Ekonomsko ogledalo #UMAR Ekonomske analize/maj 2007 št. 5, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Boštjan Vasle (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Slavica Jurančič (Konkurenčnost), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Denarni trg – krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Mojca Vendramin (Okoljska komponenta gospodarskega razvoja), Tanja Čelebič (Izmenjava študentov – program Erasmus), Judita Mirjana Novak (Gospodarski subjekti v letu 2006, Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, Plačilna sposobnost gospodarskih subjektov), Andrej A. Chiaiutta (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2007). Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Karla Železnik. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Ob izidu UMAR medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – aktualno. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 2 Aktualno Nadaljevanje močne konjunkture v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu str. 3 Mednarodno okolje Letos nadaljevanje visokih stopenj gospodarske rasti v evro območju; rast v EMU naj bi bila prvič po letu 2001 višja kot v ZDA str. 4, 5 Konkurenčnost Slovenija je med članicami evro območja, ki so v prvem četrtletju ohranile cenovno konkurenčnost na decembrski ravni str. 6 Cenovna gibanja in politika Kljub visoki inflaciji v aprilu ostajajo cene stabilne str. 7 Denarni trg – varčevanje prebivalstva Med varčevalci vse bolj priljubljene naložbe z večjim tveganjem str. 8 Denarni trg – krediti Devizni krediti zaradi nižjih obrestnih mer beležijo visoko rast str. 9 Trg dela Število zaposlenih se še naprej povečuje, brezposelnih pa upada str. 10 Plače Daljši delovni mesec vplival na rast plač v zasebnem sektorju str. 11 Predelovalne dejavnosti Vedno več podjetij se srečuje s pomanjkanjem delavcev str. 12 Gradbeništvo Visoka aktivnost v prvem četrtletju je bila povezana z vremenskimi razmerami str. 13 IZBRANE TEME Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Varstvo okolja zaostaja za gospodarskim razvojem str. 17 Izmenjava študentov – program Erasmus Število slovenskih Erasmus študentov se povečuje; največ jih študira poslovne vede in management str. 18, 19 Gospodarski subjekti v letu 2006 Lani se je število gospodarskih subjektov že četrto leto zapored najbolj povečalo v poslovanju z nepremičninami, najemu in poslovnih storitvah str. 20 Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006 Gospodarske družbe in zadruge so za leto 2006 izkazale največji neto čisti dobiček po letu 2002 str. 21 Plačilna sposobnost gospodarskih subjektov V letu 2006 padec števila začetih stečajnih in likvidacijskih postopkov str. 22 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2007 Tudi zadnja analiza potrjuje stagnacijo konkurenčnosti Slovenije; napredek pri gospodarski uspešnosti, ohranjanje nizkih uvrstitev učinkovitosti vlade in podjetij str. 23, 24 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta podatek zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje III 15,4 9,3 9,4 9,5 Predelovalne dejavnosti III 15,3 10,6 11,0 10,7 Oskrba z elektriko, plinom, vodo III 1,5 -8,0 -5,5 0,5 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno III 25,6 35,0 33,9 37,4 Izvoz blaga (nominalno, v EUR)1 III 18,7 18,4 18,3 17,7 Uvoz blaga (nominalno, v EUR)1 III 17,2 16,6 19,0 23,3 Realni efektivni tečaj2 III 0,7 1,4 1,5 1,6 Bruto plača na zaposlenega, realno III 2,2 3,0 3,1 3,6 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 III 0,0 8,7 8,6 8,0 Javnofinančni prihodki, realno IV 33,3 1,8 4,2 1,5 Število formalno delovno aktivnih III 0,5 3,3 3,3 3,1 Število registriranih brezposelnih IV -2,2 -17,9 -17,4 -16,7 Število prostih delovnih mest IV -12,6 8,0 6,9 5,8 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % III 8,1 8,4 8,7 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % V 1,2 2,5 2,9 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % IV 0,2 3,4 4,9 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; 3medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 4skupaj v zadnjih 12-ih mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 3 Zadnji podatki podpirajo napovedi, da se bo Stopnja anketne brezposelnosti ostaja v prvem gospodarska rast v EU letos ohranila na podobno četrtletju 2007 nizka, 5,7-odstotna. Ob nekoliko visoki ravni kot lani. Po podatkih Eurostata je bila povečanem številu delovno aktivnih se aktivnost po medletna desezonirana gospodarska rast v evro anketi ni pomembneje povečala. Primerjava s območju v prvih treh mesecih letos 3,0-odstotna, povečanjem števila formalno delovno aktivnih kaže, da medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 3,3- je šlo v prvem četrtletju 2007 predvsem za nadaljevanje odstotna. Evropska komisija napoveduje nadaljevanje zmanjševanja različnih neformalnih oblik dela, ki se je visoke gospodarske rasti v evro območju tudi letos in začelo že v zadnjem četrtletju 2006. prihodnje leto, ko naj bi bila le rahlo nižja od lanske 2,7- V prvem četrtletju leta se ohranja tudi visoka odstotne rasti. To velja, v nasprotju s pričakovanji izpred aktivnost v finančnem sektorju. Celotni neto tokovi nekaj mesecev, tudi za naše štiri ključne trgovinske kreditov podjetjem in NFI so bili v prvem četrtletju letos partnerice. V evro območju naj bi bila gospodarska rast za slabo četrtino večji kot v istem obdobju lani, neto tako prvič po letu 2001 višja od rasti v ZDA (gl. str. 4–5). tokovi vlog v bankah pa so bili v prvem četrtletju 2,6-krat Nadaljevanja visokih stopenj rasti beležimo tudi v večji kot v istem obdobju lani. Še hitreje naraščajo neto domačih predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. tokovi v vzajemne sklade domačih upravljavcev, ki so Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju ohranila na bili v štirih mesecih letos 4,7-krat višji kot v istem visoki ravni, saj se je po desezoniranih podatkih v obdobju lani in so že presegli vrednost celotnega prvem četrtletju povečala za 1,8 %. To je sicer najnižja preteklega leta. Celotni obseg sredstev v vzajemnih četrtletna rast v zadnjem letu, vendar pa je bila vrednost skladih je tako konec aprila dosegel raven skoraj petine opravljenih del v večjih podjetjih v prvem četrtletju za prihrankov prebivalstva v bankah (gl. str. 8–9). Kljub 35,0 % višja kot v istem obdobju lani. Ugodne temu da v zadnjih letih beležimo najvišje stopnje rasti vremenske razmere so v prvem četrtletju letos sredstev v vzajemnih skladih na prebivalstva med vsemi omogočile pospešeno realizacijo načrtovanih projektov, članicami EU, še vedno dosegamo le okoli 6 % kar je razvidno predvsem v gradnji inženirskih objektov, povprečne vrednosti v evro območju. To kaže, da so kjer se je rast močno okrepila že četrto četrtletje relativno visoke stopnje rasti odraz dohitevanja zapored. Vrednost opravljenih del v gradnji stavb, ki se razvitejših finančnih trgov. je lani iz četrtletja v četrtletje krepila, pa se je v prvem Po deflaciji v prvih dveh mesecih leta so se cene trimesečju letošnjega leta sicer znižala, vendar je bila še življenjskih potrebščin zadnje tri mesece povišale, vedno za 21,0 % višja kot v istem obdobju lani (gl. str. maja za 1,2 %. Skupen dvig cen v prvih petih mesecih 13). V prvem četrtletju leta smo zabeležili tudi visoko letos tako znaša 2,5 %, kar je desetino odstotne točke rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti; več kot v istem obdobju lani. Nihanja mesečnih stopenj 10,6-odstotna rast na medletni ravni je bila med rasti cen so predvsem posledica zunanjih dejavnikov in najvišjimi v EU. Ob tem je bila rast prihodka od prodaje sezonskih vplivov. K inflaciji v maju so tako največ na domačem trgu, z izjemo zadnjega trimesečja leta prispevale višje cene tekočih goriv, obleke, počitnic in 2002, v letošnjem prvem četrtletju prvič po letu 1999 hrane. Prispevek slednjih k inflaciji je v letošnjem letu višja od rasti prihodka od prodaje na tujem trgu (gl. str. polovico višji kot v istem obdobju lani, kot pa ugotavlja 12). Evropska komisija, se je prispevek cen hrane k inflaciji V obeh panogah še naprej narašča število povečal tudi v nekaterih drugih članicah EU. Kljub zaposlenih, podjetja v predelovalnih dejavnostih pa mesečnim nihanjem dolgoročna gibanja cen ostajajo v anketah poročajo o pomanjkanju delovne sile. Ob stabilna, saj je povprečna inflacija tudi maja znašala skupnem naraščanju števila delovno aktivnih (v prvem 2,5 % in se je tako ohranila na ravni, na kateri se giblje četrtletju je bilo za 3,3 % višje kot v istem četrtletju lani, že od začetka leta 2006. Po prvih ocenah je v maju ko se še ni pričela lanska relativno visoka rast ostala razmeroma stabilna tudi osnovna inflacija. zaposlenosti) se še naprej najhitreje povečuje Ob stabilni rasti cen Slovenija ohranja svojo zaposlenost v gradbeništvu (gl. str. 10). V prvem cenovno konkurenčnost. Merjeno s cenami četrtletju je bilo njihovo število glede na leto pred tem življenjskih potrebščin, ki so v prvem četrtletju leta rasle višje kar za 11,3 %. Število delovno aktivnih se je počasneje kot pri naših partnericah, se je cenovna povečalo tudi v predelovalnih dejavnostih, v primerjavi s konkurenčnost nekoliko izboljšala, merjeno z relativnimi prvim četrtletjem lani je bilo višje za 0,8 %. Medtem ko cenami industrijskih proizvodov pa nekoliko poslabšala. je vse manj podjetij, ki kot omejitvene dejavnike pri Zaradi postopne krepitve evra na mednarodnih valutnih proizvodnji navajajo nezadostno povpraševanje, postaja trgih vse od začetka lanskega leta je bilo v prvem v zadnjih mesecih najpogostejši omejitveni dejavnik četrtletju leta 2007 poslabšanje slovenske cenovne med podjetji pomanjkanje usposobljenih delavcev, konkurenčnosti bolj izrazito zunaj evro območja. To močno pa se je povečalo tudi pomanjkanje delavcev na kažejo tudi izračuni ECB, na osnovi katerih se Slovenija splošno; oba kazalnika sta dosegla nesporen vrh v uvršča med tiste članice evro območja, ki so v prvem zadnjem 11-letnem obdobju (gl. str. 12). četrtletju ohranile svoj konkurenčni položaj (gl. str. 6). Ekonomsko ogledalo UMAR Mednarodno okolje številka 5/2007 str. 4 Primerjava različnih napovedi oziroma predpostavk realne rasti BDP (v %) 2005 2006 2007 2008 UMAR JP 06 EK okt. 06 EK feb. 06 UMAR PN 07 EK apr. 07 CONS maj 07 OECD maj 07 UMAR JP 06 EK okt. 06 UMAR PN 07 EK apr. 07 CONS maj 07 OECD maj 07 EMU 1,4 2,7 1,8 2,1 2,4 2,4 2,6 2,5 2,7 1,9 2,2 2,2 2,5 2,2 2,3 Nemčija 0,9 2,8 1,1 1,2 1,8 1,9 2,5 2,4 2,9 1,5 2,0 2,0 2,4 2,3 2,2 Francija 1,7 2,2 1,9 2,3 2,2 2,0 2,4 2,1 2,2 1,9 2,1 2,0 2,3 2,1 2,2 Italija 0,1 1,9 1,2 1,4 2,0 1,8 1,9 1,8 2,0 1,5 1,4 1,5 1,7 1,6 1,7 Avstrija 2,0 3,1 2,3 2,6 n.p. 2,5 2,9 2,7 3,2 2,3 2,1 2,3 2,5 2,3 2,6 ZDA 3,2 3,3 2,7 2,3 n.p. 2,4 2,2 2,1 2,1 3,1 2,8 3,0 2,7 2,8 2,5 Vir podatkov: UMAR – Jesensko poročilo (2006), Pomladanska napoved (2007); EC Autumn forecasts (november 2006); EC Interim Forecasts (februar 2007); EC Spring Forecasts (maj 2007); Consensus Forecasts (maj 2007); OECD Economic Outlook (maj 2007); Eurostat. Evropska komisija za letos napoveduje nakazujejo tudi indikatorji razpoloženja. Indikator nadaljevanje visoke lanske gospodarske rasti v poslovne klime Evropske komisije je aprila dosegel evro območju. V vseh štirih glavnih slovenskih najvišjo vrednost doslej, indikator gospodarskega trgovinskih partnericah iz evro območja se v razpoloženja pa je aprila že drugi mesec zapored nasprotju s pričakovanji izpred nekaj mesecev vsaj ostal na najvišji ravni po koncu leta 2000. Enako za letos napoveduje nadaljevanje ugodnih velja za Ifo indikator gospodarske klime za evro gospodarskih gibanj, saj bo gospodarska rast območje, ki raste že tri četrtletja zapored, ZEW podobno visoka kot lani, inflacija pa bo še naprej indikator razpoloženja investitorjev za evro območje stabilna. Posledično se letos pričakuje vsaj še en pa raste že od lanskega junija dalje. dvig vodilne obrestne mere ECB. Prihodnje leto se Po lanski najvišji gospodarski rasti v šestih letih bodo stopnje rasti BDP rahlo umirile. (2,8 %) bo rast BDP v Nemčiji kljub dvigu DDV Po zadnjih napovedih bo letos gospodarska rast tudi letos visoka. V prvem četrtletju letos se je rast v evro območju prvič po letu 2001 višja od rasti v BDP zaradi dviga DDV pričakovano upočasnila iz ZDA. Gospodarska rast na evro območju se je na 3,6 % ob koncu lanskega leta na 3,3 % (medletno začetku leta upočasnila, vendar manj od pričakovanj. desezonirano). Negativni vpliv padca zasebne Posledično se še naprej izboljšujejo napovedi za potrošnje je kompenzirala rast investicij, saj so letošnjo rast BDP. Po podatkih Eurostata je bila investicije v opremo in stroje dosegle najvišjo rast v medletna desezonirana gospodarska rast v evro sedmih letih, najtoplejša zima po letu 1901 pa je območju v prvih treh mesecih letos 3,0-odstotna, pozitivno vplivala na rast investicij v gradbeništvu. medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 3,3- Zadnje napovedi gospodarske rasti za letos odstotna. Po zadnjih napovedih Evropske komisije napovedujejo celo višjo rast kot lani, kar potrjujejo bo gospodarska rast letos in prihodnje leto le rahlo tudi vsi indikatorji razpoloženja. Ifo indikator poslovne nižja od lanske 2,7-odstotne rasti, temeljila pa bo na klime je bil maja že drugi mesec zapored na drugi rasti domačega povpraševanja, medtem ko se bo najvišji ravni doslej, ki je bila sicer dosežena rast izvoza ob pričakovani upočasnitvi rasti svetovne decembra lani. ZEW indikator razpoloženja trgovine in zaradi apreciacije evra postopoma investitorjev je bil maja na najvišji ravni v enajstih umirila. Še naprej se pričakuje visoka rast investicij v mesecih. Izboljšuje se tudi razpoloženje potrošnikov, opremo, ki bodo v prihodnjih dveh letih prevzele saj je Gfk indikator po dveh mesecih padanja na vlogo glavnega motorja gospodarske rasti, medtem začetku leta maja narasel že tretji mesec zapored in ko se bo rast investicij v gradbeništvu, na katero je v je dosegel najvišjo raven v petih mesecih. To je eden zadnjih mesecih ugodno vplivala topla zima, v v vrsti znakov, da je prilagajanje potrošnikov na dvig prihodnjih dveh letih umirila, saj bodo višje obrestne DDV pri koncu. V vlogi glavnega motorja rasti bo mere prispevale k znižanju povpraševanja po letos še naprej rast investicij, prihodnje leto pa hipotekarnih posojilih, v posameznih državah pa se zasebna potrošnja, na katero bo še naprej pozitivno pričakuje upočasnitev rasti cen nepremičnin. Ob vplivalo znižanje stopnje brezposelnosti (Evropska izboljšanju na trgu dela, kjer se pričakuje komisija napoveduje znižanje iz 8,4 % lani na 6,5 % nadaljevanje zniževanja stopnje brezposelnosti iz prihodnje leto), od letos naprej pa tudi dvig plač. 7,9 % lani na 6,9 % leta 2008, ter zaradi Največji industrijski sindikat IG Metall se je uspel pričakovanih dvigov plač, se letos in prihodnje leto dogovoriti za 3-odstotno zvišanje plač v naslednjem pričakuje tudi pospešitev rasti zasebne potrošnje. letu in pol, kar bo predstavljalo merilo tudi ostalim Nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj sindikatom. Stopnja rasti izvoza se bo postopoma Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 5 znižala, a manj kot v ostalih evropskih državah trenutku je še nemogoče presoditi, ali je upočasnitev zaradi večjega izboljšanja konkurenčnosti v preteklih na nepremičninskem trgu že dosegla dno, vendar se letih. Tudi v ostalih treh glavnih trgovinskih partnericah v EU (Francija, Italija, Avstrija) se bodo letos nadaljevala ugodna gospodarska gibanja s podobnimi stopnjami rasti BDP kot lani, prihodnje leto pa se pričakuje le rahla upočasnitev. V prvem četrtletju je bila rast BDP (medletno desezonirano) v Franciji (iz 2,2 % na 2,0 %) in Avstriji (iz 3,0 % na 3,2 %) podobna kot ob koncu lanskega leta, v Italiji pa se je upočasnila (iz 2,8 % na 2,3 %). Za Francijo in Italijo se letos in prihodnje leto pričakuje podobne stopnje gospodarske rasti kot lani. V obeh državah bo zasebna potrošnja še naprej imela vlogo glavnega motorja rasti, zaradi visoke izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, ki je nad dolgoletnim povprečjem, pa se pričakuje pospešitev rasti investicij v opremo. Rast izvoza se bo po lanski pospešitvi ponovno upočasnila, predvsem zaradi apreciacije evra in nekonkurenčnosti izvoznikov, kjer Evropska komisija opozarja na neprimerno specializacijo tako pri produktih kot pri geografski naravnanosti izvoza. V Avstriji vsaj letos do upočasnitve rasti BDP še ne bo prišlo. Glavni razlog je v napovedanem nadaljevanju lanskih visokih stopenj rasti investicij, ki naj bi se letos še pospešile. Hkrati se pričakuje tudi povečanje stopnje rasti zasebne potrošnje; visoka bo ostala tudi rast izvoza. Za uresničitev osnovnega scenarija Evropske komisije za evro območje obstajata dve glavni tveganji, in sicer možnost še večje upočasnitve gospodarske rasti od pričakovane v ZDA ter večji inflacijski pritiski. Gospodarska rast v ZDA je bila v prvem četrtletju letos le 1,9-odstotna (medletno desezonirano) in bo po zadnjih napovedih letos za dobro odstotno točko nižja kot lani (2,2 %). V tem Graf: Medletne stopnje gospodarske rasti v glavnih zunanjetrgovinskih partnericah znotraj EU, po četrtletjih (v %) zdi, da se bo scenarij FED, po katerem se bo po upočasnitvi na začetku leta gospodarska rast tekom leta postopoma dvignila, uresničil. Po osnovnem scenariju Evropske komisije bodo inflacijski pritiski v evro območju ostali omejeni, tako da po lanski 2,2-odstotni inflaciji za letos in leto 2008 napovedujejo nadaljnje znižanje inflacije, ki naj bi v obeh letih znašala 1,9 %. Ta pričakovanja potrjujejo podatki za prve štiri mesece letos, ko je bila medletna inflacija v evro območju pod 2,0 %. Vseeno se pričakuje, da bo ECB junija še osmič po decembru 2005 dvignila vodilno obrestno mero, in sicer iz 3,75 % na 4,0 %. Kljub apreciaciji evra, ki je 27. aprila dosegel rekordno dnevno nominalno vrednost proti ameriškemu dolarju (1,3682 evra/USD), povprečna vrednost v prvih štirih mesecih letos pa je za 9,3 % višja kot v istem obdobju lani, ni mogoče izključiti nadaljnjih dvigov vodilne obrestne mere v letošnjem letu. Evropska komisija namreč opozarja na nevarnost, da se bodo ob nadaljnjem znižanju brezposelnosti, pritiski po dvigu plač še povečali in bodo le-ti višji od trenutno predvidenih. Drugi razlog za morebitno višjo inflacijo od predvidene predstavljajo ponovno višje cene nafte, ki se v zadnjih dveh mesecih gibljejo nad 67 USD za sod nafte Brent, medtem ko je v prvem četrtletju letos povprečna cena znašala 59 USD za sod. Pomembna razlika v primerjavi z lanskim letom je, da je sedaj proizvodnja nižja, saj OPEC trenutno načrpa skoraj dva milijona sodov dnevno manj kot lani, povpraševanje po nafti pa je ob nadaljevanju visokih gospodarskih rasti v svetu podobno lanskemu. Omeniti velja tudi cene hrane, kjer je od lanskega poletja dalje mogoče opaziti skok v mesečnih podatkih o medletni inflaciji cen hrane v evro območju, na kar opozarja tudi OECD. 