil uro-pano slovensko lastnino nacist, ki jo je bil svoj-čas dobil naravnost na povelje koroškega Gau-leiterjal
Procese z nemško Deželno zvezo kmetijskih zadrug za Koroško smo — po prvotnem nasprotovanju in upiranju proti vrnitvi — potem končno le zaključili večinoma s poravnavami. Za to končno razumevanje gre zahvala predvsem ravnatelju te Zveze g. Betzlerju ter na občnem zboru prisotnemu delegatu nemške Zveze g. višjemu revizorju Appel-u, ki je vršil vse predpriprave za sporazumno rešitev tega vprašanja.
Zveza sama pa še do danes največji del svojega nekdanjega premoženja ni dobila nazaj in še vedno po šestih letih zaman čakamo na pravično rešitev tega vprašanja. Predvsem gre tu za zaključitev procesa Hranilnice in posojilnice Podravje za njeno veliko posestvo. Za nasilno likvidacijo te zadruge je namreč uporabil geštapovski komisar Karl Geissner premoženje Zveze. Pravilno bi morala Zveza dobiti svoje premoženje Se iz likvidacije nacistične revizijske zveze ,,Siidmark“ oziroma ob razdelitvi
njenega premoženja med štajersko in koroško zadružno zvezo. Našo Zvezo pa so leta 1945 ..pozabili"! Tem manj je razumljivo, da skušajo k vsej ogromni škodi, ki so jo vsled nacističnega nasilja utrpele naša Zveza in njene zadruge na svojem premoženju iz zaradi izostanka poslovnih prebitkov skozi skoraj deset let, naprtiti še ..pogrebne stroške" za to nacistično uničenje! Tega nikdar ne borno dopustili. To povemo jasno in nedvoumno ter upravičeno pričakujemo pravično ureditev tega vprašanja s strani prizadetih in pristojnih oblasti! Posebno moramo z začudenjem naglasiti, da je postopek Povračilne komisije pri Deželnem sodišču v Celovcu v zadnjem času do nas koroških Slovencev, posebno še do naših zadrug, vse prej kot neodvisen, demokratičen in predvsem ne pravičen. Kajti kljub pripombi nekega sodnika tega sodišča, ..da je pač sedaj s povračilnimi procesi drugače kot leta 1947 ali 1948", ostane po našem mišljenju pravica ved-no pravica in rop ter nasilje tudi še v letu 1951 in vsej bodočnosti krivica! Naloga državne in sodne oblasti pa je, da te koroškim Slovencem storjene krivice končno popravi. Ničesar drugega in nič več pa ni naša zahteva!
Nadaljnje delo je veljalo notranji obouvi naših zadrug: Na mesta umrlih ali pa vsled starosti za naporno delo obnove razbitih zadrug nezmožnih odbornikov je bilo treba postaviti nove zadružnike in jih uvajati v njihovo delo. Obiskovali smo posamezne zadruge in vzpodbujali k novemu delu; vršili smo propagando
za obnovo, utrditev in razširjenje zadružnega delovanja na občnih zborih zadrug. Pri tem smo deloma dosegli lepe uspehe, deloma pa še ni vidnih sadov. Vsekakor se je doseglo, da so vse nekdaj ..prelevljene" Hranilnice spet poslovale s svojo Zvezo in so pričele polagoma druga za drugo s svojim delovanjem po deset- j letnem nasilnem prestanku tudi spel nekdanje 1 „spojene" zadruge. Velik korak naprej pa pomeni, da smo s smotrnim prepričevanjem in stalno pripravljenostjo Zveze za pomoč zadrugam dosegli, da je koncentracija zadružnega denarnega poslovanja skoraj stoodstotna in to na prostovoljni podlagi! To je bilo za naše zadružništvo zelo važno in pomembno, ker nam je samo ta priznanja vredna disciplina in zadružna zavest omogočila polagoma tudi razvijanje blagovnega poslovanja!
Na tem mestu je zato naša dolžnost, da izrečemo« priznanje in zahvalo vsem Hranilnicam in njihovim odborom, ki so dali Zvezi v j roke sredstva in podlago za snovanje nove pa-j noge našega zadružništva. Kajti zavedati se ! moramo, da je disciplinirano in požrtvovalno | kreditno zadružništvo temelj zadružne stavbe: Ob močnih in discipliniranih Hranilnicah in posojilnicah bomo to stavbo gradili mogočno in prostorno za vse panoge; če pa odpovedo naše denarne zadruge, bi se zelo kmalu zrušila morda šc tako lepa lasada in ponosen napis zadružne palače v prah in pepel! Zato velja; Živeli naši požrtvovalni, vzgledni posojil-ničarji!	(Nadaljevaje v prihodnji štev.)
"Vesti iz Jugoslavije
Bela Krajina je dobila radiooddajno postajo
Belokranjcem je bila izpolnjena davna in velika želja, v Črnomlju so dobili svojo radiooddajno postajo, ki je začela z rednimi oddajami 31. decembra na valovni dolžini 212 metrov. Ob slovesni otvoritvi je bila seveda velika svečanost, saj je nova radiooddajna postaja za Belo Krajino velika pridobitev, ki bo to deželico sonca in lepote še bolj približala ostalim krajem v republiki.
Pastirček je ubil volka
Pod Šarplanino blizu Prizrena je majhna vasica Stružje, v kateri živijo Siptarji. Nedavno je majhen pastirček Nevait Lutvija na paši srečal volka, ki je hotel napasti njegovo živino. Neustrašeni fantiček je zverino napadel s palico in ga po hudi borbi ubil. Gozdno gospodarstvo iz Prizrena je izplačalo malemu junaku nagrado 5 tisočakov, ki jo dbbi vsak, ki ubije volka.
V enem tednu je vstopilo v zadruge 350 gospodarjev
Kmečke delovne zadruge v Vojvodini so se v zadnjem času gospodarsko tkko okrepile, da so ustvarile vrednost delovnega dneva od 500 do 600 dinarjev, medtem ko je bila prej le 200
dinarjev. Zato kmetje danes naravnost silijo v te zadruge. V decembra je samo v enem tednu vstopilo v kmečke zadruge v belopalanaškem okraju v Vojvodini 350 kmečkih gospodarstev.
