Pavšalni Iranko v državi SHS.
297. Ste«.
V Llubilani, v pendellek 27. decembra 1920.
Posamezna Siev. 1 krono.
Lete IV.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Oredniitvo je v Ljubljani, FrančiSkanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer ee jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor. 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter no-lice isti prostoi K 2‘—. Pri večjem naročilu popust
OlasiEo jugoslov. soeUalno ■ demokratične stranke.
Telefonska št. 312.’
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol' leta K 120, za. četrt leto K 60, za mesec K 20.: Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list, so poštnine prosto.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8/1.,r Učiteljska tiskarna.
Brezposelnost in draginja.
Na aneleškem miruie delo. Naj-večie tovarne v Manchestru. Liverpoolu Belfastu in drugih industrijskih centrih oraznuieio ali pa delato le do en ali dva dni na teden. Število brezposelnih, katere mora Dodoirati vlada ie no nainoveiših noročilih naraslo nad miliion. tako da se ie čutil tudi angleški parlament primoranega. da izorevovori resno besedo o ogromni gosodarski krizi, ki ie zadela Angiiio. eno naivečiih industrijskih držav na svetu.
Anglija razpolaga na svoiem 07emliu z vsemi potrebnimi surovinami. katere ootrebuie mena industrija. Doma ima naibolišega premoga dovoli v poljubnih množinah. Do-tna ima železo, doma ali Da vsai v 'svofh kolonijah ima sploh vse. kar ootrebuie. In vendar zastoi na vseh s*raneh. čeprav cela Evropa kar vpije do bjagu zlasti no obutvi, obleki to do stroiih.
Eden elavmh vzrokov industrijskega zastoia v naivečiih industrijskih deželah kot so Angliia in Ame-r!ka leži v visokih cenah blaga. Ce-0e. ki so še danes v Ameriki in v Antili navadne so takozvane voine cene. katere že tudi Angleži in Amerikanci težko plačuieio. Človek bi mislil. da bodo v takem slučaiu oroda-fajji Angleži in Amerikanci svoie blago v inozemstvo, torei na evropski kontinent. Pa tudi to ne gre. Naivečia ovya angleškemu in amerikanskemu e‘tSDoirui ie nizka valuta evroDskega denaria ali nietrova nizka kimovalna Jnoč. Vzemimo dolar za zgled. Dobri čevlii veliaio v Ameriki ali so vsai nedavno veliali povprečno šest do-»ariev. En dolar ie vreden danes, okruclo 130 naših kron. Par čevljev
torei vebal v našem denariu v Ameriki šestkrat toliko, torei 780 K. Tei vsoti ie treba nriračunati režijske stroške, t. i. prevoz, carina itd..
kar znese zopet lepo število kron. tako da velia Dar ameriških čevljev pri nas okroglo 900—1000 K. Mi pa izdeluiemo doma čevlie nekai ceneie. zato se ne izplača uvažati iih iz Amerike.
Uvažali bi iih lahko samo takrat, če bi bili ali čevlii v Ameriki cenejši. torei da bi veliali le 3 ali 4 dolarie ali pa še mani. ali oa če bi bil kurz dolaria (cena dolaria na borzi) nižii. Če bi veliali dobri čevlii v Ameriki le 3 dolarie. bi veliali Dri nas samo okoli 500 kron. torei toliko, da bi se že dalo misliti o nakupu v Ameriki.
V	drugem slučaiu bi se tudi dalo misliti na nakun. če bi en dolar velial le kakih 50—60 mesto 120—150 K. To si izračuna lahko vsak sam.
Vse te številke so mimogrede rečeno le približne in nai služiio le kot vzgled za račune, tako da bo našim čitateliem razumlišva stvar, za katero se gre.
Ker torei Angleži in Amerikanci ne moreio osiroteli Evropi prodaiati svoiega blaga do visokih cenah, zato so se zaloge v magacinih nakopičile. Kadar so pa zaloge polne, nehalo tovarne z delom, ker gosoodarii nočeio s cenami doli. Oni bi šli s cenami le v tem slučaiu navzdol, če bi se dalo to izvesti vsai v pretežnem delu na stroške delavskih oiač. Delavca Da nnmora do pristanka na zn i žanre njihovih plač samo lakota. Ici ie posledica brezposelnosti.
Zato danes miruie delo na Angleškem- Delavci nai stradaJo. da bodo popustili od svoiih mezd. potem se bodo na kolesa zopet vrtela.
Za delavstvo ie nastopila silno kritična doba. Kriza, ki ie na Angleškem postala akutna, meče svoie sence že tudi k nam in to kar se godi v sosedni Avštriii. ie samo znak. da bo gibanic seglo — in deloma že sega
—	tudi k nam.