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 2005 2006 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2007 2008 V i r podatkov: EC S pr i ng f or ec as t s ( maj 2007) . Konkurenčnost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 6 Indikatorji cenovne konkurenčnosti, povprečni indeksi 2005 2006 Efektivni tečaj do 17-ih trgovinskih partneric1 QI 2007/QIV 2006 QI 2007/QI 2006 Nominalno 99,3 100,2 100,2 100,9 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 99,7 100,7 99,4 99,1 99,6 100,9 101,4 102,1 Efektivni tečaj do 10-ih trgovinskih partneric zunaj evro območja1 Nominalno 98,5 100,6 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 99,0 100,8 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 Efektivni tečaj do 7-ih evro trgovinskih partneric1 100,6 100,0 101,4 102,9 103,1 104,6 99,5 100,7 100,6 101,0 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 100,1 100,6 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 99,8 98,8 Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators; izračuni UMAR. Opombe: 1do košarice valut 17-ih trgovinskih partneric: Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske, Španije (7 evro trgovinskih partneric), Danske, Združenega kraljestva, Švedske, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, ZDA, Švice in Japonske (10 trgovinskih partneric zunaj območja evra); rast indeksa pomeni apreciacijo in obratno; 2deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti na domačem trgu. Merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin cenovne konkurenčnosti v primerjavi s konkurenti je bila v prvem četrtletju leta 2007 slovenska zunaj območja evra precej bolj izrazito, še posebno cenovna konkurenčnost nekoliko boljša kot v na medletni ravni. Ob 2,9-odstotni medletni nominalni zadnjem četrtletju lani, medtem ko se je medletno okrepitvi je slovenski efektivni tečaj do 10-tih trgovinskih poslabšala. Izboljšanje na četrtletni ravni je bilo partneric zunaj območja evra realno porasel za 3,1 % posledica padca slovenskih cen življenjskih potrebščin v (merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin) primerjavi s tujimi (za 0,5 %). Slovenski efektivni tečaj oziroma 4,6 % (merjeno z relativnimi cenami evra do 17-ih trgovinskih partneric je v primerjavi z industrijskih proizvodov). Do 7-ih najpomembnejših zadnjim četrtletjem lani realno padel (0,4 %), čeprav se trgovinskih partneric iz območja evra je bila medletna je nominalno rahlo okrepil (0,2 %). Medletno je rast realnega efektivnega tečaja le 0,6-odstotna oziroma slovenski efektivni tečaj realno nekoliko izraziteje porasel (1,4 %), v največji meri na račun izrazitejše okrepitve evra do ameriškega dolarja (10 %) in japonskega jena (11,3 %). Letna rast relativnih cen 1-odstotna. Po treh mesecih od prevzema evra je bila Slovenija med članicami evro območja, ki so cenovno konkurenčnost takorekoč ohranile na decembrski življenjskih potrebščin (0,5 %) je bila v prvem četrtletju ravni, podobno kot Italija, Nizozemska, Grčija in Belgija. letos enaka kot v lanskem tretjem in zadnjem četrtletju. Na podlagi izračunov ECB se je le francoska cenovna Merjeno z relativnimi cenami industrijskih konkurenčnost marca v primerjavi z decembrom proizvodov se je slovenska cenovna konkurenčnost izboljšala (gl. metodološko opombo v grafu). V v prvem četrtletju leta 2007 poslabšala tako na razmerah ko se evro krepi, je zaradi regionalne četrtletni kot medletni ravni. Rast slovenskih cen strukture slovenske blagovne menjave relativno nižja industrijskih proizvodov se je v primerjavi s tujimi na nominalna apreciacija slovenskega efektivnega tečaja. četrtletni ravni sicer nekoliko umirila (na 0,7 % iz 1,4 % Delež slovenskih menjav z evro območjem, kjer skupna v zadnjem četrtletju lani), na medletni pa pospešila (na valuta tečajna tveganja eliminira, je večji kot v večini 1,2 % iz 0,2 %). Zato se je realna apreciacija članic evro območja. Ob tem so bila v prvih treh slovenskega efektivnega tečaja v prvem četrtletju leta mesecih letos relativno ugodna tudi gibanja slovenskih 2007 na četrtletni ravni upočasnjeno (0,9 % glede na relativnih cen življenjskih potrebščin. V primerjavi s pa 1,3 % v zadnjem četrtletju lani), na medletni ravni pospešeno nadaljevala (2,1 % glede na 0,9 %). Zaradi postopne krepitve evra na mednarodnih valutnih trgih vse od začetka lanskega leta je bilo v prvem četrtletju leta 2007 poslabšanje slovenske Graf: Harmonizirani realni efektivni tečaji evra, deflacionirani z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, v prvem četrtletju leta 2007* prvim četrtletjem lani se je zaradi močnega evra cenovna konkurenčnost članic evro območja brez izjeme poslabšala. Slovenija je bila v medletnih primerjavah med članicami približno v sredini. 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 povprečje Q1 2007/Q1 2006 mar. 2007/dec. 2006 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 IE PT LU FI ES DE EVRO območje AT SI GR NL BE FR Vir podatkov : ECB. Opomba: *za ev ro območje je v izračun realnega ef ektiv nega tečaja zajetih 44 trgov inskih partneric, za držav e članice pa razen 44 trgov inskih partneric tudi preostale članice ev ro območja; rast v rednosti pomeni apreciacijo in obratno. IT Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 7 Indeksi cen Cene življenjskih potrebščin (CPI) XII 2006/ XII 2005 2006 ? (I 06–XII 06)/ IV 2007/ ? (I 05–XII 05) III 2007 2007 IV 2007/ ? (V 06–IV 07)/ IV 2006 ? (V 05–IV 06) 102,8 102,5 101,1 102,6 102,5 Blago Goriva in energija 102,1 103,9 102,0 108,2 101,5 103,4 102,2 102,3 101,9 104,6 Drugo 101,7 100,5 101,0 102,2 101,3 Storitve Cene življenjskih potrebščin (HICP) Regulirane cene1 Energija Drugo 104,3 103,0 103,4 102,5 100,3 101,1 103,4 102,9 103,8 102,6 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje - brez hrane in energije 102,1 103,7 97,9 105,8 102,6 108,0 103,6 100,2 100,1 102,2 103,4 102,1 104,4 102,4 101,2 Cene industrijskih proizvodov: - domači trg 102,7 102,0 102,8 101,2 100,9 100,4 101,7 101,5 102,4 101,6 102,8 102,3 100,2 104,9 103,3 - EMU Cene življenjskih potrebščin v EMU 106,3 101,9 102,6 102,2 100,7 100,6 107,6 101,9 105,0 102,0 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Visoka inflacija v aprilu ni ogrozila dolgoročne pa za nekaj manj kot 0,4 odstotne točke. 3,3-odstotna stabilnosti cen. Povprečna inflacija je ostala enaka kot rast cen obleke in obutve je k inflaciji v aprilu prispevala v marcu, in sicer na ravni 2,5 %. Za 0,3 odstotne točke 0,3 odstotne točke. V primerjavi z decembrom so je bila v primerjavi z marcem višja inflacija na medletni oblačila in obutev še naprej cenejša za 2 %. ravni, ki je znašala 2,6 %. Merjena s harmoniziranim Po odločitvi vlade so se cene električne energije za indeksom cen je inflacija na medletni ravni znašala gospodinjske odjemalce v aprilu povišale za 4,9 %. 2,9 % (gl. tabelo). Cene storitev so se v letošnjem letu To povišanje je skladno s trendom gibanja cen v EU in povišale za manj kot v istem obdobju lani, in sicer za je po naši oceni makroekonomsko vzdržno in ne bo 0,8 %. Rast cen blaga je bila primerljiva lanski in je ogrozilo stabilnosti splošne ravni cen. Trg električne znašala 1,5 %. Indikatorji osnovne inflacije še naprej energije za gospodinjski odjem bo sicer liberaliziran po potrjujejo stabilnost cen v Sloveniji. 1. juliju letos, pri čemer ocenjujemo, da nadaljnja Rast cen v aprilu je bila posledica rasti cen hrane, povišanja cen elektrike niso ekonomsko upravičena. obleke in obutve ter tekočih goriv za prevoz in Cene industrijskih proizvodov slovenskih ogrevanje. Cene hrane so se povišale za 2,1 % in so k proizvajalcev rastejo tako na tujem kot na domačem inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Skupaj so se v trgu. V evro-območju so se cene teh proizvodov aprila letošnjem letu povišale za 3,5 %, kar je k inflaciji v tem že drugi mesec zapored povišale za 0,7 %, na medletni obdobju prispevalo slabe 0,6 odstotne točke. Večino ravni pa je rast teh cen znašala 7,6 %. Na celotnem omenjenega prispevka je moč pripisati rasti cen tujem trgu so na medletni ravni cene teh proizvodov sezonske hrane (predvsem sveže zelenjave). To zrasle za 4,4 %. Razlog je v rasti cen energentov in pomeni, da lahko glede na sezonsko naravo teh surovin, ki jih naši proizvajalci prodajo v tujini. Te so se proizvodov v naslednjih mesecih pričakujemo tudi na medletni ravni povišale za 9,9 % oziroma 9,6 %. Na znižanje njihovih cen in zato negativne prispevke k domačem trgu je medletna rast cen industrijskih inflaciji. Po drugi strani so v aprilu glede na marec proizvodov znašala slabih 5 % in je v veliki meri odraz zrasle tudi cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, februarskega povišanja cen električne energije. ter povišale inflacijo za 0,3 odstotne točke, skupaj v letu Graf: Indeks cen sezonske in nesezonske hrane 120 110 100 90 80 70 Ne sezonska hrana Se zonska hrana % * J \ * * ] - # \ " /v. \'"l M * \^^ i v/ jan. 00 jan. 01 jan. 02 jan. jan. 03 04 Vi r podatkov: SU R S. jan. 05 jan. 06 jan. 07 Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 8 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mio EUR 31. XII 2006* 31. III 2007 Celotni prihranki, skupaj Nominalne stopnje rasti, v % 31. III 2007/ 31. III 2007/ 31. III 2007/ 28. II 2007 31. XII 2006* 31. III 2006* Prihranki v domači valuti, skupaj Vloge čez noč1 11.451,3 11.627,0 0,0 1,5 8,7 7.181,3 3.730,9 11.193,0 5.255,0 0,1 0,3 n.s. n.s. n.s. n.s. Kratkoročne vloge 2.558,1 4.415,0 -0,4 n.s. n.s. Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge 677,2 215,0 1.097,0 426,0 -2,5 9,2 n.s. n.s. n.s. n.s. 4.270,0 1.794,3 1.877,1 434,0 188,0 190,0 -1,6 -1,6 -1,6 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Vzajemni skladi2 474,4 124,2 46,0 10,0 -2,1 0,0 n.s. n.s. n.s. n.s. 1.967,3 2.461,2 6,8 25,1 59,8 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombe: 1vpogledne vloge; 2podatki so za april 2007; *zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Po štirih mesecih zaporedne rasti je obseg vlog trge Balkana. Slednji so v tem obdobju obseg svojih prebivalstva v bankah v marcu stagniral. Skromno sredstev skoraj potrojili, kar je posledica njihove velike rast so dosegle le evrske vloge, medtem ko devizne privlačnosti zaradi visokih preteklih donosov. Celotni vloge še naprej postopoma upadajo. Marca so najbolj, obseg sredstev je tako konec aprila dosegel vrednost za 2,5 %, upadle dolgoročne vezane vloge, na drugi 2.461,2 mio EUR, kar dosega raven skoraj petine strani pa vloge na odpoklic že tretji mesec zapored prihrankov prebivalstva v bankah. dosegajo izredno visoke rasti in so v prvem četrtletju Neto tokovi v vzajemne sklade domačih letos dosegle že 28,5-odstotno rast. upravljavcev so bili v štirih mesecih letos z 204,6 Zaradi močnih februarskih neto prilivov so skupni neto tokovi v prvem četrtletju letos dosegli vrednost mio EUR 4,7-krat višji kot v istem obdobju lani in so že presegli vrednost celotnega preteklega leta. Ob 175,7 mio EUR, kar je 2,6-krat več kot v istem takšni dinamiki lahko pričakujemo, da bodo letos obdobju lani. Najvišje neto prilive so dosegle presegli tudi najvišjo vrednost iz leta 2004, ko so dosegli kratkoročne vloge in vloge na odpoklic, medtem ko so neto prilive v višini 342,4 mio EUR. Med posameznimi dolgoročne vloge in vloge čez noč beležile neto odlive. skupinami skladov so neto odliv beležili obvezniški Ker se medletna stopnja rasti krepi približno zadnje pol skladi in skladi skladov. Odnos varčevalcev do tveganja leta, lahko sklepamo, da je k temu mogoče prispevalo se je v zadnjih dveh letih močno spremenil. Medtem ko tudi zviševanje pasivnih obrestnih mer, ki pa v so v obdobju 1997–2004 v povprečju skoraj dve tretjini povprečju nekoliko zaostaja za zviševanjem obrestnih neto prilivov v vzajemne sklade namenili nekoliko mer na aktivni strani in prav tako tudi za zviševanjem varnejšim uravnoteženim skladom, je sedaj pretežen del primerljivih obrestnih mer v EMU. neto prilivov usmerjen v bolj tvegane delniške vzajemne sklade, ki dosegajo več kot 90 % vseh neto prilivov v Vzajemni skladi domačih upravljavcev so v letu vzajemne sklade. Ker je v vzajemnih skladih z višjimi 2007 ponovno v močnem vzponu. Obseg njihovih stopnjami tveganja naložen še vedno razmeroma sredstev se krepi iz meseca v mesec in je v prvih štirih majhen delež prihrankov prebivalstva, ocenjujemo, da mesecih letos za dobro četrtino presegel vrednost iz makroekonomska stabilnost ni ogrožena. Obstaja pa konca preteklega leta. Najvišjo (skoraj 30-odstotno) rast možnost velikih individualnih tveganj, še posebno če v sredstev so dosegli delniški skladi, znotraj te skupine pa te sklade vlagajo neizkušeni vlagatelji. skladi, ki imajo svojo naložbeno politiko usmerjeno na Graf: Neto tokovi v vzajemne sklade 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 iPflWiPfli Si Delniški Mešani iLJ'LJ j?1^^ gfo»|Q|a Obv ezniški Skladi skladov ¦ D Skladi denarnega trga Vi r podatkov: www.fi nance.si , pr er ačuni U M AR . Denarni trg – krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 9 Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2006* 31. III 2007 31. III 2007/ 28. II 2007 31. III 2007/ 31. XII 2006* 31. III 2007/ 31. III 2006* Krediti skupaj 20.052,9 21.291,0 2,0 6,2 23,9 Krediti v domači valuti skupaj 7.317,2 20.174,0 1,8 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 3.926,5 14.574,0 2,0 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.896,4 5.018,0 2,4 n.s. n.s. Krediti državi 494,3 582,0 -8,2 n.s. n.s. Devizni krediti 12.735,8 1.117,0 5,8 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 10.091,3 481,0 5,5 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.484,3 620,0 5,8 n.s. n.s. Krediti državi 160,1 16,0 14,3 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu po namenu 5.380,7 5.638,0 2,7 4,8 25,0 Potrošniški krediti 2.286,6 2.356,0 2,7 3,0 15,6 Stanovanjski krediti 1.955,8 2.068,0 2,4 5,7 39,6 Ostalo 1.138,3 1.213,0 3,3 6,6 22,4 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. V marcu se je kreditna aktivnost domačih bank kjer so v prvem četrtletju letos neto najela kredite v ponovno nekoliko okrepila. Še naprej se močno višini 256,7 mio EUR. To je za 1,6-krat več kot v krepijo devizni krediti, vendar je njihov prispevek k primerljivem obdobju lani. Banke so tudi v marcu skupni rasti zanemarljiv, saj obsegajo le dobrih 5 % nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki je v vseh kreditov bank nebančnim sektorjem. Velik del teh prvem četrtletju letos doseglo vrednost 208,3 mio EUR, kreditov najverjetneje predstavljajo krediti v švicarskih medtem ko so jih še v istem obdobju lani neto najemale frankih, saj je bila v marcu obrestna mera vezana na v višini 277,9 mio EUR. švicarski frank v povprečju še vedno za 1,6 odstotne Rast kreditov prebivalstva se je tri mesece zapored točke nižja od EURIBOR-ja primerljive ročnosti. ohranjala na ravni približno 1,0 %, v marcu pa se je Nebančni sektor je v prvem četrtletju letos neto najemal precej okrepila in je dosegla najvišjo raven po kredite v višini 1.238,1 mio EUR, kar je sicer za 16,9 % januarju 2005. Zaradi sezonskih dejavnikov (v teh več kot v istem obdobju lani, vendar pa se predvsem mesecih se nekoliko okrepi prodaja avtomobilov) so k zaradi visoke osnove stopnja rasti postopoma umirja. rasti največ (1,1 odstotne točke) prispevali prav Obseg kreditov podjetjem in NFI je v marcu dosegel potrošniški krediti, katerih rast se je v preteklih mesecih 2,1-odstotno rast. K rasti so največ (dobro polovico) umirjala. Prav tako so pomemben delež prispevali tudi prispevali krediti za obratna sredstva. Že drugi mesec stanovanjski krediti (0,9 odstotne točke) in ostali krediti zapored imajo ponovno nekoliko pomembnejši (0,7 odstotne točke). Slednji so dosegli najvišjo prispevek tudi krediti namenjeni za investicije. Njihovi četrtletno rast med vsemi krediti prebivalstvu, kar je neto tokovi so sicer v prvih treh mesecih letos dosegli lahko posledica tega, da se prebivalstvo v zadnjem vrednost 165,5 mio EUR, kar je za dobrih 40 % manj kot času vse bolj zadolžuje tudi za nakupe vrednostnih v istem obdobju lani, vendar je tako velik razkorak v papirjev in naložbe v vzajemne sklade. Neto tokovi veliki meri posledica januarskega neto odplačevanja ostalih kreditov so tako v prvem četrtletju letos dosegli tovrstnih kreditov v višini 35,8 mio EUR (januarja lani so vrednost 75 mio EUR in bili za dobri dve tretjini višji od te kredite neto najemala v višini 169,5 mio EUR). neto tokov v primerljivem obdobju lani, medtem ko so Podatki za zadnja dva meseca nakazujejo na ponovno neto tokovi potrošniških in stanovanjskih kreditov rahlo krepitev zadolževanja za namene investiranja. Celotni zaostajali za ravnjo iz preteklega leta. Tako je neto tokovi kreditov podjetjem in NFI so v prvem prebivalstvo v prvem četrtletju letos neto najemalo četrtletju letos dosegli vrednost 1.037,2 mio EUR, kar je kredite pri domačih bankah v višini 256,3 mio EUR, kar za slabo četrtino več kot v istem obdobju lani. Podjetja je za 13,0 % več kot v prvem četrtletju leta 2006. in NFI se še naprej intenzivno zadolžujejo tudi na tujem, Graf: Gibanje trimesečnega EURIBOR-ja in LIBOR-ja, vezanega na CHF 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 _,«-*" M ¦ ¦ * - 1^~^^ _^*~ """" ---------------------------------------------------— Vir podatkov: www.euribor.org, Britansko bančno združenje. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 10 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga dela A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) I–XII III 2006 2006 910,7 908,7 XII III 2006 2007 911,3 920,0 III 2007/ I–III 2007/ ? 2006/ II 2007 I–III 2006 ? 