Tovarna plastičnih mas „Jugovinil“ izpolnila svoj prvi letni načrt
Tovarna plastičnih mas .Jugovimi" pri Splitu je 24. decembra izpolnila svoj prvi letni načrt. S tem so strokovnjaki dokazali, da so kos tudi zelo zapletenim nalogam te stroke kemične industrije, ki je bila doslej v Jugoslaviji popolnoma neznana. Že v prvem letu proizvodnje je dala tovarna ,,Jugovinir na trg na desetine izdelkov za široko potrošnjo in še večje število izdelkov za potrebe industrije. Danes prodajajo izdelke te tovarne v 230 trgovinah po vsej Jugoslaviji.
Montažne hiše za UNICEF
Tovarna montažnih hiš v Davidovičih je dobila od UNICEFA naročilo za 200 montažnih hiš s skupno površino 20.000 kvadratnih metrov. Te hiše so namenjene raznim deželam, kjer primanjkuje stanovanj. Prva pošiljka delov za te hiše je še izdelana in je nedavno prispela v pristanišče na Reki.
Pariz. — Nova libijska država je zaprosila za sprejem v Organizacijo zdrpženih narodov. Predvidevajo, da bo to prošnjo proučil Varnostni svet na svojem sestanku še ta teden. Arabske države zahtevajo, naj začasni politični odbor takoj razpravlja o poročilu komisarja OZN za Libijo Adriana Pelta in njegovega posvetovalnega sveta.
Pariz. — Praški radio je sporočil vest češkoslovaškega ministrskega predsednika Zapotoc-kega, da bodo Češkoslovaška, Poljska in Madžarska pričele graditi prekope, ki bodo vezali Baltiško in Črno morje.
Hanoi. — Dvanajst francoskih vojakov, med katerimi je tudi neki polkovnik, ki so izginili oktobra lanskega leta, so francoske zasedbene čete v Vietnamu osvobodile.
Milan. — Levi in tigri zoološkega vrta v Milanu že od Novega leta naprej, ko je umrl direktor zoološkega vrta Augusto Molinar, držijo ..gladovno stavko".	,
Živalski oskrbniki so prepričani, da roparske živali zaradi žalovanja po svojem direktorju nimajo apetita, reprezentance.
Ankara. — Po dosedanjih poročilih je potres v Erzeruinu zahteval 58 mrtvih in 72 ranjenih oseb. Sedem vasi je porušenih do tal, 4 vasi pa so hudo razdejane. Hud mraz in visok sneg zavira delo vojaških in sanitetnih skupin, ki pomagajo pri reševanju ljudi iz porušenih hiš.
Pariz. — Znani ameriški kipar Joe Davidson je umrl minuli teden na svojem posestvu v Srednji Franciji v 63. letu starosti Davidson je izdelal kipe mnogih slavnih ljudi, med drugim predsednika Roosevelta, Gandhija, Bernarda Shawa, maršala Tita in dragih,
Pariz. — Francoska trgovinska mornarica ima sedaj 729 ladij, ki imajo nad 3,1 milijona ton. Razen tega grade 96 ladij s 668.000 tonami. S tem je trgovinsko brodovje Francije znatno preseglo svojo predvojno tonažo, ki je znašala leta 1939 670 ladij z 2,7 milijon ton.
Rim. — Italijanski predstavniki se pogajajo v Atenah z grško vlado o nakupu ladij za italijansko vojno mornarico.
, „KLEVETNIŠKA" TEZA Razumljivo je, da govorov v Glavni skupščini OZN, ki niso govori Višinskega ali njegovih kolegov, ne objavlja sovjetski tisk, razen v nekoliko vrsticah. Treba je — štediti s papirjem.
Britanski zunanji minister Eden je nedavno govoril v Glavni skupščini o sovjetsko-nem-škem paktu iz leta 1939, o razdelitvi Poljske. Sovjetska agencija TASS je omenjeni Edenov govor objavila tako-le: „On (Eden) ni s svojim govorom povedal nič drugega, kakor samo ponovil anglo-ameriško klevetniško tezo proti so-vjetsko-nemškemu paktu iz leta 1939, ki je bil sklenjen samo za to, da se odgodi hitlerjevski napad na SZ, la sta ga sugerirali Velika Britanija in Združene države Amerike."
»Pravdo" čitajo tudi v Varšavi, kjer gotovo prav dobro vedo, za kakšno »klevetniško" tezo gre.
Francoski izdatki za obrambo
Francoska narodna skupščina je v svoji proračunski razpravi obravnavala tudi vprašanja narodne obrambe. Ker še ne vedo, koliko smejo pričakovati od ameriške pomoči, so zaenkrat razpravljali le o začasnih kreditih za narodno obrambo v splošnem, podrobno pa samo o izdatkih za vojno v Indokini.
In že samo za prekomorska ozemlja znaša vojaški proračun za leto 1952 nič manj kot 380 milijard frankov izdatkov. Dejansko pa izgle-da, da bo še ta velikanska vsota premajhna, kajti minister za pridružene države je iziavil v razpravi, da za vojno v Indokini predvideva za 1952 leto 340 milijard frankov izdatkov, katerim pa je treba še prišteti 24 milijard za letalstvo, 21 milijard za mornarico in eno milijardo za nakup goriva.
Izjavil je nato, da breme, ki ga Francija ima v Indokini, komplicira njene dolžnosti v Evropi. Dalje je izjavil, da je treba na Daljnem vzhodu razpolagati z zadostno vojaško silo, ki naj omogoči politično rešitev. Glede tega je dejal, da bi se ..Hočiminb in njegovi prijatelji I hoteli pogajati, nimajo pa prostih rok," ter je
dodal, da se posredovanje OZN ne zdi za sedaj umestno.
Omenil je dalje ameriško pomoč za operacije v Indokini ter nato govoril o izgubah pri teh operacijah.
Skupščina je proračun odobrila s 510 glasovi proti 109 ter je nato začela razpravljanje o začasnih kreditih za narodno obrambo za prva dva meseca 1952.	i
Poročevalec finančne komisije je izjavil, da je morala vlada določiti kredite 130 milijard frankov samo za januar in februar, ker ni še nobenih točnih podatkov o višini tuje pomoči Franciji. Po njegovem mnenju bi moralo biti teh 130 milijard frankov (na podlagi 780 milijard za vso leto) »najvišji znesek, ki si ga francosko gospodarstvo v sedanjih okoliščinah lahko naloži."
Dalje je poročevalec dejal, 8a bodo morali zneski dokončnega vojaškega proračuna odgovarjati sledečim pogojem: 1. odgovarjati točni ocenitvi neodločljivih potreb narodne obrambe, 2. upoštevati možnosti narodnega gospodarstva, 3. ne precenjevati pomoči, ki se lahko normalno pričakuje iz inozemstva.