„Govori seS“
v Pod tem zaglavjem smo priobčili v št. 295. našega lista notico, na katero, ie prinesel ..Slovenski Narod" od 25. decembra t. I. odgovor oziroma pojasnilo:
»Skrivnosti kemične tovarne v Liihllani«. Preieli smo in priobčujemo. V št. 295. namigava »Naprej" v svoii dnevni kroniki pod napisom •.Govori se“ o nekaki korupcijski aferi, ki se je baje vršila pri poverjeništvu za javna dela. Ta urad se Poživlja, naj razjasni to zadevo. O tej zadevi smo od avtentične strani izvedeli, da nima omenjeni urad s to zadevo nikakega stika. Kakor se nam javlja, je stvar naslednja: Šefu osrednjega urada državnih montani-stičnih obratov v Liubliani dvornemu svetniku ing. M. Pirnatu, ie od" delek ministrstva za trgovino in industrijo v. Ljubljani poveril sekve-ster nad nekaterimi montanistični-hii in železarskimi podjetji. Imenovani se je posvetil temu poslu z veliko vnemo in 'vs trajnost jo. Njegovemu neumornemu delovanju se je zahvaliti, da so podjetja redno in Uspešno delovala. To dokazujejo hinogobrojna zahvalna pisma, ki so ham na vpogled. Imenovani sekve-Ster ni imel za to obsežno delo prav hikakc nagrade, pač pa je imel pri Nadziranju efektivne stroške, ker si Je pri tem smel zaračunati le od države priznane dijete. Ker je vsak sekvester dobival nagrade in z ozirom na efektivne stroške, je oddelek ministrstva za trgovino in industrijo povabil podjetja, pri katerih je Gl dvorni svetnik ing. M. Pirnat se-kvester, naj ob zaklučku bilance do-jočiio primeren znesek kot nagrado G povrnitev stroškov sekvestru. To ie zgodilo in je imenovani sekve* Ger prejel v celoti kot nagrado in Povrnitev stroškov 35.000 K za de-f° več kot enega leta. Sekvestru o jeni koraku sekvestracijske oblasti G bilo ničesar, znanega, X javnosti
torei ne more biti radi te zadeve govora o vznemirjenju, kakor to trdi. »Naprej". Vznemirjen je bil le ing. dr. Frucht, ker se je imenovanega odklonilo od sodelovanja pri Kemični tovarni v Mostah, vsled česar se sedaj poslužuje ..javnega mnenja", da udriha po dvornem svetniku ing. M. Pirnatu, ker domneva, da je ta gospod kriv njegove odslovitve. To pa ne odgovarja dejstvom in bo poglavje o odslovitvi dr. Fruchta itak prišlo še v javnost, ker je zadevo dr. FruJ.it sam spravil v javnost. —
Naravnost ginljiva je srčkana n2jivnost, § katero »avtentična stran" popisuje, kako se je g. dvorni svetnik trudil eno celo leto in kako ie brez njegove vednosti oddelek ministrstva za trgovino kot vrhovna sekvestrska oblast »povabil" se-kvestrirane obrate na prispevke za gospoda sekvestra kot nagrado za njegovo trudapolno delo in kako so industrijalci zložili znesek 35.000 K za g. dvornega svetnika kot sekvestra. Vse to se bere v tako prijaznem in prikupljivem tonu. da se zdi človeku, da čita lepo božično pravljico o revnem dvornem svetniku, kateremu je oddelek ministrstva za trgovino po bogve kakšnem naključju naklonil prav lepo božično darilce . . . Moj Bog. kje pa smo že? Ah smo še sploh na Balkanu? Slovenci prednjačimo —_ tudf v slabem!
Toda preidimo k stvari. Kaj smo mi trdili v svoji notici? Trdili smo, da se govor:
1. Da je neki javni funkcijonar izdal neki poziv.
2. Da je bil ta poziv adresiran na industrijska podiefeia.
3. Da se omenja v tem pozivu beseda ,,denar",
4. Ta denar naj bi bil namenjen nekemu drugemu javnemji funkcljo-
mm.	....	.
Kovinarji in štrajk v Trbovljah.
Centralni odbor kovinarjev, zbran na seji dne 20. decembra je enodušno izrazil tople simpatije vseh kovinariev v Sloveniji, do v stavki nahaiaiočih se rudarjev.
Centralni odbor kovinarjev smatra. da je borba, katero vodijo rudarji, borba za obstoj.
Položaj delavstva v_ Jugoslaviji špecijelno pa v Sloveniji ie obupen, plače tako skromne, da nikomur ne
zasiguravajo najskromnejšega življenja.
Centralni odbor z zadoščenjem pozdravlja dejstvo, da se vsi rudarji brez razlike solidarno bore. rama ob rami, proti skupnemu nasprotniku — izkoriščevalcu, ter upa. da bo to razmerje ostalo tudi po zaključku te borbe.
V	tem upanju pričakujemo ugodnih uspehov , ter kličemo
»Živela delavska solidarnost!"
To stoji v št. 295. »Napreja" in nič drugega. Sedaj pa poglejmo od-eovor od »avtentične strani« v »Sl. Narodu"! Kaj se priznava tam? Priznava se:
1. Da je res. da je neki javni funkcijonar izdal neki poziv — izdal ga je nekdo iz oddelka ministrstva za trgovino v Ljubljani. Kdo — to nai oreiskmeio vosoodie sami.
Pri tej priliki lojalno kcnštatira-mo, da je bil naslov, na katerega smo se v št. 295. svoiega lista obrnili za Doiasnienie. namreč poverjeništvo za javna dela. vsled neljube pomote pogrešen. To lojalno priznamo in obžalujemo to napako, ki se nam ie vrinila. Kakor je razvidno iz noiasnila v »Narodu«, gre za oddelek ministrstva za trgovino v Ljubljani.
2. Priznava se, da Je r£?, da je bil ta poziv adresiran na neka industrijska podjetja, namreč na tista, ki
stoje pod sekvestrom in za katere je bil sekvester s. dvomi svetnik Pirnat.
3. Priznava se. da je res. da se
ie šlo v tem pozivu za denar. Ali se ie ravno rabila beseda »denar" ali pa »svota". to je potranska stvar. Slo se ie za denar in sicer za nagrado g. dvornemu svetniku Pirnatu kot sekvestru.
4. Priznava se, da je res. da je dobil denar neki iavni funkciionar: denar je dobil g. dvorni svetnik Pirnat in sicer 35.000 K.
Torej o kaki laži z naše strani ne more biti govora. Točka za točko se popolnoma krijejo.
Kar se pa tiče g. dr. Fruchta,. smo že v članku »Skrivnosti kemične tovarne" izjavili, da se nam ne gre za njegovo osebo. O tej stvari bomo govorili mogoče o priliki še čisto posebej. Dr. Frucht nima z zgoraj omenjenimi trditvami notice »Govori se" prav nobene zveze in
mi vidimo v tem. da se hoče osebo dr. Fruchta vplesti v vsebino notice »Govori se", samo poizkus, poriniti celo zadevo na neki stranski tir. To Da ne bo šlo. Gre se za zgorai o-menjene štiri točke in nič več!