2005 0,1 1,2 0,6 Formalno delovno aktivni* 824,8 817,3 833,0 845,8 0,5 3,3 1,4 Zaposleni v podjetjih in organizacijah B 675,1 669,7 681,7 689,0 66,5 64,5 67,5 68,0 0,5 1,0 0,2 2,7 5,1 6,8 1,3 1,7 2,1 Zaposleni pri fizičnih osebah Samozaposleni (vključno s kmeti) Registrirani brezposelni 83,3 85,8 83,1 91,4 83,8 78,3 88,8 74,2 -4,4 -17,4 -6,6 Ženske 47,0 49,6 42,6 40,7 -3,3 -16,4 -4,9 C Starejši od 40 let Brezposelni več kot 1 leto 39,7 41,2 37,7 38,1 41,9 43,2 39,7 37,9 -1,6 -2,9 -7,2 -10,9 -0,9 -3,6 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % D Moški 9,4 10,1 8,6 8,1 - 8,9 8,3 7,1 6,6 Ženske osta delo Za določen čas, v % 12,0 12,2 10,5 10,0 19,0 21,7 15,9 23,6 75,3 76,6 76,4 77,5 Prosta delovna mesta E 32,6 Nove zaposlitve Z nižjo izobrazbo 13,0 13,4 3,9 4,1 9,1 2,6 13,9 4,6 6,9 19,7 20,4 - 0,0 5,9 12,3 - 13,8 19,4 S srednjo izobrazbo Z višjo in visoko izobrazbo 7,1 2,0 7,3 2,0 5,2 1,3 7,5 1,8 21,8 10,4 -1,4 -6,1 13,8 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Število zaposlenih se še naprej povečuje, povečanje števila kmetov, ki je bolj statistične narave (gl. brezposelnih pa upada. Število delovno aktivnih se je graf). Statistični podatki sicer kažejo, da se je marca marca povečalo za nadaljnjih 0,5 %, število registriranih število delovno aktivnih v gradbeništvu povečalo le za brezposelnih pa se je aprila znižalo na 72.773. Tudi 0,4 %, vendar je temu vzrok statistična prekategorizacija aprila je zgubilo delo manj oseb, kot ga je dobilo. DARS iz področja gradbeništva v področje prometa. Če te prekategorizacije ne bi upoštevali, bi se število Marčevska stopnja registrirane brezposelnosti se je zaposlenih v gradbeništvu marca povečalo za 2,0 %. Po znižala na 8,1 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v drugi strani bi bilo iz istega razloga tudi povečanje števila Sloveniji v obdobju od februarja do junija običajno zaposlenih v področju prometa marca nižje, le 0,5-sezonsko upada, letos pa je ta proces še bolj izrazit. odstotno in ne 2,8-odstotno, kot ga kažejo statistični Število zaposlenih se povečuje bolj kot pretekla leta, podatki. Število delovno aktivnih se je marca občutneje zato se tudi število brezposelnih zmanjšuje hitreje, kot je povečalo tudi v vseh drugih področjih storitev, z izjemo bilo za ta čas sezonsko običajno v zadnjih 15-ih letih. javne uprave in izobraževanja. Število formalno delovno aktivnih se je v prvem četrtletju precej okrepilo. Marca se je glede na februar Število registriranih brezposelnih se je aprila povečalo še za 0,5 % (gl. tabelo). Marčevsko povečanje zmanjšalo za 1,2 %. Na novo je bilo prijavljenih 5.439 je sicer običajen sezonski pojav zaradi povečanega oseb, od tega 3.955 zaradi izgube dela. Delo je dobilo števila zaposlenih v gradbeništvu. Okrepilo se je 4.245 brezposelnih, kar je manj kot marca in tudi manj predvsem število zaposlenih v podjetjih in organizacijah kot aprila lani. Iz drugih razlogov se je število (za 4.100 ali 0,5 %). Povprečno število delovno aktivnih registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 2.398. v prvem četrtletju 2007 je bilo tako za 3,3 % višje kot v Število prostih delovnih mest se je aprila sezonsko istem četrtletju lani. znižalo, število realiziranih zaposlitev pa se še Število delovno aktivnih se še naprej najbolj naprej povečuje. Prvih (20.591) je bilo za 12,5 % manj povečuje v gradbeništvu in v poslovnih storitvah. kot marca, vendar 11,6 % več kot pred enim letom, Pomemben prispevek k visokemu medletnemu drugih (14.367) pa je bilo za 3,0 % več kot marca, a za povečanju v prvem četrtletju 2007 ima tudi januarsko 0,9 % manj kot aprila 2006. Graf: Prirast števila formalno delovno aktivnih po sektorjih dejavnosti, po četrtletjih 2005–2007 120 110 100 90 Kmetijstv o Gradbeništv o Izobražev anje, zdrav stv o Industrija Pretežno tržne storitv e Jav na uprav a Q1 2005 Q2 Q3 Q4 Q1 2006 Q2 Q3 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Q4 Q1 2007 F Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 11 Realno1 III 07/ III 06 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Bruto plača na zaposlenega skupaj Plače v EUR III 2007 B C Zasebni sektor (A do K) Kmetijstvo 1.252,12 III 07/ II 07 Ribištvo 1.183,63 1.023,44 103,2 D Rudarstvo 918,67 104,1 104,7 Predelovalne dejavnosti 1.508,32 93,3 1.098,80 101,3 Nominalno III 07/ III 06 105,0 105,5 105,5 88,6 I–III 07/ I–III 06 105,4 106,3 106,4 105,1 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.500,51 104,1 F Gradbeništvo 1.038,54 104,3 G Trgovina 1.142,83 104,2 H Gostinstvo 906,02 103,7 103,4 104,5 96,2 103,6 I Promet, skladiščenje in zveze J Finančno posredništvo K Poslovanje z nepremičninami Javne storitve (L do O) Javna uprava M Izobraževanje 1.358,64 1.830,11 1.320,61 1.452,36 1.444,89 1.529,84 103,2 101,1 103,6 101,4 100,2 100,8 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.368,74 101,8 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.441,48 105,4 101,6 106,6 108,3 105,4 105,3 106,0 105,1 104,2 103,2 104,9 103,0 107,0 105,9 103,0 107,1 108,0 104,0 106,7 107,9 105,3 103,5 102,5 104,8 102,7 104,1 III 07/ II 07 102,2 103,0 103,6 92,4 100,3 104,0 103,0 103,3 103,2 102,7 102,1 100,1 102,6 100,4 99,2 99,8 100,8 104,3 102,6 103,2 103,1 86,6 101,1 102,2 99,3 104,2 105,8 103,0 102,9 103,6 102,8 101,8 100,9 102,6 100,7 104,6 I–III 07/ I–III 06 103,0 104,0 104,1 94,1 101,3 103,5 100,7 104,7 105,6 101,6 104,3 105,5 103,0 101,2 100,2 102,4 100,4 101,7 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je v marcu po dveh posredništvu v primerjavi z dejavnostjo poslovanja z mesecih upadanja nominalno porasla za 3,2 %. nepremičninami (gl. tabelo). Porast plače je za ta mesec značilen, saj ima največ V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na delovnih dni. zaposlenega nominalno porasla za 1,4 %. V marcu je Vpliv večjega števila delovnih dni je bil najbolj porast plač posledica napredovanj, v nekaterih očiten v zasebnem sektorju (A do K), kjer je bruto dejavnostih pa se učinek napredovanj pozna šele v plača na zaposlenega nominalno porasla za 4,1 %. V aprilskih plačah. V dejavnosti zdravstva in socialnega okviru zasebnega sektorja je za predelovalne dejavnosti varstva poleg tega na rast plač vpliva tudi število značilen največji delež izplačanih nadur v povprečni bruto plači. To je tudi vzrok za največjo, 4,8-odstotno nominalno rast bruto plače na zaposlenega v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F). delovnih dni in obseg plačanih nadur – slednji se je v marcu precej povečal. V prvem četrtletju je raven bruto plače dosegla nominalno 5,4-odstotno in realno 3,0-odstotno rast. Najbolj so porasle plače v predelovalnih dejavnostih, kar Dosežena realna rast je primerljiva z rastjo iz leta 2006, je pričakovano, saj je rast plač tu najbolj odvisna od ko je znašala 3,1 % (leta 2005 2,1 %). Bruto plača na dolžine delovnega meseca. Najmanj so v marcu porasle zaposlenega v zasebnem sektorju je nominalno porasla plače v rudarstvu, kar je običajno sezonsko gibanje plač za to dejavnost. V skupini proizvodnih storitev (G, H, I) je bila nominalna rast bruto plače nekoliko počasnejša. Nominalno je porasla za 3,9 %, po dejavnostih bistvenega odstopanja ni bilo. Najpočasneje so rasle plače v skupini poslovnih storitev (J, K), kjer so v povprečju dosegle 2,7-odstotno nominalno rast. Glavni razlog je v počasnejši rasti plač v finančnem za 6,3 % in realno za 4,0 %. Realna rast v istem obdobju lani je bila 3,7-odstotna, v istem obdobju leta 2005 pa 2,7-odstotna. V javnih storitvah je bila rast počasnejša, in sicer je nominalno znašala 3,5 % in realno 1,2 %. Leta 2006 je bila v primerljivem obdobju realna rast bruto plače v javnih storitvah 1,8-odstotna, v letu 2005 pa 0,5-odstotna. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 jan. f eb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. f eb. mar. 2006 2007 Vir podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 12 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 III 2007/ II 2007 15,3 10,6 16,7 III 2007/ III 2006 10,1 9,5 13,2 I–III 2007/ I–III 2006 10,6 12,4 12,2 I–XII 2006/ I–XII 2005 6,9 7,6 8,8 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 Povprečno število zaposlenih Produktivnost dela 19,1 0,1 15,2 5,1 1,1 8,9 5,1 0,8 9,7 1,9 -1,7 8,7 Vrednost zalog proizvodov5 Prihodek od prodaje5 1,4 15,5 6,6 6,9 5,7 8,6 1,8 5,4 Nova naročila5 13,8 5,9 5,2 5,5 Cene ind. izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) - relativno glede na inflacijo 0,4 -0,6 3,8 1,5 4,0 1,7 2,3 -0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2005) za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70 %; 3podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5realna rast. Prvo četrtletje letošnjega leta je zaznamovala visoka prihodka od prodaje na območju z evrom znašala 6,4 % rast industrijske proizvodnje predelovalnih in na območju tujih valut 11,9 %. dejavnosti. Po začasnih podatkih SURS se je vrednost Povečuje se delež podjetij, ki poročajo o proizvodnje v marcu glede na predhodni mesec povišala pomanjkanju delavcev. Medtem ko je vse manj za 15,3 %, po desezoniranih in delovnim dnem podjetij, ki kot omejitvene dejavnike pri proizvodnji prilagojenih podatkih je bila rast 1,9-odstotna. Na navajajo nezadostno povpraševanje, konkurenčen uvoz, medletni ravni so v prvem trimesečju letošnjega leta finančne probleme in negotove gospodarske razmere, predelovalne dejavnosti izkazovale rekordno 10,6- je bil v prvem polletju letošnjega leta najpogostejši odstotno rast in tako dosegle tudi eno najvišjih rasti v omejitveni dejavnik med podjetji pomanjkanje usposobljenih delavcev. Močno se je povečalo tudi pomanjkanje delavcev na splošno, oba kazalnika sta dosegla nesporen vrh v zadnjem 11-letnem obdobju. EU. Rast prihodka od prodaje na domačem trgu je bila ob koncu četrtletja višja od rasti na tujem trgu. To se je z izjemo zadnjega trimesečja leta 2002 zgodilo Podjetja so optimistična glede proizvodnje v prvič po letu 1999. Primerjano z istim obdobjem prihodnjih mesecih. V maju je desezonirana vrednost lanskega leta se je v prvih treh mesecih leta 2007 kazalnika zaupanja (sestavljen je iz ravni skupnih prihodek od prodaje na domačem trgu realno povečal naročil, ravni zalog in pričakovane proizvodnje) ponovno za 8,9 %, pri čemer sta najvišji stopnji rasti dosegli dosegla najvišjo do sedaj zabeleženo vrednost. K temu podpodročji DI (proizvodnja drugih nekovinskih je največ prispevala visoko ocenjena raven skupnih mineralnih izdelkov) ter DD (obdelava in predelava naročil, zopet pa se je nekoliko izboljšala tudi lesa), obe več kot 30 %. Slednji sta v omenjenem pričakovana proizvodnja v naslednjih treh mesecih. V obdobju dosegli tudi najvišji stopnji rasti obsega primerjavi z visokimi vrednostmi predhodnega meseca proizvodnje, kar lahko povezujemo z ugodnimi gibanji v sta nižjo vrednost dosegla kazalnika pričakovanih cen in gradbeništvu (gl. str. 13). Le rahlo nižja je bila v pričakovanega števila zaposlenih, ki sicer nista predelovalnih dejavnostih rast prihodka od prodaje na vključena v kazalnik zaupanja. tujem trgu, in sicer 8,5-odstotna. Pri tem je realna rast Graf: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih, omejitveni dejavniki 0 40 35 30 25 20 15 10 •p ; SB UPovpreoje 1996 - 2006 U Pov prečje 2007 Pov prečje 2000 - 2006 1 '¦i l i *'ii t>t------- n '>'i pi , ,¦ , ¦.¦? tf i m^ v> ¦__ ;v—i ~I Vir podatkov : SURS; preračuni UMAR. Opomba:*pov prečje prv ih dv eh četrtletij. Gradbeništvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 13 Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi Vrednost opravljenih gradbenih del1 III 2007/ Q1 2007/ III 2006 Q1 2006 136,6 135,0 2006/ 2005 115,3 Stavbe 123,6 121,0 114,0 Stanovanjske Nestanovanjske 99,3 132,1 90,8 131,6 102,6 117,7 Inženirski gradbeni objekti Vrednost zaloge pogodb1, 2 Vrednost novih pogodb1 164,2 167,4 116,8 144,9 79,2 144,9 77,6 173,5 152,3 Število delovno aktivnih v gradbeništvu 110,5 111,3 107,5 Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu3 104,2 104,7 103,5 Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombe: 1v raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost opravljenih gradbenih del je po zaključnih računih v letu 2004 dosegla vsaj 330 milijonov tolarjev, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; 2konec obdobja; 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. je bila po desezoniranih podatkih celo najnižja v zadnjih dveh letih. Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji moramo opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja (gl. opombo pod tabelo), ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stavb. Rast števila delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nadaljevala. Lani je bilo število delovno aktivnih v gradbeništvu v povprečju za 7,5 % večje kot leto pred tem. V prvem četrtletju letos je bilo glede na leto pred tem število delovno aktivnih višje kar za 11,3 %. Po dejavnostih se je podobno kot lani število delovno aktivnih okrepilo predvsem v zaključnih gradbenih delih in v splošnih gradbenih delih; po »statusu« so bile rasti višje pri samostojnih podjetnikih in njihovih zaposlenih (gl. tudi str. 10). V prvem četrtletju je bila skupna načrtovana površina vseh stavb manjša kot v istem obdobju lani zaradi zmanjšanja pri nestanovanjskih stavbah. Predvidena površina novih oz. povečav stavb je bila v prvem četrtletju za 3,6 % manjša kot v istem četrtletju lani. Zmanjšanje je povezano z izjemno visoko skupno površino nestanovanjskih stavb v lanskem prvem četrtletju (medletno je bila skoraj 2-krat večja), letos pa je bila medletno manjša za 26,7 %. Skupna načrtovana površina stanovanjskih stavb je bila v prvem četrtletju za 25,9 % večja kot v istem obdobju lani. Z izdanimi gradbenimi dovoljenji je bila predvidena gradnja 1.946 novih stanovanj, kar je 14,7 % več kot leto pred tem. Gradbena aktivnost je bila tudi v prvem četrtletju na visoki ravni. Po desezoniranih podatkih se je aktivnost v prvem četrtletju povečala za 1,8 % glede na četrtletje pred tem, kar je sicer najnižja četrtletna rast v zadnjem letu (povprečna rast v prejšnjih četrtletjih je bila nad 9 %). Vrednost opravljenih del v večjih podjetjih (gl. opombo pod tabelo) je bila v prvem četrtletju tako za 35,0 % višja kot v istem obdobju lani. Ugodne vremenske razmere so v prvem četrtletju letos omogočile pospešeno realizacijo načrtovanih projektov, kar je razvidno predvsem v gradnji inženirskih objektov. Rast gradbene aktivnosti je bila višja v gradnji inženirskih objektov. Vrednost opravljenih gradbenih del v gradnji inženirskih objektov se je po desezoniranih podatkih močno okrepila že četrto četrtletje zapored (samo v prvem četrtletju letos za 9,8 %) in je bila na medletni ravni višja kar za 67,4 %. Ocenjujemo, da je visoka rast povezana s pospešeno gradnjo avtocest. V gradnji stavb se je po desezoniranih podatkih aktivnost znižala. Vrednost opravljenih del v gradnji stavb se je lani iz četrtletja v četrtletje krepila in je dosegla rekordno raven v zadnjem četrtletju. V prvem trimesečju letošnjega leta se je vrednost opravljenih del znižala za 2,0 %, a je bila še vedno za 21,0 % višja kot v istem obdobju lani. Sezonsko prilagojena aktivnost se je znižala tako v gradnji stanovanjskih kot nestanovanjskih stavb. V gradnji nestanovanjskih stavb je bila aktivnost sicer precej višja kot v istem obdobju lani, v gradnji stanovanjskih stavb pa nižja. Pri slednjih Graf: Desezonirani realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del 170 160 150 140 130 120 110 100 90 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: SURS. Izbrane teme Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 17 V zbirki Delovni zvezki je izšel nov delovni zvezek avtorice Mojce Vendramin z naslovom »Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih«. Avtorica v analizi predstavlja problematiko energetske intenzivnosti in z njo povezanimi pritiski na okolje s strani predelovalnih dejavnosti, ki se ob njihovi konjunkturi povečujejo. Sledi analiza trendov v rabi obnovljivih virov energije in nastajanju emisij toplogrednih plinov. K slednjim pomembno prispeva promet, ki se izrazito razvija v smeri netrajnostnih oblik. Razišče tudi, kako uspešno se zmanjšujejo pritiski na okolje v dejavnosti kmetijstva in na področju ravnanja z odpadki. Slovenija ima relativno visoko energetsko intenzivnost, kar je tudi posledica same strukture gospodarstva in skromnih ukrepov politike spodbujanja učinkovite rabe energije. Spremembe v sektorskih kazalnikih energetske intenzivnosti precej nihajo, vendar analiza obdobja 2000–2005 pokaže, da se je v povprečju energetska intenzivnost končne rabe izboljševala v segmentu široke rabe, v prometu stagnirala, v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa se je celo malenkost poslabšala. Po visokem povečanju v letu 2003 in le rahlem izboljšanju naslednje leto se je energetska intenzivnost v predelovalnih dejavnostih v letu 2005 zopet povečala. Razlog za slednje je predvsem visoka rast energetske intenzivnosti v vseh treh najbolj energetsko intenzivnih poddejavnostih; to so proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja vlaknin in papirja ter proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov. V omenjenih panogah in poleg njih še v kemični industriji so industrije, ki emitirajo tudi največ škodljivih snovi na enoto proizvoda, t. i. emisijsko intenzivne industrije. Z vidika pritiskov na okolje je zato neugodno, da je rast obsega proizvodnje teh industrij v obdobju 1999–2004 močno prehitevala rast obsega ostale proizvodnje. V letu 2005 se je prehitevanje zmanjšalo, v letu 2006 pa ponovno pospešilo, saj je bila rast obsega proizvodnje emisijsko intenzivnih dejavnosti skoraj dvakrat večja od rasti drugih predelovalnih dejavnosti. Delež energetsko intenzivnih panog v predelovanih dejavnostih je v Sloveniji med največjimi v EU. Delež dodane vrednosti, ki ga ustvarijo v predelovalnih dejavnostih, je v Sloveniji med največjimi. V letu 2005 je bil največji na Češkem (25,9 %), sledili sta Slovenija (24,6 %) in Irska. Vendar visok delež ne pomeni nujno tudi visoke energetske intenzivnosti gospodarstva, saj je ta odvisna tudi od strukture panog predelovalnih dejavnosti. Slovenska struktura ima nadpovprečne deleže vseh energetsko intenzivnih proizvodenj: nekovinske, kovinske in papirne. Še posebno odstopa delež proizvodnje kovin, ki je dvakrat večji od povprečja EU; večji je le še na Slovaškem in na enaki ravni na Češkem (4,1 % v celotni dodani vrednosti v letu 2004). Poleg teh treh držav ima visok delež energetsko intenzivnih panog v celotni dodani vrednosti še Finska, ki pa odstopa po daleč največjem deležu papirne industrije. Primerjava porabe energije glede na dodano vrednost pokaže izrazitejše odstopanje v smeri večje energetske intenzivnosti slovenske papirne in nekovinske industrije (glede na zadnji razpoložljivi podatek za leto 2004). Raba obnovljivih virov energije se trendno ne povečuje. Raba obnovljivih virov sicer niha glede na klimatske razmere, vendar pa je v obdobju 2000–2005 rast porabe energije v povprečju močno prehitevala rast rabe obnovljivih virov energije. Tako se je delež obnovljivih virov v skupni porabi energije v tem obdobju v povprečju zmanjšal. Še bolj se je zmanjšal delež v porabi električne energije iz obnovljivih virov, saj se je proizvodnja električne energije iz teh virov v omenjenem obdobju v povprečju zmanjšala. Obseg državnih spodbud za uresničevanje ciljev učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije je skromen. Poleg cenovne politike so med najpomembnejšimi instrumenti za doseganje ciljev okoljske in energetske politike finančne podpore za izvajanje programov, vendar je njihov obseg skromen in se po letu 2003 v deležu BDP celo zmanjšuje. Emisije toplogrednih plinov se po letu 2000 povečujejo. Leta 2005 so bile za 0,5 % višje kot v letu 1986, ki je referenčno leto za doseganje obveznosti iz Kjotskega sporazuma. Najbolj se povečujejo emisije iz prometa, ki so bile leta 2005 glede na izhodiščno obdobje več kot dvakrat večje. Po letu 2000 se stalno povečujejo tudi emisije toplogrednih plinov iz industrijskih procesov ter tudi iz energetike in rabe energije v industriji, zmanjšale pa so se emisije iz rabe goriv v široki rabi in v kmetijstvu. Visoka rast emisij iz prometa je posledica povečevanja cestnega tovornega prometa, tako domačega kot tranzitnega, še posebno po vstopu v EU, ter tudi avtomobilizacije osebnega prometa. Takšni trendi so značilni tudi za druge države EU, vendar so v Sloveniji še izrazitejši, kar lahko pripišemo posledicam prometne politike, ki je vsa vlaganja usmerjala v gradnjo avtocestnega križa in zanemarjala železniško infrastrukturo in javni potniški promet. Obremenjevanje okolja iz kmetijstva se postopno zmanjšuje. Zmanjšujeta se raba nitratnih gnojil in število glav živine na hektar zemljišč, povečujeta pa prireja mleka in pridelek poljščin