Poročevalec komisije za narodno obrambo pa je izjavil, da so predvideni krediti nezadostni. Odgovoril mu je državni tajnik vojnega ministrstva, ki je dejal, da se je proizvodnja orožja od leta 1950 do sedaj povečala na trikrat toliko.
Pri razpravljanju o posameznih poglavjih je minister za obrambo Bidault poudarjal potrebo okrepitve obrambe ter je nato izjavil, da 120 milijard frankov za januar in februar dovoljuje ohranitev vojaških sil na sedanji višini. Dodal je, da krediti za eno leto, ki bi jih računali ' na tej podlagi, ne bi dovolili nove proizvodnje : orožja. Zato ni mogoče dovoliti, da ostane pri tem. Francija ne more znižati na manj kakor dvanajst svojih divizij, Id jih načrt od 5. oktobra 1950 določa na petnajst. Prav tako ne more Francija znižati nekaterih načrtov proizvodnje in nadaljeval: »Ni z druge strani želeti, da bi si nekateri sosedje nekega dne zagotovili prednost glede moči in števila." Na koncu je Bidault še dejal, da ne more sedaj nobena država samo s svojimi viri zajamčiti svoje ob-■ rambe in zato da je za skupno varnost potre-I ben skupen napor.
IICTMI
Sreda, 9. januar: Julijan Getrtck, 10. januar: Viljem Pstck, 11. januar: Higin
SPOMINSKI DNEVI
9.	1. 1601 — Teroristične akcije reformatorjev proti slovenskim protestantom na Kranjskem. Na ljubljanskem trgu so zažgali tri voze knjig. — 1856 Rojen v Globokem pri Rimskih toplicah pesnik Anton Aškerc — 1890 Rojen češki pisatelj Karel Čapek.
10.	1. 1920 — Začetek Zveze narodov.
11.	1. 1944 — Vzhodnokoroški odred napade pod
vodstvom majorja Primožiča Slovenji Plajberk in zažge postojanko.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Komaj smo v listu povedali svoje veselje nad dobro uspelim gostovanjem brnške igralske skupine, ki je dne 16. decembra nastopila na našem odru z dramo ..Kadar se utrga oblak'*, iti izrazili željo nas vseli, da bi nas odlični igralci z Rrnce prav kmalu spet obiskali, se je ta naša želja uresničila hitreje kot smo pričakovali. Še je bil med nami živ spomin na Kalanovo družino, žagarja Andreja, trgovca Izdo, Lenčko in poštarja, ki nas je spominjal na vaško klepetuljo, in spet so nas lepaki vabili na prireditev 30. decembra.
Tokrat so nam brnški igralci uprizorili Žagarjevo dramo „Vrtinec ‘, odlomek iz resničnega življenja, ki ne potrebuje posebnega komentarja, saj skoro dnevno doživljamo, da si ljudje za prazen nič grenijo življenje s prepiri, spori in podobnimi nevšečnostmi. Bolj zanimivo je spregovoriti nekaj besed o igranju posameznih igralcev, ki so kot celota zapustili najboljši vtis.
Težko je povedati, kdo je bil bolj kriv večnega prepira, la je glavna vsebina igre, ali posestnik Ton ali njegova žena Angela. Ton (igral ga je ljubljanski igralec Jože Zupan), sicer lahko razburljiv, ljubosumen in preveč sain v sebe zaljubljen človek, je v zadnjem dejanju pokazal, da zna biti tudi ljubezniv, nežen do svojega otroka in sprejemljiv za besede svoje matere (Rozi Ožganove), ki ga je odvrnila od njegovega namena oditi v Ameriko. Na drugi strani pa Angela (njeno vlogo je podala Marjana Maherjeva, igralka iz Ljubljane), ki še vedno ni mogla preživeti svojega nagnjenja do Tonovega brata Petra (Jože Kepold), kar je postalo posebno očitno, ko se je zadnji vrnil na dom svojega brata in prinesel seboj mnogo denarja. In tudi Peter še ni pozabil svoje prve ljubezni Angele — in kaj kmalu pride med njima do sporazuma, da je treba pričeti novo življenje. Vse bi šlo „v redu“ — Ton se je v svoji osamljenosti odločil za tujino —, ali v zadnjem trenutku je uspelo materi Leni, da je le pomirila duhove in je namesto Tona ponovno zapustil dom njegov brat Peter. Najprej sicer silno užaljena in razočarana j« Angela končno spoznala, da je najboljše, ako ostane pri svojem možu in otroku, oba pa — Ton in Angela — gta uvidela, kako nepotrebno je bilo vse prepiranje.
IVAN MATIČIČ:
Moč zemlje
PRIPOVED VASI
2
Počasi je ubiral pasji lajež stražnjo, zdaj glasno iz bližine, zdaj zavijal v dalji. Izpod cvetočih jablan so se izvijale sence: fante je izvabljala sobotna noč pod lipo. Pastirji so do-življah v snu nov, pražnji dan pašnje, gospo-darjen je oslajala sen misel na nedeljski blagor, fantom pa jemala spanje skrivnostna noč maja. Od dni pastirčevanja do let fantovanja je segala pripoved na tramičih. Dalje beseda ni mogla, pa je poprijela pesem, sama pesem govorila sladko tajno. Nezreli dečki pa so po-prneli na slamnjačah, kakor negodni razpel-jančki hlepeli v gnezdih po vzletu. Rutarjev Tinče se je jokal na hlevu: bil je še premlad, ne še godeni, a ga je vlekla pesem, vlekla na vso moč, da ni mogel spati.
Nedeljal Pri Sveti Ani je zvonilo jutrnje. Lipa je samevala, vasovalce je razgnalo jutro, z njimi so šle tihe sanje, prelile se v samo roso. Otave so se prebudile, vstale iz zemlje, ovčarjeva piščal jih je dramila. Za ovčadjo so vstajali pastirci, voljni, sveži, misel na nedeljo jim je preganjala dremavico.
Oštinov Jozec je bo6al v stalo in prehitel
Rt ua§\ 2 cmCji

Razstava gospodinjsko-kuharskih izdelkov
v Kotmari vesi
Slovenska kmečka zveza, organizatorica ; kmetov v južnem delu dežele, pobornica za I pravice, ki pripadajo kmetu tudi na tem ozemlju in mu omogočajo obstanek na domači grudi in Id se bori za enakopravnost slovenskega kmeta, ima tudi hvalevredno in važno področje in sicer strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva. Visoka strokovna izobrazba kmečkega ljudstva je močan faktor v težki in zagrizeni borbi za obstanek in napredek. Izobraženo kmečko ljudstvo ni samo težko za izpodriniti z domače grude, temveč ustvarja pogoje za boljše in lepše življenje na kmetih in stori življenje na deželi privlačno in prikupno. Med drugim je brez dvoma za kmečko hišo ideal strokovno izobražena in sposobna kmečka gospodinja in mati.