Ako je »avtentična stran", na katero se skliciie »Slov. Narod«, res avtentična — in izgleda. da je — potem se moramo vprašati: Ali je gospod dvorni svetnik Pirnat pri prevzemanju sekvestrov vedel, da je ta posel združen s stroški in da je brez nagrad, ali tega ni vedel? Drugi slučaj je zelo neverjeten, ker je človek na tako visoki upravni stopnji vendar dovolj pameten, da ve, kaj dela. On je moral torej vedeti. kako stoji stvar s sekvestri. če pa je vedel, da pomeni sekvester samo izgubo, zakaj jih ie potem prevzel? Zakaj ni odklonil? Če pa je bil k temu prisiljen ex offo, potem ima gotovo tudi pravico, da se
mu dfijanjski stroški povrnejo. Tako si razlagamo ml to stvar tn smatramo. da je vsako drugo postopanje milo rečeno težko razumljivo.
Ravno tako težko razumljivo je tudi postopanje ljubljankega oddelka ministrstva za trgovino. Kako pride ta odedelk do tega, da cirkulamo pozove industrijce, naj dajo sekvestru neko nagrado? Ali se je to zgodilo z vednostjo sekvestra ali brez njegove vednosti, to nas manj zanima; to naj razpravljajo gospodje med seboj. Oddelek ministrstva za irgovino ie vrhovna oblast za se-kvestre. če pa vrhovna oblast »poziva" ali »povabi" industrijce. ki stoje pod sekvestrom, naj plačajo nekaj, potem to ni več »poziv" in tudi ne »vabilo", ampak ta stvar se potem imenuje nekoliko drugače! 11 Upamo, da se bo tudi ta stvar pojasnila do zadnje točke! Toliko za danes.
Masaryk o boljševizmu.
Predsednik češkoslovaške republike Masarvk ie eden naiglobliih poznavalcev sociialnih problemov in eden naitemeliiteiših poznavalcev Rusije. ki ?e o obeh teh vprašaniih napisal svetovno znana in priznana dela.
V	božični številki lista »Lidove No-vinv«, Id izhaja v Brnu, je napisal Masarvk članek o boljševizmu, torei o gibaniu. katero pozna slavni učenjak iz lastne izkušnie. ker ie živel sam v Rusiji, ko ie tam izbruhnila revolu-ciia. Masarvk piše torei o boliševi-kjh:
»Boliševiki se sklicuieio z ozirom na svoie revolucikmarstvo prav radi na Marksa in Engelsa. Toda popolnoma po knvici. kaiti ta dva eeniialna ustandvitelia znanstvenega socitaliz-ina sta se tekom let revoluctionarstvu odpovedala. Boliševiki so od znan-
. stvenih teorij Marlesa in Engelska silno oddalienj. Boiiševikom sploh manika znanstveno razumevanje politike. Marks in Engels sta smatrala oboroženo revoluciio kvečlemu kot sredstvo za dosego pravih soci-ialističnih ciliev in sta pričakovala konečno odločitev in nroobrazbo socialnega reda v prvi vrsti od izobrazbe delavstva. Leninu ie pa oborožena r.evoiuciia glavna stvar in ne samo sredstvo. Marks in Engels sta stala na znanstvenem stališču, ruski boliševiki na niso revolucilonarci. ampak absolutisti in neznan-s t v e n i k i. Oni zastopalo nekulturno stališče absolutizma in nasJUa. če oa Dričakuie Lenin poraz kapitalizma na celem svetit, se za danes Še zelo moti.«	_____
Blokada Reke.
-	Bakar. 26. Po vesteh, ki so došle semkai iz Sušaka. se razvila boi med redno ;tal. voisko in DlAnnunziievimi četami. D’Annunzjevi arditi so razstrelili most mod Sušakom in Reko, pri čimer ie bilo na sušaški strani poškodovanih mnogo hiš. V Bakru ie slišati neprestano strelianie mišk in topov.
Po vesteh, ki so došle iz Sv. Kuzme, ie fantka! pristal reški aviatEk,
vjgl je jsrožil jaad. Rakmok
Reka. 26. D'Aimunzi-0 te vsem poveljnikom ladij, ki se nahaialo v reški luki izdal nalog da se nihče brez njegovega dovollcnia ne sme oddaljiti s parnikom iz reške luke.
Bakar. 26. Begunci, ki so se rešili z Reke na jugoslovansko stran blo-kadne črt?, pripovedujejo, da le re-ško prebivalstvo radi blokade razburjeno. vendar pa še dosti mirno, ker so vsi trdno prepričani, da blo-vkask-ug-insffe dolea-ltakti. .že radi
tega ne. ker bo D’Annunziiu nemogoče oskrbovati mesto z vsakdanjimi potrebščinami. Radi tega so mnogi odpotovali z Reke brez m n oec prtljage ter pustili v mestu vse svoie, ker upato da iim bo čez nekoliko dni že mogoče vrniti se zopet na Reko, Mesto so zapustili skoro sami tulci, ki se niso upali ostati radi strahu, da bi vseeno moglo priti do izgredov in Dokolia ki bi i'h mogli povzročiti reški arditi.
Reka. 26. Rektor za narodno obrano ie izdal nalog vsem tulcem, ki niso pripadniki Reke. da se moralo tekom treh dni odstraniti z Reke. Ta naredha ie bila izdana z namenom, čim boli zmamšati število reškegai prebivalstva, da bi se moglo mesto dalie časa upirati blokadi. Vsi lavni lokali na Reki se moraio zapreti ob 10. zvečer.
Politične vesti.
+ Poskusen atentat na dr. Beneša. »Večer« je v četrtek javil o atentatu, kt je nameravan na politično osebnost velikega pomena. »Tribuna« poroča v petek, da gre za naklep prot! zunanjemu ministru dr. BeneSu. V zvezi s tem Je bil v petek aretiran znani raziskovalec Fdc, ki Je znan vsted svoje propagande proti zunanjemu, ministra.