na hektar, ki sta v Slovenji še nižja od povprečja EU. Raba fitofarmacevtskih sredstev se je ustalila. Rast ekološkega kmetovanja se je po močnem pospešku predvsem v letu 2003 v letu 2005 upočasnila. Delež ekološko obdelanih površin je sicer v Sloveniji nad povprečjem EU, vendar glede na naravne razmere in možnosti še nizek. Pri ravnanju z odpadki je problematično ravnanje s komunalnimi odpadki, saj se jih še vedno velika večina odloži. Rast njihove količine zaostaja za gospodarsko rastjo, vendar je ločeno zbiranje teh odpadkov še precej neučinkovito, saj se zbere le četrtina odpadne embalaže, ki po oceni nastane v gospodinjstvih. Ločeno zbrani odpadki so pogoj za bolj trajnostne oblike ravnanja z odpadki, kot sta recikliranje in predelava. Izmenjava študentov – program Erasmus Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 18 Delež študentov na študiju v tujini v okviru programa Erasmus (v %)1 Erasmus študenti v tujini Število tujih Erasmus študentov v državi Razlika: študenti v Število Sprememba (v %) tujini - tuji študenti v državi Šolsko leto 99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 2004/05 03/04–04/05 2004/05 2004/05 Belgija 1,4 1,3 1,3 1,3 1,4 4.833 0,9 4.728 105 Češka 0,5 0,8 0,9 1,1 1,2 4.178 16,4 1.946 2.232 Danska 1,0 1,0 0,9 1,0 0,8 1.793 6,3 3.880 -2.087 Nemčija 0,8 0,8 0,8 0,9 1,0 22.427 8,4 17.273 5.154 Estonija n.p. n.p. 0,4 0,5 0,4 444 45,6 275 169 Irska 1,0 0,9 n.p. n.p. 1,2 1.572 -7,8 3.649 -2.077 Grčija 0,4 0,3 n.p. n.p. 0,4 2.491 4,4 1.658 833 Španija n.p. n.p. n.p. n.p. 1,1 20.819 3,9 25.511 -4.692 Francija 0,8 0,8 0,9 0,9 1,1 21.561 2,8 20.519 1.042 Italija 0,7 0,7 0,7 0,8 0,8 16.440 -2,3 13.370 3.070 Ciper 0,2 0,0 0,3 0,3 0,2 93 45,3 95 -2 Latvija 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 607 97,1 150 457 Litva 0,3 0,5 0,5 0,6 0,6 1.473 23,4 388 1.085 Luksemburg n.p. n.p. n.p. n.p. 2,0 116 -15,9 16 100 Madžarska 0,5 0,6 0,5 0,5 0,5 2.316 12,5 1.297 1.019 Malta 0,0 1,2 1,6 0,8 1,5 130 9,2 310 -180 Nizozemska 0,9 0,8 0,8 0,8 0,9 4.743 8,1 6.842 -2.099 Avstrija 1,3 1,3 1,5 1,6 1,9 3.809 2,4 3.536 273 Poljska 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 8.390 33,7 2.332 6.058 Portugalska 0,7 0,7 0,7 0,8 1,0 3.845 1,7 4.166 -321 Slovenija 0,2 0,2 0,4 0,4 0,5 742 35,9 378 364 Slovaška 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 979 43,5 284 695 Finska 1,3 1,2 1,1 1,2 1,3 3.932 -0,5 5.351 -1.419 Švedska 0,9 0,8 0,7 0,7 0,7 2.698 1,2 6.626 -3.928 Zdr. kraljestvo 0,6 0,5 0,4 0,4 0,4 7.214 -4,3 16.266 -9.052 Bolgarija 0,0 0,2 0,2 0,2 0,3 779 3,7 179 600 Romunija 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4 2.962 -1,4 602 2.360 Islandija 1,1 1,1 1,0 1,0 1,3 199 -10,0 253 -54 Liechtenstein 0,5 n.p. 2,9 0,6 1,6 26 36,8 17 9 Norveška 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 1.279 10,6 1.841 -562 Turčija 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1.142 n.p. 299 843 Vir podatkov: Evropska komisija, SURS; preračuni UMAR. Opombe: upoštevani so študenti terciarnega izobraževanja. 1Izračun deleža študentov, ki so odšli na študij v tujino v okviru Erasmus izmenjave za leto 2004/2005, ni možen, ker še ni dosegljivih mednarodnih podatkov o skupnem številu študentov. V števcu so upoštevani študenti na študiju v tujini v okviru programa Erasmus, v imenovalcu pa študenti, ki študirajo doma in tisti, ki študirajo v tujini, niso pa vključeni tuji študenti v izbrani državi. Indikator meri, kolikšen delež študentov izbrane države z domačim državljanstvom študira v tujini v okviru Erasmus programa. Erasmus je program EU za področje visokega druge vrste mobilnosti, t. i. »diploma mobility« oziroma izobraževanja, ki se je začel izvajati v šolskem letu »dolgotrajne« mobilnosti, v okviru katere študent v tujini 1987/1988. Slovenija se je programu, v katerega so opravi celoten študij. poleg držav članic EU vključene tudi nekatere druge V Sloveniji narašča število študentov, vključenih v evropske države (gl. tabelo), pridružila v šolskem letu Erasmus izmenjave. V šolskem letu 2005/2006 je 1999/2000. Cilj programa je izboljšanje kakovosti število slovenskih študentov, ki so odšli na študij v visokega šolstva in spodbujanje mobilnosti znotraj tujino, doseglo 879 (v šolskem letu 2004/2005: 742). evropskega visokošolskega prostora. Zadnji dosegljivi mednarodno primerljivi podatki so na Osrednji namen programa je povečevanje razpolago za šolsko leto 2004/2005, kažejo pa na mobilnosti študentov. Poleg tega program podpira nadaljevanje pozitivne tendence v večini evropskih tudi mobilnost učiteljev, razvoj skupnih visokošolskih držav. Hitra rast števila Erasmus študentov je značilna programov, intenzivne programe (zimske/poletne šole), predvsem za nove članice, tudi za Slovenijo, kjer se je v jezikovne tečaje ipd. Študenti odidejo na visokošolsko primerjavi s šolskim letom 2003/2004 število Erasmus ustanovo v tujini za čas od treh do dvanajstih mesecev. študentov povečalo za 35,9 % (EU 25: 5,5 %). Za mobilnost študentov v okviru programa je značilno, Delež slovenskih študentov na študiju v tujini v da študent v tujini opravi le del študijskih obveznosti. To okviru programa Erasmus je v primerjavi z drugimi vrsto mobilnosti Evropska komisija imenuje »credit državami EU 25 sorazmerno nizek. Zadnji izračun na mobility« (mobilnost »kreditnih točk«), za razliko od mednarodni ravni je možen za šolsko leto 2003/2004, Izmenjava študentov – program Erasmus Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 19 podatki pa kažejo, da se Slovenija po vrednosti študij v Nemčijo, Španijo in Avstrijo. Podatki kažejo, indikatorja uvršča v spodnjo polovico držav EU 25. Kljub da večina tokov Erasmus študentov poteka med temu je v obdobju 1999/2000–2004/2005 delež Slovenijo in starimi članicami EU 25, vendar narašča slovenskih Erasmus študentov narasel bolj kot v večini tudi delež slovenskih študentov na študiju v novih drugih držav članic. Najvišje deleže sicer dosegajo v članicah in delež študentov iz novih članic v Sloveniji. V Luksemburgu, Avstriji in na Malti (gl. tabelo). šolskem letu 2005/2006 je odšlo na študij v EU 15 Povprečno trajanje študija slovenskih študentov v 87,5 % slovenskih Erasmus študentov (2004/2005: tujini narašča. V šolskem letu 2004/2005 so slovenski 94,9 %), od tega največ v Nemčijo (15,4%), Španijo študenti Erasmus izmenjave v povprečju preživeli v (13,0%) in Avstrijo (10,0%). Zadnji podatki o številu tujih tujini 6,2 meseca (v šolskem letu 2003/2004: 6,0 študentov pri nas so na razpolago za šolsko leto meseca), kar nas uvršča v zgornjo polovico držav 2004/2005 in kažejo podobno sliko. Največ študentov je EU 25 in na prvo mesto v primerjavi z novimi članicami. prišlo k nam iz Nemčije, Francije in Portugalske, delež študentov iz EU 15 pa je znašal 81,3 %. Največji delež slovenskih Erasmus študentov predstavljajo študenti poslovnih ved in Najpogostejši problemi študentov Erasmus managementa. Struktura študentov v tujini po področjih izmenjave so finančni problemi in podaljšanje študija pokaže, da jih je v šolskem letu 2004/2005 študija. Raziskava Evropske komisije z naslovom največ študiralo na področju poslovnih ved in Survey of the socio-economic background of Erasmus managementa (25,3 %), sledi področje jezikov in students (2006), ki je v analizo vključila študente iz filozofskih znanosti (19,0 %), razmeroma visok pa je šolskega leta 2004/2005, je pokazala, da se približno tudi delež študentov prava (8,5 %). Nizek je delež polovica Erasmus študentov sreča s finančnimi študentov matematike in informatike ter medicine. problemi, saj Erasmus štipendija ne zadostuje za Povečuje se tudi število tujih študentov v Sloveniji. Število slovenskih Erasmus študentov v tujini je sicer precej večje od števila tujih študentov pri nas. Število slednjih je v šolskem letu 2004/2005 doseglo 396 (2003/2004: 223), njihovo število pa se je v obdobju 1999/2000–2004/2005 močno povečalo (približno za dvajsetkrat). Največji delež slovenskih študentov odhaja na pokritje stroškov povezanih s študijem. Tako je 56,4 % slovenskih študentov odgovorilo, da je bila Erasmus štipendija nezadostna. Težava, s katero se Erasmus študenti pogosto soočijo ob vrnitvi domov, je podaljšanje študija (gl. graf 1). Med pomembnejšimi učinki Erasmus programa je tudi sprememba pričakovanj v zvezi s poklicno potjo (gl. graf 2). Graf 1: Delež študentov, ki so odgovorili, da se jim bo študij zaradi vključenosti v Erasmus program podaljšal, 2004/2005 100 80 60 40 20 Vir podatkov: Evropska komisija, 2006, Survey of the socio-economic background of Erasmus students (2006). Graf 2: Sprememba pričakovanj v zvezi s poklicno potjo pri Erasmus študentih, 2004/2005 ^mm™~™* = — __ — — ™ ™ ™ ^ — — — — __ __ — __ — r ^ čisto nič 80 60 40 20 »1 M % zelo m alo delno do določene mere v v eliki meri Vir podatkov : Ev ropska komisija, 2006, Surv ey of the socio-economic background of Erasmus students (2006). 0 0 Gospodarski subjekti v letu 2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 20 Število gospodarskih subjektov na dan 31. 12. 2006 Gospodarski Dejavnosti subjekti skupaj (po SKD) A B C D Pravne osebe 1 = 2 + 3 1.964 2 141 139 19.069 572 32 71 7.507 Skupaj Fizične osebe 3 = 4 + 5 1.392 Samostojni podjetniki 4 Druge fizične osebe 109 68 11.562 691 5 99 68 11.074 701 10 0 488 E F 457 17.708 218 5.295 239 12.413 197 12.404 42 9 G H 25.198 9.062 9.394 14.108 2.175 2.625 11.090 6.887 6.769 11.005 5.300 6.741 85 1.587 28 J K L 1.508 25.151 9 808 13.406 5 700 11.745 4 700 10.446 4 0 1.299 0 M N 939 2.706 493 719 446 1.987 425 365 21 1.622 O SKUPAJ 10.809 124.254 1.500 49.534 9.309 74.720 4.778 64.297 4.531 10.423 Vir: AJPES – Poslovni register Slovenije. Ob koncu leta 2006 je bilo v Poslovnem registru (7,1 %) število drugih fizičnih oseb. Število družb z Slovenije (PRS) vpisanih 124.254 gospodarskih omejeno odgovornostjo in število samostojnih subjektov, od tega 49.534 (39,9 %) pravnih in 74.720 podjetnikov se je najbolj povečalo v poslovanju z (60,1 %) fizičnih oseb. Med pravnimi osebami so nepremičninami, najemu in poslovnih storitvah (prvih za prevladovale družbe z omejeno odgovornostjo (87,6 %), 712 oz. 6,4 %, drugih za 922 oz. 9,7 %) ter v sledile so družbe z neomejeno odgovornostjo (5,4 %), gradbeništvu (prvih za 674 oz. 17,6 %, drugih za 720 komanditne (2,3 %) in delniške družbe (2,2 %). Največ oz. 6,2 %). Število drugih fizičnih oseb pa se je najbolj prvih treh pravnoorganizacijskih oblik družb je bilo v povečalo v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (za 223 oz. trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke 46,6 %) ter v gostinstvu (za 214 oz. 15,6 %). Posledično porabe ter v poslovanju z nepremičninami, najemu in se je skupno število gospodarskih subjektov že četrto poslovnih storitvah, največ delniških družb pa v leto zapored najbolj povečalo v poslovanju z predelovalnih dejavnostih. Med fizičnimi osebami so nepremičninami, najemu in poslovnih storitvah (31. 12. prevladovali samostojni podjetniki (86,0 %). Teh je bilo 2006/31. 12. 2005 za 1.572 oz. 6,7 %), ki mu tretje leto največ v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter v zapored sledi povečanje gospodarskih subjektov v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke gradbeništvu (31. 12. 2006/31. 12. 2005 za 1.276 oz. porabe. Nekaj manj kot polovica drugih fizičnih oseb je 7,8%). bilo v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih Leta 2006 je bilo v vseh posameznih četrtletjih – dejavnostih (gl. tabelo). razen v prvem – ustanovljenih več gospodarskih V primerjavi s podatki ob koncu leta 2005 je bilo subjektov (pravnih in fizičnih oseb), kot jih je bilo vpisanih za 2.956 (2,4 %) več gospodarskih ukinjenih (gl. graf). Samo v prvem četrtletju je bilo subjektov, od tega za 638 (1,3 %) več pravnih in za skupno ukinjenih za 520 več gospodarskih subjektov, 2.318 (3,2 %) več fizičnih oseb. Število pravnih oseb kot jih je bilo ustanovljenih. To se je zgodilo zaradi se je povečalo na račun velikega povečanja števila velikega števila ukinjenih pravnih oseb, ki so bile družb z omejeno odgovornostjo, ki je bilo večje za 1.405 ukinjene predvsem zaradi izbrisov iz sodnega registra (3,3 %). Med fizičnimi osebami se je za 1.623 (2,6 %) po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (gl. EO povečalo število samostojnih podjetnikov in za 695 5/2006, str. 23 in EO 5/2007, str. 22). Graf: Ustanovitve in ukinitve gospodarskih subjektov v posameznih četrtletjih leta 2006 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 S 446 ^ 12.106 I 1.042 184 11.748 I '¦2.182 Prav ne osebe s področja gospodarstv a Ustanov itv e Ukinitv e Q I 5445 I 2.097 I 1.073 jm^.-*.-*.-*.-*.™ 426 Ustanov itv e H 1.335 :::: 444 '¦: '¦: Ukinitve Samostojni podjetniki ^374 ^SS SSS& 1.914 845 ____194___ 1.125 Ustanov itv e ::::345:::: Ukinitve Druge f izične osebe Q II Q III Vir podatkov : AJPES - Poslov ni register Slov enije. 3452 ^ 12.0991 1. 179: 203 1.356 :::: 532:::: Ustanov itv e Ukinitv e Q IV Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 21 Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006 Gospodarske družbe Kazalci Število družb1 Število zaposlenih Neto čisti dobiček, v mio SIT Kazalniki 2006 45.330 478.839 616.228 2005 45.330 460.221 438.479 2006 Zadruge 319 3.695 1.264 2005 319 3.749 -550 Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v čistih prihodkih od prodaje, v % 30,5 29,7 8,4 6,1 Dodana vrednost na zaposlenega, v tisoč SIT Koeficient celotne gospodarnosti Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala Stopnja lastniškosti financiranja 7.465 1,052 7.058 0,038 1,041 5.081 0,034 0,031 1,011 4.824 0,007 0,998 0,090 0,011 -0,003 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,399 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,615 0,413 0,022 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 0,645 0,629 0,480 0,946 0,653 0,561 0,479 0,944 0,856 0,575 0,837 0,833 0,830 Vir podatkov: AJPES – Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb in zadrug za leto 2006, preračuni UMAR. Opomba: 1upoštevane so gospodarske družbe in zadruge, ki so poslovale tako v letu 2005 kot tudi v letu 2006. Gospodarske družbe in zadruge so za leto 2006 Poslovanje družb je bilo v letu 2006 uspešnejše kot vodile računovodske evidence in izdelale letno v predhodnem letu. Podatke iz letnih poročil za leto poročilo skladno z novim Zakonom o gospodarskih 2006 je AJPES-u predložilo 45.330 družb s 478.839 družbah (ZGD–1, Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06) in zaposlenimi (4,0 % več kot v letu 2005), ki so izkazale novimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 616.228 mio SIT neto čistega dobička (40,5 % več kot v 2006, Uradni list RS, št. 118/05) ali mednarodnimi letu 2005). V letu 2006 sta se zmanjšala kazalnika računovodskimi standardi. Podatke iz letnih poročil za stopnja lastniškosti financiranja in koeficient kapitalske leto 2006 so predložile za državno statistiko skladno z pokritosti dolgoročnih sredstev, kar je povezano z ZGD–1 Agenciji Republike Slovenije za javno pravne večjim zadolževanjem družb v tem letu. evidence in storitve (AJPES) do 31. marca 2007. Zadruge so lani poslovale uspešno. Podatke iz letnih Podatke so predložile na novih poenotenih obrazcih, ki poročil za leto 2006 je AJPES-u predložilo 319 zadrug s jih je predpisala AJPES z Metodološkim navodilom za 3.695 zaposlenimi (1,4 % manj kot v letu 2005), ki so predložitev letnih poročil in drugih podatkov izkazale 1.264 mio SIT neto čistega dobička (v letu gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov 2005 550 mio SIT neto čiste izgube). Izbrani kazalniki posameznikov (Uradni list RS, št. 4/07). Novi poenoteni uspešnosti poslovanja zadrug so bili zato v letu 2006 obrazci so sestavljeni v skladu z ZGD–1 in SRS 2006. boljši kot v letu 2005; zmanjšala se je le stopnja Družbe in zadruge so morale v poenotenih obrazcih dolgoročnosti investiranja (gl. tabelo). zaradi prehoda na SRS 2006 opraviti prilagoditve in Gospodarske družbe in zadruge so za leto 2006 preračune posameznih postavk za leto 2005 skladno s izkazale največji neto čisti dobiček po letu 2002 (ko 15. točko uvoda v SRS (2006) in Pojasnila 3 k Uvodu v so se začeli uporabljati SRS 2001; gl. graf). To je SRS (2006) – Primerjalni podatki za leto 2005 (Uradni deloma mogoče pojasniti z boljšim poslovanjem list RS, št. 75/06). Zneske v poenotenih obrazcih so gospodarskih družb in zadrug ter deloma s prehodom zadnjič izkazale v tolarjih, skladno s Pojasnilom 1 k na nove SRS (2006). Uvodu v SRS (2006) – Sprememba predstavitvene valute (Uradni list RS, št. 70/06). Graf: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb in zadrug v letih 2002–2006 (v mrd SIT) 700 600 500 400 300 200 100 0 Gospodarske družbe 616 392 434 315 215 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 Zadruge 1,3 0,2 I I I I -0,2 -0,5 -0,9 2002 2003 2004 2005 2006 Vir podatkov : AJPES, preračuni UMAR. 2002 2003 2004 2005 2006 Vir podatkov : AJPES, preračuni UMAR. Plačilna sposobnost gospodarskih subjektov Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 22 Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu v letu 2006 od tega nad 365 dni Povprečni dnevni znesek (v mio SIT) Meseci Januar Februar Marec Število pravnih oseb 3.324 3.225 3.299 27.983 28.021 28.019 Število pravnih oseb 1.477 1.473 1.451 Povprečni dnevni znesek (v mio SIT) 18.459 19.074 18.847 April Maj 3.361 3.383 29.263 29.254 1.462 1.486 18.780 19.253 Junij Julij Avgust 3.363 3.353 3.314 29.891 29.948 29.851 1.494 1.532 1.552 19.406 18.860 19.155 September Oktober November 3.408 3.501 3.391 28.569 29.457 28.473 1.460 1.441 1.361 18.284 18.480 17.668 December 3.317 27.816 1.185 Vir podatkov: AJPES, preračuni UMAR. 17.712 V letu 2006 se je v primerjavi s prejšnjim letom so tudi v letu 2006 zelo obremenjevale obravnavane zmanjšalo število začetih stečajnih in likvidacijskih evidence in so po 2. točki 25. člena ZFPP izpolnjevale postopkov. Upadlo je tudi število začetih postopkov pogoj za začetek postopka za izbris iz sodnega registra. prisilnih poravnav, povečalo pa se je število pravnih Sodišča so v letu 2006 po ZFPP izdala sklep o oseb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra po Zakonu izbrisu iz sodnega registra 924 pravnim osebam, to o finančnem poslovanju podjetij (ZFPP). je za 68,1 % manj kot v letu 2005, iz sodnega Po evidencah AJPES-a je imelo v letu 2006 v registra pa izbrisala 2.136 pravnih oseb, kar je za povprečju vsak mesec 3.353 pravnih oseb dospele 56,6 % več kot v letu 2005. Povečanje števila neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, v povprečnem dnevnem znesku izbrisanih pravnih oseb po ZFPP je bilo v letu 2006 glede na leto 2005 skoraj pol manjše, kot smo ga 28.879 mio SIT. Med njimi je bilo 1.448 (43,2 %) zabeležili v letu 2005 glede na leto 2004 (gl. EO 5/2006, pravnih oseb, ki so imele dospele neporavnane str. 23). To je deloma mogoče pojasniti s tem, da se je v obveznosti neprekinjeno več kot leto dni, v povprečnem letu 2005 začel ugotavljati še zadnji pogoj za izbris dnevnem znesku 18.665 mio SIT (64,6 % povprečnega družb iz sodnega registra po ZFPP (po 1. točki 25. dnevnega zneska dospelih neporavnanih obveznosti člena, ki nastane, če družba v