Doprinos k temu lepemu cilju so gospodinj-sko-kuharski tečaji, ki jih prireja Slovenska kmečka zveza po naših vaseh.
Eden takih tečajev je bil pred kratkim zaključen v Kotmari vesi. V prijazni in gostoljubni Cimžarjevi hiši so se dekleta, bodoče gospodinje in matere, skozi pet tednov seznanjale s kuharsko umetnostjo, kajti kuhanje in postaviti na mizo iz domačih in preprostih sredstev pripravljeno okusno jed, je umetnost, ki se je je treba nučiti. Poleg tega pa je važno živilo-znanstvo in sestava jedil, ki najbolj odgovarja zdravstvenim potrebam prebivalstva. Kuhanje torej ni samo umetnost ,temveč tudi znanost.
To nalogo je gospodinjsko-kuharski tečaj v Kotmari vesi pod dobrim vodstvom voditeljice tečaja, Milenke Galobove, kolikor je bilo v kratkem času mogoče, tudi izpolnil. Z veliko marljivostjo in pazljivostjo so tečajnice sledile teoretičnemu in praktičnemu pouku, ki ga je znala voditeljica spretno posredovati. 2e v prvih dneh si je voditeljica osvojila srca vseh tečajnic in že pri poskusni večerji, na katero so bili povabljeni vaščani in predvsem starši gojenk, je bilo razvidno, da so se dekleta nekaj naučile.
Višek tečaja je bila zaključna prireditev v nedeljo, dne 30. decembra 1952. Bila je naravnost revija uspehov pettedenskega dela in številni obiskovlaci razstave se niso mogli načuditi, da je kaj takega v kratkih tednih mogoče. Raznolikost in pestrost za oko in želodec zaže-ljenih izdelkov kuharske umetnosti, so goste naravnost zadivili in nihče ni štedil s pohvalo dekletom in s priznanjem voditeljici. Dekleta tečajnice so bile upravičeno ponosne na svoje znanje, zato j« bilo tudi razpoloženje na dan
razstave izborno. Vse torte in mnogo pedva, mesne izdelke in likerje so gledalci pokupili v korist tečaja.
Kakor je pri nas običajno, je bilo na zaključili prireditvi preskrbljeno ne samo za materialne dobrine, ki zadevajo bolj želodec, temveč tudi za razvedrilo in kulturni užitek, ki zadeva duha in srce. Popoldne je bila pestra in dobro pripravljena prireditev. Udeležba je bila prvovrstna in pri točki za točko živega sporeda je vladalo silno navdušenje, ki so jo izzvali odlični nastopi zanosnih igralk in igralcev z resnimi in veselimi prizori, spevoigro, petjem itd. Bil je zares popoldan, ki bo vsem ostal še dolgo v lepem spominu.
Ob tem lepem uspehu se nam skoraj ne zdi vredno, da bi omenili one uboge nestrpneže, ki so v svoji nevoščljivosti in ogorčenosti nad uspehom skušah predstavo motiti, s tem da so prekinili električni tok. Ta poskus pa navdušenega občinstva ni spravil, iz ravnotežja in ob dobro voljo, le pomilovalen nasmeh je veljal onim, ki svojega sovraštva ne znajo brzdati.
Na prireditvi je govoril tajnik SPZ Tonče Schlapper, ki je med drugim omenil, da je poleg temeljne ideje gospodinjskih tečajev strokovne izobrazbe, potrebno še več, to je izobrazba za splošne naloge slovenske žene na Koroškem. Tudi temu področju posvečajo naši gospodinjsko-kuharski tečaji potrebno pažnjo. Razveseljivo je dejstvo, da je pri prireditvi sodelovalo prosvetno društvo in je tečaj sploh močno vzpodbudil društveno življenje in poglobil stike med domačimi prosvetaši in ljudstvom.
Dekleta tečajnice so se odločile, da bodo pripravile še družabni večer in res ie bil ta dne 3. januarja 1952. Tudi poslovilni večer je nad vse dobro uspel in gostje so se v pozni uri razhajali zadovoljni v vsakem oziru.
DOBRLA VES
Malokdaj so ljubitelji slovenskega odra tako napolnili dvorano v Narodnem domu kakor na dan novega leta, ko so naši prosvetaši pripravili lepo dramo „Morje“. V primeroma kratkem času so igro tako naštudirali, da so jo podali do malega brezhibno. Nekatere vloge so odigrali naravnost izborno in se je posebno odlikovala igralka Sani Sturmova. Poudariti pa moramo tudi pridnost marljivega predsednika Hanzija Miklava, ki je pokazal, kakšen uspeh je mogoče doseči, kdor ima dobro in
trdno voljo. Šele nekaj dni prej je prevzel glavno vlogo in se je v kratkem času tako naučil, da jo je odigral odlično. To dejstvo je treba pribiti posebno zaradi tega. ker je Han-zi doma silno zaposlen. Edina moč je pri hiši, ki oskrbuje posestvo in številen hlev, kar seveda ni malenkost. Toda kljub temu jc našel čas in je iz predanosti in ljubezni do skupne stvari in slovenske prosvete svojo nalogo s priznanja vrednim uspehom rešil. Hanzijeva požrtvovalnost naj bo zgled marsikateremu drugemu.
Režijo je vodil Jože Kepold in so bili uspehi sposobnoge režiserja vidni. Doživeto odigrava-nje vlog in izborna scenerija, ki je učinek drame zelo poglobila, je pripisati njegovemu prizadevanju. Zelo so ugajali na prireditvi dobro podani baletni nastopi.
Številno občinstvo, ki je to pot kot morda še nikoli od bližnjih in daljnjih vasi prisostvovalo prireditvi, je bilo za ta kulturni dar za novo leto, ki ga mu je posredovalo prosvetno društvo iskreno hvaležno, z živahnim odobravanjem ni štedilo in si želi še večkrat takih prireditev. Slovensko prosvetno društvo „Srce“ bo postalo središče slovenskega kulturnega življenja v središču slovenske Podjune v Dobrli vesi.