+ Razcep med nemškimi komunisti r. Češkoslovaški? ReichenberSkl »VorwSrts«, glasilo nemških komunistov, objavlja sklep socijalnodemokratičnega okrožnega odbora v Reicbenbergu, ki zahteva od strankinega načelstva, naj v najkrajšem času skliče izredni strankin zbor, ki bo omogočil članom izjaviti se o generalni stavki kakor tudi a zadržanju strankinega vodstva ob stavki List meni nadalje, da bo ta strankin zbor zadnje zborovanje motne namške so« cijaldemokratične stranke v CeSkoslova« Skl. Nemški komunisti delajo z vsemi sred« stvi na razkolu stranke, da se potem lahko združijo s češkimi komunisti.
+ Pred železniško stavko v Nemčiji. »Y®rwarts« poroča: štiri železničar« ske zveze so sporočile državni vladi in fl« nančnemu in prometnemu ministrstvu naslednje zahteve: 1. Draglnjske doklade že« lezulčarskim delavcem se morajo enakomerno zvišati za marko na uro. 2. Uradnikom se mora zvišaU draglnjske doklade, za 60 do 100 ddstotkov. Če vlada odkloni te zahteve, Izbruhne v celi Nemčiji železničarska stavka. O tem predmetu bomo pisa-
li	še v bodočih številkah kot nekako nada« Ijevanje današnjega uvodnega članka.
+ Nemška odškodnina. Na zadnjih svo« Jih finančnih konferencah so sklenili za« stopniki antantnih držav določiti točno svoto nemške vojne odškodnine. Odškodnina nai bi znašala 265 milijard mark v. zlatu, to Je svota, katere si navadni možgani ~ niti predstavljati ne morejo. Ta ogromno odškodnino naj bi plačali Nemct v, dobi od 42 let v letnih obrokih, deloma V. . gotovem denarju, deloma pa v blagu.
+ Dvomljiv uspeli. Kakor se govor^ namerava Kerenskij v sporazumu s proti« boijševiSklml ruskimi krogi sklicati v Pariz ustavotvorno skupščino, ki so lo boi!« ševiki 1. 1916 razpustili.
+ Amerika Izganja boljševlke. Kakoc javljajo Iz VVashingtona, Je sklenila vladi Zedinjenih držav Izgnati boljševiškega dl« plomatskega zastopnika Martensa, in sicefl pod pretvezo, da pripada Martens nek! af« ganizaciji, kateri je cilj strmoglaviti ameriško vlado.
Članom razpuščene „Zveze trgovskih nastavljen cev! “
Meseca maja Je ljubljanska vlada V. svoji strankarski zagrizenosti razpustila našo organizacijo, nje imetje pa dala pod policijsko zaporo. Naš protest Je centralna vlada rešila negativno, češ da rehabilitacija »Zveze« ni potrebna, ker se Je ustanovilo nove društvo z Istimi pravili k* istimi ljudmi. Te informacije je dobila od ljubljanske vlade, katera je poročala, da je: klerikalno strankarsko društvo, katero hoče pod Imenom »Zveza trgovskih in pri« vatnth nastavjteicev« ribariti v kalnem fn
Stran 2.
KAPRE
Stev. 297.
si prisvojiti, nage z velikimi žrtvami pridobljeno imetje, ista organizacija kot zveza. To zakotno klerikalno društvece, katero so ustanovili malkontenti, ki so že pred razpustom naše organizacije pripoved dovali, da bo razpuščena, naj bo naslednik naše močne zavedne stanovske organizacije? Nikoli! Tovariši! Bivše načelstvo »Zveze* je vložilo pravila, katera so veljala za »Zvezo« na vlado in se v kratkem skliče občni zbor, na katerem bode članstvo samo odločilo, komu naj pripade imetje. Kar je naše, si ne damo vzeti, zato vsi v zopet oživljeno stanovsko organizacijo! »Osrednje društvo trgovskih nastav-Ijencev za Slovenijo v Ljubljani«.
Pripravljalni odbor.
Kulturni vestnik.
Jos. Pavčič: Našim malčkom — pianistom! Zbirka najpriljubnejših slovenskih šolskih pesmic za klavir (s podloženim besedilom). Ilustracije po narodnih motivih Izvršil znani akademični slikar in risar Gaspari. Založila Ig. pl. Kleinniayr In Fed. Bamberg v Ljubljani. — Cena 40 K. Ta nova zbirka, ki le ravnokar izšla, ima trojen namen. V prvi vrsti je poklonjena slovenski glasbeni mladini, ki se uči igranja na klavir. Drugače naj služi kot izborno vzgojno sredstvo slovenskim staršem, ki skrbe za muzikalno vzgojo (oziroma domače petje) svojih malčkov, vedoč, da glasba in petje najmočneje vplivata na plemenitost srca. Slednjič Je pa namenjena ta zbirka tudi našemu narodnemu in glasbenemu učitejstvu, ki do sedaj še take ni imelo in jo ie že težko pogrešalo, zlasti v šoli pri spremljevaniu šolsklb pesmi. Klavirski stavek je tako lahek, da ga obvlada vsak, ki se je učil vsaj eno leto igranja na klavir ali harmonij. Ker je omenjena zbirka edina v slovenski literaturi, je upati, da bo slovenska javnost (zlasti ljudske šole, glasbeni zavodi, glasbeni učitelji hi učiteljice), pridno segala po nji in se ne bo strašila cene, ki je zbog lepe opreme in ilustracij, krasnega tiska, tinega papirja Itd., osobito pa vsled stalne vrednosti za sedanje čase vendar primerno nizka. Veščaki so se o tem delu zelo laskavo izrazili.
Mark Twain: Man klatež Tom Sawyer, Izdala »Omladina«. — Cena 26.— K. — Mark Twain le znan vsai do imenu vsakomur: v kiriižni obliki le Tom Savvjer nrvo nlesrovo delo v sktvenSčmi. Klasični arnerikanski humorist ie nedosegljiv in nenrekosliiv
V	Svotem oripovdovaniu in ni era či-stelSeva užitka kot bratile njegovih dol. Zato bo Tom Sawver naši mladini in starini kniicra nudeča vse dobrote. ki rh bravec zahteva od zabavne »ovesi i. Zanimiva fabula, umno. interes vzbitfaloče DriDovedovanle s’lna karakterizacija in zdrav humor, ki osvoii vsako neookvarieno srce: so tako ravnovesno zvezani med sebi. da bo knFva kot prvovrstno čtivo našla not v vse naše knjižnice.