dveh zaporednih neprekinjeno več kot pet dni v mesecu). Primerjava poslovnih letih ni predložila letnega poročila AJPES-u). podatkov z letom 2005 je realna samo v zadnjih štirih V letu 2006 je bilo na sodiščih začetih za 21,9 % mesecih, ker je ena od bank šele septembra 2005 manj postopkov prisilnih poravnav in za 20,3 % začela pošiljati AJPES-u celovite in pravilne podatke. manj stečajnih in likvidacijskih postopkov kot v letu Decembra 2006 je bilo v primerjavi z decembrom 2005. Po podatkih objavljenih v Uradnem listu RS je bilo predhodnega leta za 1,6 % manj pravnih oseb z v letu 2006 na sodiščih začetih: i) 82 postopkov prisilnih dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več poravnav (za 23 manj kot v letu 2005), od tega 76 nad kot pet dni v mesecu, povprečni dnevni znesek njihovih pravnimi osebami (za 18 manj kot v letu 2005) in 6 nad obveznosti pa je bil večji za 1,3 % (gl. EO 5/2006, str. samostojnimi podjetniki (za 5 manj kot v letu 2005); ii) 23). V istem primerljivem obdobju je bilo za 8,0 % manj 552 stečajnih postopkov (za 149 manj kot v letu 2005), pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi od tega 374 nad pravnimi osebami (za 44 manj kot v neprekinjeno več kot leto dni, katerih povprečni dnevni letu 2005) in 178 nad samostojnimi podjetniki (za 105 znesek obveznosti je bil manjši za 0,1 %. Pravne osebe manj kot v letu 2005) in iii) 21 likvidacijskih postopkov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot leto dni (za 3 več kot v letu 2005), vsi nad pravnimi osebami. Graf: Skupno število začetih stečajnih in likvidacijskih postopkov v obdobju 2000–2006 800 700 600 500 400 300 200 100 0 nad samostojnimi podjetniki nad prav nimi osebami ¦¦ ¦¦ n 17 ^^^^^^^^ H 340 H H 340 H ¦ 283 ¦ ^n H130 H H 185 H m _______ I------1 ¦ 178B H 452 H ^^^ 436 270 336 2000 2001 2002 2003 Vi r podatkov: U r adni l i st R S. 2004 2005 2006 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2007 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 23 Poročilo IMD 2007 Agregatni indeks (WCI) Uspešnost gospodarstva Učinkovitost vlade Učinkovitost podjetij Infrastruktura 061 07 061 07 061 07 061 07 061 07 Države2 r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v Avstrija 13/79,30 11/83,18 27/45,09 21/53,28 15/60,25 10/69,68 5/75,90 11/76,12 12/65,74 13/71,25 Belgija 26/68,09 25/71,54 21/47,88 20/53,39 32/41,55 28/46,26 26/48,20 23/57,81 13/64,52 17/66,30 Bolgarija 41/50,87 41/48,74 39/38,28 31/48,57 37/38,44 38/41,23 42/26,85 54/11,01 40/29,70 41/31,74 Češka 28/63,00 32/59,62 23/46,77 29/48,76 29/44,67 41/39,31 30/43,99 36/38,85 25/46,36 27/49,18 Danska 5/86,03 5/91,93 29/44,63 18/53,95 3/76,58 4/82,16 3/80,84 3/88,48 3/71,85 4/80,71 Estonija 19/71,42 22/74,30 11/56,23 9/63,72 11/64,96 13/68,96 21/53,18 24/57,04 31/41,12 31/45,09 Finska 10/80,89 17/77,34 34/41,04 32/46,38 5/73,00 17/65,55 10/68,90 20/63,55 7/70,42 11/71,46 Francija 30/60,81 28/62,56 16/50,67 19/53,88 42/31,63 42/37,88 41/30,59 42/30,07 19/60,14 18/66,01 Grčija 36/54,15 36/57,43 43/36,36 46/38,87 40/35,61 30/45,78 40/32,75 35/39,54 29/41,66 34/43,12 Irska 11/80,65 14/81,86 9/57,02 25/51,26 7/71,75 5/79,42 6/74,84 8/79,67 24/48,76 24/54,67 Italija 48/43,53 42/48,27 44/36,14 39/43,67 52/13,67 51/21,90 47/15,67 47/23,76 34/38,43 35/41,33 Litva -/- 31/61,07 -/- 37/43,86 -/- 26/48,15 -/- 29/43,70 -/- 30/46,16 Luksemburg 9/81,51 4/92,21 2/74,41 3/82,80 16/59,57 9/70,75 16/64,36 5/84,03 20/57,49 15/68,85 Madžarska 35/57,32 35/57,63 37/38,99 38/43,85 35/39,74 40/40,82 33/37,36 41/31,96 28/42,95 25/51,47 Nemčija 25/68,64 16/78,02 20/48,34 8/64,92 28/45,31 23/53,67 28/44,18 25/55,02 9/66,51 7/76,08 Nizozemska 15/75,93 8/85,86 17/50,48 5/67,20 18/54,28 18/64,58 14/65,94 10/76,59 16/62,79 10/72,68 Poljska 50/39,96 52/42,73 46/35,15 41/42,42 50/16,15 52/18,08 52/7,62 52/14,76 39/30,69 40/33,27 Portugalska 37/52,81 39/55,98 42/36,48 48/38,22 36/39,28 24/51,37 43/23,97 44/27,69 30/41,28 32/44,25 Romunija 49/42,13 44/47,29 41/36,67 35/44,59 46/27,41 45/31,72 50/10,83 50/19,33 48/23,39 42/31,10 Slovaška 33/57,44 34/57,72 47/34,60 42/42,17 22/52,25 37/42,13 31/40,25 28/48,46 37/32,42 38/35,72 Slovenija 39/51,64 40/55,17 33/42,87 24/51,37 43/31,48 43/34,47 44/21,24 43/28,72 32/40,76 33/43,73 Španija 31/58,38 30/61,21 32/43,12 27/50,42 34/40,19 29/45,95 36/34,61 33/39,80 26/45,40 29/46,26 Švedska 14/76,99 9/84,12 26/45,71 17/54,01 21/53,61 14/67,32 12/67,47 13/74,88 6/70,96 5/77,86 Združ. kralj. 20/71,39 20/75,45 8/58,15 7/65,50 24/48,29 22/53,87 23/52,38 22/59,04 21/56,53 22/60,97 ZDA 1/100,00 1/100,00 1/97,00 1/93,83 14/61,47 19/61,46 4/76,56 6/82,30 1/94,85 1/100,00 EU 243 27,1/64,0 26,5/67,1 28,1/45,4 25,9/52,0 28,1/46,1 27,5/50,9 28,4/44,4 29,1/48,7 23,9/50,0 24,3/54,6 NDČ 93 36,8/54,2 36,8/56,0 34,6/41,2 31,8/47,7 34,1/39,4 37,2/40,5 37,9/30,2 39,7/32,6 35,0/35,9 34,1/40,8 EU 15 22,0/69,3 20,3/73,8 24,7/47,7 22,3/54,5 24,9/49,6 21,7/57,1 23,3/52,0 22,7/58,4 17,9/57,5 18,4/62,8 Vir: IMD World Competitiveness Yearbook 2007, Lausanne, www.imd.ch/wcy; preračuni UMAR. Opombe: IMD v letopisu 2007 izračunava agregatne indekse za 55 držav (izločitev regijskih gospodarstev, dodani Ukrajina in Litva) na podlagi 325 kazalnikov, razvrščenih po 20 indeksih, ki imajo enako težo; 1v IMD 2007 so preračunali uvrstitve za novo skupino držav za 5 let nazaj; 2v skupino referenčnih držav smo vključili članice EU in ZDA; 3IMD za 3 nove države članice EU (NDČ) ne objavlja podatkov (Ciper, Latvija, Malta); r – rang, v – vrednost indeksa; krepki poudarki – dvig konkurenčnosti vsaj za tri mesta (vidno izboljšanje); sive celice – padec vsaj za tri mesta – vidno poslabšanje. V obdobju zadnjih nekaj let osrednji metodologiji je prikazana analiza rezultatov IMD 20071. ocenjevanja konkurenčnosti držav (IMD in WEF) Slovenija je v poročilu IMD 2007 z uvrstitvijo pri kažeta na stagnacijo konkurenčnosti Slovenije. agregatnem indeksu svetovne konkurenčnosti Slovenija se od leta 2002 v jesenskih Poročilih globalne (WCI) in agregatnih indeksih v globalnem merilu konkurenčnosti WEF v skupini do 125 gospodarstev poslabšala svoj položaj. Slovenija dosega za mesto giblje okoli 30. mesta, v spomladanskih Poročilih nižje 40. mesto WCI, vrednost pa se je indeksu svetovne konkurenčnosti IMD v manjši skupini do 55 povečala (za 3,5 točke) na 55,17. Krovni agregatni držav pa se giblje okoli slabšega 40. mesta. Ob novem indeks (WCI) ne dosega nobenega evropskega preračunu uvrstitev Slovenije po IMD 2007 za pet let povprečja. Znižanje uvrstitve v primerjavi s nazaj zaradi zmanjšanja števila opazovanih držav na 55 spremembami uvrstitev držav članic EU (EU 24), ki v so se Sloveniji izboljšale uvrstitve v povprečju za pet povprečju beležijo izboljšanje svetovne konkurenčnosti mest (lani 45. mesto je preračunano sedaj na 39. za 0,7 mesta, pomeni dodatno relativno poslabšanje mesto). Podobne spremembe metodologije vplivajo na konkurenčnosti Slovenije znotraj EU. Povprečna spremembe uvrstitev držav, kar predstavlja eno izmed uvrstitev novih članic (EU 9) se ni spremenila, zato pa pomembnih omejitev sistemov merjenja konkurenčnosti so svetovno konkurenčnost močno izboljšale (za 1,7 držav. Za objektivizirano interpretacijo podatkov je treba mesta) stare članice (EU 15; gl. tabelo). Povečanje upoštevati tudi, da so agregatni indeksi konkurenčnosti vrednosti WCI je tudi letos večje v primerjavi s IMD in WEF v omenjenih letopisih izračunani na podlagi povprečnimi spremembami EU 24 (za 3,1 točke) in podatkov iz leta 2003, 2004, 2005 in 2006 ter na podlagi EU 9 (za 1,8 točke), vendar ne v primerjavi z EU 15 (za anketiranja (le) ene izmed skupin deležnikov 4,5 točke). Pomembno je opozoriti, da so za medletne konkurenčnosti države – poslovodnih delavcev – primerjave najbolj primerne uvrstitve, saj zaradi letnih izvedenega na začetku leta 2007 oz. 2006. Kljub temu sprememb metodologije vrednosti indeksov med leti so sistemi merjenja konkurenčnosti dragocen pokazatelj niso povsem primerljive in služijo predvsem primerjavi sprememb v percepciji dejavnikov konkurenčnosti države. V zadnjem letu se je slovenska uvrstitev po 1Temo obširneje obravnava delovni zvezek, ki bo izšel konkurenčnosti znižala tako v letopisu IMD 2007 kot tudi predvidoma konec junija 2007. v WEF 2006–07 (gl. EO 1/2007, str. 24). V nadaljevanju Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2007 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 24 relativnih razlik med dejavniki in državami v tok neposrednih investicij v Slovenijo (49. mesto) in posameznem letu (letni preračun indeksov in izseljevanje storitev (48. mesto). normalizacija na letni ravni). Slovenija je med EU 24 (le) Agregatni indeks učinkovitosti vlade predstavlja pred Bolgarijo, Italijo, Romunijo in Poljsko (pri dolgoročno slovensko konkurenčno slabost in že WEF 2006–07 tudi pred Portugalsko, Litvo, Slovaško, drugo leto uvršča Slovenijo na 43. mesto. Največje Madžarsko in Grčijo). Vidno izboljšanje svetovne slabosti so najnižje uvrščeni podindeks poslovne konkurenčnosti EU 24 so zabeležile Italija, Luksemburg, zakonodaje (51. mesto), ki je največja nacionalna Nemčija, Nizozemska, Romunija in Švedska, vidno šibkost in beleži vidno poslabšanje uvrstitve (za 6 mest), poslabšanje pa Češka, Estonija, Finska in Irska. Ob tem in podindeks fiskalne politike (davki) (47. mesto), ki je smiselno omeniti, da metodologija WEF 2006–07 pri beleži izboljšanje. Komparativno prednost in vidno nekaterih državah kaže ravno obratno gibanje (Italija, izboljšanje učinkovitosti vlade predstavlja podindeks Estonija), kar je naslednja omejitev tovrstnega javnih financ (vodenje javnih financ, fiskalna bilanca in spremljanja konkurenčnosti držav. javni dolg države) (17. mesto; za 7 mest). Najnižje Uvrstitev Slovenije po WCI je posledica stagnacije uvrstitve učinkovitosti vlade izkazujejo naslednji uvrstitev treh dejavnikov svetovne konkurenčnosti – kazalniki/anketne ocene: državno lastništvo podjetij (55. učinkovitosti vlade, učinkovitosti podjetij ter mesto), prispevna stopnja zaposlenih za socialno infrastrukture – kljub povečanju njihovih vrednosti. varnost (54. mesto), zakonodaja o zaposlovanju (54. Slovenija izkazuje največje prednosti2 in je mesto), investicijske spodbude niso privlačne tujim nadpovprečno uvrščena pri agregatnem indeksu investitorjem (54. mesto) ter višina obdavčenja podjetij, gospodarske uspešnosti (nad EU 24 in EU 9) in pri ki ne privlači podjetniške aktivnosti (52. mesto). agregatnem indeksu infrastrukture (nad EU 9). Pri Področje agregatnega indeksa učinkovitosti podjetij podindeksih so to področja cen, mednarodne trgovine, uvršča Slovenijo mesto višje (na 43. mesto), a z domačega gospodarstva (velikost, rast, blaginja, najnižjo vrednostjo (28,72) že četrto leto predstavlja napovedi gibanj), izobraževanja in javnih financ največjo konkurenčno slabost. Komparativno slabost (vodenje javnih financ, fiskalne bilance, javnega dolga učinkovitosti podjetij in poslabšanja beležijo: podindeks države). Največje slabosti3 izkazujeta agregatna naravnanosti in vrednot (51. mesto), ki je še vedno indeksa učinkovitosti vlade in učinkovitosti podjetij. Pri največja komparativna slabost, podindeks financiranja podindeksih so to področja mednarodnih investicij, (43. mesto), ki beleži vidno poslabšanje (za 3 mesta) in fiskalne politike (davki), poslovne zakonodaje, podindeks trga dela (42. mesto; poslabšanje za 2 učinkovitosti trga dela in finančnih trgov. Največji mesti). Komparativno prednost z vidnim izboljšanjem pozitivni premik je bil dosežen pri podindeksu cen in beleži podindeks praks upravljanja (37. mesto). Najnižje podindeksu domačega gospodarstva, največje uvrstitve učinkovitosti podjetij izkazujejo naslednji negativne premike pa so zabeležili podindeks kazalniki/anketne ocene: pomanjkanje tujih poslovne zakonodaje, podindeks finančnih trgov in visokokvalificiranih in izkušenih ljudi v domačem podindeks osnovne infrastrukture. V nadaljevanju poslovnem okolju (54. mesto), kadar so ljudje v navajamo vidne slabosti, prednosti in spremembe po gospodarstvu soočeni z novimi izzivi, je njihova štirih agregatih konkurenčnosti. fleksibilnost in prilagodljivost nizka (52. mesto), velika Agregatni indeks gospodarske uspešnosti Slovenijo podjetja po mednarodnih standardih niso učinkovita (52. letos uvršča vidnih 9 mest višje na najvišje 24. mesto), nacionalna kultura je zaprta za tuje ideje (51. mesto in predstavlja konkurenčno prednost. Vsi mesto) in uprave podjetij menedžmenta ne nadzorujejo podindeksi gospodarske uspešnosti beležijo izboljšanje. učinkovito (51. mesto). Še vedno je najslabše uvrščen podindeks mednarodnih Agregatni indeks infrastrukture kljub poslabšanju (1 investicij (50. mesto). Ostali podindeksi izražajo mesto) Slovenijo uvršča na dobro 33. mesto in komparativne prednosti4, podindeksi z vidnim izkazuje komparativno prednost. Vsi podindeksi izboljšanjem pa so podindeks zaposlenosti (28. mesto), dejavnikov infrastrukturne konkurenčnosti izražajo domačega gospodarstva (24. mesto; za 11 mest) in nacionalne komparativne prednosti. Najnižje se uvršča podindeks cen (2. mesto; za 7 mest). Najnižje uvrstitve podindeks zdravja in okolja (34. mesto) in beleži na področju uspešnosti gospodarstva izkazujejo izboljšanje. Največje poslabšanje beleži podindeks naslednji kazalniki/anketne ocene: izseljevanje razvojnih osnovne infrastrukture (32. mesto; za 4 mesta), najvišje zmogljivosti (54. mesto), stanje neposrednih investicij v pa je uvrščen podindeks izobraževanja (26. mesto). Slovenijo (51. mesto), izvoz tržnih storitev (49. mesto), Najnižje uvrstitve izkazujejo naslednji kazalniki/anketne ocene: nezadostno financiranje tehnološkega razvoja 2Agregatni indeksi, kjer je uvrstitev višja od WCI (40. mesto) in (53. mesto), pomanjkanje kvalificiranih inženirjev na trgu podindeksi (področja znotraj 4 agregatnih indeksov), kjer je dela (52. mesto), zakonsko okolje ne podpira razvoja in uvrstitev višja od najvišje uvrščenega agregatnega indeksa uporabe tehnologije (52. mesto), delež (24. mesto). 3Agregatni indeksi, kjer je uvrstitev nižja od WCI (40. mesto) in podindeksi (področja znotraj 4 agregatnih indeksov), kjer je uvrstitev nižja od najnižje uvrščenega agregatnega indeksa (50. mesto). (43. mesto). 4Uvrstitev boljša od agregatne uvrstitve Slovenije pri WCI. visokotehnološkega izvoza (50. mesto) in tehnološke regulacije ne podpirajo razvoja poslovanja in inovacij Statistična priloga Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 2 2003–2004 stalne cene preteklega leta, 2005–2009 stalne cene 2004 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.680 149.634 138.342 132.255 557 563 571 17,1 -5,2 -4,4 1,0 1,0 1,5 B Ribištvo 896 881 869 884 4 4 4 -16,9 9,5 1,7 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 23.617 27.037 30.948 31.737 132 132 131 2,5 -0,2 2,6 0,0 -0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.259.492 1.386.846 1.444.152 1.550.355 6.845 7.176 7.499 4,1 2,8 7,4 5,8 4,8 4,5 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.256 149.089 173.849 176.805 741 753 756 0,8 6,6 1,7 0,5 1,5 0,5 F Gradbeništvo 274.175 294.211 322.680 360.659 1.597 1.712 1.772 1,3 4,0 11,8 6,1 7,2 3,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 553.700 610.259 653.633 689.909 3.003 3.117 3.220 3,1 4,0 5,6 4,3 3,8 3,3 H Gostinstvo 110.905 116.979 123.365 130.211 571 601 631 -0,1 0,7 5,6 5,0 5,3 5,0 I Promet, skladiščenje in zveze 334.458 360.946 451.071 479.488 2.121 2.238 2.383 0,1 9,0 6,3 6,0 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 221.699 260.587 276.319 300.799 1.362 1.464 1.567 17,2 10,4 8,9 8,5 7,5 7,0 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 742.611 826.027 901.517 939.841 4.091 4.266 4.458 4,7 3,6 4,3 4,3 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost 311.343 357.775 349.322 355.784 1.526 1.569 1.600 7,3 2,3 1,9 2,8 2,8 2,0 M Izobraževanje 269.600 296.231 326.464 333.613 1.426 1.461 1.498 2,7 3,0 2,2 2,4 2,5 2,5 N Zdravstvo in socialno skrbstvo 241.059 261.747 278.144 284.263 1.219 1.256 1.300 3,7 2,9 2,2 2,8 3,0 3,5 O Druge javne, skupne in osebne storitve 158.845 175.356 199.499 207.080 907 957 1.010 5,7 5,8 3,8 5,0 5,5 5,5 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.163 1.228 1.436 1.386 6 6 6 -8,1 5,9 -3,5 1,0 1,0 1,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.767.499 5.274.834 5.671.609 5.975.070 26.108 27.274 28.406 4,5 3,9 5,3 4,7 4,5 4,2 Davki na proizvode in storitve 751.595 827.981 884.055 919.417 4.005 4.158 4.320 4,2 4,8 4,0 4,4 3,8 3,9 Minus: subvencije na proizvode in storitve 21.731 31.976 31.237 30.487 125 122 119 7,1 -0,6 -2,4 -2,0 -2,0 -3,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.497.364 6.070.840 6.524.427 6.864.000 29.988 31.309 32.607 4,4 4,0 5,2 4,7 4,4 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2005, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2003–2006, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.813.540 6.271.795 6.620.145 7.126.012 31.918 34.444 36.783 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.845 -75.400 -61.078 -87.702 -433 -464 -540 -1,2 -0,9 -1,2 -1,4 -1,3 -1,5 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.766.695 6.196.395 6.559.066 7.038.310 31.485 33.980 36.243 98,8 99,1 98,8 98,6 98,7 98,5 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 3.527 -14.815 -32.675 -53.754 -191 -81 -40 -0,2 -0,5 -0,8 -0,6 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.770.222 6.181.580 6.526.391 6.984.556 31.294 33.899 36.203 98,6 98,6 98,0 98,0 98,4 98,4 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.381.447 4.666.049 4.931.809 5.220.816 23.134 24.602 26.087 74,4 74,5 73,3 72,5 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.242.319 3.438.530 3.636.387 3.848.237 17.034 18.078 19.159 54,8 54,9 54,0 53,4 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.139.128 1.227.519 1.295.422 1.372.579 6.100 6.524 6.928 19,6 19,6 19,3 19,1 18,9 18,8 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.388.776 1.515.531 1.594.581 1.763.740 8.160 9.297 10.116 24,2 24,1 24,8 25,6 27,0 27,5 8. Bruto investicije 1.436.604 1.680.755 1.724.428 1.956.119 8.788 9.569 10.180 26,8 26,0 27,5 27,5 27,8 27,7 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -47.829 -165.224 -129.846 -192.379 -629 -273 -64 -2,6 -2,0 -2,7 -2,0 -0,8 -0,2 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003–2004 stalne cene preteklega leta, 2005-2009 stalne cene 2004 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.497.364 6.070.840 6.524.427 6.864.000 29.988 31.309 32.607 4,4 4,0 5,2 4,7 4,4 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.155.890 3.651.048 4.157.224 4.570.904 20.924 22.839 24.849 12,5 10,5 10,0 9,7 9,2 8,8 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.186.667 3.685.560 4.106.912 4.534.031 20.566 22.345 24.110 13,4 7,0 10,4 8,7 8,6 7,9 3. SALDO* (1-2) -30.777 -34.512 50.312 36.873 358 494 738 -0,5* 2,0* -0,3* 0,7* 0,5* 0,8* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.150.646 4.505.482 4.811.325 4.975.387 21.509 22.233 22.923 2,8 3,1 3,4 3,6 3,4 3,1 a. Zasebna potrošnja 3.075.724 3.327.207 3.556.451 3.673.077 15.906 16.468 17.025 2,6 3,4 3,3 3,8 3,5 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.074.922 1.178.275 