BRNCA
Marljiva igralska skupina na Brnoi, ki si j* zastavila nalogo, da dvigne slovensko odrsko umetnost na čim višjo raven, je naštudirala spet novo igro in sicer ».Vrtinec*'. Premijera te odlične igre je bila na Stefanovo preteklega leta na Brnci. Tudi to predstavo so izborno podali. Napredek v obvladanju značajev v igri, doživeto igranje in neprisiljeni naravni nastop, so vidni uspehi vztrajnega in resnega dela. Ponovno pa moramo poudariti, da k naraščajočemu napredovanju brnške igralske skupine v odločilni meri prispeva doprinos in sodelovanje dveh poklicnih igralcev od Mestnega gledališča v Ljubljani, Marijane Maharjeve in Jožeta Zupana ter tudi rešiserja, prav tako poklicnega igralca, Jožeta Kepolda.
Številno občinstvo se je prireditve udeležilo in z napetostjo sledilo dejanju za dejanjem. Polni globokih vtisov so se razhajali. Med gledalci smo opazili mnogo obrazov, ld še doslej niso velikokrat ali pa sploh niso prihajali na igre, kar pomeni, da si naš oder osvaja vedno širše plasti našega ljudstva.
Agilna igralska skupina je z enakim uspehom gostovala z igro „Vrtinec“ v Mariji na Zilji in v Št. Jakobu v Rožu.
mater, ki je šele vstajala k molži. Dvignil ga je bil zvon nedelje in nov klobuček, ki je imel čudovito moč. Škripala so vrata, gospodinje in dekline so hitele z golidami, da bi jim pastirci ne odgnali mlečnie.
V gmajni je pelo nedeljsko jutro: ubrano iti neubrano so zveneli zvonci Vrbnikov je basiral kakor bi razbijal po praznem sodu. Ptiči kor je prekripeval, ščinkavec je skušal kosa ugnati, a kos je bil od sile poln in jak, opeval je nedeljo, celo kukavico je ugnal, V černem trnu se je drl srakoper na samico, ker se je skujala za prazen nič in pustila jajčka hladna. Gori v ovčji paši se je mešalo bekanje z laježem. Pastirci so juckali po grmovju; Vrbnikov Mohor je bil najglasnejši; ves teden ie bil zaprt v šoli, dane« je svoboden kot njegovo junče.
Na Otave je sijalo sonce, svetlo, rumeno. V j skednjih in svislih so kokodajsale kokoši, tu vekal otrok, tani se smejal. Okrog voglov so i stopicali gospodarji, goloroki, ter ogledovali I domovanje, hleve, svinjake in dvor, je li vse i posnaženo, pospravljeno, spodobno za nedeljo.
Pri Sveti Ani se je oglasil zvon, privabil pa-j stirce z gmajne. Jozec je nestrpen: v skrinji ga čaka nov klobuček z zelenim peroni, a fante ne more v škorenjce, trdi so. presušeni; v nedeljo jih je sezul »tedaj so bili še voljni. Vrb-nikov in Stanejev sta ga že čakala pred hišo, Jozec je pa bil z nogami in škorenjci. Pa je le šlo, naj jih koklja brcne! Spoštljivo si je posa-
dil na glavo klobuček in stopil iz hiše. Pred zelenim porom se je mladim pobcem kar milo storilo.
K fari se je spenjalo staro in mlado. Povabili} je v tretje, z vseh lin se je usulo zvonjenje, skozi farno groblje se je usipala množica v cerkev.
Gospodarji in žene so posedli klopi, dečki štorkljali naprej do mize Gospodove; za njimi na stopnici so pokleknile deklice, doli po sredini cerkve in po robeh klopi se postavili dekliči in dekleta, bajtarji in fantje ostali pod korom, drugi se gnetli v zagradi. Vsak na svoje mesto, kakor bi jih sam mežnar pehal v red, a se še zmenil ni zanje, v žagradi je oblačil gospoda mašnika, da mu je kar curljalo s čela. Rutarjev Tinče pa ni imel pravega mesta: pred oltar ni spadal več, med fantine še ne, s kora so ga pehali, a bi bil tako rad v bližini pevcev, pod korom ga odrivali, še zunaj za zidom ga je kdo brcnil. In fante je bil kar nesrečen.
Mežnar je potegnil za zvonček in cerkev jo utihnila, le tu in tam je še kdo prisiljeno kreh-nil. Na lečo je stopil gospod Silan. Mirno se je ozrl po krotkih ovčicah, saj jih je predobro poznal. Odprl je knjigo blagovesti in njegov močni, sveži glas je napolnil svetišče, bil ob stene, lomil okornost duš, jih klonil. Po evangeliju so se verniki odkašljali pa sedli, dečki se okrenili proti leči ter sedli ua stopnico. Jozec je uprl oči v gospoda župnika in ga s svetim strahom poslušal, kajti njegov glas je bil jak, prepričevalen:	kakor daljnji, nepoznan
spev je vrela blagovest. O dobrem pastirju je govoril, o volku, ovcah in hlevu Jozec se j« spomnil ovčarja Urha, ki to uro najbrže moli rožni venec gori pod borštom. Jozec je poslušal dalje in uakrat zardel: ua misel mu je šinila popasena Špornova ulaka. Bog vari, če gospod župnik to ve — pa pove priliko o slabem pastirju in o ptičjih gnezdih! Vsa cerkev bo gledala na grešnega dočaka, Špornov Paš-kal pa ga bo zunaj v pričo vseh nemilostno obrcal. Mili Jezus! Gotovo mu je ovčar vse povedal! Jozcu je bilo vroče, kar v tla je gledal pa čakal, kdaj bo zagrmelo. Toda pridiga je šla svojo mirno pot: Jezus, dobri pastir. O slabem pastirju še nič. Jozec se je s strahom ozrl doli po cerkvi: vse mirno, zanj se nihče ne zmeni, Dekleta so mirno stale in klečale, nekatere se skrivaj ozirale po novih rutah, neka ženica je celo dremala v klopi. Tam zadaj pod korom so tiho marnvali brkači, nekateri se celo prerivali. Dečki pred oltarjem so leno zehali, deklice se ozirale po oltarjih. — Dober pastir gre za živinčetom in brige matere gredo za sinom ... — Tonca se je nasmehnila Jozcu; ves čas se ni bil ozrl nanjo in na njeno novo rutico. Jozec ji je vrnil smehljaj in si pogladil zeleno peresce na klobučku. Pa je ujel še druge poglede: v gosposki klopi prav pred oltarjem je sedela špornova družina, gospod in gospa med njima Fricek in Krista. Jozec se je ozrl vanje in oba mlada sta se mu prijazno nasmehnila, ali Jozec je zardel pred gospodom Špornora in njegovo brado je imel strah. —
V srednjem veku so železo cenili bolj
kot zlato
Računajo, da so poznali železo že tri tisoč let pred našim štetjem. Najprej so ga uporabljali za izdelavo kopij in orožja sploh. V starih grobiščih so našli mnogo okostnjakov, poleg njih pa je ležalo orožje iz železa. Ko je rimsko cesarstvo razburkalo svet s svojimi zmagovitimi pohodi, je železo doživljalo dobe razcveta. Oklepi in sablje, orožje za konjenike, vse je bilo izdelano iz modrikasto sive kovine. Topi se pri 1529 stopinjah. Zato je prav čudno, da so stara ljudstva mogla kovino tako obdelovati.