Sodrufill Delavci I Delavke I
Edini list, ki spada v Vaše družine, je socijalistični dnevnik
== NAPREJ =
edini radikalni zagovornik Vaših pravje in koristi, Vaš neustrašeni sobojevnik in voditelj.
Zatorej proč z drugimi listi! Cltajte, naročajte ,,NAPREJ*11
Po svetu.
—	Sojenje bolgarskih vojnih krivcev. Sofijska vlada noče določiti mesta v naš! kraljevim, v katerem bi se konstituiralo srbsko-bolgarsko sodišče, kakor to določa oeu31yska pogodba. Bolgarska zahteva, naj se vrše sodna razpravljanja v Parizu, Londonu ali Rimu, in se opira pri tem na nekakšen odlok poslaniške konference v Parizu, k! pa ne obstaja. Postopanje sofijske vlade smatrajo tako, da sofijska vlada ne namerava izvršiti neulllyske pogodbe, Zs mladino. Avstrijsko socljalno- demokratično delavstvo Je pred več leti ustanovilo par deželnih društev »Otroških prijateljev (Klnderfreunde). Ta društva so se pred 2 leti združila v enotno organizacijo za celo državo, Iti bna po vseh krajih svo-le krajevne skupine. Danes šteje društvo nad 50000 članov, ima mnogo gradov hi domov za otroke na najlepših krajih in do milijona kvadratnih metrov lastnih zemljišč; poleg tega obsežna zemljišča kot Igrišča v najemu. Tekom dveh let so samo v deželnih društvih prispevali delavci nad 4 milijone kron za, otroke; Javne podpore »o znašale pičlo četrt milijona kron. Delavstvo samo )e zahtevalo, da se zvišajo prispevki za otroško akcijo od 3 K na io kron. In na ta način potem lajšajo avstrlj-akl sodnigl bedo, ki so H prizadeva težko življenje proletarcev. Kdaj se bomo povzpeli mi tako visoko In bomo podprli vsaj našo Izobraževalno organizacijo »Svo-boda«, ki že sedaj nudi delavcem veliko in bi mu rada — ako bi mogla nudila Še Stokrat toliko. Slovenski proletarec, spom-
ni se nase. Drugi ti ne pomore, ako d ne pomagaš sam. Zato; Svoji k svojim,
— Nestor dunajskih glasbenih pisateljev dr. Teodor Helm je v petek v svojem 78 letu na Dunaju umrl.
Demonstracijo invalidov v Italiji. * Ministrski predsednik Glolittl Je predloži! zbornici zakonski načrt o zboljšanju položaja vojnih poškodovancev in upokojencev. Med sejo zbornice Je priredilo večje število invalidov demonstracijo pred parlamentom kot protest radi zavlačevanja izvedbe njih tičočih se ukrepov. Ker Jc hotelo nekaj demonstrantov udreti v zbornico, se jim je postavila policija v bran. Došlo je do pretepov.
Velika goljufija v madžarski kreditni banki V zadnjih dneh se je odkrila v madžarski splošni kreditni banki goljufija akcij. 7. tm. je dvignil neki mož v pomorski obleki na podlagi nekega pisma, ki je bilo ponarejeno, Iz depota ravnatelja madžarske rečne in pomorske ladijske družbe 100 le-vantijsklh in 50 urikanyjskih delnic v skupni vrednosti eden in pd milijona kron. Golju! je pobegnil najbrže na Dunaj.
— Rekord samomorilstva ]c dosegla Budimpešta. Vsak dan Je približno 12 samomorov, največ med revnim ljudstvom, ki silno trpi in strada vsled draginje, ld jo današnji buržoazni teroristi povrh vsega še umetno vzdržujejo.
— Velika draginja v Lvovu. V Lvovu v Galiciji velja 1 kg krompirja 6 poljskih mark, moka 1 kg 80 do 90 mark Itd. Par
Čevljev velja 3000 do 3500 mark, meter tkanine 1000 do 1800 mark, ena srajca 60U do 1200 mark. Tramvajski listek 4 marke Itd. Pravijo, da je v Lvovu največja draginja kar je mest na svetu.
— Iz Irske. Na vseh vojaških vlakih na Irskem bodo sinfajnovski častniki kot talci, ker se napadi ria te vlake vedno bolj ponavljajo.
— Ponarejale! denarja. V Kalisu so odkrili družbo ponarejevalcev denarja, ki so ponarejali poljski denar, pred vsem bankovce po 1000 poljskih mark.
— ljudsko štetje v Ameriki Po zadnjem ljudskem štetju za 1. 1920 imajo Zedinjene države 118 milijonov prebivalcev.
— Chicago bo združena z morjem. V četrtek so se posvetovali zastopniki ameriških trgovskih zbornic o projektu združitve amerišikh jezer z Atlantikom in sicer preko reke sv. Lovrenca. Ako bi se zgradilo prekop, bi bila Chicago odprta za svetovni ladijski promet. Načrti so že gotovi. Kakor rečeno bi se z zgraditvijo prekopa prihranilo letno 9,600.000 dolarjev. Komisija je prepričana, da bi se z zgraditvijo morskega prekopa za Chicago, zelo razbremenilo newyorško pristanišče, ki je že tako preobloženo. Prekop bi tudi preskrbel Chicagi 7 milijonov konjskih sfl električnega toka, kar zopet znati veliko prihranitev premoga.
— Banka brez moškega. V Filadelfiji v Ameriki so ustanovili banko, kjer uradujejo izključno same ženske. Mesto direktorjev so direktorice.
Dnevna kronika.