1.254.875 1.302.309 5.603 5.765 5.898 3,4 2,2 3,8 3,1 2,9 2,3 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.377.495 1.599.870 1.662.790 1.851.740 8.121 8.582 8.946 11,4 -1,1 11,4 5,1 5,7 4,2 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.296.953 1.459.991 1.559.267 1.744.180 7.708 8.213 8.575 7,9 1,5 11,9 5,9 6,6 4,4 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 139.879 103.523 107.560 414 369 371 1,0* -0,6* 0,1* -0,1* -0,1* 0,0* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2005, BS, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2003-2006, BS, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007. *kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 4 2006 2007 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q I Q II Q III Q IV Q I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 124,1 118,2 124,5 122,4 131,1 129,2 111,2 128,2 114,0 130,5 129,1 125,1 108,7 133,4 135,1 140,2 118,0 126,2 121,4 140,1 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 114,9 103,8 115,2 106,4 134,3 116,4 98,2 103,6 108,8 124,8 112,0 98,1 102,2 119,0 135,2 152,6 115,1 108,3 96,1 144,7 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 123,6 117,0 124,6 122,9 130,0 129,5 109,8 128,0 113,3 130,9 129,7 125,9 108,3 134,5 135,0 139,6 115,3 125,4 122,2 140,9 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 86,7 76,8 88,3 87,4 94,3 78,5 71,4 82,8 81,9 89,3 93,6 87,2 86,3 88,7 87,7 103,3 91,9 75,1 75,1 85,4 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,1 57,5 49,4 54,0 47,3 56,3 49,7 57,9 44,5 49,5 54,2 59,8 44,0 58,2 51,2 49,9 40,9 54,8 52,1 62,0 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,4 78,3 77,8 72,1 77,4 72,9 73,0 86,6 66,5 85,8 81,2 67,0 66,5 82,9 90,3 91,1 50,8 85,6 61,1 72,0 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 104,1 93,7 109,8 104,5 108,5 111,4 93,2 107,4 100,0 116,8 112,7 109,8 88,5 115,2 114,8 119,6 91,0 96,9 110,5 126,8 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 108,1 104,6 108,2 105,7 114,0 107,7 96,8 117,6 103,5 114,1 106,9 104,3 101,0 111,7 115,0 118,0 109,0 106,1 97,9 119,1 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 – – – – – – 20,9 22,3 – – – – – – 15,8 19,9 21,1 21,6 19,9 22,8 21,2 23,0 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,4 172,9 183,2 172,1 189,3 200,4 162,1 178,6 173,4 196,2 180,0 191,6 154,3 170,3 207,3 198,6 161,9 208,8 192,9 199,4 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 129,9 120,2 126,8 136,8 135,8 136,9 115,2 132,0 114,3 132,6 133,4 134,6 124,7 151,2 145,5 149,6 112,2 129,2 127,3 154,1 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 83,6 66,6 88,0 90,7 89,1 79,6 58,8 79,2 75,6 90,6 97,8 91,7 85,3 95,0 96,3 98,0 73,1 72,9 73,9 92,0 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 130,3 121,1 130,9 131,7 137,4 142,4 117,4 132,7 118,4 137,9 136,3 133,2 120,1 141,8 149,0 147,0 116,1 140,2 134,5 152,6 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 149,7 143,9 147,9 144,7 162,1 164,0 137,7 159,5 136,0 151,4 156,3 153,6 121,2 159,4 162,5 174,4 149,4 159,9 152,8 179,4 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 182,3 168,0 182,9 183,9 194,6 188,3 158,2 181,4 152,4 198,1 198,2 172,6 152,8 226,2 194,6 211,0 178,1 173,8 176,6 214,5 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,4 200,1 185,5 149,5 174,4 195,2 172,9 230,1 182,0 186,9 187,6 176,4 75,6 196,5 176,1 180,7 166,4 179,9 185,6 220,2 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 108,3 104,1 108,7 108,6 111,8 107,1 99,5 119,5 99,0 116,1 111,1 109,4 97,6 118,9 115,7 122,8 96,8 100,6 105,6 115,0 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,6 137,6 122,3 117,7 140,9 126,5 133,4 137,2 121,6 122,1 123,3 121,2 113,1 118,7 130,7 137,5 154,6 142,8 117,5 119,2 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 242,8 243,0 243,0 244,7 244,6 242,7 242,6 242,4 242,9 243,6 242,9 242,7 243,3 244,6 245,4 244,0 244,1 244,8 245,0 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,1 4,0 4,0 3,9 3,9 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 4,0 4,0 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 227,5 227,5 227,5 229,2 229,4 227,5 227,3 227,0 227,5 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 E Oskrba z elektriko, plin, vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,2 11,4 11,5 11,5 11,3 11,2 11,3 11,4 11,4 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 76,7 120,0 149,0 169,4 103,5 74,9 90,6 101,1 115,0 143,9 140,4 132,3 174,2 188,1 163,2 157,0 88,7 98,1 123,8 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,2 100,3 131,4 165,3 179,6 121,5 102,3 114,8 119,0 117,8 157,3 152,7 156,1 187,1 191,9 169,9 177,0 107,2 115,3 141,9 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 54,8 109,5 133,8 160,0 91,7 49,6 68,1 84,5 112,5 131,5 128,9 110,2 162,3 184,6 157,1 138,4 76,6 86,8 111,8 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 102,5 108,6 113,1 114,3 114,0 102,0 104,0 106,5 108,7 110,5 112,2 112,9 114,2 114,9 115,2 112,7 112,9 114,4 114,8 Vir podatkov: SURS. Opombe: *Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). 1Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 5 2006 2007 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q I Q II Q III Q IV Q I 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 850 211 236 180 223 208 74 73 82 81 50 46 85 79 77 66 70 62 76 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 191 197 189 210 196 64 62 69 66 60 58 70 72 71 69 - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 182 251 411 200 182 63 69 77 104 147 143 121 83 60 57 62 56 64 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.402 3.373 799 815 817 942 918 287 267 287 261 289 259 269 315 321 306 - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 13.498 11.545 12.618 11.494 10.813 4.725 3.494 3.552 4.498 4.709 3.955 3.954 4.381 2.846 4.267 4.477 2.949 3.387 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.112 2.901 3.413 2.778 3.020 2.972 - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 27,3 24,3 14,6 27,7 26,3 9,5 8,6 8,1 7,6 4,0 3,7 6,9 9,1 9,4 9,2 8,7 8,5 9,1 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 236 334 488 282 251 85 90 112 132 169 171 148 116 88 79 82 78 91 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.871 3.877 3.555 4.158 4.282 1.265 1.103 1.372 1.402 1.245 895 1.416 1.426 1.362 1.370 1.197 1.323 1.762 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 1.404 1.814 3.115 1.389 1.472 476 474 575 765 1.157 1.209 749 548 407 434 472 497 502 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 697 691 1.226 620 700 236 169 220 303 498 457 271 219 197 203 177 282 242 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 708 1.123 1.889 769 771 240 306 355 462 659 753 478 329 209 231 296 215 261 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 523 573 853 484 555 181 158 197 217 275 324 255 219 83 183 175 191 189 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 201 493 961 216 203 91 139 139 215 367 346 248 118 31 67 47 62 94 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 8,9 9,0 8,4 11,7 8,0 3,1 2,9 3,3 2,8 2,5 2,9 2,9 3,4 4,0 4,3 2,6 2,5 2,9 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 8,3 9,1 7,9 8,4 8,2 3,1 2,8 3,2 3,0 2,6 2,7 2,6 2,7 2,6 3,1 2,7 2,5 2,9 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 12,4 12,0 12,3 12,5 13,9 4,7 3,4 4,3 4,3 4,3 4,2 3,8 4,2 4,1 4,1 4,6 4,1 5,2 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 103,7 106,7 21,7 25,6 26,1 33,4 101,3 8,2 8,1 8,9 8,6 7,9 8,9 9,3 9,6 10,5 13,3 32,2 31,1 37,9 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 131,1 155,0 271,3 278,4 174,5 15,9 36,3 36,6 82,1 84,2 92,7 94,3 91,4 51,8 36,1 83,4 65,3 25,8 Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 QQQ Q I II III IV 2006 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2007 1 2 PLAČILNA BILANCA, v mio EVR Tekoči račun 247 -196 -720 -547 -756 -163 52 -214 -431 44 -111 -97 36 -30 46 -96 -71 -47 -23 -188 -221 8 -170 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.121 -204 -117 -258 -542 7 -93 -119 18 -77 -59 -76 -115 -67 -93 -186 -263 -53 -93 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.032 4.028 4.285 4.163 4.555 1.248 1.271 1.509 1.334 1.463 1.488 1.453 1.175 1.535 1.578 1.601 1.376 1.470 1.489 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.152 4.232 4.403 4.421 5.097 1.241 1.363 1.628 1.316 1.540 1.547 1.529 1.290 1.601 1.670 1.788 1.639 1.523 1.582 Storitve 620 540 688 856 885 207 254 213 211 73 57 76 69 94 90 29 95 89 103 46 61 108 28 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.210 3.538 729 864 1.040 906 240 225 263 257 292 315 340 386 314 309 291 306 294 213 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.354 2.653 522 610 826 695 167 168 187 187 197 226 311 291 224 206 244 244 185 185 Dohodki -168 -219 -322 -283 -349 -77 -78 -92 -102 -20 -29 -28 -35 -25 -18 -30 -29 -33 -35 -33 -34 -35 -42 Prejemki 490 510 530 641 737 157 192 188 200 52 52 54 57 63 72 62 62 64 63 62 75 55 52 Izdatki 657 728 852 924 1.086 234 270 280 302 72 80 82 92 88 90 92 91 97 98 95 109 90 94 Tekoči transferi 60 26 -76 -94 -171 -89 -6 -77 2 -16 -47 -26 -16 -23 33 -19 -22 -36 2 -15 15 -12 -62 Prejemki 500 474 561 708 784 160 224 163 238 45 57 58 58 57 108 61 55 47 84 59 95 44 60 Izdatki 439 449 638 802 955 249 230 240 236 62 104 83 75 81 75 80 77 83 83 73 80 55 122 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 404 1.010 103 112 345 450 -197 222 78 80 10 21 152 82 111 -133 75 508 96 349 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -118 -8 -21 -32 -57 4 -6 -6 8 -9 -19 -21 6 -17 -8 -9 -41 19 -4 Finančni račun 167 211 794 518 1.128 111 132 377 508 -201 228 84 73 19 40 174 75 128 -126 84 549 77 353 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -58 -287 -64 -60 5 -167 -161 57 40 6 -44 -22 31 -28 2 -45 -177 54 -90 -80 Domače v tujini -166 -421 -441 -503 -590 -108 -178 -109 -194 -90 -20 1 -87 -18 -73 -8 -33 -68 -43 -159 8 -95 -137 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 445 303 45 118 114 27 -71 77 39 93 -26 51 39 5 70 -2 -18 46 4 56 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.618 -1.458 -257 -178 -351 -672 -103 -116 -39 -28 -106 -45 -86 -271 6 -65 -183 -424 -905 -150 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -2 -10 -3 2 2 -4 0 0 -9 -1 -6 12 -3 245 -4 Ostale naložbe 565 849 945 2.393 1.605 526 85 43 950 296 283 -53 19 168 -102 -175 120 98 56 355 540 880 713 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.531 -1.899 -389 -881 -380 -249 53 -171 -271 -58 -600 -222 40 -22 -399 85 -23 -311 -534 -739 Komercialni krediti -135 -116 -237 -195 -431 -288 -180 -76 114 -54 -106 -128 -62 -57 -61 -35 76 -118 -92 -54 259 -31 -158 Posojila -174 -223 -281 -413 -713 -158 -179 -96 -280 -29 -32 -98 -32 -60 -87 -46 30 -80 -50 -73 -157 -18 -74 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -835 -747 57 -522 -199 -83 135 -33 -45 36 -483 -74 121 -128 -192 227 104 -413 -469 -506 Ostale terjatve -71 -68 -69 -88 -9 0 0 -9 0 0 0 0 -1 1 0 0 0 -9 0 0 -1 -16 -1 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 3.924 3.503 915 966 423 1.199 243 454 218 78 768 120 -215 141 497 -30 378 851 1.414 1.452 Komercialni krediti 95 59 214 236 448 -10 129 58 271 -105 68 27 14 49 65 71 -61 48 124 111 37 -158 211 Posojila 838 1.123 1.671 2.649 2.056 365 849 369 473 127 79 158 48 856 -55 -40 149 260 -53 300 225 151 -53 Vloge 130 428 335 1.014 1.061 587 1 8 464 254 309 25 -2 -114 116 -243 61 191 -96 -35 594 -428 292 Ostale obveznosti 39 -31 33 25 -61 -27 -13 -12 -10 -33 -1 8 16 -23 -6 -2 -7 -2 -5 1 -5 1.847 1.002 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 -92 295 684 394 -234 6 136 76 10 210 409 254 20 -68 86 376 187 -126 Statistična napaka -250 150 22 144 -254 61 -164 -132 -19 153 -111 18 -117 20 -67 -57 -11 -64 156 113 -287 -104 -179 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EVR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 551 615 622 705 158 169 224 186 212 217 222 168 231 224 245 236 n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 1.992 2.139 2.094 2.203 618 630 744 656 736 750 720 604 770 772 810 621 n.p. n.p. Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.432 1.453 1.366 1.589 453 456 523 470 482 501 485 367 515 560 532 497 n.p. n.p. Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 629 723 746 978 152 224 253 213 239 271 245 204 297 276 344 358 n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.632 2.713 2.738 2.981 778 842 1.012 796 950 966 972 800 966 1.010 1.072 900 n.p. n.p. Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.301 3.646 4.172 992 1.011 986 1.183 290 318 383 310 352 349 320 289 376 399 409 375 n.p. n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 7 2005 2006 2005 2006 2007 December 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 DENARNI SISTEM – KONSOLIDIRANA BILANCA MFI - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 217,3 205,9 206,8 207,5 220,9 216,5 220,7 212,1 210,3 213,1 214,0 197,6 152,8 2.709 2.684 2.689 Depoziti čez noč pri drugih MFI 1491,0 1694,1 1491,0 1475,5 1482,4 1513,3 1535,3 1571,7 1598,7 1595,6 1594,9 1605,7 1590,4 1612,5 1694,1 6.902 6.866 6.867 Depoziti čez noč NFI pri BS 3,1 5,0 2,8 3,5 2,8 5,7 6,5 4,9 3,6 3,6 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 47 37 36 Depoziti čez noč ostalega državnega sektorja pri BS 3,3 1,3 2,7 2,2 2,0 1,9 2,1 2,1 1,8 2,2 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 6 7 5 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 5,5 5,7 4,8 7,6 8,5 7,0 5,3 5,9 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 53 43 41 Vezane vloge – obveznosti BS 0,3 0,0 0,4 0,3 0,4 0,5 0,4 0,7 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 - - - Vezane vloge – obv. drugih MFI 1688,0 1747,3 1688,0 1728,4 1742,3 1730,3 1661,7 1682,0 1678,2 1710,8 1692,2 1735,0 1720,9 1744,1 1747,3 7.379 7.441 7.607 Depoziti na odpoklic 164,9 197,5 122,4 138,2 140,6 163,6 172,0 168,7 179,8 166,0 170,8 182,7 184,6 187,9 197,5 962 918 985 Dolžniški vrednostni papirji, točke skladov denar. trga in repo posli 9,5 9,2 9,5 8,8 9,1 9,4 9,7 9,1 6,7 7,0 7,7 7,3 7,5 7,9 9,2 29 32 46 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1713,9 1853,3 1713,9 1687,0 1694,1 1728,4 1764,8 1795,3 1824,8 1813,5 1812,9 1825,7 1812,3 1816,5 1853,3 9.664 9.593 9.597 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3524,6 3798,1 3524,6 3553,9 3577,4 3622,9 3598,9 3646,6 3683,3 3690,7 3675,9 3743,4 3717,7 3748,5 3798,1 18.005 17.952 18.189 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3534,2 3807,2 3534,2 3562,7 3586,5 3632,3 3608,5 3655,7 3690,0 3697,7 3683,6 3750,7 3725,2 3756,4 3807,2 18.035 17.984 18.235 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 17,4 17,3 17,3 17,1 16,9 16,9 16,9 16,9 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 69 69 69 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 780,5 808,0 792,9 767,3 773,6 777,2 774,9 774,5 777,8 782,2 792,5 787,7 776,6 3.204 3.241 2.965 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 23,1 19,2 19,4 23,9 23,8 23,4 23,2 23,4 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 108 106 107 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1289,8 1025,9 1040,6 1053,2 1080,5 1108,6 1138,2 1157,3 1180,4 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.637 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3245,5 2620,9 2695,3 2738,2 2800,0 2882,7 2910,3 2951,5 2988,9 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,5 14.087 14.250 14.666 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 230,9 231,2 243,6 253,1 263,0 278,0 283,0 287,5 296,5 303,5 325,7 338,3 365,6 1.554 1.563 1.569 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1157,1 1408,2 1493,7 1496,0 1485,2 1407,3 1438,3 1413,4 1293,7 1235,5 1249,4 1265,8 1244,9 1157,1 3.615 2.879 2.381 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2099,2 2307,3 2099,2 2106,1 2136,3 2124,1 2132,1 2114,1 2149,9 2121,8 2136,1 2152,6 2200,9 2223,5 2307,3 21.870 21.743 21.845 V tuji valuti 2199,4 3109,6 2199,4 2286,2 2352,9 2455,8 2539,0 2618,8 2716,2 2748,5 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 Vrednostni papirji skupaj 1791,0 1442,6 1791,0 1895,7 1853,9 1830,1 1787,9 1832,5 1737,3 1678,1 1608,1 1634,4 1622,8 1612,5 1442,6 5.076 4.684 4.321 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2608,5 2904,1 2610,3 2692,7 2651,4 2651,7 2685,9 2704,6 2749,2 2751,9 2773,1 2846,7 2885,5 2893,7 2904,1 17.823 17.912 17.914 Čez noč 987,0 1178,1 987,0 962,5 950,4 991,4 1003,6 1032,6 1073,0 1056,9 1057,6 1067,4 1052,8 1079,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 Vezane vloge – kratkoročne 1175,5 1252,9 1175,5 1295,1 1264,0 1222,8 1229,3 1233,5 1225,4 1257,0 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1252,9 7.673 7.837 7.639 Vezane vloge – dolgoročne 309,9 291,9 309,9 312,7 313,2 295,1 295,7 286,4 285,2 282,7 285,8 286,9 305,0 287,5 291,9 2.486 2.492 2.560 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 137,8 122,3 123,9 142,3 157,2 152,1 165,6 155,3 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 1.019 985 1.067 Vloge v tuji valuti skupaj 1349,9 1454,0 1346,6 1344,7 1372,8 1403,8 1367,3 1417,4 1432,4 1424,9 1420,9 1433,9 1425,8 1448,4 1454,0 634 614 607 Čez noč 395,6 552,7 534,8 542,5 550,7 546,3 546,0 559,0 556,9 559,1 565,0 562,8 564,7 576,3 552,7 311 293 285 Vezane vloge – kratkoročne 623,7 544,7 481,2 474,9 491,5 516,0 480,9 514,1 533,6 521,4 506,3 517,6 510,0 519,0 544,7 240 239 237 Vezane vloge – dolgoročne 295,2 318,5 295,2 295,7 297,9 300,5 302,8 310,9 307,8 311,1 316,1 319,2 313,8 317,5 318,5 64 64 62 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 35,4 31,6 32,7 41,0 37,6 33,4 34,1 33,3 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 19 18 23 Vir podatkov: BS. Cene Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 8 2006 2007 2006 2007 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 Q I Q II Q III Q IV Q I 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 100,8 102,8 103,2 103,2 103,1 102,3 103,2 102,9 102,6 103,3 103,6 102,8 103,1 103,6 102,9 102,7 103,8 104,9 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 101,6 102,0 102,3 103,1 105,3 101,2 102,8 102,1 101,7 102,6 102,7 101,9 103,4 104,0 105,7 104,7 105,5 107,5 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 101,5 101,9 105,2 106,2 107,1 101,8 101,8 102,1 105,3 105,1 105,2 106,3 106,1 106,2 106,9 107,0 107,4 107,6 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 93,7 104,8 94,0 105,5 95,4 104,1 105,7 104,5 92,5 90,5 99,2 104,9 106,2 105,5 92,9 93,3 100,1 103,4 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 104,4 106,1 107,0 103,8 104,2 105,7 106,6 105,9 106,5 106,8 107,6 103,3 103,8 104,2 103,6 103,9 105,1 106,7 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 101,9 102,9 105,2 106,2 107,0 103,0 102,8 102,9 104,1 105,6 106,0 106,1 106,1 106,4 106,9 106,7 107,5 108,0 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,4 98,5 98,0 98,3 99,9 98,6 98,6 98,3 98,0 98,1 97,9 98,0 98,2 98,7 99,2 99,7 100,8 100,0 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 99,9 101,8 103,0 100,3 99,7 101,2 102,6 101,7 102,0 103,8 103,0 100,3 100,1 100,6 99,8 99,3 100,1 101,6 