Po geoloških računih je v zemlji do 44 odst. železa, zlata pa samo 0,000.005 odst. Morda je bila jv srednjem veku razlika v korist zlata nekoliko večja, a vendar je zanimivo, da so kilogram dobre železne kovine menjavali za enako količino zlata. Mnoga mesta so se lotila samo izdelave orožja. Dobre kovače in rudarje so visoko cenili in spoštovali. Da je to res, imamo dokaze v našem narodnem pesništvu, kje je govora o kovaču, ki ga je mogočnik prosil, naj mu skuje sabljo, ki bo presekala oklep, a se pri tem ne bo zlomila.
Železo so različno obdelovali in izkoriščali. Način pridobivanja je bil še vedno zelo preprost. Še dokaj let je preteklo, da je napočilo leto 1745, ko je angleški livar Abraham Darby iznašel koks.
V	začetku leta 1800 je Anglija dobivala 10 milijonov premoga od 12 milijonov ton, kolikor je znašala svetovna proizvodnja. Angliji je nato uspelo ,da je izdelala 193.000 ton litega železa, svetovna proizvodnja je tedaj znašala 467.000 ton. Trideset let pozneje je Anglija izdelala že 677.000 ton litega železa, še dvajset let kasneje, torej sredi XIX. stoletja, pa je proizvodnja dosegla za tedanje razmere neverjetno številko — 2,249.000 ton.
Z naglim vzponom angleške industrije tudi Francija ni mogla tekmovati. Meščanska revolucija 1789 je sicer utrla pot hitrejšemu razvoju kapitalizma, a vendar še ne dovolj. Leta 1793 je bil v Franciji izdan odlok, ki je prepovedoval vsak uvoz kakršnega koli industrijskega izdelka iz Anglije. Napoleon je objavil odlok o blokadi angleških otokov. Napoleonov namen je bil, okrepčiti domačo industrijo. Vzpon je bil zelo počasen. V letu 1812 je znašala francoska proizvodnja litega železa vsega 99.000 ton.
V	Nemčiji je bilo stanje drugačno. Leta 1803 je bilo na njenem ozemlju 300 samostojnih držav. Sleherni knez ali cesarski baron si je lastil industrijo svojih podanikov, medtem pa so mesta zaostajala v patricijski prednadutosti. Nizozemska, Anglija in Francija so imele prvo besedo v svetovni trgovini.
Položaj sc je spremenil, ko je prišlo v Nemčiji do hitrega razvoja Kruppovih tovarn. Leta 1851 so bili v Londonu razstavljeni Kruppovi topovi, ki so jih dobro ocenili. Drugače povedano: tedaj je začel cveteti nemški militarizem, ki je v 20. stoletju dvakrat povzročil svetovno vojno.
Vzporedno z Nemčijo bi mogli govoriti tudi o Rusiji in ZDA. Peter Veliki je storil velik korak v evropeizacijo spahijske Rusije. Njegovi nasledniki so popustili. Čeprav je imela Rusija svojo dinastijo železa — družino Demidovih, se ni mogla upreti angleški proizvodnji.
Vprašanje ZDA je poglavje zase. Ko so leta 1783 iz 13 bivših angleških kolonij ustanovili Združene države Amerike, je Anglija še vedno obdržala svoje tržišče. Sredi 19. stoletja je dosegla industrija litega železa 573.000 ton.
Nagli razvoj strojne industrije in odpiranje tovarn, ki so rodile, spet nove tovarne, sta zahtevala vedno večje količine železa. V vojnih letih je kazalo železo svojo žalostno vlogo. V mirnem času pa so iz njega izdelovali ladje, mostove in železniške proge.
pri razdelitvi interesnih področij. Podobna tragedija se je ponovila dvajset let pozneje.
V obeh vojnah so se dogajale čudne kupčije z orožjem. Sir Bazil Zaharov, industrijec, solastnik tovarne orožja „Vickers“, je bil odlikovan z najvišjim francoskim odlikovanjem — z legijo časti. Ko so Francozi zvedeli, da je Zaharov prodajal orožje tudi sovražnikom, so sc kesali. Takih in podobnih kupčij je bilo še več.
Tako je bilo tudi v zadnji vojni. Sporazum med I. G. Farbenindustrie in ameriško Rcmington Armes Company je dobro znan. Nemci so ameriški tvrdki prodali patent sprožnega eksploziva za naboje. Tvrdka Rcmington Armes je 1941 izvozila v Anglijo, in Kanado precej takega eksploziva z manjšo učinkovitostjo, medtem ko ga v ZDA sploh ni prodajala.
Po bogastvu železne rude je Jugoslavija takoj za Švedsko. Rudniki Vareš in Ljubija so bogati z rudami: limonitom, hematitom in sederitom. Rudnik Cer pri Kičevu ima manganovo rudo. Rudnik Majdanpek je znan po skladih pirita in limonita še izza rimske dobe. Poleg teh zdaj geologi preizkušajo predele okrog Velesa, Kumanove in Gledičke Planinc. Iz teh rudnikov sp lani pridobili 550.000 ton jekla, kar je 5-krat oziroma 3-krat več kot leta 1939.
Današnje železarne Jesenice, Zenica, Store, Smederevo, Guštanj in elektroželezarna v Šibeniku izdeluje raznotere proizvode počenši od navadnih do najpreciznejših vrst, delov in celot. M. G.
R ADIO-PROGR A M
RADIO CELOVEC
Čelrtek, 10. januar:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Slike iz narave — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura — 18.30 Nagoni (zvočna igra).
Petek, 11. januar:
6.10 Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.30 Pozdrav žare — 10.15 Šolska ura —
10.45 Za podeželsko ženo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo —
14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Komentarji — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja.