Potecnltev eno- dve- hi deset-kronskih novčanic iz orometa. Po ki-
formacifah finančne delegacije v Ltubliaoj so vesti ki se iz neugotovljivih virov širiio med občinstvom, da izgube eno-, dve- in desetkronske ncvčanice plačilno vrednost z 31. decembrom t. 1. neistinite. Ko dobi finančna uorava dovoli kovanega drobiža na raznolavo česar ie v naikrai-šem roku pričakovati, se bo te nov,-čanice vzelo iz orometa. O roka. ki bo tako odmerien. da bo vsakdo svo-ie novčarrce lahko zamenlal za nov drobiž se bo občinstvo uradno in do dnevnikih pravočasno obvestilo. Do tedai oa veliaio o prometu s tem zakonitim olačim sredstvom med zasebniki. med strankami in državnimi blagajnami dosedanii nredDisi Državne bi a vatne so obvezane, da tudi* te novčan;ce Dreiemaio v neomejeni količini kot Dlačilo. Izvzete od te obveznosti so blagaine poštmh in brzojavnih uradov, ki moralo prejemati eno- in dvekronske bankovce ori enem nolotru samo v iznosu do 10 K.
Avtorsko pravo. Doznavajo, da Izdelujejo v ministrstvu načrt o avtorskem prava na najmodernejši podlagi. Zakon bi veljal za vse dele naše države. Načrt se predloži v upogled tudi umetniškemu oddelku prosvetnega ministrstva, da izrazi o njem svoje mnenje.
Vse premičnine ta nepremičnine, iti so bile last prejšnje avstro-ogrske monarhije na ozemlju naše države, se morajo smatra-ti kot državna lastnina, s katero ima pravico razpolaganja vlada države SHS.
Za našega poslanika v Bukarešti je imenovan Boško Codak-Arrttč, Iti je zadnje dve leti bil jugoslovensJd poslanik v Stock-holmu.
Omejitev prometa. Zaradi stavke železničarjev Južne železnice v Dunajskem Novem mestu včeraj niso vozili luksuzni In brzovlaki. Osebni promet se sicer vzdržuje. Ako se ne ugodi do danes opoldne zahtevam, se ustavi tudi osebni promet
—	Kakor objavlja ravnateljstvo Južne železnice, se bo začasno vzdrževal osebni promet tzimši vlake D in brzovlake.
Skrčenje osebnega prometa na državnih železnicah. Vsled stavke rudarjev se ustavijo pričenšl s 25. dec. ti. na drž. žel. Sledeči vlaki: Na progi Ljubljana—Karlo-vac vlak 1017 z odhodom h Ljubljane ob
12	uri 32 min. in prihodom v Karlovac ob 18 url 18 min., ter vlak štev. 1014 z odhodom iz Karlovca ob 8 uri 6 min. in prihodom v Ljubljano ob 13 url 58 min. Na proga Grosuplje —Kočevje prBcUučna vlaka' št. 4514 z odhodom iz Grosuplja ob 13 uri 40 min. in prihodom v Kočevje ob 15 uri 36 min. ter vlak 4513 z odhodom iz Kočevja ob 11 uri 8 min. in prihodom v Orosupljc ob 13 url. Na progi Trebnje—St. Janž na Dolenjskem vlak štev. 4633 z odhodom it St. Janža ob 13 uri 22 min. prihodom v St Janž ob 15 uri 52 min. Na progi Ljubljana—Jesenice vlak štev. 1714b z odhodom iz Ljubljane ob 13 uri 30 min. ta prl-hodom na Jesenice ob 15 uri 36 min., ter na progi Planica—Ljubljana vlak štev. 1713 z odhodom iz Planice ob 7 »ri 8 min. in prihodom v Ljubljano ob 10 uri 28 min. Na progi Kranj—Tržič priključna vlaka 2556 z odhodni iz Tržiča ob 8 uri 40 min. In prihodom v Kranj ob 9 url 21 min., ter Viak 2555b z odhodom iz Kranja ob 14 url 40 min. in prihodom v Tržič c* 15 url 35 min. Na progi Slovenji Gradec—Dravograd vlak 1822 z odhodom I2 Slovenjga Gradca ob 5 url 30 min ta prihodom v Dravograd
ob 5 uri 57 min. ter vlak 1817 b z odhodom
iz Dravograda ob 19 url 37 min. in prihodom v Slovenji Gradec ob 20 uri 5 min. ter na progi Velenje—Slovenji Gradec vlak 1852 z odhodom iz Velenja ob 6 uri 30 min. in prihodom v Slovenji Gradec ob 8 uri
3 min. Na progi Bistrica Boh. Jez.—Jesenice vlak štev. 12 z odhodom iz Bistrice ob 6 uri 52 min. in prihodom na Jesenice ob 7 url 57 min. V svrho dosege priključka na vlak 1711, ki odhaja iz Jesenic ob 5 url 7 min. in prihaja v Ljubljano ob 7 url 10 min. bode vozli na progi Planica—Jesenice ob 4 uri 45 min., ter na progi Bistrica Boh. Jez—Jesenice vlak štev. 74 z odhodom iz Bistrice ob 3 uri 50 min. in prihodom na Jesenice ob 4 uri 55 min. Nadalje se ukine pričenši pondeijek dne 27. decembra tl. na progi Ljubljana—Zagreb vlak štev. 1011	z	odhodom	iz	Ljubljane	ob
22 uri 36 min.,	ter prihodom	v Zagreb	ob
5 url 55 min. ta	pTUiodom	v	Ljubljano	ob
6 uri 10 min.
Higijena v mariborski Javnih lokalih. Mariborski magistrat opozarjamo, da bolj pazi na snažnost- v javnih lokalih kakor r restavracijah, kavarnah in gostilnah, ta na izpolnjevanje odredb zdravstvenega odseka. Sedaj ne zadosti svojim dolžnostim. Da to ugotovim navajam naslednji dokaz: V kavarni Balkan vlada taka nemarnost, da je mogoče, da so okvirji kavarniških oken in blazine vsled močne vlage plesnjivi. Ta nedostatek je mogoče na zelo priprost način odpraviti, kar tudi ne zahteva gotovo mnogo časa. — Toda malomarnost lastnika kavarne je kriva, da se to stori. — Upamo da bo ta opomin zadostoval mariborskemu mestnemu odseku za ljudsko higijeno in ostalim lastnikom javnih lokalov, da store svojo dolžnost. Sedanje razmere škodujejo zdravju občinstva, ki obiskuje take , lokale.