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,0 99,2 100,4 101,5 100,0 99,7 99,5 98,5 99,4 99,6 102,2 102,2 101,1 101,1 101,5 99,3 99,2 99,3 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 100,0 101,7 105,8 101,1 102,5 100,6 101,4 103,1 106,3 107,8 103,3 100,6 100,9 101,8 102,3 102,9 102,3 102,0 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 102,0 104,1 103,5 102,9 103,1 104,1 104,1 104,1 104,1 104,1 102,1 102,9 102,9 102,9 103,0 103,1 103,0 103,0 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 102,2 104,0 105,4 106,3 109,2 103,5 104,0 104,4 104,9 105,3 105,8 106,0 105,5 107,4 108,9 109,3 109,6 110,3 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 102,1 103,9 104,4 105,9 106,4 103,6 104,0 104,0 104,4 104,2 104,6 105,7 105,8 106,1 106,2 106,5 106,7 106,7 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 100,8 102,8 103,2 103,3 103,4 102,3 103,3 103,0 102,7 103,4 103,7 102,9 103,2 103,7 103,1 103,0 104,1 105,3 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 101,3 102,2 102,6 103,3 105,9 102,1 102,2 102,4 102,6 102,3 102,9 103,1 103,1 103,6 104,3 106,5 106,8 107,1 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 101,9 103,3 104,1 104,7 109,1 103,0 103,3 103,7 104,0 103,7 104,7 104,4 104,5 105,3 106,1 110,4 110,8 111,3 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 99,8 99,6 100,5 100,8 101,2 99,5 99,3 100,0 100,1 100,4 100,9 100,9 100,7 100,9 101,4 101,0 101,4 101,4 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,0 101,6 101,2 102,1 103,1 101,7 101,6 101,6 101,4 101,1 101,2 102,1 101,9 102,3 102,8 103,0 103,4 103,2 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 104,7 109,6 111,9 105,9 102,6 107,8 111,4 109,7 110,4 112,7 112,6 106,2 105,5 105,9 103,6 100,4 103,7 107,5 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 105,6 113,4 116,3 105,7 101,4 110,4 116,1 113,8 114,5 117,5 117,0 106,5 105,1 105,6 102,9 98,4 103,0 107,5 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 100,8 100,8 102,0 102,7 101,7 100,8 100,8 100,8 100,8 102,7 102,7 102,7 102,7 102,7 101,9 101,0 102,4 107,1 Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,1 100,9 100,9 87,8 93,8 101,2 100,7 100,7 100,7 100,9 100,9 83,3 89,3 90,7 92,5 94,4 94,4 94,7 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,2 101,6 101,6 101,6 101,9 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,7 101,8 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 101,8 102,2 103,2 103,3 104,9 102,2 102,2 102,3 103,2 103,2 103,2 103,2 103,3 103,3 104,2 105,1 105,3 105,3 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 103,7 107,3 110,2 106,9 105,6 106,1 108,5 107,4 107,9 109,5 113,3 106,5 106,9 107,3 106,0 104,1 106,6 109,4 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Obrestne mere in investicije Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 5/2007 str. 9 Konec leta 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - - 0,47 0,32 0,38 0,36 0,34 0,30 0,30 0,30 0,30 0,28 0,27 0,28 0,27 0,33 0,33 0,33 Vezane vloge do 1 leta - - - 3,34 2,96 3,23 3,02 3,03 2,99 2,98 2,86 2,81 2,82 2,80 2,81 2,84 2,83 2,91 3,01 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila fiksna OM nad 1 do 5 let - - 4,18 4,99 4,56 4,67 4,68 4,80 4,51 4,26 4,74 4,57 4,60 4,42 5,19 4,29 5,16 5,44 5,50 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR fiksna OM nad 1 do 5 let - 8,58 5,36 5,23 4,64 4,22 5,12 4,98 4,43 - 4,66 4,47 3,61 4,66 5,04 5,11 5,49 6,53 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,21 2,25 2,00 2,02 2,78 2,25 2,50 2,50 2,50 2,75 2,75 3,00 3,00 3,25 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od 2007 v 000 EUR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 51.609 63.277 52.510 56.768 62.748 55.592 56.808 62.610 58.911 86.544 147.057 283.943 287.486 252.076 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 10.971 12.392 10.174 11.172 13.613 12.797 9.218 11.634 12.008 16.069 22.452 54.811 66.902 68.461 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 3.337 2.340 1.405 2.119 1.934 2.995 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 7.634 10.052 8.769 9.053 11.679 9.802 7.099 8.174 9.714 11.237 15.117 43.040 40.582 55.568 Gradbeništvo* 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 8.929 10.808 7.472 11.717 11.122 11.561 15.119 14.507 13.065 14.565 43.112 97.608 68.472 -120.858 Promet in zveze* 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 2.762 4.692 3.855 4.716 4.085 3.935 5.076 7.245 3.401 9.931 4.165 11.029 32.975 194.924 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 6.019 7.889 4.879 4.880 11.155 5.304 6.325 4.527 6.229 4.926 6.846 16.599 12.242 25.851 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 650 1.705 840 889 962 1.298 1.319 816 439 722 1.483 7.841 5.197 7.092 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 2.486 3.284 4.210 4.957 4.109 5.117 4.199 2.560 3.805 4.297 4.655 11.926 22.401 9.369 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 19.792 22.507 21.080 18.437 17.702 15.580 15.552 21.321 19.964 36.034 64.344 84.129 79.297 67.236 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 11.312 11.724 7.283 13.947 12.868 13.319 16.649 16.725 13.348 19.366 49.344 89.489 105.196 64.170 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 3.337 2.340 1.405 2.119 1.934 2.995 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.770 26.320 12.892 Oskrba z elektriko 25.132 26.903 23.107 24.251 22.736 1.947 1.394 941 1.381 1.261 1.963 1.200 2.516 1.304 3.331 3.946 6.664 21.210 7.479 Oskrba s plinom 1.380 1.282 689 678 729 32 51 41 30 51 56 80 58 26 111 117 229 242 335 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 205 211 41 140 90 240 125 216 240 346 714 1.540 898 640 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 1.153 685 381 569 532 737 714 670 724 1.044 2.558 3.337 3.970 4.439 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 7.975 9.384 5.878 11.828 10.934 10.324 14.530 13.265 11.054 14.534 42.009 77.719 78.876 51.278 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 123 586 608 571 372 558 1.487 1.653 77 493 70 590 1.360 897 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 216 73 10 207 101 49 469 96 123 139 502 1.508 2.028 1.515 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 5.887 5.968 3.760 9.044 8.994 9.224 11.516 11.064 10.310 13.150 40.435 72.863 62.228 46.038 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 1.621 2.563 1.330 1.749 1.308 292 770 372 432 399 613 1.717 1.402 1.780 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 128 195 171 257 157 201 287 80 112 354 389 1.041 11.858 1.048 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 1izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. Opomba: * od aprila 2007 je v prometu zajeto večje infrastrukturno podjetje (sprememba glavne dejavnosti iz F v I). Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 10 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Število v tisoč Q I Q II Q III Q IV Q I 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 908,2 910,9 909,6 914,0 919,1 908,7 909,9 910,7 912,3 910,8 908,2 909,8 915,0 915,5 911,3 918,0 919,2 920,0 B C FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 814,6 823,6 826,6 834,5 841,8 817,3 819,9 823,6 827,4 825,2 825,2 829,5 833,7 836,7 833,0 838,0 841,5 845,8 v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 39,5 39,1 38,7 38,5 43,1 39,6 39,2 39,1 39,0 38,8 38,7 38,7 38,6 38,6 38,4 43,0 43,1 43,1 v industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 308,2 312,2 315,1 317,6 317,4 308,9 310,3 312,3 314,1 314,5 314,7 316,2 317,9 318,9 315,9 316,2 317,8 318,3 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 227,5 227,5 227,5 229,2 229,4 227,3 227,0 227,5 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 65,4 69,3 72,2 72,9 72,8 66,3 67,9 69,4 70,5 71,6 72,0 72,8 73,3 73,5 71,9 72,1 73,0 73,3 v storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 467,0 472,3 472,8 478,4 481,3 468,8 470,3 472,2 474,3 471,9 471,8 474,7 477,2 479,2 478,7 478,8 480,7 484,4 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 49,8 50,4 50,3 50,1 49,7 50,1 50,3 50,4 50,6 50,5 50,3 50,2 50,3 50,2 49,9 49,8 49,7 49,7 v izobraževanju, zdravstvu in soc.varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 108,5 109,3 108,6 110,0 109,9 108,7 108,9 109,3 109,7 108,2 108,0 109,5 109,9 110,2 109,8 109,5 109,9 110,2 ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 731,7 740,6 743,4 750,7 753,1 734,2 737,0 740,5 744,2 742,1 742,0 746,1 750,1 752,9 749,2 749,5 752,9 757,0 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 667,6 674,2 675,9 682,6 685,8 669,7 671,5 674,2 676,9 674,7 674,7 678,2 681,6 684,3 681,7 682,8 685,6 689,0 V individualnem sektorju 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 64,0 66,4 67,5 68,2 67,3 64,5 65,5 66,4 67,3 67,3 67,3 67,9 68,5 68,6 67,5 66,7 67,3 68,0 D E SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,0 83,1 83,2 83,7 88,7 83,1 82,9 83,0 83,2 83,1 83,2 83,5 83,6 83,8 83,8 88,5 88,6 88,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 93,6 87,3 83,0 79,5 77,3 91,4 90,0 87,1 84,9 85,6 83,1 80,2 81,3 78,8 78,3 80,0 77,7 74,2 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 50,3 47,9 46,3 43,6 42,0 49,6 49,1 47,7 46,8 47,9 46,4 44,6 44,9 43,3 42,6 43,2 42,1 40,7 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 21,7 18,9 16,4 16,0 14,0 20,7 20,0 18,8 17,8 17,8 16,6 14,8 16,8 15,8 15,2 15,1 14,2 12,8 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 41,7 40,1 39,3 37,9 38,7 41,2 40,9 40,1 39,4 39,6 39,3 38,9 38,2 37,6 37,7 39,0 38,8 38,1 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 37,4 34,3 32,2 30,8 30,4 36,4 35,5 34,3 33,2 32,8 32,3 31,6 31,1 30,6 30,8 31,6 30,7 29,0 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 43,6 42,4 41,5 40,2 38,8 43,2 43,0 42,3 41,9 41,9 41,3 41,2 41,0 39,9 39,7 39,6 39,0 37,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 25,4 23,6 22,4 19,4 13,0 25,3 23,7 24,2 22,8 22,9 22,7 21,7 19,9 19,4 18,9 19,9 19,1 18,3 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 10,3 9,6 9,1 8,7 8,4 10,1 9,9 9,6 9,3 9,4 9,1 8,8 8,9 8,6 8,6 8,7 8,4 8,1 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVAL. -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 2,6 3,6 -2,5 1,6 8,7 0,4 1,2 0,8 1,6 -1,5 -2,5 1,5 5,3 0,5 -4,2 6,7 1,2 0,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 3,7 3,2 3,5 8,2 2,9 1,3 1,2 1,0 1,0 1,0 1,0 1,5 5,8 1,4 1,0 1,3 0,8 0,9 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 19,4 14,4 15,2 14,8 15,4 5,5 4,9 5,1 4,4 5,6 4,5 5,1 4,8 5,0 5,0 7,6 3,8 4,0 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 15,6 14,7 13,5 13,6 14,8 6,1 4,9 5,5 4,3 3,5 4,6 5,3 5,1 5,0 3,5 5,1 4,4 5,2 Črtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 8,7 9,4 9,8 11,3 7,6 3,4 2,6 3,5 3,3 2,4 3,4 4,1 4,4 3,9 3,1 2,0 2,5 3,1 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 2,7 3,3 1,6 0,3 3,9 1,9 1,6 0,9 0,8 0,5 0,8 0,3 0,4 0,1 -0,2 -0,8 2,2 2,5 Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 18,7 4,3 3,9 4,5 6,1 4,7 1,2 1,3 1,1 1,5 1,2 1,0 2,4 2,2 2,0 1,9 1,8 1,6 1,2 Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 37,3 8,9 10,0 6,3 9,8 13,8 1,7 2,2 3,3 4,5 0,4 -0,2 6,0 5,4 4,5 -0,2 9,9 2,2 1,6 H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 19,1 20,5 18,9 17,4 20,5 21,7 18,4 20,3 22,7 17,7 16,4 22,7 19,5 16,9 15,9 20,0 17,8 23,6 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 71,6 74,9 77,6 77,5 76,7 76,6 75,4 73,7 75,5 75,5 78,5 78,7 77,9 78,0 76,4 77,1 75,1 77,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 44,2 48,1 50,0 50,9 53,4 45,7 47,2 48,1 48,9 49,4 50,2 50,5 50,9 51,0 50,7 52,2 53,4 54,7 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 4,9 5,3 5,5 5,6 5,8 5,0 5,2 5,3 5,4 5,4 5,5 5,5 5,6 5,6 5,6 5,7 5,8 5,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3 Po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 11 2006 2007 2006 2007 Qii Qiii Qiv QI 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 264.403 277.279 290.635 283.981 286.917 309.709 1.238 285.690 279.896 286.316 285.731 283.047 290.148 287.557 293.121 333.799 302.207 1.250 1.213 1.252 Kmetijstvo, ribištvo 215.981 224.253 236.822 229.953 234.180 255.337 1.010 232.932 224.718 233.088 232.053 227.255 236.221 239.065 246.013 275.462 244.538 1.030 978 1.021 A Kmetijstvo 216.252 224.225 236.681 230.000 234.330 255.564 1.010 232.534 224.525 233.168 232.308 227.341 236.385 239.263 246.477 275.255 244.960 1.030 978 1.023 B Ribištvo 205.207 218.670 236.027 228.451 228.286 245.222 970 248.433 233.254 229.976 222.124 223.864 229.792 231.201 225.990 283.455 226.221 1.007 984 919 Industrija, gradbeništvo 229.615 243.067 256.362 249.392 252.418 275.098 1.096 254.527 242.758 252.268 253.148 247.126 258.208 251.919 259.650 302.333 263.312 1.120 1.059 1.110 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 355.425 347.764 390.549 1.504 349.545 345.081 361.792 359.403 341.267 357.349 344.675 356.344 465.162 350.142 1.516 1.488 1.508 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 245.578 248.069 269.029 1.086 251.857 239.263 247.879 249.593 243.298 253.828 247.080 255.616 293.054 258.417 1.113 1.046 1.099 E Oskr.z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 350.785 355.321 439.645 1.494 353.915 341.094 360.776 350.485 347.759 364.848 353.355 364.284 550.174 404.477 1.539 1.442 1.501 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 232.640 239.102 253.871 1.017 233.339 225.300 236.219 236.402 231.933 243.748 241.624 245.043 271.568 245.003 1.018 996 1.038 Proizvodne storitve 242.355 253.747 266.326 260.251 261.841 286.264 1.150 261.993 257.312 262.884 260.558 258.907 263.514 263.104 269.263 309.080 280.448 1.151 1.128 1.171 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 252.136 254.723 278.198 1.122 252.962 249.304 254.451 252.654 252.603 255.915 255.650 263.133 294.774 276.686 1.127 1.097 1.143 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 209.789 210.678 221.166 893 206.041 207.644 212.160 209.563 207.008 213.505 211.520 213.344 225.866 224.287 898 873 906 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 302.935 302.254 334.933 1.333 309.176 299.354 306.447 303.005 297.889 304.311 304.562 309.630 379.872 315.296 1.324 1.317 1.359 Poslovne storitve 312.967 325.355 340.552 332.172 328.901 375.481 1.437 330.931 330.016 335.420 331.080 323.043 332.310 331.351 332.557 428.155 365.729 1.448 1.412 1.450 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 431.824 415.908 523.782 1.812 413.684 426.939 440.529 428.004 404.927 414.649 428.147 415.140 668.928 487.279 1.797 1.810 1.830 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 296.412 298.125 324.256 1.307 300.999 294.896 297.842 296.499 293.992 303.078 297.304 303.947 345.433 323.388 1.326 1.274 1.321 Javne storitve 319.911 330.580 341.999 336.529 343.246 353.578 1.445 334.193 334.641 337.356 337.588 341.724 343.977 344.037 347.973 360.551 352.211 1.449 1.433 1.452 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 338.545 346.124 351.537 1.446 335.376 335.054 339.019 341.562 344.886 345.285 348.201 351.350 353.047 350.213 1.450 1.442 1.445 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 350.291 362.784 368.215 1.521 349.399 348.245 349.298 353.330 360.988 363.395 363.969 365.467 370.135 369.042 1.516 1.518 1.530 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.827 325.245 322.107 323.843 336.103 1.367 318.501 321.717 324.668 319.936 323.527 325.081 322.920 329.682 341.294 337.332 1.387 1.344 1.369 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 316.566 325.159 332.137 324.515 324.566 356.170 1.402 322.783 323.475 327.509 322.560 320.629 328.908 324.162 330.619 395.357 342.534 1.395 1.368 1.441 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 94,1 94,4 94,3 94,4 93,7 94,0 94,1 94,3 94,4 94,3 94,4 94,2 94,2 94,4 94,3 94,5 94,5 Realni (deflator relativne cene življ. potrebščin) 105,2 104,9 105,6 105,8 106,2 106,0 105,6 104,7 105,4 106,2 105,9 105,7 106,1 106,7 105,7 106,0 106,3 105,6 105,3 106,0 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,6 101,3 101,2 102,5 103,4 101,6 101,3 101,2 101,3 101,1 100,7 101,9 102,3 102,3 102,9 103,4 103,5 103,4 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 190,9 188,0 185,9 – 199,5 195,9 187,6 189,2 188,9 187,1 188,1 190,0 186,2 181,4 – – – SIT za EUR 238,9 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 – 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 – – – USD za EUR 1,2433 1,2448 1,2557 1,2564 1,2741 1,2902 1,3105 1,2020 1,2271 1,2770 1,2650 1,2684 1,2811 1,2727 1,2611 1,2881 1,3213 1,2999 1,3074 1,3242 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 12 V mio SIT, tekoče cene, 2006 2006 2007 2003 2004 2005 2006 od leta 2007 v tisoč EUR Q I Q II Q III Q IV 6 7 8 9 10 11 12 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.421 684.600 817.212 729.600 874.009 250.235 249.793 257.716 222.090 276.487 287.812 309.710 1.061.069 958.433 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.410 665.816 782.080 706.346 816.169 231.435 242.449 249.677 214.220 259.442 265.390 291.337 1.034.357 926.145 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.643 637.904 746.742 665.880 768.117 219.703 232.024 234.557 199.299 243.250 252.118 272.749 994.506 883.169 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 130.290 235.706 134.797 154.693 42.467 43.014 47.180 44.603 41.871 49.212 63.610 188.151 189.870 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 242.274 248.707 250.117 272.872 83.279 83.794 82.071 84.253 84.480 86.391 102.001 358.356 360.464 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 26.465 27.214 27.376 32.279 9.262 9.324 8.803 9.249 9.226 9.804 13.249 32.835 32.096 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.322 6.440 10.171 15.126 13.585 4.121 4.448 6.898 3.780 3.402 7.140 3.043 6.207 7.914 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.082 229.658 221.864 235.012 290.547 79.496 90.261 88.669 56.082 103.301 97.968 89.279 403.169 286.860 Davki na medn. trgov. in transak 34.653 19.339 9.360 12.145 2.638 2.988 2.653 3.866 1.036 947 746 960 895 1.528 1.444 5.460 6.313 Drugi davki 261 7.484 950 1.304 138 92 799 275 40 237 190 372 75 76 125 329 -347 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.767 27.912 35.338 40.465 48.051 11.733 10.425 15.119 14.921 16.192 13.272 18.588 39.852 42.976 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.971 7.032 7.299 10.175 15.465 2.133 2.504 2.869 4.802 4.651 6.163 4.651 6.450 5.008 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.287 178 344 356 409 90 97 105 154 61 177 171 713 398 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.259 83 75 117 9.985 34 55 -32 94 26 9.483 476 1.610 31 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 11.492 27.414 12.607 31.981 16.543 4.689 5.098 2.820 12.307 6.599 13.076 17.940 26.852 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.165.327 715.855 802.516 721.094 925.862 245.445 238.539 234.980 247.575 265.622 285.225 375.015 985.096 1.109.355 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.363.301 337.178 349.651 308.809 367.663 102.211 103.403 101.202 104.203 115.023 117.158 135.482 489.190 473.635 