Sobota, 12. januar:
6.10 Za kmetijstvo — 8.15 Kaj kuham danes —
8.30 Pozdrav zate — 9.00 Literarna oddaja: Iz slovenske literarne zakladnice: Ivan Tavčar — 10.45 Veder dopoldne — 13.45 Tukaj govori UNESCO
—	14.15 Mesto in dežela — 14.30 Želi si kaj! —
15.15 Tedensko kulturno zrcalo — 18.30 Koncertna ura — 20.15 Športna poročila.
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 10. januar:
5.30 Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Drobni nasvesti — 13.10 Pester spored slovenskih narodnih — 14.00 Jezikovni pogovori — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Lahka glasba — 17.40 Brahmsovi Madžarski plesi ,
—	18.00 Domače aktualnosti.	Pridite na igro spet v obilnem številu!
| Petek, 11. januar:
5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski I nasveti — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored — 14.00 Lahka glasba iz vsega sveta — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.15 Koncert po željah — 18.20 Za pionirje — 20.00 Tedenski zu-nanje-poiitični pregled Egona Tomca — 20.15 Od melodije do melodije — 21.00 „Svet v satiri in humorju”.
Sobota, 12. januar:
|	5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Novosti iz
arhiva plošč za ljubitelje operne glasbe — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Iz kulturnega življenja na Primorskem — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16,00 Č.c želite bjtj kritik... —.17.30 Partizanski spomini — 18.60 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 20.00 O športu in športnikih — 20.15 Na harmoniko igra Milan Stante — 20.30 30 veselih minut.
Slovensko prosvetno društvo „Peca“ v Šmihelu
VABILO
na gostovanje Slovenskega prosvetnega društva ,,Srce“ v Dobrli vesi, ki bo v nedeljo, dne 13. januarja 1952,. ob 14.30 uri pri Šercerju v Šmihelu.
Na sporedu je igra
„MORJE‘‘
Parno lokomotivo, ki jo je leta 1825 zgradil Anglež Stevenson, so dali v promet na rudniški progi Stockton-Darlington. Leta 1829 so napravili nov tip lokomotive, katere brz.ina je s tovorom vred znašala 22 km na uro. Tolmačenja o železnici so bila različna. Nasprotniki so menili, da bo ognjena kača uničila vsa žitna polja. Sprva je železnica j le počasi napredovala. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v vsej Evropi samo 25.000 km železniških prog. Druga polovica stoletja pa je bila železnici že bolj naklonjena, tako da je bilo na prehodu v XX. stoletje že več ko milijon km železniških prog. Dobila jc različne oblike. Danes imamo električne vlakovc, zobčaste, žičaste, žične in motorne železnice. Osnovna surovina je železo.
Do šestdesetih let je bila Anglija v proizvodnji železa in jekla prva, Francija druga, Nemčija na tretjem mestu. Na kraju XIX. stoletja je Nemčija prehitela Anglijo in Francijo, nakar so jo zamenjale ZDA.
Boj kapitalističnih držav za monopol na svetovnem trgu je dobival vidnejše oblike. Vsi so stremeli za tem, da bi industrijo oskrbeli s surovinami. Osredotočenje proizvodnje se je zlasti razmahnilo v nemški industriji. Rast njenih monopolov se je poznala na svetovnem trgu, kjer je nemška proizvodnja venomer zapostavljala francosko in angleško blago. Tako je bilo pred prvo in drugo svetovno vojno. V prvi svetovni vojni je moralo umreti 20 milijonov ljudi samo zato, ker se veliki monopoli pred pričetkom vojne niso mogli zediniti
;.K|l NjOj-PRlEjDlSlTlAjViETJ
CELOVEC C a r i n t h i a
Od 11. do 14. januarja:
Die lustigen Weiber von VVindsor 13. januarja ob 14. uri pravljična predstava:.
Fricder und das Chalerlieschen
Peterhof
13. januarja ob 10. in 14. uri:
Panzerkreutzer Potemkin Od 11. do 17 januarja:
Der gebrochene Pfeil (barvni film)
KRIVA VRBA
9. in 10. januarja:	'
»	Hafenmelodic
BOROVLJE
9. in 10. januarja.
Via Mala
VELIKOVEC
9. in 10. januarja:
Episode
11. in 12. januarja:
Die fidele Tankstclle
REZULTATI SMUČARSKIH TEKEM V PLIBERKU
V nedeljo, dne 6. januarja 1952 so bile v Pliberku pred okoli 2000 gledalci prve smučarske tekme v skokih na novozgrajeni Di\-Ludwig-Herbst skakalnici. Rezultati po vrstnem rodu posebnega skakalnega teka so naslednji:
1. Moser Alojz (Admira Beljak) 40.5, 41.5 metrov, nota 223.5, 2. Hadvviger Helmut (SV Beljak) 39.5, 41.0, 209,7, 3. Doujak Otto (Ski-zunft Vrba) 40.5, 40.0, 203.3, 4. Pinter Jožef (SK Bače) 40.0. 40.0, 198.4, 5. Bildstein Helmut (Skizunft Vrba) 37,5, 37.5, 195.8, 6. Grel-ler Kurt (ESV Rot-Weiss Celovec) 38.0. 38.0, 194.2, 7. Unger Willi (Union Podroščica) 36.5, 36.0, 188.3, 8. VVachter Gustav (Skizunft Vrba) 37.00, 37.5, 187.1, 9. Pirker Anton (SK Bače) 36.0, 36.5, 185.0, 10. Rom Hans (ESV Rot-Weiss Celovec) 34.0, 34.0, 170.9, 12. Gut-schier Otto (Beljak SV) 32.5, 34, nota 170.9.
IZDELOVALI BODO „LJUDSKE CICA.
RETE"
Tobačna režija namerava v prihodnjih tednih pričeti z izdajo tako imenovane „ljudske cigarete". Te cigarete bodo proizvajali iz temnih tobakov in bodo po okusu sličile francoskim cigaretam. Cena novi cigareti bo 20 grošev za komad. Nova cigareta bo nadomestila cigareto „Austria III". Poskusi z novo cigareto v tobačnih tovarnah so bib zadovoljivi.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellschaft ra. b. H.. Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17
... In je bil našel jagnjiče v trnju, mati je uzrla hčer na prevesi... — Tonca je ogledovala cvetje v oltarjih: papirnate lilije, fuksije, kresnice, belagonije, rdeče in bele, pa sveže šmarnice, spominčice, viseče naglje in rožen-kravt. Takega cvetja ni videla zlepa. V glavnem oltarju je blestela v zlatu sveta mati Ana, v stranskem levem so cvetele suhe rože sveti Uršuli, v desnem je gorela lučka svetemu Tilnu.