—	V opozorilo potnikom, ki potujejo preko Kanade v Zed. države. Vlada Zed.. držav razglaša: Podaniki tujih držav prihajajo v Kanado to hočejo od tam potovati dalje v Severnoameriške Zedinjene države, ne da bi si poprej pustili'pri kompe tentnih ajneriških konzulatih vidirati svo!e potne liste. Naredba vlade Zedinjenih držav določa, da se marajo vsi potni listi za Ameriko vidirati samo po ameriških konzulatih v državah, kjer se nahaja lastnik potnega lista m da teb vlzov ne bodo dajali konzulati drugih držav v Ameriki. Zato opozarjamo vse potnike, da ne morejo potovati v Svernoameriške Zedinjene dT-žave, če si poprej ne dajo vidirati svojih potnih ilstov pori ameriških konzulatilr v Jugoslaviji.
Iz falske elektrarne nameravajo v doglednem času naj>eljati električni tok po dravski dolini pod Mariborom do Varaždina, Medjimurja in Prekmurja. V ta namen je Imel ptujslti pripravljalni odbor že svojo sejo v Varaždinu. Po načrtih »Sle-mens-Schuckert-Wertcc« ta »GeselschaU fllr elektrische Industrie« bi bil v svrho napeljave potreben daljnovod z visoko napetostjo 47.000 voltov, na katerega bi se priklopili posamezni okraji z vodi napeto • sti 15.000 voltov. Delniška glavnica bi znašala 25 milijonov kron, jamstvo naj b! prevzele občine oziroma okrajni zastopj falska elektrarna z 12,000.000 K. Pripravljalni odbor je že sklenil potrebne korake, vse pa je odvisno od razumevanja, ki ga bo našla ta namera v javnosti. Kolikega pomena bi bila nje izvršitev, ne bomo še posebe in-avlH, glavno je, da se tega zave prebivalstvo, ki bi imelo od nje svoio korist
Vse koroške begunce se poživlja, da javijo svoje dosedanje bivališče, kje so
zaposleni, kakšno jo njih materijeino stanje v kateri vasi oziroma občini so dom.« in naslove sorodnikov, kJ so še na Koroškem. Istotako naprošam delodajalce, da sporočijo, koliko beguncev lahko zaposlijo In pod kakšnimi pogoji — Za koroški begunski odsek v Dravogradu. — Vinko Moderndbrfer.
Državna posredovalnica za delo. Pri
vseh podružnicah »Držav, posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 12- do 18. decembra 1920 dela 199 moških in 43 ženskih delavnih moči. Delodajalk so pa iskali 116 moških in 46 ženskih dejavnih moči. Posredovanj se ie izvršilo 15.
V	delo se sprejmejo: mizarji, ščetinarji, brusači za jedilno orodje, tesarji, kolarji, gozd. delavci, brivci, strojniki, pisarniške moči, služ&taje, kuharice, usnjarji (Rotger-ber, \Veissgerber), vajenci, vajenke, sedlarji itd.
Zgradba državnega muzeia. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od belgrajske občine, da mu odstopi 5000 kvadratnih metrov prostora za parcelo, na kateri bi se zgradil državni muzej. Ministrstvo zahteva parcele brezplačno.
Gospodarstvo.
— Predilnice nimajo dela. Največje predilnice v Belfastu so vsled pomanjkanja naročil do 24. januarja ustavile svoj obrat Vsled tega je 30.000 delavcev brez dela. V Nonvicinu so brezposelni, ki so se Vračali z zborovanja, pobHi šipe trgovine z živili ter oplenili zaloge. Policija je vzpostavila red.
— Naročbe sovjetske Rusije na Švedskem. Ruska sovjetska vlada je naročila na Švedskem 6 milijonov šolskih knjig in drugega materijala v skupnem znesku 20 milijonov švedskih kron.
— Petrolejski vrelci v Ameriki so precej močni. V Oktahomi producirajo dnevno 367.500 sodov petroleja, v Kanasu pa 100 tisoč. V Oktahomi (država) pridobe na poljanah v Gusblrngu dnevno 35.500 sodov, v Healdon 26.000, v Stewitt pa 34.000 sodov petroleja. Najmočnejši vrelci ‘v Kansasu so oni v Eldorads, Peabodu In v Elbtag Florence, kjer pridobe dnevno 70.000 sodov nafte.
Šport.
Bohinj: Pripravljalna dela na, bohinjskem sankališču »Belvedeere« so dogotov-Uena. — Obeta se velika športna Živahnost
ob otvoritvi dne 25. in 26. tm. Bled: Novozgrajeno sankališče iz Osojnice skozi Zako je vže uporabljivo. — Poroča se nam tudi, da bo jezero — če nastopi mraz
—	v nekaj dneh zamrznilo, ker hna jezero že dobro skorjo.
Oskrba v Bohinju ta na Bledu: Za športnike, turiste i. dr. goste je glede prehrane dobro poskrbljeno po hotelih in gostilnah; ker pa je pričakovati za praznike In krog novega leta več gostov, naj se blagovolijo interesenti vže naprej zasigurati stan ta naj se tozadevno obrnejo pismenim ali brzojavnim potom na:	Zimskošportni
odsek. Bohinjska Bistrica (Hotel Markež) in Bled 2. Vila Ribič.
Dopisi.