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 722.822 762.128 182.074 195.534 188.138 196.382 61.081 61.910 61.987 64.240 63.616 64.797 67.969 262.151 262.094 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 457.942 496.830 108.972 125.618 111.986 150.253 39.008 38.815 37.555 35.616 41.887 46.338 62.028 192.052 146.434 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.199 43.396 25.453 5.439 15.910 1.150 1.519 706 3.215 8.325 5.011 2.574 32.428 62.373 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.145 2.736 3.046 3.246 5.117 972 1.159 954 1.133 1.195 1.012 2.909 2.559 2.735 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.420.064 317.302 397.591 332.290 372.882 123.641 113.895 109.214 109.182 110.952 122.357 139.573 434.831 507.916 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.556 8.908 42.366 13.742 31.540 13.583 7.395 2.952 3.395 5.146 6.475 19.918 6.748 54.844 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.404 279.308 313.688 280.259 294.149 95.105 93.257 94.521 92.482 92.935 102.296 98.919 388.090 415.487 Transferi neprofitnim organizac. in ustanovam, dr. tekoči dom. transferi 36.722 113.675 134.930 149.548 28.405 39.465 35.971 45.707 14.055 12.411 11.551 12.008 12.583 12.909 20.214 39.679 35.484 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 680 2.071 2.319 1.485 898 832 190 1.297 288 676 521 315 2.101 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.016 29.681 26.537 42.704 117.094 10.452 11.239 14.307 17.158 19.780 26.348 70.967 44.660 46.398 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.956 9.175 15.694 19.384 52.703 5.502 4.478 4.042 10.864 13.658 15.861 23.184 8.086 9.460 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 22.520 13.044 17.907 15.520 3.639 5.524 6.215 6.168 6.210 3.501 5.810 8.330 71.946 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.906 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Pomladanska napoved 2007 Bruto domači proizvod 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 4,7 4,4 BDP na prebivalca, v EUR 11.094 11.866 12.461 13.146 13.807 14.808 15.900 17.132 BDP na prebivalca, PPS1 15.400 16.000 16.800 18.200 19.200 - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,6 6,0 5,7 5,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,2 3,8 3,1 3,9 3,7 4,0 3,8 3,6 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 2,2 2,5 MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 6,3 6,7 3,1 12,5 10,5 10,0 9,7 9,2 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 10,8 10,1 9,4 Izvoz storitev 3,2 8,0 -2,5 10,9 11,7 6,4 7,6 8,0 Uvoz proizvod in storitev3 3,0 4,8 6,7 13,4 7,0 10,4 8,7 8,6 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 10,5 8,8 8,6 Uvoz storitev 1,8 7,5 3,0 5,5 8,4 9,5 7,8 8,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio. EUR 38 247 -196 -720 -547 -773 -629 -273 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,64 239,60 - - Devizne rezerve, v mio. EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 7474 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.718 26.4045 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,6 55,5 55,8 54,8 54,9 54,0 53,4 52,5 Državna potrošnja 20,0 19,7 19,6 19,6 19,6 19,3 19,1 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,1 22,6 23,3 24,5 24,4 25,8 26,2 26,7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLOGIJI GFS-IMF (delež v primerjavi z BDP, v %) Javnofinančni prihodki 42,7 40,6 42,6 42,8 43,3 43,66 42,9 41,7 Javnofinančni odhodki 44,0 43,5 44,0 44,1 44,4 44,46 43,8 42,5 Presežek (primanjkljaj) -1,3 -2,9 -1,4 -1,3 -1,1 -0,86 -0,9 -0,8 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR – Pomladanska napoved 2007. Opombe: 1Eurostat – New Cronos, marec 2007; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 4stanje konec aprila. Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evro območja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije Evropski monetarni uniji; 5stanje konec februarja; 6predhodni podatki MF. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 25=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2002 2003 2004 2005 2003 2004 2005 2006 Slovenija 2,7 4,4 4,0 5,2 74,5 77,4 79,9 81,9 5,7 3,7 2,5 2,5 EU 27 1,3 2,5 1,7 3,0 95,6 95,8 95,9 96,1 n.p. n.p. n.p. n.p. EU 25 1,3 2,4 1,7 2,9 100 100 100 100 2,0 2,0 2,2 2,2 Evro območje 0,8 2,0 1,4 2,7 107,9 107,5 106,6 106,2 2,1 2,1 2,2 2,2 Belgija 1,0 3,0 1,1 3,2 117,6 118,9 119,4 118,0 1,5 1,9 2,5 2,3 Bolgarija 5,0 6,6 6,2 6,1 28,4 31,1 32,4 33,7 2,3 6,1 6,0 7,4 Češka 3,6 4,2 6,1 6,0* 67,7 70,7 72,1 73,6 -0,1 2,6 1,6 2,1 Danska 0,4 2,1 3,1 3,2 121,4 119,3 119,4 121,8 2,0 0,9 1,7 1,9 Nemčija -0,2 1,2 0,9 2,7 108,5 112,5 111,1 110,0 1,0 1,8 1,9 1,8 Estonija 7,1 8,1 10,5 11,4 46,8 51,2 53,4 59,8 1,4 3,0 4,1 4,4 Grčija 4,8 4,7 3,7 4,3 77,2 80,2 81,4 84,0 3,4 3,0 3,5 3,3 Španija 3,0 3,2 3,5 3,9 95,2 96,7 96,6 97,9 3,1 3,1 3,4 3,6 Francija 1,1 2,3 1,2 2,2* 112,0 107,7 107,7 108,1 2,2 2,3 1,9 1,9 Irska 4,3 4,3 5,5 5,3* 132,3 134,4 135,7 138,8 4,0 2,3 2,2 2,7 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 110,0 106,0 103,1 100,7 2,8 2,3 2,2 2,2 Ciper 1,8 4,2 3,9 3,8 82,6 85,2 87,6 88,9 4,0 1,9 2,0 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 38,7 41,2 43,7 48,6 2,9 6,2 6,9 6,6 Litva 10,3 7,3 7,6 7,5 41,9 47,1 49,0 52,1 -1,1 1,2 2,7 3,8 Luksemburg 1,3 3,6 4,0 6,2 220,7 236,7 240,8 251,0 2,5 3,2 3,8 3,0 Madžarska 4,1 4,9 4,2 3,9 59,1 60,8 61,3 62,5 4,7 6,8 3,5 4,0 Malta -2,3 0,4 3,0 2,9 74,9 74,3 72,1 71,7 1,9 2,7 2,5 2,6 Nizozemska 0,3 2,0 1,5 2,9 125,3 123,8 124,6 125,5 2,2 1,4 1,5 1,7 Avstrija 1,1 2,4 2,0 3,1 120,0 123,4 123,4 122,9 1,3 2,0 2,1 1,7 Poljska 3,8 5,3 3,5 5,8 46,3 46,9 48,7 49,7 0,7 3,6 2,2 1,3 Portugalska -0,7 1,3 0,5 1,3 79,5 73,5 72,1 71,7 3,3 2,5 2,1 3,0 Romunija 5,2 8,5 4,1 7,7 28,1 29,9 32,6 34,2 15,3 11,9 9,1 6,6 Slovaška 4,2 5,4 6,0 8,3 51,0 52,8 54,4 57,1 8,4 7,5 2,8 4,3 Finska 1,8 3,7 2,9 5,5 114,7 108,6 111,1 110,5 1,3 0,1 0,8 1,3 Švedska 1,7 4,1 2,9 4,4 113,7 115,4 115,4 114,7 2,3 1,0 0,8 1,5 Velika Britanija 2,7 3,3 1,9 2,8 116,1 116,1 118,0 117,6 1,4 1,3 2,1 2,3 ZDA 2,5 3,9 3,2 3,3 145,4 146,3 147,9 149,9 2,3 2,7 3,4 n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM – standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 18.12.2006. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin; n. p.- ni podatka. * jesenska napoved Evropske komisije. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 -0,8 -2,6 -2,0 -2,7 -2,8 -2,3 -1,5 -1,4 28,6 28,9 28,4 27,8 EU 27 9,0 9,0 8,7 7,9 0,1 0,2 -0,5 -0,7 -3,1 -2,7 -2,4 -1,7 62,1 62,5 62,9 61,7 EU 25 9,0 9,0 8,7 7,9 n.p. n.p. n.p. n.p. -3,1 -2,7 -2,4 -1,7 62,1 62,5 63,3 62,2 Evro območje 8,7 8,8 8,6 7,9 0,5 0,8 0,0 -0,1 -3,0 -2,8 -2,5 -1,6 69,2 69,7 70,5 69,0 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,2 4,5 3,6 2,5 2,3 0,1 0,0 -2,3 0,2 98,6 94,3 93,2 89,1 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 9,0 -5,5 -6,6 -12,0 -15,8 -0,9 2,2 1,9 3,3 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 7,8 8,3 7,9 7,1 -6,5 -6,3 -2,7 -4,1 -6,6 -2,9 -3,5 -2,9 30,1 30,7 30,4 30,4 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 3,4 3,1 3,6 2,5 0,0 2,0 4,7 4,2 45,8 44,0 36,3 30,2 Nemčija 9,0 9,5 9,5 8,4 2,0 3,9 4,2 4,7 -4,0 -3,7 -3,2 -1,7 63,9 65,7 67,9 67,9 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,9 -11,5 -12,5 -11,1 -14,2 2,0 2,3 2,3 3,8 5,7 5,2 4,4 4,1 Grčija 9,7 10,5 9,8 8,9 -10,0 -9,5 -9,2 -11,4 -6,2 -7,9 -5,5 -2,6 107,8 108,5 107,5 104,6 Španija 11,1 10,6 9,2 8,5 -4,0 -5,9 -7,5 -8,5 0,0 -0,2 1,1 1,8 48,8 46,2 43,2 39,9 Francija 9,4 9,6 9,7 9,4 0,2 -0,6 -2,1 -2,0 -4,1 -3,6 -3,0 -2,5 62,4 64,3 66,2 63,9 Irska 4,7 4,5 4,3 4,4 0,0 -1,0 -3,1 -3,3 0,4 1,4 1,0 2,9 31,2 29,7 27,4 24,9 Italija 8,4 8,0 7,7 6,8 -0,9 -0,5 -1,2 -2,0 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,7 -2,2 -5,0 -5,6 -5,9 -6,3 -4,1 -2,3 -1,5 69,1 70,3 69,2 65,3 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -8,2 -12,9 -12,6 -21,1 -1,6 -1,0 -0,2 0,4 14,4 14,5 12,0 10,0 Litva 12,4 11,4 8,3 5,6 -6,8 -7,5 -6,9 -10,7 -1,3 -1,5 -0,5 -0,3 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,7 8,0 11,8 11,1 8,6 0,4 -1,2 -0,3 0,1 6,3 6,6 6,1 6,8 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -7,9 -8,4 -6,8 -5,9 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,7 66,0 Malta 7,6 7,4 7,3 7,3 -2,8 -6,4 -8,3 -6,3 -10,0 -5,0 -3,1 -2,6 70,4 73,9 72,4 66,5 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 6,1 8,6 7,1 9,9 -3,1 -1,8 -0,3 0,6 52,0 52,6 52,7 48,7 Avstrija 4,3 4,8 5,2 4,8 1,7 2,1 2,9 3,7 -1,6 -1,2 -1,6 -1,1 64,6 63,9 63,5 62,2 Poljska 19,6 19,0 17,7 13,8 -2,1 -4,4 -1,7 -2,3 -6,3 -5,7 -4,3 -3,9 47,1 45,7 47,1 47,8 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -6,5 -8,0 -9,6 -9,8 -2,9 -3,3 -6,1 -3,9 56,8 58,2 63,6 64,7 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,3 -4,8 -5,0 -8,7 -10,3 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -2,1 -2,5 -7,9 -7,7 -2,7 -2,4 -2,8 -3,4 42,4 41,5 34,5 30,7 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 5,9 7,7 4,9 5,9 2,5 2,3 2,7 3,9 44,3 44,1 41,4 39,1 Švedska 5,6 6,3 7,4 7,0 6,6 6,5 5,8 7,0 -0,9 0,8 2,1 2,2 53,5 52,4 52,2 46,9 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,3 -1,6 -2,4 -3,4 -3,2 -3,1 -3,1 -2,8 38,8 40,3 42,2 43,5 ZDA 6,0 5,5 5,1 4,6 -4,7 -5,6 -6,2 -6,1 -4,6 -4,4 n.p. n.p. 62,5 63,4 n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995; podatki Eurostata z dne 23. aprila 2007. n.p.- ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 145 135 125 115 105 95 —•—ORIGINALNI INDEKSI TRENDNI INDEKS PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU v mio tonskih km 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ŽELEZNIŠKI PROMET CESTNI PROMET 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV 2007 QI QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR SALDO (desna os) IZVOZ UVOZ 4 3 2 1 0 -1 -2 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi : povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 180 160 140 120 100 GRADBENIŠTVO STAVBE GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 350 300 250 200 150 100 50 ORIGINALNI INDEKSI TRENDNI INDEKS ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 108 104 100 96 92 ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 15,5 13,5 11,5 9,5 7,5 80 19 17 11 9 Slikovna priloga NETO PLAČE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 700 600 500 400 300 200 100 500 450 400 350 300 250 200 150 100 IZ PLA ČILA Z A NA L OŽ BE v mio EUR, stalne cene 2000 1—1 1—1 1—1 __ 1—1 1—1 — 1—1 — 1 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 108 106 104 102 100 MERJEN Z: INDUSTRIJSKIMI CENAMI CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. 17 HRANILNE VLOGE, v mio EUR 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 TOLARSKE RA ST IZ BRA NIH CENOV NIH INDIKA TORJEV indeksi: 2005=100 115 110 105 100 95 90 1,4 MENJ A L NI TEČA J I EURA indeksi: 2001 = 100 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 165 USD / EUR GBP / EUR JPY / EUR (desna os) def lacionirano s cenami živ ljenjskih potrebščin 160 155 150 145 140 135 130 125 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri – cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja- tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CPI 12/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno izobraževanje 10/06:18 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun, mednarodne denarne rezerve) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca – spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5 EU - SLOVENIJA – primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 8-9/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 19 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14 - pridelava in prireja v letu 2003 6/04:15 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost - Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 8-9/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:19-20, 5/07:23-24 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava – javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi – Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4 Države kandidatke za EU gospodarska gibanja, napovedi 4/02:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletna raziskava Trg-15 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 20 Okolje- Okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11 Prebivalstvo 1/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih – regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. Civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:24-25, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj mere trajnostnega razvoja - okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost po regijah 3/03:18, 10/03:16 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 8-9/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 str. P 21 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva mednarodna primerjava 2/02:20 Zavarovalništvo struktura prenočitev po vrstah krajev mednarodna primerjava 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 zavarovanje in financiranje izvoza gl. Zadruge Ekonomski odnosi s tujino / poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, zunanjetrgovinska politika 11/05:23 Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP – Agencija RS za plačilni promet, APr – Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, BDV – bruto dodana vrednost, BS – Banka Slovenije, CEEPN – Central and East European Privatisation Network, COICOP – klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU – Center za razvoj Univerze, DFO – Druge finančne organizacije, DUNZ – Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB – Evropska investicijska banka, ELES – Elektro Slovenije, EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar, EK – Evropska komisija, ESS – Ekonomsko socialni svet, FAPRI – Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM – Global Entrepreneurship Monitor, GFK – Gesellschaft für Konsumforschung, GURS – Geodetska uprava, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, PČR – Poročilo o človekovem razvoju (HDR – Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP – Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO – Institut für Wirtschaftsforschung, IPI – Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ – Inštitut za varovanje zdravja, KDD – Klirinško depotna družba, KGBJF – konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS – Kmetijski inštitut Slovenije, LBo – Ljubljanska borza, PzP – Partnerstvo za pristop, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MGD – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, NFD – Nacionalna finančna družba, NPISG – neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS – Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (–) – ni podatka, n.s. – ni smiselno, OZS – Obrtna zbornica Slovenije, PKM – pariteta kupne moči, RRD – Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ – Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID – Slovenska izvozna družba, SKM – standard kupne moči, SRD – Slovenska razvojna družba, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS – Statistični urad RS, SVEZ – Služba vlade za evropske zadeve, SZB – Slovenski zavarovalni biro, SZZ – Slovensko zavarovalno združenje, UJP – Urad RS za javna plačila, TUVL – trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW – Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B – Ribištvo, C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilije, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna, optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo, drugo, E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F – Gradbeništvo, G – Trgovina, popravila motornih vozil, H – Gostinstvo, I – Promet, skladiščenje in zveze, J – Finančno posredništvo, K – Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L – Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M – Izobraževanje, N – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P – Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 Zbirka Delovni zvezki 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk 15/2006: Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar 14/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005, J.M. Novak 13/2006: Metodološke spremembe merjenja cenovne in stroškovne konkurenčnosti, S. Jurančič 12/2006: Reforma Pakta stabilnosti in rasti, M. Bednaš 11/2006: Firm of Private Value: What is Behind the Creation of Multiple Blockholder Structure?, A. Brezigar Masten, A. Gregorič, K. Zajc 10/2006: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2005, uredila R. Kmet Zupančič 9/2006: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije, uredila M. Kersnik 8/2006: Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 7/2006: Metodološke značilnosti ankete o porabi gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 6/2006: Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013, J. Pečar, D. Kavaš 5/2006: Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995–2005, uredila: A. Kajzer 4/2006: Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, L. Žakelj 3/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004, J. M. Novak Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Poročilo o razvoju 2006, 2006 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 1/2007 VSEBINA: Milena Bevc: Ključne mednarodne zbirke/sistemi kazalnikov izobraževanja s poudarkom na formalnem izobraževanju. Alenka Kajzer: Fleksibilnost trga dela, varovanje zaposlitve in reforme trga dela v Sloveniji. Roman Živkovič: Endogenost optimalnega valutnega območja in Kenenov kriterij diverzifikacije. Sandra Penger, Vlado Dimovski: Strategija aktivnega staranja prebivalstva Slovenije s poudarkom na kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju. Milena Bevc: Človeški viri v razvojno-raziskovalni dejavnosti v Sloveniji v zadnjih 15 letih in primerjava z državami EU. Ana Murn: Učinkovitost slovenske politike subvencij oziroma subvencioniranja gospodarskih družb. Razprave Janez Berdavs: Kako do boljšega sistema fizičnega spremljanja v novi finančni perspektivi? Janez Malačič: Reforme na trgu dela – ali sploh obstajajo alternative? Predstavitve Jana S. Javornik: Predstavitev publikacije Socialni razgledi 2006. Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2007 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) D prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) D prejemati obvestila o izdaji novih publikacij D Vpišite število izvodov* Periodika SIT EUR tiskani e-izvod Ekonomski izzivi 2.500,00 10,43 Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: EUR Vpišite število izvodov* Kn jižne izdaje SIT tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 20,00 26,00 40,00 4.792,80 6.230,64 9.585,60 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 10,43 7,93 20,86 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 2.000,00 6,26 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 4,17 6,26 14,61 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 3.000,00 7,85 12,52 / / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006