Pridiga je minila. Gospod je bral oznanilo za prihodnji teden: v sredo bo sveta maša za rajno Stanejevo mater, v petek za rajnega Rutarjevega očeta. Tonca se je zganila, Jozej jo je pogledal sočutno: spomnil se je lanske Rutarjeve žalosti. Nato se je spomnil svojega bratca, ki je umrl predlanskim, še čisto majhen, in še onega bratca, ki je usahnil že prej, Jozec ga niti poznal ni. Gospod je čital dalje: za binkoštni bo skupno romanje na Svete Vi-šarje. Jozec se je spomnil materine obljube; če bo priden, ga bo vzela letos na božjo pot.
Pričela je služba božja. Na koru so zahripale orgle, ljudstvo spodobno uklonilo glave. S svetim ognjem je zrl Jozec na oltar: mašnikovo obličje je bilo svečanostno, njegov glas miren, a globok, v-njem in v basovih orgel je utonilo šibko drdranje ministrantov. Jozec se ni ganil: ; sonce v oltarju, sveče, vonj kadila, ubrano petje kora, orgle, šepet molitve, to ga je prevzelo. Nikjer ni bil videl niti slišal lepšega na svetu. Gmajna, šola, štala, živina, drugega nikoli. Nedelja edina mu osladi dneve. Špornovi
imajo konje in kočijo, Fricek in Krista sta bila že v mestu, v Beljaku trikrat, enkrat prav v Celovcu, videla sta toliko lepote. A niti tam ne more biti lepše od včlike maše na Otavah. Jo-zeju se je topilo srce od sreče.
Vsi trije so jo ubrali v linah, ko so vreli verniki iz cerkve. Vas je zagrnila pražnja množica, a ko so umolknile line Svete Ane, se je množica razšla. Pred Vrbnikovo birtijo so se obotavljali brkači in fantini, iz nje je prihajalo besedovanje pivcev; Špornova gostilna je stala tiha in sama.
Po obedu je legla na vas dremavica. V popolni molk so kokodajsale kokoši, petelini leno zategavali. Ljudje so dremali po izbah, nekateri se zleknili na vrtove ali v skednje. Jozec se je leno jadral na vrtnem plotu, ni vedel kaj početi. Pa je šel in vtaknil nos v Tesnarjev uljnjak. Splazil se je v Vrbnikov kot, pogledal v štalo, iztegnil glavo v skedenj pa zavil za Žihrovim svinjakom v Rutarjev kot. Tu ni vedel kako in kaj pa se je obesil na vodnjak. Rutarjev vodnjak je bil globok in hladen kakor brezen. Jozec je odrinil ploh in pokukal noter iz golega dolgočasja. Globoko doli se je zrcalila studenčina in v nji je zamigljal Jozcev klo-buč s perom. Jozec se jc zagledal v zrcalo in zaklical, a iz globeli je odmeval njegov klic, ojačen, g’obok kot bas. Deček je ponovno zaklical, da je kar bobnelo po globeli. In pri tem je lezel fante niže, globlje, in počasi se mu je
prevesilo težišče... Z glave mu je zdrsel klo-buč — in fanta je presunilo mrzlo in vroče ... Oprl se je ob steno, toda roke so mu polzele po vlažnem mahu, iz mrzline je zazevala groza... Tedaj se je fantu obesil nekdo na cem-peti. Bila je Tonca. Punče se je uprlo ob vodnjak, za žive in mrtve vleklo za noge in vpilo, dokler ni priklicalo Tinčeta. Ta je oprl kolena ob zid, vlekel, vlekel na vso moč in potegnil Jozca s praga smrti. ..
„Osel!“ je brcnil obenj Tinče.
Jozec se je pobral, pogledal Tinčeta, gledal Tonco, samo gledal ju, brez besede, kakor iz sanj... Pa se mu je Tinče iz srca zasmejal, za njim Tonca — in Jozec se je zdramil in zbežal.
Popoldne je bilo na paši pusto. Pastirci so dremavi polegli za živino. Temni boršt je bil tih, nedeljski. Visoko v smrečju jo je kresal ščinkavec, kakor bi se zibali kraguljčki v saneh; globlje v gošči je grulil divji golob v molk in mrak. Sekalo je mirovalo, molčala sta klic in kletev gozdarja. Deblovje: stebrovje hiše božje. Temni boršt je bil jak in silen, v njegovem hladu so spali gozdarji večen sen. Za kruhom so bili prišli iz daljnih krajev, prav od Planinske gore; služili so firštu, nekateri Špor-nu, podirali, tesali, pa je mnogega ubilo. V nedeljo so se tesači osnažili, umili pa šli na Otave. Tam so pili žganjico in pivo ter bili korajžni. In so si nakupili sirkove moke in Špeha za žgance pa se vrnili v gozd. Ljudem so bili tuji, le gozd jim je bil dom in božji hram.
Gori od Temnega boršta pa doli v Mrzli kal je segala pesem pašnje.
II.
Minilo je mnogo pomladi.
Na Otavah se je marsikaj izpremenilo. Življenje je postajalo živahnejše, bujnejše. Dnevi so izgubili tiho enoličnost, vrstili so se zanimivejši, včasi celo burni. V okolje je prodrla železna kača, ljudem prinesla nov tok življenja, dobrot in zanimivosti sveta, a jim vzela skrivnostni mir ... Špornovina se je ojačila, raztegnila in dvignila; iz pohlevne birtije je zraslo prešerno gostišče, ki ga je dvignil dotok tujih gostov. Številno delavstvo, ki je gradilo progo in prebijalo goro, je razmahnilo Špornovim tudi štacuno z jelovino pa je pričela cveteti kupčija. Druge hiše so ostale kakršne so bile: krite z deščicami. Cim bolj se je vsiljeval nov živelj v vas, tem bolj so bile tihe, zaprte. Vrbnikova krčma ni zrasla niti za las, bila je bolj in bolj j skromna, čimbolj se je Špomova razmahovala. I Stanejeva, Šmonceva, Zihrova hiša so ostale 1 bele in pohlevne, prijazno so gledale na svoje sosede: Tesnarjevo, Ožganovo in Rutarjevo, ki i so bile vse snažne, a bolj in bolj tonile v drevju, ki se je od sile razbohotilo, bajtarske kajže skoro docela zastrlo, kolikor jih niso zadušile skladovnice drv. Pod vasjo so se vili po holmu trakovi njiv, bib' so pisani, snažni.
(Dalje)