Gaberie. Čudne in skoro neverjetne reči se slišiio. kako ravna ea-berilska policiia z delavci, če iih dobi v kremDlie. Ce ne ere drugače, si noiščeio kak vzrok, da ga aretiraio. Mi ne zagovarjamo mogoče »iiancev. amoak smo tega prepričanja. da se Dlianci v očesih »oliciie razredno ločilo. Radi zatisneio oči. če vidiio v »oznih nočnih urah gosDodo v vinjenem staniu. Bog vanii delavca, če ea zasačilo in ga vidiio malo dobre volje. Proti temu se na takoi vzame »puška fertik«. V soboto 18. decembra 1920 ie Dobcia naletela delavca do imenu Franc Nerata, ki se le vračal z dela in ;c bil lezem ker ie za storieno »težko delo dobil »remalo nlačila. Na fezo si ;e kupil t>ol litra vina. Policiia ga ie aretirala ampak ne tistega, ki ie domov vračajočega se delavca provociral. ker isti ta. bil mesarski moi-ster. temveč delavca. Gnali so ga na Doliciisko Dostaio in tam so sl mislili gcsDodie policisti, sedai smo sami m so g a nreiepali s puško tako. da ie drugi dan komai hodil in »oznali so se udarci puške na niegovl nogi. Da ni nič DrotiDostavncga storil, ie dokaz. ker so ga ootem izpustili. Ali le dovolieno tjco Dostooanie v Dollci.1-skih predpisih gost>oda adiunkta Lo-garia? Vprašamo gospoda okralnega glavarja ah’ mu ie tako oostooanie gaberiiske »oliciie znano? Ali smatra nkraini glavar v Gaberiah za potrebno iziemno stanie. ker nosiito nlegovi čuvarvi še vedno puške, kakor bi stanovali v tem kralu sami tolovaii. Ce ste nam že »olicilo oktroirali. notem na zahtevamo, da se ista dostolno obnaša. Ce ie že potrebno da se koga aretira, še ni rečeno da se ga mora
neusmiljeno pretepati! In bodi kedar koli { Delavcem Da svetuiemo. nai ne »iio. alkohol iim ie naivečii sovražnik, Kaiti v sistemu v katerem smo prisiljeni živeti, ima Diianost lahko hude posledice, posebno Da. če varriostol organi^ delavstvo izzivalo.
Guštanj. Dobro obiskani shod kovinarjev. ki se ie vršil tukai v četrtek. 16. t. m. in na katerem ie poročal so-drug Svetek »oliudno n splošnem položaju industrijskih oodietii v Jueo-slaviii o vzrokih oronadania. zlasti kovinarske industrije in temu sledeči nezaposlenosti delavcev. Z veliko pazljivostjo so sledili navzoči govoru kakor tudi besedam sodr. Bračinaca katera sta nam razložila, da ni samo novoino stanie edini krivec te bede. ampak konfuzno gospodarstvo in osebne dobičkarske strasti tistih ore-napetežev. kateri rafsliio da samo oni so zmožni vladati liudstvu. 2e pretekle in še boli prihodnie volitve bodo novnale^te hiiene z neopravičeno zasedenih^ stolčkov. Oba govornika sta nam dokazala da nam samo dob,-a delazmožna organizacija pomore do izbolišania delavskega no-ložaia. Delazmožni organizaciji ie na jedro 7edin>enie: oa ne tako s kakršno se predstavlia iezuit p Razgoršek. Po nievovem miši iemu bi se morali mi sodrugi zediniti s kiierikalni-mi puhlofflavci. katerih tukaišnii vod-ia ie on. Čas bi bil. da bi porabil svo-ie nasvete zase ker sicer bo v kratkem imel za poslušalca svoilh nridič samo «e mežnaria ker se ie megove-Pa »olirizirania že itak vsak pameten človek naveličal.
Pridobitev
državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glasom uredbe o pridobitvi in izgub* državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo — objavljene v št. 147 Uradnega lista — postaneta polnopravni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev tisti nekdanji aV* strijski državljani, ki so imeti dne 1 ian“' arja 1910 domovinsko pravico na One*’* ozemlju avstrijske polovice nekdanje avstro - ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev W
ki so ohranili te pravice do dne. ko ie■ stopila V veljavo saintKertrralnsKo-VOKtK*'’- 1
Avstrijo, t j. do 16. iultla 1920.
Tisti, ki so pridobili domovinsko Pra* vlco izza dne 1. januarja 1916 na onein ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero ie pripadlo kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev postanejo državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev samo s pritrdilo«« na*c države. Če tega pritrdila ne zahtevajo alJ Ce se jim odreče, pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico na ozemlju, kjer imajo sedaj.
Tozadevne prošnie se morajo Vložit* do 15. julija 1921 pri onem upravnem ohtž-stvu prve stopnje, v katerega področju ta13 prosilec	domovinsko	pravico.	—	Za on:#
ki imajo	domovinsko	pravico	na	ozcnil'u>
zasedenem po Italiji, teče ta enoletni t0* šele od trenotka. ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko ItaK)3, izprazni dotične naše krajine.
Oni,	ki ne vlože	prošnje	do	vštetega
15. julija	1921. se ne	bodo smatrali za na-
še državljane.
Vsak prosilec mora gvoj! prošnj: Pf*‘ ložiti:
1. Izpričevalo o domovinstvu;
2. krstni ali rojstni Ust. poročni list (prvi zase, za svojo ženo in za one svcie otroke, ki niso dovršili 18. leta); »
3. izpričevalo o moralno - političnih1 vedenju.
V	prošnji mora biti navedeno, kam 1* bil pristojen, preden ie pridobil današnjo domovinsko pravico.
Mestni magistrat opozarja na ostalo predpise o pridobitvi državljanstva kraljevine Srbov, - Hrvatov in ’ Slovencev ♦ Uradnem listu št. 147 ter opozarja »last one, ki so stari nad 18 lel ter so srbskega« hrvatskega ali slovenskega plemena ta ie' zika in imajo domovinsko pravico, v em Izmed onih dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere niso prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev le, ako *■* Javilo v šestih mesecih, da žele to posta • Ta šestmesečni rok teče od dne 16. iu^’ 1920, torej velja še do 16. Januarja l9“ ’ Do tedaj moralo vložiti Izjavo o opeh* *
naše državljanstvo pri upravnem , stvu prve stopnje — tore! v Ljubljani P mestnem magistratu —, v katerega P°* dročju imajo stalno bivališče.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 22. decembra 1920
obia-
Izdalatell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednilc: lak Vchove^,
Tisk »Učiteljske tiskane« * UubHanL